i PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški te opr»r»likl MIT Bmitk Uviukli Offloa of PubUeatloa: MIT Soate Lmteh W M. ItM. «1 «. im. CHICAGO, ILU TOREK. 17. DECEMBRA (D^C. 17), 1140 SatocrlpUon |6.00 Vmrtj 8TEV.—NUMRER 246 ANGLEŠKA AR madainvadi-RALA UBIJ Italijanske baze bom-bardirane iz zraka GRŠKI USPEHI V ALBANIJI KAIRO, EGIKT, 17. dec^-~An-fMka armada je izvojevala prvo veliko zmago na ttaHjaaakeai kolonialnem ozemlju s okupacijo Capuzza, trdnjave v Libiji Iato-iasno so Angleži strti italijanski edpor pri Sollumu, prtetaniščnem ncstu ob Sredozemskem morju, ki leži pet milj od libijske meje. Z zavzetjem dveh važnih fašističnih baz je bila italijanska opozicija v trikotu zapadne pa-iteve m ob Hbijeki meji zlomljena. Prvi oddelki angleške armade prodirajo naprej v Libiji. Glavni cilj bliskovite vojne je zdaj okupacija Bardije, libijskega pristaniškega mesta In glavne fašistične base. ^ Vrhovno poveljstvo angleške armade v Kairu poroča, da ao letaki bombardirali italijanska oporišča v drugih krajih. Bombe, ki so jih vrgli, so zanetile požare in povzročile ogromno škodo. Tarča napadov iz zraka je bila veriga trdnjav od Tohroka do Derne, Libija. * Rim, 16. dec.—Italijanske vo-! jaške rezerve, katere so bile po-inane iz Egipta v Libijo, so bile včeraj ojačane, da ustavijo pro-I diranje angleških čet. Zunanji opazovalci v Rimu menijo, da usoda italijanskega imperija v Afriki zavisi od izida bitk v ških puščavah. Italijanske Čete so zasedle nove pozicije ob libijski meji. Vrhovno poveljstvo je šele sinoči priznalo padec Sidi Barranija, glavne italijanske 1>aze v Egiptu, katero so Angleži okupirali zadnji četrtek. Uradno poročilo omenja srdite bitke, ki so v teku v conah pri Sollumu, Capuzzu in Bardiji. Drugo poročilo pravi, da so bili grški napadi na italijanske pozicije v več albanskih sektorjih odbiti; Italijanski letalci so metali bombe na grške vojaške koncentracije in druge objekte. Bombe so razdejale most na progi železnice, ki spaja Atene s Solunom. Angleški letalci so bombardirali italijansko bojno ladjo v neapeljski luki in jo poškodovali. Okrog 50 članov posadke in osem civilistov je bilo ranjenih v napadu. Poročilo vrhovnega poveljstva pravi, da Angleži pretiravajo uspehe svoje oborožene sile »v ofenzivi v Afriki. Borba za Libijo se bo nadaljevala, ker so italijanske Čete dobile ojačanje. Kairo, Egipt, 16. dec.—Proti-ofenziva, katero je odredil general Pietro Malletti, se je izjalovila na vsej črti. On sam je padel na bojišču v protinaskoku Ha angleške pozicije, ki je bil uprizorjen, da ustavi prodiranje an-ffleških čet. Dve italijanski vojaki diviziji sta bili zdrobljeni v treh dneh angleške ofenzive. * i 1'tndon, 16. dec.—Angleška kriiarka je potopila dve Italijanki i«>dmornici pri operacijah pri Sidi Harraniju, se glasi poročilo Umiral i tete. To dostavlja, da '"fcMke bojne ladje bombardirajo Bardijo, italijansko pomorov t»azo v Libiji. Atene, 16. dec.—Sem dospela Poročila z albanskih front Jav-| U»jo nove uspehe grških branilcev. Snežni viharji v zadnjih 4n*h no ovirali grš|te operacije. Največje uspehe so Grki do-*trli na severni fronti, na drugi •trani 1'ogradca, kjer Italijanska i ,,n>ia teče ob albansko-j ugoslo-L♦znaki meji. Pašteti so bili po-^ni i utrjenih poaieij v hribih *** ''ognidesni, i Angleški in grški letalci so K*raj meuii bombe na V|)oiio, far aifllin at rate of proridad for Ponesrečeni poskusi angleški mini not, Act of Od. t, MIT, aatboriaod oa Jaso 14, 191». invazije Anglije Nemci utrpeli ogromne izgube Waahfaigtom D. C„ 16. dec.— (Poročilo North American News-|paper Ailiance).—Nemci so najmanj dvakrat skušali invadirati Anglijo po okupaciji francoskega [obrežja in v obeh slučajih jih je Izadela katastrofa. Na tisoče Nemcev je izgubilo življenje plamenih. ■. Prvi poskus je bil storjen v avgustu, drugi pa v prvih dneh septembra. Oba sta izpodletela, |ker so angleški bombniki razbili parnike, na katerih so se nahajale nacijske Čete. Angleži so posejali morje med francoskim in angleškim obrežjem s tanki, napolnjenimi z gasolinom, ob katere so zadeli nemški vojaški transporti. Sledile so eksplozije in požari. Istočasno so angleški letalci metali zažigalne bombe na transporte. V nekaj minutah so bili | transporti zajeti v plamenih. Le malo število Nemcev se je rešilo. Angleži so bili dobro poučeni o nemških pripravah glede nameravane invazije in vsled tega so jo lahko preprečili. Prebivalci v francoskih obrežnih mestih sodijo, da je 80,000 Nemcev izgubilo življenje v dveh invazijskih poskusih. Nobenega dvoma nI, da ogromna večina Francozov simpatizira z Veliko Britanijo. Za to imajo mn^to® vzrokov. Naclji so po okupaciji francoskih pokrajin sistematično ropali in plenili skladišča, železniške vagone in tovarne. Na stotine železniških vagonov, v katerih ao se nahajali industrijski izdelki, so zasegli samo v Lyonsu. f-", < • Jarf*«.*«* v ju . Nemška baza v Franciji napadena Bombe razbile več podmornic London, 16. dec.—Angleški letalci so uprizorili silen napad na Bordeaux, veliko pristaniščno Imesto v južnozapadni Franciji, ster ožigosal komuniste Obsodba sovjetske zunanje politike STAVKE OGRA2AJO OBRAMBO ANGLIJE Gteagow, Škotska, 16. dec.— Ernest Bevin, delavski minister v Churchillov! vladi, katerega so komunisti motili na dveh prejšnjih shodih z medklici, je sinoči dejal, "da mora angleška vlada poučiti Rusijo, da metode, katerih se poslužujejo v svoji zunanji politiki, ne bodo uspele v tej deželi. 'Vlada mora smatrati te kot stvar svoje vojne strategije." Bevin je dejal, da on ve, da imajo angleški komunisti svoje prste vmes. v Hitlerjevi mirovni ofenzivi. London, 16. dec.—-List Sunday Domač« Iz Montane Red Lodge, Mont.—V tukajšnji bolnišnici ja po dolgi bolezni raku dne 8. t m. umrl Martin Rihar, star O let in rojen v Lučeh na Spodnjem Štajerskem. Bil ja član društva 81 SNPJ in v Minnesoti zapušča sestro, nekaj sorodnikov vMilwaukeeju, Wis., v starem kraju pa tri vnukinje. Nov grob v Illinolsu Cariinville, III. h- Dne 12. decembra je tu naglo sa srčrio kapjo umrl Math Mrak. star 78 let n rojen v Dolnjih) Tribušah na Primorskem. Bil ji dolgo let v Ameriki in on je nI prvi Slovenec, ki se je naselil leta 1011 v Carllnvillu, IU. Zapušča ženo Mary in nekega sorodnika v Gil- espieju, III, Bil sednik društva Član in pred-8NPJ. Oevetendakš vesti Cleveland.—Te dkni je v bolnišnici umrla Francis Martinjak, po domače Gorenjka, stara 51 let in rojena v St. Vidu pri Za-tični na Dolenjskem. Zapušča moža, dve hčeri In dve aeatrl. Bila je članica društva 142 8NPJ Express, ki ga izdaja lord Bea%in^utna direktorica Slovenake- verbrook, minister letalske produkcije, je objavil članek, v katerem izraža zaskrbljenost glede stavfe v vojnih industrijah. "Neuradne stavke v nekaterih vojnih industrijah v zadnjem času so povzročile večjo škodo kot pa nemške bombe," pravi ta list. "Za te niso v vseh slučajih odgovorni delavci, temveč delodajalci. Vlada bo morala storiti potrebne korake in prevzeti tovarne, ko ugotovi, da lastniki izzivajo spore. V Neibči-ji nI stavk in izporov. Lastniki tovarn, ki odrekajo delavcem pravicf, in u?ije, ki izzivajo spore v tw*T momentu, so krivi izdajstva." J Članek svari angleški narod, naj ne bo preveč optimističen zaradi poročil o angleških uspehih v Afriki. Pozabiti ne sme, da Italija še vedno razpolaga z mogočno oboroženo silo. Tudi če bo poražena, mora Velika Britanija vedeti, da ima pred seboj močno sovražnico v nacij ski Nemčiji. Naznanjeno je bilo, da kjer je glavna baza nemških premier Winston Churchill orl podmornic. Bombe so uničile več ^i vojno situacijo v parlamen- podmornic in zanetile požare. tU| preden bo ta prekinil svoje Drugi roji angleških bombni- zasedanje. Doslej še nI nobene kov so istočasno bombardirali g*-znamenja, da bo premier ladjedelnice in pomole pri Kielu,| svojem govoru orisal vojne cilje [glavni nemški luki ob Severnem morju, Bremen in industrijska središča v severni Nemčiji. Tar-jča bombardiranja iz zraka so bila tudi pomorska in letalska opori |Šča v Belgiji in Holandiji. Sinoči so nemški letalci napad-|li z bombami London, Liverpool [in mesta v Midlandsu ter Wale-su. London je bil ponovno bombardiran po odmoru, ki je trajsl 124 ur. Letalski minister poroča, da so Angleži metali bombe na berlinska predmestja. Berlin, 16. dec.—Angleški letalci, ki so se pojavili nad berlinskimi predmestji sinoči, so bili odpodeni, pravi tu objavlje-[no poročilo. Vrgli so nekaj bomb, ki pa niso povzročile posebne škode. ovujvlm - ^ m--- \j Velike Britanije. V 1 zadnjjem ga doma, Holmes ave.—Dne 18. t. m. je v bolnišnici umrla Mary Eppich, roj. Maser, stara 62 let. Zapušča moža Antona in sestro. . Cikaške novice Chicago.—Zadnje dni je Katy Rafferty, sestra dveh pokojnih bratov Johna in Franka Stoniča —in Jacka, ki še tivi v Califor-nlji—izgubila svojega moša Raf-fertyja, ki je bil irfke narodndsti in policaj. Padel J4 iz avtomobila tako nesrečno, da Je za poškodbami umrl. Katy je ostala sama z rejenko. Francoske kolonije dobile nove načelnike Vlchy, Francija, 16. dec.—No. vi governerjl za francoake kolonije so bili im^novanf. Otoki in kolonije, katere bodo dobile nove governerje, so Martinique, Madagaskar, Niger, Cochln ln Guade-lupa. času se slišijo zahteve, naj vlada pojasni vojne cilje Publikaciji Natlon. In New Statesman trdita, da britaka propaganda ne more biti učinkovita, dokler vlsda ne pojasni, za kaj se Velika Britanije prav za prav bori v tej vojni. nadaljnje spre membe v francoski vladi Ustanovitev svetovalne skupščine naznanjena Hirtiftrf ur m • i r+l PETAIN ZAVRNIL HITLERJEVO ZAHTEVO Vkhy, Francija, 16. dec.