Ameriška Domovi

m%mmBM& /* m— h o/vi
AM6RICAN IN SPIRIT JF0R6IGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 78
Serving Chicago. Milwauie«, Waukegan,. Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€B
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. APRIL 19, 1972
Moskva svari Bonsi, fia| odobri pogodbo
Suslov, član i’olitbi ioja, ie posvaril Bonn, naj odobri nenapadalno pogodbo z Moskvo, če hoče ohraniti svoje trgovanje z ZSSR.
Moskva, zssr. - Mihaii
■A- Suslov, glavni ideolog sovjet-skega komunizma in član Poiit-bir°ja, je na zasedanju zunanje-Političnih odborov sovjetskega Parlamenta p o s v a ril Zahodno Nemčijo, naj prihodnji mesec o-Cj0’ori svojo nenapadlno pogodbo 2 2SSR, če noče, da bo ta prekisla z njo trgovinske zveze, ker 'bo izgubila vanjo politično zaupanje.
Govor M. A. Suslova kaže, ^aksno važnost polaga ZSSR na P°trditev pogodb, ki jih je Za-°dna Nemčija sklenila 1. 1970 z njo in s Poljsko. Obe pogodbi sta bili podpisani, toda Brandto-Va vlada ima v parlamentu tako Pičlo večino, da se boji, da ne ° rnogla doseči odobritve obeh P°godb. Temu se upirajo krščan-°ki demokrati, ki imajo v parlamentu le 4 glasove manj kot Macma koalicija.
Nscda pogodb se lahko odloči ^nedeljo, ko bodo v Baden-uertembergu volili nov dežel-Parlament, če bodo zmagali /ganski demokrati, ki vladajo ^elo že vsa ietaj potem bodo ° ramii večino v svetu dežel, bOinji aboKiisi bonnskega par-snaenta. če bo gornja zbornica ° obritev pogodb zavrnila, je za bjihovo veljavnost potrebna ab-m utna večina vseh članov spod-Je zbornice neoziraje se na šte-T u navz°mh pri glasovanju. a ° večino bo Brandt zelo tež-dosegel.
^anov vladne koalicije bo C'a Za 0d°britev pogodb ne glasovalo, glasovalo ne bo tu. I^1 * * * Pr°h njim. V tem slučaju ne čin rn°^0ce doseči absolutne ve-e zbornice za pogodbo.
Odklona odobritve obeh UvS°cil'D v Bonnu bo onemogočila pg6 KV^ev dogovora o Zahod-dap1 'berbnu in s tem tudi na-Y ^evanje pomirjanja v Evropi.
a°s\n^0 '3° ^acba evroPska var-o v 3 konferenca in razgovori 2e ., iernneni zmanjšanju oboro-Zvg1 NATO in Varšavske v,- v Srednji Evropi. Mrzla buijj3’ iie v odmiranju, lahko <ne 2nova z vso silo na dan:
^andi sta mladi
ValIkASHlNGT0N’ D-c- - 2i-
tedng1 Vr^’ ki je dobil v začetku tperio ^ar Pand iz Kitajske v za.
aa- ki
2a par muškatnega gove-
ski) So §a Poslale ZDA Kitaj-Sarnig6 °bj'av^> da sta samec in da .bg,3, stara po 18 mesecev in le’ n^;S,,a P°Polnoma dorastla še-^ 3 letih.
S0Vori°^'laVa le naPravila konec 19 ie|.Cartl’ da je samica stara eupati n ^a zal° nl niogoče ra-na kako “prirejo”.
V remenski prerok pravi:
3etp0s,Ol:’na pooblačitev z ver-ali	dežja kasno popoldne
idra mCer- Najvišja tempera-DJizu go.
Novi grobovi
Susan Jadrich
Nenadno je umrla včeraj na domu na 1986 Torbenson Dr., 67 let stara Susan Jadrich, roj. Frencik v Češkoslovaški, žena Victorja Jadricha, ki je biT stavec v tiskarni Ameriške Domovine nad 49 let, mati Henryja J., Victorja J. Jr. in Thomasa, 3-krat stara mati, sestra Mary Malska, Ann Stutzman, pok. Andrewa, pok. Johna, Georgea, Steva in pok. Johna. Pogreb bo v petek iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v petek ob enih popoldne v Dr. Martin Luther evangeličansko cerkev na 4470 Ridge rid., nato na Knollwood pokopališče. Truplo pokojne bo položeno na mrtvaški oder nocoj )b sedmih.
Ann Mi Whimple
Včeraj popoldne je umrla na svojem domu na 17953 Lake Shore Blvd. 61 let stara Ann M. Whimple, roj. Jerman v Cleve-landu, hčerka pokojnih Johna in Frances, roj. Pucel, lastnikov gostilne na E. 38 St. in St. Claii Avenue skozi dolgo let, žena James H., sestra pok. Johna. Mrs. Matt Arko, pok. Edwarda, Mary in Louisa. Bila je članica KSKJ št. 162. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob 8.15, v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd. ob 9., nato na pokopališče.
Joseph V. Novak
V	Lake County Memorial West bolnišnici je umrl po dolgi bolezni 64 let stari Joseph V. Novak iz Euclida, Ohio, mož Helen, roj. Cohee, oče Catherine Timperio, stari oče The-rese in Thomasa, brat Franka, Anne, Louise Strohen, Mary Tisovec in Barbare Sterlekar. Pokojnik je bil rojen v Clevelandu in zaposlen do svoje upokojitve pri Bryant Heater Co. Bil je član DNU pri Sv. Robertu. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek ob 9.45, v cerkev sv. Roberta ob 10.30, nato na Ali Souls pokopališče. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih. Družina priporoča namesto vencev darove za Respiratory Disease Association ali The Father’s of St. Edmund Society.
Elsa E. Chemely
V	Lake County Memorial West bolnišnici je umrla po kratki bolezni 55 let stara Elsa E. Chemely, preje Globelnik, roj. Daberer, 7251 Grant St., Mentor, Ohio, žena Josepha, j mati Anthony j a Globelnika J (Denver, Colo.) in Erike Muir-1 head, 4-krat stara mati, sestra
¥ oboroženih silah ZDA 2,4 rdfšpia mol
ZDA imajo en milijon manj moštva pod orožjem kot Sovjetska zveza, ki stalno govori o utrjevanju svetovnega miru.
WASHINGTON, D.C. - Ko v Vietnamu vojskovanja še ni ko-j nec in je tam še vedno okoli 85,000 ameriških vojakov, je skupno število moštva v aboro-žeaiih silah ZDA padlo na 2.4 milijona, na nekako 300,000 manj kot pred 8 leti v istem času, predrto so ZDA množično posegle v Vietnam.
Sovjetska zveza ima v istem času zdaj pod orožjem 3.4 milijone vojakov, Ljudska republika Kitajska pa 2.5 milijonov. ZDA so torej po številu vojaštva na tretjem mestu. -To povzroča nekaterim vojaškim vodnikom skrbi, ko presojajo mednarodni položaj in nevarnosti, ki prete ZDA in njihovim koristim -v raznih delih sveta.
Posebej opozarjajo na položaj v Perzijskem zalivu in na vsem Srednjem vzhodu, kjer so se Sovjeti zasidrali v arabskem svetu in skušajo svoj položaj z ohranjevanjem spora med Izraelom in Arabci še okrepiti in ga zavarovati za bodoče. Severno-vietnamski napad na Južni Vietnam v začetku tega meseca je pokazal, da rdeči še niso opustili svojih osvajalnih načrtov v Indokini kljub vsem vljudnim besedam v Pekingu in Moskvi.
Jstt i JTITO GM Z VODSTVA ZKJ
izvedli par ostrejših napadov!	----- -
na področju ob cesti 13. in na Josip Broz-Tito bo prihodnji mesec dopolnil 80 let. Na proslavi njegovega rojstnega dne v Kumrovcu na Hrva-šl^em bodo, kot trdijo vesti iz Beograda, objavili Titov odstop z vodstva Zveze komunistov Jugoslavije, torej z dejanskega vodstva Jugoslavije, kajti v komunističnih državah je gospodar tisti, ki je na čelu Komunistične partije.
Nixon :WaiIace 3:1
PRINCETON, N.J. - Gallup je objavil 11. aprila svoje izsledke povpraševanja volivcev v pogledu prednosti, ki jo dajejo Ni-xonu ali Wallaceu. Za Nixona se je izjavilo 69G povprašanih,
obalni ravnini osrednjega dela republike. Letalski napadi so bili v glavnem omejeni na cilje v Južnem Vietnamu, četudi je obrambni tajnik M. Laird dejal pred senatnim odborom včeraj, da letalski napadi na Severni Vietnam niso ustavljeni.
SANTIAGO, Čile. — Predsednik republike Allende je včeraj napovedal, da bo predložil Kongresu podržavljen je vse imovine ITT v Čilu. Cenijo jo na 200 milijonov dolarjev.
HOUSTON, Tex. _ Vesoljska ladja Apoiio 16 je okoli polnoči prišla pod vpliv privlačne sile Lune in bo danes popoldne okoli nje zakrožila. Astronavti se počutijo dobro in vse naprave v vesoljski ladji delujejo v redu. Če ne pride do kakih zaprek, bosta astronavta Young in Duke jutri pristala v gorah Lune na planoti Descartes.
PEKING, Kit. — Danes sta prispela sem na svojem obisku na Kitajskem sen. M. Mansfield in sen. H. Scott s svojima ženama. Na Kitajsko ju je povabil Ču En-laj tekom Nixonovega obiska na Kitajskem. Na Kitajskem bosta skupno ostala tri tedne.
SAIGON, J. Viet. — Poveljstvo oboroženih sil ZDA je objavilo, da je bil rušilec Worden preteklo nedeljo zadet od dveh raket, ki ao jii» izstrelila ameriška letala proti obali Severnega Vietnama, pa so na nepredviden načiln zadele ameriško vojno ladjo. Na njej je bil en mornar ubit, 9 pa je
DUNAJ, Avstr. — Predsednik Jugoslavije in vodja njenega komunističnega režima Josip Broz-Tito je že par let pripravljal Jugoslavijo za prehod v novo razdobje, “ko njega ne bo več”. Ustvaril' je predsedstvo republike in predsedstvo Zveze komunistov, ki naj bi jamčilo za obstanek obeh. V lanski krizi se nova ureditev ni kaj prida izkazala. Tito je osebno nastopil in “napravil red”. Zdaj je prišla iz Beograda nepričakovano vest, da je Tito “odstopil” kot vodnik Zveze komunistov in da bo njegov odstop objavljen v Kumrovcu na Titov 80. rojstni dan prihodnji mesec. Tito bo ostal v bodoče samo predsednik republike in vrhovni poveljnik oboroženih sil.
Odstop ali odstavitev?
Vest o Titovem odstopu je vzbudila splošno pozornost, še bolj pa z njo združene govorice. Kdorkoli le površno pozna komunistične režime, ve, da je vsa oblast in moč v rokah Komuni-
Tito je skušal odstranitev preprečiti
Tito je bil na čelu Komunistične partije Jugoslavije 35 let. vse c d odstranitve Milana Gorkiča, ki so ga ubili v Moskvi v času Stalinovih čistk. Trdijo da naj bi bil skušal Tito svoje odstranitev preprečiti in je v ti namen sklical 21. marca nujne sejo prezidija Zveze komunistov Jugoslavije in izvršnil Centralnih komitetov Zvez ko munistov v posameznih republikah in pokrajinah. Generalk na, bi bili preprečili to konference in dovolili njeno sklicanje šele \ začetku aprila, ko je bil v Jugo slaviji sovjetski maršal Grečko. Na tej konferenci, katere se Ti to “iz zdravstvenih razlogov’ ni mogel udeležiti, so soglasne sprejeli njegov “odstop” z vod stva Zveze komunistov Jugosla vije. Titovi prijatelji poročaj e med tem, da je Tito pri odlič nem zdravju.
