DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstva mesečno Din 15.—> — Uredništvo in upravai Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, De* lavska zbornica r— Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v social a e namene delavstvu In nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Štev. 50 * Maribor, sobota, dne 4, junija 1938 ♦ Leto XIII Koncentracija demokracije v> V Jugoslaviji je danes demokratičen 2>Velj najbolj napreden in najbolj nacionalen. V pravi demokraciji edino lahko pridejo do veljave razna naziranja in teologije. Tudi one, ki s saniranjem razmer ali napredkom bistveno nimajo nič opraviti in so prej podobna športni, kakor resni politiki. Napredek, nacionalni napredek, kakor to svojo misel nekateri imenujejo, ni v posameznih fiksnih (namišljenih) ^ejah in raznih podobnih pojavih, am-Pak v demokraciji, ki vse te stvari razčisti, izkristalizira in dovede do naravnega rezultata, ki ga imenujemo razvoj ali napredek. V demokraciji se vrši razčiščevanje jned realnimi problemi in plevami, to le, med resnimi postranskimi pojavi, ki demokracijo ovirajo ali celo zadržujejo pri delu za napredek. Povdarjanje »nacionalnega« napredka je pri nas popolnoma nepotrebno, ker smo itak v tem zmislu enotna država, kateri danes nihče ne oporeka. Za takimi izrazi se pa pogostoma skriva druga namera, ki se z demokracijo j\e vjema. Tudi mnoge druge inicijatice glede zedinjenja demokratičnih sil so prav Zaraditega prepovršne, v kolikor se ne Naslonijo na temelj, izključno na demokracijo samo, ampak hočejo reševati notranjepolitične probleme po starih, Za današnjo dobo obrabljenih geslih. Taka pristranska gesla, ki ne označujejo po svojem bistvu sporazuma v demokraciji, ker je današnja doba doba socialnih bojev in sporazumov, ne more-io nikdar vesti do združenja naprednih sil. Današnja doba zahteva sodelovanje. Koristno sodelovanje je pa istoitako mogoče le v pravi, to je, nesebični demokraciji. Marsikdo ne ve, kaj je demokracija. Navadno mislijo ljudje, da je demokracija večinsko odločevanje. To pa ni resnica. Če večina terorizira manjšino, je prav tako diktatura, kakor če posamezni absolutist ali režim vlada brez naroda. Prava demokracija je medsebojno loialno pretehtanje vseh vprašanj in njih odobritev v taki obliki, da je čim pravičnejša celoti kot socialni družbi. To je tudi edino pravi napredek. Združenje demokratičnih sil je zaradi-tega mogoče le na tem principu demokracije. Le ta princip je konstruktiven •n ker je konstruktiven že princip sam, ga mora tudi (v naši državi) vsa opozicija predvsem osvojiti, če hoče koristiti napredku in sicer brez drugih priveskov. Socialisti Jugoslavije smo odločno te-£a mnenja. Če ga ponovno povdarimo, storimo to zaraditega, ker vemo, da drugega izhoda ni in želimo, da postane Opozicija v vseh svojih delih konstruktivna (gradeča). Tako konstruktivno akcijo bomo zagovarjali in hočemo podpirati tudi socialisti, ker smo za napredek, ki je odvisen absolutno od. demokratičnega sporazuma. Kdo pa naj bo še nasprotnik takega sporazuma? Pozd rav cehoslovaški ki ob 60 letnici ustanovitve stranke Binkoštne praznike slavi čehoslova-ška socialna demokracija 60 letnico u-stanovitve svoje eminentno važne politične stranke. Važne za Čehoslovaško in za svetovni proletarijat, katere aktivnost in realnost lahko služi vsemu proletariatu in kulturnemu napredku sploh. Čehoslovaška je otok kulture in demokracije v srednji Evropi. Eminentna je zasluga bratske čehoslovaške socialne demokracije, da je ohranila Čehoslovaška republika svobodo in demokracijo in da je v stanu z uspehom se upirati nevarnemu razkroju tudi ob najbolj trdi preizkušnji. Sad je to šestdesetletnega kulturnega in političnega dela, realnega dela, konstruktivnosti in prevzema velike odgovornosti, ki jo stranka prevzema za svoje delo nad narodom in v vladi. Z aktivnim delovanjem je stranka priborila delavstvu mnogo mnogo socialnih pravic na eni strani, na drugi strani pa je znala ščititi te pravice in politično enakopravnost delavstva pred reakcijo, ki danes po vsem svetu grozi delavskemu razredu. Razmah čehoslovaške stranke se je jako poživil po sprejetju bruskega narodnostnega programa 1903, . ko se je bivša avstrijska socialna demokracija I socia emo k _ m racin organizirala po narodnostih. Strankin kongres je uvidel, da pomeni individualizacija delavskega političnega gibanja po narodnostih le korist splošnemu razrednemu gibanju. Tudi čehoslovaška socialno demokratična stranka je imela trde boje in težko delo. V njenih vrstah pa smo videli odlične delavce. Sam pokojni predsednik republike dr. T. G. Masaryk je bil soustanovitelj glasila stranke »Pravo lidu«. In mnogo mnogo drugih inteligen-tov in delavcev je z idealno ljubeznijo žrtvovalo svoje življenje za razvoj in ideale stranke, kakor še danes. Marsikdo se je čudil taktiki čehoslo-vaških sodrugov. Kakor pa uspehi stranke kažejo, je stranka na pravi poti, ker je vedno ofenzivna v izvojevanju delavske enakopravnosti in v obrambi izvo-jevanih pravic. Stranka je aktivna in sprejema odgovornost za svojo politiko in svoia dejanja pred sodrugi cele države. To je njena sila. Veliki Masaryk je bil učitelji nepokvarjene demokracije, socialne čutnosti in humanosti. Tudi socialni demokrati sc v minulih letih razvijali in razvijajo še danes z neugnano marljivostjo princip demokracije. Naravnost čuiditi se moramo tudi veličine čehoslovaških političnih, kulturnih, strokovnih, športnih, gospodarskih organizacij in ogromnemu knjižnemu in časopisnemu tisku, ki je v državi največja sila voditelj javnega mnenja. To se izraža zlasti v tem, da je na Čehoslovaškem nad 95 odstotkov prebivalstva prepojenega z demokratično, socialno in napredno miselnostjo. V mnogočem torej preveva tudi meščanske stranke idealna Masarykova demokracija in socialnost. Splošna psihoza na Čehoslovaškem je gotovo v največji meri sad resnega dela naše bratske čehoslovaške socialne demokracije. S ponosom, dragi sodrugi, zremo na vaše neumorno delo in uspehe v prid proletarijatu. Smatramo Vas za apostole realnega boja za socialne pravice in politično svobodo delavstva na