Slev. Ш7. Posamezna številka stane 1 Din. v LW'am, v neJello On? il m® ira, LtlO LL es Naročnina m za državo SHSi do preklica» M PO po&tl mesečno Dtn 1« b dostavljen ) m dom mesečno ....... it ca inozemstvo i Besedno .,,,... Db И E3 Sobotna lzdajai в T Jngoalavijl ..... Din M v inozemstva....... M a: №1 bs5 Gene Inseratom:^ Bnoitolpn* petltna vrata mali oglasi po Dla.1'— in Din.1'51), veliki oglasi nad 43 mm rt Sine po Din. 2 —, poslana itd. po Din. 3 —. Prt rečjem naročila pojest. Icbaja veak dan lmemlf Donedeljka ln dneva po pras> ni k a ob 5. ari ijutraj. ИГ «Jtednliivo v Kopitarjevi allel itev. в/Ш. Ros opisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ie «prejemajo. Dredn. teleL itv. BO, uprava. itv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava je T Kopitarjevi al. 8. — Račun poitne hran. ljubljanske it. 650 ia naročnino In it 349 sa oglaee, ■igreb 39.011, sarajer. / ;t?3, praSlte In dnnsj. 24.797. Zasluženo tepeni. Belgrads 11. maja. Včeraj ob sedmih zvečer je verifikacij-ski odbor dovršil svoje delo. Po dogodkih, ki so se odigrali za časa zadnje krize, je bilo pričakovati, da se bodo v v?rb*ikacij-skem odseku vršile ostre in butne debate. Pokazati se je moralo, kakšen odmev je Izzvala v demokratskih vctah rešitev kri-se. Nasprotno je pa bila tudi javnost radovedna, če bodo radikali tudi v verifikacij-ikem odboru nadaljevali politiko, ki eo jo oasproti demokratom začeli v decembru in končali, se zdi s tem, da so sestavili ho-nogeno radikalno vlado in potisnili demo-trate v opozicijo. V vrstah demokratov je žarel še vedno žarek upanja. Demokratski člani verifikacijskega odbora in demokratski poslanci so bili trdno prepričani, da bodo radikali vse demokratske nezakonitosti spregledali in se ne bodo upali požgati zadnje mostove, ki vodijo od radikalov do demokratov. Temu upanju je dalo tudi ljubljansko >Jutro« neprikrit izraz, ko v velikem veselju poroča, da postajajo radikali iz političnih razlogov popustljivi in prizanesljivi. Po »Jutro vem« poročilu bi morali pričakovati, da je radlkalno-demokratska koalicija že na vidiku in da se vroče želje slovenskih liberalcev bližajo uresničenju, da bodo namreč zopet lahko izrabljali državno moč v svoje terori-Btična in kompromistične svrhe. Včerajšnji dan je uničil vse visokole-Rndičeve uši v Belgradu.« Belgrad, 12. maja. (Tzv.) Pred odhodom dr. Krnjevića in Kovačeviča je imel naš dopisnik priliko, da se je z njima poldrugo uro razgovarjal o internih zadevah revizionističnega bloka in o stvareh, ki niso za javnost. Kar se tiče prihoda v Belgrad, je ta čisto informativnega značaja. Dopoldne sta obiskala začasnega predsednika narodne skupščine dr. Peleša, kateremu sta se pritožila proti kršitvi imunitete. Dr. Peleš jima je obljubil, da bo storil vse potrebno, da se poslancem HRSS dajo pravice poslancev, ki jim po poslovniku pripadajo. Nato sta dr. Krnjevič in Kova-j čević obiskala Jugoslovanski klub in se dalj časa razgovarjala z navzočimi člani kluba. Popoldne sta obiskala notranjega ministra Vujičića (od 4.—5.) in se z njim razgovarjala največ o preganjanjih in zlorabah, ki jih še sedaj vrše izvestni demokratski uradniki. Razgovor je nanesel tudi na Orjuno. Eminentno političnega značaja sta bila obiska pri Ljubi Jovanoviću (od 5.—У26.) in pri ministrskem predsedniku Nikoli Pa-šiću (od У26.—Vzl.). S tema dvema sta se največ razgovarjala o ureditvi upravnih razmer in sploh o izboljšanju stanja v pre-čanskih krajih. Oba poslanca sta dobila vtis, da imajo radikali iskreno voljo, da popravijo policajdemokratske krivice. Vtisi obeh poslancev HRSS so najbolji in motrita položaj z največjim, a obenem tudi upravičenim optimizmom. Belgrad, 12. aprila. (Izv.) Povodom prihoda odposlancev HRSS se je v predsedstvu vlade takoj sestalo več ministrov, med njimi dr. Laza Markovič, Ljuba Jovanovič in dr. Ninčič. Vršila se je daljša konferenca, na kateri se je z zadovoljstvom ugotovilo dejstvo, da je inicijativa za nadaljevanje pogajani ponovno pr;21a iz Zagreba. Sklenili so, da se oba poslanca sprejmeta, kadar želita. Obenci i so ni tej konferenci razpravljali o splošnem političnem položaju. Po izjavi enega navzočih ministrov se je izrazila žolja, naj bi se razgovori z revizionističnim blokom čimprej nadaljevali. Pričakujejo ndino še prihoda dr. Korošca, o katerem mislijo, da bo prinesel konkretne odločitve rovizijenv-tičnega bloka. V radikalnih krogih vlada prepričanje, da bo dr. Korošec po svojem prihodu v Belgrad predložil radîkalcem zahteve revlzijo-nističnega bloka. Radikalci so mnenja, do se bodo razgovori z dr. Korošcem pričeli že v pondel jek, tako da bi se že na pondelj-kovi seji radikalnega kluba moglo razpravljati o tej zadevi. SUUVENEU, 'čm Ul ивфТИЛ. 80.000 ženskih. Z ozirom na Štetje 1. 1910. se je prebivalstvo pomnožilo za 1000 oseb, z ozirom na štetje 1. 1920. pa se je znižalo za okoli 4000 oseb. BOLEZEN MASARYKOVE SOPROGE. Ргаиц 12. maja. (Izv.) Zdravstveno stanje Masarykove soproge ee je znatno poslabšalo. LETALSKI PROMET BERLIN— ŽENEVA—DUNAJ. Berlin, 12. maja. (Izv.) Od 14. maja dalje bo vzpostavljen redni letalski promet na črti Berlin—Ziiricb—Ženeva in na črti Berlin—Ziirioh—Dunaj. STRAJK ČASNIKARJEV. Budimpešta, 12. maja. (Izv.) Občinski poročevalci listov eo danes stopili v Štrajk, ker jih je bil razžalil neki občinski svetnik, in se ni opravičit HOLLEIN ŠTRAJKA. Pariz, 12. maja. (Izv.) »Humanité« poroča, da je pričel zaprti komunistični poslanec Holem v znak protesta proti pridržanju v zaporu stavko z glasovanjem. PROTI KITAJSKIM ROPARJEM. Peking, 12. maja. (Izv.) Roparji, ki so pred nekaj tedni napadli v Santung vozeči vlak in odvedli s seboj večje število Evropejcev in Amerikancev, zahtevajo od dne do dne višjo odškodnino za oprostitev ujetnikov. Kot zadnji termin so določili dan 12. maja. Diplomatski zbor je napravil pri vladi v Pekingu energične korake. Ker določa načrt uzakonitev celega novega davčnega prava, je tako velikega in odločilnega gospodarskega pomena, da je treba vsem, ki se bodo bavili в presojo istega, ne le točnega poznavanja sedaj veljavnih davčnih zakonov In predpisov, temveč tudi poznavanje moderne davčne zakonodaje sploh, da si morejo napraviti o zadevi svojo sodbo, to pa tembolj, ker je načrt nastal pod pritiskom političnih razmer in nosi na sebi znake naglice, vsled česar bo tre';a iz njega izločiti marsikaj a zopet marsikaj nadomestiti, predno bo goden za glasovanje za ali proti, da postane