— Uradnemu naznanilu, da je bil Pierre Laval odstavljen • kot podpredsednik vlade in zunanji miniater, je sledilo poročilo o nadaljnjih spremembah. Petai-nova vlada pravi, da bo kmalu formirana, avetovalna skupšči-na, ki bo delila gotove odgovor-noati s premierjem in njegbvl-mi ministri. Notranji miniater Marcel Peyrouton js dejal, da bo skupščina uključevala voditelje političnih grup. Med drugim bo reševala probleme, "kateri ii več razlogov ns amsjo biti pred met dolgih diskusij." Politična napetost, ki jo je izzvala odstranitev Lavala iz kabineta, je nekolfko odnehala. Vzroki premešanja Petainovega režima ao še zaviti v tajnost. Naznanjeno je bilo, da bo pa robrodna družba Compagnis Generale Transatlantique tudi reorganizirana. Ta je operirala parnike, ki ao pluli med Franci jo in Ameriko. Predaednlka, generalnega direktorja ln pomočnike bosta imsnovala ministra mornarice in financ. Bern, ftvlca, 1«. dec,—Przmisr Petain se je izrekel proti prehodu nemških čet preko ncokupi-ranega francoskega ozlfmlj« v Libijo in Grčijo, ss glasi sem dospelo poročilo ia zanesljivih virov. Nemška vlada Je rfjpcll rala na Petalna sa dovoljenje glede prehoda preko Lavala, predsn je bil alednji potisnjen ii vlade; Tukajšnji poučeni krogi pravijo, da je Hitler nameraval po slatl vojaške Čete na pomoč Ita lljanom, ki doživljajo poraza v Albaniji in Afriki. Francoski voditelji se trudijo, ds kunsoltdirajo novo vlado, Bojazen Js nastala, da bo Nem čija okupirala vso Francijo. Zunanji opazovalci ne verjame-Jq, da Franciji preti U nevsr uost v tem momentu. Landon za pomoč Angliji Huda obsodba mednarodnih roparjev Waahington, D. C„ 16. dec.— Alf M, Landon, republikanski predsedniški kandidat 1. 1MB, Je ajavll, da se popolnoma strinja senatorjem Pepperjem, demokratom is Floride, da Amerika nudi vao pomoč Veliki Britaniji, da bo lahko vodila vojno proti Nemčiji in Italiji. Oba ata v separatnih izjavah naglasils, da Amerika ne ame zavlačevati akcije. Landon je v avoji Izjavi pou-| daril, da mora Amerika poma-gatl Veliki Britaniji a krediti in joaojlll, čeprav obstoja mošnoat, da slednja ns bo mogla poravnati avojih obveznosti, pa naj zmaga v tej vojni AmIUa aH Amerika naj aubvenclra Anglijo n pripiše stroške svoji narodni obrambi. Pepper Je pa dejal, naj Angll-] ja, preden dobi finančno pomoč, sklene dogovor i Ameriko gU>d® odatopa nadaljnjih otokov in po-seščln v bllšini zapadne hemlafe-r«, na katerih bo alednja lahko j zgradila pomorake ln letalske baze. Dalje je reksl, da Velika Britanija še ni izčrpala avojih virov za financiranje vojnih operacij proti Nemčiji In Italiji. Dolžnost Amerike je, da pomaga Veliki Britaniji v boju proti mednarod-nlm roparjem. Ti so Nemci, Italijani In Japonci, ki bi radi doml-nirali ves svet._ Gonja proti rake tir jem v unijah Ita polici podatke Cikaika policija zbira Nemški javni dolg narašča Berlin, 16. dec.—Dasi Nemči ja ne objavlja poročil o. vojnih stroških, se vseeno doznava, da javni dolg narašča. V zadnjih treh mesecih Je Nemčija potrošila $42,000,000 dnevno za financiranje vojnih operacij. -datkov o raketirjlh In gangežih, ki Imajo važne pozicije v nekaterih unijah. Lista imen teh Je dolga. Drhal navalila na jetnišnico Georgetown, Ga., 16. dec,-Drhal okrog tristo moških, ob« rožena a puškami ln revolverji, je navalila na tukajšnjo okrajno Jetnišnico, da ugotovi, ali se za moreč, ki Je posilil neko belopolt no šensko, nahaja v Jetnišnlel. Drhal Je zbudila šerifa II. B. Bruortona ln zahtevala, da mora odpreti Jetnlšnieo, čeprav Jt tr dil, da ni tam zamorca, ki ga išče, Aerlf Je takoj apeliral na gover nerja B. R. Maybanka za jssnoč. Slednji se Js odzval in poslal gru* po miličnikov, ki Je zantražils jetnišnico. „ Železniška nesreča v Mehiki; 17 ubitih Mežico Clty, 16 dec. — Hedem na J st oseb Je izgubilo življenje, 40 ps Je bilo rsnjenlh, ko je potniški vlak skočil Iz tira in at razbil. Nesreča se Je pripetile v bil-žini Nsrsnjs, Okrog 150 milj Jui-no od glsvnegs mehiškega mesta. i važna pogaja i nja med mehIKO in ameriko Sklanitav obrambnega pakta m obmta VPRAŠANJE FINAN. CNE POMOČI Mežico Clty, 16. dec.—Sporazum glede vzajemne obrambe med Mehiko in. Združenimi državami In program vojaške ln ekonomske kooperacije v prihodnjem letu ata predmet dla-kuzlj med mehiškimi In ameriškimi reprezentantl, ae glaae neuradna poročila. Tukajšnji krogi, ki imajo teans zvezs z vlado predaednika Camacha, pravijo, da ae obe dršavl bližata sporazumu. Možnost Je, da bo kmalu aklenjen. Sporazum naj bi med drugim uključeval ameriško finančno pomoč sa izboljšanje sedanjih mehiških letalskih in pomorskih Ima, ki naj bi bile na razpolago smeriškim bojnim ladjam In letalski siU. S teh bi se vršile o-peracije v slučaju izbruha sovražnosti na Pacifiku ob mshl-škem obrežju, v Mehiškem zalivu aH na Karibejskem morju. | S sedanjimi pogajanji so povezane diskuzlje glede zaščite mehlško-amerišks meje. Mošnoat Je, da bosta Mehika in A-merlka sklenili aličen pakt kot ga je slednja pred nekaj meseci sklenila s Kanado. Mehika bo morda dobila štiri ameriške krilarke ln Amsrlka J1 bo pomagala pri reorirantelranju o-borožene sile. Porodila, ki pa II njs* bila uradno potrjena, ao se glasila, da bodo ameriški generali prevzeli vodstvo veibanja mehiške armade. Središče diskusij glede oja-čanja vezi med Mehiko ln A-msrlko je v Washlngtonu. Mehiko zastopa poslanik Franela-co Castlilo Najera, Ameriko pa državni tajnik Cordell Hull. Ta se nanašajo na vse faze skupne obramlie in mllltarlatlčns kooperacije. V MehikJ Je š* mnogo vodilnih oaebnofti, ki ne zaupajo A-merikl. To Je vzrok, da novs mehiška vlada nastopa previdno. J Kot kraji, kjer naj bi Mehika zgradila nove pomorske in letalske !>aze, pridejo v poštev Puer-to Magdalena, Spodnje Callfor-nija, Uermoslllo, Guaymas, Ma-zatlan, Tapachiilla In Gusrrero. | Porast uposlenosti v Chicagu Dosegla je najvišjo točko v desetih letih . I Chicago, 16. dec.—U poštenost v ČIMšklh In okoliških industrijah je dosegla najvišjo točko v zadnjih desetih Istih. V teh in-IduNtriJah )e u^lenih 640,000 dela vre v in m«sečna mezdna Izplačila znašajo okrog 664,600,-000. Porodi*.!* isirastl upeeleno-sti bazirajo na |s>datkih, katere |mo Sbrale različne aganture. I povečanje zaimslenosti Js V razmahu te več meaecev. Po izjavi veščakov ae mora to pripisovati Izvajanju programa rim-rodm* «»l>remJl>e in angleškim na-ročilorti ameriškega Jekla, letal ln lioJnega Tnaterlala. Ta namočila so povečala upostenost v Jeklarskih in drugih tovarnah. . lavne ameriških produktov v latinske republike ss Je tudi po-večsl kot posledica vojne v Ev-ropi Velika Britanija In Nem-|člja -ta izgubili tržišča v teh re-pitblikivh. kater«« Js zdaj dobila Amerika. — p r os veta PROSVETA tre bnlichtrnmknt glasujo in lastnima iioviniu naboomh rourouNK JSONOTS offtm «tf uu p«mi*«s br ' nanrfulm m tdruums * m m m«. m of m i r -m ^ mi* drUv« (ls*M Cble*«a) lm ktm. |l M M U-U; M CSU*» i. Cterr« |7.W M M«. M U «• H « h.n. ■ ii>tw-V— rmtrnt trn* tlw UatUd State« ChUr««o> •M Cmm* MM pm pas*. C».U=m® ul CImt* |7.W pot pMT, forrtaa —mmUim ».M p«r rmi. Cm tflMuf p* lu«i)»»m dovkuv U nmaroimlk llt^M M M vrateii*. IH««« vmMM po. »Ml IU.) m *r*»Jo poHlMUlJu h f štuirnju. tm J« priUUI podUln«. AdvertUIng rau-a mi ManiMrrlpU of eow»unl- f>Utnr u4 mm-ulMU-H wUI U r*»n»r4. OUM» mmmovri**. mm* M »tort«. *>U#i. P—m-. M*.. »Ul k* NtuTM* U, nid-t uoly wk« *cc4mmi><""«4 k* »If «d*fM.ad «»4 »tamp-d NmU« m »m. k»r »tlfc ■ IWm J'ROSVKTA mr-N s* u«ii«u A».. cmm* mkmhkk of THK rKDKRATKD Dstti« « okl*|*jii »• prlmw (!>«*»«*•»• II, MM M MMlM« pMMl, d* u» * PmmtIU i« 1S4S). Zadružni svet prihaja Angleikl nocialint Herbert Morriaon, ki je dane» v vladi Anglije mjnl«ter za notranje za- , deve. je pred nekaj dnevi v avojem odgovoru na Hitlerjevo gobezdanje glede vojnih ciljev nacijdke Nemčije izjavil, da zmagi demokracije v tej vojni bo sledil zadružni svet. Novo in novo Hitlerjevo klepetanje ni potrebno za svet zunaj Nemčije, da izve, kuj ima priti po nacijski zmagi; slehernemu resnemu demokratičnemu človeku je to že znano. In Hitlerjeva dejanja v zadnjih šestnajstih mesecih osvetljujejo nacijske vojne cilje bolj kot Hitlerjeve besede v vseh njegovih govorih. • Ono, kar je Hitler ponovno povedal.zadnji' teden, velja le za njegove sužnje domu — in kakršno koli zadovoljnost izvajajo nemški^ sužnji iz onega Hitlerjevega klepetanju, je njihova zadeva. Todu ljudjr zunaj dežel, ki jih danes kontrolira nacijski diktator, kjer koli so Ae .clvilnolnh)bMni, dobro vedo, kaj jih čaka, Če se tudi Anglija zgrudi pod udarci pobesnelega diktatorja. " • " Za demokratični svet je Morrisonova izjava zelo važna, kajti iz te izjave odseva nekaj kon* kretnega glede miru, ki Trna priti po zmagi demokracije. Demokratična ljudstva, svobodna in začasno podjarmljena, so namreč trdno prepričana o končni zmagi Anglije s i>omočjo zalaganja Amerike. Morrisonova izjava je obenem izjava ostalih voditeljev delavske stranke na Angleškemu lahko se reče, da se s tem strinja večina stanov angleške vlade, kajti tudi najbolj zakrknjeni angleški, torij i danes vedo, da brez sodelovanja delavske stranke in angleškega delavstva sploh bi bila vojna z nacijskp Nemčijo nemogoča. Morrison je odločno poudaril, da evropska ljudstva se ne bodo moglu izkopati iz grozotnih posledic današnje vojne brez organiziranja vseh ekonomskih sil in sredstev, kl bodo v Evropi po vojni še na razpolago, po mednarodnem zadružnem načrtu. Privatni ekonomski monopoli, če sploh prežive vojno, bodo morali iti* v službo Hkupnosti, je rekel Morrison. "Pred očmi nam mora biti nova družba, v kateri ne bo več velikega bogastva na eni strani in velike bede na drugi," ao bile Mornsopove l>e-sede. Iz tega lahko z mimo vestjo zaključimo, da bodoči obraz Evrope, ki ga hoče. imeti deluv-stvo Anglije, bo demokratičen — bo demokratična zveza držav. Zadružna ali kooperativna zveza bo demokratična zveza. Kooperativno-sti brez demokracije ni. Več mesecev je že tega, ko ho delavski voditelji v Angliji izjavili, da zapadua Kvropa ne more iti nazaj v ekonomske razmere, kakršne ho bile pred to vojno. To je pomenilo, da bo h Hedanjo vojno konec privatnih gospodarskih in finančnih monopolov v Evropi in priti mora kolektivizem. Vpranauje je le —-kakšen kolektivizem?