ogroženem otoku v srednji Evropi, s katerega naj zasije zlato solnce svobode po vsej Evropi in po vsem svetu, Sprejmite naše pozdrave ob svojem jubileju, ki je obenem naš jubilej, z zavestjo, da ga slavimo z Vami tudi mi, ter da se hočemo z Vami bojevati za demokracijo in svobodo kulurnega človeka. Družnost! Kdo )e kriv draginje? Krivda za draginjo se preveč vali na kartele, je rekel trgovinski minister. Trgovinski minister dr. Vrbanič je utemeljeval letošnji proračun v finančnem odboru ter se dotaknil tudi naših kartelov. V državi je okoli 3000 industrijskih podjetij in 78 (prijavljenih) kartelov. Pri vseh kartelih je' prijavljenih le 345 podjetij. Največ so kartelizirane kemična industrija, papirna in kartonska ter kovinska. Zato se prav za prav po krivici vali krivda za visoke cene industrijskih izdelkov na kartele. Tako minister, Mi vemo, da nedvomno obstojajo tihi dogovori ali tajni karteli, ki vplivajo na cene industrijskih izdelkov (recimo papirni kartel). Mogoče je pa tudi, da inozemski karteli diktirajo cene v državi z moralnimi in gospodarskimi represalijami, kar kapitalizem vse prav dobro razume in zna. Za nas je merodajno, da se dela ob nizkih produkcijskih stroških skoraj povsod z velikimi dobički. Nihče ne kontrolira teh stroškov in ne dobičkov, kar bi bilo za nadziranje prijavljenih in neprijavljenih kartelov nujno potrebno. — Danes v tem oziru ni nobene direktne kontrole, Razumljivo je, da je inozemsko blago paritetno s cenami zunaj, ni pa razumljivo, da v državi, kjer se mnogo bolj izkorišča delavstvo in so surovine in naravne sile cenejše, ne bi mogle odgovarjati cene socialnim razmeram bolje kakor odgovarjajo'. In tu igrajo tihi dogovori in apetit po visokih cenah nedvomno precejšnjo vlogo. Socialistični zborovanji v Tuzli En Zenici Nasedanje odbora Socialistične internacionale v Bruslju V Bruslju zaseda izvršni odbor Socialistične delavske internacionale. Posvetovanje je v zvezi s političnim položa-lem v Srednji Evropi. Obveščamo naše naročnike, da torkova številka »Delavske Politike« za-r«di praznika ne izide. Minuli petek je došlo delavstvo iz Tuzle, Kreka in okolice, da prisostvuje v jako velikem številu v dvorani in vrtu hotela »Union« javnemu političnemu zborovanju, ki so ga socialisti sklicali. Zborovanju je predsedoval s. Jožo Jurič in referent je bil s. dr. Živko Topalovič. Zborovalci so z izrednim zanimanjem ooslušali. izvajanja s. Topalpviča o stališču socialistov dp notranjepolitičnega položaja in o politiki, ki se ob teli razmerah vsiljuje vsemu delavskemu razredu. Posebej se je govornik bavil s poizkus1. 'razbijanja in cepljenja delavskih strokovnih organizacij, ki ga uvajajo meščanske stranke. Izvajanja s. Topalo-viča so navzoči neprenehoma odobravali. Enako zborovanje se je vršilo minulo nedeljo v novem pomembnem industrij- skem centru v Zenici. Kljub nasprotni agitaciji, ki so jo vršili nasprotniki, na žalost tudi oni iz enega dela meščanske opozicije, je bila velika dvorana delavskega doma do kraja polna meščanov in delavcev. Zlasti je bilo mnogo delavcev muslimanov. Tudi tukaj so bila izvajanja s. Topaloviča sprejeta z največ-jim odobravanjem. V zaključni besedi je s. Mato Marič izrekel zahvalo udeležencem. To zborovanje je pokazalo, da se težke neprilike v Zenici, ki jih je imelo delavstvo v minulem letu, jako naglo izboljšujejo. Novi prestopi v JRZ. Iz Šibenika se poroča, da je tamkajšnja organizacija JNS v celoti prestopila v JRZ. JNSarjev v Šibeniku ja ravno dva ducata. — Vsi v Beogradu stanujoči ruski emigranti so imeli shod, na katerem so sklenili, da vstopijo v JRZ. Vojna na Kitajskem Zračna bitka pri Hankau Prejšnji torek se je vršila pri Hankau ljuta zračna bitka ob sodelovanju 50 japonskih in 50 kitajskih letal. V bitki je bilo sestreljenih 15 japonskih letal in 2 kitajski. Med japonskimi letali so bili 3 bombniki sestreljeni. Po nepričakovanih porazih se je začel režim na japonskem majati ter so ga za silo izpopolnili z novimi fašističnimi vplivi. Odredili so izkrcavanje novih čet na južnem Kitajskem. Na lunghajski fronti se boji nadaljujejo, ko so dobili Japonci ojačenje in rešili generala Dojharija obkolitve. Pričakujejo, da pride ob lunghajski železnici do nove hude bitke. Japonce povsod ovirajo četniški boji, ki se za njih hrbtom razvijajo. Ob železnici zbirajo Kitajci močno vojsko. Dunav — podaljšana cesta v Orijent Z združitvijo Avstrije je Nemčija pridobila velik kos proti Dunavu v Orient, odkoder dobiva surovine ter izvaža tja industrijske izdelke. Iz tega razloga ima Nemčija precej povoda, da odpove in razveljavi pogodbo o nevtralizaciji Du-nava. Dunav je že zvezan z Renom po kanalu, zveže se še z Bodenskim jezerom in Ulmom. Zvezati pa nameravajo tudi Labo, Odro in Dunav. S temi deli in Dunavom se odpira Nemčiji gospodarska pot v Bolgarijo, Rumunijo, Jugoslavijo, Turčijo, ki je bogata rud, in Ukrajino. rt t! s te- jntfi t»Dunav postane po tem najvažnejša prometna pot srednje Evrope, ki jo naj zaščiti Hittdja ki w Stran 2 Krvava morija na Španskem se naJal Nacistični načrt se je izjalovil I I ju je Nacisti so pripravljali veliko ofenzivo v premeru okoli 100 kilometrov, kjer zbirajo ogromno vojnega in človeškega materijala, da bi prebili bojno črto republikanske vojske, in sicer ob sodelovanju nemško-italijanskih čet. Republikanske čete so se namreč previdno umaknile na nevažnem ozemlju ter se pripravljajo na odpor v ugodnejših pozicijah. 