paffhTrtl *ST«W« f flBMVHf
MarUtonitl
Cena 1 Dfn
Leto III. (X,), štev. 268
Maribor, sobota 23. novembra 1929
»JUTRA«
lzhaj« razun nedelj« in praznikov »sak dan ob 16. uri Račun pr< potonem fiek. **». v Ljubljani it. 11.400 Velja maaefine. prejema« v upravi ali po polti 10 Oin. doatavtjen na dom pe13 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredniitvo in upravi: Maribor, Aleksandrova ceata it 18
Oglael pe tarifa
Oglate eprejeme tedl oglaenl eddelek Jutra" v Ljubi)eni, Prelemeva eDe* M. 4
Usodna pota bolgarske politike
Bolgarska je sedaj nedvomno najbolj nemirna in neurejena država v Evropi. V tem pogledu prekaša celo Albanijo. Vodilnih politikov Bolgarske, ki so otrovani z duhom kralja Ferdinanda in velikobolgarskega megalomanstva, nista izpametovali niti dve izgubljeni vojni, na pravo pot jih ne more spraviti niti sedanje notranje krvavo klanje. Ostali so tam, kjer so bili po prvi balkanski vojni in nočejo uvideti, da so se od tedaj razmere na Balkanu, v Evropi in sploh na vsem svetu temeljito izpremenile. Tedaj je bil Balkan razcepljen na male državice in rivaliteta med njimi je bila velika. Toda sedaj ie vstala na zapadu velika in močna Jugoslavija, na severu, nad Donavo, pa velika Rumunija, ki sta s Češkoslovaško, Francijo in drugimi državami, ki spadajo v isto politično interesno skup nost, združeni v močen in neomajen blok.
Nadaljevanje predvojne politike je našo sosedo Bolgarsko moralo privesti do tega. kar se dogaja sedaj. Ker na zunaj ni bilo mogoče uveljaviti te politike, in so vsled spremembe zuna-nje-politične konstelacije prenehale možnosti neovirane komitaške akcije, bi bilo potrebno, da se temeljito izpre-meni ves politični kurz. ali pa prične notranja borba. Svojega popolnega zunanjega poraza bolgarski mogotci niso hoteli nikdar priznati in se sploh niso mogli vživeti v zavest, da so igro izgubili. Za neuspehe so se zato začeli medsebojno obdolževati in klati. Toda, kakor pri vsakem takem medseboj nem obračunavanju, se je tudi tu v Polni meri uveljavilo pravilo, da je začetek pač znan, nikdo pa ne ve, kakšen bo konec. Začetek je bil umor Stam-bolljskega in pokolj njegovih vodilnih Pristašev. Toda iz te prvotne še več ali manj jasne borbe je narasH kmalu vseobči kaos. V Bolgarski teče dan za dnem kri In če se bo to medsebojno klanje nadaljevalo, je popolna katastrofa neizogibna.
A vse bi se še dalo prenesti, tudi medsebojno pobijanje 'Hltičnih nasprotnikov. ako ne bi bilo še drugih, bolj usodnih posledic, namreč gosno-narskega In socijalnega značaja. Go-spodarskf položaj Bolgarske se ^ dne do dne slnbša. ž njim vred pa s^-Ma tudi socljalno stanje bolgarskega naroda Koristi od tr^a na nlmn nihče: ne vlada, ne pristaši Vanče Mihailova ne ProtogerovcI. ne zemljoradnik! in ne komunisti. Korist ima samo tretji, ki stoji v ozadju in kuie. kakor nekdar habsburška Avstrija, iz te zmede In Hui J? slovanskega naroda svoj ka-9’1? veCH Je kaos. tem veCH Je običek Italije, katere načrti in name-nr?fn .prav tako iasnt- kakor so bili o haii zmede in kaosa v drugi naši "»'kanski sosedi, v Albaniji.
doživlja sedaj bolgarski narod usn,?, traeedilo, morebiti še vse boli 8»u'° kakor so bile dosedanje. Ali narod znal očuvail oooolne Vata-
Žrtve boljševlike strahovlade
BESEDOVSKI OBSOJEN IN CONTUM A CIA M NA SMRT, OBA VODITELJA NEMŠKIH KOLONISTOV OB VOLGI USTRELJENA.
KOVNO, 23. novembra. Kakor se poroča iz Moskve, Je sovjetski politični u-rad obsodil bivšega sovjetskega poslani-škega svetnika v Parizu, Besedovskega, na smrt ter odredil istočasno zaplembo vsega njegovega premoženja.
Istočasno je bil bivši predsednik sovjetske državne banke, Scheinmann, ki se mudi sedaj v Berlinu, brzojavno pozvan, naj se takoj vrne v Rusijo in se stavi sodišču na razpolago. Scheinmann je sicer, kakor se poroča iz Berlina, zapustil glav-
no mesto Nemčije, vendar pa se je baje napram svojim berlinskim prijateljem Izrazil, da se bo pač dobro premislil« pre-dno bi se zopet vrnil v Rusijo, ker ve, kaj ga tam čaka...
Oba voditelja nemških kolonistov, ki žive ob Volgi, Arnold in Simon, ki so ju ruske državne oblasti v zvezi z evakui-ranjem nemških naselbin obtožile zločina hujskanja k uporu ter ju obsodile na smrt, sta bila takoj po prečitanju obsodbe ustreljena.
Pred uradniško vlado na Češkem
PRAG, 23. nov. Pogajanja za sestavo nove češkoslovaške vlade so mnogo težavnejša kakor se je prvotno domnevalo. Dočim se je pred nekaj dnevi še zdelo, da bo sestavljen kabinet češke narodne koalicije, pa so se potem ta stremljenja izjalovila na odporu čeških socijalistov. ki bi bili priprav ljeni stopiti v vlado le skupno z nemškimi socijalisti. da bi bili potem napram meščanskim strankam v premoči.
Kakor poroča današnja »Pragei Presse«, je sedaj zopet v ospredju sestava uradniške vlade. Sicer se pogajanja za široko koncentracijsko vlado
še vedno nadaljujejo, vendar ni skoro nobenega upanja, da bi uspela. Vsa znamenja kažejo, da je parlamentarič-na rešitev krize nemogoča.
Ha seji zasačeni voditelji poljskih komunistov
KRAKOV, 23. novembra. Politična policija je sinoči presenetila člane osrednjega izvršilnega odbora poljske komunistične stranke na seji in je vse udeležen-ce aretirala. Aretiranih je bilo pri tej priliki nič manj kot 36 oseb. Med aretiranci je tudi bivša kneginja Olševska, veleposestnica iz Ukrajine, ki je bila v službi propagandnega urada komunistične stran ke. V sejni sobi je našla policija tudi tuje valute v vrednosti več milijonov ter korespondenco, iz katere je razvidno, da so imeli poljski komunisti stalne stike s svojimi somišljeniki na Dunaju, v Budimpešti in Pragi, s katerimi so razpravljali o možnosti skupne akcije za zanetenje svetovne revolucije.
Slovesno praznovanje l. in 17. decembra po vsej državi
LJUBLJANA, 23. nov. Ban dravske banovine, inž. Dušan Sernec, je izdal proglas, v katerem opozarja, da bo prebivalstvo nove kraljevine Jugoslavije dne 1. decembra praznovalo državni praznik še posebno slovesno, Istotako tudi rojstni dan Njeg. Vel. kralja Aleksandra dne 17. decembra. Stare plemenske zastave zo prepove-
dane, ker naj državna zastava manifestira tudi na zunaj enotnost in ne-razdružljivost državnega naroda.
Sumljivi smrtni slučaji v Ženevi
ŽENEVA, 22. novembra. V predmestju Carouge se je pripetilo v zadnjih dneh več nenadnih smrtnih slučajev. Med drugimi je umrl tudi neki znan 321etni zdravnik, ki je lečil od umrlih bolnikov. Oficijelno se navaja kot vzrok smrti pljučnica, ki je vsled močne gripe zopet zelo razširjena. Med prebivalstvom in tudi v tukajšnjih časopisih pa je razširjena vest, da gre dejanski za pljučno kugo, ki jo je zanesla neka umrla ženska iz Egipta, kar pa zdravstveni oddelek odločno zanika.
