Leto XXIV«, St 134
Ljubljana, sreda 14« ftmifr 1944
i-t
Lpravmitro: Ljubi |aaa, Fsconijen Telefon k. 31-22. 31-23. 31-24
3-
faiacratai oddelek: Ljubljana.
ca 5 — Telefon fc. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto i Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase ia Italije in inozemstvo: UPI S. A*. MIIANO_
Računi: za Ljubljansko pokrajino pri pofeno-čekovnem zavodu fa. 17.749, za oatale tra je
Italije: Servizio Conri, Con. Post. No 11-3118
dan razen ponedeljka.
Feindverstiche zur BriickenkopSerweiterung erSolgreich abgewehrt
Besonders heftige Kampfe im Raum westllch Caen siidlich Bayeux — FeindangriSSe In Italien nach erbitterten Ringen zerschlagen
nnd
Aus dem Fiihrerhauptquartier, 13. Juni. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gtbt bekannt:
In der Normandie versnehte der Feind gestern nnter sehr starkem nnd anhalten-dem Einsatz der Luftwaffe an zahlreichen Stellen seinen Briiekenkopf nach Suden nnd Siidvvesten zu erweitern. Besonders heftig waren die Kampfe dabel im Raum westlieh Caen nnd siidlich Bayeux. Bei der erfolg-reiehen Abwehr der feindlichen Angriffe mirden zahlreiehe Panzer abgeschossen. Der Feind erlltt schwere blutige Verluste.
Kampfflugzeuge erzielten bei der Be-k&mpfung der feindlichen Landungsflotte Bombenvolltreffer auf zwei grosseren Frachtschiffen.
tJber der Invasionsfront nnd den besetz-ten Westgebieten vrurden 76 feindliche Flugzeuge zum Absturz gebracht.
Der kommandierende General eines Ar-meekorps, General der Artillerie Mareks, der tapfere Verteidiger der HaSbinsel Cher-honrg, fand hei den sehweren Kampfen in vorderster Linie den Heldentod.
Die Kiistenartillerie des Heeres und der Kripgsmarine hat sich bei der Bekampfung der feindlichen Landung hervorragend ge-seblagen. Besonders bewahrt haben sich dir Heereskustenartillerieabteilungen 1254, 1255 und 1261 sowie die Marinekiistenbat-terien Mareouf, La Pernelle und Longues.
An der italienischen Front griff der Feind gestern mit zusammengefassten star-
ken Infanterie- und Panzerkraften von der Kiiste des Tyrrhenischen Meeres bis zum Tiber an. VVahrend er westlich des Bolsena-Sees einige inznischen abgeriegelte Ein-briiche erzielen konnte, wurden ostlich des Sees die fiinfmal wiederholten Angriffe nach erbittertem Ringen zerschlagen.
Im Zentral-Apennin und in den Abruzzen folgt der Feind unseren Absetzbewegungen auch weiterhin nur zogernd.
Im Osten scheiterten nordwestlich Jassy und im Karpathenvorland mehrere Vor-stosse (ler Sovvjets.
In den harten Angriffs- und Abwehr-kampfen der letzten Tage im Raum von Jassy hat sich die hessisch-nassauische 79. Infanterie-Division unter Fiihrung des Generalnriajors Weinknecht hervorragend bewahrt.
Sudvvestlich Narwa griffen die Bolsche-vvisten an mehreren Stellen gleichzeitig an. Sie wurden iiberaJ! unter hohen blutigen Verlusten abgevviesen.
Britische Bomberverbiinde warfen in der vergangenen Nacht Bomben auf mehrere Orte im rheinisch-vvestfalischen Gebiet. Besonders in Reeklinghausen und Essen entstanden Gebiiudeschaden und Personen-veriuste. Durch Nachtjager vvurden 21 feindliche Flugzeuge abgeschossen.
Deutsche Kampfflugzeuge griffen in der letzten Nacht Einzelziele in Siidostengland
an.
Razvojne možnosti m zapadnem bojišču
Berlin, 13. jun. Na invazijskem bojišču je postalo stremljenje maršala Rundstedta že take, jasno, da se lahko ugotovi, da hoče s mojimi ukrepi pris'!iti Angloameričane. da bi čim bolj natrpali svoje invazijske sile na tes-n£;m izkrcevalnem področju ob normandijski obali, nakar bi jih težnja po razvoju, kj jim h0 posta! nujno potreben, potegnila iz območja njihovega lr.dijskega topništva v nemški operacijski pas. S to ugotovitvijo označuje vojaški dopisnik agencije DNB Martin Hal-lensleben položaj ob pričetku tetina. Hallens-leben piše:
»Sedmega dne invazije je nudi! ves položaj sfrko. kj je vredna vseh presenečenj, katera je doelej podala druga svetovna vojna. Kajti n'ti ni invasrjska stranka dosegla svojega prvega ter za *"sako nadaljnjo večjo operacijo potrebnega cilja — namreč zavzetja velikih luk. niti ■e ni obramba spustila v bitko, o kateri je b k> splošno smatrati, da bo prva in naravna reakcija rtanadenega. Obe stranki sta torej razočarali svetovno javnost, ki z napetostjo opazuje te zgodovinske dogodke. Vendar se razvijajo vojaški spopadi po svojih lastnih zakonih jn lahko se ugotovi le. da je dramatični potek prvih 6 dni potrdil pravilnost nemških računov. Nemško vodstvo je s pomočjo obrambnega sistema atlantskega branika doseglo vse. kar nujno potrebuje za uspešno pre-maganje prvega obdobja navadne obrambe. Posrečilo se mu je. da je moral sovražnik b»ez razvojnih možnosti spraviti v akcijo več čet in materiala, kakor ie sarn predvideval. StavSo je prvo obdobje mva^lje v znamenje tsko vefikih izgnb. da je že sedaj vprašanje, ali to trošenje sil v predigri ne bo imelo sn-o-jfn posledic pri o<staTih podvigih, med katerimi tvori izkrcanje v Normandiji le delno akcijo.
Rnndstedt je prisilit Angleže in Američane, di so se pregrupirali še v obdobju svojega n.Jstopania Vsa zkrcevalna operacija je b:la tako zamišl jena, da bi imela težišče proti Le T lavni, katere® naj bj sovražnik najprej dobi r roke. To se ni posrečilo. Vsled tega je moral Eisen-ho^ver spremenit: svoj operativni načrt ter preložit; težišče zopet na zapadno krSo proti Cherbotirgu, vse še sredi prvega csbdobja. kar nredstavlja izredno težko stvar *er bo lahko povzročiio. da bodo operacije popolnoma dnigače potekale, kakor je bilo pT-votno zam^l jeno.
To pomeni, da bo Imei maršal Rommel. ki
je vrhovni poveljnik nemških čet na invazijskem odseku, več časa na razpolago, kakor je predvideval v svojem obrambnem in proti-akcijskem načrtu. Pole« tega pomeni to. da so na nemški štreni prišli iz dispozicijskega položaja verjetn:h. torej hipotetičnih izkrceva-liše v položaj danih, oziroma še verjetnih, kar omogoča že notrebni pregled, ki bo dal nadaljnjemu razvoju nasprotnikovih akcij še bolj nesigurno obliko.
Vse kaže. da so Nemci storili vse, da bi se velikj spopad razvil šele takrat, ko bo nasprotna stranka stopila na nlan z vsem. kar je pripravljena vreči v :gro. S tem ne mislimo, da ne bedo Nemci s svojimi krajevnimi rezervami. ki nikakor niso malenkostne, že sedaj oviral: nasprotnika. Nemci hočejo zadržati razvojna prizadevanja invazijskih sil v določenih mejah ter ukremt; vse. da bodo združena s čim večjimi izgubami Semkaj spada nedvomno Rundstedtovo in Rom m lavo stremljenje. da bi sedaj izkrcane angloameriške oddelke (18 divizij z morja in kake 3 divizije i z zraka) najpreje potegnilo iz zaščitnega območja njihovega težkega ladijskega topništva v notranjost kontinenta ter jih nato oslabila z bočnimi sunki motoriziranih oddelkov. Vse kaže. da se akcije trenutno razvijajo v tem smislu. V ozadju pa se pripravljajo nemške divizije za bližnjo bitko.
Najtežje izgube so imeli doslej angleški padalci in letalska pehota. Nasprotnik bo moral računati še z nadaljnjim naraščanjem izgub. čim se bodo njegovi oddelki zapletli v predvideno borbo.
Reka Vire loči Angleže in Američane. Vzhodno od nje so večinoma angleški oddelki. zapadno oziroma severnozapadno pa Američani. Predmostje je trenutno dolgo kakih 90 kilometrov, njegova največja globina pa znaša okrog 18km. Vleče se od področja pri Caenu preko Tillvja. Ballerovja. ls:gnvja. Carenten3. St. Mere Eglisea do področja južno od Valo-gnesa. Pri tem leže Caen, THlv. Ballerov, M<jn-tebourg in Valognes še v nemških rokah. Naštevanje krajev7 ne znač1. da bj prišlo tu do bojne črte. Vsled stalnega menjavanja napadov je tu še vse gibljivo in nestalno. Angloameričani se hočejo razv>ti. Ožina njihovega predmestja jim onemogoča vsako večje premikanje. To kaže že okoliščina, da ima vsaka njihova divizija na razpolago le kakih 5 km za svojo razvrstitev.
Montgoniery|evi načrti prekrižani
Berlin, 13. jim. Mednarodni obveščevalni nred poroča o položaju na invazijskem bojišču naslednje: Ker je uspešna nemška obramba povsem prekrižala Montgomery-
jeve na-črte, je moral angleški general združiti .svoje napadalne oddelke na razmeroma tesnem prostoru med Isignyjem ter Carentanom, da bi tu z izredno močnim napadom prebil nemško obkoljevalno črto. Kljub začetnim uspehom, zaradi katerih so angloameriške čete včeraj dopoldne zasedle kraj Carentan in ki so omogočili ureditev nekega majhnega predmost-ja na področju reke Vire južno od Isigni-ja. je ponovno obtičal sunek angloameriških oklopniških oddelkov v nemškem obrambnem ognju. Ne glede na izredno visoke izgube, ki so jih utrpele njegove čete. v ljudeh in materialu že v bojih prejšnjega dne. se Montgomervju ni posrečilo, rl a bi prodrl v zapadni smeri preko pol-ntoka Cotentin. kakor je bila to njegova namera. Kako velik pomen je britanski poveljnik pripisoval velikemu operativnemu uspehu na tem področju, je razvidno že iz tega. da so bili pritegnjeni v ta predel amerišk-; oklopniški oddelki s področja Montebourga.
V zvezi z omenjenimi sovražnikovimi namerami so bili tudi premiki čet, ki so jih Britanci včeraj izvedli na področju Balleroya. Vendar na tem področju nI prišlo do hujših bojev. Iz vsega tega pa je razvidno, da namerava zavezniško vrhovno poveljništvo, kolikor bo pač mogoče, zavzeti mesto St. Lo, da bi lahko sovražnikovi oddelki prodirali od tam preko srednjega teka reke Vire v smeri proti zapadu. Gotovo pa so Angloameričani spoznali, da je prelaz Elle, ki bi ga bilo treba najprej zavzeti, močno utrjen, ter da so na
tem odseku močne nemške sile. Zaradi tega ni biio na tem področju doslej še nobenih važnejših bojev.
Področje pri Caenu in pri Bretteville pa je drugo žarišče, na katerem grmadijo Angloameričani svoje čete. Iz močnih oklopniških ter pehotnih pripravljalnih koncentracij je razvidno, da namerava zavezniško vrhovno poveljništvo razširiti predmostje prot; jugu. ker je na tem odseku še zelo ozko. V zvezi s tem je omeniti, da se doslej Angloamerieanom še na vsem invazijskem področju nikjer ni posrečilo, da bi prodrli dalje v notranjost, kakor jim to omogoča doseg njihovega težkega ladijskega topništva na velikih vojnih ladjah, kj so zasidrane v Seinskem zalivu. Iz tega je sklepati, da so bile sovražnikove izgube, ki so jih povzročile lahke nemške pomorske sile ter letalstvo, mnogo večje, kakor pa je bilo mogoče to doslej preveriti.
Do večjih bojev je prišlo včeraj le na področju zapadno od Caena. Tu v> napadali Britanci ves dan z rnočnmr oklonntškimi silami iz Brettevilla -n Andieua južno od obeh krajev ležeče nemške črte. a so kljub intenzivni podpori svojega topništva in lovskih bombnikov naleteli na vsej črti na srdit odpor. Že dopoldne je bilo pr; Andrieu uničenih 18 težkih britanskih oklopnikov, do večera pa se je to število še zvišalo, tako da je nemško poveljništvo lahko objavilo uničenje 59 težkih in izredno tepcih oklopnikov na tem odseku. Ker se je izjalovite akcija, s katero so hoteli z leve rabiti nemške pratojanke severno od Caena, je izostal tudi čelni napad na Andrieu.
Tekom 24 nr so nemški letalskj oddelki izločiti pred severno francosko obalo okrog 57.000 ton zavezniškega ' brodovja. Med dru-
Sovražnikovi poizkusi :ev predmostja uspešno
Posebno siloviti bop na področju zapadno od Caena in potno od Bayeuxa — Sovražnikovi napadi v Italiji po ogorčenih bofih razbiti
Fuhrerjev glavni stan, 13. jun. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja:
V	Normandiji je poskušal sovražnik včeraj z zelo močno in trajno uporabo letalstva na številnih mestih razširiti svoje predmostje proti jugu in jugozapadu. Pri tem so bili boji posebno siloviti na področju zapadno od Caena in južno od Bayeuxa. Pri uspešni obrambi sovražnikovih napadov smo uničili številne oklopnike. Sovražnik je imel težke krvne izgube.
Bojna letala so v bojih proti sovražnikovi izkrcevalni mornarici z bombami v polno zadela dve večji tovorni ladji.
Nad invazijskim bojiščem in nad zasedenimi zapadnimi deželami smo zbili 76 sovražnikovih letal
Poveljujoči general armadnega zbora, topniški general Mareks, hrabri branilec Cherbourškega polotoka, je pri težkih bojih junaško padel v prvi bojni črti.
V	borbah proti sovražnikovemu izkree-vanju se je odlično borilo vojaško in mornariško obalno topništvo. Zlasti so se izkazali 1245., 1255. in 1261. oddelek vojaškega obalnega topništva ter mornariške obalne baterije Marcouf, La Pernelle in Longues.
Na italijanskem bojišču .ie sovražnik včeraj s strnjenimi močnimi pehotnimi in oklopniškimi silami napadel od obale Ti-renskega morja pa do Ti bere. D očim mu je uspelo doseči zapadno od Bolsenskega jezera nekaj, medtem že zajezenih vdorov, smo vzhodno od jezera po ogorčenih borbah razbili njegove petkrat ponovljene napade.
V	osrednjih Apeninih in v Abrucih sovražnik še nadalje le okleva je sledi našim odmikalnim pokretom.
Na vzhodu so se sevemozapadno od Jasija in v Karpatskem predgorju izjalovili sovjetski sunki.
V	hudih napadalnih in obrambnih bojih zadnjih dni se je na področju pri Jasiju posebno izkazala 79. hesensko-nasauska pehotna divizija pod vodstvom generalnega majorja Weinknechta.
Južnozapadno od Narve so boljševiki istočasno napadli na več mestih. Z visokimi krvnimi izgubami smo jih povsod odbili.
Britanska letala so odvrgla v pretekli noči bombe na več krajev ▼ rensko-vest-falskem področju. Posebno v Recklinghau-senu in Essenu je nastala škoda na poslopjih in so bile izgube med prebivalcu Nočni lovci so sestrelili 21 sovražnikovih letal .
Nemška borbena letala so napadla v zadnji noči posamezne cilje v južnovzhodni Angliji.
Finsko vojno poročilo
Helsinki, 13. jun. Finsko vojno poročilo javlja:
Na zapadnem delu Karelske ožine je nadaljeval sovražnik v svojimi izredno silovitimi in s topništvom, oklopnfki in bojnimi letali podprtimi napadi. Vendar smo vse sunke odbili. Na odseku Vammelsuu in Kivennapa so ves dan divjali hudi boji. Naše čete so odbile vse napade ter uničile 29 oklopnikov. S tem so v treh dneh uničile 63 sovražnikovih oklopnikov.	. .
Na Aunuški in na Maaselkaeški ožim smo na štirih mestih pregnali sovražnikove izvidnice. Na zapadnem delu Kareflske ožine so naše letalske sile ponoči bombardirale sovražnikova zbirališča oklopnikov, njegove kolone in taborišča. Protiletalska obramba je sestrelila včeraj nad Karelsko ožino 11 sovražnikovih bojnih letal, dva lovca in en bombnik.