15 francovih letal sestreljenih I padla nezavarovano mesto Alicante, ________________o_._ r ________ V zračnem boju so republikanski avi-i kjer je bilo 327 mrtvih in 1050 ranjenih lain. Chamberlain je sprejel voditelja -Ji X__lili 1 1 • C ,• a r- nrpnivalpov Atlrfločlro irloz-lo \r\ T 1X-i_ *•__i_ O O IzangleSke demokracije Za ali proti oboroževanju. Angleške strokovne organizacije (Trade Unions) so zahtevale jasnost glede oborožitvenega načrta, ki ga je predlagal predsednik vlade Chamber- jatiki sestrelili na vzhodni fronti 15 nacističnih letal, od katerih jih je bilo 14 italijanskega izvora, eno pa nemškega. Angleški protest proti divjaštvu Francova avijatika je minule dni na- prebivalcev. Angleška vlada je protestirala proti takemu divjaštvu, ki zbuja ogorčenje angleške vlade in vse javnosti. Vrše se boji dalje na vseh frontah ob velikem odporu republikanskih čet. Če je ogrožen svetovni mir, bi bila pasivnost greh Amerika o miru v Evropi, Čehoslovaška republika si je z redom «doma in svojo iskreno zunanjo miroljubno politiko pridobila v svetu izredno spoštovanje in vpliv. Ta red znotraj so tudi potrdile zadnje občinske volitve žar razširiti na obsežna ozemlja. Kdo naj predvideva posledice? Ameriško ljudstvo je edino z vsemi narodi, da je stalen in trajen mir potreben 'povsod. Obenem je Hull pozitivno izjavil, da Ze- in pa hladnokrvna stvarnost in dobro- j dinjene države ne bi mirno opazovale, hotnost v sporu s krkonoškimi Nemci in j če bi si Nemčija hotela osvojiti dele Če-Nemčijo. Ugled je pridobila republiki hoslovaške. aiačelna stanovitnost, politična zvestoba do zaveznic in stvarna miroljubna mednarodna politika, ki neomajno stremi po demokratičnem sporazumu in sodelovanju med narodi. Zaraditega se nam ni treba čuditi, če se oglašajo v kritičnem trenutku predstavniki ameriških Zedinjenih držav ter svare pred krvavim sporom, ki bi utegnil nastati med Čehoslovaško in Nemčijo zaradi krkonoških Nemcev. Zedinjene države, oziroma predsednik Roosevelt, so pred meseci pozvale evropske demokracije k strnitvi in obrambi demokracije ter mednarodnega prava. Odziva pa niso našle, ker je Anglija zagovarjala barantaške kompromise svoje sedanje politike od države do države. Zedinjene države so se tedaj desinteresirale na Evropi, razen, če bi bili ogroženi ameriški interesi. Sedaj pa, ko je nastal spor v čehoslo-vaški republiki z 1* mi 1 zaradi krkonoških Nemcev, so Zedinjene države uvidele, da iz tega spora lahko nastane nova svetovna vojna, so se pa oglasile. Državni tajnik Kordell Hull je izjavil, da Zedinjene države z velikim zanimanjem motre dogodke v Evropi z željo, da ostane mirna. Hull je opozoril na Kellogov mirovni pakt, s katerim se vojna kot sredstvo politike zametava. Na tem paktu so sodelovale tudi Zedinjene države ter ga je v Parizu podpisalo 1928 63 evropskih držav, med njimi tudi Nemčija in Čehoslovaška. Pakt, je rekel Hull, je danes še prav tako v veljavi kakor je bil takrat, ko je bil sklenjen. Ta obveza Zedinjenih držav, ki so vajeni izpolnjevati mednarodne pogodbe, nalaga, da se Zedinjene države za- Čehoslovaška je prav v zadnjem času jasno dokazala pred vsem svetom, da hoče in želi rešiti sporne probleme miroljubno, pošteno in pravično. Želi se ogniti konfliktu in se sporazumeti. Odtod ugled republike na eni strani, na drugi strani so pa podpisanice Briand-Kellog-ovega pakta moralno dolžne odgovarjati za obveze, ki so jih prevzele s podpisom pakta in braniti čehoslovaško republiko ter z njo svetovni mir. Slika iz Slovenije Beda šolskih otrok. Po predavanju prof. Čopiča v Ljubljani le par značilnih številk, čeprav je bilo celo predavanje izborna verna slika razmer pri nas. V Sloveniji imamo okoli 5 odst. šolskih otrok, ki so brez zajtrka, ponekod pa celo 20 odst. Celih 17 odst. otrok je brez toplega obeda, ponekod sploh ne večerjajo, ker nimajo kaj. Okoli 30 odst. otrok ne dobiva za hrano mleka, pač pa v vinorodnih krajih vino. V Beli Krajini, domeni jetike, je 50 odst. otrok brez kruha. Kaj če bi ooisovali stanovanja (ki so na Jesenicah najneprimernejša glede prostornosti), oblačenje in druge razmere. Te razmere postajajo vedno slabše, ker se gospodarstvo slabi in ne goji prav. Odvajajo se iz Slovenije dobra in kaoital, zato obubožavanje in nazadovanje. Dofna in pa svetu organizacij Valterja Citrineja. Vršilo se je tudi posvetovanje o angleški zunanji politiki, ki so se ga udeležili zunanji mi' nister Halifaks, minister Inskip in industrijski vladni svetnik Horace Wilson. Citrine je izjavil, da strokovne orga' nizacije ne nasprotujejo oboroževanju( boje se pa, da se ne bi nekega dne brit-ska oborožena sila porabljala v prid fašizma proti demokraciji. Očital je Chamberlainu, da je nedavno »slavil« Mussolinija v spodnji zbornici." Chamberlain si je dal predložiti zapisnik tiste seje ter je nato izjavil: »Pooblaščam Vas, da javno povesta da nisem fašist. Sem demokrat doma' čega kova.« ^ V nadaljnji razpravi je še izjavil Chamberlain, da veruje v demokracijo* svobodo govora, svobodo tiska in vse državljanske svoboščine v okviru z3' konov. Če se doseže sodelovanje s strO' kovnimi organizacijami in če pokažejo strokovne organizacije dobro voljo, b® Anglija v dveh ali treh letih tako močnai da ne bo več vojne nevarnosti. Angleška vlada vpošteva delavske organizacije ter se je z njimi posveto-vala, kako naj izvede svoje načrte proti vojni nevarnosti. Narodna strokovna zveza in Jugoras. Pišejo nam; »Slovenec« poroča, da se NSZ pogaja v Beogradu za vstop v J.ugoras. »Slovencu« to ni prav, ker bi pač »zeleni« dobili v Sloveniji prehudo konkurenco, če bi »plavi« prišli v Jugo-ras. »Slovenec« bi rad še naprej slepomišil s svojimi »zelenimi« in uganjal v Beogradu »jugo-slovensko«, v Sloveniji pa »samoslovensko« in klerikalno politiko. S stališča dostojnosti bi bil že skrajni čas, da se že enkrat neha ta dvolična igra. NSZ ima isti splošni in strokovni program, kakor Jugoras, zlasti je vedno stala na stališču narodnega in državnega edinstva, kar je tudi glavno načelo Jugorasa. V današnji splošni zmešnjavi pojmov bi bilo v interesu javnosti samo naravno, da gre skupaj, kar spada skupaj. Zato spadajo »plavi« v Jugoras, »zeleni« pa — na dilco. Zavedni delavci pa bodo že poskrbeli, da v Sloveniji niti »plava« niti »zelena« drevesa ne bodo zrastla previsoko. Banovinska poklicna posvetovalnica. V zmi-slu zakona o banovinski uipravi § 19 je objavil »Službeni list« naredbo o ustanovitvi poklicne nje strokovne šole, vajeniške poklice, pomožne delavce, ostale šole in poklice po telesnih in duševnih sposobnostih. Posvetovalnica 'bo tudi skrbela, da se poklici po potrebi vpoštevajo pri dodeljevanju oseb. Posvetovalnice seveda niso obvezne. Ustanovi se kuratorij v Ljubljani, ki bo vodil posvetovalnico in upravljal sklad za vzdrževanje ustanove. Miroljubna izjava — Angleški časopis »Sunday Graphic« je priobčil poročilo svojega dopisnika, da je Hitler v razgovoru poudaril, da je Nemčija za mir in da ne bo izzvala vojne zaradi Čehoslovaške, l.i«» >t«<» Nemčija ne priznava avstrijskih državnih dolgov. V pogajanjih med severno-ameriško in nemško vlado glede ureditve plačil so zastopniki vlade izjavili, da Nemčija ne bo priznala in prevzela v plačilo državnih idolgov bivše avstrijske republike. t,. i. O nalaganju socialno-zavarovalnih gotovin v Nemčiji. Z naredbo je nemški režim odredil, koliko gotovine socialno-političnih ustanov se mora nalagati v državnih ali sicer javnih papirjih in obveznicah državnih bank. Po naredbi Avstrijske novice Popotnik, ki je prišel z Dunaja, pripoveduje« da se Dunaj in Avstrija še dolgo ne bosta pri' vadila na nove razmere. V Avstriji je sedaj vse drugače, kakor so ljudje upali in pričakovali' P osebno nezadovoljni so avstrijski nacisti, ki jih je poprej preganjal Šušnik, sedaj jih pa potiskajo v stran rajhovski nacisti, ki zasedajo njihova mesta. Kakor vedno v nerednih razmerah, se je v Avstriji sedaj razpaslo verižništvo. Cene rastejo tako, da je komisar igauleiter Biirckel izdal zoper verižnike posebno okrožnico in jim grozi s koncentracijskim taboriščem. Živahna je kupčija v manufakturnih trgovinah. Ljudje kupujejo volneno in drugo pristno blago, ker se sedaj uvaja blago iz surogatov in umetnih nadomestkov, kakor v času vojne iz kopriv. —■ Znana avstrijska družba L G. Farben je priredila posebno razstavo blaga iz surogatov, da bi seznanila Dunajčane z novim izumom. Potovanju v inozemstvo se delajo težave i° je treba za potni list razna potrdila, kar traja . redno kakih 14 dni, za nearijce pa še več. PfI uradih, ki izdajajo potrdila, se ljudje nastavljajo v dolge vrste, kakor za časa vojne. Časopisi poročajo, da je bil odpuščen vse-učiliški profesor Otmar Spann, čeprav se )e pod Sušnikom zelo izpostavljal za nacionalsocializem. posvetovalnice. Namen posvetovalnice ali po-nimajo za Evropo, ker, Če nastane vojna sredovalnice je presojanje in svetovanje v po-1 morajo ti zavodi votirati v te namene 10 odst. V enem delu sveta, se utegne vojni po- i klicnih vprašanjih mladine. Tako za: obiskova-1 vsakoletnega prebitka. Čim doseže naložba 25 odst. zavodove imovine, preneha obveza zavodov, dokler in v kolikor se razmerje ne iz-premeni. ^ VMeiie.________________________________________ ^.... - M AKSIM GORKI (Preyel Tone Maček.) 16 — Pa moraš ti vse vedeti, kaj kdo misli? — sem ga vprašal. Važno je zategnil: — Da-a, kako pa? Seveda moram! In tudi vem vse! Zdelo se mi je, da govori z velikim naporom. Težko mi je bilo sedeti poleg njega. Vse svoje medle, prežvečene besede je jemal nekako z vrha svoje duše in jih je leno. postranski in nepravilno skladal drugo k drugi. In zdelo se mi je, da je pod vse kar je govoril leglo nekaj črnega, strašnega in da se on boji zadeti v to gmoto in od tc bojazni so njegove temne oči tako nepremične in je njegov porašče-n obraz tako upadel. — Kaj veš? — sem glasno in predrzno vprašal. Dvignil je glavo, me pogledal, ozrl se okrog sebe in spregovoril, kakor da bi se mu bledlo: — Vse, kar mi nalaga služba. Zvedel sem, da je Skornjahovskega gozdarja sin ušel iz pregnanstva. Tista suha učiteljica v Malinkah meša ljudstvu pamet. Pred kratkim je mežnar prišel k meni: »Pazi Semjon! Kuzma Astahov vse zasleduje. Ampak on je nor, ta Kuzma.« Prav nič se mi ni ljubilo poslušati tega njegovega govorjenja, bilo mi je neprijetno in kar nekam sram me je bilo njegovih besed, ki so mu uhajale kakor iz sanj. On pa je še nadalje s težavo obračal jezik: — On smatra vse za puntarje in tatove, mojega brata, tebe — in vse, kolikor jih je. Vem, da je moj brat ničvrednež, a puntar ni! Enostavno — fakin. Hipoma se je zganil, kakor da bi ga nekdo od zadaj udaril po zatilniku, zavrtel je z glavo, se odmaknil od mene in držeč se z roko za grlo je hripavo in z naglico rekel: r— To so vse — sami idioti! Vsi, kolikor jih je — i Kuzma, i Dosjekiti, i mežnar... Ne zavedajo se, kaj se to pravi, veš! Rečem ti — ne zavedajo se! Neokretno se je dvignil, se počasi pretegoval in znova zahripel: — Nekoč ti bom povedal, potrpi... dragi moj take stvari poznam ... sem sam videl... enostavno — pogineš! Verjemi mi. — ljudje so kakor trava, — r-rez! in so že — pokošeni. Ali pa kakor slana,... vzplamte... in ni jih več! Dim ostane in pepel! Samo oči ti še ostanejo v spominu, — drugega nič! Pristopil je h konju, držeč v roki puško, kakor sekiro, za cev, in ne da bi me pogledal se je zadrl na žival, ki je zamotala povodce, suval jo je z nogo v trebuh, potem pa se je zavalil v sedlo in je molče odjezdil. Obsedel sem na pesku, kakor da sem pijan, bilo me je strah in temna otožnost se me je polastila. Nad reko se je začela razprostirati predjutranja meglena koprena, ki se mi je zdela zelena. Za menoj je začelo šumeti in se pripogibati grmovje in iz njega je prilezel moj soimenec in si je otepal ter popravljal kapo. Začuden sem ga gledal in molčal. — Jaz pa sem — je začel — ležal v grmovju in poslušal. Malo otročje, kaj? — Čemu pa to? — Kar tako .— je rekel in povesil oči — za vsak slučaj. Posvetovali smo se in tako sklenili... Kdo se pa more nanj zanesti? Krepko sem mu stisnil desnico, čeprav se mi je zdelo malo smešno. — Kaj pa bi mogli protj njemu napraviti? —- No. žepni nožič imam! Kričal bi, če bi se kai zgodilo! Objel sem ga preko pleč in odšla sva počaS1 proti vasi. — Korajžen človek si, Jegor Petrovič! r— ic zamišljeno rekel moj soimenec in si prizadeval da bi hodil z menoj v korak in ini gledal v obraz. Jaz si ne bi upal govoriti z njim na samem, da bi £a vrag! Takih se bojim... Ugajalo mi je, da me je prvi začel tikati in tako se je nekako zgodilo, da sem mu to jutro razodel vse svoje krivuljasto in zanimivo življenje. 1 o se včasih zgodi: nenadoma in nezadržno se ti zaJi()C(e pripovedovati o sebi, povedati vse, kar si doživel' uvesti drugega človeka v svojo dušo. mu vse pokazati, kar se krije v nji slabega in dobrega. Pri našem delu ie to tudi necbhodno-potrebno: treba je tvoj tovariš do kraja ve, kdo ši in česa mu je pri^' kovati od tebe v tem ali onem težkem trenutku življenja. Od tega časa se je najino prijateljstvo okrepilo tako. da sva se tudi v slučajih ob katerih s drugi ljudje običajno sprejo, mirno poravnala. (Dal)e prihodnjič.) 