Poštnina plačana v gotovini.
OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
.OBRTNI VESTNIK" izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 40' polletno Din 20' posamezna Stev. Din 2'
Oficijelno glasilo «Zveze obrtnih zadrug v LJubljani» in «Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru* ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji
Uredništvo in upravnlštvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
Štev. pri poštni hranilnici podružnici v Ljubljani 10.860
XI. letnik.
V Ljubljani, dne 1. marca 1928.
St. 5.
Dosedanji in novi davki.
Predavanje gosp. Zadravca na gospodarskem shodu v Središču po referatu zborničnega konzulenta gosp. Žagarja.
Izenačenje neposrednjih davkov sloni na določbi ustave, ki se glasi:
Davčna dolžnost je splošna in vse državne davščine so enake za vso državo. Dolga leta se je vlada bavila na pritisk tako zvanih prečanskih pokrajin s tem vprašanjem, toda šele zadnji zakonski predlogi so prodrli. V naslednjem se hočem potruditi, da Vam podam kot lajik kolikor toliko pregledno sliko o dosedanjih davkih in dajatvah ter o novih davčnih predpisih, da iz primerjevalnih številk razvidite, v koliko smo glede posameznih davčnih vrst na boljšem, odnosno na slabšem. Moj referat sem prikrojil maloobrtniškim razmeram primerno, zato naj se me, če je kdo v teh stvareh bolj poučen kot jaz, preostro ne kritizira.
Predvsem bodi povedano, da z uveljavljenjem novega zakona odpade pobiranje invalidskega davka in komorne doklade, nadalje odpade pobiranje državnih pribitkov, to je tako zvanega edinstvenega državnega pribitka ter linearnega poviška, ki je posebno v zemljiškem davku zelo visok (500 %), ki pa tudi pri drugih davčnih vrstah znaša precejšnjo obremenitev.
I.
Začnem z najbolj znanim, to je z zemljiškim davkom. Ta davek se je odmerjal do sedaj na podlagi čistega katastralnega donosa, ki ga imate vpisanega v Vaših zeirfljiško-posestnih polah.
20 % katastralnega čistega donosa, torej od vsakih 100 kron, odnosno
100 Din..............................Din	20'—
prištevši 150%ni državni pribitek	.	.	Din	30'—
nadalje petkratni	povišek teh obeh	Din	‘250'—
končno pripadajoča invalidnina in ko-
momina...............................Din	18'—
znaša skupaj	.	.	Din	318'—
tako, da ste torej plačevali do sedaj od vsakih 100 kron, odnosno 100 Din katastralnega čistega donosa 318 Din državnega davka (zemljarine). Ponavljam kot primer:
gg —	Din...................... 93	—	Din
od 51—	Din......................162	—	Din
od 100 —	Din......................318	—	Din
od 200 — Din......................•	636	—	Din
od 400-—	Din.................... 1272	—	Din
od 600 —	Din.................... 1908	—	Din
in tako dalje.
Pri določevanju novega davka ostane kot merilo katastralni čisti donos, ki se pa pomnoži s številom 10 do 15 in naj se na tak način dobi čista donosna vrednost dotičnega zemljišča. Od te donosne vrednosti se bo plačevalo 12 % davka.
To določevanje bodo oskrbovali tako zvani davčni odbori, v katerih pa bodo imeli po dosedanjih predlogih davkoplačevalci večino.
Uvodoma smo rekli, da odpade dohodarina. Po osnovanem načelu 12 % bi plačal torej mali kmet od donosa svojega zemljišča ravno tako 12 % kakor veleposestnik itd. To bi bilo krivično in se je zato vlada odločila, vpeljati tako zvani dopolnilni davek v obliki progresivne doklade. Do 500 Din katastralnega donosa ni doklad, šele potem začnejo doklade, ki znašajo od:
500 do	1000	Din......................2	%
1000 do	2000	Din....................  3	%
*000 do	3000	Din......................4	%
3000 do	4000	Din......................5	%
4000 do 5000 Din...................................6	%
5000 do 6000 Din..................................  7	%
itd. do 10.000 Din, preko 10.000 Din pa 12 %. Oziraje se na prejšnji primer recimo da znaša:
Katastralni čisti donos glasom pole Din	Pomnožen desetkrat	12%ni davek	Dopolnilni davek progresivno	Skakaj (novi davek)	Dosedanji davek
	Din	Din	Din	Din	Din
30--	300'-	36'-	do 500 prost	36'—	93'—
51'-	510-—	61-20	2% 10'20	71-40	162*—
100-—	1.000-—	120'—	3 V, 30'-	150'-	318* —
200'—	2.000'—	240'—	4^ o o oc O f	320*-	636'—
400'—	4.000'—	48	6 °/0 240'—	720’—	1.272'—
1 O o	6.000'—	720'—	8 % 480 —	1.200*—	1.908*—
Pri 15%nem povišku sorazmerno več. Zemljiški davek bo torej pri malih in srednjih posestnikih znatno nižji kakor je bil doslej.
Pripominjam k temu samo, da se na dopolnilni davek ne smejo pobirati nobene avtonomne doklade, ali z drugimi besedami, da se avtonomne doklade, to so oblastne, okrajne in občinske, smejo pobirati edinole na 12odstotni osnovni davek.
II.
Manj važen je tako zvani hišni davek ali, kakor smo ga doslej imenovali, hišno-razredni davek. Ta davek se plačuje na deželi po številu stanovanjskih prostorov in po zelo zmerni tarifi, to je na primer:
od enega prostora...................Din	4 96
od dveh prostorov...................Din	6'63
od treh prostorov...................Din	8 28
Kmetske hiše na deželi bodo tega davka odslej popolnoma oproščene, a od hiš ostalih slojev se bo plačevalo po posebni ocenitvi, za kakšno najemnino bi se lahko dale njihove hiše v najem, torej: hišno-najemninski davek.