zakon. Popolno in nadrobno poznavanje davčnih sistemov je sicer stvar strokovnjakov, ki se bavijo specielno s takimi vprašanji, vendar pa je spoznavanje načrta, ki hoče uzakoniti novo davčno pravo, koristno vsakemu, ki se količkaj bavi z narodnogospodarskimi vprašanji, naravnost potrebno pa narodnim poslancem, ki bodo odločali o davč. zakonu. Zelo dobra vpeljava v proučevanje tega vprašanja pa je delo, ki ga je priobčil v Narodnogospodarskem vestni-ku g. univ. profesor dr. Eller pod naslovom Vladni načrt zakona o neposrednih davkih. Opozarjam nanj zato, ker je Narodnogospodarski vestnik v netrgovskih krogih premalo poznan, da bi se s člankom seznanili tudi širši krogi. Iz navedenega dela povzamem le nekaj elučajev, ki dokazujejo, da je v načrtu zakona dokaj, kar bode moralo izostati, ko postane načrt zak-r.. Načrt zakona se drži takozvanega mešanega davčnega sistema, davkov po objektu (stvarni) in davkov po dohodkih (osebni). Davku so podvrženi prebivalci naše države in sicer od dohodkov tu in inozemskih virov. Po načrtu je smatrati za prebivalca vsakega, kdor prebiva tu tri mesce. Že ta defnicija bo zadela na težave in je v stanju imeti neprijetne komplikacije, ker se utegne zgoditi v slučaju, če se bodo inozemski državljani po treh mescih bivanja pri nas obdavčili, da bo tako nastopil slučaj dvojnega obdavčenja. Zeî Ijarina je davek na zemljišče. Z odmero zemljarine stvar ne bode lahka. Podlaga zemljarini je katastralni čisti donos, a zemlja je katnstrirana samo v Sloveniji, Hrvatski, Vojvodini m Dalmaciji, r Boeni se odmerja zemljarina od katastral-ne vrednosti, v Srbiji ln Črni gori pa večinoma zemlja nI niti zmerjena uiti katastri-rana. Izenačenje zemljarine tedaj ne bode lahka stvar. Po upeljavi nove zemljarine bodo kmetje v pokrajinah, kjer je katastra-len donos že določen, morali po novem davke plačevati takoj, a v Srbiji, Crnl gori tn Hercegovini bodo šele račmtaH donos, od-nosno celo najprej merili zemljo, ki Jo je obdavčiti. Umevno je, da bi tako Izenačenje le netilo nova nezadovoljstva ln rodilo nova in sicer utemeljena očitanja. Trditvi, da bodo la«hùki zemljišč, kjer čisti donos še nI določen, oz. zemlja še nI izmerjena, morali plačevati davke za vsa leta nazaj, ko se bodo vrïile predpriprave, nihče ne bode verjel hi ie to tudi popolnoma izključena T\idi način, kako se ima nov katastralni donos določiti- ie skrajno pomanjkljivo in w-rnl^jen. Zgradarina je davek na poslopja. Od hiš se ima po načrtu plačevati razredarina in najmarina in sicer odpade razredarina le na kmetske hiše z več kot petimi stano-valskimi deli, dočim se od vse drugih hiš plačuje najmarina. Po načrtu iznaša razredarina 30 dinarjev od «nega stanovalske-ga delao tako da bode moral n. pr. kmet, ki ima hišo s 6 stanovalskiml deli plačati letno 180 Din razredarine. Najmarina pa je določena za Ljubljano s 24 odstot., za draga mesta m trge s 22.50 odstot a za deželo s 21% kosmate najemnine oz. cenjene najemninske vrednosti, najmarina v nikakem slučaju na kmetih ne sme biti manjša od razredarine; tedaj bi se moralo od najmanjše stanovanjske sobe sobe plačevati 30 Din, kar odgovarja najemni vrednosti 143 Din. Da bo ta davek naletel na hud odpor pri vseh kmetsklh poslancih, je jasna Po novem načrtu imajo izgubiti davčno prostost tudi župnišča, stanovanja cerkovnikov, škofijske rezidence, samostanske zgradbe mendikantov, dalje planinske bajte in zidanice; kakor je po načrtn soditi, izgube davčno prostost tudi naturalna stanovanja učiteljev, šolskih slug Itd. Načrt odreka tedaj davčno prostost zgradbam, katerim jo je priznaval avstrijski, ogrski ln bosanski davčni zakon. Pridobnîna odgovarja prillčno dosedanji dohodarini in vendar se ima Ista nanašati n. pr. tudi na prodajo lastnih poljskih in gozdnih pridelkov. Davek od delavnega zaslužka je nekaj novega. Ta davek bi imel značiti pri prostih poklicih 5 odstot čistega donosa, pri navadnih uslužbencih 2 odstot kosmatih prejemkov, pri upravnih in nadzorstvenih svetnikih pa 15 odstot. tantiem. Med proste poklice so uvršeni tudi >radnici (delavci) po akordu, poljski radnici po alikvot-nom delu, nadničarji brez stalnog name-štenja.< Tako bi plačevali navadni delavci prav tako 5 odstot. kakor zdravniki, odvetniki itd., dočim bi stalno nameščeni plačevali 2 odstot. Toda ta odmera kaže nepo-znanje socialnih razmer, ali pa nosi na sebi hibe vsled površne naglice, v kateri je bil načrt sestavljen. Veliko pomanjkljivost ima dalje davek od podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov. Po tem zakonu so zlasti prizadete hranilnice, družbe z omejeno zavezo, vzajemne zavarovalnice, pridobitne in gospo- Stran A. ATENTAT V ï AUSANNL Lausanna, 12. maja, (Izv.) Stanje Ahrensovo je danes zadovoljivo. Di1 il-kovskega pa so danes zjutraj prepeljali na kliniko, da mu bodo odstranili krogle iz telesa. ANGLEŠKI IN ITALIJANSKI ODGOVOR NEMČIJI. Pariz, 12. maja. (Izv.) Britanska vlada je danes odposlala svoj odgovor na nemško noto v Berlin . London, 12. maja. (Izvirno.) Angle-flca in italijanska nota Nemčiji glede ro- Snracijskega vprašanja se objavi jutri. be vladi sta vsebino note zaupno eporo-čili Franci j L PROT1DRŽAVNO GIBANJE NA ČEŠKEM. Praga, 12. maja. (Izv.) Državna policija je razpustila v Hebu neki »krajevni svet« kot protidržaven. Proti županu, ki je bil tudi član tega sveta, je policija napravila ovadbo na državno pravd-ništvo. PODRŽAVLJEN JE BUŠTJEHRAD-SKE ŽELEZNICE. Praga, 12. maja. (Izv.) Vlada je predložila parlamentu zakon glede po-fcavljenja buštjehradske železnice. Vlada bo prevzela vse pravice in vse obveznosti dosedanje privatne družbe. Kupnina enaša 34 i.ofîjonov čeških kron. Stroške bo vlada ki-iia s posojilom. CjrUBfeÊO ŠTETJE V GRADCU. Gradec, 12. maja. (Izv-) Po najnovejšem štetju ima Gradec danes 150.000 prebivalcev. Od teh je 70.000 moških in Janko Jovan: Izenačenje davkov. Pri Iskanju novih državnih dohodkov Je najenostavnejša pot zvišati davčna bremena, vendar pa je to sredstvo prav tako odiozno, ker daje političnim strankam v roke hudo bojno orožje proti vladajoči ve-činL Tudi v naši državi je bilo treba že ponovno iskati novih dohodkov z zvišanjem že obstoječih kakor tudi z uvedbo novih davkov in davščin. Vsak tak pojav je naletel na odpor in izzval hudo kritiko, vendar so zdi, da je nezadovoljstvo rastlo manj radi visokosti davčnih bremen, kakor radi neenakomerne izvedbe davčnih predpisov in neenakih bremen v posameznih pokrajinah. Zato je umljivo, da »e je vselej, kadar eo je sprožilo vprašanje novih davčnih bremen, vedno ponovno pojavljala zahteva po izenačenju davkov v celi državi. Zdi se mi, da je ravno zavlačevanje tega vprašanja povzročilo velikokrat pretrpko kritiko in nezaupanje do drugih plemen v državi. Dolgo se je moralo zahtevati po taki operaciji, ki je ne samo umljiva, temveč se ji dejansko od nobene strani resno ugovarjalo nI, le do udejstvitve nikakor ni mo-olg priti, ker so pač vlade odlašale rešitev lz lahko umljivega, vendar ne opravičljivega vzroka. Končno je postalo vprašanje izenačenja davkov toliko poreče, da se ni moglo več zavlačevati, ter je končno lansko leto jeseni vlada predložila finančnemu odboru narodne skupščine zakons! i načrt o Izenačenju davkov. Tudi sedanja vlada se je oprijela z nekaterimi spremembami davčnega načrta ter uvrstila izenačenje davkov v svoj delavni program. Po tem takem moramo torej pričakovati, da postane davčno vprašanje v kratkem predmet razprav v narodni skupščini in bodo morali ljudski zastopniki v tem perečem vprašanju zavzeti sveje stališče. Povestica o zakoniti. Živimo sredi dobe, ko se ustvarjajo novi zakoni, ko se krpajo stari in ko veakdo zakon krši, če ga le more, ne izvzemši samih zakonodajalcev. Iz dobrih starih časov, ko so zakone še spoštovali, nam je znana vesela dogodbica, ki bo nas nezakonite in protizakonite moder-njake gotovo zanimala. Ko so Rimljani, čim so uvideli po-rrebo zakonov, zaprosili Atence za Solonove zakone, se je zbral veliki atenski državni svet, ki je dolgo razpravljal o tem, ali naj da Rimljanom zakone, ali ne. Končno so sklenili poslati v Rim S'škcga modrijana, da aožene ali so imljani vredni Solonovih zakonov, s seboj naj nese Solonove zakone. Ako bo videl, da so jih Rimljani vredni naj jih jim da; ako se mu bo zdelo, da jih niso vredni, naj jih prinese nazaj, ne da bi jih tam komu pokazal. Ko je rimski senat doznal za to atensko nakano, ga je zaskrbelo, ker v Rimu takrat ni bilo takega modrijana, da bi se mogel razgovor jati s premodrim Grkom. Po dolgom ugibanju, kaj naj stori in kako naj si pomaga iz stiske, jo senat sklonil, da privede modrijanu bu-daleža, ki naj se z njim pomeni. Ako se zgodi, da bo budalež monrojši od filozofa. bo to Rimlianom v tem večjo čast. ker je celo budalo premagalo modrijana, ako pa mordrijan užene budalo, se Atene s tem pač ne bodo mogle ponašati. Ko pride atenski odposlanec v Rim, ga vedo naravnost na Kapitol, kjer je na visokem stolu sedel buualež, oblečen kot rimski senator. Senat mu je bil že prej naročil, da. ne sme izgovoriti niti beeedice. Ko privedo atenskega modrijana na mesto, mu reko, da je ta rimski senator izredno moder in pameten, toda zelo redkobeseden. Zato tudi Atenec ni hotel ničesar govoriti, samo prst je dvignil napram njemu. Budalež meni, da mu Atenec s tem grozi iztakniti oko, ko pa se spomni, da ne sme govorit^ dvigne tri prste, češ, če nameravaš kaj takega, te zadavim. Modrijan^ ki je s evojim prstom hotel povedati, da jje samo eno biti e, ki vodi ves svet, je mislil, da hoče budalo s tem naznačiti, da je v Bogu združena prošlost, sedanjost in bodočnost kot enota. Zato se mu zazdi, da je budalo v resnici učen človek, odpre svojo pest in misli, da je z tem označil božjo vsegavednost. Budalo pa razume to popolnoma drugače in misli, da mu hoče modrijan pripeljati klofuto. Zato stisne pest, da bi ga udaril, ako bi mu filozof ne dal miru. Ork, ki je o budaležu že imel dobro mnenje, pa si je to razlagal drugače, meneč, da kaže Rimljan, kako drži Boir ves svet v svoii roki. Po tem ! je razsodil, da so Rimljani zelo izobraženi, in jim je izročil Solonove zakone. — V Jugoslaviji, kjer je toliko priložnosti, pa nismo toliko srečni, da bi na tako cen način prišli do dobrih zakonov! f Inž. Drago švigelj. Drago! Ko si obolel, nismo mislili na nevarnost, ko je postala bolezen grozeča, smo upali, da Ti smrt prizanese, Tebi možu najlepših let. Krčevito smo se oprijemali misli: mož, vezan s tisoč in tisoč nitmi na življenje, ki še ni dosegel vrhunca svojega udejstvovanja, ne more in ne sme umreti, življenje, ki ustvarja in gradi, ne more in ne sme prenehati. Kako smo se motili! Ura je stekla, luč t'c dogorela! Preminul si, a umrl nisi! )uh Tvoj je samo zamenjal temo s svetlobo, splaval je iz doline solz tjakaj, kjer ni hlapčevskega življenja materije. Toda prezgodaj si nam odšel! Ne objokujemo Tvoje izgube kot egoisti, ne; objokujemo jo, ker bi se veselili Tvojega še mladega, idealov polnega življenja v tovariški zajednici, ki ni poznala disharmonij, ne v radosti, ne v tugi... Usojeno Ti je pač bilo in smrtna kosa je pela svojo turobno pesem ravno ! na praznik Vnebohoda. Poleg ljubljene j žene, zveste družice v mukepolnem živ- . Uenju. večnem trulieniu. Dolee Tvoiih ! rof. dr. Ellerja ne odkriva le hib novega načrta, temveč daj« tudi mnogo nasvetov, kaj bi bilo treba spremeniti. Uredništvu Narodnogospodarske^ vestnika moramo biti vsekakor hvaležni, da je objavilo ne le obšhno temveč tudi temeljit*; razpravo strokovnjaka v davčnih zadevah. \i шшЈе роШе. • Odmevi o obisku angleškega kralja v vatlkano. Italijansko in angleško časopisje se obširno peča z obiskom angleškega kralja v vatikanu in naglaša izredne prisrčnost, ki se je ob tej priliki pokazala na obeh straneh. Obisk ni bil samo čin uljudnosti, ampak je imel zelo važno politično ozadje. Spomnimo se le irskega ln vzhodnega vprašanja, varstva Sv. dežele ln misijonov po vsem svetu, kjer se interesi sv. stolice in Anglije tesno doti-kaja Po splošnem prepričanju so se do bri odnošaji med Anglijo in katoliško cer kvijo po tem obisku še bolj utrdili in je smatrati angleško poslaništvo pri ev. sto-lici kot trajno. V tem smislu piše sam >Oeservatore Romano«, ki naglaša, kako velikega pomena je za dobrobit sveta prisrčni sporazum med katoliško cerkvijo ta Anglijo, katerih interesi so sicer različni, a vedno združljivi. Med nekonformistični-mi anglikanskimi verniki je vzbudil kraljev obisk veliko nevoljo ter ne manjka glasnih protestov. Značilno pa je, da se oficielna anglikanska cerkev teh protestov v nobenem oziru ne udeležuje, marveč jih popolnoma prezira. — Odnošaji med katoliško cerkvijo in Anglijo so se jeli boljšati ko je nastopil vlado Edvard VII. Le-ta je nemudoma obiskal papeža Leona XIII. it vedno gojil dobre stike s sv. stolico. Njegovemu zgledu je sledil sedanji kralj Jurij ki je iz ozirov na katoliško cerkev že ot svojem kronanju dal iz prisežnega besedila izpustiti proti evharistično točko, kasneje pa je ustanovil redne odnošaje s sv prijateljev, častilcev in znancev, Te po-grešen še posebno vrsta Tvojih stanovskih tovarišev, ki si jim bil vedno mili drug, čislan in uvaževan kot človek in strokovnjak. Vrzel, ki zeva med nami vsled Tvoje izgube, je nepremostljiva, neizpopolnjiva. Le Tvoj duh, ki bo živel med nami, bo nadomestoval ono, kar je živelo, da umre! Te vrstice Tebi, dragi, v nesmrtnost, nam v trajno svež spomin! Večna- ja Ti pamjat! Tovariši • • • Pokojnik se je rodil 21. okt. 1893 v Borovnici pri Ljubljani. Leta 1905 se je vpisal na poljansko II. drž. gimnazijo v Ljubljani. Gimnazijska leta so mu tekla nemirno kakor tako mnogemu slovenskemu dijaku: z instrukcijami se je preživljal, v dijaški kuhinji sc prehranjeval. Kot izvrsten dijak je končal 1. 