1 *rr#‘ *»Vv STUDENCI PRI MARIBORU I. Delavsko kolesarsko osrednje društvo za mora delavec in pa sploh vsakdo, ki občuti to draginjo, podpirati akcijo strokovnih organizacij proti draginji in spekulaciji. Govorili so ss. Horvat, Petejan, Ulbl in dlrugi. S. Vidovič je pozval navzoče, da se naroče vsi na »Delavsko Politiko«, v kateri se bo ob-javljavljalo vse, kar se tiče zaupnikov, zlasti pa prireditev, sej itd., s čemer odpade mučno in tudi drago razpošiiljanje osebnih vabil. — S. Kokoli pa je ob koncu zbral za tiskovni sklad. Proslavo Beneševega rojstnega dne je prošlo j Neznan avtomobilist ie do smrti povozil na nedeljo priredil Češki klub v Narodnem domu1 cesti blizu Fale 67 letnega delavca Ivana Goš-v Mariboru s pestrim sporedom ob mnogošte- I nika in je pustil mrtvega na cesti ležati, vilni udeležbi članov in drugega občinstva. | Odklonjeno očetovstvo. Neko dlekle v Apa-Ob priliki velike vseslovenske razstave likov-1 čah je rodilo nezakonskega otroka in označilo nih umetnikov, ki je prirejena v veliki dvorani kot očeta nekega sina premožnega posestnika, »Union« v Mariboru in ki bo odprta do 20. junija, velja za vožnjo v Maribor polovičen popust ob običajnih pogojih. Strojniki in kurjači! Udeležite se sestanka, ki se vrši v nedeljo, dne 5. junija ob 9, uri v Delavski zbornici. Podano bo poročilo sekcije Ljubljana in Zagreb. Odbor. Trgovine bodo odprte v času od 1. junija do 31. avgusta od 15. do 19. ure popoldne. Kaznjenec ie pobegnil. 331etni Alojz Babič, ki bi bil moral odsedeti še tri leta, je pobegnil od dela v nekem vinogradu na Meljskem hribu. V Št. liju v Slovenskih goricah bo na binkoštni pondeljek proslava 1501etnice ustanovitve prve tamošnje ljudske šole. Papirnica v Ceršaku je morala radi poškodovanja tovarne, ki ga je povzročila narasla Mura, svoj obrat začasno .ustaviti. Škode ima baje pol milijona dinarjev. Na Mariborskem otoku montirajo nov zvočnik z velikim ojačevalcem za radio prenose, ki bo stal baie 45.000 din. V načrtu so tudi večerni koncerti. Sam si je zažgal domačijo Anton Pungartnik v Zgornji Kapli, da bi na ta način prišel do zavarovalnine. Pred orožniki pa se je zapletel v protislovja in so ga oddali sodišču. Združeni gojitelji malih živali vabijo na vrtno veselico, ki se vrši na Binkoštno nedeljo v gostilni Weber (Midlil) na Pobrežju pri Mariboru. Sodeluje Schonherrjeva godba. ki pa krivdo trdovratno zavrača. Sodišče je zato naprosilo načelnika biološkega zavoda v Zagrebu g. dr. Borisa Zarnika, da poda na podlagi krvne preiskave strokovnjaško mnenje i deluje Godba železničarskih delavcev in usluž nica Studenci proslavi letos 10 letnico obstoja podružnice, ki se bo vršila dne 18. in 19, junija 1938. Spored: Dne 18. junija se bo vršila v dvorani »Mraz« v Studencih kolesarska akademija s sodelovanjem centrale in podružnice na Pobrežju. Sodelujejo tudi: Godba železničarskih delavcev in uslužbencev pod vodstvom g. Petraka, Delavsko pevsko društvo »Enakost« Studenci, »Vzajemnost« Studenci in Pobrežje, Godba na fanfare centrale in člani podružnice Studenci. Začetek kulturnega večera je točno ob 20. uri. Vstopnina din 2, 4, 6 in 10. — Dne 19. junija se bo vršil^dopoldne ob 19. uri na progi Studenci—Ruš(JPStudenci velika jubilejna dirka. Start se bo vršil v štirih skupinah, in sicer seniori do Ruš, juniori do Bistrice, staro moštvo do Limbuša in ženske do križišča in nazaj. — Podružnice naj do 15. junija 1338 prijavijo svoje dirkače predsedniku Avg. Baumanu, Studenci, Kralj Matjaževa ul. 1 v svrho sestave startne liste. —* Dne 19. junija popoldne se bo vršila v gostilni »Mraz« v Studencih velika poletna in jubilejna veselica. So- o zadevi. Na podlagi teča mnenja je sodišče oprostilo okrivljenega dolžnosti očetovstva, ker njegova kri ne spada v krvno skupino otroka. Nenapovedana gasilska vaja se je vršila v sredo zvečer ob pol osmih. Na udarec zvona v stolni cerkvi in telefonski poziv so bili v par minutah gasilci z motornimi brizgalkami in ma-girukovo lestvo na mestu domnevnega požara na vogalu Gosposke in Jurčičeve ulice. Vaie so pokazale vso eksaktno pripravljenost naših gasilcev, ki vanje v resnem slučaju lahko zaupamo. Svilene triko majice, na/novejše pri Jakob Lah, Maribor Repertoar Narodnega gledališča Sobota, 4. junija ob 20. uri: »360 žena«. V korist penzijskega fonda igralcev. Znižane cene. Zadnjič. Nedelja, 5. junija ob 15. uri: »Divji lovec« Ob 20, uri: »Slehernik«. Znižane cene. Zadnjič. Pondeljek, 6. junija ob 15. uri: »Pod to goro zeleno«. Znižane cene. Zadnjič. Ob 20. uri: »Divji lovec«. r borovnica * rt si i : i - Veselica. »Vzajemnost« priredi dne 5. junija 'binkoštna nedelja) na dvorišču gost. Mavec svojo prvo veselico s plesom in prosto zabavo. ' ■'Jodba gramofonskih plošč potom radio prenosa. Začetek ob 3. uri popoldne. Vabimo vse 1 ^ ?odruge in prijatelje, tudi iz oddaljenejših krajev, da se ta dan odločijo in pohite v prijazno Borovnico. Nudi se vam lepa prilika, da si °Sl_edate znameniti železniški most v Borovnici, največji v Srednji Evropi1, ali pa, da na-,■ Pravite izlet v krasni Pekel, najpril.kibljene.i-“0 točko Ljubljančanov za enodnevni izlet, po-teni pa se pozabavate na naši veselici in s tem ! {*jaIo gmotno podprete naše mlado društvd. ^Pozarjamo na izredno ugodno železniško ‘vezo proti Ljubljani in Zidanem mostu, isto-ako tudi proti Rakeku. Pridite, ne bo vam žali JESENICE Zvočni kino Radio predvaja v soboto, ne-e'lo in pondeljek ob pol 9. uri zv. (r nedeljo g Pondeljek ob 3, uri pop.) velefilm »SKAN-d 11 • 2 Žarah Leander v gl. vlogi. Med do- , j"1 tudi 800 metrov dolg glazbeni film »Rap-diia« jn Paramountov tednik. — Sledi »Trdiva molka«. CELJE Kakor čred brez pastirja, tako se godi sedaj1 delavstvu v tovarni tvrdke A. Westen d. d. Delavstvo je ostalo brez obratnih zaupnikov, odkar so bili izvoljeni zaupniki, naši državljani, leta 1936. od tujega podjetnika odpuščeni, ker so se borili za zakonite pravice. Šikaniranje je zopet na dnevnem