Helsinki, 13. jun. Včerajšnje vojno poročilo se glasi:
Na zapadnem delu Karelslce ožine so divjali ves dan in vso noč srditi boji. Na nekem odseku je sovražnik, podprt z oklop-niškkni silami, večkrat napadel naše utrjene postojanke, vendar so bili vsi napadi odbiti. Uničeni so bili trije sovražnikovi oklopniki. Najostrejši so bili boji južnovzhodno od Kivennape, kjer so bile pri-zadejane sovražniku težke izgube in je bilo uničenih 15 oklopnikov.
Na Aunuški ožini je vdrla neka finska naskakovalna četa v sovražne postojanke ter je pri tem vrgla v zrak 8 bunkerjev. Na področju okrog Rukajaervija je uničil nek1 izvidniški oddelek sovražnikovo četo, ki je štela 10 mož. Protiletalsko topništvo je sestrelilo včeraj nad Karelsko ožino 5 sovražnikovih lovskih letal ter en bombnik.
Boji v Italiji
Berlin, 13. jun. Mednarodni obveščevalni urad poroča o bojih v Italiji: Na italijanskem bojišču se je močni pritisk Američanov na obeh straneh Bolsensxega jezera včeraj z nezmanjšano silovitostjo nadaljeval. Zapadno od jezera so nemške čete v popoldanskih urah po hudih bojih ponovno zavzele svoje črte, potem ko je bila odstranjena nevarnost obkolitve. Nemške čete so se držale tik ob obali jezera ter so hrabro odbile vse sovražnikove napade. Sličen je bil položaj vzhodno od jezera, kjer so napadli Američani s francosko-alžirskimi pomožnimi četami z Montefiascona proti severu. Pri tem so naleteli predvsem na nemške zaščitne oddelke, ki so zapletli napadalce v večurne boje, tako da je bil s tem omogočen umik glavnih sil na pripravljene postojanke. Ko je glavni del nemške vojske zasedel novo bojno črto med jezerom Bolseno in Ti-bero, so se umaknili nemški zaščitni oddelki, ki jih je sovražnik vedno močneje napadal. Poizkus Angloameričanov in njihovih pomožnih čet da bi vdrli v nove nemške postojanke, je bil vsled odlične nemške obrambe, podprte s številnim težkim orožjem, krvavo zavrnjen.
Vzhodno od reke Tibere ni bilo včeraj nobenih večjih bojev. Zavezniške čete slede le obotavljaje in zelo počasi odmika j očim se nemškim oddelkom, ker jih obsežne minske zapore ter razstreljene ceste hudo zadržujejo.
Letalski boji
nad Karavankami
Berlin, 13. jun. Mednarodni poročevalski urad je izvedel, da se nahajajo nemški oddelki za iskanje sestreljenih sovražnikovih letalcev, ki so rešili že mnogo letalcev iz neprehodnega gorskega ozemlja, na področju Karavank in Tur v polni pripravljenosti. Nad tem ozemljem je prišlo danes do letalskih spopadov med nemškimi lovci in severnoameriškimi bombniškimi oddelki ter je poleg tega protiletalsko topništvo zadelo več štirimotornih ameriških bombnikov.
Nemška bolniška ladja potopljena
Berlin. 13. jun. Ob jasnem vremenu je priletela v dopoldanskih urah 10. junija nad sevemoitalijansko področje skupina ameriških letal ter je napadla med drugim v tržaškem zalivu zasidrano nemško bolniško ladjo »Innsbruck« Boln;ško ladjo, ki je bil" vidno označena z rdečim križem na belem polju, je zadelo več bomb ter se je potopila.
Milijon Italijanov nameravajo prisilno odseliti
»Adria Zeitung« prinaša poročilo, v katerem poročajo iz Washingtona. da je
gim sio potopili tudi 20.000tonsko veliko potniško ladjo, ki je lahko naenkrat prepeljala več tisoč mož 9 popolno bojno opremo
V šestih dneh sestreljenih nad 400 sovražnih letal
Berlin, 13. jun. Skupno število sovražnih bombnikov m lovcev, kj so jih od 6 junija uničili oddelki nemškega letalstva, se je zvišalo že daleko nad 400.
predsednik Roosevelt objavil da bodo sprejele Zedinjene države milijon beguncev iz Italije. S tem so na najvišjem ameriškem mestu priznali, kakšne načrte pripravljajo onstran oceana ne samo glede Italije, temveč tudi vsega italijanskega naroda.
»Begunci« bodo predvsem ljudje, ki jih bodo odvlekli z domače zemlje na tuji kontinent, da bodo služili ameriški industriji kot prisilni delavci.
Kakor je nadalje sporočil predsednik Roosevelt, bodo odpeljali prvi del teh beguncev. približno 1000 mož, iz južne Italir je v Fort Ontario v bližini Newyorka. Na Bližnjem vzhodu obstojajo že različna taborišča. ki so zgrajena nalašč za te priseljence. Nadaljna zbirališča pripravljajo v Tripolitaniji, na Siciliji, na Cipru ter v Cirenaiki.
Nadalje je izjavil Roosevelt. da bodo uredili pri Casablanci tudi posebno taborišče za francoske begunce. Očitno pripravlja severnoameriški predsednik največje prisilno ljudsko preseljevanje v novejši zgodovini.
Or«dntatTet
Ljubljana — Puccinijeva ulica SC & Telefon St. 31-22. 31-23. 31-24.
Rokopis) se ne vračajo
Priznanje domoljubnemu delavstvu
Ljubljana, 13. junija Naše narodno zavedno delavstvo je vče-raj popoldne v Delavski zbornici zelo Iskreno in resno proslavilo polletnico obstoja protikomunistične delavske akcije. V tem primeru ne gre za jubilej, bogat po letih delovanja, pač pa je pomenil shod prav razveseljivo bilanco dosedanjih uspehov na protikomunističnem poprišču, pri čemer so se vsi borci napolnili z novim pogumom in s še trdnejšo voljo, da se začeti boj izvede do zmagovitega konca.
Najbolj so se zborovalcev dojmile odločne, kratke in jedrnate besede g. preziden-ta, ki jih v celoti objavljamo na drugi strani našega lista. Prednost in odlika njegovih govorov je v tem, da v svojih pozivih izžareva nepotvorjeno domoljubje, globoko občuten smisel za blaginjo delovnega ljudstva ter jasnost izražanja in misli, ki se vtisnejo globoko v spomin vsem poslušalcem.
Naše delavstvo je nedvomno lahko ponosno na priznanje tako ugledne osebnosti, kakor je g. prezident, ki je ugotovil, da se je naš delavski sloj takoj postavil ramo ob rami z našim kmetskim ljudstvom trr rade volje prevzel nase vsa težka bremena, ki so neizogibno združena z vsako borbo. Za to pripravljenost na žrtve bo nova lepša bodočnost po zatonu izdajalskega mednarodnega židovstva in njegovih pomagačev poplačala delavski s!oj v tem, da mn bo odkazana vloga soodločevanja v novem redu. Iti bo tudi pometel vse ostanke krivic, prizadejanih delovnemu ljudstvu od dosedanje nedostatne družbene ureditve.
Naš domoljubni delavec je vedno pripravljen, da posveti vse svoje sile sknpni narodni blaginji ter v svojem idealizma odobrava umestne ln Iskrene pozive g. pre-zidenta za složno delo. Naša javnost je 'do kraja naveličana starega, pogubnega strankarstva in željno sprejema zagotovila, da v novem redu ni več mesta za ta izrodek liberalistične dobe, ki je pod plaščem nekakšne namišljene demokracije trosila in širila med narod le razvrat, razkol m srd enega sloja proti drugemu.
Mislečemu človeku .je predvsem jasno to dejstvo, da sloni obstoj in bodočnost naroda na delu, in — sicer na složnem delu vseh stanov naroda. Diferenciacijo je prinesel razvoj, s tem pa ni rečeno, da mora raznolikost v udejstvovanju nositi obenem raznolikost v pogledih na temelje življenja. Temelji morajo biti stalni in veljavni za vsakega posameznika ter za celotno skupnost. Delavstvo si je ustvarilo svoje geslo: Bog, stan in narod. To geslo v svojem bistvu ne nasprotuje v ničemer osnovani ostalega narodnega življenja in po t^h maksimah se delovni človek uvršča v ostale stanove, ne de, bi pri tem nastala kakršnakoli torna ploskev z drugimi stanovi.
G. prezident je ▼ zvezi v tem poudaril, da je delavec med najpomembnejšimi stebri, ki na njih sloni vsako delo za rešiti v naroda in domovine. Zato je doprinos delavskega stann v sedanjem trdem boju s podtalnimi silami vse uničujočega komunizma izredno važen. Ta doprinos .je odločilnega pomena zlasti zato, ker se pobesneli nasprotnik vedno sklicuje na cenen« frazo, da hoče ravno delovnemu ljudstvu olajšati njegov bedni položaj. Delavstvo pa je do dna spoznalo prepad, ki zija med besedami in dejanji komunističnih tolovajev ter ve, da se z uničevanjem, umori m požigi ne da graditi nova in boljša bodočnost naroda.
V tem spoznanju je stop« brez pomislekov na stran pozitivnega dela ter s ponosom lahko zre na svoje dosedanje polletno udejstvovanje. Delavstvo je brez pridržkov kot celota stopilo v fronto domohranstva g. prezidenta, da učinkovito pomaga graditi pogoje za obnovo domovine, za nje rešitev ter nje bodoči procvit. Našemu domoljubnemu delavstvu čast, priznanje in zahvala!
Položaj na vzhodnem bojišču
Berlin. 13. jun. Mednarodni obveščevalni urad poroča o položaju na vzhodnem bojišču:
Tudi včeraj na vsem vzhodnem bojišču med Črnim morjem in Finskim zalHom ni prišlo do bojev večjega obsega Severno °d Jasija so se boljševiki omejili le na irvidnišce ainke proti nov'm nem:k o-romunskim postojankam, ki so se pa že takoj v začetku zruš'!l v ognju nemške obrambe Tudi v Karpetskem predgorju so se izjalovili lažji sovjetski sunki. Prav tako je bilo na severnem delu vzhodnega bojišča uničenih več boljševiških napadal-n h oddelkov, preden so utegnili opraviti svojo nalogo.
Nasprotno pa divja z nezmanjšano srditostjo včeraj prčeta bitka na Karelski ožin. Boljševiki so vrgli v boj nekaj novih divizij ter oklopniških oddelkov, da bi prebili finsko črto. pri čemer so jih močno podpirali težko topništvo ter oddelki borbenih letal. V junaških in žilavih bojih pa so Finci vztrajal; na svojih postojankah, prizadejali boljševiškim napadalnim oddelkom velike krvne zgube ter uničil; mnogo materiala. Do sedai so Fine' uničili 33 sovražnikovih oklopnikov. Razen tega je h:!o sestreljenih 71 sovražnikovih letal
Kakor so opazili nemšk: letalski izvidniki, so strnili boljševiki svoje napacfelne oddelke ob spodnjem teku Dnjestra. medtem ko so severno od Jasija njih napada!n: oddelki močno trpel; vsled uspešnih bojev v preteklem tednu. Neka druga bolješviška napadalna armada stoji na področju Brod'—Tarnopol ter je bila v poslednjih dneh še močno ojačena z novimi silami Ta amnada ima gotovo nalogo, da prodre pri Lvovu ter vdre v vzhodni del Generalne gubemije. Kakor so ugotovili nemški l.-Tvidniki, je tudi na srednjem odseku vzhodnega bojišča pričakovati večjih bojev. Središče boijševiškega zbiranja je tam mesto Gomelj. Končno je treba omeniti se priprave bol jSevikov za napad na severnem delu vzhodnega bojišča predvsem med Finskim zalivom in Pejpaškhn jsriooi. Čas bof iševr^rega *ele-napada seveda ni znan. Gotovo pa bo sovjet-
sko vodstvo izrabilo usodne vremenske pri^ke v najkrajšem časa
Sovjetski napad
Fincev ni presenetil
Helsinki. 13. jun. »Uusi Suom:«» Huf-vodsbladet«. »Karjala« in »Suomen Sozialde-mckratti* se bavijo v svojih uvodnikih z boij-šeriskimi napadi na Karelijo. »Hufvudsbladet« pravi da. je strategi in politični cilj teh napadov vdor v Finski zaliv. Finska vojska pa na ta razvoj nj čakala nepripravljena. Kljub hudi preizkušnji, pred katero stoji, je armada prežeta z istim bojnim duhom kakor 1. 1940., materialno pa je še bolie pripravljena »Kar-jala«- meni. da za organe Pnske obrambe sovjetski napad ni pomenil nikakega presenečenja. Uspehi, kj so bil? doseženi predvsem v zraku o priliki prvih dn' sovjetskih napadov, so dokaz da obramba zadovoljivo rešuje svoje naloge
Helsinki. 13. jun. Finska lista »Kauppa-ienti« ter »lita Sanomat« objavljata na uvodnem mestu poročila v boljševiškem velenapadu na Karelski ožini »Kauppa-lent« pravi, da se zaenkrat še ne da ugotoviti obseg in cilj sovjetske ofenzive, vendar je pa jasno, da bo po daljšem miru stopila tudi finska vojna v novo fazo. Finski narod .ie tokrat bolje oborožen in bolje pripravljen kakor v zimski vojni. Ne preostane mu nič drugega, kot da nadaljuje borbo in prestane vse težave tega boja. Tudi »lita Sanomat« meni. da ie Finska pripravljena na napad ter da z zaupanjem gleda v bodočnost.
Nov japonski sunek
Sanghaj, 13. junija. Kakor poročajo iz Cungkinga. se je pričel dolgo pričakovani japonslci napad na področje Kantona vzdolž železniške proge Kanton—Hsnkov proti severu. V nedeljo zjutraj sta pričela dva japonska oddelka z ofenzivo, da bi se združila z oddelki, ki se bore na področju pred čangčo. Boji za čantung .so v polnem teku.
Protikomnnisticna manifestacija našega zavednega delavstva
Plameneč poziv gosp. prezidenta o nadaljevanju borbe in topla zahvala za doslej opravljeno delo v boju zoper uničevalce slovenskega naroda
O priliki proslave polletnice ustanovitve delavske protikomunistične akcije se je 12. junija v Delavski zbornici vršilo zborovanje, ki so se ga v velikem številu udeležili naši zavedni delavci. Shod je s svojo navzočnostjo počastil prezident uprave Ljubljanske pokrajine g. div. gen. Leon Rupnik, ki je imel ob tej priliki naslednji nagovor na zborovalce:
Dragi moji prijatelji! Z veseljem sem sprejel vaše vabilo, da se udeležim proslave polletnice delavske protikomunistične akcije. V svojem in v imenu nemškega predstavnika gospoda podpolkovnika Bade-ja se vam iskreno zahvaljujem za prijazno povabilo.
V	teku te proslave ste mi dokazali, da nisem zaman ponosen na slovensko delavstvo. Prepričali ste me, da moja želja, biti med vami in biti z vami v najožjih stikih, ni osnovana samo na simpatijah in čustvih, ki jih — sam delavsko-kmečkega porekla — gojim do naših kmetov in delavcev, ampak ima opravičilo v dejstvih in uspehih, ki ste jih doprinesli v teh težkih časih preizkušnje Slovencev.
Kmetje in vi, dragi delavci, ste živec naše domovine. Vi ste v teh dneh zmešnjav, zmede in zbeganosti brez oklevanja in odločno nastopili proti brezbožnemu, pro-tinarodnemu, zločinskemu židovskemu boljševizmu kot enotna frcnta in s tem odločili tudi o njegovi usodi. Zaradi vas, ki vas je hotel imeti za prvoboritelje revolucije, pa ste mu napovedali boj v sodelovanju z mojimi kmeti in z mojo borbeno in zvesto mladino, boljševizem pri nas že propada in bo tudi dokončno izginil.
Vaša odločitev in vaše delo pa je pomembno prav nosebno zaradi tega, ker je poleg kmeta vaš stan tisti, ki je na dogajanjih današnjih dni najbolj prizadet. Te borbe in te žrtve, ki jih ie naš narod zaradi izdajalskega početja, komunističnih plačancev svetovnega žicovstva moral pretrpeti in dati, morajo v novi bodočnosti prinesti plači'« našemu naroda, vam pa popravo prestalih krivic in dostojno, na pravilnosti in upoštevanju temelječe življenj«.
V	rešitvi družabnih vprašanj na narodnostni podlagi je obsežena naša bodočnost.
Za to delo pa sta potrebna nesebičen napor in žrtvovanje vseli Slovencev kot enote.
Postavili ste si program: Bog, stan in narod!
Po tem programu ste s svojim delom
dali svetal zgled vsem Slovencem. Kakor je vaši borbi proti komunizmu postavljen cilj: vse za stan in narod, tako mora biti nam vsem skupen cilj: vse sile in vse žrtve za rešitev slovenskega naroda!