Nova dopolnila ustave na vidiku
Iz jugoslovanskega časopisj
stične partije. To velja tudi	mogoče razbrati, da priprav
Jugoslavijo, četudi je bila tam j vse doslej v glavnem Titova be-;
--ptsvc
v okviru katere bo dobi!;
j Ijzjo tam novo spremembo i
seda tudi beseda partije. Sedaj | ^ vsej javni Upravj j,n v vlad Tito odstopa Z vodstva partije, V£.-no besedo vojska. Ona bo Za in tako bo poleg njega nastopil > st0pana v vseh odborih, od ob nekdo ah neka skupina, ki bo. £inskega pa do zvezne vlade, ii imela glavno in vso besedo v Jugoslaviji. Tito sam je v pre-
bilo ranjenih. Ladja je bila' šeklih mesecih ponovno izjavil, toliko poškodovana, da je za- j mora partija bolj odločno na-
' stopati in voditi.
v po vsem sodeč tudi v sami pai tiji.
pustila vojno področje in odplula na popravilo na Filipine.
za V/ailacea 23y2, 8'/ je bilo ne- MONTEVIDEO, Urug,— Delav-
odločenih.
Pri demokratih na Jugu dežele je bil izid za Nixona dosti neugodnejši, saj se je izjavilo zanj le 51%, za Wallacea pa 45%.
Therese Vaupot, Huberta Daberer, Stephanie Lutengerger (Švedska) in Gotfrieda Daberer (Jug.). Pokojna je bila rojena v Sarajevu v Jugoslaviji in je prišla v ZDA 1. 1950. Z možem sta bila 7 let lastnika Sunset Inn Thvern v Willoughby. Bila
ske unije, ki so pod komunističnim vplivom, so začele včeraj dvodnevni splošni
Kaj je počel v SFRJ maršal Grečko
Strah pred bodočnostjo
Položaj je precej nejasen ii bo treba počakati, predno b( mogoče dobiti točnejšo slik; razmer in bodočega razvoja. O čitno je med tem, da se Jugo Tod in drugod po Evropi kro- %iavija naglo bliža negotovi bo žijo zato vesti,	da Titov odstop | dočnosti tako v pogledu razme
S.r^ V	Podporo	zahtevam	po j	ni prostovoijen,	da so ga dejan-j doma kot v pogledu položaja, k
Višjih	plačah.	omumsticna	sko 0dstavili	generali ob tihi! ga zavzema v mednarodni poli
podpori Sovjetske zveze. To! tiki. Obstoja bojazen, da bo pre podporo naj bi	nudil sovjetski, šla iz “nevezanega tabora” a
obrambni minister maršal A. | sovjetski blok.
partija pokopava 7 članov, ki so bili ubiti v ponedeljek v spopadu s policijo in vojsko, ki je mislila, da zasleduje Tu-pamare.
Grečko, ko je prišel 27. marca v Jugoslavijo na uradni obisk. O-gledal si je Skopje, bil v Boki Kotorski in v drugih vojaško pomembnih krajih Jugoslavije, šele ob koncu je odšel na obisk k Titu na Brione. Trdijo, da se
Češko orožje za 5RA
preko Alžirije
PARIZ, Fr. — Zahodni viri je članica Neodvisnega reda j trdijo, da prihaja češko orožje gozdovnikov št. 1120. Po- j na Irsko preko Alžirije v Afriki, j je obnašal bolj kot gospodar kot greb bo iz Želetovega pogreb- Alžirski trgovci z orožjem naj' pa kot gost. Zahteval naj bi za nega zavoda na E. 152 St. v pe-: bi bili nedavno kupili v Pragi Sovjetsko zvezo pomorska in tek ob 10. dopoldne. Na mrtva-1 20 ton orožja in streliva za j letalska oporišča v Jugoslaviji, ški oder bo položena nocoj ob j $130,000 in ga spravljajo po raz-i ko so ZDA ustvarile svoje “vo-sedmih.	J	nih potih na Severno Irsko. ! jaško oporišče” v Grčiji.
Vodstvo ZDA pri razvoju tehnologije je v nevarnosti
n.
Uporabo so prej kot v ZDA razvili pri krmiljenju ladij Norvežani, pri povezovanju posameznih faz v zdravstvenih postopkih Švedi, pri u-smerjanju cestnega prometa zahodni Nemci. Pri polprevodnikih so krepko prodrli Japonci. Močno so se Japonci uveljavili tudi pri gradnji majhnih računalnikov, ki so posebno primerni za drobno vsakodnevno poslovno rabo.
V elektroniki so Japonci odločilno iztrgali vodstvo A-meričanom pri vsej proizvodnji radijskih in črno-belih TV sprejemnikov. Japonska družba Sony je prva konstruirala
tripištolno slikovno cev. Tri-niton in ploske TV sprejemnike, s katerimi pojde vsak hip množično na trg.
Zahodnonemška družba AEG-Telefunken je osvojila vodstvo z diski za video za-
pise. Edino večje območje, kjer Amerika še vodi, je barvna televizija. A tudi tu so ji Japonci že za petami.
V avtomobilski industriji “velika trojica” iz Detroita vodi pri storilnosti in stroškovni učinkov itosti, toda tehnološke novosti prihajajo večinoma iz Evrope. Pogon na sprednja kolesa, kolutne zavore, pasaste gume, Wanklov rotacijski motor, elektronsko vbrizgavanje goriva — vse to se je rodilo v Evropi.
V železarstvu in jeklarstvu ZDA vodijo z nekaterimi novimi izdelki, na primer s proizvodnjo jeklene pločevine, oblite s porcelanom, ki je namenjena industriji gospodinjskih strojev. Amerika vodi tudi pri izdelavi najdebelejših cevi za naftovode in plinovode in pri naj odpornejših jeklih za rudarske stroje. Toda med trinajstimi velikimi novostmi, kar se jih je v tej panogi rodilo zadnjih deset let, ni v Ameriki doma niti ena. ZSSR jo je prekosila z razvojem elektropeči in obsežnih predelovalnih pretokov, Japonska pa s produktivnostjo, ki napreduje z velikimi skoki.
Najbolj težavne so razmere
v tekstilni industriji. Večina novosti prihaja iz Evrope, To velja zlasti za modernejše, nabolj eksluzivne zvrsti tkanin, na primer za dvojno (“doubleknit”) pletivo. Sredi 1971 je imela Amerika postavljenih približno 12,000 strojev za izdelavo takšnega pletiva —in vsi pa so bili kupljeni v tujini. Pa ne zaradi cene, temveč zaradi kakovosti.
Sliko dopolnjujejo podatki o novih patentih. Zgovoren je zlasti naslednji. Leta 1960 je bilo med vsemi patenti kar jih je bilo prijavljenih v ameriškem' patentnem uradu, le 19 odstotkov tujih, leta 1969 pa je bilo tujih že 32 odstotkov.
D.
Prebivalstvo Jugoslavije, k je postalo bolj molčeče od lan ske jeseni ob “hrvaški krizi”, j; zaskrbljeno pred negotovo bo dočnostjo. Vse se boji, da uteg ne priti v Jugoslaviji do obnovi sovjetskega vpliva in do ukinit ve raznih ugodnosti in večji svobode, ki so jo uživali v leti! po odstranitvi A. Rankoviča ; vodstva organov državne varno sti.
Tajvan prehaja k politiki dveh Kitajsk?
HONG KONG. - Tako nacionalna Kitajska kot LR Kitaj ska sta vseskozi odklanjali poli. tiko dveh Kitajsk v mednarod nih zastopstvih. Ta politika ji propadla lani pri glasovanju a ZN in nacionalna Kitajska jf morala iz ZN, ko je bila vanje sprejeta rdeča Kitajska.
L.R. Kitajska se pripravlja, dc i nadomesti nacionalno Kitajske tudi v Azijski razvojni banki, a Svetovni banki in v Mednarodnem monetarnem skladu. Ker bi to utegnilo škodovati trgovini in denarstvu nacionalne Kitajske, ugibajo, da utegne vlada ne Tajvanu zahtevati svoje član. stA'O v teh mednarodnih ustanovah kot neodvisna kitajska država, ki nima nobene zveze z L.R. Kitajsko in njeno vl^do v Pekingu.
ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV
i Iz Clevelanda
j
in okolice
Mr. in Birs. R. Perk v torek pri papežu—
Zupan R. 7. FerjtUn njego\ra .ena Lucill/ jp-'le v ponedeljek zvečer odpotovala za njim v Italijo, bosta naslednje dni v Rimu, v torek pa ju bo sv. oče sprejel v privatni avdienci. Pri-nodnji teden bosta obiskala CSR in Poljsko, predno se bosta vrnila domov.
Po 33 let prijet—
Včeraj so prijeli v mestu 6’6 mt starega Percy Jacksona, ker je bil pijan. Ko so ga na policiji vpisovali, jim je mož postal sumljiv. Dognali so, da je to Percy Jackson, ki ga oblasti Gčejo že 33 let, ker je osumljen umora svoje žene.
Jaraža pod Public Squarom—
Če se bo izkazalo, da bi bila večnadstropna garaža pod Public Squarom rentabilna, kar bo dognala posebna študija, za ka-:ero je denar že na razpolago, oo tako garažo zgradila Ohio Jnderground Parking Commis-Jon, državna ustanova, ustano-/Ijena za te posebne namene.
Jdbor za lete 1972—
Štajerski kluo ima za leto .972 sledeči odbor: predsednik jtanlv Cimerman, podpredsed-uk Slavko Zagmajster, tajnica
lavica Turjans.d, Blagajničarka Jozika Jaklič, gospodar Rudi Gristavčnfk, pomočnik gospoda-j& MUe Kavaš, ciooiniki
rank Stropnik, Kasimir Ko-.inski, Rudi Pintar, John Ko-.tajnšek, Avgust Šepetave; raz odišče Tone Zgoznik, Avgust
intarič, Branko Senica; kuha-ica Lojzka Feguš, pomočnica ..iza Zgoznik.
Rojenice—
Včeraj, 18. aprila 1972, se je Jr. in Mrs. Ronald in Bonnie dele, 1202 East 172. St., rodil ;repek sinček, ki bo delal druž-jo sestrici Heather. S tem sta jostala Mr. in Mrs. Joe in Edith dele, že tretjič stari oče in stara nati, Mr. in Mrs. Frank in Jean Jenedek pa drugič. — Čestitamo n želimo sinčku in staršem do-orega zdravja in sreče.
imrtno orožje last nladega Hoffmana—
Pri včerajšnjem predhodnem .asliševanju na mestnem sodi-■ču v Mentorju je prišlo na dan, ra je" policija prepričana, da sta ala Mr. in Mrs. H. T. Hoffman .streljena 13. marca 1972 z 0.32 evolverjem, lastjo njunega ina, ki je obtožen njunega mora. Revolver so našli v av-omobilu, ki naj bi bil ukraden .2 let staremu H. T. Hoffmanu par dni po smrti njegovih staršev.
V Urugvaju 1 upamari zopet v akciji
MONTEVIDEO, Urug. — Levičarski mestni gverilci Tupa-mari so izvedli pretekli petek vrsto napadoAi- iz zased, pri čemer je prišlo do bojev s polic, j o in vojaštvom. Skupno je bi.o mrtvih 8 Tupamarov in 4 pripadniki oblasti.
“Mi smo v vojni,” je dejal o-brambni minister, predsednik republike je predložil parlamentu proglasitev “vejnega stanja”, s čimer bodo ustavne pravice državljanov močno Omejene.
Med ubitimi Tupamari naj bi bilo tudi več njihovih vodnikov, eden med njimi je komaj par dni preje pobegnil iz ječe.