Današnji sobotni trg
je bil zelo bogato obiskan. Na živilskem trgu je bilo raznega povrtja in sočivja v zelo velikih zalogah. Cene so bile v splošnem sledeče: Solata: (zimska endivija) po Din 1 do 2 glava, motovilec po Din 1 kupček, istotako špinača. Kolerab-ca, ki je letos povsod dobro uspevala, tudi po Din 1 glava. Zelje In ohrovt 75 para do Din 1.50 kg, a lepe glavice po 50 para. — Orehi celi so se prodajali po 8—10 komadov za 1 Din, zluščeni po litrih Din 24. Od gob so zopet prevladovale snežinke, sivke, štorovke in turki po običajni ceni, dočim so bili jurčki radi redkosti danes po 5—6 Din. — Na perutninarskem trgu, ki je bil tudi danes jako bogato založen, so se dobili piščanci par po Din 30—45, kokoši komad 35 Din in več; purani Din 50—60, gosi Din 45—55. Na trg so prinesli več sto komadov. — Na Vodnikov trg je dospelo že sinoči in davi 38 vozov krompirja, zelja, čebule in drugo. Krompir se je prodajal povprečno po 6 Din merica. — Na špeharski trg je dospelo iz 13 občin na 55 vozovih 162 zaklanih svinj, 3 teleta in 1 telica. Cene so bile sledeče: Slanina Din 20—23, meso Din 18—25; rebrca Din 18—22, trebušna mast Din 17—22; drobovina Din 12—15. Povpraševanja je bilo zelo veliko. — Na trgu Svobode pa je bila kupčija s senom, slamo in otavo precej medla. Prispelo je na trg vsega 16 vozov slame, sena in o-tave po nespremenjeni ceni prejšnjega tedna.
11 let osuobočitue maribora
Slava 45. pešpolka.
Danes slavi mariborski 45. pešpolk svojo slavo, 11. obletnico osvoboditve slovenskega Maribora.
Enajst let je torej, odkar je Bell orel kraljevske hiše Karadjordjevlčev razpel svojo zaščitniško perot in splel v svoje gnezdo tudi zeleni južni Štajer z obdravsko prestolico Mariborom. Dne 23. novembra 1918 je z zmagovito vojsko general Maister zagotovil zatiranim Slovencem zlato svobodo in ta dan proslavlja naša vojska od tedaj kot svoj največji praznik, praznik, ko je s svojo krvjo In žrtvami pravično korigirala severno mejo.
Slava 45. pešpolka se je vršila v vojašnici kralja Aleksandra v Melju v prisotnosti komandanta mesta generala g. Živka Stanisavljeviča In komandanta polka, polkovnika g. Čedomira Stanojloviča. Ofl-cijelnemu delu svečanosti pa so poleg vojaških dostojanstvenikov prisostvovali tudi zastopniki civilnih oblasti: sreska poglavarja dr. H a c i n in dr. Ipavic, župan mesta Maribora g. dr. J u v a n in podžupan g. dr. L i p o 1 d. Aeroklub je zastopal g. ravnatelj dr. T o m 1 n š e k, rezervne oficirje g. Perhavec, policijsko oblast pa nad-svetnik Kerševan. Slavi je prisostvovala tudi ga. M a i s t r o v a, soproga osvoboditelja Maribora, kot cer kveni dostojanstvenik pa škof g. dr. Tomažič in mnogo drugih Hvilnih oseb. Slavnostni nagovor je imel po cerkvenem obredu polkovnik Čedo Stanojlovlč, nato pa je vojsko nagovoril tudi komandant mesta, general g. Živko Stanisavljevič. Po zakuski sta govorila škof dr. Tomažič in župan g. dr. Juvan, ki sta povdarjala zasluge jugoslovanske vojske in njenih poveljnikov za srečno določitev severnih mej Štajerske.	 '
strofe? To Je vprašanje, ki se poraja v naših srcih, v tistih naših srcih, ki na ta narod kljub vsemu razočaranju j ne zrejo s sovraštvom, ampak z Iju-Ibeznijo brata. Za to rešitev je še čas. toda možna je samo na ta način, da se enkrat za vselel potegne črta čez dosedanjo usodepolno politiko koke-‘tiranja In sodelovanja s sovražniki
Slovanstva, predvsem pa z nasprotni ki Jugoslavije, h kateri po krvi In jeziku pripadajo tudi oni, Bolgari. Kakor hitro storijo to, bodo na mah rešeni vsi še nerešeni balkanski problemi ln nad južnimi Slovani bo vzšla nova zora lepše bodočnosti. Druge srečne rešitve Iz sedanje bolgarske tragedije ni. Vsaka druga pot vodi do ka astrofe.
Ml
Clemenceau v agoniji
PARIZ, 23. novembra. Clemenceau, ki je nepričakovano zopet težko zbolel, je bil vso noč nezavesten. Le enkrat Je prišel zopet k zavesti, vendar pa ni nikogar spoznal. Zdravniki pričakujejo vsak trenutek smrt sivolasega velikega francoskega državnika.
S svetilnim plinom se )e zastrupil
pri adaptacijskih delih Prve hrvatske štedionlce v Gosposki ulici 211etnl monter Ferdinand Škerblnclz Strossmayerjeve ulice. Pri montaži plinskih cevi je močno uhajal plin. radi česar je mladeniču postalo nenadoma slabo In so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnico.
Pod voz ie prišel včeraj popldne 81etnl šolarček Jernej Teropčlčlz Zrkovske ceste 39. Vsled lastne neprevidnosti je padel pod kolo. ki mu je zmečkalo levo nogo nad ln pod kolenom. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v mariborsko bolnica
Iz obmejnega Koziaka
OB KONCU IZLETNIŠKE SEZONE. - ŽALOSTNA BILANCA. — NAJVEČ NEMŠKIH TURISTOV! — HEIMWEHROVCI. - PREZIRANJE UMESTNO? — SLABE GOSPODARSKE RAZMERE. — POŠTNI URADI V ROKAH FINANČNIH URADOV.
Kozjak — najbolj zapuščena in od naših turistov najmanj upoštevana planinska postojanka — je tudi ob letošnji bilanci uvidela, da je pastorka našega turizma. Izletna in letoviščar-ska sezona ni nudila onih številk, ki so jih domačini pričakovali in ki bi jih Kozjak upravičeno zaslužil. Košenjak, Radelj, Sv. Pongrac, Kapla, Sv. Duh na Ostrem vrhu in Sv. Križ so bili slabo obiskani, slabše od preteklih let, s predvojnimi številkami pa se obisk sploh več ne da primerjati. Do-čim je n. pr. Sv. Duh pred vojno izkazoval letno povprečno 3000 turistov, jih more letos izkazovati le desetino te vsote, in še polovico teli je Nemcev iz Avstrije! Sploh posvečajo avstrijski Nemci našim vasicam na Kozjaku še vedno mnogo večjo pozornost tako v nacijonalnem kot v gospodarskem oziru. Turistovski izleti na Kozjak iz Deutschlandsberga, Oberhaga, Arveža in Lučan so večinoma le — causa bibendi — saj se naši gostilničarji dobro zavedajo, da se Avstrijci radi »temeljito« pokrepčajo s pristnim Ljutomerčanom in če tudi stane — 3 šilinge, saj ga v svojem kraju ali v Gradcu plačujejo po 5 in še več šilingov. Ob kozarčkih se nato kaj radi razvijajo tudi politični pogovori, kjer se avstrijski mejaši navadno razkrinkavajo kot zvesti Hcitmvehrovci, želeči zopet vojaško oblast, avtoriteto, magari celo — cesarja . . . Znano je, da so baš štajerski obmejni kraji šovinistično usmerjeni, zato nacijonalne bojne organizacije v teh krajih uspevajo. Pod pritiskom se jim udinjajo celo širše narodne plasti in največje veselje kmečkega mladeniča iz Upniške okolice je. čc v nedeljo lahko paradira z — jekleno čelado ....
Resnici na ljubo moramo priznati, da obmejni avstrijski izletniki, opremljeni z obmejnimi »prolaznicami«. ne kažejo nikake agresivnosti naprarn nam. saj se menda zavedajo, da jim edino lojalno vedenje omogoča še na-daljne obiske v naše vasice. Brez-'dvomno pa tudi tako vplivajo na naše ljudstvo, ki se čudom čudi. kje ostajajo naši izletniki ....
Res je, da Kozjak ne more nuditi nikake komfortne planinske koče. o avtomobilskih cestah in vzpenjačah se nikomur niti ne sanja, vendar bi Kozjak glede zanimivosti lahko tekmoval z mnogimi drugimi pogorji, ki ne nudijo tako lepega razgleda in so nacl-jonalno danes na — varnem.