Vi, ki ste se poleg mojih kmetov prvi organizirali, ste pa tudi pokazali vsem, da naša rešitev ne sme temeljiti na strankar-stvu, ampak na složnem sodelovanju vseh Slovencev kot enote. V tem ste zaradi mesta, ki ga v narodni skupnosti zavzemate, prepričljivo opozorilo onim, ki tega še do danes niso spoznali.
Po svojem delu lahko ob polletnici svojega nastopanja proti komunizmu pokažete že lepe uspehe. Osebno se vam za to, za kar boste nekoč v narodni skupnosti zavzeli zavidanja vredno mesto, zahvaljujem in vam izrekam svoje iskreno priznanje.
Ginien pa se vam, dragi moji delavci, ki ste eden izmed najpomembnejših stebrov, na katerih sloni moje delo za rešitev in bodočnost naroda in domovine, zahvaljujem za zaupanje, ki ste mi ga že od vsega začetka izrekli in mi sledili.
Kakor sem se doslej trudil, da vam — kakor vsemu mojemu ljubljenemu narodu
_ s svojim delom koristim, tako bom v
zaupanju v Boga in njegovo pričujočnost nad slovenskim narodom opravljal svoje težke dolžnosti tudi v bodoče, da bo v novi Evropi, kateri v boju z boljševizmom in njegovimi pobesnelimi pomagači gradi obrise nemški vojak, slovenski narod zavzel dostojen proetor in da bo v tej narodni skupnosti vsak stan Ln vsak posameznik sta! na mestu, ki ran po zasluženjn in pravičnosti pripada.
Za to pa kor doslej, tako tudi v bodoče zhirajmo sile, ustvarimo za svojim borbenim domobranstvom enotno fronto Slovencev, z živo, dejstveno vero zaupajmo v Boga in svoj narod in ustvarjajmo pogoje svoji bodoči sreči.
Vam, dragi moji delavci, pa kličem: polletnici vaše borbe naj sledijo v dolgi, srečni bodočnosti bogati uspehi, ki jih boste snričo svoje enotnosti, pripravljenosti in dela zagotovo dosegli po vašem načelu: Bog, stan in narod!
l^fis^C^&iišži jffSLr«. a-.Bii.kSi
Razvoj dogodkov je v novejšem času dokazal tudi največj m nevernim Tomažem, da slovenski narod noče izriniti z lica zemlje in da je enkrat za vselej obračunal s- tisrtim'. ki so hote;- na njegovem poginu zgradti svojo strahovlado
Danes lahko neovirano plapola slovenska trobarvnica. glasno se lahko prepevajo po- naših mest'h n vaseh priljubljene slovenske j pesmi in nikogar ni. ki bi to' kakor koli oviral j ali celo zatiral.
Pri tem so seveda ostali najbolj razočaran! j t:fiti. ki so- s s!oven4::m denarjem podpirali j tuie ;deje m računali, da bodo z njimi tudi i predrl: v ospredje ter se dokopali do zaželene oblasti.
Da se razumemo: Tu je govor o tistih izkoriščevalcih ubogega slovenskega naroda, k' so še danes mnenja, di -so njihove osebne koristi pomembnejše kakor pa koristi vsega naroda. Ti izkoriščevalci in vojni dobičkarji, ki so na srečo redki, ti narodovi krvosesi so- zakrknjeni src in se še smerom branijo pomagat: narodu, tistemu narodu, ki so ga pah-n:li v bedo ln nesrečo. Se zmeraj se na vse načine izgovarjajo, da nimajo denarja, da nimajo blaga, sploh da nič nimaio. da žive prav za prav od izgube, to na seveda zmeraj, kadar ie treba pomagati s prispevki Z'rosk; odnosno Socia!n: pomoči ali kateremu koli drugemu podpornemu društvu; če pa potrka kak revež na niihova vrata, se izkažejo z najlažjim drobižem.
Naš narod je spoznal strahotno zab'odo, ki je zahtevala toliko nedo1žn'h žrtev. Slepota, ki ga je bila obšla. da je nemočen pod jarmom in bičem sramotno prenašal brezvestno izkoriščanje bahavh sužnjev tujega kapitala; da je v temi slep iskal po+< iz te groze, tista slepota je h;la že davno ozdravljena. Ozdravila sta ga izkoriščanje in nasilje. ozdravila ga je kri, ki je pordečila slovensko zemljo.
Ljubljana pa. be'a T.iubljana. glavno mesto naše pokrajine, še ni bila povsem izpregledala. Tavala je v črni tem! :n šele v najnovejšem času, ko je bilo prav za prav že skoraj prepozno. je delno- izpregleclala. V začetku svojega zmagovitega pohoda Sr> slovenski domobranci potrkali na srca ljubljanskih denarnih mogotcev, ki baje tako radi pomagajo človeku v stiski in radodarno razsipajo svoje imetje med trpeči narod, seveda le. kadar zaslutijo, da b; jim mogla »dobrodelnost« koristiti. Tisti mogotci, kj so na stežai odprl! svoje nenasitne blagajne, kadar so se obrnili k njim za pomoč vodtelji OF zlepa ali z grozilnimi pismi, so dajal: velike vsote za častnike tiste salonske vojske. k; ie prav tako kakor oni begala na vse strani, bila strahopetna in zmeraj poražena. Tisti ki so- bili tako »daljnovidni«, da so pošiljal' svoje sinove v hribe, da so dičili vrste OF in svoje hčere in celo žene nagovarjali, da so se prodajale namazanim badoljevskim lizunom, tisti mogotci so z zaničevanjem zavrnili slovenske domobrance, ko so potrkali na njihova vrata, da bi prispevali vsaj nekaj drobtinic za sveto slovensko stvar, za lastne ljudi, ki zaradi njih trpe mraz in lakoto po krvaveči slovenski zemlji, ti gospodje, katerih imen bolje, da ne omenim, ker b: bila z nj'mi one-čaščena p:sana slovenska beseda, niso dali ničesar al' pa tako smešno malo. da jih ni vredno omeniti, ker so dajatve vredne svojih gospodarjev. Tn te gospode bi lahko sestelj na prste, b;li pa so prav tisti kj so morda dali največ za OF In kako so se izgovarjali! Da razni »tipi« vsak dan prosjačijo, da se v politiko ne vmešavajo, da nimajo časa in da sploh nimajo. . Naj se vrnejo jutri, po jutrišnjem itd Sumlj;vo so pogledoval] pooblastila, podpise. pečate, intervenirali na najvišjih mestih, češ-'Rešite nas vsiljivcev, zaletele mladine. Da, tudi premladi so jim bili nekateri nabiralci..,
Morda bo le res. da nimajo več. Morda. Toda, če imajo še zmeiaj krasne palače, njihove žene. ljubice in hčere pa krznene plašče in cele gore neprecenljivih dragocenost!, ne more biti govora o tem. da nimajo več. Vzrok tiči samo v tem, da v sivoji »daljnovidnosti« ne vid'jo v podpiranju obubožanega dela slovenskega naroda nikakih koristi! Če je umrlo nad 15.000 slov. kmetov, jih lahko umrje še drugih 15 000. njim to ne more Škodovati, ker so se že »zagotovili« pri vsemogočnik'h našega podzemlja. So pač vsevedni. Pa tudi cena. da bi si odkupili udobno mesto v obeta-nem »raju«, ni bila zmeraj kdo ve kako visoka. Vsaj mislilj so nekateri tako. Saj so se ' »odkupili« z nekaj kilogrami fižola ali krompirja .. Pri tej svoji daljnovidni politiki pa niso videli, da se pri OF niti malo ne zmenijo za njihove želje Da pač vzamejo, kar jim dajo tako ali tako, da pa kljub temu vodijo točne sezname tudi o teh -»dobrotnikih« in da so že določili način njihove »likvidacije«, podpisane morda od lastnega sina ali hčere. Ti gospodje namreč mislijo, da bodo igrali vodilno vlogo tud; v namišljenem »komunističnem raju« zaradi nekaj bornih fsočakov in izprijenih sinov in hčera, ki so šli v hribe zato. da bi se izživljali na način, kakor so včas:h brali v prepovedanih romanih raznih pisateljev dvomljive vrednosti...
Te vrstice niso namenjene vsem trgovcem in drug;m denamikom našega lepega mesta. Ponavljam: Tudi med njimi so častne izjeme, ki dvigajo svoj stan na primerno raven. Namenjene so tistim brezvestnim špekulantom, kj sij kopičijo ne:zmcrna bogastva na račun največje nesreče slovenskega naroda, nesreče, ki ji ni primera v njegovi zgodovini in od katere se dolgo vrsto let ne bomo mogli opo-moči. Tistim hijenam v človečki podobi so namenjene, ki prodlaiajo razna živila in druge predmete no 100-, 200- in tud: 500kratpi ceni ubogemu prebivalstvu, in prav ti gospodje se najbolj pritožujejo in pripovedujejo o minimalnem dobičku, da. celo o fantastičnih izgubah. ki da j!h imajo dan za dnem, da bi bili obrat ali trgovino že davno opust i i, a tega ne store, ker hočejo pomagati narodu! ... Ob tej priliki naj si zapomni vsak. tudi še tako naiven in lahkoveren človek, da ga ni na svetu trgovca. ki bi b;l tako neskončno omejen, da bi vodil svojo trgovino kljub ogrn,mni vsakodnevni izgubi ali. v njegovem jeziku povedano: deficitu.
Vsem tistim brezvestnim špekulantom, ki so si nakupičili bogastvo na nedovoljen način, izkoriščajoč katastrofo slovenskega naroda, bi bilo nujno potrebno stopiti na prste, ln to takoj in neizprosno! Tako. edino tako bi bilo zadoščeno in pomagano celokupnemu narodu, ki se zvija v smrtnih krčih, kakor trgovskemu stanu samemu.	—rk.—
' Franeoskcšpaitska meja v Maroku zaprta
Stockholm, 13. jun. Kakor poroča agencija Reuter iz Alžira, je bila v soboto zaradi vojaške varnosti zaprta meja med španskim in francoskim Marokom. Pravico prehoda preko meje Imajo le degolov-ski britanski ter sovjetski diplomati.
Ameriški vojni proračun
Stockholm, 13. jun. Proračunski odbor ameriške reprezentančne zbornice zahteva od kongresa za financiranje izdatkov vojnega ministrstva v poslovnem letu, ki se je pričelo 1. junija, nad 49 milijard dolarjev.
Naročite se na romane »Dobre knjige"
Knndmachungen
der £r*?ataingss»nstalf
Anmeldung der Schwer- und Schwerstarbeiter
Samtliche Arbeitsgeber, die allmonatlich auf vorgeschriebenen Druckschriften Ar-
beiter zum Bezug von Schvver- u. Schwerst-arbeiterzulagekarten anmelden, werden auf folgendes aufmerksam gemacht:
Mit dem 1. Juli v/erden neue Schwer- u. Schvverstarbeiterzulagekarten und zwar zweier Art eingeftihrt. Zulagekarten fiir das SVA Laibach vverden von denen fiir die Landesversorgungsamter versehieden sein (ahnlich wie schon jetzt bei Grundlebens-mittelkarten). Die im Umkreise des SVA Laibach wohnenden Arbeiter bekommen an-dersartige Zulagekarten als die Arbeiter aus dem Umkreisen iibriger Versorgungs-amter.
Um spateren Missverstanden und Widrig-keiten vorzubeugen, sollen Arbeitsgeber nachstehende Vorschrift str«>ngstens beach-ten, die schon bisher in Geltung vvar, doch vernachlassigt vvurde, vvelehe lautet:
Anmeldnngen fiir Schvver- und Schvverst-arbeiter sind bei den, fiir den Arbeiter zu-standigen Gemeindeversorgungsarrtern vor-zulegen. d. h. bei jenen, von vvo der Arbeiter seine Grundlebensmittelkarte bokommt.
Hat ein Unternehmen seinen Sitz bzw. Betriebsstelle in Laibach, muss es fiir seine Arbeiter, die bei ihm im Dienste stehen, jedoch z. B. in Brezovica wohnen, die Anmeldung fiir diese beim Gemeindeversor-gungsamt in Brezovica, nicht aber beim SVA in Laibach vorlegen.
Abgabe von Pres^bsfe an Brol-Četreidee^zeu^ er
Brotgetreideerzeuger in der Stadt Laibach, d. h. samtliche jenen Verbraucher, die Junlgrundlebensmittelkarten ohne Brot-bz\v. Mehlabschnitte bekommen haben, bekommen Presshefe fiir den Monat Juni bei ihren stardiger. Handlern u. z. je 60 g auf den Abschnitt 101 und ebensoviel auf den Abschnitt 102 der »Karte fiir Getreide-selbstversorgtr«, dia sie im SVA, Batapa-last I beheben.
Sie bringen mit sich Lebensmittelkarten fiir den Monat Juni aller jenen Familien-mitglieder, die Grundlebensmittelkarten ohne Brot- bzw. Mehi erhalten haben.
Die »Karte fiir Getreideselbstversorger« wird fiir mehrere Monate gelten. Sobald der Erzeuger seinen Getreidevorrat ver-braneht und die Grundlebensmittelkarte mit den Abschnitten Brot bzvv. Mehi bekommt, muss er dem tjberbringer von Lpbensmittel-karten die »Karte fiir Getreideselbstversorger« abgeben.
An alle Verbraucher
Nachdem die Marmelade vvegen Verteilung von Fetten nicht rechtzeitig den Handleirn zugesiellt vverden konnte, bekommen Verbnaucher Marmelade und Tamatenpudpe bea ihren Handlern vom 22. d. M. weiter. Der Preis betragt fur Marmelade 30.—, fiir Tomatenpulpe 13.75 L fur 1 kg.
Verbraucher vverden neuerlich auf-merksamgemacht, das Fleischschmalz zeit-gereeht d. h. an den in der Presse vom 10. d. M bekantgegebenen Tagen bei ihren Handlern zu beheben und es sofort aus-zulassen.
Achtet auch darauf, dass sie rechtzeitig an ihre Handier die Junistemmabschnitte der Grund-, Arbeiter- und Krankenkarten und andere Zulagen, nach Wirtschafteii ge-ordnet, abgeben vverden. Jeden Ver-brauchers Pflicht ist es, sich nach den Weisungan der »Prevod« zu richten und bei der zuir ungestorten Versorgung der Bevolkerung mit Lebensmitteln notigen Ordnung das Seinage beizusteuern.
Amveisung von Marmelade und Tomatenpulpe an Handler
Handler und Genossenschaiten beheben bei der »Prevod«, Novi trg 4 II Anweisun-gen fiir Marmelade und Tomatenpulpe in nachsethender Reihenfolge: arn Dcnner-stag, den 15. d. M. Genossemschaften und Handler mit den Anfangsbuchstaben S—2, am Freitag, den 16. d. M. vom L—S und an Samstag, den 17. d. M. vom A—K, von 7 Uhr friih angefangen.
Handler bringen zur tJbernahme genug gros-se, mit Deckeln versehene Gefasse mit sich, da es unzulassjg ist, Fett unhed<~ kt auf staubigen Strassen zu transportieren.
©pozcrHo
Uprava policije v Ljubljani opozarja, da je prefekt tržaške pokrajine z naredbo z dne 15. maja 1944 odredil, da si morajo osebe, ki prihajajo v Trst iz drugih občin tržaške pokrajine, kakor tudi oni, ki prihajajo iz katerekoli druge pokrajine »Jadranskega primorja«. torej tudi iz Ljubljanske pokrajine, pa nameravajo ostati v Trstu nad sedem dni, prej iziposlovata posebno dovoljenje tržaške prefokture.
Obvestila Slov. RK
Bolničarski - samarijanski tečaj. Vsem, ki so se prijavili za bolničarski-samarijan-ski tečaj pri Slovenskem Rdeč&m križu, javljamo, da se prične tečaj v sredo 14. junija t. 1. v dvorani mestnega županstva iprijavljenci naj se zglase tamkaj zanesljivo ob % 18. uri
#
Dotrpel je naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod
BENEDETIČ RUDOLF
Pogreb bo v četrtek, 15. t. m. ob %3. uri iz doma, Merčnikova ulica 9 — Vič, na pokopališče na Viču.
Ljubljana, Beograd, Grado, Miinster, dne 13. junija 1944.
Žalujoči:
FRANJA, žena; BUDI, FRANJO, ALOJZ, STANE, sinovi; MARIJA por. ROZMAN, hči — ter ostalo sorodstvo.