1913. gimnazijske nauke z izvrstnim uspehom-Se isto leto v jeseni se je inskribiral na češki tehnični visoki šoli (odbor zemé-dëlsky) v Praçi, kjer ga jo našla svetovna vojska. Kot poročnik se je boril n.i soški fronti, kjer ga je kruto spopadla malarija. Zdravil se je v Kraljeviči na Češkem v raznih bolnicah, celo leto dni : se je boril s smrtjo ter se je otresel zn nekaj let. Še pred koncem vojno je zopel študiral, vsak dopust je uporabil lo zt i svoi študij. Po prevratu ie hitel zone! Btolico potom posebnega britanskega zastopnika. To zastopstvo je sicer angleški ministrski predsednik Bonar Law še nedavno v spodnji zbornici označil kot začasno, vendar je jasno, da Anglija ne namerava prekiniti diplomatičnih zvez z Vatikanom, marveč jih še poglobuje in utr-iuje. * Pred sklicanjem italijanskega parlamenta. Italijanski parlament je eklican za 16. t. m. Mussolini bo v prvi seji govoril o izpremembi v vladi. Na dnevni red pride v prvi vrsti proračun. O volilnem zakonu se vlada še ni odločila in to vprašanje za enkrat ne pride v razpravo. ♦ Vprašanje dolgov v Ameriki. Senator Smoot je bil nedavno predlagal, naj ameriška vlada pošlje vsem državam-dolž-nicam okrožnico, v kateri naj jih pozove, da po primeru Anglije sklenejo z zedinje-nimi državami S. A. dogovor glede odplačevanja svojih dolgov. Državni urad pa je to odklonil, vpoštevajoč težavne razmere, v katerih se večina teh držav nahaja. Od Rusije, ki Ameriki dolguje 179 milijonov dolarjev ni niti v bližnji niti v dalnji bodočnosti kaj pričakovati, Francija in Belgija morata preje urediti z Nemčijo svoje reparacijske račune, Italija tudi še ne misli vračati svojega dolga, dasi je Mussolini že nameraval imenovati tozadevno komisijo. Edina država, ki se pogaja pravkar z Ameriko v tej zadevi, je Čeho-Slovaška. Ta je Ameriki dolžna 106,202.206 dolarjev '.n je poslala v Washington komisijo, da sklene tozadevni aranžma. Pričakuje se, da doseže Čeho-Slovaška iste pogoje kakor Anglija, to je, da se dolg zniža na 104,457.160 dolarjev, plača v teku 62 let in sicer se bodo v teku prvih pet let obresti računale na 1%, pc-zneje na ЗУ2 %. — Poljska je prosila, naj se vprašanje njenega dolga ne jemlje v pretret dokler se finančno ne popravi iï dokler se valuta ne stabilizira. Pač pa namerava urediti to vprašanje Finska. O Jugoslaviji se nič ne poroča, čeprav bomo hi d i mi morali v to kislo jabolko vgrizniti. Vzorna uprava. Draginjske doklade duhovnikov so Imele težji porod nego sanžermenska pogodba in še niso v rokah. Imajo svojo usodo, ki je mogoča le na Balkanu. Po nebroj-nih intervencijah se je v proračun vendar bilo sprejelo 5 milijonov dinarjev. Seveda ta vse konfesije. Proračun teče od 1. avg. 1922. Kmalu po sprejetju proračuna so pričeli delati izvršilno naredbo, ki se je delala dolge 4 mesece, ko je pa bila gotova, se I je začel spor med ministrstvom ver in financ radi nekaterih nebistvenih točk v na-redbi, kar je zopet zavleklo za precej tednov. Ko je izvršilna naredba prešla ogenj min. sveta in finančnega odbora seveda docela brez potrebe, so se dale v tisk »priznanice«, ki naj kažejo velikost zemljiške posesti duhovnikov. Priznanice so se tiskale nad en mesec — razdeljevale en mesec, dokler ni prišla Velika noč. Ko se je takrat uredilo, glej čudo, je pa denarja zmanjkalo — kredit je bil izčrpan. Kam? tega še sodnji dan popoldne ne bomo zvedli. Že je bilo vse urejeno: Kredit sprejet v fin. zakonu, le ta od kralja potrjen in seveda v skupščini sprejet, izvršilna naredba priznana od min. sveta in resortnih ministrov, priznanice spolnjene, a sedaj pa denarja ni. Koliko potov, predno se je kredit dobil, a ni bilo še izvršilne naredbe In priznanic. Kolko potov, da se je slednje evršilo, a potem prvega ni. — Nehote se spomnim na čase, ko smo mlade junčke pprezali... Smo sivčka upregli in je rujav-бек ušel — sem rujavčka lovil mi je pa siv-Eek spoti zavil, predno smo oboje vpregli w Prago, kjer je leta 1919-20. končal svoje strokovne nauke z izvrstno oceno. Prvo službeno mesto je nastopil leta 1920 v Križevcih na Hrvatskem kot gospodarski pristav in učitelj na ratarni-ei, toda ostal je tamkaj komaj leto dni. Težnja za delom na strokovnem polju ga je privlekla v Maribor, kjer je kot prvi profesor in nastavnik na srednji kmetijski šoli sploh, polagal in položil temelj omenjenemu zavodu. Kot izboren strokovnjak je živel delu na mladem zavodu, ki ima prinesti toliko koristi našemu narodu, poglabljal se je vedno globlje v bvojo stroko, v svoje ideje, ki jih je zastopal z vnemo in tolmačil z ognjem. Bil je srečen v svoji misiji, a toli bolj nesrečen v svojem življenju. Neusmiljeno ga je bičala usoda državnega uradnika in zvesto ga je spremljala pošast — bolezen — ter mu razjedala in razgrizla mlado rodbinsko srečo. Umrl je na posledicah zdravljenja z arzenom proti malariji. Pokojnik je bil izboren in zelo priljubljen učitelj, prvovrsten strokovnjak in blag sodrug. Ponesel je v pozabnost krasnin načrtov in idej, teženj in želj, ki so pa vse bile osredotočene v enem: Povzdigniti kmetijsko strokovno znanje, dvigniti zavod do veljave in z vsem tem koristiti milemu narodu! je že oje počilo. Sedaj seveda ni bilo treba loviti naknadeni kredit. Minister financ ga je dovolil, min. svet ga je odobril, a kaj ko je pa glavna kontrola ga zavrgla, češ brez skupščine ne gre. Zopet je bilo treba prositi, znova min. svet kredit odobri po gotovi klavzuli zakona o glavnem računovodstvu, seveda na lastno odgovornost. Tako pot je rajžal ves kredit za drž. uradnike za mesec maj in da ni riskiral min. svet odgovornosti, bi bil s 1. majem ostalo vse drž. uradništvo brez