« To vprašanje mora rešiti vojna. Zel«) žalostno je to reševanje, ampak drugače ne gre pri ljudeh, ki se še vedno poslužujejo zverskega instinkta namesto zdrave pameti. Vojna mora odločiti, ali bo kolektivizem Evrope — in Amerike v bližnji bodočnosti — diktatorski ali Imi demokratičen. Sovjetska Uusija, fašistična Italija in Španija in nacij-ska, Nemčija so se ie odločile z majhnimi raz-' likanj za diktatorski kolektivizem. Diktatorski kolektivizem pomeni kolektivi-zacljo (ali socializacijo) ljudi, demokratični kolektivizem pa p?tmeni kolektivizacljo (ali socializacijo) industrijskega kapitala in zemlje. Prvi je prisiljen ali diktiran z vrha ne glede na osebne koristi delavcev in kmetov, za drugega se pa prostovoljno odloči večini delavcev in kmetov, ki vidijo, da ni drugega izhoda zanje In ta večina potem kontrolira upravo v. svojem interesu, T« je hfrtvo.demokratlčnega kolektivizma ali socializmu. - j t Zmaga Anglije in angleAkega delavstva bo pogoj za razvoj demokratičnegu kolektivizma, zadružnega gospodaratva in življenja v Evropi. Ta zmaga lm tudi velika p<^iida za Ameriko za -mstegnltev ameriške demokracije na tukajšnje ekrn^msko lt\ljrnj<\ ' o in Naprejevem koncertu »tastu We*t Allia, Wia.—želim malo poročati o Naprejevem koncertu, ki ae je vršil 1. dec. z lepim uspehom. Da so vai pevski zbori častno rešili svoje naloge, so pokazali posetnikl s splošnim odobravanjem in ploskanjem, ki ga nj hotelo biti nekonca ne kraja. Poset je bil prilično velik, če upoštevamo slabo Vreme in 18 palcev snega pa 10 stopinj Pad ničlo. Videli smo tudi družine, ki prej niso posečale Naprejevih priredb, kar je prijetno za opazovalca. Vstopnina je bila majhna za tako priredbo, ki je sama toa sebi zvezana z Velikimi stroški. Toda kot sem slišal, je tudi Naprej zelo zadovoljen in bo tudi nekaj preostanka za blagajno. - Kot-je ob otvoritvi naglašal Frank Puncer, dokler bo narod v tolikem številu podpira! Na-preja, bo zbor lahko dajal Ae bolj- iv mladosti tudi, med nemško govorečimi delavci, kakor tudi med Tržačani, ki govore večino-Ima italijansko, dasi ne ljubijo Italjje—seveda so bile izjeme. Torej sem imel priliko za spoznavanje ljudi tudi drugih narodnosti, vere, politike in kulture, Tako nisem bil "zelenec", Obzor." Takih izgovorov je ve- ko sem prišel v Ameriko, ali ker liko, nikdo se pa ne upa, da bi juzika nisem znal in ker sem mu javno povedal, kako nizko bolj® pohlevne nature, so mi reče ni jo njegovo radijakp uro. Injkli, da sem "tak" in "tak" sem če misli, da bo pridobil Napr^ja, 'moral biti. Vobče pa so "4>braj-da bo nastopil na njegovem pro-'tani" med nami oni, ki so Vesele gramu, bi mu priporočal, nej kar narave, korajžni in aeveda tudi Glasovi iz naselbin slušalce, kakor jih je zadnjih 30 let. Trideset let je precej dolga doba za pevski zbor. Seveda je imel tudi Naprej težave In sebične nasprotnike, ki so ga skušali vpropastiti ali ga vsaj oslabiti z intrigami. Toda soc. Naprej ima močno in krepko ozadje v mladini. In dokler bo Frank Puncer g svojo zvesto spremljevalko Ančko količkaj grbal, mu bo publika stala v vseh ozirih na strani, ker se zaveda, od koga zavisi napredek zbora 'samega. Pogrešali pa smo tudi deano roko, kot je govornik omenil, v osebi Franka Ermenca, ki ga je bolezen zadržala. Toda ni več nevarnosti iu je okreval. Naj onenim še to, da me je neka čia/iica Napreja malo na-hrulila, češ, ko si že pisal, zakaj nisi nič oglašal tega koncerta. Po mojem mnenju je bila priredba dovolj oglašana. Ce bi Še jaz pia*,l, bi se lahko zgodilo, da toi prišlo toliko ljudi, da bi še v dvorano ne mogli, kar se je meni že parkrat zgodflor Enkrat v W#*t Allisu na shodu, ko je govoril bivši mjhvauški župan Hoan - in smo potem tukaj izvolili socia-ističnega župana, in drugič dvorani SST. Na tem koncertu je1 bila ravno pravilna udeležba. Ce bi bilo lepo vreme, bi se lahko zgodilo, da bi jim morali vračati vstopnino, ker bi ne mogli dvorapo. Ne vem, če to pristoja temu dopisu ali ne, toda kot sem že omenil, so bili tudi taki na kon certu, ki prej niso poseCali Naprejevih priredb. Med temi je bil tudi Rado Staut, urednik mil vvauškega Obfcora. Ce je Rado prišel iz dobrega namena med napredno strujo, jc dobrodošel, če pa je prišel zopet iz provoka-eijskega numena, da. zopet udari govoriti fcrez ovijanja dejstev. Toda bom odgovoril le na zadnje vprašanje zelo na kratko. Stalin in vodilni' boljševiki v praktičnem pomenu lastujejo vso Rusijo, ker ji'oni diktirajo. In kdor diktira, je tudi gospodar, mar ne, George?—A. G. pozabi, ker kaj takega se ne bo zgodilo, Čeprav se še tako prilizuje. Joaeph Radelj, 686. . , Glaa z za pada Black Diamond, Wa«h.—Namenil sem »e nekoliko opisati tukajšnje delavske razmere, katere pridno opazujem. Koliko mora človek garati za ta ubogi obstanek. Toda je še srečen, če more dobiti delo, da gara za tiste velike trebuhe, ki jih nosijo gospodje in naši predstojniki, med katere lahko uključimo tudi nekatere delavske voditelje., Ravno danes, ko Xo pišem, so volitve uradnikov pri UMWA in kot vidim, je samo en kandidat za predsednika. Seveda ni nihče drugi kot Jol^n L. Lewis. Vidi se mi kar smešno. Ali v resnici ni nikogar, ki bi kandidiral za predsednika UMWA kakor J. L. Lewis? In še nekaj: ko so bile volitve za predsednika Združenih držav, ni bilo nobenega Rraz-nika in vsakdo je lahko delal, kdor je imel delo. Danes, ko so volitve za mr. Lewisa, pa morajo vsi premogarji počivali. Torej se lahko vidi.,, kdo je naš diktator, Lewis aii predsednik Združenih držav. Sem radoveden, kako dolgo se bomo pustili za nos voditi. Aii "šmart". Take je nas pač ustvarila narava in menda ae .zato ne razumemo med seboj kot bi ae moral), ako hočemo priti stvari do dna. ^ Br. Garden je učen in zna stavke zlagati kot bi jih jaz nikoli ne mogel. V glavo mi pa n^ gre, kako to, da on avtorici te knjige vae verjame. (Kako to, George, da ti vse verjameš avtorju knjige "Europe on the E.ve", ki je znan "sopotnik"?—Ured.) Tudi jaz verjamem, da so bili vražji časi v Rusiji, toda zakaj? Ako bi naši delavci čitali tudi druge knjige, stavim, da bi imeli drugačno sodbo. Knjiga, katero sem v prejšnjem dopisu priporočal, ne hvali in ne graja nobene dežele," avtor le opisuje intrige Miklavževanje SND Detroit, Micb. — O^kar se je ustanovil naš ženski odsek SND, prirejamo božičnice za otroke. Tako bo tudi letos na 22. decembra ob 3. uri popoldne y našem domu. Otroci se vesele daril, ka-tor tudi kosmatega Miklavža, katerega mala jo in naatavljajo po oknih prodajaln, po lokalnih Časopisih in sevedf tudi po radiu si z njim profite delajo. To je, starodavna-tradicija in od te j-majo' veletrgovine vsako leto sijajni dobjček. Naš odsek ne prireja to ravno za prof it, pač pa, da se v domu skupno starši in otroki pozabavamo. Seveda, ako bo od te prireditve kakšen dolar smuknil v blagajno doma, mislim, da ne too od nobene strani zamere. Torej starši, pripeljite vaše otroke v S. N. D. na 17153 John R. Vai ste dobrodošli, ne^glede ako ste delničarji ali ne. Tudi se ne pita (kaže Srbin), ako ate član SNPJ, SSPZ, JSKJ ali drugih organiza- in zakulisne spletke in sestanke cij. Pri domu smo vai enaki, diplomatov, kar mi navadni ljudje ne vemo in tudi srednje vrste izobraženci nimajo niti pojma o zakulisnih intrigah. Mi delavci se pričkamo le za oslovsko senco. Jezimo se nad volilci, zakaj niso volili Thoma-aa namesto Roosevelta. V svoji domišljiji verujemo, če bi bil Thomas v Beli hiši, bi bili vsi bolj zadovoljni Ne rečem* da bi on ne storil vse, kar bi mogel, toda zdi se mi, da bi bila dežela in delavci še na slabšem, ker bi mu Wall street tako nagajal in ka- res ne bomo nikdar spregledali, pitalistične organizacije tako sa- kaj vse z nami delajo? Prav dobro se še spominjam stavk iz leta 1919 in 1922, kako je J. l. Lewis napravil z nami premogarji, posebno v Kansasu in Penn-sy Ivani j i, kjer jih je pustil na milost kapitalistom. Tudi tukaj v Washingtonu je vzel čarter, ali pristopnino in unijske prispevke moramo vseeno plačevati. Jaz senri že velikokrat slišal tega ali onega, da je UMWA zanič. Jaz pa mislim, dpifajo dovolj. Že verjamem, da je to roa-nica, pristavim pa to, ko ga bodo zunanji podporniki tako poznali kakor ga poznajo domači, čiva po vsej državi Waahington. Delavci zahtevajo nekoliko več plače in boljše razmere, toda gospodje kapitalisti nočejo nič slišali o tem. Koliko časa bo trajala njih stavka, ne vemo. (Bila je poravnana zadnje dni—ured.) JVemogorovi pa obratujejo h | k>i no paro, samo delavcev ne rabijo, tako da se delo težko dobi. Tudi fabrike in ladjedelnice delajo s polno paro. Največ de lajo podmornice in bojna letala, ali rabijo samo izurjene delavce in mlade fante. Kar se tiče društev, je vse bolj botažo vodile, da bi se lahko ponovili Lincolnovi časi. Kdo mogoče tega ne verjame in prav ti ne lahko veliko naučijo iz knjige "Europe on the Eve", ker videli bodo, kaj ae dogaja za zagrinja-li. Seveda jaz ne prisegam, da je vse resnica