Naš Baedecker Rudolf B a d j u-r a piše v svojem »Kozjakovem pogorju«. kako neprijetno dime našega popotnega človeka, ko motri te lepe ln ne malo zanimive kraje, a srečava samo tujce, mnogobrojne turiste iz Av-
strije, in vidi. kako neverjetno malo zanima nas, kako živi ondotni svet, rod naše krvi. ki bije trd boj za svoj obstanek, poleg tega pa še bolj za svoj • materni jezik. Da je tako, krivi smo sami! Stremimo, da bo odslej tudi tod drugače! Na žalost — avtor tega vodiča je bil optimist! Tretje leto po izdaji vodnika je položaj neizpreme-njen, če ne celo — slabši! Dočim Pohorje briljira vedno bolj. propada slovenski obmejni Kozjak . . . Avstrijski Nemci še edini pripomorejo, da tudi vasice na Kozjaku u*ridijo. da še danes nekje vpoštevajo tujski promet«, prav nič pa ga niso deležni od — svoje domovine . . . Edino izjemo tvorijo letos kolesarsko društvo »Perun«, planinski klub »Triglav« in oddelek mariborskih skavtov. Vsi ti so priredili korporativne izlete na najlepšo točko obmejnega Kozjaka — Sv. Duh na Ostrem vrhu. S tem so dokazali, da jim nacijonalna ideja svojih klubov ni le na ustih, temveč — v srcu. Obmejno prebivalstvo se je razveselilo tega obiska.
Gospodarske razmere domačinov so danes neugodne. Kriza vpliva tudi daleč v hribe, posebno tu, kjer so ljudje odvisni od konjunkture lesne trgovine. Gozdovi se vedno bolj redčijo ... Letina je bila borna, edino krompir bo rešil marsikoga stradanja ...
Septembra nas je presenetila nova odredba poštne uprave. Dosedanji poštni uradi na Kapli in Sv. Duhu so bili v centrumu vasi — vedno pri rokah izletnikom — in v rokah zanesljivih ljudi (pri Sv. Duhu v rokah odlikovanega dobrovoljca trgovca G.), vendar so morali biti uradi predani finančnim kontrolam, ki niti ne stanujejo v vasi. S tem so ljudje oškodovani in vsi zamujajo čas, ker so uradtic ure ob gotovem času, dočim so prejšnji poštarji bili tako uslužni, da ic hribovec mogel dobiti svojo pošto ob vsakem času. Tudi izletniki so imeli v neposredni bližini poštni nabiralnik in znam kc. sedaj $c pa mora vsak potruditi k finančnim organom, ki stanovanja ne morejo dobiti v vasi Vemo, da je tudi sedaj opravljanje pošte v redu, vendar v interesu ljudstva prosimo, da sc poštni uradi namestijo v vasi, kakor je to bilo že desetletja. Tudi s tem bi državna ideja med ljudstvom pridobila, kar je za obmejne kraje eminentne važnosti.
Te skromne misli podajamo javnosti ob koncu klaverne izletniške sezone, ko nas že hladijo »nemški« vetrovi, prinašajoč sneg in mraz. Z željo, da nas vsaj v prihodnji pomladi javnost bolj vpošteva in raje obiskuje, pošiljamo iskrene obmejne pozdrave.
—čan.
Mariborski	h
Kaj bo z oblastnim in županskim poslopjem?
V sredo je priobčil »Večernik« članek z naslovom: »Kaj bo z oblastnim in župa-nijskim poslopjem« z nasveti glede uporabe teh zgradb. Med drugim se v članku nasvetuje, naj se v oblastni dvorec namesti Zdravstvci dom.
Da bo cenjenim čitateljem jasno, kako umesten je »Večernikov« predlog, sem se oglasil, da obrazložim potrebe po prestorih, ki so predpogoj razvoja in u-spešnega delovanja Zdravstvenega doma v Mariboru.
Predvsem mora razpolagati Zdravstveni dom s prostori za šolsko polikliniko za vse srtdnje in meščanske šole, kar zahteva pro;(or za čakalnico, prostor za ordinacijsko eobo, zobozdravniški atelje, malo temnioe za okulistične preiskave in prostor s par posteljami za eventuelne nujne slučaje, poleg pisarniškega prostora. Dečji dispanzer za dojenčke je tudi brez stalnih primernih prostorov v dveh sobah, najetih od OUZD. Potrebno bi pa
noseče; tudi venerološki ambulatorij iri antituberkulozni dispanzer bi spadala v okrilje tega zdravstvenega centra, kar pa zahteva nadaljnih prostorov poleg sobe za obsevanje in eventuelno malega ront-gena za vse hišne potrebe. Nadalje pride v poštev pisarna za statistiko, epidemi-jološko proučevanje bolezni v teritoriju Zdravstvenega doma. antirabični ambulatorij in asanacijska pisarna. Slednja bi sigurno potrebovala par prostorov, posebno, ako se tudi asanacijska dela, ki jih je dosedaj vodila oblast, združijo z asanacijskimi posli higijenskih ustanov. Administracijska pisarna, zdravstvena propaganda, higijenski muzej in celo prepotrebna ortopedična telovadnica, so vse aktivnosti, ki spadajo v isto skupnost. Torej potrebe dovolj, ne glede na stanovanjske potrebe osobja samega.
Vse navedene institucije zahtevajo na vsak način v doglednem času svoje zgradbe; težko pa je pričakovati, da bi se v današnjih časih štednje odločila merodajna oblastva za gradnjo novega objekta. Brez primernih prostorov pa je delovanje omenjenih institucij zelo otež-kočeno in skrčeno.	Dr.	J.	V.
MII
Ljudska sioiBi i Mn
sprejme za slučaj smrt! in doživetje vse zdrave osebe od 1. do 90. IH# ia isplača do uajvel Din 5I.OOO-~ na podporah. Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo 8
Imenovanje pri banski upravi.
Za višjega poljedelskega pristava pri banski upravi dravske banovine v Ljubljani je imenovan g. Vilko 2 a-g a r. profesor srednje poljedelske šole v Vukovu.
Sprememba zakona o občinah.
Zakon z dne 6. januarja 1929 o občinah je izpremenjcn sedaj v toliko, da se župani in podžupani občin Beograda, Zagreba in Ljubljane postavljajo in odstavljajo s kraljevskim ukazom na predlog notranjega ministra, ostali člani občinskih uprav pa s sklepom ministra notranjih zadev. Izpremenjen je dalje tudi čl. 4 zakona, in sicer v tem smislu, da število članov občinske uprave predpisuje notranji minister.
Nalezljive bolezni v Mari' •*.
Mariborskemu mestnemu fizikatu sta bila od 13. do 21. no^mbra prijavljena samo dva slučaja obolelosti na nalezljivih boleznih v mariborskem mestnem okolišu in sicer po en slučaj škrlatinke in šena.
bilo, da se že enkrat tudi iz teh početkov razvije nekaj mariborskemu mestu in potrebam primernega. Dispanzer bi moral razpolagati s sobami za izoliranje poleg običajnih anibulatorijskih prostorov; nadalje bi že tudi bil čas in potreba, da se priključi dispanzerju dojenska štacija za bolno deco, predvsem za nego dojenčkov. ki so oboleli radi nepravilne prehrane. Nadalje bi dojenska štacija bilo najprimernejše mesto, kjer bi se organizirala centralna mlečna postaja za preskrbo dobrega, zdravega mleka za dojenčke in male otroke. Centraliziranje preskrbe in prodaje mleka v te svrhe je prepotrebno. Seveda je v ta namen potrebno razpolagati tudi s prostori za pasterizacijo mleka in s primernimi hladilnimi napravami. Tako bi s sodelovanjem in nadzorstvom bakteriološkega oddelka bili stariši brez skrbi glede neoporečnosti mleka za svoje male. Laboratoriji, ki so priključeni Zdravstvenemu domu, rabijo seveda zopet svoje prostore za preiskave, kakor za sterilizacijske naprava. Nadaiia posvetovalnica n mater«, ia
Primarij Dr. Jos. Benčan
speciialist ia ženke bolezni in porodništvo v Maribora, oidinira od 17. novembra 1929 v poslopju firme Scherbaum, Trg Svobode 6, nasproti Grajske kleti.	2924
mmm
Otvoritev slikarske razstave.