Berlinski tisk o položaju na zapadli
Berlin, 13. jun V svojem današnjem komentarju o dogodkih na zapadnem bojišču naglasa »Berliner Nachtausgabe«: Iz sta!n'h novih ojačenj britanskih in ameriških divizij na relativno majhnem prostoru je razvidna da s0 izgube sovražnika mnogo večje, kakor pa je to prvotno kazalo. Lst opozarja pri tem predvsem na priznanja iz britanskega in ameriškega v ra. na poročila vojnih poročevalcev, kj so že bil; na vojnem področju in kj so se/ odločno zopersiavili fantastičnim lažnim vestem. češ da je atlantski branik že predrt ter da so se izvršba izkrcavanja le z malimi izgubami. List pripominja: »Problem izgub zadeva v An?l'ji in Ameriki ne le vojaškega temveč tudi" politično vodstvo, ker se po poročnih iz Londona in Nevvvorka prebivalstvo v obeh deželah vprašuje, ali so dam pol t:čni pogoji za tako ve!:ke krvne žrtve Anglije in Amerike.« List nadaljuje: »Javnost ie opazila vedno večjo odvisnost Angloameričanov od boljševikov ter izredno rezevnmosf britanskega in severnoameriškega vojnega vodstva v trenutku ko se je pričela invaz: a.« Nato prinaša zanimivo ugotovitev ameri"kega časopisa »L'fe«. k; je kratke pred prstkom invazije naglasih »Zaenkrat ve amer ški vojak le to. da bomo vdrli v Evropo, ker smo bili napareni v Tihem oceanu. Sedaj bi bila ugodna, morda najboljša prilika, da bi si zastavili staro vprašanje o na:ih vojnih smotrih. Če ne bomo našli na to nobenega odgovora, potem tc ne bo spremenilo naše cdloč tve o invaziji, mi smo stali predolgo na odskočni de-.-sfei. da bi lahko šl: sedaj zopet nazaj. Niti vojaškemu niti poetičnemu vodstvu pa se n: posreč lo. da bi vzbudil v ameriškem narodu občutek skupne zadeve« »Berl'ner Nachtausgabe« zaključuje z opombo, da se ni posrečilo Rooseveltu. da bi prepričal Američane o tem. da je ta vojna neka križarska vojna, za katero se izplača, da molimo k Bogu za srečen izid. List »New York Dailv New«« je močno kritiziraj Roosev-eltovo mol;tev ob pričetku invazije ter je izjavil, da je to »ceneno poetično sredstvo« List »Berliner Nachtaus-
gabe« zaključuje z ugotovitvijo: »Kljub vsej previdnosti pri presojanju političnega razvoja v sovražnem taboru moramo vendar ugotovili, da se v Angliji in Ameriki vedno bolj zavedajo vel;kih krvnih izgub, ki jih prinaša Invazija. ter da ima to tudj velik odmev v poetičnem življenju.
Sovjetski general
o nemškem letalstvu
Lizbona, 13. junija. V nekem intervjuju s poročevalcem lista »New Yo:k Times« je izjavil sovjetski generalni major Aleksander B. Rogov, da nikakor niso pravilne angloemeriške trditve, češ da je zračna ofenziva na zapadu prisilila Nemčijo, da je odtegnila z vzhodnega bojišča večje oddelke svojega letalstva. Rogov je poudaril, da imajo Nemci na vzhodnem bojišču sedaj ravno tako veliko zračno silo, kakor so jo imeli ob pričetku vojne. Na vprašanje ameriškega novinarja, ali bodo Nemca lahko nadomestili izgube letal na vzhodnem bojišču ter istočasno postavili v borbo proti angloamerišldm napadom velike zračne sile in istočamo tudi v Italijo, je sovjetski častnik odgovoril pritrdilno. Razen tega, tako je nadaljeval, se je Nemcem posrečilo, da stalno zvišujejo število svojih lovskih letal n-a vzhodnem bojišču. Na nadaljnje vprašanje časnikarja, kako je mogoče, da Nemčija stalno povečuje letalsko produkcijo, ko vendar ameriška uradna poročila govore o njenem vedno večjem uničevanju, je sovjetski častnik dejal, da na bojiščih ni opaziti zmanjšanja nemških zračnih sil, p-ič pa da se te stalno večajo.
Potopljena assieriška vojna ladfa
Stockholm, 13. jun. Snoči je obtavEk) ameriško mornariško ministrstvo, da » sovražniki 9. maja potopili na Sredozemskem morju protipodmorniškega lovca »F. C. 558«.
»Pr^^^ta«
Prijave delavcev, zaposlenih pri težkih in najtežjih del;h
Vse delodajalce, ki vsakomesečno prijavljajo na predpisanih tiskovinah delavce za prejem dodatnih nakaznic za težka in najtežja dela, opozarjamo na sledeče:
S 1. julijem 1944 bodo uvedene nove dodatne nakaznice za težke in najtežje delavce, ki bodo dvojne vrste. Dodatne nakaznice za Mestni preskrbovalni urad v Ljubljani bodo različne od onih za ostale podeželske preskrbovalne urade (podobno kot je bilo doslej pri osnovnih živilskih nakaznicah). Delavci, bivajoči na področju Mestnega preskrbovalnega urada, bodo tedaj prejeli drugačne dodatne nakaznice kakor delavci iz področij ostalih preskrboval-nih uradov.
Da ne bo pozneje nepotrebnih nesporazumov in sitnosti, naj vsi delodajalci naj-strože upoštevajo sledeče določilo, ki je sicer že doslej veljalo, pa so ga zanemarjali in ki se glasi:
Prijave, za delavce, zaposlene pri težkih in najtežjih delih, je treba vlagati pri *a delavce pristojnih preskrbovalnih uradih, t. j. pri tistih, kjer delavec prejema svojo osnovno živilsko nakaznico.
Podjetje, ki ima n. pr. svoj sedež sli obratovalnico v Ljubljani, mora prijavo za delavce, ki so pri njem zaposleni pa stanujejo n. pr. na področju preskrbovalnega urada Brezovica, vložiti na preskrboval-nem uradu na Brezovici, ne pa na Mestnem prcskrbovalnem uradu v Ljubljani.
Delitev kvasa orideloval.cem krušnih žit
Pridelovalci krušnih žit v mestu Ljubljani, t. j. vse one osebe, ki so prejele osnovno živilsko nakaznico za mesec junij brez odrezkov za kruh oziroma moko, lahko nabavijo kvas za mesec junij pri svojem stalnem trgovcu, in sicer po 60 g na odrezek 101 in ravno toliko na odrezek 102 »nakaznice za pridelovalce«, ki naj jo dvignejo v preskrbovalnem uradu (palača Bata, I. nadstropje).
S seboj naj prineso živilske nakaznice za mesec junij vseh onih članov družine, kateri so prejeli osnovne nakaznice brez odrezkov za kruh oziroma moko.
»Nakaznica za pridelovalce« bo veljavna več mesecev, čim pridelovalec Izčrpa svojo zalogo žita in prejme osnovno živilsko nakaznico tudi z odrezki za kruh (moko), je dolžan vrniti raznašalcu živilskih nakaznic »Nakaznico za pridelovalce«.
Ooozor?lo ootrošnikom
Ker marmelade trgovcem zaradi delitve maščob ni bilo mogoče pravočasno dostaviti, bodo potrošniki prejeli marmelado in paradižnik pri svojih trgovcih od 22. Junija dalje. Cena marmeladi je 30 lir, paradižniku pa 13.75 lire za kg.
Ponovno opozarjamo potroSnlke, da pravočasno dvignejo pri svojih trgovcih maščobe. t. J. v dneh, ki bo bili objavljeni ▼ časopisju t dne 10. jnnlja. In jih takoj utopijo.
Pazite tudi, da boste pravočasno oddali svojim trgovcem glave živilskih nakaznic za mesec junij, kakor tudi glave delavskih, bolniških in drugih dodatkov, ln to urejeno po gospodinjstvih. Dolžnost vsakega potrošnika je. da se ravna po navodilih Prevoda in pomaga pri redu. ki je potreben za redno preskrbo prebivalcev s hrano.
Delitev marmelade in paradižnika trgovcem
Trgovci in zadruge naj dvignejo pri Prevodu, Novi trg 4, n. nakazila sa marmelado in paradižnik po naslednjem redu: v četrtek 15. junija zadruge in trgovci z začetnicami 6—2, v petek 16. junija z začetnicami L—S in v soboto 17. junija z začetnicami A—K.
Začetek delitve ob sedmih.
Trgovci naj k prevzema maščobe pripelje io čim večje pocode s seboj, ki nflj bodo pokrite, ker ni dopustno, da se maSčoba prevaža nepokrita po praSnlh cestah.
Bombe na Smederevo
Beograd, 13. jun. V nedeljo opoldne je postalo žrtev angloameriškega terorističnega napa ck mesto Smederovo. Bombe so padle v sredino mesta ter porušile mnogo hiš. Letala so izvedla napad v nizkem poletu ter so tudi s strojnicami streljala na prebivalstva
Invazija in kupčija
Prvi dan invazije je prinesel na londonski borzi pravo hausso. V borznih krogih
je zavladalo vznemirjenje in mnogi so zaslutili možnost velikih kupčij. 2e leto dni ni bil obisk na borzi tako velik, kakor na dan invazije. Prišli so celo ravnatelji londonskih velebank, ki jih prej ni bilo videti na borzi. Od minute do minute so bili objavljeni višji tečaji in promet je v kratkem dosegel izreden obseg. Nihče od borznih špekulantov ni hotel izpustiti prilike, da doseže tečajni dobiček. Špekulacije so zavzele divji obseg in na borzi je vladalo ves čas prometa nervozno tekanje in vpitje. Zlasti močno je bilo povpraševanje po delnicah ladjedelskih družb spričo pričakovanih številnih potopitev ladij. Tečaji so šli navzgor, ne da bi se pojavilo blago. Pa kdo naj prodaja delnice ladjedelskih družb v trenutku, ko so se čule onstran Rokavskega preliva močne eksplozije in so se ladje potapljale. Cim več bo ladij potopljenih, tem večja bodo naročila ladjedelniških družb. Borzni špekulanti se pri tem niso mnogo zanimali za »žrtvovane sinove domovine«, saj je nastopila doba velikih zaslužkov. Londonski »Daily Herald« je poročal, da je znašal celotni tečajni dob:ček prvega dne invazije pri delnicah, ki notirajo na borzi, 50 milijonov funtov. V času, ko so angleški sinovi na bojišču v Normandiji prelivali kri in so bili v minskih poljih uničeni celi polki, so londonski Žid je z borzno kupčijo zaslužili milijone.
Istočasno z vestmi o pričetku invazije so objavili angleški časopisi številne obja^ ve angleških delniških družb o novih dl-videndah, ki lahko predočijo angleškim vojakom smisel sedanje vojne. Tako je objavila oboroževalna tvrdka Rawlplug izplačilo dividende 40%, družba General Mining and Finance Corporation 25°/®, letalska družba Cellon in družba Shipstone and Sons po 22.5%, družba First Scotsh American Trust 20°/o itd.
Ob invaziji je prispel v London De Gau-le, ki je imel pogajanja s Churchillom in gospodarskimi strokovnjaki. Kakor je razvidno iz neke objave De Gaulove agentu-re »AFI« je šlo pri tem za vprašanje francoskih bankovcev, ki so jih tiskali Angleži za angleško in ameriško in vazi j-sko vojsko v Franciji in za obračunavanje teh bankovcev. Agentura AFI izraža bojazen, da bodo ti novi bankovci povzročili inflacijske posledice, ker bodo povečali količino denarja v obtoku. S francoske strani Anglija ni bila za izdajo bankovcev pooblaščena. Reuter skuša pomisleke Francozov glede teh bankovcev razpršiti s trditvijo, da bo pač inflacijska tendenca v določenem obsegu neizogibna. V resnici pa pomeni izdajanje v Angliji tiskanih francoskih bankovcev, da bodo morali Francozi še sami plačati stroške za invazijo. __
GOSPODARSKE VESTI
— Spremembe na budimpeštanski borai po izločitvi Zidov. V začetku aprila, ko je bilo že slutiti, da bo madžarska vlada ostreje nastopila proti Zidom, se je na budimpeštanski borzi pojavila velika ponudba delnic, ki je imela za posledico, da je več nego polovica vseh delnic na borzi za-beelžila padec tečaja za okrog 50°/«. Zidje so se hoteli v pričakovanju premo-ženske zapore iznebiti vrednostnih papirjev in jih vnovčiti. Ko pa je bila izdana naredbo o obvezni prijava židovskega premoženja je velika ponudba delnic na borzi kar hitro popustila in se je trg naglo pomiril. Po enem tednu je zopet prevladovalo povpraševanje in so tečaja delnic zopet pokazali čvrste tendence ter so se popravili. Na borzi, kjer so prevladovali Zidje, je proces čiščenja v polnem teku. Budirnpeštanska borza ima 1345 članov, od teh jih je po židovskih zakonh smatrati komaj 440 kot nežide. Med temi 440 člani pa je mnogo pravnih oseb, tako da bo število fizičnih oseb, ki še ostanejo člani, padlo na kakih 250. Izločitev židovskih članov bo imela za posledico, da se bodo dohodki borze precej zmanjšali. Borzna uprava pa bo ta izpad ek krila na ta način, da bo oddala v najem znaten del prostorov v borzni palači. V zvezi z zaplembo židovskega premoženja v obliki delnic bo dana ▼ bodoče možnost regulirati pri znatnem povpraševanju po delnicah od ča^a do časa trg s prodajo delnic, ki so biUe dosted ^ židovskih rokah.
lHuOisffen
*	Smrt odliko vanca s hrastovim listom. Nemški listi poročajo, da je major Fried-rtch Karel Miiller po 140 letalskih zmagali nepremagan od sovražnika našel junaško smrt. Major Miiller je bil odlikovan s hrastovim listom k viteškemu križcu železnega križa in so ga šteli med najhrabrejše in najsmelejše lovske letalce.
*	Spomenik padlim Dancem. Pretekli petek popoldne so v Hoveltgaardu pri Bir-kerodu v Nordseelandu odkrili spomenik padlim pripadnikom danskih SS oddelkov. Svečanost se je izvršila na drugo obletnico junaške smrti poveljnika danskega prostovoljskega zbora Obersturmfuhrerja von Schalburga, ki je padel v boju z boljševiki. Odkritja spomenika so se udeležili svojci padlih, ki so prispeli iz vse države, pa tudi številni nemški gostje.
» Kolajna dunajske akademije za skladatelja Riharda Stranssa. Akademija za upodabljajoče umetnike na Dunaju je podelila skladatelju Rihardu Straussu ob 80 letnici njegovega rojstva častno kolajno. Odlikovanec je že od leta 1923. član navedene ustanove.
*	Počastitev prof. Gheorgha Bratiana. Ob priliki neke proslave je izročil nemški poslanik Freiherr von Killinger profesorju Gheorghu Bratianu dekret o častnem dok. toratu, ki mu ga je podelila univerza v Bonnu ob 125 letnici njene ustanovitve. To odlikovanje je bilo podeljeno profesorju Bratianu za njegova odlična dela o politični in gospodarski zgodovini jugovzhoda, predvsem Rumunije.
*	Smrt odličnega rumunskega znanstvenika. Bivši minister, član rumunske akademije znanosti in bivši ravnatelj geološkega instituta, profesor Ludvig Marezc je umrl v starosti 78 let. Odlični znanstvenik je zapustil celo vrsto znanstvenih del, predvsem iz področja zemeljskih zakladov.
*	Zaseden grad Viktorja Emanuela. — Londonski »Times« poročajo, da so Američani in Angleži zasedli kraljev grad v Ne-a-plju. Poslopje izvira iz 16. stoletja in 3e bilo prej rezidenca italijanskih prestolonaslednikov. Zdaj so grad prezidali ln so v njem bari, igralnice in športne dvorane. 10.000 mož zasedbenih čet je nastanjenih v poslopju. Viktor Smanuel ima zdaj spet priložnost premišljati o hvaležnosti svojih novih prijateljev, ki jim je na milost ln nemilost izročil narod in deželo.
*	Sredi Atlantika ponesrečena ladja. Iz Lizbona poročajo, da se je portugalska tovorna ladja »Maria Nella« s 1600 tonami, ki je bila na poti iz Philadelphije v Lizbono, ponesrečila sredi Atlantika. Švicarska tovorna ladja »Caritas«, ki je prihitela na SOS klice, je odvlekla portugalsko ladjo v neko pristanišče na Bermudskem otočju.