drag. doklad, isto je z žan-darmerijo. To je namreč efekt hvalisanega proračuna blagopokojnega finančnega ministra dr. Kumanudija, da se dan za dnem oglašajo skoro vsi min. resorti za naknadni kredit. Zato vse pismene in ustmene intervencije za izplačanje drag. doklad ne izdajo nič, dokler denarja ni. Sedanji fin. minister je toli uviden, da raje riskira naknadno odobrenje nego bi pustil propasti cele resorte, in po sedanji njegovi praksi sodeč upam, kar se mi je v min. financ za trdno obljubilo, da se nakaže še enkrat kredit za duhovniške drag. doklade, četudi so že s 1. avg. bile dovoljene — a so zginile. Upam, da v tem času ne bo skopnela izvršilna naredba in znamenite priznanice, tako da bo vendar enkrat uprežen slaboten parček, ki bo potegnil ubc^o duhovščino vsaj malo iz dolgov in neizpolnjenih čokov, seveda za mnoge prrpozno, ker eni so že do cela od stradanja oslabeli! Nekaj pa jih je že umrlo... — G. urednik, j 'osim objavite te vrstice. Morda res niso aktualne za velik del bravcev Slovenca a značilne so, ker kažejo kake potovke moramo biti dandanc3 narc.lni poslanci in kako neza-popadljiva so pota naše centralno administracije. — Kari Škulj, nar. poslanec. B vU as ЉМ^НСЧЈ r-f Shod zaupnikov za ribniški okraj se je vršil v Ribnici na praznik Viiebohoda. Odzvalo se je izredno vc"iko mož, i:i z vidnim zanimanjem poslušali izvajanja poslanca Škulj-a. V poldrugo uro trajajočem govoru je poslanec orisal sedanji politični položaj še s posebnim ozirom na ukrepe Ju gosi. kluba ob re^evnrnn vlndro krize. Soglasno se je sklenila zaupnica noslancem SLS s pozivom, da neomajno vr'rajajo na dosedanji poti. Z vso ostrostjo pa se je obsodila Orjuna in oni, ki jo skušajo skotiti tudi v ribn'škom o-r-im. + Na višini. Iz umazanih nižin strankarskega časopisja se je včeraj povzpel dični naš starina »Slov. Narod« v čiste in solnčnojasne višave nadstran-karstva. To pa »z načelnega stališča«, kakor sam pravi. In ker je »nadstrankar-ski«, zato tudi ne potrebuje »demagoške-ga tiska in natolcevanja«, ampak vidi pred seboj »samo državo in narod in podpira z vsemi silami vlade kot od naroda izvoljene najvišje upravnike«. — Priznanje »Slov. Naroda«, da je »nadstran-karski list, ki podpira s;imo vlado«, bi bilo jako lepo, če bi ne bilo treba za ocenjevanje in za presojo vladnih korakov nekega merila in gotovih principov, po katerih se presoja vrednost ali ne-vrednost tudi slavnih in visokih vlad, ne samo političnih strank. Politične stranke imajo taka merila, izražena v njihovih programih. Kapitalistom n. pr. nihče ne do očital, da nočejo nič dobrega za državo in za narod, ravno tako hočejo dobro državi in narodu tudi socialisti, toda kaka razlika je med ocenjevanjem vladnega dela z ene in druge strani! V politiki »čiste objektivnosti« sploh ni, in kdor zatrjuje, da je »samo objektiven«, ta priznava samo, (la je brez principov. To pa »Narod« ni, kajti en princip ima kljub svoji breznačelnosti: pobijati klerikalnega zmaja! To je vse, kar »Narod« še premore, odkar ata zahajajo zum Maček, dem weltberiihmten, tam za vodo. -f- Ako in če. »Ako« bi bila SLS na vladi, bi nosila tudi vso odgovornost za vse vladne ukrepe. — »Če« bi imela SLS kakšen dogovor z radikali glede prepustitve vlade v Sloveniji, bi bil danes predsednik pokrajinske uprave dr. Brejc. — »Ako« bi imeli komunisti s SLS kakšen pakt, ki bi ga SLS kršila, bi bil ljubljanski občinski svet razpuščen. — »Ako« bi dr. Korošec trdil, da Slovenci nočemo živeti s Srbi v skupni državi, bi bil separatist. — »Ce« bi se bila SLS udinjala vladi, bi bila zavrgla avtonomijo. — »Ako« bi SLS zavrgla avtonomijo, bi bil danes dr. Korošec minister. — Takih »če«- in »ako«-stavkov bi napisali lahko celo kolono. V svoji zmedenosti zaradi radikalskega pritiska na demokratske prste pa demokratska glasila »Narod« in »Jutro« vedno izpuščajo »ako« in »če« in pišejo: Dr. Korošec j e v vladi, SLS j e Erodala avtonomijo, občinski svet v jubljani j e pred razpustom i. t. d. Tak način politične borbe imenuje »Narod« — nadstrnnkarski, »po vzoru zapadno-evropskih držav« ... -f Gospodom slovenskim komnnistom. »Glas Svobode«, glasilo nezavisne delavske stranke Jugoslavije, napada v svoji zadnji številki SLS, češ da hoče prestopiti y režimski tabor, da se vsled tega ne za- nima več za odpravo izjemnega zakona o | zaščiti države in ne podpira socialistov v i boju proti belemu terorju. Iz tega izvaja ! »Glas Svobode«, da bi morali krščanski socialci, ki so dali Zvezi delovnega ljudstva gotove obljube, izvajati posledice. — »Glas Svobode« se čisto po nepotrebnem in brez vsakega vzroka razburja. SLS niti ni v vladi niti je popustila en sam jota v svo[jem programu, kateri izrecno zameta vsak izjemni zakon. Tudi bi >Glas Svobode« lahko vedel, da se ravno SLS najbolj bori proti onemu pojavu, ki ga ta list imenuje beli teror, kateri je ravno proti SLS najbolj naperjen, kakor dokazujejo vse teroristične akcije takozvanih nacionalističnih organizacij. Tudi ne more biti »Glasu Svobode« neznano, da pristaši SLS niso sklenili napram katerikoli markistični stranki kot taki nobenih obveznosti, ampak sp se zedinili samo z drugimi kandidati za ljubljanski občinski svet na kompromisni komunalni delovni program, kateri je popolnoma v skladu s socialnimi načeli SLS. Ta program se dozdaj lojalno izvaja in zato ne vemo, čemu se »Glas Svobode« naenkrat začenja ešofirati. V to je tem manj opravičen, ker bi pristaši SLS, ne pa pristaši komunizma, imeli dovolj povoda, da so vznejevoljeni in to vsled stališča, kateremu »Glas Svobode« ravno v svoji zadnji številki daje izraza v zadevi protiverske politike ruskih sovjjetov. Glasilo slovenskih komunistov namreč zameri uradnemu glasilu Vatkana, da obsoja umor prelata Butkijeviča in obsodbo škofa Cieplaka! Mi se čudimo temu stališču, ker dokazuje, da se slovenski komunisti, ki so vendar civilizirani ljudje, ne morejo niti v tem oziru osvoboditi svoje ideelne odvisnosti od nazorov in metod vladajoče sovjetske klike, ki jih celo nekatere korifeje ruskega boljševizma obsojajo, kakor je »Glasu Svobode« znano. Ta list se sklicuje na vojno, češ da »Osservatore Romano« proti svetovnemu klanju ni protestiral, pač pa protestira proti justifikaciji enega duhovnika, »ki je špioniral za Poljsko«. »Glas Svobode« pa čisto dobro ve, da je »Osservatore« ves čas svetovne vojne zavzemal odločno stališče Tržaško pismo. Trst, 9. maja 1923. O nevarnih razpokah v fašizmu, povzročenih deloma po