Vsled nepredvidenih tehničnih težkoč je za danes ob 11. uri dopoldan določena otvoritev slikarske razstave Franja Sterleta, Henrika Smrekarja, Henrike Šantlo-ve. Šaše Šantla in Alberta Sirka odgode-na na jutri v nedeljo ob isti uri v veliki kazinski dvorani. Vsi povabljeni gosti se naprošajo, da vzamejo to odgoditev na znanje. Razstava ostane odprta do 3. decembra.
Ljudska univerza v Mariboru.
V pondeljek, 25. novembra ob S. zvečer, bo predaval v Apolo-kinu g. dr. Pavel Brezni k, profesor iz Ljubljane o prekrasni švicarski turi; »Preko prelazov Sv. Gottharda. Furke in Griinsela«. s 100 prekrasnimi barvanimi diapozitivi. Predavatelj je strasten oboževatelj narave in je prehodil peš preko 300 km najlepše švicarske zemlje. — Kot predavatelja ga najbolj označuje, da je letos predaval tudi na slavni ameriški Columbia univerzi. — .
Ruška cesta—Studenci—Limbuš.
Ta cesta je ob deževnih jesenskih dueli v najslabšem stanju. Avtobusi in druga vozila skrbe vztrajno za to. da cestno blato izdatno obrizga pasante, ki sc ne morejo izogniti pocestnim lu žani ne na desno, ne na levo. Tem dejstvom v posmeh leže ob cestnih robih veliki kupi gramoza in to že več mesecev! Dočim so druge ceste že v oktobru posuli z gramozom, čaka na ša cesta na — zimsko brozgo, da bo stanje še mnogo slabše! Merodajne faktorje prizadeti pešci lepo prosijo, da ta nedostatek popravijo, dokler je še čas!
Gledališče in avtobusni p «t.
Dočim je pretekla leta gledališka uprava skrbela tudi za bližnje in daljne okoličane, je letos morala to namero opustiti. Tako so »podeželskemu abonementu« ostali zvesti le Šent-lenarčaui, izostala pa je proga v Slov. Bistrico in v Ruše. Z ozirom na priznano dobro letošnjo sezono so okoličani prišli letos ob ves kulturni užitek. Na žalost je železniška uprava ukini-a tudi ponočni vlak proti Ljubljani.; Tako so lanski abonenti zopet postali pusti »podeželci« starega kalibra . . . Gledališče radi tega ni prav nič oškodovano, prikrajšani so le oni drugi, saj so letošnje predstave baje zelo dobro obiskane. Ali bi se kljub temu še dalo pomagati vsem onim. ki v oko-ici hrepene po kulturnih dobrinah mariborske 'Jalije? — Prizadeti.
Gradnja provizornega hangarja na Tezam.
Mariborski Aero-klub je definitivno pristopil k izvedbi načrta o gradnji provizornega hangarja na Teznu. Les-no-industrijske družbe v Dravski do-ini so z izdatnimi množinami stavbenega materijala priskočile na pomoč, dočim so dela poverjena tvrdki Šlajmer in Jelenec. Celokupni stroški so predvideni na 40.000 Din za stavbo, v kateri bo prostora za štiri avijone. Hangar bo zgrajen na vojaškem vež-bališču poleg kantine ob severnem gozdičku.
Spored sokolske akademije v soboto 30. novembra bo užitek še za tako razvajeno oko. Kako visoko stopnjo dovršenosti so dosegle v Sokolstvu proste vaje, bodo pokazale gimnastične vaje članov in ritmične vaje članic, delo domačega avtorja. Na orodju nastopita vrsti članov in članic, ki imata izglede na prvo mesto v tekmi za prvenstvo v višjem oddelku na vsesokolskem zletu v Beogradu. Imeli bomo priliko videti, kako so nas zastopali naši sokolski borci na mednarodnih tleh; na krogih, ki bodo prvič pritrjeni na odru, nastopi prvi, na bradlji drugi zmagovalec na tem orodju iz lanske olimpijade v Amsterdamu. Še-storica članov pa vežba »Jugoslovensko epopejo«, tekmovalno točko naše vrste v prostih vajah na olimpijadi. Kdo ne bi končno rad videl naše ženske dece v »Lutkah«? Da ne bo odhajalo občinstvo brez vstopnic kakor lani, opozarjamo znova na predprodajo (v trgovinah BureJ in Majer). —	2886
Peteinova očala
to najboliial
V kavami Jadran
igra to soboto, dne 23. t. m. in odslej vsako soboto, nedeljo popoldne ifl nedeljo zvečer novo angailran* godba. Med vsporedom izvaja na harfi najlepše komade priznano dober harfinisi gospod Lukeš.	3028
Dr. med. Klara Kukovec
se je vrnila s študijskega potovanja h1 ordinira spet. Krekova ulica 18.	3023
Pri glavobolm omotici, šumenju v ušesih porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženosti sezite takoj po staropreizku-šeni »Franz Joseiovl« grenčici! Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da i® »Franz Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Fran® Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah* drogerijah in spec. trgovinah. — I.
Klobase,
pečene, jetrne in ’ rvavc, Čeligijevo P[' vo, ljutomerska in haloška vina. Marj' borski dvor, Oset.	3034
Zveza privatnih nameščencev
priredi v soboto, dne 30. t. m. v beli dvorani Uniona družabni večer s plesom, "s* privatni nameščenci in ostalo občinstvo vljudno vabljeni.	30*
Kavarna Evropa.
Dnevno koncert ruske umetne troP® »Skomoroh«. Ob nedeljah in praznikih^: 4. popoldne iantilijurne pre Istave.
Za ioscu ia zimo KARO čevlji ^
<7 MarTS-oTb, m 21 T.T. VT3:
v ec e g n tir iftftr
Sfnm S.'
Drobit Iz n eo d rešenega Primorja
Prestolonaslednik Umberto Je čul,Čilom davkov, zlasti v Istri. Nekateri Še da mu hočejo poslati h poroki z raz- niso mogli plačati niti najmanjšega zne-nih strani dragocena dariJa. Nato je odredil, da naj se vse v ta namen na meravane vsote določijo zffolj v
Kolne svrte.TrJa*falist,emZ
dltelji pa smatrajo med dobrodelne ustanove šolske in pošolske potujče-valnice med »drugorodci« m hočejo nnbrati za nje povodom prestolona-slednikove roroke kolikor mosoSe visoke zneske. Prispevati bi morali se-ve'da tudi »drugorodci« sami!
Najstarejši delavec v »Stabilimento Tecnico« v Trstu je Ceh Karel Chlupa-ček ki je vstopil v podjetje leta 1879. K letošnji 501etnici so mu podarili delavci zlato kolajno. Italijanski kralj, kateremu ie bil predstavljen 1921., ko si je ogledoval »Stabilimento Tecnico«, mu je podaril takrat zlato uro.#
Par pretvoritev priimkov izpred tržaške prefekture: Pestotnik Pestotti, Rav-ber Roberti in Rotta, Rebek Rebecchi, Štor Piani- Jarc Giazzi, Krajnc Graziani, Kravos Gravosa, Sokol Zocchi, Turk Turti, Verderber Verderi, Pavše vdova Lordschneider se piše sedaj Passetti -Larconelli.
Ženski fašijl se pripravljajo na veliko nabiranie darov. »Befana fascista«, to je praznik Sv. treh kraljev, bo nekaj izrednega po želji najvišjih fašističnih hijerar-hov. Takrat obdaruje otroke »fašistični Miklavž«. Hočejo pa imeti izredno muo-go daril za vse pokrajine med »drugorodci«, misleč, da so slaščice in oblekce, ki jih razdeli »fašistični Miklavž«, najboljše sredstvo za potujčevanje slovenskih otrok. Za prispevek bodo trkali pridno tudi na vrata ^»drugorodcev«.
V seji upravnega odbora istrskih zavodov za agrarna posojila je bilo dovoljenih 298 posojil v znesku 2 milijonov 660 tisoč lir. Prošenj je bilo predloženih 599 za znesek nad 7 milijonov. Odbita je bila torej polovica prošenj. Po zborovanjih pa obljubljajo fašistični gospodje splošno pomoč kmetovalcu in še posebej nagla-šajo, da se morajo podpreti baš šibkejše vrste med njimi. V resnici pa gre le za pomoč italijanskim in nekaterim drugim fašizmu posebno udanim poljedelcem.