Ameriška Domovina
SSZSSZ'SL'XZ.t
•' I/I (- \
6117 3t Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.09 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per y^ar; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
<«gS3is>83	:	No. 78 Weds., April 19, 1972
Nixon rešuje Vietnam
Ameriška letala so v nedeljo pred zoro napadla glavno mesto Severnega Vietnama Hanoi in glavno pristanišče Hajfong. Napad je bil omejen na vojaške cilje in pri napadu na Hajfong so letala samo pristanišče z v njem zasidranimi ladjami pustila v miru.
Obnova letalskih napadov na Severni Vietnam je sledila velikemu neposrednemu napadu Severnega Vietnama skozi Demilitarizirano cono na južni Vietnam. Obrambni tajnik M. Laird je ob sami njihovi obnovi povedal jasno in odločno, da bodo ti napadi trajali, dokler bo trajala rdeča ofenziva na Južni Vietnam in dokler se oborožene sile Severnega Vietnama ne bodo umaknile v Severni Vietnam in pustile v miru skrajni dve severni pokrajini Južnega Vietnama.
Domači in tuji kritiki ameriškega posega v Indokini so obnovo letalskih napadov na Severni Vietnam takoj začeli ostro napadati in dolžili Ameriko razširjanja vojne. Nihče ni pri tem od teh kritikov povedal ali vsaj priznal, da so vojskovanje razširili rdeči, da je Severni Vietnam odprto in naravnost napadel Južni Vietnam skozi Demilitarizirano cono, ki jo je ob koncu letalskih napadov na Severni Vietnam novembra 1968 obljubil spoštovati.
V Hanoiu vztrajno taje, da njihove oborožene sile nastopajo v Južnem Vietnamu, nikakor, to so “domačini”, ki se bore proti vladi v Saigonu. Pri tem je obveščevalna služba ZDA dognala, da se pomika proti jugu še zadnja od 14 rednih divizij “severnovietnamske ljudske armade”-, med tem ko jih je 12 žte na jugu ali pa na poti tja izven mej Severnega Vietnama.
Omejeni letalski napadi Hanoia niso prepričali, da ZDA mislijo resno in da ne bodo pustile Južnega Vietnama na cedilu, ampak vztrajale na zahtevi, da mora ta imeti pravico, da sam in svobodno odloči o svoji bodočnosti in sistemu vlade. Nixon se je odločil pretekli petek ali soboto, udariti na Hanoi in Hajfong ter pokazati Severnemu Vietnamu, da bo uporabil vse razpoložljive sile za ustavitev se-vernovietnamskega napada na Južni Vietnam. Zagovorniki njegove politike trdijo, da je bilo to neobhodno, ker Ni-xonu pač nič drugega več ni ostalo, razen če je seveda hotel kloniti in dati rdečim proste roke.
S svojim nastopom proti Hanoi in Hajfongu je Nixon povedal jasno in odločno, da se ZDA ne bodo podale nobenemu pritisku, ampak izpolnile svojo dolžnost. To sporočilo ne velja samo Hanoiu, ampak tudi Moskvi, ki je Hanoiu dala na razpolago za napad topove, tanke in rakete, pa verjetno napad sam tudi predhodno odobrila. V nedeljo je Moskva v protestni noti opozorila Washington, da je letalski napad na Hanoi in Hajfong otežil in zapletel položaj v Indokini in “celoten mednaroden položaj”. To bi utegnilo pomeniti tudi Nixonov napovedani obisk v Moskvo prihodnji mesec in vse, kar je z njin; v zvezi.
Nasprotniki Nixonove vietnamske politike so predložili v Senatu resolucijo, ki zahteva takojšnji konec ameriških napadov na Severni Vietnam, ne da bi istočasno zahtevala tudi takojšen konec napadov Severnega Vietnama na Južni Vietnam. Resolucija zahteva umik ZDA iz Indo-kine, pa naj to tudi v celoti pobašejo komunisti. ZDA si nad njeno usodo umivajo roke. Žrtvovale so dovolj v krvi in sredstvih. Če se ljudstva Indokine “ne marajo sama braniti” in boriti za svojo svobodo, jim pač ni do nje in jo ne zaslužijo.
To stališče bi bilo morda sprejemljivo, predno so ZDA še v času predsednika Eisenhowerja, posebno pa v času predsednika Johna F. Kennedyja posegle s polno močjo v Indokino, zdaj, po več kot 10 letih boja in težkih izgubah v krvi in sredstvih, pa tudi po opredelitvi velikega dela prebivalstva Indokine proti komunizmu pa pomeni to oportunistično izdajo zaveznikov.
Ni še tako dolgo, ko je pokojni predsednik J. F. Kennedy dejal, da ZDA ne bodo varčevale ne s krvjo ne s sredstvi, ko bo šlo za varovanje svobode. Vojna v Vietnamu je to odločnost v delu ameriške javnosti skrhala, drugod pa jo popolnoma strla. Kaj nas briga Vietnam? Kaj nam mar In-dokina? Razlage, da branimo tam svobobo vsega sveta, da branimo tam tudi Ameriko, ne mara nihče več slišati, še manj jo sprejeti. V tem pogledu je^ levičarska in komunistična propaganda dosegla kar lep uspeh. To je treba priznati.
Predsednik Nixon je spoznal razpoloženje Amerike in je objavi! leta 1970 na Gvamu novo politiko. Amerika bo pomagala le tistim, ki se sami borijo za ohranitev svoje svobode in neodvisnosti, pomagala jim bo v glavnem le s sredstvi za boj, ne pa z lastnimi oboroženimi silami. To novo politiko koče. Nixon uveljaviti tudi v Vietnamu. Zato so ZDA organizirale domače oborožene sile in svoje umikajo domov, južni Vietnam naj se sam bori za svojo neodvis-
nost, ZDA mu le pomagajo, dokler bo to potrebno.
Nixonova politika je dosledna in pogumna, vredna A-merike! Nixon se zaveda, da utegne biti zanj usodna, da utegne pozvročiti njegov poraz pri volitvah v novembru, pa vendar ni klecnil.
On ne mara oportunistično prepustiti Južnega Vietnama njegovi usodi, si umiti roke in reči: Kaj nas brigajo Azijati, kaj nam mar usoda Južnega Vietnama, ki leži 10,000 milj od naših bregov?
Ker je v ZDA veliko takih, ki so pripravljeni to storiti, veliko tudi v Kongresu, bo Nixonova zasluga, če bo položaj rešil v čast in korist ZDA, še toliko večja!
I BESEDA IZ NARODA
Pisatelj Karel šftanser drugič ¥ Argentini
BUENOS AIRES;"' H- aprila je obiskal tamošnjo šolo, ki jo 1972. — Kratko poročilo v tu-! vodi gospa Zdenka Janova. Tukajšnjih obeh tednikih (Svobod-j di tam so Mauserja sprejeli s na Slovenija in Oznanilo), da bo pesmijo in tudi tam jih je nato
pisatelj Karel Mauser ponovno obiskal Slovence v Argentini, je z veseljem napolnilo srca vseh rojakov, še posebej pa mladine in protikomunističnih borcev. Saj je vsem ostal v (neizbrisnem spominu njegov prvi obisk pred dvema letoma.
Na letališču na Ezeizi pri Buenos Airesu se je v petek, 7. a-prila zjutraj — čeprav je bil delovni dan — zbralo 30 Slovencev in Slovenk, da pozdravijo dragega gosta. Točno ob napovedani uri je prispelo letalo in Mauser — ves nasmejan in dobre volje — je bil med nami. Prvi mu je stisnil roko in ga po-zdr wil v imenu slovenske skupnosti v Argentini g. Božo Stari, ha, predsednik Zedinjene Slove-
Mauser bodril k pridnemu učenju slovenskega jezika.
Popoldne istega dne je Mauser —- vedno v spremstvu g. Starihe, obiskal slovenski srednješolski tečaj, ki je ponos Slovencev v Buenos Airesu. Ob prihodu sta ga prisrčno pozdravila ravnatelj tečaja g. Marko Kremžar in predsednik zbora staršev g. Pavle Rant. Mauser je obiskal vse razrede in govoril dijakom in dijakinjam. Tečaj o-biskuje 130 dijakov in dijakinj.
Nato se je podal v slovensko šolo v San Martinu, ki jo vodi gdč. Katica Kovač. Otroci (110 po številu) so bili zbrani v veliki dvorani in zapeli gostu več pesmi. — Zadnji obisk tega dne je veljal slovenski šoli v Cara-
nije, slovenske predstavniške pachaju, ki jo vodi gospa Maj-organizacije v Argentini. Po-! da Markeževa. Vsi otroci sku-zdravil ga je tudi njegov stari Pal s starši in odborniki doma prijatelj dr. Tine Debeljak, so gosta pozdravili v dvorani z predsednik Slovenske kulturne besedo in pesmijo in mu izročili akcije. Mali Rantov Gabi ga je diplomo. Kakor povsod, je imei pozdravil s kito cvetja. Prisrčno tudi tukaj Mauser na zbrano so ga nato pozdravili:	Zvezna | m^a(^^-no ^eP nagovor,
predsednica Slovenske dekliške organizacije gdč. Ana Marija Klanjšček, zvezni predsednik Slovenske fantovske zveze g. j Imeli so svoj vsakoletni Sloven-Pavel Fajdiga in ostala mladina,1 ski dan, ki je ena največjih sloki je prihitela na letališče. Na-j venskih narodnih prireditev v to so prišli na vrsto borci, ki so Argentini. Prav za to priložnost
SLOVENSKI DAN. — V nedeljo, 9. aprila, je bil za Slovence v Argentini velik praznik.
Vabilo na konoert
se odtrgali od svojega rednega dela in v lepem številu prihiteli, da pozdravijo soborca in svojega zveznega predsednika. Krepki stiski rok so povedali več, kot bi mogle povedati še tako izbrane besede; Mauser je tu znova srečal svoje stare in iskrene prijatelje.
Vsa družba se je nato za kra-
je predsednik Zedinjene Slovenije g. Božo Stariha povabil g. Mauserja v Argentino, da bi imel na tem Slovenskem dnevu slavnostni govor.
Sprva nekoliko kislo vreme se je pozneje popravilo in Slovenski dan se je vršil na Pristavi blizu Buenos Airesa nato v prav lepem vremenu in ob rekordni
tek čas podala v bližnjo kavar-j udeležbi rojakov (bilo jih je nad no, kjer je bil gost seveda tar-1 1500). Dopoldne je daroval sv. ča najrazličnejših vprašanj. Ob'mašo delegat slovenskih dušnih tej priložnosti mu je tudi bilo'pastirjev msgr. Anton Orehar
previdno povedano, kakšen delovni program je zanj pripravljen in kaj vse pričakujejo od njega Slovenci v Argentini v prihodnjih 20 dnevih, ko bo tukaj. Pa se je nasmehnil in dejal:
“Bo že šlo, samo če Bog da zdravje.”
OBISKI. — Še istega dne popoldne je napravil Mauser svoj prvi obisk v družbi g. Starihe.
Obiskala sta težko bolnega soborca Rudolfa Vidmarja na njegovem domu v Berazateguiju.
Vidmar je bil tega obiska zelo vesel. Med njima, ki sicer pripada dvema organizacijama borcev (Mauser je zvezni predsed. nik borcev okoli Vestnika, Vidmar pa odbornik organizacije Tabor v Buenos Airesu), se je razvil prisrčen razgovor.
V soboto, 8. aprila, je začel Mauser z obiskovanjem .slovenskih šol. Dopoldne se je podal najprej v Slomškov dom, kjer obiskuje slovensko ljudsko šolo in otroški vrtec 160 otrok. Voditeljica šole ga. Lenka Malovrhova ga je peljala v vse razrede, kjer so mu otroci zapeli slovensko pesem. Mauser jih je povsod lepo nagovoril in bodril k pridnemu učenju.
