32. JtevlIRo, u Unnilcni, p feffiii 9, Mračna 1322. Isfeaja vsak *•■ popoldat, IsntaaaU Btdtljt ta prainlkt* tntcratl t do 9 petit vrsti 1 D. od 25—15 petit vrst i 1 D 50 p. večjl inseratl petll vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, pretOid petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe besedt /5 p. Popust le pri narotilih od U objav naprej. — literarni djvek poscDej. VpraJanJem gjede lnseratov naj se priloži snamka za odgovor UprarnUtvo „Slov. Naroda' ta „JUradaa tiskar««" ftaafltva alte« »i 5, prltUtao. - Ttltlta at. 104. Ortdmlstvo „Ilov. Naroda« Knafiova «ltta tt. S, 1. aadstropjo Ttltfon attv. 34 DopUt tprtftaaa »t ttdittatt ta ladaatto trtakovast« aaar R#kop*s©v a« nm vrmtm. ~*M Posamszna itevlitta stoue 59 par=Z Rronl. V Inozemstvu 63 par = K 2*60. Poitnlfia plaćana v gotovini. rIlcv»ashl Nartd" valja v L|*bli*nt tn po poit'i T JagaalaTl}!: eeloUtno neprtj plaćan . D #0*— pol!etno........ 45 _ 3 mesefno......, 2253 1 - - - . . . 7 hh V laoiamstra i et'oletno......D IM*— pol etno ....•• • 73*—» 3 ircstlnt . • • • • • 39 -* I ........13'- Pri mor«t>f?nent p«vifc*nju ■« :mi da! 4a naročnin.1 doplafati. Novi nircK'niki nai po$!,ejo v prvi«! naroćnino vrdnr> tTOflT po naka'zniol Na *amo pismena narollla brtt poslatve dcna;:a se ne rr.oremo oiiratl. Hruafskl problem, (Iz akademskih krogov.) V sadnjetn Času se dostl piše o >Hrvatskem vprašanju« in marsikaterl domoljub s strahom tfleda na Hrvate, ki groze razbiti naše narodno edinstvo. Podan je bii že marsikateri recept, po-magal ni se nobeden. Mogoče bi ne Skodovalo. če bi se enkrat oglasil slovenski akademik, ki štiri leta studira v Zagrebu in povedal, kako se je pred n.'efiovimi očmi razvijalo »hrvatsko vprašanje«, kako so se množili kritični momenti v tej drami, katere peripetija morda ni daleč. Po prevratu se je mrvosro slovenskih visokošolcev obrnilo v Zajjreb. da tamkaj žačne ali pa nadaliuje svoje studije. Mestna uprava nam je prepustila ljudsko solo na Kaptolu za akademski dom. Bili pa smo kakor otok v sredi hrvat^kesra morja in najbolje smo se počutili, kadar smo bili sami med seboj. Zasrreb v splošnem ni napravi 1 dobrega utiša na nas. Nacionalno mlačen, poln prevratnih elementov se nam je zdel. Hodili smo po Ilici, ele-da!i napise po trgovinah. na ulicah smo slišali mnojjo nemške jfovnrice, draginja je bila veČJa kot v Ljubljani, leteznice so vozile neredno. Pričako-vali smo. da nas bodo spreieli kot sinove bratskega naroda, toda oficijelno 9o nam Šli sicer na roke, drujrače pa se nišo brijali za nas. Tuđi v univerzi. v rjčnih dvoranah, se naši kolegi Hrvati nišo zanimali za nas. V odm^rih med predavanji smo Slovenci tvorili jttudo za sebe. Hrvati in Srbi Da zopet za sebe. Z eno besedo — čutill smo se kot otok sredi tujeca morja. Slovenci smo se vedno bolj zagrizli v naduto pre-pričarve o svoji večji sposobnosti. Hrvati pa so nas imeli za prevzet^e. ne-dostopne in vačkrat sem v onih časih sHša! be^ede, da smo Slovenci iujroslo-venski Zidie. V takem razr>oloženju jt miniTo skoro ce\o prvo leto. V LiubMani se .ie ustanovila unl-verza. Nezadovoljni smo bili oni. kate-ri smo morali ostari v ZaarrebM. Dnuro leto smo se pričelf pomalem zbJiževarl. Takrat se ^'e začel razviremati stranka r^ki boj v naši državi. Ručno so de-bntiralf drmoVrati, r^iedničari' ln radikalni med srbof Mi S'ovencl, ki ^mo ČtitiH knt nedost?»tek. d* rtič ne raz"me-mo ra7TT»er n^ Hrvatskem. trn'* urtČeH radov^dno Dri*IuTkovaH. Pti^ti!? so tim in vidr^o ^e j'm je. da iim ie nrav. da i se zanimamo za n;»hove razmere. Zaleti smo 'ih iznrpSfvnH z^ p**f^*tif?!i. kadar nf*mo ra^tTme'f debate. Od v^ch | s+r»Tif 50 rrpm 'Ih radrv^ife da1! i" za-Čeli so nas t'irfi r>rer»ri5ev?»t! v^ak za svolft s+var. T?Vr«t se n^m Je nrtčelo fas«!*!. dn se t"d? ^v\ r^nlmajo za nas in ć* ?m-*fo r^^i ^^ranfre^. TCdor m b'T ^Tov?n*»c. je b*l v zi-^e*Vn ra na* ?e Hn.^»t Tz V«r«? srno pH-?Mi »r»oTnavati Wrv*tz fn Srbe in flh rtz1?1rr>v»H tv> 7n*č<*m. W m^nlo do'sro. kf> «tno se trid! mi Slovenci prav tako bučeče udeleže- vali debat in prepirov. Nastale so orav bratovske razmere. Drujc drugomu smo stresli na jrlavo. kar smo slabeea vedeli, iskreno braz prizadržka. Bučali smo in kričali ter končno slavili spravo. Ločili smo se z zavestjo: »JuKoslavijo imamo pa vendar vsi radi!« Radića smo vsi obsojali, samo z metodo, s katero se je poslalo proti n:emu. se nicmo vsi strinjali. Prišel je čas, ko se ie po Časonisih vedno eosteje čitala krilatica: »Hrvatski separatist«. Tuđi mi smo dostikrat očitali Hrvatom, da nočejo narodnera edinstva. Odjrovnrjali so nam. da je to neresnica. toda formo tejca edinstva si ne dado diktirati od niko^ar. Rek'i smo jim: Stopili smo v zajednico, vsr»k ima svo:e nacrte, pustimo, da se odloči za I kateri nacrt je večina. manjSina se pa naj pokori. Toda nismo se zedinili. Nas I se sploh noče vpoitcvati, ^o nam odtro-I varjalL Potem oa so pripovedovali o svojem kralui Trmislr»vu. o svoii c:o-stoljubnosti do Srhov, ki so pribežali k n?im pred Turki Priprvedovrli so nam o hrvatski, skoro risoč^etni državni samostojnosti, katero so Madžari sicer znatno omej li. toda uniJttf je nišo mo-pli pnpolnoma. Ko «o Srbi bili *> t'.ir^k! robovi, Slovenci tlačant nemšVih cra-^Čakov^. takrat sn Hrvati že imeli svojega bana. rvof sabor. Ti doknri nam na n:so 51i v jrlavo. Mislili so Srbi na Karasrior^ia. na Ku-manovo in na svetovno voino. S'oven-ci smo se s ponosom sn^min^afl. da nismo Wl» nič in da smo šelt sedaj ne-kaj postali. Kaj stikate po p!e»nj!vib staHn^h, xmo iim irovorili PiiSHi so vas Madžari, kakor so nas Npuici ?n Srbe Turki. ProM'nfali smo hrvatski hlstorici-zem tn dlakocenclca pr^v^vo, k' !e iztjm!To, da se ie 1. decembra l<>t$. suverena Hrvatska rtrcstovo1;no rdru-žila s suvereno Srb'io na osnnvf no-irođbe. katero vsehiiie resren*ov manifest, katera ooroo*t~v*n'>m fovori'i o Tifem Ve^no na '<■ h'^n ven^s'-b 5e sram H» hi se srVd^riTir*)* Ž nfrm. SHd'l fe eV^-orftis »V*r"<**"»*»■'■• Vf»i-ha* iz kon^Hfn^Tito. V orr»č?n vedno vp.M* nanetoef. Jf»V°»* sv»*?i «ar»;c^. |e nn^la ve«*. c(» si te Trvrnh'^ s^->v*i n-»-lorn ^^ '>v»de «^or37"m m^d Hrv»r! in Srbi. To^a tuđi ta m^* iv7* ^«1 mirovne korference '> t^^inH - r^vr^'a sVoro neooa^en. np^hvno To ie ne-7T«a*eri s-^voVst \r. n^ltiaciie. «" ff°vo-r'l! nfet^vi n^snro*nTVi — misMi smo, da Je večja kapaciteti. V tlstih dneh sem »ovoril a tnim izmed svojih hrvattkiii tovarišev. Oči-tal sem mu, zakaj so Hrvati tako čudni in nerodni, da ne znajo nobene stvari doseći parlnmenrarnirn potr m. S kletvi jo na u^tih mi je rekel: Poclrj, kako moremo mi kaj d seči na parhmenta-ren način? Poslali smo v Beoorad može, ki smo jih spo$tovali. bili so med nj ml univerziterni profesor i. kapacitete na polju znanosti. pos!a1i smo sta-re?a Lag'njo. poštenjaka, ki je osivel v boju za narod — bi je zvest narodu, ostnl e revež, poklali *mo Trumbija, ki je za juKo>l vensko ideio vrjrel na kocko svoje življenje in Dremcženje — vse so politično ubili. Ubi1! so Jih s »Koprivami«. ubfli so jih s smeSeniem in natolccvanicm kakor z nezrelo de-co al> pa s hudobnimJ pa^lavci so ravnali 7. njimi. Razmere pa so se narlo razvijale. Naenkrat smo opazili, da hrvatske H-telisrente ni več sram prnozn^tf svojo solidarnost z Radićem in KošutlČem .. Še debatiramo v odmorih. Ločimo se pa vedno boli s težkim ^rcem. ža-l°stjo in nezndovolinos'to. Ločimo se. Hrvati na eni strani, Srbi in Slovenci na dru«ri. Pravi:o nam Hrvati: Hoteli in želeli smo J"jtorlavijo, mi nismo Ju-eosloveni od včeraj Iz naše srede ie izšef Strossmaber. med nami so delo-vali Pirei, toda ko smo ?e združili, smo nvideli, da fe J"e^slove"sfvo — zmo-ta, Jii^oslnvija fantom. Rešitev za nas ie le hrv3t«Va nevtralna republika, naS spas ie RadiČ. In mi Slovenci, ki smo t>rem-«raH prvotno antipatijo do Hrvatov, ker smo uvideli, da se p-vatov ne srne iskati na promenadi v Ilici ?n na Zri-njevciT. ne v židovskih tntovinah in bankali in tuđi ne v barih. temveč v sf?novpniih, kicr je vsa družina v eni sobi. da se ostale oddajo v podn^iem, mf z ža'osHo m:sMmo na l^o'trv. V srce na« 7^h"ii. ko čUnmo o koridorju med Srhiio tn 51ovenijo. I^čemo izhoda. ne rre nam v arla-vo. da bi *e morr!i IoČiti. k^lnemo hrvatski h'stoncizem in pravaštvo ttr sa ne rammemo. St^vsn je b;! v nre*eklo«H ti^č^Ti nferov delef ie b^dočnrst. Od Vod so se nnvzeif Hn^t' teo navidez tako nesfovanske«ra duha? Pombiti r»e wfitw, da so rudi Hrvati fmcl? v nreteklosti svo,*o fronto, ki I *e ^ekln oh Pravi Tod^ boj. k* se !e vr^il na tei fronti je bil rfrnp">čen kot oni. kateresra smo vod li Slovenci in Srbi. N?mci so nam Sf^vencem neeirr^!i ek«?sten?no travico rekoČ. da smo na-; rod ncT?V!»i kmetov, da smo neknl*nrii. ! Ha irm dokažemo nasnrofnri *rnn po-| sv^Mi s\'oie moč! nrosv^M. Irohr^rb^ I '"e bl^a na?ff or^^ie. Z z»o*o*<*tnf-Tn "s»s ?e nanoVtH zavest, da se nr»?E» li-^rarura ne da več nre^rst' v c"1Vi. rnr^'^^eTlev^fi *mo *e ob pi^-»*ri^^m ?fftvJ1n anp!f?»betov. Ko so n*« hoteli i?pi?Jti ^ svoio ro«tpod^rsko sH^. smo se zdrtiž:!l. Snovali smo zadruge, ood- jetja. banka Pročistili smo »cslo: Svoji k svojim! In Srbi! Rf-bovi harbarcv — Tur-kov *o se iim ubrani'i. da so pozivali narr d na slejro. Ko ie «ila prik:pe!a do 1 vrhunca, so nričeli b j rz rof. V tem , boju slibejieza preti m')!nej^cmu ie b lo trtba izrabtti v«ako najman;io ugodnost in prednost, ki jo je naresci slučaj. Razvil se je nrrod prak*iien. rremeten, niroci ju;iak v. Kralievič Marko ';m ni mncel pomasrati, rv^ma-gala <*a iirr? 'e namet in ne«t. Pri Mrva;i!i je bilo dru»?če. H^j se j© vrtll nkol? vprašania: Ali ie Hrvatska opreka provinc-a ali pa je *?mo-sto:na kraljevina, ki se ie na o^n^vi | pogodbe proitovr!Jno združila s kraljevino Madžarsko V tivem trenutku, ko b; se Madžarom n^sreč'lo ^^kazati, da Hrvati n'^o n'kdar tvorili samo-stojne državne individualnosti alt na Če so jo. d^ so bili nrrmajrani in no vojnem pravi zarohlieni n?. milost in KemMn^t od Madiarov, v istem treiot- ! ku bi s.e bili vtežk? pot^mc5 HmoT vruli kakor tren- koMlic ra leno Hrvatsko. Izsmali dnmačfno \z vsrh »rpl^.Tiih mest. rrenrosti nar^d na prisilili, da v par de'et'etjih pozabi ivo/ jezik. Po-nrstiti moramo na zavraten značaj Madžarov\ ki nimajo rr^ ralrecra noru-ma ?zvecti Irrnnarijo. doVler je ne po-krijejo s nrc^rno koJnl 'cn rrav:ce. Snomn:mo se samo na zloglasno ma-d?ar«k-"» justico. Zakai se je ^l;ko lumpa rij /trod'l^ nrt m fn t nomo^io pravorc^-a $odni;e? Znto. di bi pofem s h'navsko zavitimi rčm; mosrli brati snmemu srbi in svefu. da so pošte-njaki. Madžari so r>ač »vitezi«! Kai ie preostalo Hrva^-m drusrecra kot hraniti se z nd^ovarjaioJ'm nr^f-'em? Kndar so M?d*sn po^v.irjali hl-storič^e ?ct;re. b:lo jih »f trr^a vleM na la?i. Kad^r so nei'«m;'feno z*vi"*H »araerraft. bHo Vm fo treba z.^bnisftl v obraz: Vi krš"!*? rravo! in sevda r v*n juri«tov«Vo dl*>kr>'er"o«tJo i'rn to dokaT^t?. Mncžari n'so notem n^iveč-krat imeli posruma izvesti svoji« na-kan Mn/vjiokateri udarce se jt odbil na ta n^Č^n. Zakai s*o'! *rtd\ naile"-^eya trra v Zagrebu Jelnč'čcv srrmen«k. m^fa. kl ie pravzanrav nrirra\n' teren z» z!o-rt"sno np«-odH^>? fj[of *e z m^^^m v roki. na Mu arms^e dokumentiral hr-vr**tko državno m'srt V tei m*n'festa-clji le?i nietrova vel'c'na za Hrvate! Ono kar ie Hrvat« st^letja bran'lo nreH na'b^i^tm. ono kar »o s hvi*^-mv^t'o vzl'"b:l', ono. k*r i;m ie nres*!o v meso in kn, tetra «ai se sedai. nod spr^menien'mi oko!iščinami o^retejo pr«Vo n^či! Kakor iz š^lsVt table naj se zbrine z mokro srobo v!iiiJntm življenju dokazuje, da je H!a rj«gova in samo nieu *-a taktika pr«v:lna. I KJor prida v /agrrfb. h<> nulo! ¥ JL«rišiče\n ulici malo neznatno trcovi* na: *S!avtnskft kTižara«. 