osebnih ambicijah, deloma po nasilnih razlikah v bistvenih programa-tičnih točkah fašizma, smo že pre<' kratkim poročali. Dolgo so fašistovski voditelji te medsebojne razprtije skrivali in gotovo je zasluga energičnega nastopa Mussolini jeve-ga, če so se dosedaj ti pi'epiri in intrige rešile med štirimi stenami in na štiri oči. Toda v zadnjih dneli so zlasti mnogoštevilni dvoboji med posameznimi fašistovskimi voditelji, ostre polemike v njihovih časopisih in razpusti fašistovskih organizacij obrnili pozornost javnosti na se. Stvari so tako daleč dozorele, da je danes izvršilni odbor fa-šistovske stranke izbacnil iz svoje srede dva poslanca in sicer Misuri-ja in Pighetti-ja, češ da sejeta prepir. Komanda Mussolinije-ve narodne straže je povrhu posl. Piohettija 5e obsodila radi nedisciplinarosti v trdnjav-sko ječo in je bil zato odpeljan v trdnjavo Civita vecchia. Med fašistovskimi železničar-skimi policaji in narodno stražo so nastali v nekaterih severnoilrJijanskih mestih Tu-rinu, Aleksandriji, Paviji, Novari krvavi spopadi, zaradi tega so tudi te organizacije razpuščene. Čacopisi poročajo, d je Mussolini pri odborovi seji rabil silno ostre besede proti nekaterim fašistov, ki sicer danes igrajo v stranki in pri vladi veliko vlogo, ki so pa postali fašisti sile, ko je fašizem zavzel vlado. Vedno in povsod ista pesem: koritarstvo ubija i najboljše stranke. Tudi med Mussolinijem in piod tajnikom Fiuzijem je baje prišlo do razpora. Zato namerava Mussolini po končanih slovesnostih v čast angleškemu kralju takoj reorganizirati svojo stranko. Glavno fašistovsko glasilo »Po-polo di Italiac nastopa v članku, ki ga je in-spiriral Mussolini, ostro proti koritarjem in sejalcem razdora v stranki in jim žuga z najostrejšimi kaznimi. Nasprotniki naj se pa nič ne veselijo, ker ti prepiri ne dotikajo fašistovskih mas. Tudi ena tolažba! Tudi med vojaštvom, zlast častniki in med Mus-solinijevo narodno stražo ni najboljšega razmerja. Pravijo, da si Mussolini zato toliko prizadeva, da izvežba in organizira svojo vojsko, ker ne zaupa popolnoma armadi. Armadnim častnikom ni prav, da je imenoval Mussolini za generale in poveljnike narodni straži same mlade ljudi, seveda svoje pristaše, ki niti niso vojaki po poklicu, pač pa so dobro plačani. Zato jih ne smatrajo sebi enakoveljavne in jim odrekajo pozdrav. Samomori. Preteklo nedeljo C. maja Je bilo ▼ Trstu izvršenih oziroma poskušenlh nič manj kot pet samomorov. V Barkovljah so našli ribiči 1 '20 letno elegantno dekle Heleno Bennosi zastrupljeno. jSem tako nesrečna! Ne skušajte me rešiti.« Te besede so bile zapisane na listku, ki so ga našli poleg nje. — Znani gostilničar Franc Marinier, 58 let star, se je zastrupil s strihninom. ВМП 9< ———————— - — proti vojni in da se nI nihče bolj za mir prizadeval nego papeža Pij X. in Benedikt XV. Tudi to mu ni neznano, da sta tako Benedikt XV. in Pij XI. izmed vseh suverenov na svetu največ storila za Ru-' sijo, neglede na boljševizem, in da je edino sveta stolica bila tista, ki nikoli z nobenim diplomatskim aktom nI zavzela nobenega sovražnega stališča nasproti eovje-1 tom ter so nikoli ni vtikala v notranje za-' deve ruske države, čeprav so Je v tem' oziru nanjo vršil velik pritisk od strani držav antante. Nasprotno je sveta stolica veliko storila v to svrho, da bi se položaj olajšal in sovjeti sami so se Vatikanu ope-tovano dobrikali in se posluževali njegovih dobrih uslug na diplomatskem poljub Jako grdo je tudi do...;:i prelata Butkievičai in škofa Cieplaka špionaže v prid Poljske^ ker je to gola laž, ki je niti državni pro-kurator ni mogel dokazati. Nasprotno, oba prelata sta znana vsled svoje popolne politične nacionalne nepristranosti in njihov edini greh je bil, da sta poslušala cerkvene kanone, kar je »Osservatore« pravilno poudarjal. Sodba »Osservatora« je tembolj vpoštevanja vredna, ker je Vatikan ipiel vpogled v akte procesa in bi se ne bU nikoli zavzel za kakšne »špijone«, kajti »Osservatore« vsako besedo, ki jo zapiše, desetkrat premisli in se ni še nikoli, odkar obstoja, pustil desovirati. Tudi ne gre primerjati vojne, ki je po velikem delu ele* mentaren dogodek, z justičnim umorom, storjenim vsled premisleka in zvrajočim iz popolnoma perverzne zlobne protiverske politike, ki jo vodilni sovjetisti sami ne tajijo. Kdor tedaj to justični umor odobrava, odobrava tudi ateistično politiko sov-jetov in ta nima pravice očitati katoličanom, če proti njej protestirajo, kakor protestira proti njej vsak resnično kulturni človek, naj bo katoličan, jud ali mohamo-danee. + Reška konferenca zopet odgode- na. Kakor se poroča, je Italija zahtevala, da se reška konferenca, ki se je imela te dni nadaljevati v Rimu, odgodi za en mesec. Italiji se pač zdi, da se v sedanjem trenotku reško vprašanje tudi v Rimu ne bo dalo rešiti po njeni želji. Slabo družinsko življenje je bilo vzrok smrti. — Pri sv. Ivanu je zadušila sebe in svojo 2 letno hčerko Magdaleno 25 letna Ana Brana. O tej ne-erečnici pravijo, da se ji je zmešalo. — 59 letni delavec Peter Račič iz Trsta se je šel utopit v Podgoro pri Gorici. Potegnili so ga mrtvega is Soče. — 20 letna hišna Marija Slavič je pila iz neznanih vzrokov strup. O pravem času so jo prepeljali v bolnišnico. — V morje se je hotela vre« vdova Virginija Polil. I>va finančna stražnika sta jo pa še o pravem času zapazila in potegnila nazaj. Tudi ta ni hotela povedati, zakaj je hotela končati svoje življenje. Dve strašni nesreči. Karabinjerski poIkovniK Bertorelli so je vozil s sidekarom proti Lokvi; Kar je počila os pod vozom in Bertorelli je bil vržen z vso silo proti obcestnemu kamnu, kjer si je razbil glavo. V torek so mu priredili veličasten pogreb. — V zavodu »Teresianuru« je bila 17 letna gojenka Lucila Rozza. Padla je is tret-' jega nadstropja in si zlomila vrat ter bila seveda takoj mrtva. Ne ve se pa, ali je bila tu nesreča ali samomor. Velika vročina, kakoršne tudi v Trstu nismtf vajeni prve dni maja, je zavladala. Po obilne» dežju pospešuje vročina rast ln je zato na trgih polno sadja in zelenjave, posebno je letos obilo graha po 80 cent, češnje pa po 2.80 L. Advokati se stepli na sodišča. Pred sodiščem stoji večje število tatov, med njimi tudi neki v glace rokovicali. Pri prvi seji sta si pa prišla dva zagovornika in sicer dr. Robba in dr. Giarh nini tako navskriž, da sta se spopadla in se začela prav krepko pretepati s pestmi po obrazu tako, da so ju morali kolegi razdružiti in Je moral