in tudi ne vem, kaj vse ser je dogajalo v Rusiji za časa čistk ali zakaj so bile čist? ke. Vem le to, da je Rusija še cela in tudi oetane taka ali še bolj močna. Ce ne bi imela tako energičnega vodje, bi bila mogoče že razkosana. Kar se tiče nas, smo in ostanemo zvesti ameriški ustavi. In kar se tiče drugih dežel, je moja in menda tudi drugih Slovencev želja, da izvemo resnico. Toda iz br. Gardnovega članka zveni zelo enostransko zato, ker ne upošteva okolščin. Pisateljica "The Dream We Lost" je, kakor pravi, živela v Rusiji s svojim možem v času velike nezadovoljnosti e Stalinovim režimom. Sabotaže in aretaciji so se vršile na debelo in najbrže je mnogo nedolžnih ljudi postalo žrtev. Tako je tudi njen mož, ki je ime važno pozicijoj. postal žrtev. To vse je mogoče, kakor tudi žena ni piogla odobravati režima, ki JI je ugonobil njeno srečo. V takih razmerah je vsaka pa metna resolucija bob ob steno. Tu ni moglo biti govora o kakšni demokraciji, še manj pa socializmu, kadar brat bratu ne zaupa. Vendar nekaj ne morem zapopasti. Br.. Garden namreč piše na tretji strani v Proavet od 3. dec. ". . . in kljub temu, da je njeno prebivalstvo naraslo." Nižje pa pravi ". . . milijone ruskih mož, žena in otrok Je poginilo in milijone kulakov je bilo izgnanih v Sibirijo." Zadnji sta vek je zelo verjeten, kajti tam mo Miklavž, kot že zgoraj reče? no, je kosmat. Tudi na pozabite priti n& veselico društva 220 SSPZ en večer prej, na 21. dee., isti dvorani. Tudi od te prireditve dobi naš dom svoj delež. Na svidenje! Za publicijski odbor, K. Junko, 121. mrtvo. Mornm omeniti, da smo izgubili dolgoletnega člana Mar-'fio odpirali velike industrije, tina Pohernika. Spadal je k drui-1 Ampak, kar bi rad izvedel, je tvu 302 v Issaquahu, kot je bilo to; kemu služijo tiste industri- ftc porečano. Jflil je priljubljen je? Militarizmu seveda, ampak mu l>odo tudi obrnili hrbet. Kaj ™ed vsemi, delaven mož in akti- za koga in za kakšne principe in vse je počel in kako napel javni j ven član društva. Težko ga kaj ie nameni ruske vojske ? Dru-vodo na svoj m\in. Toltflr krtor.mo |w>greAali, toda takšna je uso- go važno vprašanje je, koliko in drugim jumo koplje, sam vanjo pade. Ce bi on vedel, kako je njcRO-va radijska urn na slnl>em glasu po naselbinah, bi jo le davno opustil. On ne progln.-a kot ozna-n jmalec—vsaj,'enkrat sem ga slišal—da zustopa toliko in tsili-ko tisoč Slovencev. Kdo ga je pooblastil? Drugim narodom to lahko dop^vedu znajo in ne ved večkrat sem slilal. kogar on oglaša in priporoča, je kakor bi ga smrt ovohala. Cul « m pozo-voret "Samo zate ne grem v tn tiivern, ker gfc Obzor orlaAa," "raje kupim cvetlice pri tu£cu rn-di oglašanja y Obtoru" aH "de grem v to trjcvino,'l;er podpira da. Njegovi ženi naše so/afyc, njemu pa blag H|>ominl> Tony Mol»chnik. 302. ^ - Rarbich zmagal Clevelan4i.-HCa8t mi je bila dana, da sem se 7. in 8. dec. ude ležjl kar dveh društvenih sej. Br. Poljšak, tajnik društva 147, me je povabil na njih aejo in. 30-letnico kot "third claas" govornika. Rad sem se odzval, ker sedaj pri pocestni simuliram. Delam samo pet dni in če hočejo, da bi delal v soboto in nedeljo, me mora po8tajenačelnik prositi! Tak je bil odlok po petih tednih mojega boja z unijskimi in družbini mi uradniki. Sitnaril sem, dokler niso odločili, kje in kako stojim in kaj sem sedaj. GVn bralni superintendent, predsednik in tajnik unije so rešili mojo zadevo v sredo, 4. dec., v moji navzočnosti. Njih odlok se glasi, da sem še vedno motor-nik, da imam še vedno svoje starostne pravice, moram pa opravljati kot sprevodnik delo, ki pripada motorniku v tako zvanem "trailerju". Plača za to delo je 5 ur in 59 minut, ali ker so reki vsi trije, da sem fejst fant, bom prejemal plačo za 7 ur in 45 minut. Stalni ali regularni "run' je osem ur. To delo bom oprav ljal, dokler ne odloči zdravnik, da je moj krvni pritisk na normal ni točki, ki mora biti za mojo starost 150, dočim je kazai pred zadetkom 190. Ko so spoznali, da sem sitnež, so prav lepo postopali z menoj Tudi nekateri motorniki, ki so rogoviliji proti meni, ao se konč no morali podati, ker tudi zanje so oni trije odločili, namreč da je to moj "run"- ta nimajo pravice zahtevati moje odstranitve kakor ao počenjali. Odlok se glasi, ako bodo kaj rogovilili, na, jih poAljem kar k prej omenjenim funkcionarjem. Bil sem za dovoljen z odlokom, ker mi ne bo treba ~ izkoriščati blagajne SNPJ, in ne samo jednoto, marveč tudi inšurenc kompanijo b izkoriščal. Ce bi bil na bolniški podpori, bi prejemal več kakor pa zaslužim zdaj v petih dneh'. Ali raje se borim za principe in svoje pravice, ker ao večjega pomena zame kakor pa dolarji, čeprav sem siromašen delavec. To aem zapigal zato, da boste vedeli, kako je s stvarjo, ker me I nekateri vprašujejo. Tako mi ne dustrij (delnic) lastujejo Stalin bo treba več toliko govoriti. Mo. in drugi vodilni boljieviki? On I travnik mi je priporočal, da ae zasužnjuje—resnica—ruski na-|ne smžn preveč razburjati, rod za državo. Kdo pa je drža- fcar ae 30-letnke društva 147 va? Tudi verjamem, da vodilni tiče, bi morala biti večja udelet-boljlevikl žive v boljših razme-|ba. Izvolili so skoro ves stari od- Ob tedni tokeiytdecembaa; Anton Garden Gornikov odmev llellingham. Wn«h,—Ne bj vas nadlegoval s tem dopisom, toda rah kot pa masa. Ampak koliko I bor. Jankevich je zopet predaed " z dne 3. dec. industrij ali delnic lastujejd? To j nik, Poljšak tajnik, Penca bla- kujige "The bi rad izvedel. • . wjn|k in john petrich bo Ae pi- vidim v Prosveti Gardnovo ;no Dream We Jx)8t*\ katero Je s|p- Vem, da fcr. Garden ne bo od- ie, ker ga rve po-, nala neka Anjrležinja. Jat knjige govoril na ta" vprašanja, ker ne o. kdo "jeon. T. e še nisem V i t a I. rmpak Gmlen more, razen če bi zavijal dejatva. ■pravi, da je Um strašno /ivljc- Priporoča mi. naj prečjtam ome- rtje, ker on verjame, da je pisar njeno knjigo, kar bcm tudi eto- teljlca pisala resnico. Jaz o tem ril, če jo dobim v mestni Čitalni- no mor. m vedeti, loda naj mi bo ci. Jat bi mu pa priporočal knjl- dovnljeno. da (udi jar povem *o "Rurofe cn the Eve", svoje mlUMnje ali pomitleke. » /« Gecrge Gornik. Ni*rm fatalist niti nevrotik. Gard nov a pripomba.—Na Star tem 60 let in pn| in bil sem stavljena vprašanja je lahko od- sal zapisnik kljub temu, da ae je branil. Ata i»y, John! Po zaključku aeje je bil nekakšen program. Nastopiti bi moral tudi Louia Belle, ki pa se je — zakasnil! Poaneje amo bili v bar-roomu In aem mialil, da ao prišli akupaj Grki ia Italijani, ampak posredovalci so poskrbeli, da ni bilo ne grškega "stewaH ne ita-(Dslj* ns t. ttrsni.) KDAJ JE "NIGER" BEU- Svet se res čudno suče. Prva leta p tove administracije, ko je velik AtaJ ^T'1 skih trustarjev" noč in Jik,^ zakonodajo, katero je kongres t jemal skoraj brez vsake opoziciit a ^ želo izvleče iz tistih fpJSfcS®itt zaprtih industrijskih obratov in v il '11"' Wtib bank, masnih šeri/skih proda? Z* £ terih so se bankrotirani kmetje puškami, vilami in vrvmi, predsednik Z * velt pa je r "izganjal igralce iz templji daj smo b,U - vse naše "Intelektualne luči" zelo kritični napram new dealu. Na kratkn ga kratili s - "krpanjem kapitalizma gumentirtli ter dokazovali, da je kapital neozdravljiv. Reforme, ki jih vlada u J! sicer potrebne, toda so 1* "flikanje" in »inieT cije na smrt bolnemu kapitalizmu. ' HJtev bolne človeške družbe Je le v socializmu Tega mnenja smo bili takrat, tako amo u krat pisali in tudi govorili. Človeku se zdi kot bj bilo to že pred mnogimi, mnogimi leti ko smo še imeli daljšo politično in socialno per spektivo, ko amo še imeli yero v socializem in boljšo človeško družbo. Od takrat, od prvega Rooseveltovega termina, ki je v ameriških m*, sah zbudil in priklical na dan velik val sotial. nega idealizma in zopet utrdil srkoro že izgub-ljerto vero v njih domovino in obstoječi gospo-darski sistem — od talkrat res še ni preteklo toliko let. Toda ko zadnje čase opazujem "cvet naroda" med nami, se mi z/di kot bi W v kratki dobi nekaj let postarali za tri deset-letja. .Res čudno. V prvem terminu Rooseveltove administracije, fco je prišlo v zakonik 95'^ novodealake zakonodaje in ko se je človek.včasih vprašal, če ao se demokratje res spremenili iz Savla v Pavla in če je demokratska stranka res postala stranka "new deala", takrat smo bili kritični napram vsemu, kar se je dogajalo v Wasbingtonu. Zdi se mi — že takrat se mi je zdelo — da smo bili včasih mak) ijeveč kritični, v resnici preveč "smart" in premalo objektivni napram nevvdeaiskim re-formam. In tako so bile nekatere naše kritike bolj zofistične kakor objektivne. Zadnje čase pa gremo v drugi ekstrem. Pridružujemo se najbolj reakcionarnim in bur-bonskim elementom pri obsojanju stav)t — te zelo, zelo redke — mladih neutrjenih unij v tako zvanih vojnih industrijah, češ da delo za vojne priprave ne sme biti pod nobenim pogojem ovirano. Še več. Zdaj, ko je kritika napram "new-dealski stranki" in sploh vladi veliko bolj na mestu, potrebna in upravičena kot v prvem terminu, zdaj pa, kot izgleda, smo se začeli navduševati in oklepati demokratske stranke. Zdi se mi kot bi bili slepi za vse, kar ae dogaja okrog nas in za kulisami. Ker smo izgubili vso daljšo perspektivo glede bodočega razvoja m ker je menda izginilo upanje v boljšo družbo socialne pravičnosti -radi na vseh straneh vstajajočega totalitarizma in njegovega teptanja ter uničevanja človeških vrednot, zdaj izgleda kot bi iskali strehe za svoj pojenjajoči idealizem in socialni čut med — volkovi reak-cije, med voHcovi v ovčji obleki. Takoj smo pripravljeni poslati med "dogmatike" in sploh med ljudi, "ki se niso ničesar naučili v zadnjih letih," slehernega, ki je ie vedno toliko "ortodoksen", da ne vidi posebne razlike med obema starima političnima »tran-kama. Rečem le toliko, da tisti, ki hočejo da-nes napraviti "newdealsko stranko" iz burbon-ske in korumpirane demokratske stranke, m vsaj štiri leta prepozni. Kot sem že omenil, se je človek tekom prvega Rooseveltovega termina včasih vprašal, m so se demokratje res spremenili iz Savla v Pavla 1n njih stranka južnih burboncev in izven juga stranka velemestnih korumpiranin mašin a la Tammany, Kelly-Nash, etc., «tt v stranko "new deala." Toda zadnja ltln W so razblinila vse take iluzije in vprašanj* Edini newdealski zakon, obljubljen že pred y litvami 1. 