5t. Ratiil Pred to trs:'\ino 't rbirtjo dan sd dnem setjaki v opankah In narodnih no?.ah. Molće ?n r nekim m' po<> *«!i raznvati i\'t-jrovi ve! Čino. Ćita!; sn>o njetov »Slobodni Oon«. poslu Sali smo njciovt r'-vore. teđa nikier nismo »;? po*cb-ref:i zapazili. D^>*tikrtt j« m>lo »«-*» nerlan. FV^uvarial ^em sq »rt^rat t netom r""V£tsk?m se!fak'^n. KS svi ii-ka« &*• sa rovorMa o navidnlh stvareh, m« j* nvož raunno \Trai3!: Ka: ps \1 *KV»at-1 cit rrtislitt r> nft*;fm Radiću? Odirovori| sfm mu. da ne veruiemo v n-rt^vo ▼•»• ličino, ker n<* najdtiro na n'em n\Q »*♦■ i sebneca, sictr no nam ra jJi ftkrrd^iv^ ?:er uzmi* narodno edir*tv>. ki ?it ed?no na5 «pa§. Izrek«! sem po^em še ^ekai političnih orazt innar n>tfL ^tTjak TTri je odrovoril »Zafo kfr ft on 2 nami uhojrimi. stt rnf»#r r.Jtr% Z?pfrate ra, nn trpi za nns fn im m« v«rj*merno • Mfslil i« rn^podr V Radičevem problenvi ufa 4\>% komronent'. Sf cip'ro vnras'a^ie ••!;■-ka. ki hod! v ble^cetn* runa inte!:«:enca. od katere *e Jt zji-htevalo nrkaj. Česar r-ra ru» m^r# n*"«*-MTeti. >Vse ste nam vzt1'. P*.lim vam r»ji fo piis^mo vreti!« jf» r*#fo lrdarila je 4"%r*n irtf rr^l^tc* Ju*o»lr>v*T"rva ob ^optpo h"%^ttVt državnt m:^li. Znrvere!r> ft in klic -t flaši: >»Hr\'at<:ko \T>rašan*e«. Med dormnmi t>* ni krm^ronHit, Ml na rrem;51»uienrv /> k'^idorju. to4% hitimo, ker tuđi čas h!ti. A U pa pr'dlte v! mof!p. kaferli 'mena t •poslovanjem l-eoviiiaii»# 5'ovencf v heli Zarreh. Obrnte «9 dd mo^. s kater;m! stt v mlad^-'1 *kupt4 san inII o .Ti!sro*I^ven^t\ni. Pofdlre la rprašafte vh: P^at. k?ko je to, ć* i« ne r^'Himfrr'n'* Vtrujto, da ft bo n*tfn tdreiilna bestda. • ♦ * s^enai nledallSča. Pod tem naslovom je T>riobč"il Ante* T.fftovfc ▼ >Jutnrc fpliVton. ki za ]š p'oslal rudi n^m. NjejroT «T>ig «no hoteli t>h1^viti hkr*tii - pv»>i»mi ?>ri-r*ombami. Ker naa 1© avtor pr^hitel in ktr nafclnina ne prina^amo -pi*cv, ki «0 bili žt friobe^ni, prijarljnmo le pri- G^>8p. LtjoTic 8« ▼ara, ko trđi. d« je država epreiela naso dolzno^t, kriti va» deFieU riedal. obratn. V dobi. ko j«* »lavna skrb finanč. ministra, i^n-^ti skupai toliko drž. dtohodkov, da r^krii? v**j nsjnuinojše driav. potrtbš^in*», 6n izTjl-i** drž. iiflužbenoem dovolien« drjisrini^k^ doklade, ko nam grozi iv r/iHi nor^stnj^nift »red^ter prometu* k%ta»trofa. Jeo •*? zaradi žttdtnja pr!-praTlia skr^^nje jjav. namešrencev, ko k* zuradi dnMrnia rarpuSČajo uradi, iol^ ifd. — akrfctka v dob!t ko mori rlada 5t*diti nn rsch kotjeih In krajih, t taki dobi tuđi ?l>dili*£a n* smoio am^tr^ti državne blasrejne za kra\-t>, ki ** ir» lehko molze, kakor «• noljubi «rlfl-dal. nnmm'kom v*!fka5*r«kih amMriJ. Da »^ i«* r*wkod tako poatounlo, a da bi ne f\'Vr> ne bilo imH« po^tonatf. d^k^7in'<* dn>tvo, d« so m pnfavTll \r TT*i TH^Nnrrv f'a«ov1. naj ae predr^^o podržavljenje gledaličČ povtdm okine. FinaT^^Pi *dhor ■•t>dne •kun^'ine *UW pred t**?kim nroM«»mom. in kd^r j« eital izi ir<% na?t»lnikq umet. od*»lr_ ' nia f)ro8vehi*«ra min*«tr€itv«, g. Mr-nn. Vu^i^a. mora pri?*»kir»v^ti. da 8°» 'V>^^-r*?»^1a letn* držav. ini^v<»nriia* rlodn-It^rem vniza z.i 12 Tr»ilMor»r»T Vron. — O TJokHvaniu n^^^i^^«^ H*r?"ita i?) drž*»vi »i bi'o nikoji ro^t^ra: iziivi ett. i Nnsi^a in Orol« na ka'etn. da ni ra bodove pri?»kovati re^ m'fi do^^rtanie drž mibrenciie. K«r jh» tndi n^kd^nii prl-Usk pubHke na crl**'l«1i5Ve hla«rajfne znatno ?»•▼*«•ti! ter «e ar>ri*r» tI^^^^o?? draoonit ^dn>ikaio žt naibolj zre*ti yr\-i»»telii crl#daTiskih pr«»d«t^T, mialim. da je rat V om nr jatno. da to e^iptovskih Bedem dtbelib let *> nfnilo. Trtba ja lortj za^tti — ravnati ter npibnti, kai bi pnbliko pritoirnilo, 4« ■»* dvljme fin^w?no. danea ft zelo n*m-podnb *tV>T«ie in da ft* t čim m^njlimi tro«ki doaeže čim rečjl nTrn?tni&kf In blagainiSki nap^h. Ako M grotp. L#a)o. vic videl ^rrmado neplačanih rtcunoT, ako bi poznaT rleA&i. obve«n*>«ti nanram osoMti in oifa! aUrmantrv«. poročila in r.nro/ila iz Beograda, bi m* r»ac pritr-dH, da td dobil med tem nrobf«m IjnK-ljan^k*»ffa rle4«?i?ča ie ?i«5te drn«*iiČeTi značaj, kakor ftfa ]t med pisanjtm glt-đ*1 on. • O. Nu5i^ nporunijfff iiimz >anb-venci]a<, g. GM pa >pomočloli rzdržnti brez do«fv!«pie drž. *uhvenrij>! Nn^ić naravnont zabte-j r«. da r.aj Pi centralna rhsdM«gča (h ka-torim aPrida tndi linbli^nrko^ nnmapj^-1o preko zniž-'ni« do^^anie drž. tk>tt>*>-i Čl 8 f?m. d^ forsirain rad i T»rof!nkr*iiu, a pr^mn fr>Tn* i nve<*«lu avoV nribod*«. j\, je ^olo^aj r*>«n*> krifi?en in d.\ NnS»^»v klir- tv> >r>reSnoj potrebi tteri-nie< ni le pr«T*»Ti ftrah, dokarnie med dm^im tnrfi deistro. d« »? fe y Reogra-dn ž% zntvori'» »TTm*.tmY*ka Škola< in dn *e i» r^t^oril^ c^lo bt>?rađska »Glnanaflica Jkola«. T Br«\^ndnt pro-■ai«! >Rarlor teme je, >to dr$»v«i n^ma noraeac. plS© h©ot;r*Uko >Vremec in doPtarlju: »Velikt makact (— »ka.rie) ftednie osakatilt *u n*Tn i pogltđt » budućnost na»er pororiltac! Ker jt torej dokazano, da drlara nikaknr nt nokriri d*fiHtoT, n*eo Tmaniia eelo do«ed*n^> srojo pomoč, ker vlada rovori lt o Itednjit in sa pifte o Jkaryih. ^9 Jasno, da sorajn T8a git-dalt*?a kolikor moot >fortirati avo-jt delo in pronNifcHvuoat, in po tem px>-večati svoje dnhođkec. Bmtrr*<\ ukanijt; Sttditt in Č9-lajte. delfiite! Iz rolih «>k*i»t>nc"n!h rarloax>T no. reio torei e1**dali$č« nravnatl svolj repertoar talm da ne bo predra« aH relo I papiven. r^nointi per*on»1 in rmani- ^ lati troske s* dekoracijt, mobi lij t in kostimt do tish» mtrt, ki jo dopučta um«tnost. Toda JSaa je tuđi £•. da «• nafte ffladaliSče rive. da ae aore Niridna, da je tor?i namenjeno naroda. T« dni a^tn rororil z TpliTTifni slorerskira pt-litikcra. mi ni?trom. ki mi je dejnl: >\ait rledaliV© ima t prvi rreti Tiaoki nrnnfn: aro|'*i Hrlavno, nar;j«»nn1-nn in aocij^lno m'»ei! Ako pl^lali^ia ne UPtre^A t*>mu plavnemu namenu. ne 7a«1nf\ift noben« dr^arn^ nomoči. Ht>-ii ti bi a« moral rudi ran^rtoar, ki bi dvigal eroa in duftt ns^ih arMnji>i «1"»-jev. n»f»*ra Yt>f«itra, nradništr* in di-iflitra. ki bi jih utrje^ai r reri. da «• Ju^oalordni ter Jia* TŽiiral idealizem in optimirtm! Našt Narodno rledaliS^e bodi matira tsor odror in foii torej tuđi rtnortoar. ki fa Itblan irralo nali dfletantie! Nai bo u?ilnir-a diletantom, zakaj dan*« ljudit nt hodiio vi»č toliko nlrt t rtrktr nit? n* ?o\Wtn* arhod^. a ▼at ljubi t;!rar»«*-'i?o ff) umttniškt Tr#dnosti<* Katere *>y#r+ ja na nai»m edrn zf»kriTfla >kulturr^A nciK)it»no6t in nem*roHajnr>at<: rl^d^U« ćke«:« Todatva? — Vgt wri n#.a yp*i-»orjene optrt (i7Ta«*mži «jo»iae«> »nb*^ j«m na r^r^rtoarju prvi«. ni>i\i^!«Miii»j-iih »loTanskih in *T»torr>ib tvdnor t«r r najstrniit kritionfa tr>emTh ri&parttrr1 jih. Mar nieo tor«]i a* na^ »dar iiM sloron* •ka in juroslorenska literatu ra, \r, »a-jih »• le najl>olj reprtscentatiTii« #tla c Kolikor Tem. rrii nai« rltnaiKo!j reprerejntatfrnac i«!a (nit, alt*ti iloranak* iM emo littnature? Katara tfela »m?itr« f T^tovio 7a taka? Ali a* dtjo f»ri nM uprizorili? — TTarelet prari: >Re«»da. btft^t. Wac dt!c — jae p* f. Lajovira orosim p^, vtjt© naravnoat, kaj, kako, kdaj In 4 ^im! O lielzredliivofti pr^dloft, naj bi ; vaaka jugoelovenska 5pori dandanaa stran 2. .aLUVtuNotM nhkOli*, uuc 9 febiuarja m~2. ttcv. 32. fltofftovalft « izvirnimi đeli po Jugosla-yi|i, je Skoda oniirno jsrovoritl. Jaz s*em bil «1ti*nino tlftti, VI »©m 1 1913/14 rrldobil intendante Tresfce-«•, đa j© prlrejal dvakrnt na rae«ec flp>-storiinj© rroj* on©r© in Operete na na-iem odra. In Tt>dil s©m ts© ddlo v "Ljubljani uro. Vem torej, kaj J© velial* ti-tta etagirma zafrr**>l>t* In na^o ©Wino. Zato mirnh Izvijam, da smatram croetoTfini© celera opernoga ansambla t orkestrom, kulieami, rekTiTt-t»mi, kostimi In notnim materijalni đandanea za absolutno nembgoče. 55© f nin© Tsamner© po JelemfeVb «o n«i^oto-t©, ▼ofn^a }© iilno draga in naporna, na stani«! J% Mnrtov pio hotel ih 'trkiju-feno- To Je eno. A (bmtro: koliko mth-venrljo bi moralo dovolitl vaako meaio? Fr>Hk© dijet© bi eahtevali Slani t Tn kolike M moral* biti potom Tutopnlce? Lal&vltem Ideja Je Idealna, a sa dm*1** ie nelsvedlllra. Upalmo, da •© rantifr© nred© v«ai y n*>kaj letlb In tale rat a© z crntoraJili l«hko vaaj panira. ^_______ I,alovlfova trđlte*, da nas koirsjr-?*torH n/»1i«» pvo n*>t na ' »' te nemn1^*. N«»*e "WnM«^ ptoM nMn-r^J1 « kon«f»rv*»toriieip ▼ *a*b«ll t>tH*t-jiimb raraierju ter prinaia kon»ervafc>- ritu ćelo občntne frtve. Gl«l«li**e da-j© lnonsercntoriju rroi© anpraf.irane Mane ta uPlt^He: jr*. ref.iBer Bufcar In tenor Rowil«ki non^nleta §»nlov9ko petj*. .TeraJ In Troflt ▼W?no, Laun kl uri neto. Karaš pojavno, ^ap ro* in Manner flarto. G. režiser Bufiar r*>ni*uj©, na Von«wrratori^u rsako popolđne, zato ne n*>r© ime« r *l*«t«ll*Pu popoMn© ni-ko!l «knHn1©; *. Sowll$kl pa Pon^aje refinonta dbpolHne In »eto dopolAne t©-Mnoma gledali??!! ni lia rnrT>©lw>. S*-Teda si l>bft zavoda y zadreirah p'HJa-tetfsko pomasiata ter t Budnih prinfd-rah liwemtnUta tifee mrs oziroms* Blmftni«. Skratka-. zaroda ttopaU T»po-redno. Gladalllfca pa «aje sroi© (rt««'*««'-k© na TmTTMflnjpr* tndl G1a«be^#tfitt dm-»tm Glaubene M*tle«. da prireja «fn-foni?n© ko?if%rt© In tafcto koHstt i ▼•Hi ▼IdikoT. Vnakdo rd. da rsako gledali-M« potrebni© narai^aja. Pr«,T salo •«*> M ufttarmTili konr«nmtoHJ! za pomladak n«»Sera onerneffa In dr*m*lot> if»1o 3?a pomladek dmn»i»k©flra «w*>bja>. Dram-»ka lola na konaenmtorljii •* 1* tipu-dtila. ker ni bilo p^^tnfn ured^tev; *>-nes Im^i T« S^ *a Danl^ra srofo t»H-ratno lolo. Drama spT*J"i« Tseke^a <»b«o!renta re«T>i?n|ii iif>oiiobnonti. Ta-Vf?*o na anraftfra naia ot»er*i vi»«k»t?* domaćeg perca zadottnlfc kralltet Tako «no r«^ v trm rprp^anju Mini, in n** rArTimem, ^^^rn fte ra?r»re-iati mlsel, kl Ipf1 v»ftko?TtiTr na dluni. Vsl Selimo koti serva tori in n^JbJnM^ih n?bovf zakaj v«1 vemo, c!n nam tr^ba <1oma?ib pevrev in glasbenlkov sa gl©-đaliS?©, &ole itd. Ja^no pji je, da s© Trr>ra do«^irnti resni^nib n^pebov le s rtoM^no drlitvijo >nftao 1» le kratko bsebnb pri-pCMDOO: Zaradi opark t naSib dnevnik lb se raziliia m©d ljubljansko družbo rane-ni©» da se potemm »a ti!>r*vnl*ko me-sto. Zatb smatram sa potrebno izlAvitl: sa to nw*b m ni»#m nikdtr nlkonror ponnjal In nanje ne ref!ektut«m. ker sen s «voflm sed«njlm dolokrognn po. ftolnnma raoV^volJen. He« pa J©, 4a «o ni s rsmfli. seto ▼pllvnib stmni prlrov^rjeH. Toda do-•leđno p^in naelaM), da n»^ Intetidun-tf>ko mesto niti moralno niti rm»>tnb prav «1e refc ne mfka Fventnvai^t ak-HJa droprih wl Je t i*do!?