Na primer:
Kmeta gg. Jurij P. in Jakob K. tega davka ne bosta plačevala. Plačevala pa bosta ta davek ravnatelj g. Anton K. in obrtnik g. Franjo M., in sicer kot najemninski davek. To je krivično. K temu najemninskemu davku se kesneje povrnemo in videli boste, da se je v tem primeru na račun nekmet-s k i h slojev zgodila krivica.	(Dalje prih.)
Kaj mora znati slovenski obrtnik o zavarovanju.
Temelj pridobivanja in stvaritve imetja je šted-nja in zavarovanje predstavlja -zaščito že pridobljene imovine. Štednja in zavarovanje sta glavna temelja narodnega gospodarstva.
Pri velikih kulturnih narodih je zavarovalna stroka razvita tako, da se more zavarovati vse, kar je človeštvo ustvarilo s svojim razumom in kar mu je darovala priroda, in to proti vsem nesrečam in nezgodam, bodisi, da prihajajo iste od človeške roke ali od narave same. Pri nas je zavarovalna stroka omejena samo na nekoliko primerov, temu pa ni majhen vzrok v tem, ker naši ljudje še vedno gledajo z nezaupnim očesom v zavarovanje ali pa vsaj z nezadostnim razumevanjem. Zato je vsekakor potrebno, da je slovenski obrtnik opozorjen tako na velevažno štedenje gotovine kakor tudi, da je potrebno poučen o važnosti zavarovanja.
Če je komu potrebno zavarovanje, je to vsekakor velevažno za obrtnika in industrijca, in to ne samo zaradi njega samega, temveč zaradi splošnega narodnega blagostanja. Mali in srednji obrt-
nik sta glavni steber gospodarstva in blagostanja širših narodnih slojev, in to zlasti zaradi tega, ker je naš obrt z malimi izjemami v rokah domačega ljudstva. Obrtnika in njegovo rodbino more nepričakovano zadeti neprilika in nesreča najrazličnejše vrste in razpoložljiva sredstva obrtnika največkrat niso zadostna, da nudijo kritje za nastalo nezgodo ali nesrečo. Takim okolnostim se obrtnik izogne, če je pravilno in zadostno zavarovan.
Ako zgori obrtniku z dolgoletnim delom in muko pridobljeno imetje, hiša, delavnica, pohištvo in drugo, če umre obrtnik in ne zapusti imetja, ki bi vzdržavalo, v vseh takih primerih najde obrtnik, odnosno njegovi dediči, kritje edinole v zadostnem zavarovanju, ki mu nudi pomoč, rešitev in obstoj nadaljnjega obratovanja.
Kakor vsakemu drugemu človeku, preti tudi obrtniku vsakodnevna nevarnost požara, telesne nezgode, nesposobnosti za delo kakor tudi nepričakovana smrt. Za vse te primere pa se more obrtnik zavarovati tako v svojo lastno korist kakor tudi v interesu svoje rodbine. Glede na predmet in način, kako se želi skleniti zavarovanje, je treba ločiti tako zvana elementarna zavarovanja od živ-ljenskih zavarovanj.
V vrsto elementarnega zavarovanja spadajo za našega obrtnika sledeči načini zavarovanja: požarno zavarovanje, zavarovanje proti vlomski tatvini, zavarovanje za škode na transportu, zavarovanje proti telesnim nezgodam kakor tudi zavarovanje zakonite dolžnosti jamstva. Tudi je važno, da je zavarovanje za vsakega obrtnika prepotrebno in obvezno, ako hoče za svoje nepremičnine dobiti pri kakem denarnem zavodu hipotečno posojilo.
Zivljenska zavarovanja se morejo skleniti na doživetje ali za primer smrti, tudi na Oboje skupno, na eno osebo, na vzajemno zavarovanje (mož in žena) ali pa tudi na korporativno zavarovanje po najrazličnejših kombinacijah, da si more obrtnik izbrati način, ki najbolje odgovarja njegovim osebnim prilikam in željam. Zivljenska polica je vrednostni papir, na katerega zavarovalnica sama dovoljuje posojilo in služi polica tudi za kritje posojila. Življensko zavarovanje je v mnogem pogledu slično načinu štednje, vendar je med hranilnico in življensko polico velika razlika, ker nudi živ-ljenska polica mnogo prednosti.
Pri štedenju človek nikdar ne ve, kako dolgo mu bo mogoče štediti, ker ga lahko dohiti primer smrti, medtem ko pri življenskem zavarovanju morejo ostati zavarovani obrtniki povsem mirni, ker je vsa vsota, ki jo je obrtnik zavaroval sebi, odnosno dedičem v korist, v celoti zavarovana že s plačilom prvega plačanega obroka premije. Če pa postane obrtniku nemogoče, plačevati premije, more z malim odbitkom plačani znesek dvigniti, odnosno sebi in svoji obitelji poskrbeti zavarovano manjšo vsoto na določeni rok. Iz tega tedaj sledi, da nima zavarovanec nikdar zgube in da ni vplačani denar zavržen.
Pri tej priliki pa moramo naše obrtništvo opozoriti na jako važno okolnost, da ob priliki štednje skrbno pazi, komu zaupa svoj prihranjeni denar. Isto velja tudi za življensko zavarovanje, pri čemur naj obrtnik gleda na to, kateri zavarovalnici zaupa svoj imetek v premičninah in nepremičninah, t. j. pri kateri zavarovalnici zavaruje.