1936, ki je bil sprejet v drugem Boo; seveltovem terminu, je tako zvkni mezdou n. zakon, ki je s stališča socialne reforme res vr- likega pomena. To je yae, kir je delavstvo dobilo od vUde zadnjih Štirih letih. Zadnjih Par . JJl^ mer rudarska unija, finančni angelj demo-kratov v kampanji pred štirimi let«, je ^ naskakovala kongres in pritiskala na s nistracijo za sprejetje zakonskega pr^W federalno inšpekcijo premogovnikov v su rudarjev. ^^ Pred seboj imam tri puBKkscije --Common Sense, American C^1'""^ ry Worker. V prvi je zanimiv opis naw£ komisije (Draft Board) v glavnem m« (DslJs ns I. strsnL) — J Pred dvajsetimi^ (Iz Prosvete, 17. decembrs l«01 Domače veati. V Sheboyganu, Wi*-, J* ,rf" šil samomor rojak A. Klftnša. Delavske vneti. Jeklaraki tn* W " program za uničenje delavskih nnU laoaemntvo: Vlada Jugoslavija j Skupščina zboruje v Belgradu. Sovjetska R-nlja. ^ dogovor s iovjeti. tt Km* TOREK, 17. DECEMBRA PROSVETA Novice iz Iz Slovenije - Tok 380 voltov Jo zdržal 10 minut Žirovnica, 9. okt. Služba elektromonterja je telo | nevarna in vsaka, še tako mala prenagljenost ae lahko bridko maičuje. To je bil izkusjl te dni elektromontej- Vinko Pogačnik, uslužbenec KDE v Moatah pri Žirovnici. Pogačnik je, preden je pričel popravljati električno omrežje, izklopil v tranaformatoraki postaji v Moatah električni^ tok. Bržlas v naglici, morda pa tudi it kakega drugega vzroka, je, kakor se j »"bilo kmalu izkazalo, izklopil napačno zvezo. Brez akr->j je zlezel na 9 m visoki električen drog, se nanj pripel z varnostnim pasom in pričel % delom. ;omaj pa se je bil dotaknil lic, ga je zgrabil 380 voltov močan ok. Pogačnik, ki se ni mogel re-iiti strašnih vezi, je pričel klicati na pomoč. Nesrečnega je slišal in videl vojak, ki je bil v bli-lini. Ker sam ni mogel pomagati, je zaklical še on. Njega je slišala neka ženska in pohitela v transformatorsko postajo, ki je oddaljena od mesta nezgode nad 500 m. Na drogu pripeti monter je že izgubil zavest in omahnil, iled nebom in zemljo visečega sta držali žici in rešilni paa. Ko so v transformatorski postaji izklopili tok, sta žici popustili in Pogačnik je obvisel na pasu. Medtem so že hiteli na pd>> muc ljudje iz okoliških hiš. Dolgo lest vo je bil prineaej Bizjak, mlinar iz Most in se povzpel do ponesrečenca. Odpel mu je ple-talke in pas ter monterja v ve-iki nevarnosti za oba previdno ponesel na zemljo. Na kraj nezgode je prišel zdravnik dr. Oan-ter iz Radovljice, in nudil Pogačniku prvo pomoč in mu obvezal cd elektrike močno ožgane roke. Zdravnik se je čudil, kako je mogel* Pogačnik ostati živ, ko je vendar tok 380 voltov že šel skozenj najmanj 10 minut. Mladi monter, ima gotovo zelo zdravo kri, bo kmalu okreval. Pripoveduje, da ga je bilo pošteno pretreslo. 9 , i" " i VEDENA JE DVELETNA VOJAŠKA SLUŽBA Te dni je bila objavljena ob-iirifa uredba o spremembah in »popolnitvah zakona o ustrojstvu vojske in mornarice. NoVa uredba določa v uvodu, da spadajo v todoče med pomožne vrste voj-pirotehnične in smodniške edinice, avtomobUske, gospodarske in bolničarake edinice. Kot posebne čete bodo v sestavu vojske (udi graničarske čete in pa orožnistvo. • * Uredba ureja položaj general-»tabnih oficirjev, ki se bodo v KMloče postavljali iz vrst oficir-«v in mornarice vseh rodov or ožit- Imeti bodo morali zato višjo vojaško izobrazbo na podlagi do-<*t> uredbe o glavnem generalom štabu, kakor je to tudi dotlej. Daljo ureja uredba položaj tonih vrst podoficirjev, kakor vojni pisarji, inženiraki pod-oficirji, sanitetski podoficirji in »terinarski pomočniki-podofi-orji. Pa javnost ao važne nove do-Pbe o službi v kadru, ki se bo "jWno začela v tistem koledar-|*m letu, v katerem je rekrtft Mail 21. leto avoje ataroati. puibs v stalnem kadru aa je z »ovo uredbo povečala od 18 me [**v na dve leti za polni rok, ko-j«' znašala že doalej pri le gjtvu in vojni mornarici. 7ih ^'kruti-dijaki, ki ne napra W<> l-redpinanega oficirakega iz-služijo namesto dozdajšnjih "»-ocev 18 mesecev. Dijaki-*kruti, ki zaradi svojega slabe-Vr*ojze Zičkar iz Farrellna je pred kratkem dobil delo v Cievelandu in ob aobotah šel domov k družini. Ko se je v soboto, 30. nov., peljal a svojim avtom, ae mu je med Clevelandom jn VVarrenom pripetila nesreča. Cesta je bila precej ledena in avto mu je zdrsnil v jarek ter se tako razbil, da ni več za rabo. 8reča v nesreči je bila, da se Lojze ni težko poškodoval. Za silo so ga nekoliko obvezali v VVarrehu, nakar je z busom nadaljeval pot domov. Dne 1. dec. smo se podali v Emporium v hribe na lov na urne in srnjake iri"sfe vsi srečno vrnili domov z bogatim plenom (o tem bom poročal kasneje). In kakor vsako leto, tako bo tudi letos dobil naš Slovenski dom v Sharonu darilo — enega srnjaka, katerega bomo skupno spra- vili pod streho. Ce se ne motim, bo ta pojedina 28. dec. zvečer. Mogoče bo predvajan tudi film, na katerem boste videli, kako smo.srnjake skupaj vlačili. Mrs. Mjhevc je v skrbeh, če mi bo Miklavž prinesel dosti široke "čižme", ker nisem navedel, koliko E naj bodo široki. Lepa hvala za pojasnilo, mrs. Mibevc. Veste, mene bolj skrbi, če mi bo Miklavž mogel vae to dostaviti na pravo mesto, ker zadnjič nisem dal naslona. Ta naslov je Slovenski dom v Sharonu, ne v Farreilnu, ker tam je Slovaški dom. Ampak bojim se, da ne bo nič. Na zadnji seji društva Slovenec 262 SNPJ so bili izvoljeni večinoma vsi stari odborniki. Razdeljeni so bili tudi jednotini koledarji. Po članih in denarju je jednota tako premožna, pa je, Žal, dala sa te malt, ničaate koledarčke |500. Gotovo je vas kdo potegnil. Ce mislite izdajati koledarje članom, ladajte koledar, ki se ga lahko da v roke, da ae vidi ime jednote od daleč, kakor tudi meaeci in dnevi. Ko je prejšnja leta naš tajnik razdajal koledarje, mu jih je vedno primanjkovalo, letoa mu bodo pa oatali, da jih bo lahko vam nazaj poslal. To ni napredek. Priporočam, da prihodnje leto itdaste koledar kaKor ae "šika", ali pa nič. Mogoče je to moj zadnji dopis letos, zato ie sedaj voščim vsem bravcem mojih dopisov in vsem Članom SNPJ vesel božič in srečno, zdravo novo lato. Anton Valentin««, 262. Oblet na epomlnaka slavno«t smrti Ivana Cankar ja Cleveland, O. — Pred 22 leti je umrl mož, sin slovenske matere, ki je posvetil svoje veliko srce in briljantni um svojemu fizično izkoriščanemu, duševno in kulturno zatiranemu slovenskemu narodu. In ker je posvetil vse svoje zmožnosti *tf obrambo in koristi ponižanim in razžaljenim, so ga tirani reak^je preganjali in metali v smrdljive In zatvihle ječe. Ko mu je bil v zrelih moških letih kellh mizerije in bridkosti prenapoljnen, je zatisnil svoje trudne oči. , Umrl je naš največji slovenski pisatelj Ivan Cankar! < Da pa pokažejo, da upoštevamo delo in borbo, katero je on tako briljantno vršil v korist zatiranega slovenskega naroda in za lepšo in svetlejšo bodočnost proletarcev vsega sveta, priredi Cankarjeva ustanova v nedeljo, 22. decembra, v auditoriju Slov. narodnega doma na St. Clair ju obletno spominsko slavnost njegove smrti. Uprizorjena bo ena najboljših dram v Štirih dejanjih — "Rdeče rože". Režijo ima v rokah in bo tudi igral eno glavnih vlog dobro poznani režiser in igralec John Stebly, ki si je za to igro izbral igralce, da bodo odgovarjali vlogam, in med njimi ao štirje režiserji. To pove, da bo igra dobro igrana in občinstvo bo deležno popolnega užitka. Cankarjeva ustanova želi, da pridete na tO obletno spominsko slavnost smrti Ivana Cankarja vsi, ki čutite slovensko In upoštevate delo, katerega je vršil po-tojni pisatelj za ponižane in razžaljene. Zato se Je določila majhna vstopnina, samo 80 centov, če kupite vatopnlco v predproda-Jl, na dan prireditve pri blagajni bo pa 40 centov. Profram se prične ob 8. uri popoldne. Zvečer bo pa prosta zabava in ples, zs kateregs bo I-gral Peconov orkester. Vsskoja-ka okrepčlla bodo tudi .pripravljena. Vai, ki ste za to, da se delo pokojnega Ivana Cankarja nadaljuje, pridite! Za odbor — L. Z. Okrožni sodnik Jame* K. (h enot v Detroltu (levoj. In Maurice Kugar, pravni svetovalec avtne unije. Od (asa do Časa ^ poroča in komentira Utian Medveiek Angleški delaveki vodja v CHcagu Chicago, 16. dec. — Angleški delavski vodja VValter CMrlne Je v svojem govoru ns seji ClksAke delavske federacije dejal, ds an gleiki delavci kijalno podpirajo vojne napore svoje vlade, Delov ni teden Je bil podaljšan na 58 do 70 ur, da se poveča produkci-Ja bojnega materiala. Hitlerjevi letalc i skušajo untttti tovarne da preprečijo porast v produkci' JI. Citrine Je napovedal, da bo Nemčija porsžens v tej vojni. Milno moštvo na delu v dlatriktn, ki je Ml tarfa AU fte naretaii na dntv nik "Proavelo"? PodpiraJU •voj Usti Italijanski vojni položaj ni si-sijajen, kakor je vsem znano, temveč postaja s vsakim dnevom bolj mizeren. Vojaški strokovnjaki menijo, da je Italija v splošnem v precepu. O tem zanimivo komentirajo tudi ameriški žurnalistl. . Slovenci amo aa Še od nekdaj