«
Dve leti so primorski kmetje bore malo pridelali. Zato so mnogi zaostali s pla-
mogli plačati niti najmanjšega ska. Radi tega je šlo že precej krav in druge živine iz kmetskih hlevov. Kdor nima živine, mu prodajo hišo in njivo. Na Poreščini se vršijo te dni dražbe za zneske pod sto lir. Seljaki si ne morejo pomagati, ker ne dobijo na posodo niti centezima, oblast pa je v iztirjevanju davkov neizprosna.
*
V Puli se je vršila razprava proti 21 mladim pomorščakom, ki so po prihodu v Severno Ameriko zapustili svoje ladje ter ostali v Zedinjenih državah, in proti enemu, ki se je vrnil čez čas v domovino ter je bil prisoten pri razpravi. Zove se Ivan Pičinič. Obsojen je na 5 mesecev zapora in 80 lir globe.
*
Skupina goriških vojnih dobrovoljcev se je udeležila kongresa italijanskih vojnih dobrovoljcev v Tripolisu. V Sabiatl so jim pokazali uspeh kolonizacije, ki jo je izvršil Furlan Calligaris s svojimi kmeti. Guverner Tripolitanije in Cirenai-ke maršal Badoglio del Sabotino je posvečal goriškim dobrovoljcem posebno pozornost. Sprejet je bil med drugimi tudi predlog, da naj se na višini goriškega gradu postavi »ossario«, to je shranitev okostij z bližnjih bojišč. Govorilo se je o pospeševanju kolonizacije v Afriki, katere naj bi se pričeli udeleževati tudi do-brovoljci.
*
Ni dneva brez žrtve eksplozije kakega projektila. Triletna Miroslava Štolfa iz Brestovice na Krasu se je igrala z drugimi otroki na travniku. Iztaknili so neki projektil, ki se je razpočil in dekletce je bilo nevarno poškodovano na desni roki. Prenesli so jo takoj v bolnico v Tržiču. Oblast bi morala odrediti novo čiščenje bojišč in soseščine, ker se ponavljajo nesreče vsak dan in so že vse vasi polne pohabljene in izkažene mladine.
*
Goriški fašistični tajnik Godina poseča podeželske fašije in naroča posebno skrb za »dopolavoro«. V predpustnem času hočejo prirediti v korist »dopolavora« predstave s plesom po vseh deželnih središčih. Izkoristiti hočejo v svoje namene plesno strast, ki je med mladino jako razvita. Gospodarski položaj v deželi je povsod slab. Še slabši bo, Če bodo fašisti gonili slovensko mladino na plesišča. Marsikateri slovenski fant in dekle bosta priplesala v — Argentino.
Za pevce
Zorko Prelovec, 6 narodnih pesmi za
6rednji glas s spremljanjem klavirja. Samozaložba. — Dolgoletni pevovodja »Ljubljanskega Zvona« in urednik pevske revije »Zbori«, znani avtor večnole-pih pesmic «Jaz bi rad rdečih rož« in »Oj Doberdob«, je v samozaložbi izdal drugo serijo narodnih pesmi za en glas in klavir, obstoječo iz pravih miljenk naše publike. V lahko in vsem dostopni pevski in klavirski opremi je priobčil sledeče pesmice: »Hišca pri cest’stoji«, »Odpiraj, dekle, kamrico«, »Vsi so prihajali«, »Pojdem u rute«, »Gor čez izaro« in »Ko ptičica na tuje gre«. Prelovec izraža s priprostiml sredstvi tako v pevskem kakor v klavirskem partu vso nežnost in nagajivost, sanjavost in razposajenost narodne psihe, brez posebnega lišpa, brez afektacij; on skuša ie podati v okusnejši obliki to, kar je v narodu vzklilo in kar narod z neko okornostjo pripoveduje. Le na ta način je mogel v umetniški obdelavi ohraniti narodni duh in vendar nuditi tako izvajalcu kakor poslušalcu poseben užitek. V dobi, ko raste zanimanje za našo pesein, je Prelovčeva zbirka prišla kakor nalašč še posebno zato, da se ob nji raduje tudi oni, ki rad sam poje narodne in druge pesmi. Zato jo morem vsem najtopleje priporočiti. Zbirko je lepo opremila Čemažarjeva litografija v Ljubljani in se dobiva v knjigarni Welxl do nizki ceni 25 Din.
»Zbori«, revija nove zborovske glasbe, arejuje Zorko Prelovec. Pred seboj itna-•no že 5. številko. V. letnika te važne fcvije, ki jo z velikimi gmotnimi napori
izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Omenjena številka je še posebno priporočljiva Štajercem, ker vsebuje temeljit essay izpod peresa prof. H. Druzoviča o naših glasbenih razmerah. Članek je predvsem namenjen onim, ki imajo pevsko vzgojo Široke mase v rokah in upravičeno kliče po vzpostavitvi ožjih in obsežnih stikov med pevci in pevskimi društvi. Ne hodimo vsak svojo pot, omalovažujoč delo drugih! Strnimo svoje vrste, ustvarjajmo neko osrednje udruženje, kakor ga uspešno gojijo drugi močnejši narodi. Otresimo se apatičnosti, v katero smo zašli v povojni dobi! Dvignimo našo pesem, dajmo ji spet ono tehtnost, ki je potrebna pravi srčni in narodni vzgoji! In iščimo nova pota v vsem glasbenem življenju; delo naj se diferencira, da bo popolnejše: delo naj nosi v sebi znak aktivnosti, ne pa take pasivnosti, kakoršna je prišla mučno do izraza dne 13. oktobra 1929 ob priliki manifestacije za kraljevino Jugoslavijo, kose ni mogel vršiti združeni nastop pevskih društev na Trgu svobode, čeprav je bil napovedan.
V tej številki »Zborov« je še mnogo drugega zanimivega gradiva. Slavko Osterc poroča o E. F. Burianovem »Vol ce-band« (zborovski recitaciji s spremljavo) v Pragi; sledijo zgodovinski orisi pevskega društva Krako-Tmovo v Ljubljani (ki je nedavno slavilo svojo deset letnico) in Učiteljskega pevskega zbora, životopisi o Ostercu in tenoristu Leopoldu Kovaču, poročila o raznih društvih in koncertih, o novih operah (Kogojeve »Crne maske«); prof. Druzovič podaja izčrpno poročilo o mariborskem glasbenem življenju v prejšnji sezoni sledi bo-
zdrcus>o^n telesu'!
janov ze pre
Tudi ?! faste ImeUšdravd- elastično telo, če se boste „omiva!i s čisto vodo in uporabljali dobro mil o. Albus mflo a umivanje, Id je izdelano j iz naj-finejših surovin in^se zelo peni osveži Vaše telo. .Po uporabi Albus mila za umivanje, se boste počutiiipoloi optimizma in samozavesti
Pojj&jssite ie dane*
m m/B
MILO ZA UMIVANJE
'BOBI SEV VSAKI TRDO VINI
gat pregled o važnejših dogodkih po slovanskem glasbenem svetu in dr.
Glasbena priloga obsega 12 strani in prinaša naslednje novosti: Dolinar, Rodna vasica, mešan zbor, Mirk, Kopa cura vinograd in Karanfile, narodna za moški zbor, Ocvirk, Rože je trgala, mešan zbor, Osterc, Pesem revolucijonarjev, moški zbor.
»Zbori« so revija, na katero bi moralo biti naročeno vsako pevsko društvo in ki je pravzaprav še bolj priprava za posameznega pevca, ki dobi stem splošno o-rijentacijo o pevskem in glasbenem življenju; zanj bi morali biti »Zbori« nekak neobhodno potreben, takorekoč stanovski glasnik, posebno če se pomisli, da je cena Din 50 v predplačilu za 6 letnih velikih zvezkov spričo bogatega gradiva res malenkostna. Požrtvovalnost izdajatelja in urednika ter nekaterih sotrudni-kov zasluži vsestransko podporo, ki jo more vsak ljubitelj glasbe dati brez težav, enostavno s tem, da se naroči na revijo.	v.	M.
Šport
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Sobota, 23. novembra ob 20. uri »Morala gospe Dulske«. Ljudska predstava pri znižanih dramskih cenah.
Nedelja, 24. novembra ob 15. uri »Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Ljudska predstava pri znižanih dramskih cenah. — Ob 20. uri »Wormski oro-žar«.
Pondeljek, 25. novembra. Zaprto.