Sledil je obisk slovenske šole v Slovenski hiši, ki jo vodi go-j ljubeznijo, spa Marjana Batagelj., Vsi otroci so dragega gosta skupaj pričakovali in mu zapeli nekaj pesmi.
Nato se je podal Mauser v oddaljeno Slovensko vas v Lanusu m
in imel po evangeliju pomemben govor. Popoldne pa se je razvil pester kulturni program s petjem mladinskega pevskega zbora iz Slovenske vasi pod vodstvom ge. Zdenke Janove in plesi folklorne skupine iz Pristave. Slavnostni govornik g. Karel Mauser je s svojim govorom napravil izreden vtis na vse navzoče. Vsa ogromna množica ljudi je dragega gosta napeto poslušala, ko je razvijal svoje globoke misli.
V ponedeljek, 10. aprila, se je Mauser sestal na prijaznem domu soborca Franca Zorca s svojimi starimi prijatelji in soborci: člani starešinstva DSPB ter konzorcija in uredništva Vestnika. Med sestankom je prispela vest, da je umrl Rudolf Vidmar, ki ga je Mauser obiskal ob svojem prihodu. Takoj je bilo sklenjeno, da se pogreba udeležita zvezni predsednik Karel Mauser in starešina DSPB v Argentini Valentin Urbančič. Sestanek je bil zaradi tega nred časno zaključen.	'
Že prvi trije dnevi bivanja v Argentini so pokazali, kako Slovenci K. Mauserja spoštujejo in
CLEVELAND, O. -
Pridite po rokah
ali na pamet,
po ovinkih, naravnost
ali kakorkoli:
mogoče bomo vse posneli
na magnetofonski trak.
Pevke bodo pele s komolci po mininotah, klavir bomo razglasili za presenečenje.
Zgornje je del “Vabila na koncert”, kot si ga je zamislil France Kosmač. Ker je pesem sodobna, bo starejšim ušpsom, vajenim drugačnega leporečja, malo tuje zvenela. Toda pesniki itak pišejo dostikrat za prihodnji rod. Morda sem med prvimi, ki sem tem stihom našel tudi uporabno mesto, ko sem jih vključil v vabilo na Korotanovo petje. Tista nenavadnost, ki je v pesmi, pa bo tudi tebe dimila, da se boš verjetno le odločil za obisk koncerta.
Skozi več mesecev so se zbira-li pevci in pevke vsako soboto na vajo. To, kar so se v Narodnem domu navadili, mora sedaj ven iz pevske sobe, na oder in med ljudi, pa zakonih tradicije in še česa drugega. Na Koroškem imajo — Vinko Zaletel je izdal to skrivnost — podobne težnje, le bolj krepko jih izražajo: Gnoj in dekleta morajo od hiše. Taka'je logika življenja, šepava, toda smotrna.
Prireditev bo 29. aprila ob pol osmih zvečer. Upam, da bo dostojen, neizumetničen dodatek k letošnji kulturni razgibanosti v slovenskem delu Clevelanda in blizu duše in čustev teh ljudi.
Za nameček in za globlje ra-zumetje besedila, lahko postrežem še z uvodno pesmijo v koncert, o ostalem programu bodo verjetno spregovorili še drugi.
Ali vidiš sedaj, ko se zora budi,
kar ponosno smo v zarji sinoč pozdravljali?
Skozi nočno temo so nam zrle. oči,
ko so prapori zvezdni z okopov vihrali.
Nočno treskanje bomb in raket rdeči sij bil je vsem za dokaz:
Prapor še plapola!
Povej, ali še zvezdni naš prapor vihra nad deželo svobod in pogumnih ljudi!
Na svidenje na koncertu!
. F. K.
članom
Hmžk sv. irigžine
JOLIET, 111. — To pismo naj vas vse obvesti, da je bil glavni urad Družbe sv. Družine 6. a-prila letos precej poškodovan, ko ga je zadel tornado.
Stavka je utrpela škodo v sami svoji sestavi, izgubila pa tudi večji del strehe. Tako sta dež in sneg napravila precej škode tudi v njeni notranjosti. Del zapiskov, zaloge in opreme je bil pri tem poškodovan.
Do 13. aprila je bilo nekako 75% vsega poslovanja obnovljenega, minilo pa bo več mesecev predno bo škoda v celoti popravljena in poslopje obnovljeno.
Kot vedno bomo tudi zdaj storili vse, da vam čim boljše postrežemo.
Robert M. Kochevar, tajnik
FARA SV. ŠTEFANA kar ko pa odhaja koncem marca, pa lepo vozi naprej, to če se upo- brca in se poslavlja kot rjoveči števa čase, v katerih smo. V go- lev.”
spodarskib ozirih skoro bolje kakor velike fare raznih drugih narodnosti. Finančno poročilo
Šinkovčev oča pa je dejal: “To ni rej s. Jaz sem pa drugače slišal o tem od Žnidarjev,
za leto 1971 izkazuje skupne do-1 kjer delam in šivam. (Sinkov-
hodke $80,638.23 Raznih stroškov pa $54,050.73. Te številke povedo, da se previdno gospodari pri Sv. Štefanu. Priznanje za to smo vsi dolžni našima skrbnima duhovnikoma, č. g. župniku Tomažu Hoge in njegovemu pomočniku č. g. Alojziju Mediču. Bog ju ohrani nam!
Porok je bilo lani pri Sv. Šte-anu 21. Krstov 28. Smrt pa je s svojo ostro koso občutno kosila. 38 jih je odvedla v večnost. Bog jim bodi dober in milostljiv in poplača njihova dobra dela za faro in vse drugo.
Cerkvena in druga podporna društva v fari lepo vozijo naprej. Posebno požrtvovalno deluje Oltarno društvo fare sv. Štefana. Z raznimi prireditvami je dalo fari, kakor kažejo številke, $2,810. Tudi druga društva so lepo prispevala, čast jim!
Zelo aktivni so s svojimi društvi tudi prekmurski rojaki. Med temi prednjači zlasti poznana, požrtvovalna rojakinja Mrs. Gizela Hozian, ki neprestano zbira prispevke in podpore za razne potrebe v starem kraju in tu. Gre ji vse priznanje za to!
Dokler bo tako in Bog bo pomagal, da bo tako, bo Sv. Štefan še dolgo vozil naprej in pričal svetu in vsem, kaj vse so naši
čev oča je bil krojač). Neki Žnidar je nam razložil, da kadar se škrati v koloradskih in dakot-skih gorah in hribih skregajo in so preveč glasni, jih burje in sape z burkljami naženo in zapodijo proti vzhodu. Ko pa škrati pribeže do Velikih jezer in zagledajo vodo, se ustrašijo, se u-stavijo, malo z repi pomigajo, se obrnejo naza in potem tod okrog plešejo in ropotajo tja do sv. Jurija, dokler ne najdejo potov, ki nazaj vodijo v gore in hribe. To vidiš povzroča, da se tod vse trese, se trosi še sneg in z njim dež...”
Vsi smo se čudili tej'razlagi-Tako stari možaki o marčevih vremenih.
— Kakor se vremena spreminjajo v tej in oni letni sezoni, tako in še bolj se spreminja politika, ne samo v našem Velikem Chicagu, marveč v Washingto-nu in po vseh drugih svetovnih prestolnicah, kjerkoli jo kujejo in kalijo vsak po svoje voditelji v teh in onih časih. Včeraj tako, danes že drugače. Odkod to spreminjanje?
Kaj naj to vprašujemo! Pre" teklost in sedanjost to nam pojasnjujeta. Po ljudeh prihajaj0 spremembe. Ljudje pa so bili včeraj taki, danes pa so taki. To
slovenski ljudje okrog Sv. Ste-j vsi, od bogatinov pa doli do be-fana doprinesli in dali našemu; račev. Marsikaj se je spremeni-Velikemu Chicagu, da je napre- lo naboljše od včeraj do danes-do val in zrastel in postal velik, To vse naokrog. Življenjske u-kakor je.	j dobnosti so se zelo spremenil6
Naj poudarim še enkrat: Med od včeraj. To lahko vidi vsak, nami Slovenci gre življenje lepo kaj naj bi omenjal in našteval-naprej. “Bela žena” jih sicer To, kar se tiče uživanja in u-malo preveč pobira in odvaja iz1 dobnosti.
na^e srede, a to so določila živ- j Ampak, kaj pa povedo pogl6' Ijenja, ki jih je uveljavil za vse' na obnašanja ljudi vseh vrst' nas “milijonarje in berače” On Kaj postavijo pred nas še drug6 nad nami.	vprašanja. Eno glavnih vpraša^'
O drugem vsestranskem živ- je: Kako se sedanji mladi rod6' Ijenju in razmerah v našem Ve- vi obnašajo? (Mnogi izmed njih likem Chicagu se dnevno mno- £e lepo obnašajo, tem to ne vel-)6 go čuje. O teh ubogi zemljani delamo vsak svoje sodbe. Zani-
mivo je včasih malo obrniti poglede tudi nanje. Zato poglejmo jih malo.
* POLITIKA IN VREMENA. — Spominjam se, ko smo pred
in tem se ne sme delati krivic6-) Se pa prav obnašajo vsi? pa lahko ocenjujeva (jaz in ^ pred katerima očmi se dogaj3-’0 obnašanja mladega rodu, ki vzgajajo sedanje šole, v katerih je marsikje celo molitev prep0'
leti govorili v mali domači druž- vedana. bi o čudnih vremenskih spre- Na drugi strani se pa istoM5' membah v Chicagu in njegovi'no vodstva današnjih šol vpra' okolici. Če se ne motim, sta biia1 šujejo, kam plava današnja zraven stari pok. Gregoričev oče; dina? Tja, kamor ji odp^ s 23. ceste in pok. Šinkovčev' pota s svojo brezbožno vzgojo ^ oča z 22nd Place. Poleg teh tudi je pravi odgovor na to. Po kL nek rojak, rodom iz Krope na katerih državnih zbornicah s° Gorenjskem. Pripovedoval je glasni prepiri in ugovori Pr0tl rad, kako je kot vajenec v svo- molitvam v osnovnih šolah. L6' jih letih pomagal kovačem žeb- kor da je molitev nekak stru-p Ije kovati in koničiti. Prav tiste za mladino. Pri telovadnih dni se je vreme okrog Chicaga in veseljačenjih in drugače kaj čudno obnašalo. Gledali smo niso ne nagota ne druga ob^ skozi okno in res sape so pihale sanja nič napačnega pri mn°^ sem in tja, nekaj časa trosile današnjih modernih vzgoji snežinke, pa zopet dež. Bilo je Ijih. In še mnogo drugega t<$e
Jefferson, Ohio. — Cenjeno . „ .. uredništvo! Prav lepa hvala za ra i imajo. Posebno mladina ga; Vaše obvestilo. Zopet Vam poš-je sprejemala z navdušenjem in Ijem naročnino in prilagam dva
dolarja za tiskovni sklad.
Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljna in jo redno prejemam. Najbolj me zanimajo slovenske novice.
Še veliko uspeha pri izdaj a-
Rudolf Smersu -o---—-
— Rep zvezde repatice (kometa) utegne biti dolg tudi 100 milijonov milj.
v zadnjem marčevem tednu. Gregoričev oča je dejal: “Fantje, to je Amerika. Tu pride mesec marec včasih kot krotko jagnje z lepimi dnevi —
nju in 'vsem skupaj prav lep pozdrav!	Helen Petrič
*
Paterson, N.J. — Spoštovano uredništvo! Kako hitro je leto naokoli in zopet čas, da obnovim naročnino.