Kadar se vlaga gotovina v banko ali hranilnico, se mora gledati ne samo na višino obresti, temveč mnogo bolj na to, ali je podana popolna varnost naloženega denarja. Tudi pri zavarovanju se ne sme ozirati morda na malenkostno razliko v premiji (za požarna zavarovanja velja v naši državi enoten cenik pri vseh zavarovalnicah), temveč je treba paziti na jamstvo, ki je nudi dotični
zavarovalni zavod za prevzeto obveznost. Omeniti je treba, da so se denarni zavodi v naši državi združili v tako zvani «Savez novčanih zavoda» in vse v naši državi obstoječe zavarovalnice v cSavez osiguravajučih društava» in obstoja kartel v pogledu višine obresti pri denarnih zavodih in kartel v pogledu višine premijskih postavk pri zavaro.val-nicah, da se s tem izključi nezdrava konkurenca in daje poslu solidno podlago. Zaradi tega imajo vsi močni in solidni zavodi ene in druge stroke enake poslovne pogoje in se more zaradi tega z gotovostjo trditi, da se samo močna, solidna in zaupanja vredna denarna in zavarovalna društva strogo drže predpisanih pogojev glede višine obresti in premijskih postavk. Poleg tega je gospodarska kriza že temeljito očistila vse slabe in nezdrave izrastke, ki so se pojavili v povojni dobi na telesu našega narodnega gospodarstva, in je le želeti, da bi ,vsi ti nedostatki čimprej in končno izginili.
Institucije, ki so nastale v času konjunktur in inflacije in so bile ustvarjene z reklamo, nezdravimi metodami, izginjajo druga za drugo. Zato ne sme pošten slovenski obrtnik nikdar dovoliti, da je v sramoto sebi in svojim otrokom s svojim lastnim krvavo zasluženim denarjem podpiral tuj kapital, ki odhaja v inozemstvo, če pa že ostane ,v naši državi, se pa dela s tem denarjem samo za interese tujcev, v vsakem pogledu pa proti našim narodnim interesom. To so črvi v našem telesu, ki jih sami prostovoljno gojimo. Zato je potrebno, da naš obrtnik pravočasno odpre oči in da strogo pazi, s kakimi zavodi stopa v poslovno zvezo, kar velja zlasti ,v primeru, ko imamo v naši državi dovolj domačih, močnih in solidnih podjetij, denarnih zavodov in zavarovalnic, ki nudijo brez dvoma enako dobre pogoje in garancije kot inozemska podjetja. Tako postopanje neizprosno zahteva naš narodni ponos in interes, zato ne pošiljajmo svojega denarja v tujino, ko ga lahko v domovini naložimo v svojo in vsega naroda korist.
Privatni izpiti na obrtno-nadaljevalnih šolah.
Veliki župan mariborske oblasti je z razpisom z dne 27. januarja 1928., O. br. 360/1, na podlagi neke odločbe ministrstva za trgovino in industrijo odredil, da se sme odslej v izjemnih in opravičenih primerih dovoljevati polaganje izpita čez predmete obrtnonadaljevalnih šol osebam, katere niso imele prilike obiskovati obrtnonadaljevalnega pouka v času učnega razmerja. V to s,vrho mora prosilec vložiti s 5 Din kolkovano in utemeljeno prošnjo za pripustitev k izpitu čez predmete obrtno-nadaljevalne šole na velikega župana in prošnji priložiti takso za lešitev v znesku 20 Din. V odloku, s katerim se prošnji ugodi, določi veliki župan obenem tudi šolo, na kateiri se mora polagati izpit, na kar vodstvo dotične šole sporazumno s kandidatom določi izpitni termin. Pismeni izpit ne sme trajati nad 4 ure, ustni pa ne nad 1 uro. Vsak kandidat mora pred izpitom donesti šolskemu Vodstvu kolek za 40 Din za izpitni zapisnik in kolek za 20 Din za izpričevalo ter položiti izpitno takso v iznosu 40 Din od vsake ure izpita za vodjo šole in učitelja, ki izprašuje. Na izdanem izpriče-valu bo šolsko vodstvo navedlo tudi odlok, s katerim je bil kandidat pripušČen k privatnemu izpitu.
Ta odredba velja tako za splošne kakor tudi za strokovnonadaljevalne šole in je izdana predvsem v interesu nižjih javnih nameščencev, ki taka izpričevala pogosto rabijo zaradi ugodnejšega napredovanja v službi. Važna je pa tudi za obrtni naraščaj, ker se namerava nastop obrta v bodoče vezati tudi na dokaz uspešno dovršene obrtno-nadaljevalne šole. Vendar se pa k privatnemu izpitu ne bodo pripuščale take osebe, katere so imele priliko, obiskovati nadaljevalni pouk, pa so to brez opravičljivega razloga opustile. Zaradi tega bodo prosilci v teh primerih morali svoje prošnje utemeljiti z navedbo zadržkov, zaradi katerih jim ni bilo mogoče obiskovati nadaljevalnega pouka tekom učne dobe.
Proslava 25 letnice Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani.
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani bo praznovala dne 19. marca t. 1. svoj veliki praznik, svoj jubilej, 251etnico svojega obstoja. Poglejmo obrtniško organizacijo pred 25 leti, kako je bila šibka, brez zanosa in ,veljave! Bili so tedaj časi, ko obrtnik
ni smel govoriti; skrbno se je moral ogibati vsa-: kega organizatoričnega delovanja. Le malo smo j imeli tedaj obrtnih zadrug in še te so vsaka za sebe životarile. O enotnem, smotrenem obrtniškem gibanju tedaj ni bilo govora. Vedno težji časi so prihajali za obrtništvo in tedaj je pričel tudi obrtnik dvigati glavo in spoznavati, da je v združitvi in solidarnosti njegova moč, njegov ugled in njegova bodočnost.