redu. Posebno se repenči nad starimi delavci in delavkami eden, kateri je ob obstoju in pod okriljem organizacije silil vedno v ospredje in po cele ure dopovedoval delavstvu, kako naj se vede proti preddelavcem in inženjerjem ter jih učil »nazaj govoriti«. To je delal tako dolgo, dokler ni sam dobil stolček preddelavca. Sedaj je pia ta gospod po-oolnoma drugačen, posebno mu je zrastel greben, odkar ni več v podjetju obratnih zaupnikov. Tiste delavce in delavke, katere je poprej sam »podučeval«, sedaj šikanira. Neko delavko ie celo tako dolgo šikaniral in prestavil od dela, ki ga je opravljala že več kakor deset let, k drugemu delu, da je slednja rajše, kakor da bi se bila pustila dalje šikanirati, sama vzela knjigo. Dotična delavka ie vedela za neko triperesno deteljico, ki je vzlic prepovedi na debelo popivala v tovarni, kadar so gospod obra-tovodja in inženjerji odšli iz tovarne, čudno se nam zdi, da gospod Westen, ko je zaznal za to zadevo, ni kratkoroalo izgnal te triperesne deteljice. Mogoče je mnenja, da mu trije taki več koristijo, kakor pa tristo dobrih delavcev, katere je za malenkost vrgel na cesto. Neupravičeno razburjenje v Cinkarni. Radi redukcije v Cinkarni, kjer so sedaj vsled pojemanja nevarnosti, da bi izbruhnila svetovna vojna, ugasnili eno peč, se nekateri odpuščeni delavci razburjajo, češ, saj mi smo pri »Sokolu« in smo na ta način prišli v tovarno, tako pa, da nas sedaj odpustijo? Jem delavcem je treba povedati, da je Cinkarna to pot postopala sama, kakor je morala, ker ie po kolektivni pogodbi vezana, da ob redukciji odpušča mlajše. Razburjenje torej nikakor ni utemeljeno. Sicer ipa naj prizadeti zahtevajo od svojih zaščitnikov, da naj pritisnejo na Westna. ki ima vedno dovolj možnosti, da zaposli ljudi, kolikor jih hoče, najmanje pa toliko, kakor jih ie Cinkarna odpustila. Znak dobe v kavarni. V neki tukajšnji kavarni so morali končno na zahtevo gostov in, da ne hi še naprej brez haska razmetavali denarja, izmenjati zalogo časopisov: kar po par izvodov enega in istega naci-dnevnika so imeli iz Gradca in Dunaja. Gostje pa so videli, da vsi ti listi trobijo eno in isto in da je torej dovolj, če prečitajo enega. Radi tega so te odvišne duplikate odipovedali in naročili to, kar ljudje zahtevajo: demokratične dnevnike iz Prage ter iz Pariza »Pariser Tageszeitung«, demokratični dnevnik emigrantov. Tudi po drugih mestih bi naj gosti zahtevali takšno »čiščenje«. bencev pod vodstvom s. Petraka. — Prosimo vsa bratska društva, naj tega dne ne prirejajo ničesar ter naj se vsa naše proslave udeleže. Ostale podružnice našega društva obveščamo, da ne bomo razpošiljali nikakih okrožnic in vabil ter naj smatrajo to današnjo objavo za vabilo. Predsednik centrale: Perko Edgar, Predsednik Studenci: Bauman Avgust. LITIJA Sredi junija bo obsikal poverjenik Cankarjeve družbe vse dosedanje člane, da obnove članstvo. Člani strok, organizacij, Vzajemne »Svobode« ter naročniki »Delavske Politike« so dolžni, da se naroče na knjige, kolikor še niso naročeni. TEZNO PRI MARIBORU Dramska predstava. »Vzajemnost« na Teznu vprizori v soboto, dne 4. junija ob pol 2. uri v gostilni Felič Petrovičevo veseloigro »Vozel«, Pridite vsi! Vabi odbor. Naročnike, posebno zaostankarjo pozivamo, da pridejo v nedeljo in ipondeljek, to je 5. in 6. t. m. od 9. do 10. ure, da poravnajo naročnino v Delavski zbornici, ker bomo primorani vsem, ki so v zaostanku več kakor 2 meseca in naročnine te dni ne poravnajo, ustaviti dostavo lista ter naročnino izterjati potom inkasanta. Blagajnik. Izlet v Kranj. V nedeljo, dne 12. junija t. 1. bo izlet v Kranj, Opozarjamo vse delavstvo in nameščence na ugodno priliko, dia si ogledajo mesto Kranj, njegove zanimivosti in pa močno razvito tekstilno industrijo. Na ta dan bo v Kranju tudi večja prireditev tako, da je upati, da bo preskrbljeno tudi za razvedrilo in zabavo. Vožnja stane Din 45 za osebo. Prijave sprejema KMO v Delavski zbornici v Celju. Priglasite se pravočasno, da si zasiguramo sedeže v vlaku. Podrobna navodila slede. Najlepše in praktično birmsko darilo je Wand«rer-Chrom dvokolo na ugodna odplačila pri FRANC LEPOŠA MARIBOR, Aleksandrova c.39 Novi milijoni delavcev v Mednarodni streksvni zvesi 19.5 milijonov članov in članic. Na seji izvršnega odbora Mednarodne strokovne zveze, ki se je vršila od 17. do 21. maja letos v Oslu, je bilo zastopanih 26 evropskih in prekomorskih vrhovnih central, s skoro 20 milijoni članov, ki predstavljajo velikansko orga-nizatorično moč, kakršno so lahko zaznamovale le nekaj let po končani svetovni vojni. Sredi 1. 1937. je bilo organiziranih v svobodnih strokovnih organizacijah 19,425.568 članov, torej še ni j presegalo članstva iz 1. 1919. do 1921. Ako pa primerjamo povojna leta s se-; danjimi razmerami, je razumljivo, da je' sedaj izkazana številčna moč organiza-j cij, priključenih MSZ mnogO' večjega1 pomena, kakor pa takrat, ko so štele j organizacije 22 do 23 milijonov članov j in je prav za prav vse drlo v organiza-j cije. To dejstvo je tem presenetljiveje,' ako pomislimo, da je MSZ izgubila v le- j tih težkega boja, odkar si je fašizem podredil države, kakor so: Nemčija, j Avstrija in Italija, Strokovne organiza- j cije so imele 1921 samo v teh deželah več kakor 10 in pol milijona članov. Ko je bila svoboda organizacije v teh deželah odpravljena in strokovne organizacije razbite, je MSZ izgubila skupno nad 5 in pol milijona članov! Danes niso le te težke izgube izravnane, nasprotno, strokovni pokret v posameznih deželah se je začel razvijati in se povzpel izredno visoko tam, kjer se dolga leta sploh ni mogel uveljaviti. Današnje naraščanje števila organiziranega delavstva je predvsem posledica pametnega ukrepa MSZ in njene uspešne politike, ki si je postavila za princip: združitev vseh internacionalnih strokovnih pokretov. Sadovi dolgoletnega truda dozorevajo in je pričakovati, da se bodo v doglednem času priključile MSZ vrhovne centrale, ki ji še niso priključene, predvsem prekomorske. V poročilu tajništva MSZ je med drugim povedano tudi to-le: Od še ne priključenih vrhovnih central raznih držav k MSZ so se po londonskem kongresu 