zanimali sa Italijane, zato podajam na tem mestu kratek opis o italijanskem pftložaju, ki je povzet ia ameriškega časo- lies se neverjetno sliši, du leŠi rešitev Italije v nemškem porazu, a vse kaže, da je temu tako. Italijanom se je bolj bati svojih zavetnikov (Nemčije) kot svojih sovražnikov (Anglije). Ako zmk-gajo Angleži in njih zavesnikl, je še vedno možnost, da bi Italija ostala neodvisna sila na Sredozemskem morju, obdržala bi< vsaj nekaj vpliva v balkanskih državah, srednji Evropi in stare kolonije v Afriki. V slučaju pa, da zmaga Nemčija, grozi propad italijanski neodvisnosti, izguba slovenskega Primorja s Trstom in drugih krajev (Tirolske), ki si jih je Italija pridobila v zadnji avetovni vojni. Preden je Benito Muaaolinl stopil v sedanjo vojno, Je splošna italijanaka inteligenca smatrala italijansko-nemško zvezo za pogubno v vsakem oziru. Proti tej zvezi so bili malone vsi izkušeni diplomat Je, kraljevska hiša. Vatikan, starejši fašisti in drugi. Zadnjo pomlad, ko je Nemčija tako bliskovito osvojevala državo za državo, so\a mnogi Italijani pričeli upati, dn je duče morebiti vseeno naprlvtTdobro jx>tezo, ko je v zadnjem trenutku priskočil na pomoč "zmagovalcu" Hitlerju. Tedaj so skoro vsi vojaški opazovalci menili, da bo Anglija poražena v nekaj tednih. Toda, ko sf Je ta domneva izkazala temeljito napak, ao pričeli Italijani kmalu uvidevatl, da je bilo njih pifvotno mnenj* pravilno, namreč da Jim ne more pobra-timstvo z Nemci prinesti nič dobrega. In res so danes Italijani zabredli v tako pozicijo, da zgleda, da jih čaka poraz ob obeh strani, celo hujši od nemške. &e pred katastrofo, ki so Jo Italijani doživeli v Albaniji, Ta rantu In pri Sldf' Barranlju, Je Muasolini Izgubil bitko za bitko, toda ne z Angleži, temveč a svojim zaveznikom Hitlerjem. Fašisti so pomagali š|>anskemu u|»or-niku Francu z moštvom, orožjem in drugimi sredstvi, a za obresti še niso dobili nič in najbrže nikoli ne bodo. Danes ima Hitler besedo v ftpanijl in ne Musaollni. Nato so Italijani napovedali vojno Franciji, a pQ francoski ka pitulacijl jim Hitler ni dovolil okupirati francoskih pristanišč oh Sredozemskem morju, ne Kor-^jfftke In ne Tunina, prav tako Jim ni dal francoskega ozemlja, ki bi vezal Italijo s ftpanljo. Vpliv, ki ga je imels Italija v Kumuniji in ns Madžarskem, Je tudi šel rakom žvižgat, kajti ludl v teh dveh državah Ima Hitler sedsj glavno besedo; Abeslhija, katero je Mussolinl priropal a tako velikimi žrtvami, Je tudi Izolirana: Dodekanetko otočje Je v nevar-nosil; armado v Albaniji tirajo Grki proti morju; armads v Egiptu Je precej razbita; soseda Jugoslavija pa Je pričela tudi bolj neodvisno ruutopetl. Torej italijanski potoAaj je res neroden. Ali naj Mussolinl pokll-*e Hitlerja na pomoč? Pred kratkim je izjavil, da se bodo Italija. nI bojevali brez nemške pomoči Zs to Izjavo Ima dovolj tehten s Hitlerjevo pomočjo, se bo Hitler obnašal še bolj arogantno a njim in Nemcev ne bi bilo lahko spraviti it Italije. Vse kaže, da ae fašisem k>mi na dvoje. Slovenci, alasti Primorci, se ne bodo jokali zu nJim in žele, da ga je Čim prej konec. "Božji mltni počaai meljejo, a gotovo/' zato pridejo tudi drugi diktatorji na vrsto/Rnkrat eden, enkrat drugi... I)a bi potem res zavladalo več pravice, poštenosti in prijateljstva po vsem avetu! o • • Ob tej priliki moram vsaj malo poagltirati za naša priredbe, ki se vrše sa božične praznike, V. petek, 20. decembra, dajmo poaetitl božičnlco st. clairških krožkov SNPJ. Otroci bodo podali tudi domač program. Le obiščite jih! Takoj drugI dan, v soboto »večer, l>a slavijo angleško poslujoča društva SNPJ svojojjft^naJst-letnico. Priredba ae vrši v Narodnem domu., Obeta ae velika udeležba. V nedeljo (ta bo spominska proslava 28-letnlce Cankarjeve amrtl. Cankarjeva ustanova bo Narodnem domu uprizorila krasno socialno dramo "Rdeče rože". ■ ' Na božični dan, 25. decembra, ima ples socialistični klub it. 49 JHZ. Igrali bodo Vadnalovi, Vstopnina nizka. Zabave bo veliko, a nič dobat ! Ne svidenje I Dr< Anton Korošec nagloma a mrl vec, lahko le žrtev lokalnih ki-gotov, delavski organizator itd., bo lahko kaznovan na $10,000 globe in 10 let zapora, tinti, ki pa "nagovarja k sabotaži", pa |Mih)vico manj. Med temi bo lahko vsakdo, ki bi nagovarjal k stavki — tudi uredniki! — ki bi povaročila zastoj v vojni produkciji, ker to bi bila lahko —, sabotaža. Federalna vlada Si do sedaj še ni upala definirati, kaj Je kriminalni aindikaiitem" in kaj "sabotaža". To vprašanje te sedanja vlada izročila v področje krajevnih oblaati, češ vi «e mastite s to nevarno kostjo, da bomo mi lahko še naprej igrali vlogo "liberalcev" in "new-clealerjev,M Brewery Worker, ki jp navdušeno podpiral Hoosevelta, pa ima članek, v katerem je izražena velika bojaaen glede novega delavskega odseka nižja zbornice. Izmed osmih poraienih članov tega odaeka je bilo šeat delavstvu naklonjenih. Kdo jih bo nadomeatil7 Glaailo unije pivovarniških delavcev se boji, da bo ta odsek prišel v roke samim delavakim sovražnikom. Nove člane bo namreč Izbral odsek za odsoke (comm)ttee on committees) nižje zbornice. Ta je ie imenoval najbolj zagrizenega antiunijakega kongresni-ka v ta odsek, namreč republikanca Hoffmana iz Miehigana. In odaek za odaeke, kakor tudi ves kongres in vae odaeke obeh zbornic, kontrolirajo demokratje — "newdealerjiM. K zaključku rečem le to; od-vzemite "newdealskl stranki" Rooseveltai podpredsednika Wal-laceja, senatorja VVagnerja in še par drugih, pa bo "newdeal-k.t stranka" prav tako reakcionarna, ako ne ie bolj, kot ja republikanska. In če kdo p tem dvomi, ss bo v prihodnjih itl-rih letih lahko prepričal o resničnosti U "dogmatičnosti". i Minister Kulovec prevzel akrb sa pogreb Beograd, 14. decembra.— (J. K.)—Danes zgodaj zjutraj je umrl zadet od srčne kapi poznani slovenski politik in jugoslo* vanski državnik, predsednik senata kraljevine Jugoslavije In minister prosvete v vladi narodnega sporazuma, dr. Anton Korošec. Sinoči je dr. Korošec v družbi nekoliko drugih ministrov prisostvoval alovesni predstavi beo-gradske opere. Takoj po končani predstavi se je počutil alkbe-ga, a kmalu nato Je padel v nezavest. Najboljša zdravniška pomoč je bila brezuspešna ter Je čez psr ur, zadobivš! zopet popolno zavest, umrl, obdan od svojih tovarišev in sorodnikov. Minister dr. Kulovec Je začasno prevzel skrb za pogreb v Sloveniji, čeprav Še ni ugotovljeno, ali bo dr. Korošec počival v Ljubljani sli v svojem rodneto kraju v Minerjanlh pri Sv. Juriju na Štajerskem, Pokojnik Je bil star 68 let. Po končanem bogoslovju je bil posvečen za rimako-katoliškega duhovnika in dovršil doktorat v Gcadcu na fttajerakem. Bil je telo aktiven kot čaanikar, vedno kot političar, a posebno še delaven na družabnem polju. Vodil Je vročo borbo proti de-spotični avstrijski vladi in pre-vzel Je tudi vodstvo v borbi sa zedlnjenje vseh Jugoslovanov. Podpisal Je poznano Majsko deklaracijo, nato bil' predsednik Nsrodnogs sveta v Ljubljani in Narodnega Vlječa v Zagrebu ter Je koncem I. 1018 v Ženevi v Švici skupaj z dr. Clngrijem in dr. Žerjavom stopil v zvezo s srbsko vlado, da so sklenili skupni in tsko imenovani Ženevski pakt. Ob tednu (NsdslJsVsnJs s I. »t rs nI.) Amerike, Washlngtonu, Od 120 oseb, kf tvori joto komisijo v sedežu novega deala, hi niti t*n*Qa utiijakegu tu* t upnika, niti ene Ženske, daai ao tam "sufražetke" v .večini. In ta komisijs Je kreacija "newdeal-ske stranke", za katero se Je zadnje čase začel toliko navdut ševatf tudi "cvetM našega naro da. « In kakšna Je kompozicija te komlaljs v glavnem mestu? Tvori Jo 15 trgovcev, 20 od vetnikov, trije duhovniki, pet bankirjev, 20 federalnih urad nlkov, 10 zemlJIMdh agentov, sedem zdravnikov, trije zobozdravniki, dva lekarnarja, dva restavratarja, eden kiropodist, trije lastniki garažev, dva gradbena koti traktorja In dva In-dustrlalca. Kakor pravi član kar, alični elementi tvorijo tudi vse ostale naborne komisije po vsej deželi. Organizirano delavstvo je bilo skoraj povsem Ignorlrsno pri sestavi teh komi sij in Ima manj kot pet odstotkov reprezentanclje po vsej ds celi. Veleblznls ima popolnoma rokah tudi rasne komisije in agencije narodne obrambe. Amerlcsn Guardian pa Ima poročilo, kako v VVafthingtonu kujejo za kulisami zakonske o-snutke proti — "kriminalnemu sindlkalizmu", ki bodo v pri hodnjem, letu predloženi držav nlm legisiaturam v 43 državah. Pod vodstvom in patronanco Ju stičnega departmenfe, kateremu nač«'lyje "i^iMdeaJer" Jack-aon, ki se spreminja ia Pavla v HavU, «)dkar je |»osta! Justični tajnik, so Že sestavili štiri o-snutke, "«l katerih 4*a V"«J toliko ogražaia civilno stobod ščine ameriškega ljudstva kot katerikoli novražnik oiionstran morja." Vse sovoda v interesu — narodne obram!>e. Te represivne zakone, kjerkoli bodo sprejeti, bodo Interpreti raia in izvajala okrajna oblastva — okrajni nodnlki in šerifi. In'ne v vojni, kmalu popravljene, kar bodo ti "branltetjl demokrs-UHmovs normalnega prometa se clje" in civilnih evobodščln obeta čet nekaj tednov. Herthe- lot je dalje rekel, da se bo gradnja več cest pričela prihodnjo po-mlad. , * Popravljanje lolezm-ikih prog v Franciji Vlchy. Francija. It. 