Z Ameriško Domovino sem zadovoljna. Sedaj je mama pri meni in jo z velikim veseljem prebira.
Prilagam ček za enoletno naročnino in dva dolarja za tiskovni sklad.
S spoštovanjem!
Marija Stojakovič
ga. Ali je čudno, če se mladi
oh'
,i-
ko malo doraste, potem tako naša, kakor dnevna poročila P' šejo o njih?
Na to ni drugega pojasfh^ kakor: Dokler bodo taki nirji” vodili in vzgajali nove dove, kakor jih marsikje bo šlo moralno obnašanje v line in zakotne temine, ne P navzgor k soncu in Stvarni^ kateremu smo za vse to od$^ vorni. V tem je odgovor in P° jasnilo.
Sodobni vzgojevalci in ki določila in postave za to 1 ono predpisujejo in uveljavi.]3?' pravih potov kar ne morejo ti, ki bi vodila k pravim vam teh križev in težav, ki i1 je vsak dan več.
R-
P. S. FINŽGAR:
PREROKOVANA
SLIKE IZ SVETOVNE VOJNE
‘Ali imam res kako pismo?” Costarica se je sklonila in jo Pogledala v obraz. Kakor je bila ta poštarica prebitensko strupena in huda ženska, se je to P°t vsa radostna nasmejala Jančarici, skočila k predalniku in se vrnila z dopisnico:
“Mati, veselite se! Vaš mož Vam-piše z Ruskega!” Jančarica je razprla oči na široko, na pol odprte ustnice, skozi katere je bil namenjen Vzklik, so kakor okamenele in vzklik je na njih zamrl, pred °čmi ge ji je za hip stemnilo in tresoča se roka, ki je segla Po dopisnici, jo je zgrešila, da Jo padla na tla. Zamrgolelo je Jančarici pred očmi, kakor bi A hotela najlepša zvezda sre-oe, ko ji je posvetila, tisti hip ugasniti. šinila je na za dopisnico, neslov-^e’ ko ji je dopisnico, neslov-kovan vzklik se ji je izvil z Ustnic, z obema rokama je dr-^Ma pisanje: Da, se ji je izvil z ustnic, z obema rokama je ^'žala pisanje: Da, to je Bla-Zeva roka. Samo to je razlomita, drugega ni mogla. Jeclja-•!e je prosila poštarico: “Berite, Prosih, lepo prosim.” In poštama je brala:
‘Ljuba žena! Lepo te pozdravljam in ti dam vedeti, ds Se Peljem zdrav in živ po daljn: ruski deželi v ujetništvo. Kc Pridem na mesto, ti bom spel k°j pisal. Tvoj mož Blaž.’ Jančarica je naglo segla pc karti in odbežala iz urada. Ne P°i je tekla mimo gruče žensl ij1 visoko vihtela karto: zivi! Blaž živi!”
ženske so ostrmele ih krenite proti njej. Toda Jančarica Je hitela mimo njih v župnišče, kjAr je vsa zasopla planila v
Pisarno;
Poglejte, berite! Blaž živi!”
Župnik je naglo pregledal arto, datum, pisavo in vesel Ce^tital ženi ter šaljivo prista-• “Sedaj ste brez skrbi zanj. al pravi pregovor, kdor je ^zglašen za mrtvega, pa spet °zivi, tisti živi še dolgo življenje. Hvala Bogu!’
Karta je torej res iz Rusi-■ se je Jančarice polaščal
dvom.
Seveda! V seznamu izgub bila pač zmota! Veselite se n hvalite Boga!’
. Jančarica je hitro odšla. Da-
K
Se je podvizala, kar se'je da-vendar se ji je pot proti do-
11111 vlekla in vlekla. Kjer je nianj strmine, je tekla, da
bilo
j1 bila prej doma. Žalno ruto ozrla nanj in ni mogla :na-rej' Stopila je h križu in ob-v6 a in poljubila noge Zveli-^aijeve ter vzdihnila: “Kako v1 d°ber! Mene si očistil, mo-a si mi rešil — o, kdo Te ra-zdme!”
tn še in še je poljubljala ra--Rne noge kot otrok.
^ v0l:ila je Jančarico čakala c. zma z zajtrkom. Vsi otre-2 s° sedeli za mizo in se igrali vj2 Kami. Teta je še nekajkrat joa ^Kdat na prag, ko je ni bi-
2 sedaj je prišla, razoglava, as°pla in rdeča. Teta se je n. ^^’nšila, ko je tako rekoč '■vihrala v vežo.
■j	Blaž živi! Ujet je!”
^kriknila Franca.
^eta je sklenila roke: je -T'ai'1Ja> sal ni- mogoče!” in j0 S^a 2a Jančarico, ki je nag-jjo °dprla vrata in planila v so-s ‘ 'kndi otroci so bili vsi o-hoH-1" ^akaj P° atovi smrti je da mama resno in tiho. ved tr°ci’ aba živi!” je pripo-l,- °Vala in jih začela, poljub-
Jati,
“Stran črne rute!’
Deklice so se odkrile, iz predalnika so prišle na dan pisane rute in ko so sedli k zajtrku, je bilo v hiši, kot bi posijalo sonce na mizo.
Seveda je vsa fara zvedela še tisti dan o Jančarju. Jezič-niki pri županu so zabavljali na seznam izgub:
“V peč vrzi tiste papirje! Ali so za kaj drugega, kakor da ljudi plašijo! Zakuri z njimi!” In mnogim se je dvignilo upanje, da morda le ni resnična žalostna vest o predragih. Splošno pa je bilo veselje, da Jančar živi, ko ni imel v fari ne enega sovražnika.
Med tistimi, ki so prvi prišli Jančarici voščit srečo, je bila tudi Lojza. Nesebično je bilo njeno voščilo, ali vendar toliko sebično, ker je upala, da to ozdravi brata. Zakaj videla je, ko je zvedel, da se je ves stresel, nato da je globoko vzdihnil, toda lice se mu je čudovito razjasnilo. In po dolgem času je Matic opoldne po ju-žini spet poščegetal Matička po okrogli bradici in prvič prijel za voziček in ga vozil po hiši.
Ko je Francka zvečer molzla, je Lojza potegnila brata za rokav in ga povabila v kuhinjo.
“Ali si vesel, kajne, zaradi Jančarja?”
“Zares sem vesel in privoščim ji.”
“Pa zaradi sebe tudi?” “Tudi. Sedaj vsaj vem, da mora biti konec.”
“Veš kaj, sedaj se pa kar hitro oženi!”
“Uj, ti svetnica, kam me siliš!”
“No, no, vem jaz in veš ti kam: Francko vzemi!”
Matic jo je samo gledal in nič ni rekel.
“Zakaj bi je ne? Poznaš jo sedaj bolje kot vsako drugo.” “Mara zame!”
“Pa jaz vem, da te vzame in tudi zate vem, kako si jo o-gledcval včasih ves dopada-jenja poln.”
Brat je spet pomolčal, pa rdeč je postajal in žile so mu kovale na sencih.
“Le kar vprašaj jo.”
“Ti jo prej, tako po strani,” je prosil brat.
“Nič po strani, kar naravnost jo bom. Pojdi ven, za četrt ure boš že zvedel.”
France je šel v hlev, kjer je Francka molzla. - Stopil je h kobilici popravil ji seno, pobrskal po stelji pa venomer motril Francko, tudi ko je odhajala iz hleva.
“Ne vem, če me bo marala, prebrdka je,” se je prestrašil, ko se mu je zdela lepa kot še nikoli. Težko je zdržal četrt ure v hlevu. Rešila ga je Lojza, ko je prišla ponj:
“Rada te vzame, le pojdi.” (Dalje prihodnjič)
Spalni kokon
Nek pariški arhitekt je izdelal načrte za spalni kokon. Izdelan bo iz vlitih kosov polystyre-na, znotraj oblazinjen in oblečen z vinilsko tkanino. Vanj boš lahko zlezel in se stegnil na 96 inč dolgi blazini. Pri roki boš imel stereo-aparat, svetilko za ( čitanje in priključek ;za TV.
Namesto kokona si lahko tudi izbereš kupolasto “Luv Dome”, izdelano iz jeklenih prepletenih opornikov, z odrom nekaj čevljev nad tlemi. Na opornike lahko pritrdiš TV, Stereo, svetilko ali knjižne police. Prostor za igranje je ojačan z nylonsko prevleko.
To so skrajnosti med novimi idejami v pohištvu, toda mnogo novosti je še na poti.
Francis A. Coy je dobil priznanje
REV. LEON KRISTANC: ■
Po 40 letih spominčice na grob škofu Gregoriju
FRANCIS A. COY
CLEVELAND, O. — Načelnik upravnega odbora The May Company v Clevelandu Francis A. Coy je bil izbran za prejemnika 1972 Business Statesmanship Award, ki ga podeljuje Harvard Business School Club v Clevelandu. Priznanje mu. bo podeljeno 18. maja na večerji kluba v hotelu Sheraton. Javnost je vabljena.
Priznanje podeljujejo letno e-nemu izmed poslovnih ljudi v Clevelandu, ki ga smatrajo, da je skozi vrsto let bil najuspešnejši vodnik skupnosti poleg u-spešnega dela v svojem lastnem poslu.
Frank Coy, 58 let, je bil predsednik The May Company od leta 1961 do leta 1971, ko je bil imenovan za načelnika upravnega odbora. Je izredno delaven na kulturnem, d o b r o delnem, verskem, zdravstvenem in večini ostalih področij javnega delovanj a.
Letošnja podelitev je 14. po vrsti. Pred Coy jem so jo prejeli John David Wright, Ralph Bes-se, George M. Humphrey, Maurice Saltzman, Wade N. Harris, George S. Dively, William C. Treuhauf in Edward Sloan Jr.
Nove vrste ure
Ure brez kazalcev, brez važnih. gibljivih delov in z dosedaj nedosegljivo točnostjo bodo prišle na trg že letos. Gonilna sila novih ur družbe Hamilton bo računalnik v trdnem stanju (solid state). Če boste hoteli vedeti, koliko je ura, boste morali pritisniti na gumb in čas se bo posvetil na črni površini ure.-
Ure družbe Westclox bo gnal tekoč kristal in ibo kazala čas neprestano, kot sedaj ure s številčnico. Obe bosta tekli točno do 5 ali 10 sekund na mesec. Dobre ure, kakor jih imamo sedaj, so točne do ene minute na teden.
Začetna cena bo od $200 do $2000, toda čez nekaj let boste lahko kupili tako uro za $50 ali manj.
(Nadaljevanje)
Pičle pol ure vstran od vasi Trebelijevo je Prežganje, od koder sem že na Cvetno nedeljo in vse dni Velikega tedna imel prliko opazovati nepregledne čete vojaštva, pehote, konjenice, topništva, avtomobilov in avto-tovornjakov, kmetskih vozov s konji in voli z vojno opremo in provijantom so se pomikale noč in dan. Pod Trebeljevem se je tovornjak prevrnil in pokopal dva vojaka, bila sta iz Žirov nad Škofjo Loko in ju je kmetski starček s konjem na vozičku pripeljal k cerkvi, naj ju “vsaj po krščansko pokopljemo”.
Obredi Velikega tedna so bili slabo obiskani le z otroci, z ženskami ter s starimi ljudmi. Prav v času, ko smo na Veliki petek pokopavali nesrečni mladi žrtvi, se je od Dolenjske strani slišalo bobnenje, ko so nemška letala metala bombe in streljala na koncentiurano vojaštvo po prostranem Mirnskem polju med Trebnjem — št. Rupetom in Mokronogom, in jugoslovanska vojska je razpadla in se razšla.