Leta 1903. se je v Ljubljani skromno in tiho y sejalo seme, iz katerega naj bi zrastlo močno, viharjem kljubujoče drevo, okoli katerega naj bi se zbirale zadruge. Ustanovila se je Zveza zadrug za bivšo Kranjsko z namenom, da budi med obrtništvom stanovsko zavest, da združi zadruge v eno celoto in ustvari s tem med obrtništvom gibanje, ki bo branilo gospodarske, socialne in kulturne interese.
*
Koliko je danes zadrug, ki so se ustanovile s sodelovanjem in pomočjo zveze! Prav vse pa so se že obračale nanjo za nasvete in pojasnila. In iz majhnih početkov se je razvila zveza v važen faktor — lahko rečemo, v predstavnico obrtništva v ljubljanski oblasti, saj šteje od 79 v ljubljanski oblasti obstoječih zadrug 59 za svoje članice.
Kako se potem obrtništvo Slovenije ne bi rado-valo jubileja svoje matice, ki ima za seboj 25 let organizatoričnega dela in borb za obrtniške interese!
Načelstvo Zveze obrtnih zadrug si usoja zaradi tega vse obrtništvo širom Slovenije obvestiti, da bo proslavilo jubilej na slavnostni način
na obrtniški praznik dne 19. marca t. 1.
PROGRAM PROSLAVE:
I. Na predvečer proslave, to je v nedeljo dne 18. marca t. 1. se bo vršil v dvorani Kazine družabni večer, brez vstopnine. Prireditev bo imela ■tudi namen, da se obrtniški zastopniki in obrtništvo med seboj spoznajo, zato vabimo vse obrtništvo, da se udeleži v čim večjem številu tudi družabnega večera.
II. Na dan proslave, 19. marca, se bo .vršilo dopoldne slavnostno zborovanje, na katerega vabi načelstvo vse obrtništvo Slovenije. Kraj in čas zborovanja bomo pravočasno sporočili.
III. Ker se bodo udeležili proslave gotovo zastopniki vseh obrtniških organizacij v Sloveniji in zastopniki obrtništva iz drugih pokrajin države, bo priredilo načelstvo Zveze 19. marca opoldne skupno kosilo v dvorani Kazine.
Vsaka zadruga in ,vsako obrtno društvo naj bosta pri skupnem kosilu zastopana vsaj po dveh svojih članih. Prijavi pa se za skupno kosilo lahko Vsak obrtnik.
Ker pa Zveza obrtnih zadrug sama ne zmore vseh stroškov za skupno kosilo, morajo stroške za svoje delegate nositi zadruge in obrtna društva sama. Krepko, zadostno kosilo bo stalo 66 Din za osebo, brez pijače.
Da bo Zvezi mogoče pravočasno in ,v redu izvršiti vse predpriprave za proslavo, vljudno prosi, da vsak, ki se namerava udeležiti proslave, to takoj sporoči po dopisnici. Istotako naj zadruge in obrtna društva do 8. marca t. 1. sporoče, kdo se bo v imenu zadruge ali obrtnega društva udeležil proslave. Zadruge in obrtna društva naj do tega roka sporoče tudi, če se proslave ne bodo udeležile.
Da na dan proslave ne bo ovir zaradi skupnega kosila, naprošamo zadruge in obrtna društva, da zanesljivo do 8. marca t. 1. sporočijo na tiskovini, ki smo jo jim poslali, ime in priimek zastopnikov, ki se bodo udeležili skupnega kosila. Obenem naprošamo zadruge in obrtna društva, da za svoje zastopnike pošljejo zanesljivo do dne 12. marca 1.1. za kosilo odpadajoče zneske (po 66 Din za osebo) po poštni položnici, ki so jo prejeli.
Ker se bo predvidevno že 18. marca zbralo v Ljubljani mnogo obrtništva, naj zadruge in obrtna društva do 8. marca sporoče, če želijo, da se zastopnikom preskrbe prenočišča. Istotako naj vsak, ki se bo udeležil tudi pozdravnega večera dne 18. marca, sporoči, če želi, da se mu preskrbi prenočišče.
Dne 18. in 19. marca naj se zbere v Ljubljani kar največ obrtništva iz vse Slovenije, da bo skupno praznovalo ne le proslavo Zveze obrtnih zadrug, temveč tudi svoj obrtniški praznik.
Parola vsega obrtništva naj bo: 18. in 19. marca v Ljubljano.
Zbor delničarjev Državne obrtne banke v Beogradu.
Zanatska banka Kralj. S. H. S. A. D. v Beogradu bo imela v nedeljo dne 25. marca 1928. ob j 9. uri dopoldne v dvorani Kola Srpskih sestara, Frankopanova ulica št. 11 v Beogradu, prvi redni zbor svojih delničarjev z naslednjim dnevnim redom:
1. Volitev zapisnikarja, treh skrutinatorjev in treh overovateljev zapisnika zbora.
2. Poročilo upravnega odbora o delovanju banke in predložitev računov za leto 1927.
3. Poročilo nadzornega odbora da leto 1927.
4. Odobrenje bilance in delovanja upravnega in nadzornega odbora za leto 1927.
5. Predlbg o uporabi čistega dobička.
6. Volitev šestih članov upravnega odbora in dveh članov poslovnega odbora Glavne podružnice ,v Zagrebu na mesta odstopivših članov.
7. Reševanje morebitnih predlogov v zinislu člena 28. bančnih pravil.
Delničarji, ki se žele udeležiti tega zbora, morajo deponirati svoje začasne delnice najmanj sedem dni pred vršitvijo zbora v zmislu člena 24. bankinih pravil ali pri blagajni centrale Zanatske banke S. H. S. A. D. ali pa pri blagajni Glavne podružnice v Zagrebu, Baruna Jelačiča ulica št. 2.