Torek, 26. novembra ob 20. uri »Velika abeceda« ab. A. Premijera.
Oglejte
3168
Sl
našo veliko
razstavo predmetov iz pravega in China-srebra. Velikanska izbira. Presenetljivo nizke cene. Prodaja tudi na obroke. Izložbe so ob nedeljah celi dan odprte.
M. JLGERJtv SIN
Juvellr
Maribor, Gosposka 15.
SK Železničar - SK Hermes.
Jutri popoldne ob pol 15. gostuje v Mariboru dobro ljubljansko moštvo SK Hermes proti SK Železničarju. SK Hermes je v jesenski sezoni izvojeval vrsto zavidanja vrednih rezultatov. V prvenstveni tekmi je izsilil s Primorjem remis, s celjsko reprezentanco je igral 6:0, z Atletiki pa 8:2. Nadejati se je, da bo ljubljansko moštvo tudi v Mariboru zastavilo vse sile, & potrdi svoj sloves, Hermes je prvovrstno moštvo, ki bo domačega nasprotnika zaposlilo do skrajnosti, kar obeta zanimiv potek.
Sodil bo g. Ermenc.
Maribor, Koroška c. 19
M
Je ie prav, laz hočem ja imeti KARO-tevlie!
III!
Sestanek tekačev.
Na igrišču ISSK Maribora se bo vršil jutri ob 15. obvezni sestanek naslednjih lahkoatletov: Rak, Lah, Pinterič, Strauss, Djuro, Joško, Janko, Cerlč, Stropnik, Jaka, Korošec. — Vabljeni so tudi vojaki.
Skauti > gozdovniki!
Vabimo vas, da pošljete na jutrišnji se« stanek naših lahkoatletov, ki ,se bo vršil ob 15. v Ljudskem vrtu, svoje zastopnike. — ISSK Maribor.
Še enkrat opozarjamo na nocojšnjo ljudsko predstavo
»Morale gospe Dulske«, sijajne poljske komedije Gabrijele Zapolske, ki je v Mariboru dosegla velik uspeh. To je njena poslednja večerna uprizoritev. Cene so znižane dramske. —
Miha«! Zevaco
Beneška ljubimca
Zgodovinski roman iz starih Benetk
223
Z obupno voljo je opirala svoje oči v očeta, kakor da bi se jih bala obrniti na platno, kjer se je smehljal obraz njene čiste in stanovitne ljubezni.
Očividno je Dandolo razumel, kaj se godi v hčerini duši; noben ugovor se ni oglasil z njegovih ustnic.
Namignil je Aretinu, naj gre za njim.
Tudi pesnik je čutil, da bi imela vsaka beseda napačen zvok in da nima ničesar povedati tej ženski, ki je stala pred njim v poltemi kakor krasna Ul poosebljena prikazen bridke, zamišljene lepote.
V sosednji sobi se je Dandolo ustavil, odnrl omaro in vzel iz nje dvesto zlatih dublonov, ki jih je položil na vogal mize.
Aretino je pograbil vsoto.
»Gospod,« je dejal, »zdaj je ta krasni umotvor mojega prijatelja Ticiana v vaši posesti«.
Dandolo ga je spremil na odhodu.
Ko je hotel prestopiti prag, ga je prijel Dandolo za ramo.
»Prisezite mi,« je dejal, »da vas ne pošilja Roland Kandiano in da vse to ni kaka ostudna komedija.«
»Gospod,« je odgovoril Aretino z vidno odkritosrčnostjo, »prisegam vam, da sem vam povedal sveto resnico. Strela naj me ubije, če je bila le ena sama besedica zlagana. Sicer pa ne lažem nikdar drugače kakor v verzih...«
S temi neobičajnimi besedami se je Aretino poslovil.
Zunaj na bregu je obstal, preden je stopil v
gondolo.
Mimoidoči so ga videli dolgo časa, kako je zamišljeno in nepremično tuhtal nekaj važnega in globokega.
Plod vsega tega premišljevanja pa so bile besede, ki jih je zamrmral Aretino, ko je sedel na zadnje v svojo gondolo:
»Da, da, stvar je nedvomna, jasna kakor beli dan; ona bi mi dala tudi štiristo zlatih dublonov! Ah, kakšen osel sem bil!...«
Ko se je mojster Peter vrnil v svojo palačo, so ga obkolile Aretinke; čakale so ga ves čas in so zdaj pritekle, da ga opomnijo dane obljube.
»Orientalske šarpe!« je zagrmel Aretino. »Takšnim cigankam, pa orientalske šarpe! Kajpada, in ravno zdaj je pravi trenotek za takšno potrato! Ali veste, vražje babnice, kaj se mi je zgodilo? Ne le, da nisem profitiral: izgubil sem dvesto zlatih dublonov!«
Dva dni nato se je napotil Aretino s Perino v Mestre, da tam počaka Rolanda Kandinna.
XXII.
Oče in hči.
Ko sta Aretino in Dandolo odšla, je stala Leo-nora še nekaj hipov nepremično na mestu; nato je počasi obrnila lice proti Rolandovi sliki.
Zunaj je bil jasen zimski dan, in z zidanega modreea neba je sijala luč, kakršna sije samo na tla Italije in Helade.
Med težkimi, bogatimi brokatnimi zavesami se je kradel v sobo njen žarek.
In ta žarek je sijal ravno na sliko, dočim se je ostali prostor zavijal v tajinstven polmrak.
Leonora je stopila naprej.
Zdaj je stala tudi ona v polni luči.
Leonora Dandolova je bila tisti čas v naibo-hotnejšem cvetu svoje lepote. Bila je velika in gibkostasa; njeno lice je bilo tako dovršeno pravilno, da bi bili slikarji obupavali nad njim, če bi se jim bila sploh pustila slikati. Toda te milosti ni dovolila nikomur, niti nesmrtnemu Ticianu. Pravijo, da jo je prosil na kolenih, a zaman. Najv^čji čar njene prikazni pa je bil njen pogled, poln trdnosti, odločnosti, nežnosti in plahosti obenem — pogled, ki je mamil 'človeka tako zelo, da se je izrazil poslanik neke tuje države:
»Kadar odidem iz Benetk, ponesem s seboj troje neizbrisnih spominov: notranjost cerkve svetega Marka, zvezdno nebo tukajšnjih noči in pogled Leo-nore Dandolove.«
Od plemena, čigar hči je bila, je imela svoj vi-sokostni ponos, pogum in žlahtnost čuvstva, ki je bila tako čudno opešala v njenem očetu. Zaradi tega bi se zdela nje lepota nekoliko preveč resna in stroga, da ni prihajala iz vseh njenih gest in gibov nekakšna plaha in nad vse naravna ljubkost.
Njeno srce je bilo polno usmiljenja in ljubezni. V Benetkah so jo imenovali bivše čase »Madono revežev«, ko je izvedela za ta priimek, je dejala: »Bogatini, žal, ne potrebujejo Madon... Toda, saj ni mogoče, da bi se živ človek pod solncem Čutil srečnega, ako pomisli, da toliko drugih trpi glad in mraz.!«
V takšnem srcu je bila zvestoba naraven pojav; in ko je darovala svojo ljubezen Rolandu Kandianu ter se mu zaobljubila s poljubom, ki sta ga menjala na predvečer usodnega dne svoje zaroke, takrat je vse njeno bitje takorekoč utonilo v njem, ki ga je ljubila.
(Nadaljevanje sledi)
Splošna posvetovalnica,
v važnih življenskih in gospodarskih vprašanjih, preskrba naročil, posredo-vauje stanovanj, lokalov, posestev, prijave brezplačno: »Marstan«, Koroška cesta 10.	3020
Veliko tlakovano klet
tik kolodvora oddam. Aleksandrova c. 48.	*	■	3030
Mehanična delavnica
za popravila vseh vrst gramofonov, šivalnih strojev, zajamčeno so lidne in brezkonkuren-čne cene znane tvrdke Justin Gustinčič* Maribor, Tattenbachova 14. Zadostuje dopisnica, da pridem po stroj in gramofon na dom.
3010
Praksa trgovski biro.
Prilika za absolvente trgovske šole, znanje več jezikov. Lastnoročne ponudbe. »Sotrudnik« na »Marstan«, Koroška cesta 10.	3021
Oddani opremljeno sobo
eni osebi. Trg Svobode 3 II, levo* vrata 14.	/	3023
Prodani novo hišo.