'Hee,— Prometni minister Jean Berthe-lot jo naznanil, da bo*> železniške proge, ki so bile nmatrsll kot "kriminalni slndi-kalizetn" in "sabotAŽo narodne p^vod, kajtl dobro ve, če zmaga I obrambe." ilsto bo vel jale. Kri- TOREK, 17. PETRMP^ [itro ^ 8V0J'i ^tri b*. Vesel je naslednje jutro po obisku store dame bral pismo, s katerim ga je vabila na ogled are-brnine v svoje stanovanje. Ko- POLOM" ROMAN IZ VOJNE L. 1870-71 Dobro jutro, gospod Harri rodna kredenca . . . • "Krasno I" je nehote ušlo Har- SPOTACOLLA? K MI LE ZOLA ' 1 PreloiU VLADIMIR LEVSTIK (Se nadaljuje.) Napravil ae je dobrodušnega in delal, kakor da je le tovariš svojih ljudi, ki jim v svoji izkušenosti neprestano izkazuje velike usluge. Dasi njegov oddelek ni bil več tako dobro oskrbljen kakor prej, vendar je trpeL manj gladu nego drugi. Pred vsemi pa so ga skrbele muke, ki jih je trpel Maurice. Videl je, da postaja Maurice čimdalje slabotnejšl, in ko ga je gledal a skrbe-čimi očmi, se je vpraševal na tihem, kako bo temu rahlemu fantu mogoče vztrajati do zadnjega. Ko je Jean slišal Maurica tarnati, da nima več kruha, je vstal ter za trenotek Izginil; pobrskal je po telečnjaku ter se vrnil nazaj . . . Skrivaj mu je stisnil kos suhorja, rekoč: "Na, skrij, ker nimam za vse." "Pa ti?" je vprašal mladi mož ves ganjen. "Ah jazi Ne Boj se, še dva imam." Resnica je bila, da je skrbno shranil tri su-horje za slučaj boja, ker je dobro vedel, kako lačen postane človek na bojišču. SIcer pa je bil pravkar pojedel en krompir; ta mu je zadoščal, ostalo se je utegnilo najti kasneje. ~ Proti deseti uri je 7. armadni zbor zopet odrinil; maršalova prva misel je moral^ biti, da ga pošlje preko Buzancya v Stenay, kjer bi bil moral prekoračiti Meuso; toda Prusi,. 1d so bili prehiteli Chalonsko armado, so morali biti že v Stenay-M, da, po nekaterih domnevanjih celo že v Buzancyu. Tako je bil 7. armadni zbor odrinjen proti severu in je dobil ukaz, marši-ratl v Besace, okroglih dvajset kilometrov od Boult-aux-BoIs, da odondot drugI dan pri Mou-zonu prekorači Meuso. Odhod se je Izvršil v mračnem razpol9Ženju. Moštvo je mrmralo;^ njegovi Želodci ao bili prazni, udje pa alabo spočiti in upehani od čakanja zadnjih dni. Tudi častniki, vdajajoči ae temni zlovoljnoati pred katastrofo, so se pritoževali o tej brez-delnosti ter rentačill, zakaj niso ' pred Buzan-cyem priškočili 6. zboru na pomoč, ko so slišali njegovo streljanje. ' Tudi ta zbor ae je moral umakniti ter se obrniti nazaj proti Nouartu, dočim je šel 12. zbor iz Besacea v Mouzon, in dočim je prvi ubral smer proti Raucourtu. Kakor naglo dirjajoča čeda, ki jo gonijo psi, so se po brezkončnih zamudah jn po neprestaneiri pohajanju semlntja tiščali proti Meusi, tako vroče zaželjenl. ' » Ko je 106. polk za konjlco In za topništvom zapustil Boult-aux-Bols in je bila ravnina pre-prežena s tremi divizijami kakor s curljajočimi prameni, se je nebo zopet zavilo v svinčene oblake, ki so v svoji turobnosti do kraja raz-žalostiirvojake. 106. polk si /e izbral veliko, s krasnimi topoli obrobljeno cesto proti Bu-* zancyu. V vasi Germond, kjer so se predJiiš-nimi vrati po obeh straneh ulice kadila gnojišča, so Ženske ihte jemale svoje otroke ter jih nudile mimigredočim četam, kakor da naj jih vzemo s seboj. Niti malo kruha, niti krompirja ni bilo več dobiti. Toda namesto da bi mar-širali dalje v Buzancy, je krenil 106. polk na levo ter se napotil navzgor proti Authi; in ko so ljudje z druge strani ravnine zopet videli Belleville na svojem griču, koder so korakali prejšnji večer, je postalo vsem jasno, da gredo prejšnjo pot nazaj. "Strela božja!" je godel Chouteau, "ali menijo, da smo vrtaljke?" In Ijoubet je dodal: "To so pravcati generali po štiri groše, ki tekajo hi-hot, semintja! Vidi se, da so jim naše noge poceni." Vsi so se jezili. Tako ne gre truditi ljudi, za samo veselje, da jih vodiš na izprehod. In po goli ravnini, med širokimi gubami ozemlja, eo marširali v kolonah v dveh vrstah, po vea-kem kraju ceste ena, med njima dvema pa prehod za častnike. Toda to ni bil več vesel pohod med šalami in petjem, kakor tisti dan po odhodu iz Reiniaa v Champagni, kjer ao brezskrbno noeili telečnjake in kjer je lajšala ramam njihovo breme nada, da akoro dojdejo Pruae in jih pobijejo. Zdaj ao ae vlekli nemi in srditi avojo pot, polni eovraštva do puške, ki jim je mastila rame, polni eovraštva do teleč-njaka, kl jih je tiščal k tlom, ne da bi še kaj verjeli avojim častnikom, in ovladanl od tolikšnega obupa, da so teptali dalje le še kot čeda živine, ki jo gonijo udarci neodvračljivega biča. Siromašna armada se je vzpenjala na svojo Golgoto. * Vendar pa je navdajalo Maurica že nekaj minut veliko zanimanje. * , Polk je bil skoraj že dva meseca na vojni in še vedno, ne le da ni izstrelil niti ene patrone, ni videl celo niti enega sovražnika. Beseda "ulanci" je preletela vrste, in vae glave ao ae z naraščajočim nemirom obrnile v tiato amer. Na levi ae je širilo gričevito ozemlje, in tam je videl etopiti jezdeca iz majhnega gozdička, kmalu nato drugega, in nato še enega. Vai trije, z ostrimi in finimi obrisi igrač, ao oetali nepremični, in ae niso zdeli večji od pesti. Menil je že/ da mora biti oaamljena huzareka patrulja ali razgledniški oddelek na povratku; toda svetle točke na ramah, očividno odsevi medenih naramnic, so ga navdale z začudenjem. "Poglej no, tja poglej," je dejal ter dregnil Jeana, ki je hodil poleg njega, v komolec: "Ulanci." / Jean je široko odprl oči. • "Pa res!" * V resnici so bili ulanci, prvi Prusi, kr jih je videl 106.. polk. Skoraj že šest tednov na pohodu, še vendar ni bil rizpalil nobene patrone, niti zagledal sovražnega vojaka. V dobrem stanju so se zdeli ti ulanci. —- "Eden med njimi je videti precej lepo pitan," j c menil Loubet. Na levi strani gozdička pa, na neki planoti, se jih je pokazat cel škadron. Ob tem pretečem pogledu je kolona obetala. Došla ao povelja in 106. polk ae je ob bregu nekega potoka razpostavil za drevjem. In že je topništvo v galopu zavilo s ceste ter se namestilo na majhnem gričku; tako so oatale čete dve uri v bojnem redu* in zopet je bila zamuda, ne da bi se pripetilo karkoli novega. Na obzorju pa je stala sovražna konjiča v nepremični masi. Naposled so izprevideli, da gube dragoceni čas, in so marširali dalje. "Tak danes zopet ne bo ničesar," je zamr-mral Jean z obžalovanjem. . Tudi Maurica so pekle roke od želje, da bi oddal vsaj eden strel in spomnil se je pogreška storjenega prejšnji dan, ko niso šli 5. zboru na pomoč. Če Prusi niso napadali, je bil vzrok gotovo ta, da niso še razpolagali z zadostno pehoto. Konjiča, ki se je kazala v daljavi, ni mogla imeti drugega namena, kakor da zadržuje oddelke na njihovem maršu. In zares jo je vij)el 106. polk odslej neprestano na svoji levici, ob vsaki zarezi v ozemlju. Sledila jim je, nadzorovala jih In izginjala za pristavami, da se za prvim bližnjim vogalom gozda zopet pokaže. Vojake je po malem začelo razburjati, ko so videli, kako jim iz daljave zadrgavajo zanj-ke nevidne mreže. (Dalje prihodnjič) One G immt ster* M* It Get sestri iztrgal "Ali ste res mislili, da bo? maj pol ure pozneje je bil na na-lp^la^0 oT^*"0 vedenem naslovu, da bi sklenil n-JL vl*J,f ob njeno imetje? koičte in jih vrgel v kamTn son," ga je poidraviU t^palte^l^A I?' me razum*- Fervtonova—s tem imenom jebi-u> P Vriem akuzi »v lo namreč podpisano piamo. "Ta- ] ko zgodaj že prihajate, jaz sem pa prav za prav upala, da se bornih g*** Fentonov* lahko poslavljala od svojih J^i J^jdite.- je začela Z mojim bratom v se lanito poBiavgaia ou svojini-i w__. njegovem razburjenju zakladov. Sicer—morebiti je tvoriti," je iepet*^ je tako . . . toliko dragih sporni- ^ljevala. <*en£ nov je navezanih nanje." IJ* P* "^omojalajt^™ m jutri Sobe. v ketero g. je peljeU gospa Fentonova, je napravila s mo ^ trgovino. Napisali mi boste ček in vse bo v 8*. bilizirane vojake. Slaba stran gospodarstva je sploh v tem, da francoski človek tako nerad menja avoje bivališče. Na eni strani vlada plačuje podporo skpro enemu milijonu brezposelnih, na drugi strani pa mora francoeko gospodarstvo najemati tuje delavce, da vrše najpotrebnejša dela v kmetijstvu, v gozdarstvu hi rudarstvu. Domači delavci ae neradi lotijo poljedelstva, živinoreje, ne ljubijo težkega dela po gozdovih in v rudnikih, rajši ao natakarji, tovarniški delavci, nižji uradniki, stražniki in orožniki. Zaradi tega tudi francoska javnost ne računa s posebnim u-spehom nemške ponudbe, ki va bi francoske kvalificirane delav- Srebrni servis Angleški napisal Albert Haig "Daleč si prišel s svojim večnim kvartanjem!" je tarnala eta-ra dama. "Ne samo denar, tem* več tudi najino pohištvo, kraano opremo, moj nakit, vae ai v dveh etih zakvartal. Zdaj ava tukaj m ne moreva niti najemnine za najini dve opremljeni sobi poravnati. In zdaj hočeš prodati še najino zadnje, srebrni servis." Toda aaj ga nočem prodati 1" mi je šinilo v glavo ce na delo v Nemčijo ob istih prejemkih in delovnih pogojih, kakor jih ima nemški delavec in z možnostjo pošiljati prihranke v Francijo ' svojim družinam. Francoz pač ne gre rad daleč od svojega navadnega bivališča, ne potuje rad po svetu. Kljub vsemu temu pa se je priglasilo precejšnje število delavcev, ki bi šli na delo v Nemčijo, zlasti mnogo bivših komunistov. Toda vlada Vichyju je fedala naredbo, da bo vsak Francč® kaznovan ali bo izgubil celo svoje državljanstvo, ako se da v inozemstvu najeti za kakršnokoli delo, ki je v zvezi vojno industrijo. To je velika zapreka, kajti dandanes ni lahko potegniti črte med civilnim de lom In delom ža vojno industrijo. Ta zapreka pa je mnogim tu di dobrodošel izgovor in opravičilo, da nadaljujejo svojo poklicno brezposelnost. Pismo iz zasedene Francije , (Ljubljansko Jutro je 2. okt. objavilo strdefr pismo Slovenca, ki se nahaja v Parizu.) Pariz, 23. Septembra. Nad Pariz lega jesensko raz* položenje s svojimi dolgočasnimi deževnimi dnevi. Na srečo je zima v Parizu precej ugodna, dnevi so jasni in ne |M>sebno hla dni. Vsaj to nas nekoliko tolaži, kajti v ontalem vse kaže, da nastopajo