«*nte 'n »^>ka«. da nftiram nilb natipiinjle. Tei(^ pa ««• biti pošten ftlovek men^fi A« Tmerom ▼esal. frjin Oovrkar. Pismo Iz Prage. Vpra5anje ispremembe v rođ-»tvu ministrskega predscdstva je bilo že razrešeno. ali na prijrovarjanjc ^astopnikov koaličnih strank do te izpremembe ne priđe in dr. BencI obdrži £e nadalje ministrsko pred-sedstva Njegova naloga bo, da pri-dobi Nemce za aktivno politiko, vsled česar se jim približuie s po-nudbo zastopstva v posanmih dežel-nih odborih oz. v dežclnih upravnih komisijah. se bavi s vprašanjern dru-8:eRa nemškesa RledaliSča v Pragl in pozornost je vrbudilo nenadno imenovanje Nemccv v diplomatlCni službi. Kar se tiče druj?etjra nemškepra tfleđališča. se resi stvar povsem dru-gače, nego se je pričakovalo. Stav-be za novo dmjjo nemško RledaliSče ne bo treba graditi, ker se vrne Nem-cem staro nemško plcdališče tako* »vano Stanovsko. Za efektni zakljnček zasedanla poštanske zbornice je poskrbel nem-ski nacijonalni poslanec dr. Baeran. ki je vrgel smrdliivo bombo na pred-sedniStvo. nato pa je junačko pobeff-nil v tujino. Njesrova afera priđe pred kazensko sodišče, katero je izdalo za njim tiralico in uvedlo preiskavo. Danes so bili zaslišanl kot prfće predsednik poštanske zbornice To-ma§ek^ poslanec dr. Lodjonan in dniRi. Nastale parlamentarne počltnice, kl bodo trajale do marca. se porabijo za priprave k spomladanskemu za-sedanju, v katerem se ima resiti najprvo novela k zakonu o volnili doso-filih. zakon v varstvo naiemnikov in ođmero rajemnlne, novela k zemlji-Skemu zakonu, zakon o ureditvi raz-mer državnih uradnikov in učiteljev. Nadaljne zanimive predlože so: zakon o habsburških soomenfkih. proti habsburški propagandi, o odpravl fl-dejkomisov. novela k zakonu o ode-ruštvu, zakon o praznikih, ki iih prf-znava država, in zakon o uporabi cerkva ter pokopaliSč. Za iesensko kampanjo se pripravlja davCna reforma. Let os v fimffn se hnćo vršii* na CeJkoslovaSkem občlnske volitve, za katere se že prlčenjalo prve priprave. Tako }e n# pr. sociHilno demokratična stranka že razglasila, da kjerkoli ji bo mojroče ▼ vsaki oblini postavi svofe kandidate. Te dni se je vrifl v Prart vse-strokovnf shod orsranlzacff. na katerem se Je raznravliafo, alf ostanefo strokovne orsranfracife mi amster-damski internacijonali, al! se prlVto-piio moskovskim komunistom. Ko-unmfstl so že zelo zma^ovalno raz-glašali. da bodo rmagali crni. ali bili «o poraženi % veliko večlno. Nesnor-fio je. da pomenl ntfhov ooraz na iborovanju to. da orlčenlato štovati % vl§!ne svofe moči. na katero so *e povsnell vsted novojnesra ra5?nolože-ufa rned delavstvom in vsled neprestanih manevrov nekaterih njihovih voditeljev. Vnra^anja Podkarpatske Rusije se pričeniajo re§evati s nolno vne-mo. Or. Rene^ te Imel za časa svoie-%?l bfvanla v Podkarnatskl Rnsfff no-svetovanja s tamka^nffml strankaml v svrho. da bi se do^eirel sporarnm med nf!r«i. S*»rf«i se nahalalo nl^hovl Z3Stopn!k! v Pr^tn sktmno % vlcejru-remerjem dr. PhrenMdom tn se rm-pafajo s »petVo«. Paznra\f11anje je sdmž^no a se ustavi ves obrat. Vlada, lastnikl rudnikov hi delavci so iskali izhodišča, ali hi je prl5el na nafnesrečnelšo misel minfster iavnih del Tučnv, da naj M država đoplača-la rudnikom na deficitu. Ta stavka zadeva naiveč delavstvo. ali je nepotrebna, kajtl bori se zlastl proti tttil konkurenci. proti ni?kemu stan tu marke In zbolišanefnu kttrru naše krorte. Zato se prlčaktile, da se delavstvo zave brezsvrSnosti svoja stavke m |o skonča. PraSko jueosloven. diia5tvo ie pri51o vsled naraščanfa če§koslova-Ške kror.e v težek položal. lzhoda Iz te*» r>olo?aja ?5če s potjo na Poljsko fn slcer na milverzo v Krakovem. kamor je te dni odootovalo okoll 500 dttakov. Vsrca sVtmsi fe b^o za Vt-kom rimsVrira semestra t Prael 2?fiO Jneoslovenov, tako. da je odSla Vo-maj Četrtfna Jt^osfovenskera dija-5tva \t Prasre. Tukajs>Je poljsko do-slanf^tvo fe sr>orazumno z rektoratom krakovske univerze oMfubilo dl-lakom ncrodnostl. tako zlastl da 3e ]\m pHnravtto stanovanja, ćn bodo od noljsVe meie datle rotovali brez-nlačno fn da bodo vr»lsnlne In rlzrv ro^r?e takse r«n?e Iste. kaVor so 7a PoHaVe (v Prad »o dvojne), sku^nje na bodo TTfvrJt p^^a^^tl v svnf«»?r rr»a-terinem jeicfku. Te dni se fe mudit v Praorl oosehen deleett krakovske nnlverre. kl fe dljake podrobno o vserr Infrvrmfral. Juposfovensko Hffaltvo sfmo na-7fa?a. da ]p\rn nerado odhaia ?z Pra-ee. da se tefrn ]c£\ oć nfe hi fta ie Mini Tzrok orfhoda valuta. če^EVa kroTia se dvH*». cene ne t>adafo. Na-<*al'e se nrito^Ttlelo radi stanovanl-sk?fr rarmer. rad? dr?e1n?e stanovanj H korčr*o radi te^a, ćn mr>ra*f> vnls-nfne fn rf^rr^ne taške ntačVvatf dvojno. V Pra^i se fe ustanovilo te dni novo fairo^'^vf^^Vn <**:isv^ <*.**•*. 5tvo Itt sfc*r »TTT?rosloven$ko Trtr^fcl-narsVn đn^tvo.« .?. V. ^. POSLrnfrw mTr>A?wn» STAVKE — Dtmal. 7. febmarja. (Ttv.T Po-^lećPce generalne rtdarske st^'Nice ▼ Če?Vo<;!ov*5id se občntno ka?elo na Dnnaju. Nastalo Je pomanjkanfe pre-mosra. Dunavska unlverza je sklenila ustaviti nređavanja. — Prara, 7 febniarfa. fTrr.T Tto> ć tirska stavfca trala mirno đalfe. Za* čell 90 « stavkf>vtiltn ffbanfetn tuđi ž«-Iexnl5arff. Kotnun'sfflnn delarstro pro-parlra aoloSno delaTsko stavko ▼ rstl repabllkl. ŽdeznliU promet In naSe carinarnice. O vzrokih ieleznilke krize se Je že mnogo razpravljalo. Opetovano se je pri tem tuđi že povdarialo. da je eden glavnih vzrokov. pod kace-riml težko trpi železnl&ki promet, tuđi takozvani carinski postopek. ki je povsem nazadnjaškl In ki v robenem ozlm ne od^ovarja modernim zahte-vam. Da se torcl železni§ki promet ne razvija tako. kakor bi bilo zaleti in kakor bi ustrezalo gospodarskim potrebam. je torei kriva vlada sama. predvsem pa finančno mlnistrstvo. ki vkijub vsem pritožbam in apelom ne smatra za potrebno, da bi vsaj delo-ma reformirala, ako že ne more modernizirati okornrtfa in okostenc-lega carinskepa post oparila. Mnenla smo. da ie carinski aparat r Železnico in poSto v tako tesnl ivezi, da jra Je le težko ločiti od teh dveh panog. Ako pa je potreba pri železnicl In pošti, da se posluje v interesu občinstva in stvari same ne-pretrfforna In nevzilržema, je taklsio treba, da se uvede tuđi pri carinskem poslovanju neoretrgana služba po dnevi In ponočl. Ako lahko poslujejo žele^nl^ki in večil poštnl urači *.~ pretrjroma no dne vi in ponočl. zak'jj bi se ista služba ne uvedla pr! <.ari-namicah, ako je to v Javncm inte resu? Trđimo. da je to ne samo v iav-nem. marveć naravnost r eminentno državnem Interesu, da flnančno mini- ! strstvo nemudoma in brez odlagan ja odredi, da se k?u^r *>r; *«-'-*n?--»u uvede tudl pri carinskih nradHi ćelo-dnevna neoretnrana služba. Nifi več se ne sme dopustiti, da bi carfrcrnice poslovale vsak dan samo nek določen čas in da le treba cari-i-skim uradnikom. ki delalo prekn trer^ časa dajati posebno nagrado. S tem se odnirafo na široko vrata -■• v poslovanju In korupciji. Jasno !e namreč. da se pod taklm^ poeotl uradnlkl trudijo, da odlože čim rni-več dela, ki bi pa morali opraviti med redniml uradnimi uraml, za nre-kourno poslovanje, ra katero dob© posebno plačHo. Čisto naravno fe. da radi tepa zastaja redno carinsko poslovanje, ker se sku§a vse odpravlM ne rned redniml nradnlmi urainl, marveč Izven njih. Posledfca te^a Je, da se koplčljo na kolodvorih z blagom naloženl vagoni, ker carinski uradnlkl nirrajo ne časa In ne volje. da bi fifi pravočasno zacarinili. Po-leg tecra pa je ttidi interno formalno poslovanje pri carinarnicah rod vsa- ! ko kritiko. Zato se ni Čuditi, a^o $*oU vsak vagon pri carinarnici povpreČ-no 3 dni. Ako vramemo v roko \ svlnčnfk, lahko Izračunamo, da stoji } r>b takšnih razmerah samo v Slove- • nljl pri carlnarnicah povprečno 600 { toz na dan. ki so zaradi carinskoga • postonVa iz!r>Čen? Iz prometa. Ako uvažujemo. da nosi vsak vo« feleznicl r»H rednem obratu in do sed*n!lh tarifth dnevno ^00 K. ima žefeTfil^ka nnrava ysak dan oH 600 v^urrtftflt. Uf Uh ti<» more TDoraMInli. f600XR00) 300.000 K Škode. 7a vsak tuj voz mora fel^nlca plačevati dnevno naiemnino. ki zna?a povpreč-4 franroske franke. Ako je rcclrrto r>Alovlra vacronov Wh r^nra nlačnti ^^Vml^ka nnrava vsak dan 7anie ! ftm krat PO K) oV-or«o *<* ?4 000 k. s ^hner se niena efektivna ?Vorfno tff>^rozvro£a famozni carinski Dostoock, je tre^a še uvaŽevati. kaknr s!iv> že zgoraj otnenili. da se koničik) na že-le/niskih tirih nczncarinjenl vagoni v taki množini, da so posajnezne žc-lezniške postaje že tako zahasane, da je resno r-^r^en promet. Z <>zi-rom na to Je žele7nI5!el na Rakek ob 2. uri 05 minut. Po polumem postoju, kl Je predpisan za obavo carinskih in drug-ih obmejnih manlpulacij. bi bi! moral vlak vožnio nadaljev^ti proti Postotni. Za odhod vlaka Je bilo s strani železnfee in obmeme policije Že vse končano in M hil vlak lab-ko od§el. toda prav ob času, ko bi bll vlak moral odr^ellat!, rride finan-Čnl stražnik k prometnemu nrađnf-I kn. veleč mu. da vlak . ker — en potni^kl i voz ni bil p<^ vol.H carinskih orjrannv I ra7svetlirri. Prtnon^iti je. ds so bili vsi potni^ki voznvi brrovlaka pravilno razsvetllcnl. samo pri enrm — italijanskem —, kl Je bil ureien za električno razsvetlfavo. ki pa Je — kar ni nič čndnera — ra tlstl dan slučajno odnovedala. je svetila na hodniku zasi'Jna parafinska luč. Prometni i*radn?k Je takoi posredova! pri de^urnem carinskem uradnlku. ki ?e pa ?e med postojem vlaka le-trel mfrno v nostrlj. kakor da ni n!č. Predlrvj prometnika, da bo noskrbfl I ra zndostro razsvetliavo r.erazsvet-ljcnejra voza z ročr'ml svetl!kan?V da bi s tem ornocroCil carinski pregled, je h!l zaman. Bob v steno je bil ttld! Pfvilocr. (ta no ^c!f»7nTr?i f>rwr<-^- la ti^tih dr^rt potnikov. kl so MH v nerazsvetlienem vozu, da rrestf^pffo v dntjre razsvetliene vozove, da se na ta nnčin izpraznl ncrazsvet^eni voz. VI bi sra postala odncla oć vlaka in priđrfala na Pakelo? do svetleen dneva. Za te nred^o- vedala: zasflno rarsvetliitl jra ni bilo moroče. Prometni uradnt'k se le po-nudll, da d^ zasllno razsvetljltl ne-r^z^vetli^nl voz s narafin^l^i^f sve-tllkami. Toda »rosnod dežurni činovnik le tako nonudbo odklonil ter od-redll carinski pregled potnlVov v čakalnld: ta nrejrfed je pnvzročil vlaku 1 uro 40 mlmit camudeL Ko le 9. Jamarla t. 1. dospel po-noN! brzovlak Llubljara - Trst na Rakek. !e £. dežurni carinski činovnik zabteval. da zmečc železnlSko osobje z vlakovneira strola vso za-loco r»r/*rr*^**a In ?T^"^t» ^ fnH*rj,-> vsr> vodo: i»rf tef raMevl le ro^nod dežurni vstralal. dokler le vldel. da ' hofie postaja pridržati stroj na po- st^ji in ?a izmeniati za vožnio vlaka do Postojne z drugim strojem. Naravnost — absurdne so zahte-ve carinikev, kl Časih bočeio, d* ibtočasno estavita stroj strojevodia in kurjač in oba odkieta istml-asn > k carinskemu prcjk!er ne pre-da?o novrtH(*r!h J!m ratnih "»•.»J "■•„ ♦ov pnklican'm tTradom. Ali nal ti pnSrrrt orsranl puste pKemskc denir-ne In dn:^r? vreJTinsti, ki so m?d dr^m t-jdi mcdnmđnesra rna'ah. brez nadz^.rstva. da iT?i Vdo ukrade? Oo«!vxl finančni minister, nanra-vite red! ZeleznlSlia zu»z;i SlDĐ?n!!s z ntior]em Vsi r*»mo. d^ \* irt&znih\:% uveia, ki hi v&zrA'K Slr»\^*nij.» r. irorjfm. SIov«-* miliji n.vt'ljodno pfitr^bna V*nriaj J>a ra to. l^hko r'^^n-'O, nnjv«ftn*»j-^o po-pf»<"»(!arsko radovo C^r>v^»r>H« n* ijpa-ianv> ti^t^tra. fArirrtAnj*. ki ^ta jc» Ftvar Bnm\ na p«cM vTfv^nR. H"»»* Jo, dn r<» je fKjlnviln % Ironkur^n^nimi tm^niri ne-kfko JMinSm«Lnie. Z^.liV-og e<* ni drin\o Yn<*j etvArnop^a rn.rnvotrlvarju, ternvr^ ja preptf'T.iio. k»kM»- ie to y»ri n«a *« ptara \n p»t^ -a* nn11e"**% nivad«, na p»>-\\č on^bnlh «lmpitij «!i nntipatij. Tn rerr^r mor>mn r1r>hiti ir^ro t morj^m in »ir^r naiucodn**i^r> rverr*! K*ijti n«^e oirmhr»i4»n1« rend?vr ni im« lo In ni ni»srlo iro*»ti envitrR. d* M tirnli fi# nadalje p dora.nfA^a r^t^jo^A ali manjS^ca ivonik^- n^ onvohoj^. T.fb mom im**tl p'^rni *rrv>ler, d% drij-r«mo nr.Ae dom»i<*A nakHd*. da prip*-lj'I^n>o nafte n^ro<^jr> jfosTodarstr^ k nftjri^1*»TT>n rarmabn in da dvi^nnmo r+ihn kulturo na. rijfci^o najvVI« mof-nro«nvTfi in pr>st^n© t «nretovti*rn kt>iu r^rtM nar<»k!or. kflt»»ri prvod-lo^uje ia knteri Be upo*t«»vn.. <*%* o*eV nih ffiTnpatij ali antinatij postati inor% t% na« 6a« f»r«*t;*klo*tl In sk^rnin "»▼. Dand^ne« r>» ni« nvtrm «• nemati pnmo to, kiko (v» dvi2Ti«no nArcxino|ro#rKHliir-flko in kulturno. VMnr> in r*dno TT*>Tamn im^ti prM očmi In tndl p^r^^0711* rarmnMl, da nam je tt+ta. f nx>H^m n^onhodno po. trebna. Ptolimo pa^ pr^i r*^*^^TK>TO: ali 7T©ra 1 mr>rj«»m in • t«n rv^toAe narodno c»r>«rpoflrt.rufrrr> in dri^ na*« V11I-tnr^ ali r»a br+r. l«Ptr»« rr^r© % rv>ii#^a hiraTii« n^f^odr-ocro^rkdnr^k^fljA Slvlj«»-nia in »atroriteT rpakftpa rrtjf-f* r.aorMVa. Dnnf^i no pm a m n© mor& biti reA irorTvra o rmfczr^Tn prprrkovn-niu In oi^bnem n**T»rr>tor.min. P<*n**«i ni niko^ar. k1 bi r^m vodfl na^© ^o^po-d1. In t-*^!- n*> M 1© grl^dali. kako ** bo in bi na prv»li na w>lnni dnii?1. Nnfte dfio mora poptati r^^no TT^^tio na r*n*tan* fv r tr^notkn. k*> ra^nf^»v> r«?iin*»ti 1© r. mo-fT>^!m. Tltiril^ fn nt^^fj© «0 btl<* nor«-f*% k^d^j na Tn***t»i A»r\*n n»*o vrf. V© *?imo da riAsn ^kodtii?