Prav ob istem času so vkorakali Italjani “zmagoslavno” v Ljubljano in po dogovoru z Nemci okupirali v naglici stvo-rjeno “Ljubljansko pokrajino”. In Zvečer na Veliki petek so se že pojavili prvi “ubežniki” na Prežganju, vse je hitelo le po stezah in gozdovih v svoje domače kraje. Po cesti si nihče ni upal, ker so srbski vojaki kot zaščitne čete streljali na vsakogar, kdor se je zdel sumljiv, hkratu so pa tudi gami hiteli in bežali proti Hrvatski. Preplašeni, lačni in v raztrganih civilnih oblekah so prosili večerje in prenočišča in so po zgodnjem zajtrku se zopet spustili po skrivnih potih proti Ljubljani ter dalje proti Gorenjski.
Ko sem na Veliko soboto po zgodaj opravljenem obredu v cerkvi z motorjem hitel v spodnje vasi za blagoslov “žegna”, sem na ovinku naletel na gručo poraščenih in neobritih ter lačnih, moj mlajši brat je bil med njimi. Da se umaknejo s ceste, sem jim pokazal bliiž-njico na Prežganje in jim naročil, da se kmalu vrnem in jim kako pripomorem čimpre-je proti domu. Bila je žalostna Velika noč, neprestano so se oglašali lačni in izmučeni bivši vojaki; po možnosti postreženi so nadaljevali pot v negotovost, kaj jih čaka doma. Tudi sami smo bili vse tiste dni v strašni negotovosti.
Prvi so se pojavili Italijani
V ZAGATI — Mlada Angležinja Susan George je dosegla lep uspeh s svojo vlogo :v filmu “Slamnati psi”. Zdaj jo skrbi, da ne bi njen nenadni- uspeh v filmu škodoval njeni ljubezni.
iz Ljubljane in takoj pod smrt no kaznijo zahtevali, naj v par dneh vse orožje znosiji na ob-čfno. Ko je župan vse tisto uredil tudi z mojo pomočjo in drugih in so Italjani že odpeljali neznano kam, so se iz Litije pripeljali Nemci ter zahtevali, du takoj izobesimo kljukasti križ (zastavo) iz zvonika in iznad občinske pisarne. Zopet so zahtevali orožje češ, da je Prežganje njihovo področje. Bilo je važna strateška točka, od koder bi z lahkoto obvladali Ljubljano in okolico. Komaj sva jim z županom dopovedala, da ni naša krivda, da je orožje že oddano, kdor prvi pride, prvi melje.
V	petek, 25. aprila na sv. Marka dan smo opravili “Markovo procesijo” le okrog cerkve in med njo so se pripeljali Nemci na dveh avtobusih, cela četa se je vselila v Prosv. Dom in v župnišče. Bili so prijazni in nekateri so celo slovensko govorili, bili so iz Koroške. Med njimi je bil celo nečak škofa Gregorija Rožmana, priletni možje. Komandir me je vljudno prosil za svojo sobo in skodelico mleka zjutraj in zvečer in sem mu rade-volje ustregel. Bili so dobro hranjeni in ne zahtevni. V nedeljo so nekateri prišli celo k s. maši, ka dobro smo se razumeli — z njimi. Z Gorenjskega sem pa že dobil po neki beračici zaupno sporočilo, da so škofove zavode v št. Vidu že izpraznili, da je nekaj duhovnikov bilo že aretiranih in da vse aretirane vozijo v Zavode. Dobri škofov nečak mi je zaupal, naj se njih vojakov ne bojim, tudi komandirja je pohvalil.” Le z Gestapovci v temno-sivih uniformah in z visokimi škornji in s. Hitlerjevem križem na kapi in rami bodite previdni in se jih bojte”.
V	soboto pred prvo majniško nedeljo, 2. majnika v zgodnjem dopoldnevu je vojak, ki se je bril pri vodnjaku, na prste zažvižgal in vsi so se razbežali, stražar je resno prijel za puško in korakal, majhen avto se je bližal proti župnišču in iz njega stopita dva gesta-povca. Prihitel je komandir čete, krepko slautiral: “Heil Hitler” in po kratkem raportu in pogovoru z njim vstopita, da bi si rada ogledala župnišče. Stopili smo v kuhinjo, na steni je žvrgolel moj ljubi ribniški kanalček, dragocen spomin.
Približal se mu je, snel kletko: “Es gehoert uns fur die Verstarkung des Deutschen Reiches— Je naš za okrepitev Nemčije”, in nedolžno, ubogo živalco je odnesel v avto. Podobno je bilo z namiznim priborom. Tudi skromni radio sta odnesla. Hotela sta imeti pisalni stroj, izgovarjal sem se, da ga nimam doma, da je v Ljubljani v popravilu; zahteval je potrdilo in ko sem mu razložil, da ga ima oseba, kateri sem ga zaupal, da ga bo dvignila, je stopil k motorju v veži ter naročil, da mora biti vsak čas vojakom na razpolago, šli smo v zgornje sobe, poleg pisarne z obširno knjižnico sp bile še tri lepo in dobro opremljene, v eni celo harmonij z dvema klaviaturami “Alles gehort uns” in sta vse točno zapisovala. Odpreti sem moral blagajno, je bilo le malo drobiža, ko sem vse račune vedno sproti po možnosti plačeval. Primerjala sta blagajniški zapisnik in ga mi vrnila; tisto malo gotovine v dinarjih in “nežkah”-pol din. ter parah sta pa vzela s seboj. V jedilni shrambi sta si naložila prekajenih klobas, hlebec rženega kruha, steklenico slivovke in jo zanosili v avto. Edino v sobo, kjer sta imeli stan gos*-podinja in dekla, sta samo po-
gledala. šli smo v klet, sodček z mašnim vinom je zmeril, napravil s kredo črto: “Gehort uns.” Podobno sta vse popisala v svinjakih in v hlevu. K sreči hlapca ni bilo doma, s par vos lov je odpeljal v mlin ter se je dolgo zamudil; pastir je pa njuno stajo dobro osnažil in nastlal z nastiljo. Tako dva vola nista bila v zapisku.
Šli smo v cerkev, hotela sta videti cerkvene svete posode. Kelih, ciborij in monstranco; vse je tisto zimo skrbno očistil in pozlatil zlatar Kregar v Ljubljani z dvema desetkronski-ma cekinoma, katera mi je v ta namen darovala dobra ženica. Vzel je iz žepa nož, kresnil po posodi: “Muster ohne Wert”— nič vredno — in mi je vse vrnil. Zahteval je ključ od ta-bernakla; bila sta dva na dveh različnih krajih varno skrita, le jaz in organist-mežnar je vedel zanj. Ker sem se pomišljal, me rezko pogleda: “Dajte mi ključ, ena — dve” — in je že segel v žep in mi pokaže revolver. Mislil sem si, preprečiti mu ne morem, razbil bo vrata, — in sem mu ga izročil. Pa ni poskušal v tabernakel, si je pač mislil:	Muster ohne
Wert. Moral sem z njima v občinsko pisrano za tolmača in sta končno naročila, naj z županom ljudi poučiva, naj bodo vdani in zvesti podaniki “Tretjega Rajha” in z napol dvignjeno desnico “Heil Hitler” sta odšla. Poklicala sta komandirja dala nekaj navodil, strumno so se pozdravili in sta odpeljala.	Dalje sledi)
------o-----
jgvlišisnko navdušen a!} vzleti Ipefla Š8
CAPE KENNEDY, Ela. — Sovjetski pesnik Jevgenij Jev-tušenko je bil v nedeljo navzoč pri vzletu Apolla 16, kamor ga je povabil astronavt David Scott. Bil je ves navdušen ob pogledu na mogočno raketo Saturn V., ki si jo je prejšnji večer ogledal iz daljave komaj nekaj 100 yardov v družbi astronavta Scotta.
“Bil je stvarno krasen pogled — belo, nežno telo rakete podpirano po nerodnih, pa vendar nežnih rokah opore.. . Zdelo se mi je, kot da ibi veliki brat objemal setrico pred dolgim potovanjem,” je razlagal ruski pe.
POSESTVO NAPRODAJ v Floridi
4 dohodninske hiše, ena z gostilno. Pomarančni nasad s 100 drevesi, vse na eni' parceli. Proda se vse skupaj. Obrnite se na: Mary Korošec, 900 Mission Rd., New Smyrna Beach, Fla. 3206S.' Tel 1-904-427-1657.
—(w,f,5 maj)
POPRAVLJAMO IN PRENAVLJAMO TAPECIRANO POHIŠTVO.
2-delna garnitura $70 plus material.
Damo brezplačen proračun. Jamčimo za 15 let.
PARK UPHOLSTERING CO. 251 E. 156 St. tel. 531-0898
Meški dobijo delo
Strojniki
Iščemo izkušene strojnike. Nadurno delo.; koristi. Kličite
JOE LUSTRICK 531-6262
(80)
Ženske dobijo delo
Ženska dobi delo
Iščemo kuhinjsko pomočnico, delni čas.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. 361-5214
(78)
Male Help Wanted
POT WASHER For exclusive private club in Eastern Suburb. Salary plus room and board. Must live in. i Call Manager — 423-4414
(80)
snik svoja čustva ob pogledu na raketo velikanko.
J. Jevtušenko je dejal, da je prepričan, da delajo astronavti ZDA in ZSSR za bodočnost vsega človeštva. Napovedal je, da ni daleč dan, ko bodo ameriški in ruski astronavti skupno potovali v vesolje.
MALI OGLASI
V	najem
Oddamo dvoje stanovanj, samo samskim osebam ali zakoncem, v St. Clairski slovenski okolici. Kličite po 5. uri 731-9431. _________________________ (78)
Družabnico išče
Starejša Slovenka išče družabnico in pomočnico. Nudi lastno sobo, hrano in nekaj plače. Kličite 641-5985. ___________________________(80)
V	najem
Štirisobno stanovanje, zgoraj, se odda samo odraslim na 61 cesti. Za pojasnila kličite:
881-9947
(80)
Lastnik prodaja
dobro 2-družinsko hišo na 1263 E. 67 St., vsa podkletena, 2 plinska furneza, 4 garaže, velik vrt. Ugodna cena. Kličite do 8. ure zvečer 881-2195 in vprašajte za Tonija.	(81)
Lastnik prodaja v Euclid
Zidana hiša, 2 spalnici spodaj,
1 zgoraj in sobica, cedar shramba, velike družinska soba, vgrajena formica kuhinja, preproge, zavese, del kleti zgotovljeno, 2 kopalnici, 2Ve garaža. Lep lot in patio. Boljši kot nov. Lastnik gre ven iz mesta. Vse udobnosti. 838 E. 237 St. pri Babbit Rd.
731-7399
-(79)
CONTINENTAL MARK III
Dark blue, excellent condition, all extras positrac drive — computer braking, sterio, remote door locks, etc. free from dents; luxury ride is yours. The price is reasonable.
Call 751-9100 10 a.m. to 8:30 p.m.
-(79)
Hiše naprodaj
Za dve družini, 5-5, garaža, jako čisto zunaj in znotraj. Se lahko takoj vselite.
Bungalow
Pet sob spodaj, zgotovljeno zgoraj, garaža, v lepem stanju in blizu vsega. Lastnik sprejme pametno ponudbo.
Če imate stanovanje za oddati, kličite nas. Imamo zanesljive družine, ki iščejo stanovanje.
Potrebujemo hiše za prodajo. Imamo kupce z gotovino.
JOHN KNIFIC REALTY
820 E. 185 St. 481-9980
(79)
Dva lota naprodaj
Lota 50x160 čev. vsak. Cena za oba $5200. Na Idlehurst Dr. Richmond Heights.
Kličite 451-0259
(19,21,28 apr)
St. Vitus college student needs licensed driver to accompany
him for drivers test Thursday afternoon. $5.00	361-5887
Frizerski salon naprodaj
Damski frizerski salon z zelo dobrim prometom, v slovenski okolici, je ugodno naprodaj. Za pojasnila kličite Ameriško Domovino: 431-0628.