Radvanjska 60 pri Studencih. 3022
Gospodična__________
se sprejme kot sostanovalkaTPrešer^ nova ulica 2, vrata 7.	2999
Zavese, mrežaste in klekljane čipke,
posteljna pregrinjala, damsko perilo senčnike, vezenine, monograme aaro-čite najceneje pri Olgi Kosfir, Ciril-Metodova 12. desno.	483
Na dobro privatno hrano
sprejmem več oseb. M. Šmit, Slomškov trg 14, pritličje.	2998
Spalnica iz trdega lesa
Din 4.000, spalnica iz mehkega lesa Din 2.500, kuhinja od Din 1.000 naprej. Izvršujem vsa mizarska dela po .iaj-nižjih cenah. Benklč, Strossmayerjeva ulica 10. Istotam se sprejme učenec.
3005
Sobo, lepo meblirano in snažno,
z električno lučjo, strogo separiranim vhodom, pet minut od glavnega kolodvora takoj oddam ali s 1. decembrom samcu ali oženjenemu paru. Poizve se v branjariji Ribarič, Aleksandrova c. 151, Krčevina.	3004
Lep lokal
v sredini mesta, pripravljen za vsako trgovino ali pisarno* zračen in svetel, se odda takoj v najem. Vprašati pri I. N. Šoštarič, Maribor, Aleksandrova cesta 13.	3013
Hišnika,
poročenega brez otrok, po možnosti u-pokojenca, sprejme takoj Nabavljaina zadruga, Rotovški trg 2.	3008
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da bom
SDedfdtsko oocTetie A. REfSMAN '
po smrti mojega moža nespremenjeno dalje vodila in prosim, da tudi meni izkaže enako zaupanje.
Potrudila se bom vsa naročila hitro in točno izvršiti.
A. Reismannova vdova
Maribor, Vo ašniška ul. 6.
8017
3011
Ze kroz 20 Iflf!
prodn a najboljše češko in angleško sukno za obleke in plašče, volneno blago, platno, šifon, flanel, o-deje, preproge, perje in puh itd. Najnižje cene,točna postrežba! Blagovolite se prepričati!
I. N. Šoštarič
Maribor, Aleks: ndrova ces a 13
Mn Mi
Kožuhovinasti plašči! Krzna vseh vrst! Velika izbira! Brez-^onkurcnčne cene I
Salon „CHIC“
Gosposka ulica 15 30.4
!ODOL
Kalodont, Clorodont, Pebeco i. t. d. nudi
najugodneje
in kupi ODOL steklenice.
Galanterijska trgovina
&raso ROSSNA
Vetrinjska ulita st. 26
'ŠTAMPILJK 1
SOKLIČ J/
Stavbena parcela
čez 1.000 m* velika, 5 min. od Glavnega trga se proda. Naslov v upravi lista.	3016
Učenka
se sprejme, Foto Japelj.
3006
Popravila
ur, zlatnine, srebrnine in gramofonov najbolje, najhitreje in najceneje samo pri tvrdki M. Ilger-ja sin, Maribor Gosposka ulica 15.	1547
Sobo- in Črkoslikanje
izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2.	2231
Krasne pletene obleke
v veliki izbiri, po zelo nizki ceni prodaja: Pletarna M. Vezjak, Marbor. Vetrinjska ulica 17.	2319
Meblovano sobo oddam
s 1. decembrom eventuelno s hrano enemu ali dvema gospodoma. Franko-panova ulica 17, pritličje.	2976
Ravnokar dospela
velika množina gramofonov in gramofonskih plošč. »Jugu«, d. z o. z. pri Justinu Gustinčiču, Maribor, Tattenbachova ulica 14.	3033
Nove spalne in jedilne sobe,
politirane, po najmodernejšem vzorcu ugodno prodam. Mizarstvo Kompara; Aleksandrova cesta 48.	3031
Kolesarji pozor!
Zima je tu! Prihaja čas, ko bo treba oddati vaše kolov popolno oskrbo in shrambo čez zimo. V istem času se vam nudi prilika, da daste vaše kolo temeljito popraviti. Generalno popravilo z emajlacijo ra 180 stopinj vročine potom električne »eči, poniklanje ter temeljito očiščenje in brušenje vseh krogljičnih ležajev, tako, da postane kolo z malimi izdatki zopet novo. Zadostuje dopisnica, da pridem po kolo na dom. Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14, nasproti Narodnega doma.	3009
»ffl
Hočete da bode VaSe Miklavževo darilo res učinkovito?!?
Praktično darilo tvorijo le oblaillnl predmeti, katere kupite zelo ugodno pri znani tvrdki
L. Ornik - Maribor
Nekal
primerov:
Koroška cesta 9
Namizne garniture, kavine ali druge okusno desin.
serviete žepni robci
moške zimske majce, pletene moški ali damski puloveri moški ali damski telovniki kravate
moške in damske nogavice moški ali damski snežni čevlji MWimpassing* moške in damske galoše BWimpassing“ moške in damske usnjene rokavice, finopodložene KRZNO za obšivek plaščev damski krzneni ovratniki (Collier) moški krzneni ovratniki Seal, Oposum, Oposet itd.
Cene kljub plačilnim olajšavam zmerne Kupujte 2e sedaj	»»
V MarlSeru, cftie 23. XI. 1925».'
'??YSn
Predaja trgovine.
Tem potom naznanjam, da sem predal svojo skoz dolga leta vodečo trgovino s špecerijo in kolonijalnim blagom na Glavnem trgu št. 10 svojem naslednika
Franc-u Lobnik-u
Istočasno se vsem svojim cenjenim odjemalcem za izkazano mi zaupanje najpresrčnejše zahvaljujem in prosim, izkažejo isto zaupanje tudi mojemu nasledniku.
Franc Weiler
Prevzem trgovine.
Cenjenemu občinstvu si dovoljujem naznaniti da sem prevzel od gospoda
Franc-a Weiier-ja na Glavnem trgu st. 10,
trgovino s špecerijo in kolonijalnim blagom in prosim cenjene odjemalce, da ohranijo tvrdki isto zaupanie. Potrudil se bom z reelno postrežbo, dobrim blagom in nizkimi cenami cenjene odjemalce zadovoljiti.
Za prav obilen obisk se priporoča
Franc Lobnik
3007
Otvoritev
prenovljene, staro renomirane specijalne trgovisc z barvami
Billerbeck v Gosposki ulici št. 29
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem imenovano trgovino povsem najmodernejše preuredil in zelo razširil ter, da bom vodil vse specijalne predmete v veliki izbili kakor: barve, parfumerije, toaletne in pralne potrebščine, kakor tudi ščetkarske izdelke i. t. d.
Vsled povečanega obrata in izbire bom vedno v stanju cenj. odjemalce postreči s prvovrstnimi izdelki in po nizkih eena.i ter se priporočam za mnogobrojni obisk.
FRANC WEBLER
Blilarheck-a nas!.
Maribor, Gosposka ul. 29
Vam vm j« a*ia mu PLETARNA u to simo pripravila veliko hbiro toplih pltlmlli us«
Vm Ie Vrte vata« h tak* povesi, kakor ie mIhmm leto. Zato pa praho te reH kupite, *i oglejte to
vptet>rniM.VEZ3AK
Maribor, Vetrinjska ulica 17
VELKO ZlkMO
in v trgovini razstavljeno blago Cene razvidne.
F. Michelltsch
modna trgovina Maribor, Gosposka ul. 14
K.
kompletne stanovanje, jedilnica, gosposka soba, spalnica, predsoba, kuhinja in druge mobilije, glasovir, šivalni stroj, kombinirani štedilnik na plin in drva se po ceni proda tudi posamezno po sobah. Naslov v upravi „Večernika“.	3014
Vina, bela in rdeča, najboljše kvalitete priporoča tudi zasebnikom od 56 1 naprej po najnižjih cenah
JURIJ UHL, MARIBOR
Krčevina 88.	o0l5
Ogleda se v kleti od 8.-12. ure in od 2.-5. ure.