1936, kjer sta se priključili Norveška in Meksiko, priključile na seji MSZ v Varšavi tudi amerikanske strokovne orga- Splošna gospodarska in konzumna zadruga za Gorenjsko na Jesenicah vabi na temelju §§ 26 in 33 svojih pravil na | redna članska zborovanja in na redni občni zbor zadruge. Redna članska zborovanja se bodo vršila po § 23 zadr. pravil za posamezna oddajališča kakor sledi: Sava: v četrtek, dne 23. junija t. 1. ob 7. uri zvečer v veliki dvorani Delavskega doma na Savi. Jesenice: v torek, dne 21. junija t. 1. ob 7. uri zvečer istotam. Koroška Bela: v sredo, dne 22. junija t. 1. ob 7. uri zvečer v zadružni gostilni pri Konjiču. Borovlje-Javornik: v petek, dne 24. junija ob 7. uri zvečer v zadružni gostilni pri Konjiču. Mojstrana: v nedeljo, dne 26. junija t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih hotela Rabič v Mojstrani. Dobrava: v pondeljek, dne 20. junija t. 1. ob 7. uri zvečer v prostorih, ki jih določi krajevni odbor. Gorje: v nedeljo, dne 19. junija t. 1. ob 3. uri pop. v prostorih Zadružnega doma v Gorjah. Dnevpi red teh zborovanj je sledeč: 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika krajevnega odbora. 2. Poročilo zastopnikov osrednjega vodstva zadruge. I i« 4>| 3. Volitev krajevnega odbora in delegatov za občni zbor. I j 4. Predlogi, raznoterosti in slučajnosti. REDNI OBČNI ZBOR se pa vrši v nedeljo, dne 3. julija t. 1. ob 3, uri pop, v veliki dvorani Delavskega doma na Savi s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva o delu v letu 1937. in predložitev računskega zaključka za poslovno leto 1937. tl1!® 3. Poročilo nadzorstva in odobritev računskega zaključka ter k njemu spadajočih predlogov nadzorstva. 4. Nadomestna volitev v načelstvo. 5. Nadomestna volitev v nadzorstvo. 6, Sklepanje o predlogih in razn,o. Opomba: Če bi občni izbor ne bil sklepčen, se vrši 14 dni kasneje ob istem času in na istem kraju drugi občni izbor z istim dnevnim redom, ki bo sklepčen brez ozira na število navzočih pooblaščencev. Po § 23 pravil tvorijo vsi člani, ki stanujejo v območju enega oddajališča, člansko zborovanje dotičnega oddajališča. — Vsako člansko zborovanje je sklepčno, če je navzoča vsaj polovica zadružnikov, ki v tem oddajališču redno kupujejo, ali pa so drugače redni in polnopravni člani zadruge. Če ob določeni uri ni navzoče za sklepčnost potrebno število zadružnikov, se vrši pol ure kasneje novo člansko zborovanje, ki je sklepčno brez ozira na število navzočih. S tem je to drugo člansko zborovanje že objavljeno. Po § 24 izvršujejo svoje pravice na občnem zboru preko svojih pooblaščencev (delegatov), ki jih izvolijo članska zborovanja vsakega oddajališča za občni zbor od vsakih načetih 25 kupujočih ali polnopravnih članov po enega. Jesenice, dne 1. junija 1938. Načelstvo. Nadzorstvo. nizacije, ki štejejo nad 3 milijone članov. Dočim je štela MSZ koncem 1. 1936. okoli 13 milijonov, ima MjSZ koncem 1. 1937. okoli 19 in pol milijona članov. Ta izredno pomemben porast članstva MSZ je posledica splošnega porastka strokovnih organizacij v vseh državah. Ta števična primerjava pove, da je štela 1. 1929. MSZ vsega skupaj okoli 13,730.326 članov, od katerih jih je odpadlo 6.1 milijona samo na Nemčijo in Avstrijo. O/b koncu 1. 1937. pa ima na-pram 7.6 milijona članom (brez Nemčije in Avstrije), kolikor jih je štela MSZ v času največje konjunture 1. 1929 — 16 milijonov organiziranih delavcev (ne vštevši članstva novo priključenih central). Torej je res, da so zapadne strokovne organizacije v vseh državah silno porasle. Bolgarija se emancipira Bolgarija je na Balkanu imela vedno svojo politiko. Ni se pridružila mali antanti in tudi za balkansko zvezo ni imela pravega navdušenja. V svojem gospodarskem položaju je pa pričela iskati zveze in trg zlasti v Angliji, Franciji in Zedinjenih državah ter drugod, ker se ji je zdelo, da je preveč odvisna od Nemčije, ki ji ne more nuditi primerne materijalne opore. Kakor kaže, Bolgarija opusti svojo dosedanjo zunanjo politiko z ozirom na svoj gospodarski položaj. ŠTORE K mezdnemu gibanju v železarni Delavstvo železarne in rudnika je bilo že od lanskega leta oktobra v mezdnem gibanju. —■ Podjetje se ie krčevito branilo zvišati mezde, čeravno je delavstvo upravičeno zahtevalo po-višek, ker ima podjetje najboljšo konjunkturo, kakršne po vojni sploh še ni imelo. Plače pa so tako mizerne, da dosega povprečni zaslužek komaj Din 36 na delavca in šiht. Ker podjetje ni hotelo zvišati primerno z nastopajočo draginjo tudi prejemkov delavstva, so se delavske organizacije obrnile na merodajno oblast, da se glede mezdnega spora sestavi razsodišče z zastopniki delavstva in zastopniki podjetja. Razsodišče se je res sestalo dvakrat in to zadnjič dne 30. maja t. 1. in še to po dolgem zavlačevanju. Na razpravi sami je pa izgledalo, kakor da bi bili delavski zastopniki na zatožni klopi; zelo glasni so pa bili zastopniki podjetja. Da so razsodbe in sklepi razsodišča tako klaverno izpadli za delavstvo, nočemo iskati krivca nikjer, povdariti pa hočemo, da je delavstvo že pri tem prvem poizkusu, izravnati mezdni spor z uporabo u-redbe o minimalnih mezdah in razsodišč, !/' Zanimivo je tudi, kako so cene življenjskim potrebščinam ,v tovarniškem konzumu skakale po potrebi gori in doli. Konstatirati je treba, da si delavstvo ni upalo izročiti merodajnim faktorjem nabavnih knjižic tovarniškega kon-zuma, ker se je balo, da bi se jih potem šikaniralo ali celo odpustilo od dela. Celo s knjižice, ki bi naj bila kot dokaz za cene pred razsodiščem, je dotičnik, ki mu pripada, odtrgal ime in s tem tudi kolek. In zato je dotičniku, ki je predložil takšno invalidno knjižico dr. Goliu. kot zastopnik Zveze industrijcev in pri-sednik razsodišča pokaral. S tem smo opisali samo majhen del naše socialne politike. Delavstvo v Štorah pa naj razmišlja o gornjem in bo kaj kmalu prišlo do prepričanja, da dokler_si ne bo izgradilo svoje obrambne postojanke, strokovne organizacije, tako dolgo si tudi svojih upravičenih zahtev ne bo moglo priboriti. Knez Lichtenstein in bele nogavice. Na južnem Moravskem ima nek nemški knez Lichtenstein obsežna veleposestva, na katerih je zaposlenih mnogo nemških uradnikov, ki jim seve ni všeč demokratična Čehoslovaška, »* v-u p.