Obenem se opozarjajo delničarji Zanatske banke Kralj. S. H. S. A. D., da delnic za udeležbo na zboru delničarjev 25. marca 1.1. ni treba deponirati osebno, marveč lahko pošljejo delnice tudi po pošti centrali ali pa Glavni podružnici Zanatske banke Kralj. S. H. S. A. D. V zameno za delnice dobijo vstopnice na zbor v zmislu člena 25. bankinih pravil. Da se odtegnejo stroškom, morejo delničarji iz enega kraja, ki se žele udeležiti zbora, poslati svoje začasne delnice ali osebno ali pa po pooblaščencu skupno v enem zavoju, vendar pa mora prejeti centrala ali glavna podružnica začasne delnice vsaj sedem dni pred zborom delničarjev.
Dne 12. decembra 1927. je umrl Josip Sirnik, mizarski mojster v Farni vasi št. 17, pošta Prevalje. Dne 31. decembra 1927. je umrl Ivan Korun, pre-užitkar v Zaklu-Gomilsko. Dne 17. januarja 1928. je umrla Marija Gajšek, mizarjeva soproga v Spodnjih Poljčanah. Torej smo izplačali do sedaj pod-pornino v 14 primerih. Za enega se podpornina še ni izplačala, ker manjkajo neke formalnosti. Izplačalo se je zaradi teh smrtnih primerov;
1. Štefanija Doličič, umrla 10. aprila 1927.
2. Ivan Črešnik, umrl 16. aprila 1927.
3. Elizabeta Glaser, umrla 21. maja 1927.
4. Franc Fijan, umrl 29. junija 1927.
5. Katarina Loschner, umrla 30. julija 1927.
6. Karel Rek, umrl 22. avgusta 1927.
7. Alojz Berlisg, umrl 9. septembra 1927.
8. Martin Pečovnik, umrl 9. septembra 1927.
9. Emil Rektožik, umrl 8. oktobra 1927.
10. Franc Schell, umrl 14. oktobra 1927.
11. Simon Večko, umrl 16. oktobra 1927.
12. Franc Tajnšek, umrl 17. oktobra 1927.
13. Josip Širnik, umrl 12. decembra 1927.
14. Ivan Korun, umrl 31. decembra 1927.
15. Marija Gajšek, umrla 17. januarja 1928.
1.) Člani obrtniške Samopomoči so plačali do sedaj le za 10 smrtnih primerov in tudi to ne vsi, kar blagovolite posneti iz tega dopisa.
Zaradi tega je .vodstvo razposlalo na vse članstvo položnice za plačanje podpornine za 5 zadnjih primerov in za zaostanke, ki še niso plačani.
2.) Na občnem zboru obrtniške Samopomoči se je tudi sklenilo, da se bo moralo vračunati za poštnino pri vsakem smrtnem primeru še po en dinar, tako da se mora sedaj plačati pri teh petih odplačilih v naprej še po 5 Din za poštnino.
Zato Vas ponovno poziva odbor obrtniške Samopomoči, da nakažete na Vas pripadli obrok 5 krat 5 in 5 je 30 Din in zaostanek po priloženi položnici, ker drugače bi odbor Samopomoči ne mogel izplačati za prihodnji smrtni primer podpore. Kakšni vtis bi to napravilo, naj si vsak sam misli.
Zanašamo se na Vašo samozavest in pričakujemo z obratno pošto obvestila o poravnavi častne dolžnosti.
Odbor obrtniške Samopomoči.
Obrtniška »Samopomoč*4 Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru.
Kmalu po ustanovitvi obrtniške Samopomoči za mariborsko oblast v Mariboru je umrla najmlajša članica, 211etna Štefanija Doličič. Dne 22. februarja 1928. je pa šel njen oče za njo. V teku 10 mesecev sta torej umrla dva člana ene družine. Zapustila sta svojo ženo, oziroma svojo mater, in sta se preselila tja, kjer ni več trpljenja. Sedaj vidite, cenjeni člani, kako je potrebna obrtniška Saiinopomoč. Če bi ta nesrečna družina ne bila članica obrtniške Samopomoči, v kakšne plačilne ležkoče bi zagazila, ker dva mrliča imeti v teku 10 mesecev, ni malenkost. Za umrlo hčerko Štefanijo Doličič se je tedaj izplačalo polno vsoto od vseh Včlanjenih članov, kar pa sedaj ne bo mogoče. ker velika večina članov ni še plačala obljubljene članarine. Kako naj sedaj stopimo pred to vdovo, našo članico, ki je redno spolnjevala svoje dolžnosti napram obrtniški Samopomoči, dobila pa bo samo malenkost. Obrtniška Samopomoč je že izplačala za 15 primerov, plačano pa še ni dobila za 10 primerov. Torej opozarjamo vse one, ki še niso storili svoje obveznosti, da to čim prej store, da more obrtniška Samopomoč izvrševati svoje dolžnosti. Ne ve se, če ne boš morda jutri tudi Ti potreboval pomoči in boš videl, kako dobrodošla Ti bo pomoč Tvojih tovarišev. Pričakujemo, da stori vsak svojo dolžnost in nakaže vse svoje zaostanke.
Obrtniška »Samopomoč" Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani.
Dodatno k naši prvi okrožnici javljamo še sledeče smrtne primere:
44. Dne 27. januarja 1928.: Nagode Marija, Hote-
dršica.
45. Dne 2. februarja 1928.: Urbančič Valentin,
Ljubljana.
46. Dne 4. februarja 1928.: Nežic Marija, Ljub-
ljana.
47. Dne 4. februarja 1928.: Medic Marijana, Ljub-
ljana.