Exportna hiša ,.LUNA“
Najcenejši nakup galanterije, vezenine, otročjih igrač ter pletenine domačega izdelka otročje nogavice od	Din	5-—	naprej
damske nogavice od	Din	!•—	naprej
moške nogavice (sokni) od Din	6‘—	naprej
vezenine od	Din	1*—	naprej aas
čipke od	Din	!•—	naprej
Pleteni telovniki z rokavi, puloverji, cele obleke, perilo za dame in gospode, za novorojenčke opreme lastnega izdelka. — Čevlje za dom, čevlje z« telovadbo, otroške čevlje in sandale. Nadalje nudim : kravate.’ samovezmee, svilene trake, gumbe, sploh vse
?otrebSčlne za Šivilje in krojače po brezkonkurenčnlh cenah, orbice, nahibtn ke, škatlje z» peiesnike. table itd. v veliki ubiti.
Kožuhovinasti plašil
in krzno za obšive novo dospelo.
Krzno od Din 30'— naprej.
K. G r ii n i t z, krznar, Maribor
Gosposka ulica 7.	265$
Izvanredna ponudba. ms
Za deževni letni čas priporočamo, da si nabavite
koino pelerino za dež
(H. G O. V.) tehta samo 110 gramov, imitacija ribje kože lmm. Odlično se je ta pelerina izkazala, ker ne prepušča mokrote, je komodno zložljiva, kakor majhna žepna beležnica, ki se jo nosi vedno lahko s seboj, ter je nadvse trpežna. Zelo priporočljiva za dame in gospode (tudi za otroke) v dežju in snegu, za izlete in šport.
Reklamna cena s posebne kapece in etuijem aame 70*— Din franke, »carinjena, poslana po
poštnem povzetju. 1 kosa 138*— Din. Razpošilja A. MARIK, export, PRAHA XII. Londonska 57. (Ce ne bi ugajala, jamčim zameno.)	Naslov natančno napisati.
OGLAS
Dne 3. decembra t. 1. ob 11. uri predpoldne se bo vršila v Inžinerski podoficirski šoli javna licitacija za nabavo večje količine živil za gojence-djake, in sicer:
Suhega svinjskega mesa 1000 kg Marmelade ....	300	,
Suhega grozdja .	.	.	100	„
Bele moke 00 gg	.	«	1500	„
Suhega* graha .	,	.	3000	,
Stihih sliv.................. 1000	,
Smokev (iig) . .	.	.	600	,
Očiščenih orehov	.	.	100	„
Interesenti se naprošajo, da pridejo omenjenega dne na licitacijo.
Pisarna Inžinerske podoficirske šole v Mariboru, br. 6237,	3026
Spomnite se CMDi
■ inventure, zelo znliane cene!
Galanteriji, igračke, drobnarija, hišne in kuhinjske potrebščine, nahrbtniki, košarice za na trg, ročaa dela in otroški vrtec. Vse vrste ščetk za glavo, obleke in čevlje, ščetke za zobe od Din 1*50 naprej. Vae vrste Čipk in vezeni«. En karton šolske pavole bele Din 21— karton šolske pavole rjave in črne Din 26*—, (i parov moških nogavic Din t9‘—, 6 parov damskih nogavic Din 39 —, 6 žebnih robcev Din
m—iov1 »"»bucov, trde ali kaučuk Din ■   _ ■____________________________ m. mmm .... a g
L beli ali barvani m Din l*— IHM 1*1 PMIKRAPgF itd. Prepričajte se sami in ostali bodete slgur-	B BB Be B^9B B^
to stolen odjemalec.	Se	priporoča	Maribor,	Glavni trs 17
AMERICAN HEATING
I
P
je najpopolnejša in najbolj ekonomična trajna peč sedanjosti. Na 100 m* porabi v času 24 ur samo 4 kg koksa, s katerim se kuri. Z e drugo leto so stroški poplačani! Ne zamudite, se poprej pri »American Comer-cial Agency“, Maribor-Krčevlna, Praprotnikova ul. 200 prepričati 1
__________________________3816
ms
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da Seffl OtVOrll
ATELJE ZA FINO MO/KO PERILO
■
ter sprejemani naročila v svoji trgovini, OOSPOSKA ULICA 24, kjer imam na izbiro veliko zalogo cefirjev, popelinov in svile. — Se priporoča
I. BABIC
Sfftu &
'mKMMVTnvmn tim
T M7YTF8tfr. trne 23. XI. im
TOVARNIŠKA ZALOGA PERILA IN VOLNENIH PLETENIN
2665
ZATO, PRI NAJVEČJI IZBIRI, IZREDNO NIZKE CENE.
JOS. KARNIČNIK
MARIBOR, GLAVNI TRG 11
S: ECI3ALNA ZALOGA SAMOVEZN IC
Nainovejši
modeli
Damski
plašči
Barhende, flanele
moške in ženske plašče, kakor vso drugo zimsko blago si nabavite v dobri kvaliteti r»	in	solidnih	cenah	pri	znano	stari	trgovini
I. PREAC, Maribor, Glavni trg 13
Din 495 Din 670 Din 760 Din 950
HJ.TURA
“1 MARIBOR
■1
eE
Sv. Peter J, niže Maribora
J Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da otvorlm v ne- J|
■ deljo 24. novembra pri Sv. ffA,f;]nn Bo7lČ“ ■
■ Petru v novo zidani hi« gOSUUIO „OOAIV -
■ Mrzla in topla jedila ter najboljše vino bo cenjenim gostom ■ 5 na razpolago Za obilen oblak se priporoča Ignac BoSli. B
I
Prevzamei
v mojo stroko spadajoča dela proti na j nižjim cenam.
soco
Albert Eccarins, URAR* Slomškov trg 5
proti božjasti, krčem in . . r	omotici so se skozi dobo 1
,, 15 let najbolje obnesli. Dnevno nova priznanja. Podrobnejša ;
«ijTn12*uv4K|fhnii ji. Stefana Jr. IMf.Offilll.;
9
v
S (J3 9
S'Ssc
> JISS o
rs°č sss s
° “s •
M M
Jq CShS > M E nfiHSra ® IB
9	«■
3 *n o: -
9 SSSH ® • ^ 0
Preskrbite te za bUžaiočo zimo t posteljnino od tvrdke
,WEKA‘
MAPIBOR
Zglavnlkl, petnice, šivane odele, odele It puha, madrace, posteljni vloškl.
Priznano CM dober polnilni materija! po vseh cenah kakor:
nosteUno oerie, puh. ovčja volina, bombaš. ž;ma, afrik.
Posebni oddelek za železno In medeno pohištvo.
2861  __________________________________________________
ZEISS
PUNKTAI
Diplomirani optik z državnim izpitom
PETELN
MARIBOR, GOSPOSKA 5
Uuvate rokavice in voljene nogavice kupite
najboljše in po zmernih cenah pri F PodgoiSsk-ovem nisi.
F. Bela, Maribor
Slovanska utica 7
Mariborska letna Industrija
A. Domicejj
Koroška cesta štev. 46
Telefon 2160
Parna žaga In strojno mizarstvo
Izdeluje pohištvo, oprave trg. lokalov, stopuiee, okna, vrata, ladijski pod, tople grede okvirje IM. Prevzame sploh vsa v mizarsko stroko spadajoča dela in popravila. — Košare za sadje.
Umtttna sušilnica In parllnlca
Ima v zalogi razne vrste lesa, deske, reaeljne, letve, vezane plošče Itd. — Mehka meterska drva, prostorni meter po Din 50*—, pri večjem odjemu po Din 45*— — Bukova cepana drva, Postralba solidna I	Cono šmarno I
Kupujo po dnevnih cenah vse vrste okroglega lesa, predvsem smrekovega.
2SM
Za hladne dneve toplo perilo
Trikot perilo Oblekce za otroke Reform hlače Nogavice in rokavice Moderni volneni telovniki Jopiči in puloreri
Največja izbira. Cene nizke
26*9
C. BUDEFELDT
Maribor, Gosposka ul. 4-6
TELeIuNKEN 40 Z ZVOČNIKOM
nraKuinminiiiii
in nič drugega je popolna priprava, s katero slišite brez antene, brez spoja z zemljo in brez baterij vse evropske postaje.	tt&l
RADI0-ITARKEI, MARIBOR, TR<3 SVOBODE 6
SPECI3ALNO POD3CT3E ZA RAMO.TCHNIKO.
Želite sigurno vožnjo!
Rabite
DUNLOP
„FORT”
ŠPECIJAlNE^USJl za naša slaba casta
Made In England
CENTRALA ZA JUGOSLAVIJO: ZAGREB, HOTEL ESPLANADE. DOBI SE PRI „JUGU“, MARIBOR, TATTENBACHOVA14.
t*
leda ja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Pran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. (L, predstavo®
Stanko Detela v Maribora