— (19,21,24,26,28 apr)
Kupim lestve
Kupim rabljene raztegljive lestve v dolžini do 20 čevljev. Kličite 692-1069.
(19, 21 apr)
Lastnik prodaja
Halle Drive — enodružinska hiša, 3 spalnice, IVe nadstropja, preproge, družinska soba, priključena garaža, v srednjih 30h.
731-3288
(80)
House for sale
Halle Drive — by owner, 3 bedrooms, IVz story, fully carpeted, family room, attached garage; mid 30’s.	731-3288
(80)

POVEST SLOVENSKE KRAJINE
“Ne razumem se na Vaše do-1 kaze! Hiša, moja nova, moja lepa nova hiša je pogorišče z ožganimi zidovi! Tudi če mu dokažete in ga kaznujete ..
Sodnik zamahne z roko, Zajezi Ritoperjeve besede, narekuje pisarju. —
“Helena Šiftar mlajša!”
Ivana zbode beseda, ko da ga je pičil gad. Dvigne glavo, zapiči pogled v sodnika, odpira usta in ga gleda, gleda, ko da ga ni razumel, ko da se mu sanja. Ilonka vstopi v sobo.
“Donka!” krikne ko v groznih sanjah Ivan.
Ilonka obstoji pri vratih in ga plaho pogleda. Zmede se, rdečica ji plane v obraz, povesi pogled in ne ve, kaj naj napravi.
“Donka!” Ivan stopi korak proti njej.
“Sami ste se ponudili za pričo, Helena Šiftar!” reče sodnik.
“Sem!” Donka se opogumi in stopi pred sodnikovo mizo. “Zakaj?”
“Ker ste zaprli nedolžnega človeka.”
“Kdo je nedolžen?”
“Ivan!”
“Kateri Ivan?” w “Sukičev!”
“Ali tale?” Sodnik pokaže na Ivana. Ali je hudomušen, ali mu ugaja Donkina zadrega in Ivanovo presenečenje, ali ima Bog ve kak namen.
“Da, tale ni zažgal in ste ga po krivici zaprli.” Donka plaho pogleda v bledo Ivanovo lice, povesi pogled, ga naglo zopet dvigne in zre sodniku v oči. “Kako dokažete, da ni kriv?” “Na Vseh svetnikov dan, kmalu popoldne je legel v stog slame in zaspal. Spal je, dokler niso ljudje skričali, da gori. Če se ni po nesreči vnelo in je res kdo zažgal, je zažgal proti večeru, v mraku — tedaj je Ivan spal.”
“Kako, da veste s tako gotovostjo, da je Sukič tedaj spal?” “Videla sem ga!”
“Morda ste ga videli, ko je legel v slamo in zaspal. Med spanjem se je. prebudil, se splazil do Ritoperjeve hiše ...”
“Ni, ni, ni! Spal je ko ubit vse do tedaj, ko so ljudje skričali: ‘Ogenj, ogenj! Pri Rito-perju gori...’ ”
“Kaj ste ga ves čas opazovali, da tako vneto trdite?”
Donka molči v zadregi. “Povejte!”
“Sem! Iz naše koče se lepo vidi tisti stog slame.”
“Pa kako, da ste ga tako vneto opazovali, da morete trditi, da ni mogoče, da bi se prebudil, odšel v vas in se vrnil?”
Donka molči in povesi pogled. “Ce ste ves čas pazili nanj, ste tudi morali videti, da ga je nekdo pokril s slamo. Sukič trdi, da je legel na golo slamo in se ni pokril. Ko se je prebudil, je bil pokrit s slamo, da se je komaj izkopal iz nje.”
Donka v zadregi puli niti iz svoje zimske rute, poveša oči, ne reče ničesar, živa rdečica ji pleše po licih.
“Niste nikogar videli?” “Nisem!”
“Kaj je Sukič v sanjah sam nametal slame nase?”
Donka tiho odkima z glavo, pogleda ne dvigne k sodniku.
“Kdo ga je torej pokril s slamo? Ali se je zgodil čudež?” “Jaz sem ga pokrila...” Komaj slišno pove Donka in klone glavo.
“Donka!” Ivan radostno vzklikne in plane proti mizi.
“Mir!” ukazuje sodnik in kaže Ivanu z roko, kje mora stati.
“Tako torej! Vi ste ga odeli s slamo. Zakaj?”
“Da se ne prehladi... Mrzlo je biio ...”
“Donka!” Radostneje ko prvič plane iz Ivanovih prsi. O, kako se je težko pokoriti strogemu sodnikovemu pogledu.
“Ali se imata rada z Ivanom Sukičem?”
Grobna tišina vlada v sobi. Čuti je le Ivanovo dihanje. Donka poveša glavo in ne odgovori.
“Odgovorite mi na vprašanje!”
bo slajši kruh, z ljubeznijo pri-.Vse kipi po njem. Neprijazno pred. Louis Arko; tajnik Joseph
dobljen in za ljubezen prigaran, in ostro ga gleda sodnik, dopu-
Okorn, 1096 E. 63 St.
ko očetov kruh. Kaj moreš proti' šča, da govore o njem, kar jim Joseph Fer/aT na Jzomi’ taki ljubezni?” Pa vstaja še v'pride na jezik. Pa je bil pri Sajevec, Louis Dular, žalostnih Andraževih očeh is-' proslavi, ko je zavihral zeleni i Koncilja. Seje so vsake
“Kar povej, Donka! Povej gospodu sodniku ...” bruhne nebrzdano iz Ivana.
“Sukič!” Sodnikov glas in pogled grozi Ivanu. “Povejte!” prigovarja Donki.
“Ne smeva se rada imeti...” šepeče Donka. Ko kuhan rak je rdeča.
“Dobro! Rada se ne smeta imeti, imate ga pa vendar malo, rada. In bi ga radi te male ljubezni radi izvlekli iz zagate in zapora...”
“Ne, ne!” Donka naglo in odločno dvigne glavo in pogleda sodniku v oči. “Samo pravici hočem pomagati! Ivan je res po nedolžnem zaprt. Ivan ni zažgal.”
. “Veste, da morate pred sodnikom govoriti samo golo in čisto resnico? Ali bi prisegli, da je bilo vse tako, kakor ste mi povedali?”
“Stokrat, ne enkrat prisežem! Ivan ni kriv!”
“Kdo ga je še videl, da je ves popoldan in ves večer spal?”
“Moja mati že! Da bi ga kdo drugi videl, ne vem. Mati čakajo pred vrati, če meni ne verjamete ...”
“Helena Šiftar starejša!”
Vsa iz sebe je Šiftarka. Še nikdar ni bila pri sodišču. Jezi se na Donko, ki jo spravlja na stare dneve na taka pota, huduje se na Ivana, ki je kriv vseh teh zmešnjav in potov in sitnosti. Ali požiga, ne, požiga pa ni kriv! Kakršen je, je: vihra, trma, zaletel, kalivec miru med sosedi, kalivec Donkinega miru — požigavec pa ni! Priseže, pred živim Bogom priseže — dasi ni še nikdar prisegla —, da Ritoperjeve hiše ni zažgal Sukičev Ivan. Ni mogel zažgati. Spal je ves popoldan. Videla ga je.
Sodnik narekuje pisarju.
Ritoper si grize nohte na prstih desne roke in nemirno blodi s pogledi po sobi.
Ivan ujame Llonko za roko, ko se po podpisu plaho umika od sodnikove mize in ne ve, kam bi stopila.
“Ne izpustim te več! Nikdar! Nikdar! Ali pa res zažgem vso vas, da me vzdignejo na vislice ...”
“Ti... Ti!” Stiska mu Donka roko, boječe mu jo stiska, krepko mu jo stiska, ko da se boji, da ji jo izmakne.
“Donka!” Šiftarka krikne, ko odloži peresnik in vidi, kaj počenja hčerka.
“Ne morem drugače! O, kaj j sem pretrpela! ... Koliko prejo- j kala. ..”
“Duška zlata!... Moja...”
“Gospod sodnik, pomagajte mi! To... to ne more, ne sme biti...”
Sodnik zmaje z glavo. Za hip izgine iz oči vsa strogost. “O tem, Šiftarka, nimam pravice soditi...”
“Ce pa ne sme, ne more biti.” Ko obupana je Šiftarka. Bega z očmi po sobi, ko da išče pomoči in zaveznika. Pa ji sam sodnik odreka pomoč. Toda govore ji Verenovi pogledi: “Vidiš, to je ljubezen! Kaj bi branila! Tolika ljubezen ko je njiju, ko je Ivanova! Med poljske delavce pojde radi nje! Glej, a mu
krica veselja, ko vidi Ivanovo veselje. Pa si še Časar suka brke ko v pritrjevanju. Le Ritoper si grize, grize nohte in gleda napeto na sodnika, ki dopušča, da se pred njim držita za roke.
Ne, iz Ritoperjevih oči pa noče pritrditve, od njega noče pomoči. —
“Potep je Geza, poniglav in domišljav in hudoben. Ciganska kri je v njem, pa se je bahal, da je baronska, celo grofovska.” “Ritoper, žaliti tudi osumljenca nimate pravice.”
“Ali imam sploh kako pravico? Zaslišujete, zaslišujete in sprašujete jih, naklepečejo Vam, kar se jim poljubi, verjamete jim...”
“Ritoper! Pazite na svoje besede!”
“Vi pazite na moje bolj ko na druge. Saj to je tako, ko da stojim kot osumljenec pred Vami, ne kot priča...”
“Ce mislite ...” meni sodnik in ga gleda.	,
“Tepček je mislil...”
Geza plane proti Ritoperju. Sluga se vrže med njiju in zgrabi Gezo za vrat.
“Geza Horvat!” Sodnik udari s spisom po mizi.
“Ce jim sami dajete potuho...” se obregne Ritoper ob sodnika.
smrekov vršiček na nove hiše. Ko da še nikdar ni videl Ritoperja, ko da ni tedaj pil njegovega vina, užival njegovega gostoljubja, plesal po godbi, ki jo je plačal Ritoper! Cinca, menca, preobrača besede.
“Ritoper, za to besedo boste odgovarjali!”
“Četudi! Ali še kaj želite danes .od mene?”
Sodnik pomolči in gleda Ritoperja. Ne klone palir in ne povesi oči, ne skriva svoje nejevolje.
“Dokaze za krivdo Geze Horvata in Mikloša Horvata ...”
“Ce je kateri teh, ki ste jih zaprli, zažgal, potem je zažgal Horvat. Da mu je pomagal Geza ob ,svoji ciganski krvi, ni čudno ...”
“Ritoper, dokaze, dokaze za trditev!”
“Dokaze! Nisem študiral prava. Vem le, kar mi pravi moja pamet in srce.”
“Kaj ima Ritoper tudi srce?” vpraša glasno Horvat Verena.
“Indiciji, indiciji, posredni dokazi ...” pošepeče Časar Ritoperju.
(Konec prihodnjič)
361-4847; blagajnik odbor: Al in Štefka tri mesece.
slemenu 1 Sklicuje jih predsednik po potrebi. Poročevalec Frank Česen.
AMERIŠKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB,
V BARBERTON, OHIO.
Preds. Louis Arko, podpreds. Aug. Maver, tajnica - blagajničarka Josephine Porok, 39 - 16th St. N.W. Barberton, Ohio 44203, tel. 825-9081 zapisnikar, Anton Okolish, nadzorni odbor: Josephine Platnar, Robert Gerbeck, Mary Šuštaršič. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center!
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO
DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Častni predsednik Frank Baraga, predsednik Michael Telich; podpredsednik John Lekan, ta j. Frank Bavec, 1097 E. 66th St, Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, nadzorniki: John. Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Joseph Jerkič in Frank Bavec, za konferenco SND John Lokar. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnine in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $300 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljnje informacije se obrnite na društvene zastopnike.