Torej 4 smrtne primere po 5 Din je 20 Din.
Okrožnico dobi vsak posamezen član še posebej.
Iz organizacij.
Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru. Dne
20. februarja t. 1. se je vršila redna seja Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru v zvezni pisarni v Narodnem domu. Udeležili so se je obrtni nadzornik g. Ig. Založnik, predsednik Splošne zveze g. Fr. Bureš, podpredsednik g. J. Zadravec in gg. Miho Lešnik, Potočnik, Jernej Golčer, Jakob Volk, F. Rebernik in Fr. Kumerc. — Predsednik tovariš Bureš je pozdravil navzoče in prešel po prečita-nju zapisnika k dnevnemu redu. Pr,va točka je bila spregled dveh primerov usposobljenosti, kar se pa prosilcema ni moglo ugoditi, ker ni uradno dokazano, da sta izvršila pravilno učno razmerje in tudi ne pomočniške dobe. Pri drugi točki je zveza razpravljala, ali naj bi se za metrični kvintal, odnosno za 100 kg uvedlo v mednarodnem trgovinskem prometu enoten naziv metrični kvintal ali m e t r o k v i n t a 1 in se je sklenilo predlagati, da če nima naziv kvintal še kakega drugega pomena kakor pa samo 100 kg, naj bi se uvedel enoten naziv k v i n t a I, drugače naj bi se ime glasilo metro kvintal. Nato se je razpravljalo o pregledovanju trgovskih in obrtnih obratov po organih finančne kontrole. Sklenilo se je, da se članice zveze opozori na določila člena 43. taksnega zakona in člena 43. pravilnika k temu zakonu, po katerih sme občasne preglede po organih finančne kontrole odrejati samo Generalna direkcija davkov ali sama ali pa na predlog drugih oblastev. Kdor hoče izvesti občasen pregled, mora imeti za to poslovanje izrecen nalog Generalne direkcije davkov. Ako tega naloga nima, se mu sme zabraniti pregled brez vsakih posledic. Razpravljalo se je o zadružnem članstvu trgovinskih vrtnarjev. Nato je prišla na vrsto prošnja za dispenzo za kleparski obrt. Prosilec je iz ključavničarske stroke. Ker ni bilo povoda po obrtnem redu, da se mu dokaz usposobljenosti spregleda in pa ker tudi ni krajevne potrebe, je bila prošnja za dispenzo zavrnjena. Kot posebna točka je bila sprememba pravil zadruge izvožčkov za mariborsko oblast. Sklenilo se je, da je naziv Pravila zadruge postrežnih obrtov za mariborsko oblast popolnoma primeren in naj se včlanijo v to zadrugo te-le stroke: izvožčki, postrežčki, prevozniki oseb
in tovorov z avtomobili, brodniki, obrti mestnih tehtnic in katerikoli drugi prosti in koncesionirani obrt, ki ne spada v vrsto produkcijskih ali trgovinskih obrtov in ni že uvrščen v kaki strokovni ali sorodni strokovni zadrugi, samostojno ali kot zakupniki, kot člani in njihovi pomožni delavci kot pripadniki. Zveza je bila obveščena potom velikega župana mariborske oblasti, da se je dovolila ustanovitev sodarske zadruge za Maribor, levi in desni breg, za Ptuj, Celje, Slovenjgradec in Prevalje. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je opozorila Zvezo v zmislu ministrske naredbe, da se prepoveduje sprejemanje vajencev v učno razmerje, ki niso pismeni. Zveza je sklenila o tem obvestiti svoje članice. Zvezno načelstvo je tudi na tej seji obravnavalo vprašanje, ali je umestno, da se veže .vstop obrtniških vajencev v učno razmerje na gotovo maksimalno starost. Starejše osebe med 20. in 40. leti se prijavljajo k roko-1 delskim ob rtom; ker pa to ni v interesu tega, da bi dobili dober naraščaj, ker tak po navadi ni dober, je Zveza podvzela korake pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da posreduje pri velikih županih ljubljanske in mariborske oblasti, da se bodo ,v bodoče pripuščale tozadevne določbe zadružnih pravil. — Nadalje je Zveza na vabilo Zbornice razmotrivala glede stavbnega obrta z omejeno koncesijo. Zveza je svoje sklepe predložila Zbornici, posebno pa je poudarjala, da je ona sploh proti izdaji omejenih koncesij. Pretresalo se je tudi prošnjo neke oblačilne zadruge, da bi naj Zveza priporočala drugim oblačilnim strokam, da naj se vpelje štiriletna učna doba. Sklenilo se je, poučiti vse članice v zmislu § 18. a obrtnega reda. Zbornica je povabila Zvezo, naj se iz-tjavi, če je izdelovanje čevljev iz platna, sukna, brez podplatov in brez usnja, prost obrt in če se mora izdati za to obrtni list. Sklenilo se je poročati, da zastopa Zveza stališče, da je izdelovanje šivanih otroških čevljev domač prost obrt (Haus-gevverbe), ki ne potrebuje nobenega pridobitnega znanja in ročnosti in se vrši brez vsake mere. Zaradi tega ne potrebuje nobenega obrtnega lista. Zveza se je morala izjaviti Zbornici glede komisije za strokovne preizkušnje invalidov. Zveza je sklenila, naj Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani predlaga, da se izvršujejo preizkušnje invalidov kakor do sedaj, in sicer za ljubljansko oblast v Ljubljani, za mariborsko oblast pa v Mariboru. Komisija za Maribor naj se sestavi iz mariborske oblasti, in sicer menjaje iz Maribora, Celja in Ptuja (dva obrtnika). Razpravljalo se je zaradi neke dispenzne prošnje za izdelovanje harmonik. Sklenilo se je, prosilčevo prošnjo priporočati s pridržkom, da ne sme vzeti vajencev v učno razmerje. Razmotrivalo se je o reformi zakona o državnem računovodstvu in je Zveza dala svoje mnenje Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Določilo se je, predlagati ustanovitev dveh tapetniških in sedlarskih zadrug, ker to zahteva večina te stroke. Sedeža zadrug bi bila: Za Maribor, Maribor desni in levi breg in Prevalje v Mariboru, za Ptuj, Ljutomer, Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo v Ljutomeru. Končno se je razpravljalo o ustanovitvi obrtniškega denarnega zavoda v Mariboru. Zadeva pride na prihodnji seji v resen pretres. Nato je bila seja zaključena, ki je trajala od 1. do pol 5. ure popoldne.