Iz Ljubljane
n— Nov grob. Za vedno je zapustila rvojce višja poštna kontrolorka gdč. Marija Mrakova, hčerka pokojnega ugiednega gostilničarja na Rimski cesti. Za njo žalujejo brat Ivan in drugo sorodtvo. K večnemu počitku jo bodo spremili v sredo ob pol 17. iz kapele sv. Antona na Žalah na pokopališče k Sv. Križu.
u— Domače cvetaee in kumare se že dobe. Sloves ljubljanskih zelenjadaric, še posebno pa Tmovčank in Krakovčank gre daleč po deželi. Priznati moramo, da po zasluženju, saj takšne solate kakor jo pridelajo pri nas, drugod ne dobiš zlepa. Vojna in z njo zvezane razmere pa so v nema! i meri pripomogle, da so naši vrtnarji začeli gojiti povrtnino, ki je svoje čase v Ljubljani skorcda niso pridelovali. Med drugim naj omenimo samo papriko, ki jo zadnja lete pri nas precej sade. Prvim letošnjim pridelkom se je zdaj pridružila še cvetača in kumare, v kratkem bo prišel na trg domač grah, kmalu za njim pa tudi zgodnji krompir. Obžalovati moramo le. da so vrtovi naših pridelovalcev povrtnine majhni in da zato mnogih domačih pridelkov ni dovolj za mesto, ki šteje okoli 100
tisoč prebivalcev.
u— s sladkorjem in jajci je treba šte_
diti, pišejo nemški listi. Zlasti sedaj, ko se bliža čas nove sadne letine, bo potrebno nekoliko sladkorja tudi za vkuhavanje in gospodinja, ki ga ne bo- prištedila, ga ne bo imela! Prav tako je treba skrajno šted-ljivo ravnati z jajci, da ne bo čez zimo tega važnega prispevka k prehrani manjkalo v gospodinjstvu.
n—- O štednji s premogom razpravljajo nemški listi >n pravijo naslednje, kar bo zanimalo tudj ljubljanske gospodinje: Spet je vojna zima za nami. Kud mraz nam je bil tokrat prihranjen. Nemške gospodinje so se marsičesa naučile in ve-(16, kako se da štediti s kurivom. Okna so bila o© zim i le toliko časa odprta, koli-
i» ptceračenje. Vrata in okna, ziatft tasta na balkone, so bila z vložki dobro zavarovana, da niso prepuščala mraza. Lončene peči niso imele nobenih razpok več in vsa vrata peči so se dobro zapirala. Nikjer več ne sme prodirati nepotrebni vsiljivi zrak. Da, celo štedilnik, ki gospodinjam pogostokrat povzroča skrbd, jim je zdaj v veselje. Gospodinje znajo pravilno ravnati z njim, ker so prebrale brošurico, kako je treba štediti s kurivom. Vsak dimnikar je dober svetovalec, ki lahko da gospodinji na vsako vprašanje potrebno pojasnilo. — Poleti je pravi čas, da se pripravimo na novo zmo. Umesten je vsak nasvet ln pouk, kako se da najuspešneje štediti s kurivom.
U— Prva sklepna produkcija Glasbene akademije bo v petek 16. t m. ob %18 v veliki filharmonični dvorani. Nastopijo učenca prof. Dariana, Zairnikove, Ravnika Ant., Korošca, Pfeiferja, Trostove, Sedl-bauerja, Skerjanca in Wistighausnove. Na sporedu so skladbe: Dowella, Dvo?aka, Wagnerja, Chopina, Huguesa, Milojeviča, Griega, Schuberta, Skerjanca, Gounoda, Vandinija, Ravnika J.. Grečaninova in
Schumanna.
u— Sir.očnja produkcija šole Glasbene Matice je zaradi obolelosti g. ravnatelja Poliča odpadla in se bo vršila pozneje.
u— Ravnateljstvo drž. klas. gimnazije naznanja: privatni izpiti se začno dne 15. junija po razporedu, ki je nabit v šolski veži; sprejemni izpiti bodo dne 28. junija od 8 dalje. Prošnje bo sprejemal ravnatelj v svoji pisarni v II. nadstr. dne 20. in 21. junija od 9 do 12. Golice za prošnje se dobe pri šol. slugi v pritličju. Kolkovane morajo biti s kolkom za 6 lir. Priložiti je treba rojstni list in spričevalo o uspešno končanem 4. razredu osnovne šole. Priglase se lahko samo otroci, rojeni leta 1931., 1932., 1933. in 1934. K izpitu naj prinese •vsakdo svinčnik, oero in pivnik.
u— Držaj Vaciav, Dve satiri. Pod tem naslovom je pravkar izšla v samozaložbi drobna knjižica, ki prinaša satirični sličici »Sklep v nebesih« in »Milostna je bila sodba...« Prva sličica je izšla pred tedni v »Jutru« In je že tedaj vzbudila pozornost. Druga je v tej knjižici natisnjena prvič in pomeni nadaljevanje motiva, ki ga je Vaciav Držaj obdelal v »Sklepu v nebesih«. Vsa zadeva je v zvezi z aktualnim pojavom v naš j literaturi in bo s svojimi satiričnimi domisleki in s humorjem posameznih opazk zanimala mnoge bralce in prijatelje slovenskega slovstva. Knjižica se dobiva pri avtorju in v knjigarnah.
u—- Paradižnikov ne smeš prijemati s prsti, ki so umazani od tobaka. Marsikdo ne ve, da je paradižnik izredno občutljiva rastlina, katero je treba ne le oprezno saditi in gojiti, ampak je tudi ne smeš prijemati s prsti, umazanimi od tobaka. Vsak kadilec naj si torej temeljito umije roke. preden prime paradižnikovo sadiko, kajti dokazano je, da spada zastrupljenje s tobakom med bolezni, ki najhujše uničujejo paradižnike. Paradižnik okužiš lahko že na ta način, da se ga dotakneš z rokami, v katerih s; m-ei držal cigareto
u— Ce nalivno pero nagaja, ga takoj nesite tvrdki Everest v Prešernovo 44, kjer vam ga bodo popravili zares strokovno, hitro in po solidni ceni. Steklena »Ha-ro« peresa in najfinejša nadomestna peresa z iridij konico se dobijo pri Everest, Prešernova 44.
u— Nesreč^. Z drevesa je padel in si zlomil desnico 9 letni sin delavca Herman Ančnik iz Ljubljane. Levico si je poškodovala pr- padcu na stopnicah 46 letna žena čevljarskega mojstra Angela Vovko. va, 5 letni sin delavca Jože Bitenc iz Dobrimi je padel in si zlonrl levico. Na cesti je padia in si zlomila desno nogo 51 letna kuharica Julija Kozoglavova. 11 letna hčerka posestnika Amalija Kastelic iz St. Vida pri Stični je na podu padla in se potolkla po glavi. Levo ključnico si je zlomil pri padcu s kolesa 57 letni ključavničarski mojster Franc Foltin. Vsi ponesrečenci se zdravijo na kirurškem oddelku ljubljanske splošne bolnišnice.
Škropljenje trt. Ker v letošnjem letu ni na razpolago galice z- sVrot>ljenje trt, je okrajno glavar~+vo v Novem mestu odredilo, da se bo škropljenje vršilo z žveplenoapneno brozgo, ki jo je pripravila Nabavna in prodajna zadruga v Novem mestu. Opozarjajo se vsi vinogradniki, ki želijo nabaviti navedeno škropivo, da se zglasijo v navedeni zadrugi ter prineso s seboj potrebno posodo. Cena brozgi ie v nadrobni prodaji 14 lir za liter. Za prvo škropljenje je potrebno za pripravo 100 litrov razredčene te1--!-"^? približno 1 liter temelje brozge
Nastcu mladine v Operi
Kadar nastopa mladina, se ie treba njenemu vabilu odzvati. Treba jc je pri izvajanju tudi razumet in ji pravično priznanje dajati V splošnem ! hko trdimo, da so mladinski nastopi v Ljubljani od nekdaj razmemo dobro popravljeni -n da nas n'kdar ne razočarajo. Tc velja tudi za t-nočnio ponedeljkovo akademijo Državne učiteljske 5ole v Ljubljani. Namen akademije je bi!, zraziti n3 ta način zahvalo za to. ker je bi! zavodu navzlic težavnim vojnim pr likam in okoliščinam, ki so na marsikaterem dragem Ijublianskem šolskem zavodu motile petek šolskega leta omogočen popolnoma reden nouk T5 akadenrja pa je imela tudi svoj sociatai poudarek saj ie čisti prbitek name"-en podpori letošnjim zavodb-vim maturantom Te mish je razvijal uvodoma ravnatelj zaveda I. Pr iatelj. ki je ob &le-pu svojih pojasnilnih izvajanj zrekel hvaležen pozdrav vsem navzočem, imenoma zastopniku prezidenta generala Runnika nadsvetniku driu. Suši. načelniku prosvetnega oddelka dT L. Siišnku. inšpektorju prof Kranjcu :n zastopniku škofa kanoniku Šimecu
Akademijski spored ie imel izvzemši nekaj točk zrazito glasben5 pečat Godalni orkester zavoda je -'zvajal najprej sam prvi stavek Mozartove Sonat'ne in drugi stavek iz prve orkestrske suite turobne Griegove »Asine smrti« zatem pa ob' vnetem sodelovanju dekliškega pevskega nc/neti N. Bravničarievc »Dva polža« in "S M;he1čičevo »Uspavanko« Orkester je lepo vigran in pojmuje svoje izvajalne naloge zelo resno. Deklice nonet združuje lepe glasove in je zelo zadovoljivo opravil svojo nalogo Zavodov orkesier ima preizkušenega glasbenega vzgojitelja v osebi prof F. Staniča.
Ze'o ljubek in priučen ie bil nastop naj-mlajš'h. ki nrinadajc otroškemu vrtcu in ki jih ie za to točko pripravila učiteljica S. Ven-cajzova. Pogumno so izvajale otro&i prizorček
»Mala mamica« (A. Černej) Zelo je ugajala zborna deklamacija D. Kettejevega »Metuljčka« po štirih učenkah IV. vadničnega razreda Občinstvo je zeio navdušil vadnični mladinsk zbor. ki je prisrčno zapel C Pregljevo »Spia-varsko« ter S. Mihelčičevi »P ka-pok« in »Jur-jevanka«. Zboru se pozna, da ima spretneg? vodjo v osebi prof. Slavka M holčiča. ki ume mnogo pr, vabi ti iz mladih svežih grl.
Zanimanje ie vzbuja! nastop zavodovega dekliškega zbora, ki je leno odne! V. Mirkovo »Jurjeva«. F.. Adamičeve »Ciganska«. »V črni gori beli grad« (narodna) in šegavo »Izben si moža« (narodna), nadalje S. Premerlovo »Kaj so leta«. M. Tomčevo »Lepa Jana«, dr A. Do-linarjevo »Plavajo me^ce bele« in Z Špo!ar-jevo »Izvira voda iz kamena« Dekliški zbor razpolaga z dobrim glasovnim materialom Glasovi se ubrano prelivajo, pozna se jim skrbna nega in smotrna pažnja, snrsel za vckalizacijo. ritmiko in sigurno prednašanje Tudi solistke so ugajale. Ob sklepu je nastopil se zavodov mešani zbor, ki je skladno odpel E. Adamičevi »Jutranja« (prirejena po narodn' pesmi) in »V snegu«. Dekliški glasovi prevladujejo. Podajanje je bilo zadovoljivo, zlito. Dekli&i in mešani zbor imata izvrstnega mentorja v osebi prof. I. Repovša Pr klavirju je skrbno sodeloval pianist Jože Osana.
V okviru akademijskega izvajanja je bila tudi d'eklamacija S. Gregorčičevega »Znamenja«. Občuteno je Reklamirala dijakinja IV letnika Valentina Vajs. Dijak IV. letnika Vladimir Košir pa je smiselno deklamiral narodno »G.oepod Baroda«.
Številno občinstvo je napolnilo operno dvorano. Med njim so bili p0 večin-! starši in ljubitelji mladine. Gledalci in poslušalci so izražali idealni sodelujoči mladini svoje iskreno, toplo priznan ie To priznanje pa je nedvomno veljalo tudi glasbenim vzgojiteljem zavoda, ki 90 lahko zadovoljni z vidnimi sadovi svojih smotrnih glasbeno vzgojnih prizadevanj.
AH pregledujete orodje am MAno saMttoT
Kramp, sekira, lopata, ki izpadajo i* ročice so le malenkost več vredni kot nič. — Zato hišni starešine, pa tudi sami stanovalci pazite na orodje in še danes preglejte v kakšnem stanju je in kje se nahaja.
Nadzoruj od časa do časa sam, če je zatemnitev tvojega stanovanja v redu. Pojdi iz hiše in se prepričaj, če iz stanovanja ne prihaja kaka svetloba. Poškodovane zatemnitvene naprave popravi takoj.
Da se zagotovi primerna količina mleka
onim, ki so ga najbolj potrebni, poziva obč. preskrbovalni urad družine iz občine Novo mesto, ki imajo otroke v starosti do 10 let in ki jim ne morejo preskrbeti same dnevno vsaj pol litra mleka, da javijo na obč. stražnici imena in rojstne podatke otrok ter srvoročijo razloge, zakaj sami niso mogli otrokom zagotoviti zadostno količino mleka.
Na sejmici 6. t. m. ie bila živahna kupčija posebno s prašički, ki so jih pripeljali kmetje iz okolice Škocjana in St. Jerneja. Ponudbe in kupčije so bile zelo živahne. Človeka nehote spominjajo na stare, dobre čase. Cene prašičkom so bile: 7 tednov stari 800—1100 lir. 8—9 tednov 1000—1300 lir. 3 mesece stari okoli 1600—1S00 lir.
Naš kino. Program kina za prihodnje dni je naslednji: Na svidenje. Frančiška, Prva ljubezen, Vzoren soprog. Velika številka in Zvezde blestijo.
Več snage, čistoči in snagi je treba posvečati posebno pozornost v javnih lokalih, zlasti še v straniščih. Vsi higienski WC ne pridejo v poštev, ako ni vode, kar je pri nas večkrat. Zato naj bo v vsakem stranišču posoda z vodo, da se po potrebi očisti školjka. Dolžnost posameznikov je, da pazijo na snaso in dostojnost, v prvi vrsti lastniki javnih lokalov.
% Gersssfskei
t iS
Na bojišču so padli: Naddesetnik Herman Janež; pokopan je bil na daljnem severu. Nadalje so padli desetnik Peter Maj-dič, star 35 let, pokopan na italijanskem bojišču, Ernest Grabner, vojak Ervald Eisang, ki je našel smrt na vzhodnem bo-ijšču, naddesetnik Fric Pinter ter podčastnik Maks Bierbaum.
Odlikovanje treh bratov. Z železnim križcem I. razreda so bili odlikovani naddesetnik Herbert Poppich in vojaka Ernest Poppich ter Walter Poppich. Vsi trije bratje imajo že druga vojna odlikovanja in so doma iz Smartna pri Celovcu.
Boroveljska mladina je imela več manjših in večjih zborovanj, na katere so prišli tudi odposlanci delavcev iz Pliberka in drugih krajev. Na sestanku sta poročala o vseh aktualnih vprašanjih okrožni vouja Grum ter obratni vodja Pontesegger. Poseben položaj Mežiške doline je obravnaval govornik Raimund Egger, ki je poudaril, da tvori prebivalstvo Mežice in okolice nerazdružljico celoto z ostalo Koroško in Veliko Nemčijo.
Poročili so se v Celovcu: podčastnik Wa!ter Jary in Štefanija Justova, Janez Behrendt in Marija Tiirkova, Jožef Marek in Ana Winddscheva, naddesetnik Emerik Kovač in Sanlota Čolnarjeva, Diethardt Schusmann in Sarlota Rosierjeva, streiec Franc Kranner in Ivanka Staretova, strojevodja Leon Schdrm in Eiza Truppe, poročnik Maks Baltsberg in Godrum Exner, podčastnik Jože Poš in Marjana Berger-jeva ter Janez Isopp in Marija Lampers-bergerjeva.
Smrtna nesreča na celovškem kolodvoru. V nedeljo zjutraj ob 5. je postal žrtev svojega poklica na celovškem tovornem kolodvoru ranžirni delavec Janez Kiamer. Prišel je med odbijače dveh vagonov, ki sta ga tako zmečkala, da umrl kmalu po prevozu v bolnišnico.
S štajerski
Jezikovni tečaji 1943-44 zaključeni. S
koncem maja je bila zaključena akcija jezikovnih tečajev na Spodnjem Štajerskem. Akcija je bila započeta novembra 1941 in je njen namen, da nauči nemščine vse tiste, ki doslei še niso bili v jezikovnih tečajih. Takih tečajev je bilo doslei 1600 in se jih je udeleževalo 75 tisoč spodnještajerskih rojakov v starost: od 14. do 50. leta. Organizacijo vodi prosvetni urad v Mariboru. Za zaključek so bile marsikod posebne svečanosti.
Radirka predavanja za štajersko. Snod-nještajerski kmetje so potrebni pouka posebno v kmetijskih zadevah. Zaradi tega je bilo sklenjeno, da bodo za kmete posebna predavanja v radiu, v katerih jih Lodo poučevali ne samo o obdelovanju zemlje, marveč tudi 0" tem, kako morajo oddajati svoje pridelke.