H	8
| Imenik raznih društev |
tntntumtunatiiuiunttnmtiitinututuuMiimattitittttuiuiuiittittuitiizitttttur.
Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU
Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik John Gerl, II. podpredsednik Mary Božic, tajnik John Zaman, 2021 East 228 St., Euclid, O. 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Frank česen. Nadzorni odbor:	Mary Kobal, John.
Troha in Molly Legat. Poročevalci: Frank Česen, Louis Kaferle. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Recher Ave.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHJJ
Predsednik Anton Perusek, podpredsednik Louis Kastelic, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, 524-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Rezin, Anton Gorenc, Mary Sham-rov. Za Federacijo: Anton Perušek, Andy Rezin, Mary Shamrov, Louis Kastelec, Antonia Stokar. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 2. uri popoldne, v naslednik Narodnih domovih:	januarja, aprila, julija in
oktobra na Prince Ave., februarja, maja, avgusta in novembra na 80. cesti, marca, junija, septembra in decembra na Maple Hts.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE
Predsednik Louis Peterlin, ped-preds. Frank Chemas tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St, Telephone: 361
nikar, zapisnikarica CeciHa Subel. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Jennie Vidmar, Mrs. Mary Kolegar. Veselični odbor:	Frances Okorn,
Anna Zalar. Gosp. Odbor: Mike Vidmar. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldnev spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsed. Jqe Kolman, podpredsed. Gertrude Koshel, taj. in blag. Louis Dular, 17717 Grovewood Ave., tel. 481-0545, zEkpis. Mathew Penko, nadzor Joe Mrhar, Leander Makuc in Mary Avsec. Poročevalec Mathew Penko. Seje so vsak 2. torek v mesecu ob dveh popoldne v SDD na Waterloo Rd..
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A.
Miki Martinčič (N.Y.) predsednik, Lojze Arko (Chicago) 1. podpredsednik, Peter Čekuta (Toronto), 2. podpredsednik, Francka Babnik, 2447 Crescent St., Astoria, N.Y. 11103, tajnica, Hajni Stalzer (N.Y.) blagajnik, Ludvik Burgar in Ivan Kamin, urednika Odmevov.
Thoren, eksek, taj. in urednik Fr. Howard Brown, tajnik Mr. Bernard Lambert, blag. Rev. Thomas Ruppe. Letna članarina $2, podporni član, letno $10, dosmrtno član stvo $50.00, dosmrtno članstvo Za družine in organizacije $100.00. Vs člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvi krije stroške za delo za priglašenj« škofa Baraga blaženim in svetni kom.
Henry je dokazal, da bo rabil to potezo, ko se bo boril za ljudstvo. Medved je po rodu Slovenec in dolgoletni stanovalec 18. distrikta. Po poklicu je odvetnik. Je Vaš prijatelj, ki Vas prosi za podporo. Pomagajte izvoliti demokrata Henry J.* Medveda za Vašega državnega zastopnika v 18. distriktu — Euclid, Richmond Heights, varda 32 in varda 26.
Joseph Gornick
21550 Nicholas Ave.
Euclid, Ohio
nik Frank Zorman, zapis Max Traven, oskrbnik Elio Erzetič. Seje so vsak drugi petek v 'mesecu pr1 Edyju Petricku, 26191 Euclid Ave.
TRETJI RED SV. FRANČIŠKA Duhovni \odja Rev. Julius Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petru, blagajnica Mrs. Mary Panian Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv Lovrenca v Newburghu.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Duhovni vodja Rev. Toni Sršen, starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zalka Zupan, 6211 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, načelnik Milan Rihtar; voditeljski zbor: Milan. Rihtar, Janez Varšek, Franci Tominc, Marija Rihtar, Meta Rihtar. Telovadne ure vsak torek od 8. - 10. zvečer in vsak četrtek od 6. - 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu.
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Ave
Častni predsednik Anton Škapin, predsednik Joseph Ferra. I. podpredsednik John Habat, tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 176 St., tel.: 486-6090; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: Štefka Koncilja, Kristina Boldin, Frances Somrak. Seja in sprejemanje novih članov vsakp drugo, sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave.
BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD.
Predsed. Andy Bozich, 1. podpred. Mark Vesel, 2. podpred. Frank Grk, taj. Tone Novak, blag. Joe Ferra, 444 E. 152 St. 531-7131, zapis. Mary Bozich, nadzor odbor: Joe Dovgan, 1 Ed Leskovec, John Habat, Joe Primc, poročevalci: Joe Ferra, Tone Novak, Mary Bozich, delavke pri bari: Albina Mršnik, Rose Ribar, kuharče: Rose čebul, Rose Zaubi. Balina se vsak dan— ponedeljek, torek, sreda in četrtek ob pol ene ure pop. petek in soboto ob 6. uri zvečer, ob nedeljah od 1 do 5. pop.
ZELENA DOLINA
Predsednik Karl Fais; tajnik Mike Kavas, 1260 E. 59 St. 391-4108; blagajnik Rudi Kristavn.x' gospodar Jože Zelenik; odborniki John Vinkler, Rozi Fais, Ivanka Kristavnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler.
ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB
Predsednik Elto Erzetič, pod.-predsednik Renato Cromaz, taj-
BELOKR AN J SKI KLUB
Predsednik Maks Traven, pod-predsednik Matija Hutar, tajnik i Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Heights, Ohio 44143, telefon 261-0386, blagajnik Olga Mauser, nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja, gospodar Frank Rupnik, kuharica Marija Ivec.
MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA
Predsednik:	Matthew Tekavec,
podpredsednik: Joseph Zelle, tajnica: Mary Celestina, 727 E. 157 St., Cleveland, O. 44110, tel.: 761-3906; blagajničarka: .Anica Knez, odbornica za zbiranje znamk: Caroline Kucher, odbornice za oskrbo kuhinje: Mary Otoničar, Jožefa Tominec, Ivana Pretnar. Zbirateljica nagrad za misijonski piknik Agnes Leskovec.
Za oskrbo pijače in urejevanje prostorov: Vinko Rozman, Leopold Pretnar, Frank Kuhelj.
Nadzorni odbor: John Petrič, Štefan Marolt, Janez Ovsenik, Mar'ca Lavriša, Ivanka Pograjce, Angela Železnik.
Frizerski saloni, ki vas res napravijo lepše
FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA
Predsednik Krist Stokel. 1. pod--4847, blagajnik Florian Močil- predsednik Anton Perusek; 2. pod-
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik Tone Zgoznik, podpredsednik Tone Meglič, tajnica Slavica Turjanski, 1269 E. 59 St. 432-2572, blagajnik Alojz Ferlinc, gospodar Frank Kotze, pomočnik Avgust Sepetavec, odborniki: John Kustec, Avgust Pintarič, Angela Radej, Branko Radej, Maria Kotze, nadzorni odbor: Jože Zelenik, Rudi Pintar, Rozika Jaklič, razsodišče: preds. Matija Kavaš, Branko Senica, Stanley Cimerman, kuharica Lojzka Feguš, pomočnica Ivanka Zelenik.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik Karel Mauser: poa predsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Meiaher, 1143 Norwood Rd., Cleve land, O. 44103; blagajnik Ciril Preželj, Toronto, Ont., Canada; tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgo dovinski referent prof, Janez Sever, Cleveland.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel 481-3768.
Hubert Humphrey
SREČEN BOJEVNIK — Sen. H. H. Humphrey se spet veselo udejstvuje v volivnem boju in išče podpore za svojo predsedniško kandidaturo.
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
Predsednik:	Matt Novak, pod-
predsednik: Lojze Lončar, blagajnica:	Helen Žnidaršič, tajnica:
Marija Meiaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103, tel. 881-2641. Odborniki: Urši Osredkar, John Žnidaršič, Peter Jančar, Marty Tominc, Ed Mejač. Preglednika: Metod Ilc, Marijan Perčič.
'
Bodite ljubke, očarljive, privlačne!
Najr.ovejša lepotna senzacija. Dolge, očarljive trepalnice, neod-stranljive ne ponoči ne podnevi, da bi puščale prazen izgled. Nihče ne bo vedel, da so umetne.
Originalna aplikacija $15.00 Najkrasnejša in najbolj hvaležna lepotilna novotarija. Vesela senzacija, katero boste stalno uživali.
Individualno nameščene k vsaki vaših lastnih trepalnic v samo 30 minutah, postanejo del vas. S priložnostnim nadomestkom trajajo za vedno.
Nadomestek za vsako trepalnico ,25c. Poskusite čudovit občutek, ki ga ima žena, ki ve. da je vedno privlačna, zaželena. Pokličite nas za nadaljne podatke ali za sestanek, da vas postrežemo s to lepotno skrajnostjo.
TMim K8DRAKJ«
Potrebna opora za najbolj laskave pričeske
Vsaiko $15’ kodranje Vključno pranje, iz naše velike, poJagranje in
sveže zaloge
strižen je
$5-95
Tudi fini. suhi. sivi .-i paobiema-tični lasje drže naabo’j zahtevne pričeske. Trajna koti an ja znamk LOREAL, HELENE CURTIS, ZOTCS, IIIUNER - pius naša 30-letna zajamčena. odlična skušnja! Pokličite nas za pojasnila, kako bi izglodale n« Poriše!
HELENE CURTIS NENAVITA TRAJNA!
NIČ NAVIJAČEV, NIC TOPIRANJA, NIČ VLASNIC _ NIKOLI VEČ!
Osvežite jo v hipu z vlažnim glavnikom!
Umivanje in polaganje
Vse najnovejše in najbolj očarljive pričeske, elegantne, vsakdanje in enostavne. Naši nadarjeni stilisti vam jih perfektno izvršijo. Nekoliko več za dolge, fine ali grobe lase.
$2.45
Reg. $3.50 do $5
v- skoro vseh salonih.
Slovita $20 Vita Creme TRAJNA $7.95
STRIŽENJE $1.95 BARVANJE IN POLAGANJE $5.95 ČESANJE LASULJ $3 NAPIHNJENE PRIČESKE KOSMATENO STRIŽENJE
BELJENJE -FROSTIRANJE ZGLADENJE BOČENJE IN BARVANJE OBRVI ODSTRANJEVANJE
OBRAZNIH KOCIN (Z VOSKOM)
ROUX
BARVNI
PRELIVI
Pet., sob. pred praz. iOc več.
NA VZHODU
• 406 Euclid Ave. 2nd fl. 781-3161 Southgate 5399 Warrensville 663-6346
Xv___: L _ T? „   	R/l c;
BARAGOVA ZVEZA 239 Baraga Ave. Marquette, Michigan 49855 Predsednik Msgr. F. M. Scherin-ger, podpredsednik Rev. Guy S.
•	Opposite Eastgate, 449-3435
•	Severance Center 382-2600, 382_2569
•	Shoregate, 944-6700. Lake Shore Blvd
•	Mentor, 255-9115, Next to Zayre’s POSLUŽITE SE NAJBOLJŠEGA POSEBNO ŠE,
NA ZAHODU
o Opposite Southland, 845-3400 • Opposite Westgate, 333-6646 q North Olmsted, 777-SS86 q Parmatcwn, 884-G300 ® Elyria Midway Mall, Elyria 324-5742, Lorain 233-8020
KER VAS STANE MANJ!
KAPLE HEIGHTS POULTRY & SATEtlilG
17330 Broadway	Maple Height*
Naznanjamo, da bomo odslej nudil! kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Z* prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolag-’ vseh vrst perutnina.	Se priporočana,:
AHDY HGCEVAR in SINOVI
Tel.: v tmovini MO 3-7733 — n« domu MO 2-2912