nekoliko hujši časi. V vsej Franciji je uvedeno racio-niranje živil. Povprečnega Francoza je najbolj zadela prepoved . točenja aperitlvov, jačjih od 16 stopinj, zlasti popolna prepoyec janeževih krepkih pijač, ki so 1 mole jskost 40 do stopinj. Da se nepoučeni tttatelj ne bi zirrn žal. je treba omeniti, da so Fran cozi take aperitive pili z vodo in ledom. Treba bo |mis nekoliko za tegniti. Komur je 260 g mena na teden premalo, w» ho lahko odškodoval s k unče v i no, ribam in divjačino, ki jih tnllok racioni ranja ne računa med meso. Ra cioniranje je odrejeno za Francijo, za^nileno in nezartede . no. Mnogi so zadovoljni .s raz delitvijo ln omejitvijo, če se bo le pravično izvajala, kajti dost« ljali pred trgovinami, nakupili pretirane množine živil, tako da delovni svet skoro da ni mogel obiti ničesar. Velika neprijetnost je za vsakogar, zlasti pa za inozemce, da smo popolnoma odrezani od sveta. Poštnega prometa z zasedenim delom Francija še ni. To je lud udarec tudi za tisoče naših izseljencev, ki ne morajo poši-jati svojih prihrankov domov. Nakazila izseljeniških prihrankov so doslej izvrševale židovske banke, ki pa se sedaj ne bodo več mogle Imviti s tem dobičkanos-nim poslom. Tudi kadar bodo Nemci izpraznili Francijo, ne bo drugače, kajti med francoskim ljudstvom raste nejevolja zoper Žide. Pri tej priliki bi bilo treba naglasiti, da bi jugoelovensko finanfno ministrstVfrmoralo gledati. dn najde primeren način za nakazila«naAih izseljencev, mor-ua preko pariške podružnice nemške Keichskreditkasse. Pomoč v tem pogledu je zelo nujna ker nekateri "bančniki" pripovedujejo našim ljudem, da si francoske bankovce lahko nalepijo po kovčiglh, ker itak ne bodo imeli več nikakršne vrednosti. Na drugi strani pa love naše nepoučene delavce agenti istih "bančnikov" ter um ponujajo dolarje — mnogokrat celo ponarejene — po 300 do ftOft frankov ali pa Avicarske t »take po nooo frankov. Koliko so brezposelni postavači, ki so i-|so naši ljudje oškodovani, se ne meli dovolj časa, da so »c nasta-jda niti približno oceniti. Vse tujskoprometne agencije so že davno zaprte, nekatere ce pred prihodom Nemcev. Ne samo angleške, marveč tudi ameriške, švicarske in celo italijanske. Samo naš "Putnik" tvori !astno izjemo, dasi že od začetka vojne ni imel nikakršnega raz-oga za obstanek ter plačuje ve-ikansko najemnino, dočim so se druge agencije poslužile raznih odločb, ki jij) oproščajo plačevanja najemnine Ih davkov. Mi smo očividno bogata država. ■ V Franciji je še vedno v veljavi odlok vlade ljudske fronte pomoči nezaposlenim. Nezaposleni delavec dobiva dnevno po 10, 16 ali 20 frankov — po številu družinskih članov — in se mu zato ni treba posebno prizadevati, da si poišče posla. Res je težko živeti s to podporo, toda spretni jjudje si že kako pomagajo, da poleg te podpore še kje zaslužijo kak frank. Ti ljudje s i wt d a jo med poklicne brez-po sel nože, živeče od brezposelnosti. Je pa dovolj tudi resničnih brezposelnih, ki bi radi delali, pa nimajo dela, ker so mnoge tovarne in drugi obrati zaprti. Tisk je že nekolikokrat posvetil v to nezdjavo zadevo ter zahteval, naj se podpore ukinejo, za privedeni denar pa se naj začno velika javna dela. da ae ne bodo podporsmi še dalje vzgajali poklicni brezposelnežl.1 Peta i nova vlada se zdaj hoče lotiti tega dela, ker se mora ozirati na demo- Dve misli slavnih filmskih zakoncev Clara Gable: "Cenim ženske ki imajo med svojimi ušesi še ka. drugega Icakor lep oSražT Carole Lombardova: "V Holly woodu porabiš polovico svojega časa, da skleneš pogodbo s kak Šnjim podjetjem, drugo polovico pa, da se te pogodbe spet odkri žaš." svojo nekoliko obledelo odlič-rMedt€m u!" Z^ZJ noetjo prifckoveni ^.."Otabo-P^b^m kamin velikanski lestenec in n^ ' a bl mu Ufiel zaaluiek iz kamin, velikanski lestenec in ne-|pravkar skIenjene kup..je " « ujezila. Toda naposled se je ide. risonu, ko je na neki mizici od panjem ^si ffc^^ fanineie ogledovati vsak nosa- K^ *\er"onov<>- v Primeru i»trt- ugotoviti pristnost in .Uro*. U*^ « Nedvomno je bil to dragoceni an- . ' tičen servis, vreden svojih 6000 . zaradl ™ne, Je potle. dolarjev. Prava najdba! Sreča, pn®U11118<*°' P°Pr«i * da ga ni noben drug trgovec pta- PfJ6 ^ovinka grdo ošinil s po. hitel. \ |gledom "1600 dolarjev vam lahko plačam zamj," je naposled dejal.. , XM Očitno ni imela stara dama o res- f08P°? Položil v prtljažno mr* nični vrednosti takšnih kosov ni-lžo v kuPeJu brzeg^jjjfrMefci ti pojma. "Kako ste dobri," je odgovorila, "naposled bo vendar spet ko- ji spremljevalki, "srebrni servis skrbi. In zdaj skoraj ver u-1 vendarle ni prodan. Enega i* Uro pozneje je neki starejši |kovčeg. "Nu, vidiš/ se je obrnil k svo- nec ^ ^To JH' ^'nnd ""Nekai I J«m- da ml babica ne bi bila za-1 med petnajstih stotakov mi pa o je tolažil atari gospod. Nekaj ^^ ^ ^^ ^^ „ l ^ ^ dai „ "Prav gotovo ne," ji je zago- _ "Nemogoče," je odvrnila tovil Harrison. "Takoj vam na- poudarkom stara dama. "Odslej pišem ček in moj šofer lahko po- bom jaz imela v rokah blagajna tlej stvari dol odnese." Trgovec | Kdo ve, kdaj bov* lahko spet na- Prav zdaj bi dobili izredno ugodno ceno za antično srebro,___ _________________ ^____ drar* gospa," se je razvnemal I je udobno sedel za mizo in~popi-|jela primerno stanovanje" Tako trgovec Harrison. "Samo za ta|gaj čekovni obrazec z dogovorje- malo jih ima zdaj odprte kami- no vsoto. ne. In brez njega kajpak ne gre." "Tako, tukaj prosim ..." Zmo-1 "Ne, brez njega ne gre," je rg kro: qve iftk, ki mi ga ponujate, vam kajpak nemiorem dosti plačati. vam dal dva do tri tisoč dolar jev." Ce mi pa prepustite cel servis, bi | tila ^ vrata sosednje sobe, ki pritegnil stari gospod. so se tisti trenutek odprla. "Strmela sem pa nad tvojo "Oh, moj brat, polkovnik Hal- spretnostjo. Celo sfima sem ko-"To bi bilo sijajno," je meni-|bert," je brž pojasnila gospa maj opazila, da nisi raztrgal čela stara dama oklevajoče. "Toda Fentonova "Dragi Charles, hote- ka, temveč neki drug papir in ga ne," je odločno nadaljevala, "že hft 8em te prav za prav presene- vrgel v kamin." tako in tako si očitam, da ho-Uiti. Pomisli, goapod Harrison mi "Vse to je stvar vaje," ji je čem sploh kakšen kos iz bufblčme | bo plačal 1600 dolarjev za babi-1 ugotavljal stari gospod. "Vse je " n srebrni servis. AH nI to ču-he vaja, draga moja. Jaz kot sts- dedščine prodati. In srebrni vis je bil ves njen ponos. Ne, te-|dovito? Zdaj je konec stiske za |ri kvartač ga res ne morem." ; Trgovec Harrison naju oba'Tako sem vesela." je poznali "Kaj naj to pomeni?" je začel| svoje stranke. Posebno starejšim- polkovnik. "Ti prodaja« stvari, damam je bilo treba vselej neko- ne da bi mene vprašala? 1600 liko prigovarjati, preden so se dolar jev! Gospod!" se je obrnil k ločile od rodbinskih dragoceno- Harrisonu, "ali vas ni sram sta-sti. Toda večji nakup naposled ro damo tako nezaslišano opeha-| le poplača trud in, če se sklepa riti? Saj je servis najmanj tri-po krožniku, gre tukaj za krasno krat toliko vreden." SHOPPmm LEFT namizno srebro, ki bi ga lahko I poštenim dobičkom spet prodal. "Popolnoma vas razumem, draga gospa," je zato sočutno odgovoril. "Toda le prepogosto sem doživel, kako so ljudje kos za kosom zapravili, namesto da bi vse, kar je skupaj spadalo, hkrati prodali in s tem dosegli zdaleč boljšo ceno. Premislite to stvar v miru, potlej mi pa sporočite." Zdelo se je, da Harrisonovo poznavanje ljudi tudi res drži. "Prosim vas, da ne govorite z menoj tako," je razdražen odgovoril Harrison. "Servis sem kupil, gospa Fentonova je sprejela ček in s tem je zadeva končana!" "Vi predrzni slepar!" se je za-1 drl polkovnik. "Pokazal vam I bom, kako ravnamo s takimi." b(/y cmsr/HAS srn Človekov najboljši prijatelj je dobra knjiga. Taka knjiga je AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR ki ie sedemindvajseto leto zahaja med slovensko delavstvo LETNIK 1941 JE IZŠEL Obsega 224 strani, lično v platno vezan. Bogat po informativnem in poveatnem delu ter krasno ilustriran. Cena posamenemu iztisu Sl.ool Pri večjih naročilih liberalen popust Knjigama Proletarca 2301 So. Lawndale Ave. - Chicago, Illinois NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepa 11. red.. ko«v«di**. U*e 'JSTSi prišteje eden. dva, tri, štiri ali pet članov Is .a. drsšiaskml£* nini. Liat Prosveta staae sa vae ea.ko, sa «a»s aH » ™ » •no letno naročnino. Ker pS člsnl še plsčsjo $rt£ 2 tednik, se Ji» to prišteje k naročnini. '^f^JS^SA " ie tlet predrsf ss ČUne SNPJ. Ust Prosrtts Je vala ls«s» gotovo Jo f vaaki družini nekdo, ld Id rad šital list vsak o»s. - Pojasnilo:—Vselej kakor hltn> tatert teh članov preneh. bit, fflj. 8NW, ali če se predli proč od družine in bo sabUjjl :»m * tednik, bode moral tisti člsn is dotifine druiine k^ UKo naročena na dnsvnik Pro^reto, to Ukoj Tuw.niti upr.vn^t^ in obenem doplačaU dotično vsoto listu ProsveU. Ako te*. tedaj mora upravniitvo snišati datum «a to vsoto neročn.ku. Cena listu ProsveU iet Za Cleero ln Ckkas« i« Za Zdruš. državo ia Kanado M H 4Jt US M LN nič tednik In tednika la............ tednike In............ tednike In......••«..« S todniker la.......... Za Evrope Je I spolni te spodnji kupo«, priložite Order v plsnin In al naročite Prosvsto, list. Id Je tsM ___ 1 tednik In... • S tednika is.. S tednike Is.. 4 tednike in ., I tednikov ia. .......It.eo run iN 1.11 »H 171 PROSVETA, SNPJ, taST 8« Lswadsle Ave. Ckicaffo, HL Priloiieno peNlJaai naročnino sa Ust |Wrete vssU d 1) Isse Nsaior..... Usta rite ■•J« t)... ^ ..CL društrs In ga pripiši t« k smji nsrečnlni oH .............CL d«*" št. Cl. dmštes It. ČL društT. H.. CL dn**« ŠL. Drisfs Noe naročnik.