*^ ^* n»* nV>r^io. trtdi Tini^iH In nok°r»ftH. Potf»m p*» ir-cinHo bidi r*JaTi. kl ro dar** ftnlf^o^ n«i dnPTn** rp#fni ltndj*- faTr^Tna1o nvo*<* PtnliV© ra **no ali drnro prr*^, t 1*t* «^r»i t«a np»«topajo % n<*ko rr> dnhoritr^tfo, ^S Kaj se i tak n© zeradi noh^na vn«b teh proe. KonsorrM %t% fctMKo f#»1i*rn!r© Ko?>T'1o — P"^>d Mo^virp, to dmp^ir* mn^nj*. J^ri^rnlra fff 7gmA\, k^r %• nnm, BjrrndUi. Vr»r \f t<> ^1v1it«n«ka r^-tr«*ha SlovrnM«. K^di t<*pn \* i^ral trepo. ki d^je mofcnoat. dn #»* telernira t r*fmM in Mmrtr**^ 7*rmA\. T*» knr j* nropox«, tr> pf% d« tndl do«f»?i ka»- t a ni ?ro^o^!\ ee »w»^ ^di r** da (fosoM In naj «0 o t^m frč* tolika r**«v Mor^nx> pi h;>i prc^-1 vp^m na laa. rnrj. da t»t*^ flr-'nvA ^ doci^dn^m ^a-*u ne rradt T^benih i^lr^ni'*. tpbJ t Sloveniu n't?. 7n nov© ?,H*rrt?r© n* \^o-drmo morati brlcntt mjtiI. Vi pa rwi**t-no, da bi n>orrli xb-nti potrebni k^r>ital na Ifl-^tni r^*rr 1 i i. Trr»ba t**dai lno^f»TT»-«kib zv^z. r*© pn pr«» mnrs Tafnt^^e^lr^tt rm *Mernifko ^md^r♦ r>riv«tni ka-v 1 t a 1 . j© pa *© ▼ i^tem blpti ^intn pa. toTo. da h\ §© — kn knr r^drto in rtOTPod — privatni kft^'M! In kar»itq!!<tr©br©ea kapitala, na bod« ti 1 b i © litral k*».kn o«i©bn« ▼lojo, ne pr. MtspII, ne r. Klodi^. n^ r K^J. f©* in n© kdn đrn^t. Cy* ^© pn>ca K^^^r-\+—Brod Morari^© inopo^a in ^*» p© lt>-de. k«r le naj|ve^1© vr^dnocfj. r^nti^U, T****m In 1* t tem MuA*Ju •» ^ol>* P°- •> Rtof©^ na ron^m •tv«rr»©m In n©T>Ti*tran«k©w utalfs^i pl^«^© va*no«ti tn r»otr©b© nai*» ***l^rr»i'V© tiver© t vrt^r\+m T>riob^ni#rrn"» ta ^1^n»»k \n 7, n^m '"•Vliu^ujetao diskuzijo o tem vpra?«- 32 Sttfv. ^oLOVC^aivi piAKOiJ', ji.c 9 fehruarja i»22 &u«t> 5 trebnf đenar fn proga *• agrađl brez v&akega gospoda rak cg a ali drugega d\r>ma. ln \$ to io taka proga je sploh n>ogo&a. 2e damo smo ftli&aJi b ogromnem bogastvu t delu in terenu naie država, po katerem Daj steče nova ielezniea i^oć^vje—BiOd Moravice. Dane« iniaino «d nekatero podatke, ki nam pi ičajo samo o silnih zalogah lesa. Polinoma toćnd podatke navedena ea enkrat U iz slovenskoga deia. Obseg goztiov naeri toiim> na slovenski strani 25.918 ha. Vsoko l^u> zrase na novo 86.859 ra" lesa. Vrh tega p«i se naHajajb v t^m konjplr k«u &o re-nerve 232.500 m1. O hrvatskem Uelu &3 ni zaaeeljivo natančnih poda .'kov. Toda % TSO gotovostjo te lahko trii, da Je tara še enkrat toliko le^a, Letn« pr«>-dukcij<\ laea, računima sovama tajno Ka najožji obseg nore ž^lznica, masa 150000 m* poleg omenjonih rezerv od 582.000 m1. V prvih lctih. v prvom navalu bi se noglo izvoziti dnevno 38 vagon ov lesa, v poznaj?ih l^tih pa dnrv-no 22 vegonor. In ta koli'ina dnevnih 22 v«ponov bi ostala za vr^^.n, ker iph-*a letni prirastek nj hrvatski in fc'JD-veneki strani letno nad 1.VV000 rc\%. Ohseg gozdov na Klodioevi proci j© na slovenski Ft rani znntno irumjži in meri 16.72^ ha. Na hrvatski strani ob ©bmočju Klodič - Hrvate'*ve pro^o pa sploh ni gozdov. L^tna r>rodukr!ja £"o-fjdov v ohmočju KtodiiV-IlrAviiovo procre bi znaSftla 21.933 m*. tolik je nnmr^ letni priraatek. 2o ple0.000 vnm I?aa jra izvoz, pozneir na letnih 1/>0.000 m* Leffn! transporti kl bi ra 7.dov1 r ohmo^iu Klodič-JI rva tove prt>£«* bi *ma$all ior*j le 3 vapnne dnevno. Ako primeriaino te 3 vagone z 3* vagoni dnevno ▼ prvih letih in poznefe etalno w. 22 vagon* dnevno na Musi lovi progh uvidimo imiri*>ma Zt r t?i točki velikan-ekto prednost Musi lov* crte, brez ozira na vpraMnJe moinosti to zsrradbe. Druge primere, katere objavimo ob času r*>do ravno tnko ©čividno govorile r«v edin! tnoiroči, to je Musilov projekt Onw*niny> naj dnnes le ?e vodne sil», ki co v obmoAjii Musi>>v© pro^e uo?-mflnj 10 kTAt tako izdntne kekor ob K!odi?-Hrovatovi traei. Treba je če vsa podatlra skrbnr> rbrati. Ko pa !»e to zgodi bode naša jav- nost strmela nad ogitomnim bogastvom lega dela ik+še> ^>žje domovine, katerega «e pred preo bratom radi vvčne avstro-oerske konkurencd in radi kofikureoca med Reko in Trstom ni moglo ^dpreti svelovneniu prometu. NaŠA javnost bo p& zadobila tuđi trdno prepričan]?, da lam^orcij ra. Kgradbo ielc^ziiice KoAav. ja—Brod &tora\i< a dI delal in kalkuli-lvil iz nikakih osobnih nagU*>v, kakor ae mu t zatlregi drugih argumtily*oiva, teniveft da |» ime! ??red ^>čmi lo zvezo z morjem, ob enem in v prvi vreti pn tuđi na morTvjftt ir-r^ljave te zveze*. To in nićeear drugega je vodilo đo3?daj ta n»-kam o.^uniljeni kon7A>reij in to ga vodi *a dane^. Velika krivih«, se Je ueUia y tem o»riru g. Kajfežu, kat eri je oilkrilo r^v. vedano duM Mutilovega proJakU. Tk>~ »ia vspris>o vsftli teh n«p«\dov on ne d«-lujd iz osebnoga rtohirica, marvef uvezuje za sploSno korist važne in «wl!o-^ilne razlor*\ ki pmo |»h ž** poverUli, razloga nami*eC, da Je Mu^ilova trt*^a edirva, ki jo jo mosore r?r«ditif ker *«o dani vsi preti]>oj?oji, ki bi In bodo mogli potrebni kapital ro«no zanimati. — da se bode prosta tako tuđi sgradll«, i da ne oet^jia samo pri lepih boa^liih, temvo^ da iMezniea tuđi v rosnioi ^im-prei^ Pte^o. G. Kajfet -- o tem se Inhko vsrtkdn prepriča — M imel najvr^jl osobni interes, da se /gradi Klodi^eva proe-n. k^r pe t>b te*, prosci i^ahnjrtjo nje-£rovi «rr»rdovi. Onljft 1m» t>o ▼ Ko^riu iedno izmod n.ijvo^iih i^g v Slov«iiji in ve« lea v daljni okolici Klodi?«»v^ propre crrnvttira na nt^£?ovr> žago, t«ko da M bi! on b Rvofo rseo TnalotHne bre^ konkurance. Toda kaj in kako naj mu r*oTTKi*ra v**« osehni interesi, će pa Klo~ diČevn pro*rA v resnii*t ni izrr&l^iva, Navedli prao osebo g. Kajfc*a In nani nanerjenfi prMbarivHnia edfno le 7 oziit>ra na to, t\* se vMvrtar i»nkr»t prenehaio neutemrlieni o^ebni napadi in podtikanM osobnih koristi, kl lih ▼ r^eniH ni bilo. ni In n-3 bode fer da «e n^polie iavno«t in (\t>mnče ljudstvo na stvarnost, ki je p&& v*dina r utanu UPtvariti fn sezidnfi zdra^t> in rse. »tran^ko Maponosno podjjetje. To ie iMiini rilj cr. K«ifež», ki #«e ga — kakor marelkosja dnisreea dMavnega mozA — nap»da z osebnostmi pia£ nnjvef radi ter-a, ker Tr«n^ka »tvarnih arcmmentnr pit>ti njegovemu naftrtu ln delovenju. Politične uestl. ss Shođ demokratske stranke v SlovenjgTadcu. Dne 12. tmob pol 10. uri vrSi se v hotelu Balkan javen shod JDS. na katerem bode govoril g. dr. Kukovec, min. na raz. o politiinem in gospDdarskera položaju t n*Si državi. Ta shodt za katerega ee kaže le eedaj reliko zanimanje, je važnega pomer^i im le za elane krajevne organizacije JDS, temv^o rudi za v&e osebe naprod-B^ga mišljenja, ki se ne dajo pr<*slPDiti od crne ali rude&s internacijonale in z ujo pod enim klobukom igrajoče stranke. ~ Kamestnfld demisijontranih mi-nistror. Za nameefnika ministra trgtu vine in statu ddmiseionla dr. S p * h a je določen minister za a£n*amo reformo Krsia M i I e t i Ć, za ministra narodne-ga sdravja dr. Karamehmedovići pa minister poljedelstva Ivan P u c e 1 ]. =z Sporazum med zemljoradnik i in RAdićevci? V dfcbro informiranih političnih krogih smatrajo veet o spora/umu med zemljoradnikl in Radićevci še asa nepotrjeno. Včerajšnji >Tri*>una< f& namreč priobftila poročilo. Aa je do. *ežen spo raz om med zomljoradniki in Rađtćevci za bododr Toflifve v sknp^^i-n©. Sporazum temelji na tem, da obe etranki postavite skupno kandiđatno listo tako. da kandidiralo remljoradniki tuđi na Hrvatskom in R«idić?vei v Južni Srbiji. Zeroljoradniki računaj« na te način v Slavoniji pridobiti pravo, slavno prebivalstvo, = O ruskfh obmcfnlh stražah. V seji parlamenta je nedavno tejra stavil j na vojnea:a ministra Vašića dr. Ho!m- j ;ec interpelacijo zaradi ruskih vojakov, j kl stražijo na5e meje. Vojni minister je odredil z ozirom na to interpelacijo strosro prciskavo in si dal predložiti uradna poročila o detovanfu ruskih ob-meinfh straž. Kakor pi§e beogradska i »Politika«, je Iz teh poročH razvidno, ! đa 'e cdfnl vzrok, k! ?e vodfl paslanca I dr, Hohnjca pri zahtevi. da se odstra- j nijo Rusi iz obmejnih čet v Sloveniji ta, ker »o ti vojaki discipUniran! in ne-nodkuplfM. Tihotapcl. ki so do doho-da ruskih ^raničarjv po dnevi ln po-nofl vr§ill «koro nemoteno svol vo*?\ ob me'l proti Avstriji in Italiji, so bili primorani prenehati s tihot^pstvom ker i ?o ruske obmclne strn?e z vso strozo-«tjo nastopale proti njim. = Obmrjni promet z Avstrijo. Tu-k*j pri&aku.iejo prih^f^Indepen-dance Roun>ainec priobćuje »enzačni c-lanek o re^itvi vihodnih probl*«mov. Bavi se z gla^ori franooskeira in an. "fle^ke^a rnsoni^ja, i^oš d*i Bukarešta pcdpira gTške ambicife, na k«.r Izvaja, da tiči vt>zel orijentnega vprašanja za Romunijo v jamstvu sv^obodrT^jia režima v dardanelskem zalivu. Dokler ni rez-rešen ta problem. «o vaa ostala vprašanja r*>o-laga važnost na inernaeijonnli7.acij[o Dardanel, ki je princip miru, kakor tfo ga priznale vse %ave^ni&ke pile. 1>> po» vsera zadovoljive rečitv« more pri ti samo potom sporazuma veeh tnteresen-tov, na k«x nastani deflnitiven mir na vzhodu. Konferenca zunanjlh zavezni-ftkih ministrov j** poklicana, da nreuni-fti to svojo nalopto. r^r Pershijie: za znfžanje Mnerifilce-ga faatnlštva. Iz Wa^hingtona port)ča-jo, da je predloži! $ef generalnegA gta-ba Pershlng kongresu na£rt zakona, a katerim se ima znižati stanje aktiv, nega ČastniStva v ameriSki annadi od 17.000 na 12.000. Kongre« se je Izrekel ta sprejetje pradloiene^a zakonskega nacrta. = Andrassr sa kralja Karla. Reorganizirana kršćansko socijalna itran-ka je inrala t? dni v Budimpešti zboro-v-bodni volitvi kralja. Mir ln eksietenčni interesi dežele s<» skl«d«io z interesi kronanega zakonitoga kralje. Andra^sy je slore«no iziavil- Hoćemo pripelj«ti s\'ojee:n kralj? nazaj. *»li 5e le tedaj k*> dovoli to ra?:vt>1 evTOpske situarlje. Ako zmBfjA pri voHt\"tth n«5 prosrram, pro-vaamemo iamst^-n, da n* priđe do nika-kegA prevrata in ct>tovi smo, da v t^m •luf^iu madžarski kralj pomaka r,nvssm ipirno nti primiren trenotek. Po t**ga ^««s pripravljeno. Andrn^cv je korono rekel. da ako bi nrtelo *V» vnlitv^ krnlj.i. bi ImHi dva krorva»if» krpli**,. kar M m'^'o p^lveati 3o teikib n^»"^ 2a Marlž«rf*ko. ~ Pn"Jit#e!j*ka politika FV-an^ije nftpram Tnrški. Iz Angore poro'njo, da je komisru* *a zun^nje zadeve Jn*Ti! Kjemsl beju uovJr>ril r narodni skunšeinl o Briandovi o?fevki ter n«£lftsil, da eprememba franeoske vlade ne pomen! e^remmbe frnnc*>-ke nolitike naprara v^Tiodu in dn bo FranrH* vodila prija-tcti^lco pnlitikrj nopMm Turgki. Carl-ijrnrTsslro čr»5OT»i?f'? biHeži z eedovoljl-stvom» da eo je Fr«inoi.ia vmlla k svoji trflilicHonVni prijateljski politiki na. pram Turski. Neodređena domovina. — V Ren&ih'K Grališćem je izvoljeti za žunana stevbanik Fran D u r-ioU prvi podžupan Je Makao Tur*! »a Renče. za Gradišće Josip Krsevan. — V Hovcn je Izvoljeti za tupafta Anton Durjava, graditelj vodovo-cfcv. Podžupani 6O: Ivan Miheli? ml., Ivan Mrakič, Ivan Klavora ln Oskar Mleku«. Gospodank« oesff. O pramrai doIožeIđ hno- oloe Mole Mlomlisu KtjuU- sli& (Konac.) Da pa Je Narodna vlada res 2e pred naredbo z dne 24. jamtarja 1919. izvrševala pravice ^eželnt«:^ zbora, se lahko dožene iz niiOjciU njenih sklepov, ki se nanašajo na razpolajranje z dcžel-no imovino. Naveden naj bo le eden značilen primerljaj. ki smo zanj zve-deli in ki dovolj jasno spričuje pravilnost našega pravne^ i naziraniJ.: V seji dne 10. januarja iQ19. — torej pred uveljavljenjem naredbe z dne 24. janu-arja 1919. — je Narodna vlada sklenl-la, da se dežeino P^slopic »lontovž« v Ljubljani proda Slovenski Kmetijski družbi za 80 000 K. Tu ic torej Narod-na vlada na podlasri naredbe z dne 14. novembra 1^18. iz vrst vala pravico, ki je po deželncm redu kranjskim pristojala izključno deželnemu zboru! Piša-teli studije Je bil tak rat v Narodni vladi poverjenik za notrane zadeve in nl-kakor ni misliti, da bi bil on v prodajo »lontovža« privoMI, navedenem