Zadruga, urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasarjev za ljubljansko oblast v Ljubljani obvešča svoje člane, da bo v zmislu sklepa zadružnega občnega zbora z dne 5. februarja 1928. začetkom meseca marca ponovno poslala vsem članom zadružna navodila glede pomožnega osebja, prijav, odjav, vajencev, pomočniških preizkušenj, nastop učne dobe in oproščenj vajencev itd. Člani se opozarjajo, da ta navodila vsaj enkrat prečitajo in se strogo po njih ravnajo, da ne bo imela zadruga toliko nepotrebnega dela in stroškov za znamke, ki so povzročeni zaradi površnosti in nepazljivosti članov. Pa tudi v njih lastnem interesu je to, da ne bo treba nepotrebnih povpraševanj in zavlačevanj. Obenem obvešča zadruga svoje člane, da se prične z objavljanjem poročila o letošnjem občnem zboru v prihodnji številki «0brtnega Vestnika*.
Občni zbor Zadruge kovinskih obrtov v Ljubljani se je vršil dne 12. februarja t. 1. v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Poročilo načelnika in tajnika, ki se je nanašalo na administrativno delovanje zadruge, se je vzelo na znanje. Navzoči zborovalci so počastili spomin dolgoletnega zadružiiega načelnika g. Val. Urbančiča, na kar se je podalo blagajniško poročilo, ki izkazuje za leto 1927. Din 19.014-35 dohodkov in Din 9!78'50 izdatkov ter Din 9535*85 zadružnega 1
i premoženja. Zaradi smrti načelnika g. Val. Urbančiča so se vršile dopolnilne volitve v odbor. Zadružni odbor je sedaj sledeči: načelnik g. Franc Batjel, tovarnar in mehanik ,v Ljubljani, podnačel-nik g. Franc Vrhovec, kovač v Ljubljani, tajnik g. Ivan Jurkovič, mehanik v Ljubljani, blagajnik g. Franc Batjel. Odborniki gg.: Franc Florjančič, mehanik; Ludovik Baraga, mehanik; Franc Kristan, mehanik; Franc Barič, kovač; Gjuro Besednik, mehanik; Jožef Pintar, kovač; Anton Oblak, kovač, vsi ,v Ljubljani, in Oton Zemelrok, mehanik, Glince-Vič. Namestnika sta gg.; Ivan Kopač, mehanik, in Peter Škafar, mehanik, oba v Ljubljani. Preglednika računov gg.: Emerik Tschokert in Franc Bar st., mehanika v Ljubljani. Člani odbora za okolico gg.: Franc Škraba, kovač na Igu, Martin Fine, kovač v Škofljici, in Peter Volčič, kovač v Podsmreki-Dobrova. j Snovanje nove obrtne strokovne zadruge. V Ljubljani se snuje nova strokovna zadruga mesarjev in prekajevalcev, ki bo obsegala območje ljubljanske okolice in sodnega okraja Višnja gora.
Mizarska zadruga za Maribor in okolico. Dne 6. februarja t. 1. se je vršila odborova seja mizarske zadruge v zadružni pisarni. Razpravljalo se je o nekaterih neopravičencih, ki delajo reopravi-čeno reklamo po časopisih, dii so njihovi izdelki najboljši, dasi sami sploh niso mizarski mojstri. Sklep je bil, da se jih naznani obrtni oblasti. Nadalje se je poročalo, da se je ugodilo prizivu mizarske zadruge proti nekemu obrtniku, ki je prijavil izvrševanje mizarskih del na tvorniški način, pa ni imel vseh potrebnih pogojev. Ker pa imenovani še vedno dela novo pohištvo, se ga bo naznanilo. Rešilo se je nekoliko dopisov sreskih poglavar-stev in mestnega magistrata, ki so bili predloženi po mizarski zadrugi zaradi šušmarstva. Nadalje se je poročalo, da je sresko poglavarstvo preklicalo neki izdani obrtni list, ker je zadruga ugotovila, da je prosilec predložil oblastvu napačne dokaze usposobljenosti. Poročalo se je, da se je vršila dne 5. februarja t. 1. preizkušnja za pomagače. Preizkušnjo so prestali: Anton Jančar, vajenec pri g. mojstru Kolariču, Anton Golob, vajenec pri g. mojstru Golobu, Franc Pepelnik, vajenec pri g. mojstru Korošcu, Franc Sardona, vajenec pri g. mojstru Pušenjaku, Tomaž Pernat, vajenec pri g. mojstru Marušiču. Eden prijavljenec se pa ni podvrgel preizkušnji, ker ni izvršil preizkuševalnega dela. — Končno so se še pretresale nekatere prijave zaradi prestopkov obrtnega reda, ki bodo predložene obrtni oblasti. Sprožila se je tudi misel, naj se sklepa na prihodnji seji glede ogleda Srednje tehniške šole v Ljubljani in drugih večjih podjetij v teku leta 1928.
Razno.