predsednik rarprnvo zaključiti. Kakor se vidi, bodo morali kmalu postaviti železne kletke tudi aa vročekrvne odvetnike in ne samo za razbojnike; 24. maj. Kot dan vstopa Italijo v svetovno vojno, se vsako leto slovesno praznuje. Da Trst ne sme v prirejevanju slovesnosti zaostati, to so razume. Tudi letos se pripravljamo v Julijski' Krajini na dostojno proslavo. Središče proslave bO tvorila ceremonija na vojaškem pokopališču t Sredipolju (Redipuglia) pod Dobrdobsko planoto,' na katerem je zakopanih 30.000 italijanskih voj»' kov in katere se bo udeležil vojvoda Aosta v imenu kraljeve rodovino in italijanske armade. Znebiti da se udeleži to slavnosti tudi Mussolini. V tem slučaju pride za par nr tudi v Trst. Vojvodi Aosta bodo ob tej priliki izročili na tržaškem magistratu diplomo častnega člana. Ob tej prillkf pride tudi v naše kraje 1000 vojnih ranjencev: 26. mnja pa bodo odkrili ob izviru Timava ploščo, s popisom junaških činov, ki eo jih izvršili v tej okolici italijanski vojaki. Koroške novice. k Brez pravic. Krivice, ki se god« slovenskemu narodu na Koroškem posebno zadnjih petdeset let, so tolike, da mrtvo kamenje kriči proti nebu na maščevanje. Nemci so se zagrizli v to lepo in za njihovo prodiranje na Jadran tako važno deželo z vso nemško trdovrntnost-jo in silo. Za vsako ceno hočejo s te zemlje iztrebiti slovenstvo, ki ga zatirajo z vsemi sredstvi. Sila in sistematično moralno zastrupljanje slovenskega pre-j - - Miran SLOVENEC; 1523- Hm. tok. bivalstva sta jim enako ljuba pomočka. Lahko rečemo, da je ni tako pri^roste in naravne pravice, ki bi je Nemci Slovencem ne kratili in ne teptali. S kakšnim besnim sovraštvom preganjajo vsako slovensko prizadevanje za narodni obstanek! V Grebinjskem Kloštru je v zadnjem času napovedalo svoj občni zbor tamkajšnje katoliško slovensko izobraževalno društvo, in sicer b.; imelo zborovanje vršiti po maši \ društvenih prostorih, torej brez glasnih zunanjih prireditev. Vest o občnem zboru je točno Ddbil — gotovo na okrajnem glavarstvu — Heimatschutzverband v Velikovcu, ki je takoj organiziral pravcati vojni pohod v Grebinjski klošter. Prikorakalo je v vas 300—400 mož in napravilo fronto. Slovenci se niso hoteli pretepati, zato so — pravočasno obvešr^ni — iz cerkve odšli na svoje domove. V društvene prostore je prišel orožnik in zahteval da mu odpro vse omare. Torbico, ki jo je bil pustil v omari gospod, ki je hotel na občnem zboru govoriti, je orožnik kon-fisciral. V njej pa ni našel drugega kakor — eno klobaso iu kruh. — Žalostno je, «da se narodno sovraštvo proti Slovencem uveljavlja vedno bolj tudi v cerkvi. »Koroški Slovenec« poroča, kako so grebinjski Slovenci, ki imajo doma nemškega dušnega pastirja, ki se zanje ne bri- f;a, tudi letos pohiteli na pastirsko nede-jo na Jožefovo goro pri St. Pavlu v La-budski dolini, da bi tam opravili svoje verske dolžnosti. Toda bili so bridko razočarani: патл!(о doslej vedno običajne slovenske slu:.b: božje, slovenskih pridig in spovednike, je bilo topot vse nemško. Žalostni so se vrnili domov. Sčasoma bo morda marsikdo nehal iskati prilike, da opravi svoje verske dolžnosti. — Na sinčaveškem in dobrolskem pokopališču se je pripetilo več oskrumb nagrobnih spomenikov, ki imajo slovenske napise. — V Slov. Plajberku so napadli slovensko družbo s kolmi in pretepali celo ženske i. t. d. Koroška pa Istra — to sta sestri mučenici, nedolžni žrtvi nemškega in italijanskega barbarstva. k Dr. Seipel v Celovca. Koroški Slovenci so bili radovedni, kako in kaj bo povedal dr. Seipel ob priliki krščansko-socialnega strankinega zborovanja v Celovcu o koroških Slovencih. Saj bi človek mislil, da imajo vsaj avstrijski vodilni državniki tudi po plebiscitu še nekaj epomina na obljube, ki so jih bili delali Slovencem pred plebiscitom. Razen tega potrebuje Avstrija gospodarskih zvez z Jugoslavijo in bi ji pri tem ne škodilo, ako bi nasproti koroškim Slovencem pokazala vsaj nekaj prijaznosti. Toda dr. Seipel je tiste Slovence- ki so ga šli nalašč poslušat, zelo razočaral. Slovenskega vprašanja se je spomnil samo mimogrede z enim samirn stavkom. Rekel je, da so Avstrijci izid plebiscita na Koroškem sprejeli z največjim veseljem, a ta izid ni pomenjal samo veselja, ampak tudi »novo veliko odgovornost, da morejo novodošli Avstrijci v Avstriji tudi živeti.« Poguma s temi besedami dr. Seipel pač ni pokazal, a seveda tudi ni prišel na Koroško kazat poguma, ampak — vabit na volitve. Vendar bo že prišel čas, ko se bo morala avstrijska vladna gospoda malo resnejše pečati s slovenskim vprašanjem na Koroškem. k Uspeh ljudskega štetja v Borovljah. V Borovljah so ob zadnjem ljudskem štetju našteli 3027 prebivalcev med temi 872 Slovencev. L. 1910. so našteli v Borovljah вато približno 300 Slovencev. k Smrt zveste Slovenko. V Zihpoljah |e umrla 35 letna gospodinja Marija Miš-konig, mati treh otročičev. Pokojnica je bila vzorna krščanska žena in zvesta Slovenka, ki je morala zaradi svoje narodne evestobe veliko trpeti. Njena zadnja želja je bila, da ji ob grobu zapojo slovensko. Tako se je tudi zgodilo. Naj sveti vrli ženi večna luč! _ štajerske novice. š Velik požar v Poljčanah. V soboto, 12. t. m. zjutraj okoli 2. ure je nastal na kolodvoru v Poljčanah najbrže vsled iskre lokomotive požar. V par minutah je bilo železniško skladišče v plamenu. Vsled vetra se je vžgalo tudi v bližini pahajajoče se skladišče tvrdke Zupane iz Pristove. Domača požarna bramba je bila takoj na mestu, a je bila skoro brez moči. Obvestili so tudi mariborsko požarno brambo, katera se je odpeljala ob 2.45 s svojo novo avtoturbinsko brizgal-no, ki se je dobro obnesla. Požar je uničil železniško skladišče, skladišče tvrdke Zupane, dva prazna vagona, dva vagona opeke in dva vagona piva. Škoda se še ni preračun i la, cenijo jo pa na več miljonov dinarjev. Prebivalstvo je bilo v velikem strahu, ker se je bilo bati, da bi ee požar vsled hudega vetra razširil na celo vas. š Novi zvonovi. Dne 12. t. m. so v Mariboru blagoslovili pet novih zvonov za Slovensko Bistrico. Najtežji zvon tehta 2700 kg in ga .je peljalo' 6 konj. Zvonove je vlila mariborska zvonarna Biki i Pobegnila sta iz mariborske državne zaščite dece 14 letni Ferdinand 6il-mek in 12 letni Konrad Kramberger. Svojim tovarišem sta rekla, da gresta v Indijo. Oblečena sta v temnomodri suknjič, kratke hlač, bosa in gologlava. S 8v. Trojica v Halozah. Letošnji april nam Je prinesel enega, toïe in toliko dežja, da sta pritoka Drave Polskava in Dravinja z Rogatnico tako silno poplavila, da že mnogo let ne taka Taka velikanska poplava zlasti Dravlnje je bila na sv. Marka dan, ki je zahtevala tudi tvoje žrtve, in to na mostu Gorca—Topovce. Omenjenega dne ae je peljal iz Ptuja gostilničar in posestnik g. Ignael v Oorco na svoje posestva Ko se pripelje в kočijo do mosta, vidi, da Dravinja valovi preko istega, ter po vsakem bregu rvoje struge ter da Je po pametni razsodbi nemogoče preko valov. Tudi tamkajšnji domačini, ki poznajo nevarnost Dvarinje, ga svaré, naj ae nikar ne poda v očividno nevarnost in gotovo nesrečo. - Prejeli smo: Z ozirom na izjavo delavstva o vzrokih stavke v Zagorju smatra Trboveljska pre-mogokopna družba za potrebno, da obvesti javnost o resničnem poteku dogodkov. 