se opravičeno ne da zanikati. kar smo trdili in kar smo tuđi dovolj jasno dokazali đa so bile namreč že z naredbo z dne H. novembra 1918. in ne lele z naredbo z dne 24. jamtarja 1919. pravice deželneca zbora prenesene ni Narodno vlado. Zato pa se tuđi vsa izvaiania ▼ napo-minani Studiji, kl se nanaSnJo na naredbo z dne 24. jantiarla 1919. razbli-niio v nič, ker jlm manjka vsaka podstava. Naredba Narodne vlade £HS t dn« 14. novembra 1918. \t ie daneg vellav-na za presojo vpra§anja «r!ede oskrbo-vanja deželne Imovine. Pravice ćef*\-ne?a odbora in de2elne?n zhora so Narodna vlada in nienl oddelki — H organi so vkup tvorili vlado — dobili le v lastnostl nafvl^feca nnravne^a oblti-stva t Sloveniji. Meseca febr. 1919. je bila ta najvišja unravnn oblast iz-ročena deželnl vladi za Slovenllo In naravno je, da so jej potem kot naj-viSjemu upravnemu oblastvu v Sloveniji pripadale tud! vse pravice, izvira-Joče iz naredbe z dne 14. novembra 1918., ki se tlčejo vprašnnja ^lede de* želne Imovine, dasi tuđi je bila ta vlada drujtače šesta vijena kot njena prednlca. Predsednika in 12 poveHenl-kov Narodne vlade so doloČHe politične stranke, potrdilo pa jih je Narodno Veće v Zagrebu. To je bila resda neka ljudska vlada. Drugače le bila sestav-Ijerra deželna vlada za Slovenho. ki ie imela predsednika, oodpred^ednika in 5 poverjenikov. Predsednik in p*3d-predsednik sta bila imenovana z ukazom kralja, poverjenike pa je imenoval z ukazom m i ni s trski svet To ni bila več tista Narodna vlada« ki Je bila omenjena v naredbah z dne 14. novembra 1918. in z dne 24. januarja 1919.. ona je bila vi a dni organ, čeprav je bilo imenovanje izvrSeno po zasll-šanju strank. Po Interpretaciji pisatelja-studije ta nova vlada ne bi bila smela izvrševatt tistih pravic, tri so bile do naredbi z dne 14. novembra 1918. prenesene na Narodno vlado In njene od-delke. Toda deželna vlada pod pred-sedni§tvom dr. Brejca v tem pogledu ni imela pocislekov In je prav storila. Šio je le za IzvrSevmnje pravic ristega faktorja, ki je imel oajvttjo vpravno oblast v Sloveniji po zmlsla oartdb« s dne 14. •ovenibra 1918. Po uveljavljenju ustave id Ostala začasno prejšnja pokraiinska uprava č!. 134. ustave — na čelu s pokrajinskim namestnikom, kl vrSI svojo oblast na podstavi prejšnjih zakonov in na* redb. Pokrajinska uprava je tuđi da-nes najrlšje apravno oblastvo v Sloveniji in kot takemu pripadajo tu dl glede deželne imovine vse tište pravice, kl so bile po naredbi z dne 14. novembra 1918. izročene njenima pred-nicama: Narodni vladi ln deželni vladi. Pokrajinski upravi gra torej po vsei pravici vrhovna oblast nad imovino bivše vojvodine Kranjske. Oddelek za notranje zadeve pri pokrajfnskl upravi ie obdržal po uveliavlienju ustave vse tiste posle, ki so b'ii prej izročeni po-verjeništvu za notranje zadeve in zato pripada temu gddelku tudl pravica glede oskrbovania in likvidacije deželne imovine po smislu naredbe z dne 18. iuniia 1921. Ta naredba odsrovarja do-ločilu točke IH.. 5t. 4 Se sedaj veljav-ne naredbe z dne 14. novembra 1918.. je izvrSilno dol^čilo in kot tako nima zakofi^kesra znnčaia- Po podanih obraztožbah nam ne preo^taja drugega nes:o konstntovatl. da glede oskrhovanja in likvidacije de-Želne imovine bivSe dežele Kranjske nikakor ne živimo v ex leT stanju, kakor pravi plsatefj Itudlje. Zato raspravo Inhko končamo z njegovim! bese-dami: In ker je oblasrvom ukazano, naj po ustavi postopafo. vsem In vsaleomur pa. n»| se jl pokoravalo (čf. 142). mora pokrajinski namestnik vedeti. kal fe sprlčo poiasnjenega pravnegm položaja njegova dolžnost. Po« na sodiSče pa menda ne bo iskaL______________ — g Prtđfnurskl kuikevrl 4* 5. ■iar«A v prometa. Is Beograda ft. t. m. nnm javijajo: Generalni inS^ktont fl-nanftnefrm niinMrstva VivIja. 4a mora-jo v«« drifcivne W«frajn© ia poit« n^e-jeinati prtdinar^ke bankovr« #lo 5. wmt-rtiLPo sprejetna •• atorajo U ban-kovd vsati U promet** Iz odbora za pas!ongil!*. Pnlamenfarni ufzzk za zaosoie zađs!2s». — Beograd. 8. februarja. Uzv.) Odbor za po^iovnik je imel včtraj po-poldne plenarno seju. Najpreje se je rarvila debata o nač.nu razpravljanta proračuna. Otibor je sklenil. da se spra rne v poslovnik člcn. ki doleta, da imajo Strfi posaninih nariamen^amiii skupili Uulovitl na kojilerenci trajanje proračunske debate. Ce ge sefi ne si>«> razumejo, ima razprava << \nul%eJu trajati dva meseca. Skup^ćina pa more v Urednih slućajih ta rok r»i,-Jah§a?i. Po texn skiepu s« ie r^rvilu Živahna debau o ustanovitvj parlain?ntarne^a odbora za zunanje zađeve. i^urva .v. se zastopnikl vseh parlamentarn-h skur^n, ražen radikalcev, izjavili za ustane vl-j tev te?a odbora. V imenu vlruie ^a ie minister Trifkovič Izjavi!, d:\ je u^tano-virev tega odbora povod krizi. Pus'a- i nec dr. Lukinič Pdo >e nata v Imenil demokratskeca kl iha i^iavil. Ja domr*. K^ati vs>jd Tc^a. ker vida dela iz to-2a vpra^.ii] e, umlk.-jo preJl ^ r.a usta* novitev '^lbor? Zasto->-:ik mubiiman-ske^a kluba se ie iziavil. d.i r jf dalje ra cmokrai so nredlasrali. Ja «c prodscc!n!ku *ku; Sčine d 1 ,*ija dnevnice m nistrske^a pr^dsedn:^«, Pad'kalci na ^o zahtcvnli, da se nlaca rred^e(tniVa fikrira. VpraSanje bo na današnji se;i reseno. Velika sne£?S3 ka',^:is;'? r ^'~-n\ — Sarajevo, 8. februari.-«, (fzv.) Zadnje diieve ie po četi F'osni in Hercejt(;vini zapadel velikaški snes:. Sncžni zameti so učinkevali na ?.k\;z-ntSkl promet naravnost karastr(>fulno. Ves pr>mct po vsch probah je p;.■minorna ustavljcn. Vs'td zametov in visine snejja so pofniškl vlaki f,bf-tall na 1 prostem tim. Pot'-ki vj na r.cknterih : progah nadal'evali pot pc5 Čo bližnjih j postaj. S planin ^o se začeli va!;tl Dla-i zovi, ki so potrsali in razdr!! v*; tc'e-' tonsko in brzojavne žice. Sarajcvr> je ] brez vsakih zvez 7. zunani^m svetn-m. j edina zveza z Zagrebom ie doloma j funkcionira. ] — Sarajevo, 8. fehruarja. (Izv.) Z ozirom na veliko snežno Icta^trnfa, kl je povzro i!a zn^toj 5tcvtniri tovor-nih in osebnih vhknv na prosti nrr zi. Je Žel. ravnateljstvo odredilo vče-ral takoJSnjo reš'lno akcijo. Sarajevska familija rx>mnjra. — BcoCTJd, 8. februarja. (Izv.) , Mostarski o^ebni vlak. kl ie včeraj ob I 5.40 zvečer odi*j| ?z Mcocndn. le prf* k*n ^7 cbs'nl v snciti ne u'aleč od po-.<■♦?.je Ivan P'anifie P *v ki s^> od'!' vtŠ do po^t^f^ ln <;e nn^ta^i'i v enstil'L Hilo 'ih je okeli 200. D.;!jc ne niorrj© pothvat?. Sarajevo, 8. fcbnnrja. (Irv.) j Hrodor»^ldn« i ^hc*3l v sm£U med p^^^iiama 2cbic ' in Ze'ac ! - 7ij>rcb, .«. ^cbnorfa fTrv.1 \'e- ; I?td ^nežn: zrrneti bi1' tuđi v Likf. I HI srm nbvc^ftc znvrrcbske dir kc •> dr^^\ii:h Jlelcznic je do nadnljnesa. v$*av*.ierf rromef ni prn^i O?nl!n-na- kar. kiVrvr ♦udi ra prniji Ojri:tin-Or- cpič. Zadnja prca te noiMlronia zi snežena. — Sarnlevo. 8. febr^arf^. fin') i Med p'Kt-.iami Zenfra fn Za^dovi-4 ^fc» j včeraf tr?:';\ dva no^n-^k^ vhV^. Raz-j h?tfh je b'io mnojrn vr*7^v. Vrrr-k ne-1 ^reČi voVk- ^nftr. fV^Vodovanlh Ic ne-, ka^ pofiikov. Smrtnih nesreč ni bilo DolarsliI princf pred sr^l^Ce^. ZasliievanJ* pri* mirno, br*z naprto. \ 9iL — Podtui funkrijonar|i o ray.averih na po§ti. VCoraj se jo kazen«tea rarprdva proti Banovcu in tovanšem nadilj^va- i in res dcLn. Zdjela ee |e ob 9. dopoldne. Dopoldarteka razprava ja trajala do 2. popoldnfc. Zaslišanih Je bik> 20 pric. j P<»žtoi vodi Ini funkcijonitrji so bili v glavnem za~sli£ani o posluvanju p^'žte in o kontroH podrejenih organih Zan*-mivo Jp. Ha \e o konttt>H izjavit nok*\ priča, da Je kontrola taka. da |o bilo niogt)če kiasti. kontrt»!irati je b 10 ne-mo^or« tako, da ne bi mo^lt krasti. Priča Aoton D i e t z, uradni rav-n^tMj govoreč « kontroli je dalje po-trdil, da je obt^ženi Ilribar lahko vzel j Knamkonta makulature, ki bi 00 n*>ra!e > seigati. : Pri^a Mitan Detela, preje «<> ja ; pisal Dettela, poitni pristar »pacU med i glavne priče, kaj ti potom nje^a so pri. ftli na flled manipulacijam. Uvodom^ irpOTe, kako jo nekntere obložene? ri del t ip«?dieiji, ko Je na5el neko puirr.o t>dprto. Svnr je naznanil n'^kemu x>fJi?. •gentu. ker so «•© množila pritožr e. Hn- ; be pa mu j^ potem naznanP. do nm po-j fctna direkrija veže roke. Pripov^luje, I kako je t>8umil Utvine dolarjeT glavira j tri obtožence. ; ! Priča Janes Perec, pofttii nad- j ofirljal igpove o nokern izmiknjt'nem eeku. ! Pri*A Tvan Jane. aradnl rav-n«- ! telj, opi«u]> obtoien^crs £t'*fnna »^«fci j kot roarljivepa urndnikv Neko potr>!_ I di»© — 20. norf«nibra 1920 — je nazn*-I nil printaru Detell. da je pr^me^en ▼ i ! »Ne sprejmem #luiS^. Jaz morim i ti, a i tatovi o0taxieto!< Nazn?»nil je zadf»rr> ! ramatelia Kurentn. Gospod Wolf J^ i tak oj iziaril: >To se nrmra pr**«.»«k"ti!« ! Ravnatelju Kurentu j© potem iraenovit imena. Noto j» bila uw>dena proti njim , takoj prH«kava. Snrv* reb numiii ni n » j mogli, ker je bil Banover — sin mili-' fon.irfce, Rapotec in drupi iz ugMnih '. rodbin. I Pri^a Iran R 6 11, vUU po^^i kon- trolor iTpove^ o kontit)!!. I^ta 1019 J* biVi »troga kontrols takoreko^ neino-goČA. ker jd bila večn% mentnv^ urad-t niftva fn velik« t^žko^ t pit»m*»b« | i Prioa Jakob Robe, poStni nadkon- | ; trblor, iipove: Radi rednih pritožb «mo ; ; kontrolirali nplvžhvuc«. Pri F^vettiju ; to d<»bili liBtni(^> % dolaru v ^v.kr;i. i 7t\ BanoT-ra sr>o mislili, da dobi\a r*>- ; i nar *vl matere, ki ralja rti mili^m^rko. j ! O trditvi Prt>»enovi pled« r«^iiit«>l.iA \ i Wolfa •* ne epominjam. — O^toJ^neo \ : Pros©n: >Ja« pe prav dobrr>f< $\k"\ J« : . bil soHden. Rapotec jle napravi! u£o- . den vtit. i I Pri^a Anton Wo!l. nradni ravr»»-: te!|. izpovHrje o razm«rtih v šp^lirij- [ ; skem oddelkn. Kontroli je bils tvav. ; : r*. Za ekspedicijo j© bi*V» hidi ^r^mnlo . : ljudi. Po uoči eero n^kdaj *alnttl Bw j noret p1ji^nef?a. K« ?rm prepov*»,^l p|. . JtCo t oradu. «0 jo «krir*ti. Priči d<*-; lj© Itpov«: >Ki> je> bil PefeK premre 6?wn, je iijlaril: Tatove ae Viti, jai pa ntram lti!c Ko je g. Vete\* ime-nov^l i imena osnmijencer, p^ jo rneta fcivah- ! na debata, ▼ k«teH ?t^o s© »pri! r»^l f»Mnl*enrev. ftak« je ^U najmarljivej^i. Rapntee Je h\\ po^tftnjnk. Pri?a Josip K 11 r © n t, poStni nra-dni ravnatelj t>r»r*uj* zna«Tflj© nofinmnih ! o^.tožencev §1e>il «lah j del«r#c, «iit«> porr£<»n, ter večkr.-it pi- j Jao. J*aa ▼ alulbi indolenteo, rad U bil i pri bU»£a,ini. Pro«on Je rad d^lal, p\l veliko. Favefti mii^n. Rapot«*r pri»l*rv Uribor je delal pridno, čeprav z >no rokf>. (Hrilwir je Srez leve rok^!T Državni pravdnlk Je vpra!!al ravnato-l)a Kurenta. kal da ve o priči DetelL Rav-nate'j Kurcnt le omenil da telko ln'r»ve. ker se sa pa sili. mora povtdati: »Detc!» ni ravno eden najbnllSHh. Vedno nerta. d% ne more opravljati službe, da mori hoditi z ženo na trg, ker ne zna slovenski (preJ* ie bit Gradcu), da mora pestovatl otroke. Takih lzjtovorov ima polno! Zato prthala telo naredno v urad. PricA Matiia Meden pravi kratko in humoristično-. »Ker fto bile pri ir/be, *?em nekoo v krK^\\^^\ rako] ra šalo: Fantje! Pazite, f-e ne boste ali n^ ričet. Prujreffa ne r^tn.c Prfča Krista Kroti. 231etna blvla po-Šrna aspirantka prlpovcduje o lepl vateti pri »I.o?2r!u€. Pla'all so za pljafio ln 'cđ t?00 K. Bila ie r družbo tuđi v Narodne« domu, kjer Je pokal Sampus in so marfirtlr buteljke. Zak'lučute: »Drugeia ne vem «(H kava'l^^ko plafcv^i. Je odc>vnHl: •NaMer«e me )e plačeval Rapotec Dal ral Je ion K»« Priča Prnn ResnlV ?»o?HI slitea. Pr^(!^er!nfV: +Y*\ vc^tc o 6 lar'fh?. Prfča? •Nfč!« Pređ^Mn-V; -O piH^I?