Državne športne tekme na Spod. Štajerskem. Konec preteklega tedna so po poročilu »Tagespost.« vse krajevne skupine priredile državne športne tekme. Pokrajinski vodja je z namestnikom zveznega mladinskega vodje med drugimi obiskal tekme v Mariboru, Celju in Brežicah. Precejšen napredek v primeri z lanskim letom so dosegli zlasti dečki in deklice do 10 let. Posebno velik uspeh so imele športne tekme v Mariboru samem. Iz mozirskega okrožja se je zlasti odlikoval Šoštanj, kjer so športne tekme odlično izvedli. Skupinski vodja Orel je označil pomen tekem zlasti v današnjih trdih časih. Soštanjska edinica je dala 38 zmagovalcev in zmagovalk. Tudi v Trbovljah je bilo veliko navdušenje, ko so zmagovalci in zmagovalke iz rok namestnika zveznega mladinskega vodje prejeli zmagovalne igle.
Ženski zbor v Ptuju. Pred dnevi so imele ptujske žene in dekleta sestanek, na katerem so obravnavale vsa važna vprašanja v zvezi z današniim časom. Tov. Mašerova je imela programatičen govor, v katerem je naštela dolžnosti ženske v vojnem času. Tudi od ženske zahteva vojna napor vseh sdl, da se bo izvojevala potrebna zmaga Ptujske žene in dekleta bodo pripomogle k zmagi s popravljanjem obleke in perila, poleg tega pa ne puste ob strani nobene prilike, ki se jim nudi za uspešen zaključek vojne.
Sestanek v Cmureku. Okrožni vodja Ar-nulf Lili je sklical v Cmureku sestanek predstavnikov stranke, mladine in zastopnikov domačinov. Na zborovanju so bila najprej podana poročila o položaju, nato pa so obravnavali smernice za delo na Spodnjem štajerskem. S posebnim ozirom na krajevne razmere so določili podrobnosti glede spravljanja žitnega tn sadnega pridelka.
Iz Optotnioe poročajo, da tam opravlja službo krajevnega kmetskega vodje Franc Possek, ki je te dni praznoval že 79. rojstni dan. Kljub dolgi poti prihaja na teden dvakrat v urad krajevnega vodstva, kjer sprejme po 50 strank. Ob 79. rojstnem dnevu je bil deležen različnih počastitev.
Mariborski športni klub Rapid je te dni
obhajal četrtstoletnico svojega obstoja. Ta jubilej bodo proslavili s posebnimi prireditvami, o katerih se sedaj dogovarjajo predstavniki mariborskega športnega življenja z zastopniki stranke in drugimi oblasti.
Športna poroka v Mariboru. Mladi mariborski teniški mojster Ernest Blanke, sin dr. Blankeja, predsednika športnega združenja Rapid v Mariboru in brat na vzhodnem bojišču padlega najboljšega teniškega igralca iz Spodnje štajerske Otona Blankeja, se je poročil te dni z znano mariborsko športnico Lindo Kleinvv&chter-jevo.
Nemi film bodo predvajali v Mariboru odslej redno vsak mesec. Na ta način bodo seznanili Mariborčane z raznimi kraji in šegami v Nemčiji.
Postopačeve goljufije. 24 letni Jožef Lu-kas iz Trbovelj je že večkrat prišel v navzkrižje z zakonom. 2e 17 let star je zagrešil prve tatvine, poneverbe in goljufije. Zadnjič se je moral zagovarjati pred deželnim sodiščem na Dunaju, ki ga je obsodilo na 10 mesecev ječe. Lukas je zagrešil več tatvin na ozemlju Spodnje štajerske. V Trbovljah je izvabil nekemu znancu zapestno uro, drugemu kolo, nekje drugje je zopet ukradel denarnico s 75 markami gotovine, čevlje itd. Obsodili so ga na dve leti.
Iz Trsta
Ob terorističnem angloameriškem letalskem napadu na Trst so pokazali, kakor poroča »Piccolo« v svoji nedeljski številki, poseben pogum in požrtvovalnost tržaški gasilci, ki so storili vse, da spravijo žene in otroke na varno pred ploho bomb. Eden od njih je sredi svojega človekoljubnega, požrtvovalnega dela umrl, drugega pa so prepeljali v bolnišnico, kjer se bori » smrtjo. Trupla žrtev terorističnega napada na Trst so bila prepeljana v mrtvašnico glavne bolnišnice, v kapelo sv. J usta in kapelo sv. Ivana, Težje ranjeni so bifli prepeljani v tržaško bolnišnico. V nujnih primerih je bila takoj izvTšena operacija. V mrtvašnice, bolnišnice in operacijske dvorane so takoj prihiteli zastopniki civilne in vojaške oblasti, nadalje tržaški škof mons. Santin, ki je blagoslovil mrtva trupla ter ranjence in v posebni radijski oddaji naslovil na bridko preizkušeno tržaško prebivalstvo tolažilne besede. V svojem nagovoru je sporočil tržaškim vernikom, da bodo v ponedeljek po vseh tržaških cerkvah maše zadušnice za nesrečne žrtve napada. Ob sklepu je izrazil svoje zaupanje v Marijo. Napovedal je tudi veliko zbirko v prid vsem, ki so prizadeti zaradi bombnega napada. Tržaški župan pa je ob priliki sovražnega bombnega napada izrazil svoje priznanje vsem, ki so uspešno prožili svojo pomoč. Na lastnike javnih loika-lov, restavracij in gostiln je bil naslovljen poseben apel, naj pomagajo po svojih možnostih vsem onim, ki so bili zaradi napada na Trst prizadeti in ki so ostali brez stanovanja. Razen tega so se pričele Zbirke po vseh mestnih okrajih. Vsi oni, ki so med letalskim alarmom prišli ob svoje živilske nakaznice, bodo projeli nove živilske nakaznice pri občinskem preslcrbovallnem uradu.
Zaklonišča glavne bolnišnice so namenjena izključno bolnikom omenjene bolnišnice, katerih število je te dni znatno naraslo. Bolnišnično vodstvo še posebej opozarja na to ostalo tižaško prebivalstvo, ki se naproša, da se ne zateka v omenjena zaklonišča.
Alarmni znak bodo dajali odslej v Trstu s sočasnim tuljenjem siren na zračni pritisk in zvonjenjem zvonov.
Cene čevljem. Komisar za cene v pokra-j;nah Trst, Furlanija. Gorica, Trst, Istra in Kvarner je določil naslednje cene čevljem: moški čevlji tipa A 221 lir, vrste B 198, vrste C 115; ženski čevlji vrste A par po 209 lir, B 187, C 100; deškn čevlji A 166. 146, 130, 118 in 110; deški čevlji B 131, 118, in 110; otroški čevlji vrste B par po 131. 118, 108, 98 ter 91; otroški čevlji vrste C par 78, 71, 63, 58 in 53 lir; otroški čevlji vrste D po 68, 55 in 45 lir.
Nalivi, že v noči na soboto se je vreme spremenilo in je pričelo deževati. V nedeljo zjutraj je na novo deževalo, popoldne in proti večeru je lilo kakor iz škafa. Ulice in trgi so se pretvarjali v jezera ln mlakuže. Lilo je neprenehoma več ur, česar Tržačani že dolgo ne pomnijo. V nedeljo ob 21.30 je pričel naliv popuščati, deževalo pa je vso noč.
Ljudsko gibanje v Trstu. Dne 8. ln 9. junija je bilo v Trstu 18 smrtnih primerov, 4 rojstva in 2 poroki.
Smrt postajnoera načelnika. Te dni Je umi v Trstu višji postajni načelnik Alojz Dell Grande, ki je doživel starost 60 let. Bil je več let postajni načelnik tržaškega osrednjega kolodvora. Po rodu je bil iz Siene.
Vsak dan nezgode. Med delom v zaklo-niščnem predoru na trgu Foraggi se Je ponesrečil 20 letni kovač Atili Da Re 60. kmetovalec Jožef Grivec iz Pirana je padel z osla in si zlomil levo nogo. 59 letni delavec Lovrenc Sturman iz Skednja 97 si je med delom v industrijskem obratu ranil desno nogo. V bližini pokrite mestne tržnice v Carduccijevi ulici je povozil neki motociklist 76 letnega Emesta Tausa-niia iz Orlandinijeve ulice 3, ki ima zlomljeno desno nogo. 27 letna Alojzija Salvi si je pri padcu po stopnicah poškodovala desno nogo. Ponesrečenci se zdravijo v tržaški bolnišnici.
Iz Gorice
Prijava vodnjakov. V smislu objave pokrajinskega odbora za protiletalsko zaščito v Gorici je treba na področju goriške občine prijaviti vse vodnjake 8 pitno vodo do 15. junija v uradu mestnih podje-tej v ulici 9. avgusta.
Novi m««. V Šempetru pri Gorici Je pel dne 4. junija novo mašo Mirko 6kara bot. Slavnostni pridigar Je bil misijonar P. Jožef Gregor iz Trsta. Pri Sv. Luciji pa je pel novo mašo dne 4. Junija Ivan Kobal. Slavnostni pridigar je bil špiritual goriškega bogoslovja dr. Franc Močnik. Obeh novomašnih slovesnosti so se udeležili verniki Imenovanih župnij v velikem številu.
Smrtna kosa. Te dni so umrli v Gorici 64 letni Franc Breška, 75 letna Antonija
Vidic, 23 letni kmetovalec Alojz 6 letna Albina Uršič, 60 letna Angela Bet-tram, vd. Trampuš, 18 letni mizar Julijan Cej, 86 letna vpokojenka Karolina Andor-fer in 70 letna šivilja Katarina Bevčar.
Himen. Te dni so se poročili v Gorici pomorski strojnik Emil Angelini in uradnica Elvira Primožič, mesar S. Kocijančič in gospodinja Ana Boškin, mehanik Miroslav Pavšič in delavka Ema Brescia, nameščenec Karel Picek in gospodinja Eva-lina Barbarino, kmetovalec Oliv Pavšič in gospodinja Emilija Debenjak, sedlar Anton Marchi in gospodinja Germana Ko-mac.
Med letalskim alarmom na ulicah. Pred
pristojnimi oblastvi v Gorici se bodo morali zagovarjati 151etnš Martn Mavrenčič, 181etni Dominik Havlik, 26letna frizerka Frančiška Skarabot in 15letni Lucijan Carli, ker so bili oto času letalskega alarma na ulicah.
Nezgodi v Avčah in Mirnu. 15letni Pavel Stergar iz Avč nad Kanalom je splezal na češnjo. Med nabiranjem je izgubil ravnovesje in padel z višine 4 m. Ium zlomljeno levo ključnico. Med delom na polju se je ponesrečila na levi nogi 37letna kmetica Ivanka Vuk iz Mirna. Oba ponesrečenca se zdravita v goriški bolnišnici, kjer se zdravi tudi 37letni Evgen Spangheri iz Gorice, ki si je pri padcu s kolesa zlomil levo nogo.
Tatovi v Kočeviji. Mariji Gabrijel«če*l vd. Glešič so odnesli tatinski zlikovd iS njenega kurnika v Kočeviji 4 zajčke in dobro pitano raco. Gabrijelčičeva je oškodovana za 2000 lir.
Iz Hrvatske
Povišane oene za tobak in cigaretne to-delke. Ravnateljstvo državnih monopolov v Zagrebu javlja, da veljajo odslej za nekatere vrste cigaretnih izdelkov povišane cene. Cigarete Drina stanejo 10 kun komad, Neretva 7 kun. Ljubuški pa 7 tam. Trebinjski tobak prodajajo po 10.000 kun kilogram, d oči m je neretvanskemu tobaku cena 6500 kun za kg.
Bele&nica
mmmmmm—mmKmmm—rnmmmimmm—mmmamk
KOLEDAR:
Sreda, 14. junija: Vasilij.
DANAŠNJE PBJREDITVK:
Kino Matica: Poročna noč.
Kino Sloga: Moji štirje mladi.
Kino Union: Zagovornik ima besedo.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
ZATEMNITEV Je strogo obvezna od 22. do 4. ure.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Sreda, 14. junija, ob 18.: Nevesta s krona. Kčcl Srcds
Četrtek, 15. junija, ob 18.: Dona Diana. Red B.
a
Avgust Strindberg: »Nevesta s krono«. Osebe: Mats-Jan, Kersti-Saričeva, Kerstl-na mati-Kraljeva, vojak, Kerstin oče-Ras-tresen, cerkovnik, Kerstin ded-Benedičifi, Brita, Matsova sestra-Mira Danilova, Mat-sov ded-Cesar, Matsova stara mati-P. Ju-vanova, Matsov oče-Gorinšek, Matsova mati-Gori nškova, župan-M. Skrbinšek, pastor-Nakrst, povodni mož-Korošec, babica-Ra-karjeva, ribič-P. Kovič. Režiser: C. Debevec. Scena: V. Skrušny. Glasba: Strindberg Balatka.
Naslednja dramska premiera bo uprizoritev na novo naštudirane Scribejeve vesele igre: »Kozarec vode« v režiji prof. O. šesta. Ta učinkovita komedija, ki je bila v naši Drami že večkrat dana, obravnava dvorske spletke na dvoru angleške kraljice Ane. Dve politični struji, katerih zastopnika sta vojvodinja Malbouroughška in grof Bolingbroke, pomagata s svojim nasprotstvom ljubezenski zgodbi dvorjan-ke Abigaile in poročnika Mashama do zaključka. V glavnih vlogah: Nablocka, Mira Danilova, V Juvanova, VI. Skrbinšek in Bitenc.
OPERA
Sreda, 14. junija, ob 18.: Don Jnan. Cene
od 40 Lir navzdol Četrtek, 15. junija, ob 18. Faust. Red Četrtek.
*
W. A. Mozart: »Don Juan«. Opera T dveh dejanjih (osmih slikah). Napisal Lo-renzo da Ponte. Osebe: Don Juan-Popov, Leporello, njegov sluga-Betetto k. g., Dona Ana-Heybalova, Comthur, njen oče-Lupša, Dona Elvira-Mlejnikova, Don Otta-vio-Lipušček, Zerlina, kmetsko dekle-Ban-kartova, Masetto, njen ženin-Dolničar. Dirigent: A. Neffat. Režiser in koreograf: ing. P. Golovin. Scena: ing. E. Franz. Kostumi: J. Vilfanova.
Novoangažirana članica opernega baleta Lidija Wisiakova bo nastopila prvič po večletnem premoru v »Baletnem večeru«, ki ga je koreografiral ing. P. Golovin. Plesala bo eno glavnih vlog v Griegovi sulti »Peer Gynt«. Večer bo obsegal poleg tega še skrajšani balet Ernesta Dohnanyja: »Pieretin pajčolan« in Ravelov »Boleroc. Kot solisti bodo sodelovali: Bravničarjeva, Japljeva, Kiirbos in Pogačar. Dirigent: D. Zebre.
Oddajniška skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
Sprememba radijskega sporeda za torek
13. t m.: 21.—21.15: Glasbena medigra. — 21.15—22.: Komorna glasba — Ljubljanski godalni kvartet in Klarinetni trio.
Sreda, 14. junija
7.—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—9.: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30—7.40 Poročila v slovenščini. 9.—9.10: Poročila v nemščini. 9.10—9.20: Koračnica, napoved sporeda (nem. in slov.). 12.—12.30: Opoldanski koncert 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.: Veseli zvoki za premor. 14.—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.: Vsakemu nekaj. 17. —17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Otroška ura; izvajata Maša Slavčeva in Pavla Lovšetova. 17.45— 18.15: Majhen intermezzo. 19.—19.30: Slovenske pesmi poje tercet sester DobrS-kovih. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini, napoved sporeda. 19.45—20.: Razgledi. 20. -20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.15: Kar vam je drago. 21.15—22.: Pozdravljena, prelestna noč! 22.—22.10: Poročila v nemščini 22.10—23.: Glasba za lahka nofi.
Športni tečaji
v počitnicah
Več mladinskih telesno-vzgojnih tečajev za plavanje, lahko atletiko, športne igre in telovadbo
Nedavno smo poročali o razšiujeiiem pouku telesne vzgoje, ki se ga udeležuje okrog 70CO ljubljanskih srednješolcev in srednješolk. Pri tem pouku velja skrb telovadnih učiteljev zlasti povprečnim in pa manj nadarjenim telovadcem in športnikom, ker pač ne gre za nego prvakov al' specialistov v nogometu, atletiki ali orodni telovadbi, temveč za temeljno telesno vzgojo vseh učencev.