~ Zato že tudi sedaj nosijo bele nogavice, ki so tudi na Češkem znak bitlerjancev. Delavci na teh veleposestvih, ki so seve rdeči, so se pa razburjali radi tega izzivanja z belimi nogavicami in tako je knez Lichtenstein na zahtevo delavstva odločno prepovedal nadalje nositi bele nogavice. Kdor bo še vseeno izzival z belimi nogavicami, bo takoj odpuščen, brez odpovedi. Kako dolgo bodo pa še pri nas nemški bogataši nemoteno izzivali po mestih in trgih severne meje? Delavski pravni svetovalec Zn birmance specialne frizure, trajne kodre Vodna ondulaclja Izvolite sl ogledati naše izložbe. Zmerne cene | Salon Knez - Maribor S>daa ulica ft (Pa la (a OUZD) *enn nit! P°trebujete,dazaslužitel000Din 43UU Ulil mesečno doma. — Postranski zaslužek. Dopisi:,Anos1, Maribor,Orožnova 6. I Za birmo bele nogavice, iz lastne pletarne, od Din 2'50 naprej, sandale, ročno izdelane, od Din 16'— naprej, venčke, pajčolane, kroje po meri, ažuriranje, entlanje, gombe prešanje, predtiskanje najcenejše pri »Luna", samo Glavni trg 24 Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova cesta 13 Priporoča predmete za potovanje, za šole, za birme itd. m OBJAVA. Podpisani zadrugi je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom št. 81.444/V/37 z dne 19. februarja 1938, na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug z dne 23. 11. 1934 in uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. 12. 1934 dovolilo: 1. Odlog plačil za 6 let od 19. februarja 1938 dalje; odlog velja za njene dolgove, nastale pred 19. februarjem 1938; 2. obrestna mera za stare vloge se odreja na 2 odst. bruto, računajoč od 26. 10. 1937 dalje. Štajerska hranilnica in posojilniica, r. z. z o. z. v Mariboru, dne 30. maja 1938. Preselitveno naznanilo! Cenjenim strankam in ostalemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem se preselil iz dosedanjih prostorov na Glavnem trgu 14, na Aleksandrovo cesto 59 nasproti novega carinskega poslopja. Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost ter se še nadalje priporočam Slavan Ribarič galanterija, pletenin«, papir Aleksandrova cesta Stev- 59 B. RANGUS - KRANJ zlotor ln jovelir Sodni cenilec Velika zaloga zlatnine, ur, jedilnega orodja, kristala, optike itd. Zahtevajte brezplačni cenik' Ali poznate naše binkoštne cene za Čevlje? Otroški rjavi, nizkt . Din 16'* Otroški, lakasti, nizki ... 24 * Otroški beli, birmanski ... tt 53** Fantovski, rjavi in črni, nizki Din 66' Damski, rjavi in črni, z usnje-nimi podplati . . jy OO Moški, rjavi in črni, nizki, z usnjenimi podplati .... yy 78' ANT. KRISPER - LJUBLJANA Mestni trg 26 - Stritarjeva ulica 1-3 Ali lahko plačujem dolg na obroke? (Laško) Četudi ste napravljala svoj dolg za živila pri trgovcu mesečno na knjigo. Vas vendarle lahko trgovec ali prevzemnik njegove terjatve terja za takojšnje plačilo celega dolga iz 1. 1932 in za poznejšega, če je dolg že iztožen in celo vknjižen. Le če bi se bila Vi pri nakupovanju dogovorila s trgovcem za mesečno odplačevanje, bi se lahko branila sedaj pred takojšnjimi celim plačilom. Sami si odloga ne morete napraviti brez privolitve trgovca. Izterjevanje kuluka (Mojstrana) Vprašanje: Občina izterjuje od mene kuluk in sicer za 4 dni za tekoče leto ter za 6 dni za pretekla leta. Ali ni moja obveznost za pretekla leta že zastarela? Odgovor: Pravica izterjavati kuluk zastara v petih letih kot pri drugih davščinah, če je bil kuluk že odmerjen, zastaralni rok pa se prekine in prične teči znova z vsakim pozivom ali izvršbo. Renta iz Nemčije (Petrovče) Vprašanje; Moj oče, ki se je ponesrečil na Westfalskem, je prejemal rento iz Nemčije do leta 1935., ko mu je bila renta ukinjena, češ, da njegova delanezmožnost ne dosega zakonitega odstotka. Sedaj so zdravniki pri nas ugotovili, da se mu je zdravstveno stanje poslabšalo, toliko, da je 30 odst. invalid, vendar mu v Nemčiji kljub temu nočejo vnovič priznati rente. Kaj naj ukrene? Odgovor: Od pristojne bratovske skladnice v Nemčiji je gotovo prejel kak odlok o ponovni ustavitvi rente, odnosno ga še bo prejel. Zoper odlok naj se pritoži v roku, ki je na njem naveden. Spričevalo »radi vednega bolovanja« (Teharje) Službodavec ne sme v izpričevalo niti s črkami napisati, niti z znaki označiti, kar bi oteževalo uslužbencu sprejem v drugo službo. — Vpis, da ste bili odpuščeni »radi vednega bolovanja«, je torej nedopusten in lahko zahtevate drugo izpričevalo in odškodnino. — Radi odpusta brez odpovedi bi Vam sicer moral delodajalec plačati za 14 dni, toda takšno mezdo je treba iztožiti v 6 mesecih. Odpuščeni ste bili 23. 9. 1937 in ste torej šestmesečni rok že zamudili. Radi izpričevala še lahko tožite pri sodišču. — Če bi prišli minuLo nedeljo na predavanje v bližnje Štore, bi lahko dobili tam še natančnejši poduk, pa Vas tam nismo videli. Rudar toži rudarja (Mežiška dolina) Vaš brat, ki je rudar pri mežiškem rudniku, si naj sam naroči »Delavsko Politiko« in bo potem dobil takoj odgovor v zadevi njegove tožbe. Mi imamo na tisoče slabše plačanih rudarjev in drugih delavcev, ki si sami plačujejo »Delavsko Politiko« in bo torej tudi Vaš brat lahko utrpel to skromno naročnino 10 din za trikratno izdajo tedensko, posebno, če še hoče imeti poduk od našega svetovalca. Gotovo ste tudi Vi tega prepričanja in Vas prosimo, da tako podučite svojega brata. Nezgoda v rudniku (Ložnica) Vprašanje: V rudniku, kjer sem delal, mi je odtrgalo prst na roki. Kako visoka renta mi pripada po zakonu? Odgovor: Zdravniki bodo ugotovili, s kakim odstotkom ste radi navedene nezgode delane-zmožni in Vam bo potem bratovska skladnica priznala rento z ozirom na ugotovljeni odstotek delanezmožnosti in pa z ozirom na Vašo zavarovano mezdo. GOSTILNA PRI >IVANU< Ljubljana - Aleksandrova 5 Priporoča se •51* ib*. (n a dvorišču) ' ' om\, ,7. Dnevno sveža topia in mrzla jediku Č^vapčičkjraS^ štajerska^dolen^^ vina. Vsaki dan sveže piv?. la kantordl ixdala In ttre]ule Adoll Jelen v Mariboru. — Tiska, Ljudsko tiskarno, d. d. v Moribora, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.