« Prlja: »Pl-lačn ?em node sprejemanja novega ttrtdnl-Stva. Predstavfl je sliko bede, ki so !o po-vztočHI dolarski princi Številnfm slrotam J« revam, kl so priča^ovale pomočl od svofeev iz Amerike*, od svojcev. kl so de-Tali v ruđniklh, kamnolomlh In tovarnah. ObSimo In ogorčeno je govoril o razme* fah na pojtf. nagtaSal le izjavo ravnatelja poSte In brzojava, da Je ta moral od-pmtitl 350 nezmožnih uradnikov. Predlagat le strogo kazen za vse obtožence. Za tem so sledili govori lagovornl-ltav, kl so v spinSnem opisnvali okolico, kl fe vsled nezdravih razmer pahnlla te 'Judl v JeČo. Do opoldne so govorili: dr. švl-telj. dr. TekavCIČ, dr. Krlvlc, dr. Ko ka l|. Iri Je opozarjai. da Je te ljudi n*el)tl demon alkohol lo dr. Fetticb-F ^akhtim. Sudba. Ob 1.30 Je bila Podb*: 1> "Ranov^r F^-fie^t 15 Tneseear, f) J**an Malrs 1?» meseeer, 81 A1. Airerin 17 me§eeeTf 4) Favftti 4 mesece, tf) Pr^sfn Mirko S mene-eer, •) Kliuny>f>r Rndo'f 4 me sete. Ostali tr^je opro$?*nl. Iz ss[s »!^s«hi Sols&ega (Dne 7. febr.) Na dnevnem redu le ooroffllo © na-ftrtu zakona o srednjih Solah. Poroče-ralec r. višji W?k\ nadzornik Westcr. Seje sta se udeleZila tudl šef oddclka za prosvcfo in vere %. dvorni sve+m'k i eir Tran Skaberne in Da vlidit sv^Hi, a*, dr. Jankn Rezir»k. Po temeljUem oo-fočilu s:. poročevrlca se osrla^i prvi k besedi c šef oddelka za prosveto In ! vere. ki poudarja važnost mesčanskth | §ol v zvezi s .^redn'imi šolami G. višil goTski nadzornik dr. Poljancc pa » pre-pričevalnfmi besedrmi prav tonln pri-poroča enotnost nižje srednit Snla ter gaključuie: ena vzffoja, en narod, ena država. Ravnatelj Voelar se ravtema tM. pojrlobitev pouka v SiovenSčlnf. Č6 hočemo imeti u^nehe v latlnščtni. Rar-Mafel; dr. Pioenbacher se zavzema za učenje klasičnih Jezikov na podstavi slovniSke metode v s'ovans'čini. Ta metoda pa se mora gojiti že v liudskl Soli, ne oa direktna metoda, kl io te toplo zarovarial *. dr Pol;anec. Kanonik Nadrah se o*reva r% ohranitev seda-»i'h tipov. Sef nddelka za socialno or> Htiko x. Ribnikar se vnema za prikio-pitev me$čanrke 5o^c srrdnji §oli tn za •notnost niž'e srećke sole. Prof. dr. Medved je zoner enotno n?Žfo srednjo Jolo Ppvna+el| Jelene *en\ da os^nt ■le^Can^ka Sola taka. kavana le dan-elanes. podlasri In zsVliuček fr^hr^r.he našemu obrhvkii in trr^vru. Por^Ceva-lec r. We!«fer vztraja pri natorlh In na-Irtih, ki iih ie nre;cl odsek: zt sed^nie Une: realka n^i se r**!Hri na o«em fet. Od^ekov predV>* ni bil *t>relet. namreč 4a H se sedanll fini obđržall. PolJančev pr^dlor za enotno srednio Šo1o v ccB državi j« bll spre)«t z 10 glasovi. rrnStuene uesli. <— PleniH ven?fk p*T»kea> itbora CFlasb^«« Matlre 00 vrit v noSoto 11. t. m. v |»ro»»torih Fnharraonlfnf^a dm-itva, nn kar &• *nkrftt ormnar^rcn. Vatopnin» a« dobivala v pr«dprodall ▼ arhivn OUmhen* Matie«, V#a:etKulturbunda<, v novo-madekem listu >Beut«ch«» Volksblett« čitamo aanimivo ve«t, 6U Je imel dr. Koroisc ▼ Somlt>m »hod, na fcatera ]• govoril fadi o nemakam ▼pratilju v nati kraljevini. Dr. Korodec ja pri le) prillki nagla&al, da so bUi N ero ci aveja dni na Ograkem uredi tega bres va-fc-kega Tpliva, k%r nišo imeli svojo ea. mosflbjn« organisacije, mar već ao bili porazdeljeni pb rasnih madžarskih političnih atrankah. Zdto je Nemr« avaril, iMij na «led* avojedAtnem irIMu nen-akih pol i tik ov n* Ogrskem, ker U bilo to tanje u »od r po Ino, maxveć ae m«J raje Organiziraj© in aic^r na verski podla gl. Pradvsem linj katoliski N^mci osnujejo svojo la*tno orpranieAri.io In naj se ne pridružilo o^sto^ečemu >Kul-turbandu«, kjer irrajo katolik! wmo pttdre-jeio vIoro. Kakšni motivi ee vodili Korosca pri tem, da je Nemcem tako ton'-to priporo^al, rtAJ ai ustanovo ea-moatojno politično l>rganiiacito, ni tčl-ko uraniti. Vodila ga je želja, da bi postala katolička nmn&ka stranki pri ve»ek itject>ve klerikalna etrAnke. a knterim priveskom bi on kot \t>1itelj klerikaloev lahko uspešno operiral. To da Nemei očividno nimajo nam*n 1 slediti Koro^Cevpmu rabi hi v ntict> Vfe-rajSnja »TapespoSta« nnmrpfi poA»Vi s orirora rta KoroSčevo inicijativo tole, kakor ia vsebina knie, avtori^ranA) Izjavo: >Ti?ti dan, ko je đr. K^rt>^**c dvijrjiil svoj plas za tosair^svojiter N«n-ftrv, j© bil že izdan poziv za ustnnovi-tev samostbjna nernSke ttranke. rt t« se m jo t i, r^kn\ pre«lo Nenv eev je, da stopijo, knkor Babtpva politični polo£«j. ponolnoma čuvajo* avi-jti | snmo.^toinost, v poc:aiartjn s n1ov«inski-mi strfinkami. D» bofo to 1© na krmilu ae tiahaidjore ^trank^, j© labko okaniti ... Dr Korone torej ni imel ereče c vojvodinjskimi Nemci. ki 30 mu dnli tekoj ob prvem snubilnem po^knsu grojo ko3tflrico. ^>>rda bo Befa\ poskupi! »usnuhiti Nemc© v Mariboru. Ptuju in n«S* KočevArje. Ali bo vzel radi ta za podlac© v*raki moment? — Za narodno obrambna društva. Neim©novnna tvrdka je roslnla v rok% gosp© Frauj© dr. Tavčarj<5v« 10.000 K za >.TiLffo?lovensko Matico« in 1.000 K zn >Kolo nist)sloven>kih se-ster< v Ljubljani. Odlični rtartodni tvrđ-ki izrekfimo «a to domoljubno darilo vse pri2jnan1e in iskreno hvalo. — Zahvala, Dr. Ljudevit Peri?, župan ljubi?*nski, je povodom svoje poroke (Uroval podnornernu društvu sl^-pih t Ljubljani, WolfovA ul. 12. m*sek j 2000 K. za kar ae najprisrćii«je rehva-ljuje odbor. — Naoravltc vendar rer drtnare stranke, rato | zahteva tuđi enake pravice. AI! so morda nre^p^ane še posebne rristoj-bfne, fiko se boce preko Zagreba dobiti zvr^rv r Beo*T?*dom? — Pasivna res^tenca na ž**!c7-nicati. Na žclernicah na HrvatsVem so rričeli s pasivno reslstenco. V!a- I ki prihainio \t. Hrvatske z velP imi Mtmndami. Dan?>$nf? Jutranii brzo-vl?k iz Za£re>>a do 10. ?e ni nrispe! v iJnbl^ano. Praviio. da dospe ^le j onoldne. Vbkl z DolenKkeea priba-! ia'o v LjubHano s tri^rnfmi. petumi-mi, ćelo z lOtirnimi 7?rnndami. Na prnjri Novo rr^sto - Bubninrcl stoie , vsf t^vorr«! vteki. ker lih postaia v Karlovcu noče soreleti. Mcro-da^ni krn^i ne store nič za ure-ditev prometa. za to je anar-h';a na žclrznicah vedno večla In ni dn'eč već čas, ko bo nastal v Želez-ni.lcknn?lno cerkev v Ohridu 2200 kr težnk zvon s posvetltvijo. da naj oznarija svetu, da ie no^tafa Make- , đonila r>o drij^lh stoletlih nonet s!o-van^ka. k-'Vor !« bila nređ prihodom Turkov v Rvrono. 8 tem ie dr. Punln iznolnH 5V0J0 raobijubo, kl fo Je pre- | ▼zel L 1912.. ko jo v razeovoru s nekim bo1*ar«Mm dostofanstvenikom prorokova!, dt bo Makedonca v do-^lednfm Času srbska In iurosiovenski fn da bo tak rt t kimli za Ohrid moro- | Cen zvon. da bo oznanjaj naroda to i radostno vest. — ATStrfld htitefrafo nrotf rat-sođbl razmeiltvene komisije. Poro-čaio nam: V okolici Pliberka v Av-striji Je bila zadnji čas mSirlena no-vlca, da jt rasmejitvena komisfia prisodila v srneri proti Pliberku oaSi driavt tunetoko lolo s okoiitom. ki j leži v občini Libuče. Tt novica fe silno prestrašila pliberške »purgar-je« in okrožni zdravnik dr. Herbst ter okrajni soduik dr. Ravnik sta sta začela moćno agitacijo, da Av strija te razsodbe ne sme pripoznati. Ćeš potern pridejo »čuši« ćelo do Pli berka. Priredila sta v zadnjih dneh shode pri Hrustu, pri Obertauču. kier so bili sami socijalisti, in pri Sonn-wirthu. kjer so se udeleženci shoda med seboj stepli. Omenjena aj?itator-]a sta nagovarja ljudstvo, naj se ude-leži protestnefca shoda v Celuvcu dne 3. t. m. — Res se je tepa dne ođ-peljalo v Celovec iz Pliberka in okolice približno 200 ljudi, ki so se pa že s popoldanskim vlakom vrnili. Ker I pa so s© sami bali domov. iih ie spremljalo približno 30 do 40 mož avstrijskega Heimwehra, ki sd sc sedal udoma^il v Pliberku. Hitro vrnitev ie povzročila taiinstvena vest, kl se ie med udeležnci prores;-pega shoda razorila, da su Juj?oslo-veni že zaćeii zasedati novo obmci* no ozemHe. Zanimivo le na tem do-Kodku. da v(xtiio hujskarijo zoper razsodbo ra/meiitvene komisije av-strijski v radni ki? — I« rlfdatiSke plsarne. K^r j« ©bolela fj(K\ L6w«ndovRk?i, se pleAe* da-nea v srddto, dne 8. II. 1925, m*s?o o\ &-r« >Evans^l1nik< balet >Lftbodj(© jf1*©-it>< za re>i K. — o PodallSanJe roka za vložltev napovedl o dohodnlnl in rcntnTnl za I. 1*)22. FinanĆna delegacija objavlja urndno, da Je jrospod finančnl minister , rok xa vložitev navedenih napovedl ! DodaHSal do konca febrtiaria t. I. Na to ! se opozariafo vsl davani zavezanci. I ki dosedal Se nlso vložili napovedi, naj vsal v podaljSancm roku zadoste svoji dolžnostl. ker se jim bo slcer dohodni- na In rentnina odmerila brez nadali- ne?a poziva na podstavi uradnih pri- pomočkov. — Za zdravnlke. Otasom doptsa avstHjsVeca za^topstva priredi DunaJ-skt mdicin^ka fakulteta v času od 13. do 25. februaria 1922 V. mednarodnl nadalfevalni tečaj pod naslovom »Krankheiten der Verdauunsrsorurane«. Vsi predavatelji so se odrekli honorar ju. tako da imajo udeležnlki kot režijski prispevek plačarl samo voisnlno, katera znaSa za Jujroslovane 5000 K, za ostalo inozemstvo 10000 K. O tem se interesenti opozore. da čimprele nriobčh'o ime in naslov kakor more-bftne želje z ozirom na stanovanje uredništvu Nsta »VViener Medlzinische Wochenschrlft«, Wien IX. Porze^an-sras^e 22. Zdravnlkom. W se namera-vajo udelež't? tera tečaja, se bo vno- 1 tovanje oi a i Salo. — Odpovedana sredstava. V pe-tek W se Imela v Mariboru vrSlti re- j prira Itrre »StHČek Vanja«. Ker sta pa orISla v Kledali§če samo dva dečka, so ; morali predstavo odoovedati. Zanfrra-j nle za ?Tedal?^če. kaVor se zdi, v Mariboru ni posebno veliko. — Smrtna kn«a. V Podhr^f.lah j« umrla ga. Mina K e r 1 i fc, mati «odn»-ra svetnika ir. Petra Kerftifa. xn\n% kot dobra mnti In Ffcrbna fipoppodinja, r ob- ! čt javni bolnici ▼ Ljubljani a«telii>* I itdC. Pavla B e 1 I ž, v Olovcu pti dn© 1. t. m. jrft. Terezi ja M a a r • r roj Wln-kler, f*opro^r,a trat>vcA In rx>M«tnik* na Vulvurtbrjevem trm r Ljubljini in ♦«-i»^fl biv&^r« arstrijske^A generala. Aui-fenbersr«. P. ? ml — Za zirradbo ^okol^ki»ara doma t Sp. Si^i 80 dnrovnli; po br. Feter Po- ■ renta, tomizie Sokolov z dvem* br. Ce-[ homo pri br. CiKierju 400 K .Rr L#-1 hen Fmnc 20 K in br. preeednik Pcter ^t#ri^ na zabavnim večeru 400 K. T*. krena hvala. Odbor, I — P. n. posKnifce ple^nili vaj ban- ?nesra uradništva. t>b\^?5rnmo, d* s« vr- ii nlesna raja v petek dn« 10. t m, — Odbor. Tmisffka In sport. — Sanka?(ka tenisa v Bohinia, ki se vrSi ▼ nedelio 12. t. m. » bo vo«ila, za prvenstvo Rlovrni]«*. Tc*ren v Bohl-n]u ja prvovraten. Dalj«va Ko ffn^^ia ; 7 km. Rnzpis. obj/ivljen v Sportu, r* I -?f r^mrnl v toliko! rla tekm«j[ejr> kot Ju-niorjl vsl oni, ki rio^cViJ s« ni^o tek-movali ▼ innufckih tekmah, ©Mtli pa tekmufejo kot »eninrji. Prijl^vč* j# r*a-(■loviti na Sportnr> Zv^to M Zimsko -•rortni odac^k Bohinj. — Sank^^ka trtm* sa nnrcnstv© Jnffo«lavjr, ki pe je moral a vslM iz«h ^tfij-nnja hrvatskih in »rbukih sportni- i kov v nadeljo 5. t. m. odpoveiiti, *e 1 preloži na nedeljio 19. t. m. ter »o vrši Iftto^flinio • srnu&ko sknkalno tekmo v Bohinjn. I — Pninaprandno sm«^§ tekia^ pri* I r«di Sportna Zveca v prihodnjih dn^h j v Ljubljani. Tekroovalo wbr »Voja- ( Ikem patmljnem trku na ennuc«*h< ra dal|ftTO 3 km preko Hoinlka. Ker 90 ve* nedelje saaredene 0 »rmiskimi tek- nani v Bob I nju m to vrilia tekma med Mnom popoldne. (Trajan]« naiveć X ia pol ure.) Vsi oni. ki bi te hfcteli ndel^ ifti tekm«, na] ae prljavijo t »rrho ae^ atave programa Sportni Zveai, NArod- ni dom. — IV. Mivearakl ***** «efr>»nj|ea^ •cmiAarskepra tečaja *» bo ▼riit v aedt* ljo dne 12. t. n. in sic%r ▼ Bohl ni. Od-hod b ve^ernini 9bl>otn1m «11 nedeU-kim jntranjUm Tlakom, Nadeljna pojttnil*. ▼ nedeljo dorttMn« po prihod« Jutu*- ; njeRa n«dal}akegft vlaka t hotelu >Mar-[kej.< I nafnooelSa poradla. ITALIJANl KUPUJE.IO RFKO. Nevarnost za Baroi. — Beograd, 8. svečana. Ozvir) Iz Sušaka javliajo: Kakor znano. )e poslanec Zanella v reškem svetu imel obširen jfovor. v katfrem Je cnJi omenil finančno pomoč Italije re^ki državi. Italija ie pripravljena svoho«!