Efektna loterija Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Povodom svoje 251etnice prireja Zveza veliko efektno loterijo z bogatimi dobitki, katerih je 1010. Glavni dobitki so: avtomobil, konj z opremo in ,vozom, 1 vagon premoga, dinamo, radio-aparat, zlata, žepna ura, moško ali žensko kolo, šivalni 'Stroj, 100 ni platna, poljska kovačnica, 1 vreča moke, 20 kg masti itd. Cena srečki je 3 Din. — Obrtniki, segajte po njih! Naročajo se pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani, Beethovnova ulica.
Urarska pomočnica, dobro izvežbana, išče mesta za takoj. Ponudbe na Zadrugo urarjev, zlatarjev itd. v Ljubljani.
Podaljšanje roka za izvedbo volitev delavskih zaupnikov. Z ozirom na predlog Delavske zbornice v Ljubljani v zadevi podaljšanja roka za izvedbo volitev delavskih zaupnikov v letošnjem letu, ki je bil določen v zmislu člena 2. Navodil za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov (Uradni list št. 3/3 z dne 9. januarja 1928) za mesec januar, je ministrstvo za socijalno politiko z odlokom Z. R. br. 610/IV z dne 24. januarja 1928 odredilo, da naj Inšpekcija dela v Ljubljani v sporazumu z Delavsko zbornico v Ljubljani podaljša za letošnje leto navedeni rok. — Zaradi tega podaljšujem za območje Inšpekcije dela ,v Ljubljani z ozirom na dopis Delavske zbornice št. 267 z dne 8. februarja 1928 rok za izvedbo volitev delavskih zaupnikov za leto 1928. do konca meseca marca 1928. — Šef Inšpekcije dela v Ljubljani: Ing. Evgen Baraga s. r.
Lipski velesejem. Pomladanska prireditev tipskega velesejma se vrši letos od 4. do 10. marca. Tudi v okviru letošnje prireditve se vrše najrazličnejše * razstave. Natančnejše informacije daje tvrdka Stegu in drug v Ljubljani, ki ima častno zastopstvo lipskih vzorčnih velesejmov.
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
DOVOLJUJE POSOJILA NA MENICE IN KREDITE V TEKOČEM RAČUNU VSEM KREDITA
ZMOŽNIM OSEBAM IN TVRDKAM
L. Mikuš
tvor niča deinikov
Ljubljana
Mestni trg 25
Ustanovljeno 1889.
Skrbno Izdelovanje! Na j vetji izbor! Najnlije cenet Preobleke! Popravila!
AVGUST AGNOLA
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal
in šip Kompletne opreme za gostilne,
restavracije, hotele, kavarne In bare.
Luksuzni predmeti.
Stavbno in umetno steklarstvo.
Telafon 2478 LJUBLJANA Dunajska cesta 10
Telafon 2478
Slavko Rus
urar in draguljar
Ljubljana
Dunajska cesta šte». 9. Zlatnina, srebrnina, ure, budiljke, predmeti iz posrebrenega novega srebra (China). Vsa popravila izvršuje strokovno.
{j Delniška glavnica:
jj Din 50.000.000-
H
JJ Skupne reserve: okrog
II Din 10,000.000-II
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Centrala: LJUBLJANA, Dunajska cesta
Podružnice
Brežice	Črnomelj	Kranj	Maribor
Celje	Gorica	Logatec	Metkovič
in agencije:
Novi Sad	Prevalje	Rakek	Slovenj-	Trst
Novo mesto	Ptid	Sarajevo	gradeč	Split
Brzojavni naslov:
BANKA LJUBLJANA Telefon št.: 2261,2413,2502,2503 in 2504
Priporoča se za vse bančne posle
II
II
H
II
H
II
I)
II
OBRTNA BANKA
AO,
v Ljubljani
Centrala: Kongresni trg 4. Podružnica: Ljutomer
Telefon št. 2508	Telefon	št.	2508
Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 12.051
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in in* dustrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više.
Telefon štev. 2016.
USTANOVLJENO LETA 1889.
PoStnl fek 10.533.
Mestna hranilnica ljubljanska
(Giadska štedionica)
Ljubljana, Prešernova ulica
Stanje vloženega denarja Stanje vloženega denarja nad 300 milijonov , nad 1200 milijonov dinarjev.	"	kron.
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zl isti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obrestii, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilnič-nega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, Ker je denar tu popolnoma varen.
f
I
Priznano solidne cene!
Priznano solidne cene!
Vedno zadnje novosti
damskih klobukov
priporoča modni salon
IDA ŠKOF-WANEK naslednici
LJUBLJANA, Pod Trančo štev. 2.
♦
Žalni klobuki vodno v zalogi. — Preoblikovanje in popravila se točno in cono izvršujejo.
Ph. Mr. R. Sušnik
Lekarna pri »Zlatem jelenu4*
Moderno urejena lekarna, zaloga vseh domačih in tujih zdravilnih sredstev, mineralnih voda, obvezil, kirurgičnlh in toaletnih predmetov. Zdravniške ordinacije se Izvršujejo točno po predpisih. Oblastveno koncesijonirana oddaja strupov. Poštne pošiljatve obratno.
LJUBLJANA, Marijin trg Telefon štev. 2115.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50. (v lastnem poslopju)
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana
Telefon št. 2010, 2157, 2158, 2805 in 2806
♦♦♦
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe - deposits itd. itd.
TJ Gr O
elektrotehnične potrebščine na veliko ZAGREB, TRG KRALJA PETRA 4B
Brzojavke : ORION ZAGREB Telefon: INTERURB. 17-10
Ža konzorcij (Obrtnega Vestnika* Milko Krapež. Urednik Ignacij Kaiser. — Delniška tiskarna, d. d. t Ljubljani (Miroslav Ambrožič).