O počitnicah bodo sicer z razširjenim poukom telesne vzgoje nadaljevali — škoda bi namreč bilo, če bi prekinili s tako koristnim vzgojnim delom že zdaj, ko so šele dobro začeli — uvedeni pa bodo tudi posebni tečaji, pri katerih bo veljala prav posebna skrb zlasti onim dijakom in dijakinjam. ki bodo nekoč tvorili jedro novega slovenskega spona in telovadbe. Prevelika vrzel bi bila v našem športu, če ne bi že zdaj Skrbel i za kakovostni naraščaj.
Tako bomo imeli letos v Ljubljani več mladinskih telemovzgojnih tečajev, katerih se bodo udeleževali učenci in učenke, ki kažejo posebno nadarjenost in veselje za lahko atletiko, plavanje, športne igre ali pa za telovadbo. Ti učenci bodo oproščeni razširjenega pouka šolske telesne vzgoje v svojih razredih, ker bo vnesena v njihov spored, medtem ko se bodo udeleževali posebnih treningov pod vodstvom naših najboljših strokovnjakov. Vendar tudi ti tečaji ne bodo enostranski, zakaj atleti in telovadci se bodo udeleževali po dvakrat tedensko svojih posebnih vaj na stadionu (dekleta v Tivoliju), enkrat tedensko pa bodo tudi plavali, da bodo deležni še dopolnilnega športa. Zato pa bodo plavala zahajali po dvakrat tedensko na kopališče, enkrat pa na zeleno igrišče.
Kot novost bodo v letošnjih počitnicah uvedeni tečaji za učence, ki še ne znajo plavati. V poštev bodo pr.šli učenci (učenke) nižjih razredov srednjih šol. Začetni-ških plavalnih tečajev se bedo morali udeleževati vri oni. ki se ne počutijo varne v globoki vodi. in sicer po preizkušenih metodah Plavalne šole SK Ilirije. Prvič se bo torej zgodilo, da se bodo dijrki v okviru šolske telesne vzgoje učili tudi najpotrebnejše panoge — plavanja. Tečaji za neplavalce bodo dnevno od 9. do 11. ure na Ilirija, trajali pa bodo po 20 dni.
Kljub izrednim razmeram bo letos dovolj poskrbljeno za telesno vzgojo naše dijaške mladine. Velikega pomena za zdravje mladine je, da se bo razširjeni pouk ie-lesine vzgoje nadaljeval tudi o počitnicah, hvalevredna je zamisel zaČetnišknh tečajev za neplavalce, pozdravljamo pa tudi športne in telovadne tečaje, katerih bodo zlasti vesele športne organizacije, ki so navezane zlasti na naraščaj iz dijaških vrst.
Vztrafni* m smrSfivo — do svetovnega reksrsla
Vztrajnost jn marljivost sta čednosti, ki sta v tesni zvezi tudi s športnimi uspehi. Preizkusno je. da si je treba velike športne uspehe priboriti z neumornim delom. Za vrhunske uspehe v športu ali svetovne rekorde je treba dela m prip?a\ še več. toda kdor vztraja in vežba. slednjič le doseže veliki cilj.
Tako nekako se je razvijala tudi športna pot danske plavalke Fritze Nathhausen, ki je nred kratkim v svojem domačem kraju Aarhu-s i izboljšala svetovni rekord v plavanju na 100 v prosto za 59.4 sekunde. Dosedanjo najboljšo znamko na taki progi je 1. 1941 v istem razenu postavila dru<?a predstavnica danske ženske plavalne elite (Kirsten Busch-Sorensen). ki je takrat za 2 desetinki sekunde prekosila /id njene še slavnejše rojakinje Ragnhild Hve-2ct. Najnovejša rekorderka Nathansenova je Ma 1. 1941 na j ostrejša rivalinja svoje prijateljice Busch-Sorensonove in je v bistvu tudi precej pripomogla, da je uspel takratni poskus / i znršitev svetovnega rekorda. Sorensenova se j c kmalu pc svojem življenjskem uspehu umaknila v ozadje, deloma zaradi študija, deloma r.a — no. kakor se tako rado primeri mladim < ekletcan in še priznanim športnicam povrhu — zaradi srčnih zapletljajev, pravijo pa, da -e ni čisto izgubila veselja do plavalnega športa.
Nathansenova pa je vežba la dalje in napredovala tako dobro, da je nekoč na sprinterski r.rogi dokazala svoje znanje celo v dvoboju z Rognhild Hvegerjevo. Sedaj je komaj 18 let stara, porušila svetovni rekord svoje prijateljice in se tako predstavila kot najhitrejša plavalka na svetu, Morda ji ne prisojamo preveč, če mislimo z njenim imenom tudi na ženski plavalni rekord! na 100 m prosto, ki ga že od 1. 1936 brani helandska mojstrica Willy' den ( Hrden s časom 1:04,6 jn ga niti več kakor 40-kratna svetovna rekorderka Ragnhild Hveger po večkratnih poskusih ni mogla spodnesti. Morda bo prav ona. če bo vztrajala marlji-
vo...
Iz sodne kronike
Spodletel poskus maščevanja
Mesarski pomočnik Jože je bil osumljen, da je izvršil dva vloma v mesarske tržnice na ljubljanskem živilskem trgu. Sum je izrazil nek mesar, ki je Jožeta večkrat videl, kako je ;gral na karte za visoke zneske. Jože se je odločno branil krivde in preiskava res ni mogla dognati zanj kaj obremenilnega. Ker pa je Jože maščevalen, je hotel brž povrniti mesarju, ki ga je obremenjeval, milo za drago.
Jože je bil v preiskavi tudi zaradi tega. ker je kupil na čm: borzi 6 kg govedine po 78 lir kg in 17 kg Svinjine po 85 lir kg. Naenkrat je začel trditi, da mu je govedino prodal omenjen: mesar. Tako sta prišla oba na zatožno klop. z njima pa * neka frizerka, ki je kupila tri četrti kg govedine po črnoboTzi-janski ceni
Razprava ni mogla dognati, da b' bile Jo-žetove trditve resnične. Glede na pričevanje žene prizadetega mesarja je kazalo, da gre zelo verjetno za maščevanje. Scdmk je zato mesarja oprostil, kaznoval pa mesarskega pomočnika zaradi prekupčevanja z mesom na 14 dni zapora. 1000 lir denarne kazni in zaplembo svinjine. Frizerka je bila obsojena na 100 lir denarne kazni, pogojno za dobe.' 1 leta.
Oplenjena mehanična delavnica
Večkrat se je že zgodilo v času te vojne, da so se ljudje spozabili in da so plenili po raznih skladiščih, ki so jih pustile prejšnje oblasti brez nadzorstva. Značilno je. da gre v takih primerih večinoma za ljudi, ki prej vse svoje življenje n;sr. bili kaznovani. Doslej so b'li vsi. ki jih je preiskava o takih tatvinah zalotila in identificirala strogo kaznovani Ob'astva stoje na stališču, da v takih primerih ne gre za zapuščene stvari brez lastnika. Odnašanje takih stvari je prav tako tatvina, kakor je protipravno prisvajanje katere koli druge lastnine
V začetku novembra lani je ostala brez nadzorstva mehanična delavnica tovarne Fiat. Policija je bila opozorjena, da v okolici bivajoči odnašajo iz nje njeno opremo. Izvršila je preiskavo pri nekaterih sosedih in tako so v četrtek prišli na zatožno klop 76-letni železničar v pokoju J. R.. 47-letia žena mestnega uslužbenca A. D. in še nek maloletnik. Železničar je bil obtožen, da je iz skladišča odnesel strensko uro in fotelj, žena mestnega uslužbenca mizico in stol. mladoletnik pa razne praktične stvari.
Obtoženo <so dejanje priznavali in so se zagovarjali, da so bili zapeljani po splošnem mnenju, da je tako odnašanje dovoljeno. Sodnik jih je vse spoznal za krive jn je obsodil železničarja na 3 mesece strogega zapora, pogojno za dobo 2 let. ženo mestnega uslužbenca na 20 dni strogega zapora, pogojno za dobo 2 let. in maloletirka na pogojni odpust na preizkušnjo za dobo 1 leta. Državni to-žilec je prijavil priziv, obsojenci so se s sodbo zadovoljili.
Pri nesreči se je hotel okoristiti
Železniški kurjač F. Š se je mudil 27. aprila v Logatcu, ker je imel službo na pomožnem vlaku. Malo prej se je v Logatcu zgodila nesreča, da sta trčila dva vlaka. Nek vagon je bil skoro do nerabnosti poškodovan. Obtoženec se je splazil vanj in hotel iz njega odnesti več platnenih in plišastih sedežnih prevlek. Pri tem ga je zalotil organ železniške policije, ki ga je prijavil sodnim oblastem.
Obtoženec je svoje dejanje delno priznaval. Prevleke naj bi mu služile za čiščenje rok. Izgovarjal se je, da je bilo nekaj prevlek že pripravljenih v vagonu in da je on odstranil samo dve. Storil da je dejanje zato. ker je bil prepričan, da bodo šle prevleke v izgubo, ker so morali vagon rezati z varilnim strojem.
Sodnik ga je spoznal za krivega v smislu obtožnice in ga je obsodil po §§ 31.. 314. :n 316. na 5 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih pravic za dobo 2 let. Obtoženec je prijavil priziv.
ORGANIZACIJA TODT
potrebuje za teleionistinje
moči
v starosti od 20 do 30 let. Izobrazba se vrši v tečaju pod nemškim vodstvom in je potrebno popolno ali vsaj delno znanje nemščine. Tečaj traja 4 tedne v lepem kraju ob Gardskem jezeru. Po končanem tečaiu sledi namestitev po možnosti v domačem kraju ali v bližnji okolici pri gradnjah organizacije TODT.
Podrobne informacije pri Organizaciji T o d t, telefonski odsek,
vodja g. Seiler. Prijave istotam.
prazne cementne in stične, papirnate, kupuje PETKO-NAFTA, Ciril-Metodova cesta St. 35«.	J-380-7 Vsako ANTTKVARIČNO slovensko knjigo, revijo, časopise, posamezne odtise kot tudi stare listine kupuje in najboljše plačuje Knjigarna Janez Dolžan, Ljubljana. Stritarjeva ulica 6.
1-389-7
SPALNICO
kompletno, dotoro ohranjeno, kupim. Ponudbe z navedbo cene n« ogl. odd. Jutra pod »Ohranjena«.	14540-7
BENCINSKI MOTOR ali Diesel motor in. o.-o-vino premer 8 cm. dolgo 3.60 m. kupim ali za protivrednost. Miklavoč, Tržna 5.	14570-7
LJUBLJANSKI ZVON tudi posamezne kuj Kupim. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Ljubljanski Zvon«. 14553 7
ZNAMKE kompletno zfoirko «li posamezne partije, tudi prekomorske tn pokrajinske. kupim. Ponudbe n^ ogl odd. Jutra pod »Zinair.ke-.	14552 7
APARAT za varjenje (Scbwa6sapa-rat) kupim. Naslov v ogl."odd. Jutra. 14580-7
DOBRA KNJIGA
pripravlja za mesec junij slavno delo velikega danskega pripovednika JENSA .PETRA JAKOBSENA, ki ga s tem prvič v knjižni obliki predstavljamo Slovencem:
»MARIJA GRUBBEJEVA"
To izredno, klasično umetnino literature XIX. stoletja, ki se bo uvrstila med najbolj priljubljene izdaje naše zbirke, so zaradi njene vsebinske pestrosti in slogovne barvitosti primerjali s staro stensko preprogo, pretkano s podobami v zlatu in v svili. Ves čar nordijske renesanse je razlit nad to knjigo o hrepenenju in usodi nerazumljene, a k višjemu stremeče žene; značaji in zapletki so opisani tako živo in zanimivo, da knjige ni mogoče odložiti brez občutka hvaležnosti do pisat 1 ja. ki nam je razodel toliko svoje zrele življenjske izkušnje.
Knjiga je že v tisku, prevedel jo je B. Stopar.
Kdor išče službo prača za vsake oeseai, L —.30, za drž. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 2.—- Najmanjši iznos za te oglase Je L 7.-. - Za zenitve m dopisovanja Je plačati za vsako besedo L i _ za vse druge oglase L —.60 za be-=°do za drž. ln prov. takso —.60, za dajale naslova ali šifro L 3.-. Najmanjši Iznos za te oglase J« la 10.—.
KUHARICO
samo prvovrstno, sprej meni k dvema osebami takoj. — Predstaviti se: Adler-Service, Kersmko va 2 od 5. do 6. ure po poldne.	14076-la
POSTREŽNICA poštena, snažno, ki zna kuhati in vsa druga hišna dela, po možnosti Zii ves dan. dobi službo. Vprašati Kolodvorska ul. 8, pritličje.	14542-la
Mgr. PHARMACIJE z znanjem nemščine, iščem. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod 'Farm.-cevt 99«.	14544-la
POSTREŽNICO pošteno, sprej mem za dopoldanske ure. škrab. čeva 6. priti. 14545-1«
SOBARICO perfektno v pospravljanju. serviranju in likanju! sprejmem proti dobri in zadostni hrani in plači 500 do 600 lir. Ponudbe na ogl. oda. Jutra Dod »Spretna .sobarica«.	14563-la
KUHARICO prvovrstno, zdravo in čisto, sprejmem-. Hrana dobra. plač- 600 lir. Hro-vat. Levstikova 12.
14562 -i a
MLAJŠI FANT
za vsa hišna dela in sobarica. dobiti stalno <lu. žfbo z vso oskrbo v gostilni Mrak Rimska 4.
14589-la
ESTOsOLEC begune.';, spieten. vešč v risanju, išče čez poletje primerno zaposlitev. Veseli ga tudi posel knjigami in s statistiko. Ponudbe na ogl. o-Jd. Jutra pod »Dopoldan-.	14541-1
i)I JAK ki je absolvircl šesto, išče med počitnicami kakršno koli zaposlitev, najrajši v pisarni. Ponudbe v ogl. odd. Jutra t>od »Samo za dopoldne«.	14587-1
/OBOTEHNIČNA praktikantinja išče primerno mesto. Ponudbe n?. ogl. od. Jutru pod »Z-obotehn:ca-. 14581-1
GRADBENIK cand. ing. išče Zaposlitve. Ponudce na ogl. odd. Jutra pod Gradbenik«.	14571-1
POSTREŽNICO
veščo vseh gospod >nj-klb del iščem z.>. tikoj. Naslov v ogl. odd. Jutra.
14515-la
KUHARICO,
samostojno. za kuho in pospravljanje sob, išče dvočlanska družina. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14l62-la
GOSPODINJO
samostojno, pošteno, ki ima rada otroke, sprej-mem. Lahko samo čez d.n. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod /Vestna gospodinja--. 14555-la
MLADO DEKLE 14—16 let zn lahko delo če* dan, Iščemo. Naslov v ogl. odd. Jutra.
14583-la
VAJENCA
sprejmem takoj v učno dobo za Siehamčno obrt. Naslov v ogl. odd. Jutra.
14579-44
VAJENKO
Za modistovsko obrt. sprejmem. Salon Ste-gnar Stritarjeva ulico 9 14576-44
ŠIVILJA
gre šivat na dom. Naslov v ogl. odd. Jutra.
14577-3
vl>0 MATICA	SVleion 32-41
Imenitna vaška veseloigra z živahno Helli Finkerzeller v glavni vlogi — Smeha in solz na pretek
POBOČsMA NOČ
Igralci: Geraldina Katt, Rudolf Kari, Theodor Danneger i. t. d. Predstave od 16. in 19 uri
KINO SLOGA	Tel. 27-30
Visoka pesem materinske ljubezni v usodi prave žene in mateie v globokem dramatičnem TOBIS-ovem filmu
MOJI ŠTIRJE MLADI
Kathe Haack, slavna gledališka igralka v glavni vlogi, dalje John Pauls-Harding, Heinz Lausch, Gerhard Bomba), Brun! Lobel, Hemiann Speelmans DODATEK: KULTURNI FILM »MLADINA MUZICIRA«
Predstave ob 16. in 19. uri
KINO UNION	feleton 352-21
Napeta in tajinstvena kriminalna afera, ki je ogrožala srečo dveh mladih zaljubljencev. Misterijozen umor, ki ga
je razkrinkal slaven zagovornik Filmska umetnina v stilu nenozabne MAZURKE
Zagovornik ima besedo
Heinrich George, Caria Kust, Rudolf Fernau, Margit Symo, Kari Schonbock
Predstave ob 17. in 19 ib uri
rU'
ŠIVALNI STROJ
pogrezljiv, z okroglim čolničkom, ugodno pro. dm. Nova trgovina. Dunajska 36 (nasproti Gospodarske zveze.
14503 6
MOŠKO KOLO
dobro ohranjeno, poceni prodam. Krakovska 19.