-ni reSki državi dati posojilo v zne sku 250 milijonov lir. Po Zanellovi izjavi je Italija v dveh mesecih te d i-la 20 milijonov, 12 milijonov r>a da v najkrajšem času. () važnosti tega po^niila 7a r.T^alini 00'^^^' na Rekl Je treba opozoriti na sledeče: Na podlagi člena 2. posoiilne pf»-fodbe t> re^ka država obve^a^a. <^a da Italiji za posojilo zadostne garancije, obstoječe v zast vi nr-rnv ju \v. nepremičnfn in v rastavi vscli do-hodkov re^Ve'države. Juproslovenska stranka na Peki je spoznala. d^Vr«^*^■•,♦ t^a rr*-sojila in se le obrnila na bemjrrad^Vo vlado kot druiro pokroviteljico re^ke država i*» io rr>^Tr»r«ln. <* -nocodbl Reka Izročena or. prodana Italiji. Juffoslovenska stranka na'^la-^a, da ima ItalUanskl kn^rorcii 7/\-Kotovljeno ekckloataciio Reke in ba-roške luke. Vsl renje. Vsak-do vidi v posoiilni pogodbi in nje po-Kojih, da je Reka izročena Itatijanom v gospodarsko eksploatacijo fn da bo Italija skušala izigrati rapallskl dogovor. KONFFFFNCA MALE ANTANTE IN SOVJETSKA RUSUA. SJma Markovlć ruski delegat za Ge- novo. — Konferenca male antaote v Beogradu? — Beograd. 8. svečana. (Izvir.) Vaš dopisnik je izvedel Iz zanesliive-Ka vira sledeče: Med kabineti v Beogradu. Buk?rešti in Pragi se zadn.ie dneve izmenjavaio misli in poeajanja jrtede taktike male antante na Kenov-ski konferenci. V (flavnem se vrSe pokajanja o konferenci članov male tante, ki lo naj zastopa na senov-ski konferenci. Povod za to konferen-co Je dalo vpraSanJe poziva zastopni-kov sovjetske Rusije v Genovo. Mala antanta je postala posebno pozorna na dejstvo, da se pričakuje v Oeno-vi na konf. kot član ruske sovjetsko delecaelie rndl dr. Slma Marko« ▼16. bivši načelnik komunlstlćne^ra oerlamentarneea kluba v Beogradu. Članom male antante Je potrebno, da se Jasno dogovore o stališču svojih vlad napram vladi sovjetske Rušile. Iz beogradskih diplomatičnih kromov pa prihaja zatrdilo. da Bukarešta In Praga orfvollte ▼ to. da «e konfere-renca male antante vrSI ▼ Beograda. REORGANIZACIJA MINISTRSTVA ZUNANJIH DEL — Beograd, 8. februarja. Mlnf-strstvo zunanjih zadev Izvaja v zadnjem času temeljito reorganizacijo uradniškega statusa. V glavnem na-merava ministrstvo organizirati sistematično službo in razpredcliri uradniStvo. Te dni je ministrstvo brzojavno poklicalo iz inozemstva kar 18 uradnikov. ki so bili dodelieni raznim inozemskim našim uradom, a so bili tam nepotrebni. DodetjeoJ bo-do službi v ministrstvu. PAPE2 PU XI. IN NJEGA IZVOLI-LITEV. — Rim, 8. februarja. (zvirno.) O toku Izvolitve papeža Pija XI v konklavu še ni točnih poročil. Gotovo je. da je Izvolitev kardinala Ratti-ja iznenadila vse kroge. Tako intrtn-sigentna, kakor transigen'na stranka nlsta pričakovali tega izida. Sedaj javliajo listi, da Ratti ni bil kandidat Oasparrija. SploSno pa Je Italijanom vseeno . kdo je papež. samo da je Italijan. zato i>a Je bilo tudl navdušenje prebivalstva velikanska — Rim. S. svečana. (T^virtm 1 Slovesno ustoličenje papeža Pija XI. Ie določeno za nedef'o. Novi papež Je ^lrdtl kardinala Gasparr5' žavnecra tajnika. Ostali funkcijonarjl Benedikta XV. ostanejo še nadalje na svojih mestih. PAPEŽ PU XI IN AVSTR1JA. — Dunal, 8. svečana. (Izvimo.) Dunajsk! listi oblavljajo poročilo Iz Rima, da te papei Pij XI. pri pok'r>-nltvl kardinalov nagovori! v nem-Skem jeziku dunajsk ega nadskofa Piffla: »Prinesite moi blagoslov vsem Dunajčanom In Avstrijceinf Blagoslavliam vse In vsakega tnv samnega! Povejte. da tnam za bedo tera naroda, ne samo po pripoved-kah. ampak tuđi rx> osebnem ouazo-vanju na licu mesta iz najMižie oko- ^ lice. 2al mi ie za ta narod I* — Rim, 8. svečana. Ozvimo.) Kakor omeniajo listi, je papez viilcl bedo Dunaićanov, ko je pred letom dni poto\al iz Var^ave v Rim. Svrv-Jcčasno je bil parež pridigar za nem-^ko kolonijo v Milanu. ZRAKOPLOVNA ZVEZA PARIZ-PRAOA-BLOGRAD.CARIGRAD — Prajia, 8, svečana. (Izvirao) Začetkom aprila prične frankoromun-ska zrakoplovna dnj^ba z rakorlo*'-plovna družba z zrakoplovnim pro-nim nrometom med Prašio, B'iđimne-5to. Tckoin prih. meseeev in ćr% konca 1. V)22. nainerava družba vzpostaviti zračni promet na rrosri Prnza-Bu-dimpc^ta-Ber>^rad - BukareSta - Carigrad. Na ta način skuša ta družba iz-peljnti in dovršiti zračno zvezo Pa-riz-Carisrrad. Z zrakoplovom bi bila pot Pari7-Carigrad za tri dni krajša kot po Jelezrici. DE MCOLA SESTAVL.IA TTALIJAN-SKO VLADO. — Rim. %. februarni. (Izv.) 7. ori-rom na poverjeni mandat Rlede se-stave vlade je predsednik Oe Nicols včeraj tivedcl konference z voditelji po'itićnih ^trank Socijalisti %o mu izjavili, da ostanejo dobr< hotno ob strani. Klerikalcl — itnliian^ka ljudska stranka — %o prldobljeni za sodehvanje. Po sedaniih uspehih konfcrcncc je so-diti, da bo vlada sesuvljena Iz me-SČanskih vrst Eorze. — Zaarrvh. 8. f«br. (Trr.) T)#t\%9. Cnrih —.—, ^VO.25, Pariz 3f..W 26—. London 132? -. --.—, Berlin iM..r4>, 1M.~, Dunnj 3.70 8 80, Prtur,* —.—, 577.—, Italija 14 50. 14 60, Newy»rk 305.—, S07.~, Valut© dolar 30». -. 802.50, marka 153.—, 160 -, avftrij-ikA krona 4.—, —.—f *«L kron* 570.—, 5S0.—. — Cnrih, 7. fehr Za^rreb 1AS. Dn naj 0.161, Berlin 2.M1. Prag.\ d.701. MilAn 24.299. Parir 43.299. London 22.201. Newyork 5.121. — Trst, 7. febr. Zagreb 7,—f Bor-I lin 10.55. Pra-pa 40.—. Pari« 17TV -. ' TjDnđon 91 90, Nowyork 20?KX Curib 413.—.______________________________ Kultura. REPERTOTR NARODNE«* OLEDA L1SCA V LJUBU ANI. Drama. Sr*đa. %. f^bniarja; Vražja iensk* D Cetrt^k 9. febniarja Hamltt Irver« t Pet»k 10. februarjii Vražja ien^kA R (Šobota 11. februari* • Prvkrasn« fimbin ke A Nedelja 12. febnvtrjfc. popoldiM ob S. H*vtn>r liven Nađena 12. februarjau wrmb&t ob 8 vi Hamlet Izven. Poned^ljek 13. f*bruAii^; Pr*kr^n* Sabinke C Torek 14. fet>ru«1a: Zaprto Opera. Sr eda & februaii«: Evancelinlk F ^>dtrtek 9- febniH.rja: Trabadur B Petek 10. febriMJja: Zaprto. Sobo ta 11. februar ja: Cavalldri* ru#ti I oana. Plesna legendlca T, Nedelja 12. februarja popoldne ob t. uri: Labodje Jezert> Izvan Ponedeljek 13. februar}«.: Zaprto Torek 14. februar^a. C^vall^ria r««ti- e&na* Plaana legendicA D — m. L#iteranil "refter. V pon«^«-ljek 13. t. m bo ob S. rrefteT * ▼eliki droranl Meatne^a doma III. literarni večer, na kntsi-etn bo r«pr*xent#» Urno na#»topU f«rnlk Tine Seli?-k a r in doplvj fept neznana pt-v.itetjica Stefftffiija Ravni kar • ivoflmj J«-br*n i mi 6rtic«mi. Pred recita^ijt* bo *^_ vonl pesnik Podl'«va,e4i o d*nvnjern mednarodnem ptaniii daha In o diih^T ni revoluciji. Ta literarni večar bo po ob*e*u imjve^jl. Vitopnicd aa bodb rio-blFAle pri v^černi blatni. V^topnin* 2 din.. «ed*»ži 3 dinarje. Drorana. b«o topio zakurjaDA. Pofzoeđlic. ! «— Dori^nik, kl vMi po n***ra r»sa vo1?ie pa«me z znnmko II. 65, le*o 1922 kat«*r*Ka »e opafa te dva dni in *• ra dobro pozna, haj ra takoj prip*-Ije t tr?rovinf> I. ZorrrMn Sp. .^iAkn 91 ali naj V» odda na policiji, ako nod* Imeti nepriietjio^ti. rxi?na o*ebj»f knt«?r»* je v *tc4* rjutraj pri nivsla v pAt-daTtoM v Vft-rodnern domu virl.n fen^kl *r1? nftj bl«rovoll prine^tl ftim preje n'5?'^! r Kiarodnl dt>m nl.'n^kii. Dne «. febrnurja t928 ob 3. pop. J# Ml pri def. Holnlrl ukraden ozir. rHik €rni p*>«, poHotJ«k"# pAPtn«: Doherman: pe« Je dre*tron in obče CTian. vredno^t 15000 K lm* nr«*^e. itana ul<»?& fn rep ter se klfta na \m% >črU. pri lr«ledUvi nej f*e ra odd* na policiji sli laMnikn proti najrrvdi Ir. Grilr, Krakorvk^ ul. 20. Ka] !c Đsaflvtd - lo u na! USaraar Feflcr - SfMou Gtavnt urednik: Rasto PustoslemSeh* Odgovorni vrednOt; [ Ivan Podržat. 32. Stcv. .SLOVENSKI NAROD", dne 9. februarja 1922. 5. stran PGfovalnl kožuh Be ceno vroda. Naslov povt uprava 5! v. Narod*. 765 Solio jjemcbiovano iti mcbiovano, lica und-pk, noročcn, bfcz otrok. Poimdb« pod tl M. 899* na upravo Slov. Nar. 891» Kuhar p?rfenten za »laščlč rstro, medna rodno k :h nio, govori nemško in italijansko, |4ćo mosta v hotelu, rrstavtadji a!« P-M17I '".aslov pri tmravi SI. Nar *7fi SCnjigo^odia bilandst samo^tojna plsarnis\a moč. žcH propi? niti svoje službeno mesto. Ponudt>c poJ .Bilandst 874* na upravo Sloven. Naroda 874 Kniigovadia M o-nav!]a tuđi blapajniške posle, sa-mo-tojna moć, zmofen bllančnik, ae IŠčo za fisaf takojšni nastop v vcl-jcm tndustrijskcm podjela v Ljublianr. pouudne pod .Samostojen bilančnlk 9CH* na upravo Slov. Naroda. 90S Pisarnico ml ze trgovino s pohištvom Iftčecn. Služba zanpna, piača po dogovoru. Ponudbe pt>d .knjigovodstvo 755 • na upravo Slov. Naroda. 755 Stanovanje zaston]! Katcra boi;5* stranka ▼ sredini mcsta bi hotela zamenjatt stanovanje dveh sob i p it klinami z enaklm v Mostsh. Stanovanje je lepo in su^o, na razpolago lep vrt, prilika za ljubitelja narave! Već t trgovini Fon, Stari trg 6. 756 Gospodična starejša moč, liveibana v plsamiiki ka* kor v trgovinski strokl, se spreime tako). Ponudbe pod „Z. U. 18«0 796* na opravo Slov Naroda. 796 Parcele za stavbiSča ali skupno za večft fndu-tirpsko poHietje na prodaj. Pojain'a daji Jos. Trlbuo na Oiincah 37. 764 Baraka s« Ift&o za akladiaoo« Ponudbe rod .Baraka 847* na upravo Siovrn Narod^_________________________847 Spreim© se za manufakturno detaj'no trgovino v Ljubi anl izvežban proda|aleo. Nastup 15. merca. Ponudbe pod ..Dctajlist 607* na urravo S ov. Naroda. 907 Pruda se radi vojnih lazm-r i no pohisivo (irahagonl) z bralenimi stekli in og'c- dali za dve j'ditni sobi in spalnl sobi. Ogleda se lahko pri g. Pogačruku, po-sestn ku in trgorcu v Podnartu, Gore-njsko. 834 Blagajna Werthclm ali Wlese 1*. 3 ali 4, dobro ohnnirna In uporabna, se kuni ta-Voj Ponudbe na tvrdko Dolnlćar a Richter, Ljubljana, tovama vostenli iz. c kov, Voćarski pot St. 1. 941 Izurjen fSpcisentrSger), zmožen slovenskoga in ncm*kcga jezika, se ts^of »prijme. Eotftl „UNION" Bra štedilnlka dobro obranjena in veC »obnlh pocl sa proda. — Ogleda in vp'aSa se v Simon GregorčICevi ulici it. 11, 1. nad t.. Huss 944 Heblovano soho Iftca stranka brt>i otrok. Ponuđb« pod „Brcz otrok 946** na upravo Slov. Na-uda. 945 Službo angltlke In franoaaka fcoro-spondentka lvcnskrgj J^.Ika. Naslov pov» uprava S!ov. Nar. Dva dijaka H6ata stanovanja event. s hrano Ponudbe pod .R. T. 151-942* na upr Slov. Naroda. 942 Mlad pes vottje pasm« »a pradau Zelena jtma Lepe, nove harmonike 3vrstnp. m ueodn> prodalo. Ogled* 9c lahko (>ri A. Rasbargarf ?al<<£» gramofonov, Ljubljana. Sodna ulica 8 &4! Knjigovodja z rnsnjrm veC jezikov Želi premanltl službo tako) ali pozue|e. naMje k de-nartiemu zavodu. Poiidbe rod .Agn^n 919« na upravo Sh.v. Narola. y*y Deček star 15 Tet, poStenih stitlev, katari )e Jovr*!i itiHrsi«tfti)am« ispeta dve go«po Mčni. tvfn ua no s hrano. Pooudbr p ti .P. R. fthS* na unravo Slov. Nar. &M« Kupi se 'f/js mnolina tramof in tramlo- ko* (fhtrjfv). fJonudt>e pod .'iinmi »41* na u^ra.o Slov. Naroda. £41 Parcela pri TivoM te proda. Ponudb* pod „Tlvoli 84V* na upravo Slov. Nar. 845 Nali 1b"¥oo lili •a sprejme «eć gospodo«« Na s»ov pove uprava Stav. Naroda. 844 Lep3~ stav D na~ parčel a v ugodni, sotnčuati lejji v Ltuhljani se ttkuj r-ioda V;iraSii na) se pfi lv. Frr-tihu, Vrhovćeva ultra 'J, 1. 758 Proda se hiša ia Broarjah| v dobi cm stanju, s his-vom, njiv • in vrlom oko.I hiše. Vef Brosjo 4t. ao, Goienjsko. S-8 Drva celotetna dohava vlciu 1972, sa kupi vs.ako mno2.no. Obveane ponuda« ao 18. tebr. 192'.' i navtdbo doH«vne)gra časa !e podati do 12 frbt. 1977 na pcjJtnl predat 151, glavna poira Ljubljana. 849 "Uniđi SBtrnđnii n đelikate^no stroko aa l§oo xa ta ko;lnli na>top. Ponudbe aa poitnt prešli it. 57. 844 600 K nagrade kdor preskrbi ros odu mebllrano ali nemeblirano aoblno s senffratn'm vho-dom v mestu ali event. 200 K ^rtemu, k( preskrhi samo sta'no prenr»Ćla6«t (nostelj). Ponudbe pod „L. R. 822*€ n» upravo Slov. Nadoda_____________822 Pekarno vzamem v najam v ps^osnatnasis kravu flovtnlja. Ponad b« na Vinko ka far. Gotovlje p Žalce, Slovenija Bolfše mesto pla-čllne natakarice %t ilJ'e v Llubliani ali Irven UubljA ie Ponudbe pod .Pl^čf ni natakarice 757, na upravo Slov. Naroda. 