14502-6
MELODERM
Glvcerln Gelee krenv. Vam napravi Vaše '-d dela, mraza ali športa hrapave ter rdeče roke zopet nežne in gladke. Drogerija Eniom. — Iv. Kani, Nebotičnik
14071 6 SPECIJAI.NO OL.IE
in kremo za sončenje dobite v drogeriji Emona Iv. Kane, Ljubljana. Nehotič. nik.	13810-6
m«**«««*«*«*****««'
PARCELE
v centru in tik centra za petnadstropnico, — za Bežigradom in v Šiški za vil iki sistem, na vzhodni strani. po 60.000 lir, prodam.
KUPDIO
za svojo stranko vtčio hišo in večie zemljišče. — Realitetna pisarna ZAJEC ANDREJ. Tavčarjeva ulica št. 10.	1-872-1-20
ŠIVALNI STROJ
dobro ohranjen, prodam. Celovška c. 48. 14566-6
MOŠKI PLAŠČ predvojno blago, prodi m. Naslov v ogl. odd. Jutra.	14558-6
JEDILNI SERVIS kompleten. Za šest oseb, najfinejši porcelan, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	14557-6
DVE TORBICI usnjeni, elegantni, prodom. Brejčeva 16. Šiška.
14556 6 KOŠNJO TRAVNIKA ali suho mrvo prodam. Ponudbe n>; ogl. odd. Jutra pod »Prvovrstna mrva«.	14554-6
KOZO
dobro mlekarico, čiste pnsme. proti m. Naslov v ogl. odd. Jutra.
14591-6
MOŠKO KOLO
prav d" >bro oh r« njeno, prodam Gosposvetska cesta 55/1.	14560-6
NAPRODAJ: Ko.-r.pl. postelja z vzmet, nim vložkom in posteljno omarico: komp!. špe-cerijsk. oprema, več pultov m trg. polic; kompl. jedilnica iz trdega lesa v najboljšem stanju: umivalnik z marmorno plo. ščo in umivalno garnituro; karnise: raiio Orion zadnji rrodel. krasna od-lika: radijski zvočnik >Inge!en*: gr mofon v kovčku s ploščami: 4 m dolga močni gumijasta "ev z m eden m sto pipo; 30 m dolga gumijasta cev; pisalni stroj -Mi-gnonc; razne električne predmet« in žice: rablje, ne obleke in čevlje; gonilna jermen t za motor; jedilni servis za 12 oseb; kartoteka za knjigovodstvo: c i tre. — Trgovina ,,Usp<-b', Tržaškn c. 71.
14572-6
OLIVETTI
nov, prenosljiv, zelo eleganten. specialna izdelava, prodam za lir 18.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Olivetti«.
14588 6
10 kg ŽIME
stare, ugodno prodom. Naslov v ogl. odd. Jutra.	14585-6 GRAMOF. PLOŠČE
in pisalno mizo ugodno proda trgovina »Og'ed«, Mestni trg 3.
14586-6 NEKAJ PREDMETOV
lepih, primernih za darilo. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14582 6
KUH. OPRAVO nerabljeno, ugodno predam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	14584-6
MRČES IN GOLAZEN: uši, stenice, bolhe, ščurke, molje. miši. podgane, voluharje jn bramorje zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v drogeriji KANC. Židovska ulica 1.
13827-6
PEGE IN LISAJ
Vara zanesliivo odstrani Alba krema. — Drogeriia Kane. Židovska ulica 1.
12826-6
BRAMORJE prav gotovo pokončate z Bramorin zrni. Z navodilom v droeeriji Kane. Židovska ulica 1.	13825-6
KUPIM
4.60X10 m vagonsko plahto iz dobre J.-dralne ponjave. Smeta biti ttral 2 kosa po 4.60 X 4.80 m. — Imam p... dobrega kupca' ki plača gotovo najvišje cene za stoječi les. plača takoj, s<ka P<> vojni. Gostilna K.-jfcž. Florj-mska 4. 14079-7 VREČE
BRIVSKI SALON
dobro vpeljan, vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd- Jutra pod -•Dobro vpeljan«.
14537-17
DAS DEUTSCHE
KOTE KREUZ Sonderbereitsschaft -Alpenlar.d suent drin. gr nd e nen geiernven Kooh. Personliche Vor-DteUung m der Diensv štel le des Deutschen Ro. ten Knuv.es, Sonderbereitsschaft »Aipenland-in Laibich. Merelkova ol. 7. Telefon 45-56.
NEMŠKI RDEČI KRIŽ
(posebni oddelek) »Al-penland« nujno Išče učenegn kuharja. Predstavi naj se osebno v pis-irni nemškega Rdečega Križa, posebni oddelek »Alpenland« v Ljubljani, Metelkova ul. 7. telefon 45 56.
NALIVNO PERO
original VVatennans, prodam. Naslov v ogl. »dd. Jutra.	14536-6
PISALNI STROJ ■Oiivettif prenosljiv, ma. io rabljen, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Olivetti«.
14538-6
SEMIS ČEVLJE št. 40. črne, z visoko peto tn usnjato torbico, manjše oblike, prodam. Hutter. Gledališka 7,11. Vprašati popoldne od 15. ure naprej. 14543-6
RADIO »SAFAR-. 3 cevni, v odličnem stanju, prodam za 3000 lir. Naslov v ogl- odd. Jutra.	14546-6
ELEKTROMOTOR nov, Siemens, 2 KS. 380 V, 1420 obratov, prodam. Elektromehani. ka Medvedova 4.
14569-6 DAMSKE ČEVLJE nove, letne, št. 37—38 in novo moderno svileno krilo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. Ogled Po 7 uri zveCer.
145676
DIVAN
malo rabljen prodam. Valenčak Josip, Rožna dolina cesta 19 št. 6.
14547-6
UGODNA PRILIKA
ZAMENJAM VEČJE STANOVANJE prav blizu centra za 3 do 5 sobno v strogem centru in plačam selitev in odškodnino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »ZAMENA«.	J-999-I
Vsem prijateljem in znancem sporočam, da mi je umrla moja sestra
ZARADI SELITVE
ugodno prodam staro podjetje z velikim inventarjem. Mesečni dobiček 60.000 lir. potreben kapital 300.000 !;r. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoi odločen kupec-.	14525 20
PARCELO kupim v okolici sv. Križa ali za Bežigradom. Ponudbe na ogL o: d Jutra pod »Do 100.000«-.
14501-20 MANJŠO PARCELO do 25.000 lir. kup m. Ponudbe na ogl. oad. Jutra pod -Manjša«.
14561 20
SONČNO SOBO
lepo opremljeno, s posebnim vhodom, s souporabo kopalnice. v sradišču, oddam boljšemu gospodu. Naslov v ogl. odd. Jutro.
14539 23
SOBO ali SOBICO
preprosto, s posebnim vhodom, išČH ves dan odsoten gosp d. Ponudbe na ogl- odd. Jutra pod »Plačam naprej«.
14497-23*
SOBO
preprost' opremljeno, v katero bi smele postaviti šted:ln:k. išče mirna go<pa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra p d -Na periferiji«.	14510 23a
OPREMLJENO SOTiO ali prazno, iščeta zakonca brez otrok za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zakonca- .
1456C 23a OPREMLJENO SOBO iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl odd Jutra pod
14565-23a
jap
t & AiTiM*
ZAPESTNO URO
znamke »Sigma* tov. št. 485167. sem izgubi! v nedeljo 4. t. m. na cesti v Rožno dolino. Najditelja prosim, da jo odda proti nagrad; 500 lir v ogl. odd. Jutra.
1450S 37 ZAPESTNO URO sem izgubila v bližnt Stuničeve ul., Bežigrad na praznik Sv. P-ešnjega. Telesa 8. t. m. Ker mi je birmanski spomni. pros;m poštenega najditelja. naj jo proti nagradi vrne na ogl. oda. Jutra	14548 37
OČALA v klobučevinastem etui-' ju sem izgubila med i Štadionom n Evrnpo. Najditelja prosim, da jlb proti n< grad odda v a v.
Marija Mraksva
IŠJA POŠTNA KONTROLORKA M I :1ič ^igovec« dvorišče
VIŠJA POŠTNA KONTROLORKA
Pogreb bo 14. t. m. ob V25. uri popoldne z žal, kapele sv. Antona. k Sv. Križu.
Ljubljana, Maribor, Beograd,
dne 12. junija 1944.
žalujoči: IVAN, brat;
družine : MRAKOVA, BULOVČEVA, RADULOVIČEVA, TOŠKVA
desno.	14574-37
SREBRNO URO sem izgubila od č da Matice. Pošten n.uc:-telj naj Jo proti nagradi odda v ogl. odd. Jutra.	14559-37
KOKOŠ Je ušla iz dvorišča Beethovnova ul. 7. Pošten najditelj naj jo proti nagradi vrne na gornji naslov.	1457337
IZGUBIL SEM rjavi otrošk, čeveljček (sandalo) od Drame oo gostilne Figovec. Pošten najditelj naj ga odda v ogl. odd Jutra.
14575-37
L. Friek:
24
Usada pri telefonu
Roman
Olten naroči nekakšno mešanico in cigarete. Prav za prav to pot vobče ni mislil plesati, da bi tem laže nemoteno in z vso zgovornostjo, ki mu je dana. vplival na žensko. Toda ob pogledu nanjo, elegant-nejšo in zapeljivejšo ko kdaj, vzkipi v njem vroča želja, da bi jo držal v naročju in vodil njene korake. Morda čita tudi v njenih očeh enako željo, ki mu plameni nasproti.
»Potem bova večerjala v kaki majhni, čedni vinarni.-< j: Olten po plesu proseče predloži.
»Prav za prav sem hotela iti domov.«
»Nikar, tega mi nocoj ne smete napraviti, ne, kratko in malo vas ne pustim nikamor. Nocoj ti imam še toliko povedati, Liza —.« Preskok z vljudnega vikanja na zaupno tikanje spada v njegov repertoar, kadar ima opravka z ženskami, in zdi ee mu, da nanje močno učinkuje. »Zelo mnogo' je odvisno od najinega nocojšnjega razgovora, Liza. moje življenje in moja sreča sta v tvojih rokah.«
Ko se odpravljata, ji poda rože iz vaze, m-ej pa pritisne nanje rahel poljub. V vi-narni sestavi jedilnik za oba, vedoč, da bo Liza vse olačala. Moškim njegovega kova se zdi pač samoumevno, da ženske trosijo
zanje denar. Te navade bi se Olten rad držal tudi v bodoče, da, še mnogo bolj širokopotezno bi jo uveljavil kakor doslej.
Za pijačo imata belega bordojca, in Olten z veseljem opaža, kako ga spremljevalka vneto srka; njene oči dobivajo vročičen blesk, njena drža se rahlja in postaja prostejša.
»Sploh ne vem, zakaj si nezadovoljen z menoj,« toži Liza. »Vsakikrat najdem zate čas, kadar te je le volja. Tudi zdaj sem spet telefonirala domov, da grem z neko prijateljico v opero im se šele pozno vrnem. Vse zato, da morem biti dalj časa s teboj.«
»Tvoj mož, tvoj dom, tvoj svet! Jaz pa stojim zunaj, Liza, čeprav si moja — moja. Saj se ljubiva, jeli, ali ne? Meni mečeš miloščino, trohico ljubimkanja, ki ti ne nalaga nikakih obveznostih Ne, Liza. s tem poslej nisem več zadovoljen. Vse moje življenje je tvoje, jaz pa zahtevam tvoje življenje.«
Prestrašena in vendar vsa blažena posluša njegova strastna zatrdila. »Bodi vendar pameten, Ralf« — prvič, odkar se poznata, ga imenuje tako po domače — »kaj ti ni dovolj lepo tako, kakor je. vsako svidenje praznik —k
On zmaje v glavo in mrko pogleda predse. »Liza, povej možu vse in se loči od njega.«
»Za Boga, ne, zakaj pa! Toliko prostosti mi pušča, nikoli se ne meni za to, kaj delam ves dan. Prijateljica, šivilja, frizer,
maserka, izgovorov je nič koliko, kadar te hočem videti. Cemu naj izpreminjam vse to?«
»Tvoja ljubezen do mene, Liza, je majhna in revna, žal ti je dobrega, urejenega življenja, zdaj vidim, kako je s teboj. Ali mar tolikanj visiš na možu? Tega ne morem verjeti, saj sama praviš, kako malo se briga zate. Otrok nimata, kaj te torej veže? ALi — denar? Bodi odkrita. Liza! Gotovo razopolagaš osebno z zadostnimi sredstvi, da se moževim dohodkom lahko odpoveš. Dobro premisli vso stvar in imej zaupanje vame; mirno se pogovoriva o teh rečeh, Liza, jeli?«
V drhteči napetosti čaka Olten njenega odgovora, vendar pa mojstrsko brzda svoj nemir. Menda ni kaj zasumila, ko je omenil denar m imetje? Ce ima sama premoženje, lahko sproži načrt številka ena.
»Seveda bom jaz zaslužil za naju oba.« jadrno doda svojim izvajanjem. »Kar imaš ti, naj ostane nedotaknjeno, samo za tvoje osebne potrebe, ako jim jaz ne bi mogel povsem zadostiti«
»Mučiš me, Ralf,« zatarna Liza kakor otrok, ki ga oštevajo. »Pusti vendar vse tako, kakor je. In kar praviš zastran denarja, ne, to ni tako. kakor ti misliš. Moj mož zasluži zelo mnogo in me obilno zalaga, a vse, kar imam, prihaja iz njegove roke, sama se za nič ne brigam in nimam ničesar svojega. Če bi ga hudobno zapustila .. .«
»Neumnica sladka, kaj misliš, da te hočem pahniti v bedo,« zakrene po tem razodetju takoj na drug tir. »Samo srečno bi te rad videl, samo srečno!« Tako govoreč ji izlije ostanek vina v kozarec. »Ali naročiva še eno? Imaš morda rajši kipe-čega? Dajva, izpijva do dna, na najino ljubezen, na srečno prihodnost tvojo in mojo.«
Na dušek izlije Liza opojno pijačo vase in čuti, kako ji sladka medloba zaplavlja vse ude. Samo glava ji postaja lažja in lažja, misli ji fofotajo sem ter tja kakor pisane ptičke. Čuti pa silijo proti možu ob njeni strani, ki se pomika čedalje bliže, ji mehko ovija roko okrog ramen in jo tesneje in tesneje privija k sebi.
»Domov moram Ralf. opera mora biti zdavnaj končana.«
»Saj lahke rečeš, da sta šli s prijateljico po predstavi še v kak lokal.«
»Tudi tedaj bi bilo čas. da grem domov.«
»Ne morem se ločiti od tebe, Liza. že misel na to me kar telesno boli.«
Da, da, tako je, ona čuti takisto. Morda prvič nasproti moškemu bitju. Če bi me zdajle poprosil, naj grem z njim, bogme, zdi se mi, da bi šla, šine Lizi po glavi. Zavzame se in strahoma ostrmi nad seboj. Ali jo je vino tako upijaniio? Vino, godba, ples, vonj po rožah in njegova omamljajoča bližina---
Kdo ve, ali Ralf sluti, kako je z njo? Mahoma je obmolknil in zdaj res privolil v to, da se vzdigneta. Seveda, uganil je, kako je Lizi pri duši, prav zato prekine snidenje. Njegov razum je ostal močnejši in ga opominja, da ne more z ničimer močneje razpihati Lizi ne strasti kakor s tem, da odstavi kelih v trenutku, ko ga je že čutila ob žejnih ustnicah, —
In tako spremi Lizo do taksija ter ji v slovo skoraj obšestno poljubi roka —
Kot tavarišioa svojih sinov se je Kristina zadnje tedne udeleževala vseh njun'h domačih nalog, se z njima gulila latm?ko slovnico in vokabule, popravljala nemške in francoske sestavke, se zanimala za grška, otočja in za ploditev infuzij, se borila z dolgoveznimi kemičnimi formulami in -še marsičim drugim. Ko so se tako kaT najbolje pripravili, trepeče z Aleksom m Dieterjem, češ, kaj jima bodo dali za izpitno nalogo, in kasneje, kakšen bo red. Bolj ko se šolsko leto bliža koncu, bolj se kopičijo važni roki in odločitve. Nazadnje pa je vendar opravljeno! Teden dni pred začetkom počitnic nastane v šoli veliko brezvetrje, učitelji se lotevajo sklepnega redovanja in imajo tudi sacer še razne posle za konec leta, učenci pa se po napornih tednih predajajo dohrodejni ne-skrbnosti. ki je že nekakšen prehod v veliko, krasno nočitniško lenarjenje. _
konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja: Stanko Virant — Fiir »Narodna tiskarna A. G.« als Druckstelle — Za »Narodno tiskarno d. d.«'kot Ir.seratenteil verantwortlich - Za inseratnl oddeleb odgovarja: Ljubomir Volčič