757 W0T Hlsa a: sjostllno -?»• fn trgovino, lena, nova ifđana, fn gosp^djrsko po^(op»€ ter urav^n nekaj rm'i'fa, pripravno tn le«no trrovlno. n.- t p 'rn^' egi, v bHžinl Slov. Dstr^ce •• proda. \'*slnv pov« uprava f- v. PrOdajafko prldno In pošteno, kl bi bila zmoina tud! samostojno voditi trgovino mrltnec^ t>lara, «prrjmc tvrdka L. Ci'lonbcr-gar9 Mcllca, Koroško. Nastop Ukr.j, pla*a pu doijovorti. 816 Na prodaj ie nn lepem prometnem kraju, 20 minut od Izubijane, vaejo posest*of ob-^toiei'e Iz dveb stavb ter cosrodarskrgn potlopja In nekaj vrta. V njem se n* haja vinska In specerijska trj »»vina. Po-troji ugodni. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 8fM 6. F. M v &1«Maai W«Uova 11. Uvriijess i|iaiefaa|a ttr poprnfls (fla-toflrjef Ia 1iarinoal|ev spteitla« strakot-■o, toćio li cea« Prodam I nitahio mfzo, n«Waj molkr^fl perHa, | ^evijr, k>obukov in dr >;r*. Koaltar9 čopava ulica 31, III! ^2 iijotefif s« kupi. Pon <'A* nx Proar««, tovarna Igrač, Ljabljana. °^ Hoinrsliesa IHio aprolsno notar <*ĆrnomIj«. pr<-d lofi • s"rf<"ev«l n«j se .roSijHo vn !fomjj n<.\*t\\»* v CmoTltu U»lS.rnt-fa )V2l Urina in st: r.ovan t «aaljfur^n» Pl«'*a po dogovoru 9V> Boben s tinelo mali In «ollklf aa »arni* orkr«ifr s« prorfa, O*!e-1j s« pri A. R»«-borsjarp t*\n^» fnmofofiov, L|ub-|jafial Sortna ulloa ». 'M 6CI0 komađo? bukovih 4el««nlAkih pragt«, iimi'itlia 2^/1», 2'0 cm Imam na prodaj. Aniart Jakamlnlp esni l«wii trgovac, Ko^evjc. 8li Trgovski pomoćnik mlad aglirn in tresen, kateri ima veselje do potovanja .n do iesr.e stfoke; vjprejme se takoj In pod ugodnim* pokoji. Ponudhe pod .I.ftna trgov ■ a 156* poltnoicžt^a Ljubiuna. 8*č Potrobujamo vsako koll&lno tesanega lesa a X 3 do 4 X * 4 ni 4 X * * do 9 m 5 y 6 6 do 10 bi. Drske nđ 12 nVm do 50 m/m 4 do 6 m. PonudSe z mnimkon is'nce je not'Hti v nem^kem \%iX*% na Totls d d^ Trv pola. Bafka. M7 Za ivo« skladi!?* Mes^rt (VtneCi>a> ls£ota zanesli vega delavca \fi if»s dobro i lesom manipulirati. Stanovanje Ima v hlli. ?ena bt jiaiHa pl-sarr.e. Istotam se »prejm- *mrt f:r p'ot'o stanovanja. Vzame s« t„č\ sam > obč. !rmk z mfsefno r*»^o 165^ K, s postrarsklm! zafluiki in rr^sto stanovanje r ob*. hiii. *«sto;> s J.*be s 1. event '5 marce~\ P'Min^be > v'^-srati pri županatra Raka do Z2. f«br. t. I. 923 stanovar-.)«, *< l> » z vse ni piip-.dkl ttr fieUtri'no ra»*vetliav -. \ V *in <*> f.nv- <*2« ko'odvo-t. z\ s«bs En Scuhlnja« Nai!ov fx; c ::rH-av« Si »v. Nro *.a. :'^1 "iialiiiir" •a Ii6a int nkii^-k za hotelski rt» i!j\nnt m k»iv«rno. Tr1ttrnweln. H' t»l I'iijjiav, B h nj»Ka Bistr c*. 030 P?sđ^ se k >:,i piia'na m'za s pređa i ra ak»e, vr u« onuri, prTr"vna X1 kuhin o »li nhelcoi tep tvtoma*ični ernmofori • pio-l«'itn: In Upe krorr- i'nf ba';TO'.:ke. \'-'»'*M v ^^ovini Židovska ata* m* 4taw. S.__________________V32 Mladenič »oterl Ima I. rajrrd sredn;* ♦'•If fn ft K ! V offtovf trj'^jnl fmr" bij \ et» 2*1: iiolN? trg pomoćnika v im.« r.oviii stroki ali praktikanta v ka* * e*n c»r.'fom podjrtj i Pc.it 1"e In p«-j"J: i n^i»t ivim r<-d .Mladenič 714* r«a upravo SIjv. N^roja. 714 ZnnliHt pomidha. V^ler^g^jtn k, trtfnvfc In gosti ntčsr nt df *e i, vdrtvec, 48 let star. i dorasliml oi/».<4 %f Ž-H v »vr^o lenltve sejrniniti z Jn?e irfn'no gosd čnoall viovo brci o'rok, srednjih let. ki bi imela veseM« dn trgovine, Je pr dnt gospodinja in in-.a nrkaj prenv'Jenia. Tajn«i»t zajamčena. Wrsne ponuube. će mogoče s sliko, pod .Prinr»rec 918" do li. febr. t L na upr. Sov. Naroda. 9\$ Đv'g li^ni rJ !§£• inima stranka za takoj oziroma za 15. frfruar. Po moJrostl z flektrli- no f«xs\et'ta\*o in p«i»e^n-m vh 'dom » sređlnt rnfitn. Poni ^be pod .Meblovt-ri sobi* ti« anončno drufb» Aloma C)mp«ny, LJublan*. KongTtsni trg «V Im skors In't avtto? lićomo električarja «ttre)lo, iane»1jlvo, iiurj no mo", vtKo tud opruvil« pri elektr, srrojih. Služba it stalna. PlaCa po dogovoru. Kran ske tovame !elezne( klJu'avn'Č^rske in ko-finske robe Tltan d. d. Kamnik. 954 Vefje Ind'jftrijsko pod'ctje iprtrjmt proti d^brt plači in prost ero stanovanja) Jurista M ima amt>.a>o do industrije ia trao-ylne in inženirja sfavbenc, rodo^rtdne *n elektrotehnffnaj stioke. Pismene ponudbe s rurriralaal vltae In prerisi snrii*eva! r.ai se pol'ie|O pod .Induatiija 955* na upravo Slon Naroda. 95$ »Diamalf Potor, pekar)!! .DlAMALT* tvomlet Hnuser A Sobotka, Dunaj - Sradlau f* oredv ini kakovo^tl se do^i znpel cf\ p'avnem zsstorttvn ?a J'igo^'avlfa) E4«*rd Dufntee, Zagreb, Skla* dlsćo 8trossmayorova ul. 10« MPl Tforntea rnmi 1 liker* trati pouzdanog tfeltoo putnika za cjelo Juj:oslav;jo. — Traži se u svim vrćim pratiim.i dobrog mestnog lan^avnlka. — Ponude pod „L. B. V. 4S—934- na upravo Slov. Naroda. 934 lepo oosestvo «o nm aroslaj r Celju, obst"Je> ta d^.h Iii4 » pro»i ;i,'»im dv(«riS<*em. Stano* vanjtka h *» ie e -onadstropna. 12 let stara, v h*i je v dovod, elfktil'na rn-•vft fnva, f.o|>*lnic», Wlet Id. Lcga ^cln« "na, krasen rai^led na okoifco Druga hiiii jtr pr t!i*na, primerna za veliko do> lavnlci) ali sklad ^e. Kupee se v hlio takoj lahko n se!!. Is*ot:»m |e naprodaj Ivt stAtlen avtomobll, luksusavtt znamke .Pot" R^«m rrfiektant'e naj s# zfzlase pri Ivan Robok, Celje, Miklo* *k*eva ulica 8. 93? Prometni zavod za premog d.«v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnlkov velenjski, šentjanški in trboveljski premog VMeh kftkovo.sti r celih vagonih po oriirinn'ti h cenah prenio-govuikov idi doiiiačo vporabo^ knkor U\\\\ /.a iud ustrij^ka podjrfja in razprrava Ia čehoslovaški in angleški koks za livarne In iomilo vporabo, kovaški premog in crni premog. ■satovi raomrm 1ATO» sa Platoa i. C UaUiaM, Ivuka vllea It I V globokf liloftl javljamo, da j« aaia preljubi soproga I esiroma. mati m stara mati, goj a Mi u« V*vX!2 dne 6. t m. »večer v 77 1. rvoejja livljenja, previđena i tv. n-kramrnti, mimo umrla. Pogieb nerx>zibne rokolr'ct se bo vrill | v četrtck, dne 9. t. m. ob 10 dopoldne v PoJbrcijah. V P«dbr**jah, dn« 7. februarja 19.2, Anton Kar&ift, Sviprrg Franja D«kaljale ro|. K«ril6, ; Petor Ker&l6} ot oka. I ! Jfaroflna knjigama y tjubljani prešernova ulica Stcv. 7. ■■ J priporo*« * kaicelllsM, koncfphf, plsem-s!ci, ovita! tabamal piplr, lutti i utonutim vnlrlen. v nch r^lik-ott >», Crtane m eno alt a dvema kolonama, vezane v papU, pUtao ali pouanje. 9!Icmi!u fajfflci *> ™*j** Zaloga iolsklh rrtiiov. Zavltkt u irait * r—t Y*uko«sh 6 sttran ,:>LOV£i*>Ki NAKOU't Ju* 9 icbruarja ii?k2 sttv oi Kontoaris!*n!a I IttM ktitUarUt) strt)a*laVa kl »ten«rr*f.*ja •• a»raj-■■• • tak«iftnji« nastupom r.t n«,,e poB«4a* aa Miik« J«s h v«ietrg*vla)a z ▼inan. Raaaik ari Ljubljani. »5« Trunteii pBiB^alki MuMmtji f* apalahofar, Orlajlital atlttal Itaf. Tu«H na »breke. Tuđi na rbrok? ________Jrti Itttl ral IMm, Mm B;itim ti. 5. Kosfi3iii£ii les prosim rajon In večje množine v goidti kupi J Filtar*, Lf«V l]aaiaiv BalmaHKttTA cl. 1. I. Posredovala se dobro plačajo J C3 I Trafl at odmah sa vaJFv parnu lafu c SI w«nifi prv»rafrtdnf tamett 'nf 1aan: &n/if>>v«dja koji je i v,eit na parnoi žajji te kaikuladii drva tr vri« dobre ■Vjtt«. Svjedo^be r!tl na nafto sovo pv*VT9\omo že obita{«io krojsiko 4voraao GorŠ3*c i Križanec Z«9r«b« Ilica br. 22S p*Uj xaj|f. flvottrae. Ijrvanredno bogato sklađišče najmodcrntjlih tkanin, najbolje izvtibine delavne sile, najokusnejša izvršitev, solidna in brza postrežba. Y ieste Via Sclpto Slataper 10. TcL 28 — co bis. Komfsfomr 1 predstavnik manufikfurnih stovariš ta. Generalni predstavnik tvornica vunene robe FJgli di Pietro Bdrtofto ValUmosso (Biella). UnImIm Itoovm Uia) i* tatol •&. u L mam 1 1 eno 3li df e meliiQ¥a8i ali Bome&loTanl sobi i* pisarno In stanovanje, po moinotll • »aaebnim vhodnm v blizini pošte, Ponudbe po „Dobri plafnik* na anončno družbo Al<-Hsa C*i»May* Ljubljana, Kongresni trg 3. §51 D^A-pIsm riiCl1 «prom^m*>a v obratu rak- i^t *#%a!BiiII ||«f%a« dobno ohraniono: polnojaraianlli sa «««•!•*• (tpaltaj»H«r^ •laatllnlk 4 kraton fVlortaoho HottalmaaiohUo). alaaillnlk lOlektonhao«li«i«a>eHlno)9 alaktroroaulafter Syst«iw K»hl, btudiiavo loka»m»klla tO M^, lanalouor. V raUni* m Tavama aaoofo« I« Ua«nlk ItmitiiU, FELIX& «TARC, RAOOMLJi:. SLOVI^UA. 6« Ccornica holu I industrija | tfftfene robe ti. đ. I tvornica v Mariboru izdelujoi | poljeđelske in druge v lahkcm in teikem izdelovanju, | Poedine dele vozoi I kakor kolcsa, lestve itd. I okovane in neokovane. j a strojem izdelane v fer j»h, vnako množino in v j najkrajšem času. j Daplsl! Ttsrliala, ifarliiar, p«i«atf prtial 27 a. j i i r itsIijaiisKo - japosloieasko i 1 za ioUji i ipim (Uvoz* Izvoz) Kapital: Lit. 1.500.009. Zibntl niti: U. Ih MIi IH II Mira ii slana poslnslia: MlinB (i), fi Pai ii Uii A. 2. Uvata f I!ftll(t( vole. svinje, mast, maslo, živo in zaklano prrotnino, jajca, vsakovrsten les, oplie in premop, cemrnt, toninu, esence, posušeno sadje, fižo!, lita itd. IzTaia lx ItalUa! platneno, volneno in svileno blago, prcdrnrte \z konoplje, jute in lanu; vsekovmtne klobuke in kape ter f« se, žvepio, modro n^lico, kameno in morsko sol, riž, vsakovrstne čevlj^, konfecijo-nirano perilo in odeje, tehnične in meha-nične predmete, piialne stroje itd. Za otvastOa sa abraCalta m Jadransko Maka t Jugoslaviji In Italffl. \k »osle wm BBslofaica v Milasa. Prceeftafa ao^i^a Iš4« a>r«m« « firt tv r 'chfiv, rv dobra uvirftntgi aaatoanl ■ a, -o« i**e a^d 0(l_ Z« 320«" aa Raio!) niaaso, L«l»cf«. /79 Zvaaia Inilua.rlicav na ste^vc » »^ o^m. u kial * vine Stoov, H. a lov m S ovtnotv v Lju? )*ni mm zm mm mMa ■ pravnika s\ delavnikih od 8 do 12, »n od 14 do 18.) Na podlagi te za-; ložbe st izda delniča^ju legitimacija, glaseča se na ime i navedbo i stevila založenih .delnic in na nje spadajočih glasov. j V Škafii Loki, dne 8. februarja 1922. Pradaadstra. »_________^_^^_^^_^___^_^^_^^____^____^_ _. Ištev. 735. 88^ Razglas. Dne 24. februarja 1922 ob 11. se bo vriila pri gradbeni direkciji v Ljubljani, Turjaški trg Štev. 1, II. nadstropje pestt iann za dobava nejniiov i za novo državno mejo med kraljevino Srbov, Hrvatov in Sloven-icev ter republiko Avstrijo. I Natančnejii podatki so ni razpolago pri gradbeni direkciji | med uradnimi urami. ! Zapečatenim ponndbam, koikovanim s kolkom la 20 Din i je priložiti potrdilo finančne deželne blagajne v Ljubljani o vpla-i ^ani kavciji v zne*ku 5", ponuđene vsotc z iijavo, da ponudnik ! v celoti sprejme dobavne pogoje, dovolitev ministra za gradbe, da 1 se ponudnik srne udeleževati javnih li ci ta ci i ter potrdilo pristojne davčne oblasti, da so plaćani vsi davki. Vse priloge morajo biti pravilno kolkovane. Namesto dovolitve za udeleževanje pri javnih licitacijah za* doiča za seda) ponudbi priložena prošnja na min strstvo za gTadbr kolkovana in opremljena v smislu razglasa grad bene direkcije st. 37^6 z dne 17. oktobra 1921, Ur list št. 129 z dne 26. oktobra 1921, in pravilno frankirana kuverta, naslovljena na ministrstvo za gradb^. Gradbena direkcija si izrecno pridržuje pravico, da odda dobavo brez ozira na ponujeno vsoto. Nepravilno kolkovane ali pomanjkljivo opremljene ponudbe se ne bodo vpoštevale. Gradbena direkcija za Slooenljo u L)nbl]anlv dne 4. februarja 1922. Gradbeni direktor: Ivi. U. Rlhiar. s. r Jugoslovanska Union - banka preje Mariborska eskomptna banka, ustanovljena leta 1872. Beograd, Gornja Radgona, KranJ, Uubljana, Maribor, Hurska Sobota, Velikovec la ikoHa Uka. mm^^ taHMnaaaaaai aaavaaBaaaaanaaa aaaaaaaBBaaBiiHiH^^iaHMHai^i^M^^^iai aaaaaaaaaaaaBMMt- m^^^^^^ m^h^ ^ih^h^i^ ^^^^^__^^^^^^^^ •^^^■■^^^^^^■■^ mm^mm flkCilsM bopltol R 30,000.000 Rezerve K 16,000.000 IzvrSuje vse binfe posle nojbulantneje. laaaa^l^H^ ^■■■^^^^^^^■^ia^Hi^i^^ đm^^^i^m^mma^^^^^^^m - l.aatnitu im tisk »Narodna tiilcanioa. 7« laiMratai dal pdaovorao Valaotta Kopiiar.