1. Delavstvo revirja Kieovec se nI nikdar v zadnjem času pritožilo proti poslovanju inženirja g. Lapornika pri pristojnem rudarskem ravnateljstvu v Zagorju niti pri centralnem ravnateljstvu v Ljubljani ali pa pri kompetentni državni rudarski oblasti. Stavka je nenadoma dne 8. maja izbruhnila in še le po izbruhu ee je delavstvo obrnilo na vodstvo družbe in na pokrajinsko upravo. Ce bi se bilo delavstvo pred izbruhom stavke obrnilo na rudniško vodstvo, bi bila družba sigurno ustregla vsem upravičenim željam delavstva. 2. Strokovnjaki državnega okrožnega rudarskega urada in Trboveljske premogokopne družbe pa so o priliki pregleda vseh jam revirja Kieovec dne 9. t m. konstatirali, ra so v strokovnem oziru revirske naprave v najboljšem redu in da ne obstoja absolutno nobena nevarnost za življenje ali zdravje delavstva. B. Ni res, da je izjavil zastopnik Trboveljske družbe, da družba lahko zahteva, da izpostavljajo rudarji svoje življenje nevarnosti, ker so Itak zavarovani. Ros je samo to, da je zastopnik družbe početkom pogajanj delavskim zaupnikom priobčil sklep upravnega sveta, da ustanovi družba pri-likom petdesetletnico svojega obstoja fond za ponesrečene delavce v znesku enega milijona dinarjev. — Trboveljska premogokopna družba. — Pogreb judcnburških Žrtev. Po sedanjih dispozicijah se bodo izkopali zemeljski ostanki judenburških žrtev dne 29. majnika. Njihove zemeljske ostanke bodo takoj odpeljali v Ljubljano, kjer bo slovesen pogreb dne 2. junija 1923, če ne bo kakega zadržka. Zemeljski ostanki judenburških žrtev bodo pokopani na pokopališču pri sv. Križu v vojaškem oddelku pokopališča. — Nevarno je obolel č. g. Ljudevit j V i t e r n i k , župnik v Javorju pri Črni. j Bil je že previden, toda zdi se, da se mu vrača na boljše. — »Boj za suh kruh«. Pod tem naslovom poroča belgrajska »Politika« o zborovanju osrednje zveze uradništva, ki se je vršilo 10. maja v Belgradu v dvorani »Stare skupščine« pod predsedstvom vseuč. prof. g. Andonoviča. Poročevalec Gjuričič, ki je načelnik odseka za izdelavo proračuna, je izjavil, da bi bilo pač mogoče zvišati uradniške dohodke, toda ne v taki meri, kakor so to zahtevali na svojem zadnjem sestanku železničarji. V prihodnji proračun namerava vlada postaviti 400 miljonov dinarjev za zvišanje uradniških plač. S to svoto bi se dale zvišati draginjske do-klade za 50 odstotkov. Če bi se pa dala izpeljati redukcija uradništva zelo natančno, bi bilo mogoče zvišati draginjske doklade celo za 70 odstotkov. Redukcija uradništva pa je neobhodno potrebna, ker znaša število Uradništva 207 tisoč. Ker pa država podpira še 30.000 študentov in skoro ravno toliko srednješolcev, dalje 100 tisoč invalidov z rodbinami vred, je lahko razumljivo, da se nahaja država v finančni kri :i. — Po daljši debati je prišlo na dnevni red tudi vprašanje, kako naj se reducirajo uradniki, ali brez penzij in podpore ali pa jim bo država kaj dala? Na to vprašanje je odgovoril g. Gjuričič, da namerava vlada uradnikom, ki imajo do 15 let službe, izplačati v slučaju redukcije toliko mesečnih plač, kolikor let je preživel v državni službi in sicer z vsemi dokladami vred. — Delna prepoved orožja. Pokrajinska uprava je izdala naredbo, po kateri morajo vsi oni, ki še niso 30 stari, oddati svoje orožje. Ta odredba pa potrebuje prav temeljite kritike, dasi je njen namen pravilen in dober. Orožje bodo namreč oddali le tisti, ki imajo orožne liste, ker le pri teh je kontrola o oddaji mogoča. Oddali pa ne bodo orožja vsi tisti, ki sedaj najbolj rogo-vilijo in kravalirajo ter, kakor n. pr. v Mariboru uganjajo naravnost zločinska rokov-njaštva. So to različni mladeniči, od katerih je malo kdo star 20 let, povečini so 16—18 letni fantje. Tem pa policijsko ravnateljstvo itak ne izdaja orožnih listov. Baje imajo etare od bivše deželne vlade, če jih sploh imajo. Kdor ni nameraval zlorabljati svojega orožja, ta ga je prijavil, kdor pa ga je nameraval zlorabljati ta ga ni Driiavii Torej bodo, če se naredba ne stilizira pametnejše, morali pošteni ljudje biti nasproti nasilnim elementom brez vsakega varstva. 29 let stari mirni državljan ne sme imeti v svojo obrambo orožja, zato ker je bil toliko pošten, da ga je prijavili Če hoče policija konfiscirati orožje različnim elementom, naj si dobi sezname bojnih organizacij in pogleda pri njihovih članih za orožjem! Vrhutega naj vlada naroči policiji, da proti nacionalno maskiranim ro-goviležem nastopi z vso enerpijo tako po dnevi kakor po noči Naj policija odvzame orožje v prvo raznim zlikovcem ki so brez orožnega lista, naj v to svrho odredi preiskave v velikem stilu, in potem naj poskrbi tudi za osebno varnost, naj prežene iz Ljubljane vse tatove, vlomilce in druge take tiče in potem naj pobere vsem orožje, pa prav vsem. Dotlej pa naj zanesljivim in poštenim osebam pusti orožje, ki ga ne zlorabljajo, ampak ga imajo res v osebno varstvo. To naj upošteva tudi pokrajinska uprava, ki je izdala naredbo o odvzemu orožja. Vrhtega pa vprašamo pokrajinsko upravo, ali ji je znano, da imajo po splošni govorici Orjunaši shrambo pušk in ročnih granat v areni »Narodnega doma«? Če so jih pa že drugam spravili, naj se g. veliki župan informira, kam, kar ne bo težko izvedeti. Če se pa ne bo kaj ukrenilo in sicer nemudoma, potem bo upravičen sum, da vlada noče ničesar ukreniti in da je tudi njena odredba glede orožja le slepilo: ut aliquid fecisse videatur. — Novi brzovlaki. S 1. junijem bodo začeli voziti novi brzovlaki na progi Zagreb -— Karlovec — Bubnjarci — Jesenice. Ti vlaki bodo imeli neposredno zvezo z brzovlakorn Zagreb—Belgrad in Karlovec—Baker. _— Namesto stotisoč — 2 miljona dinarjev. V Belgradu obstoji posebna komisija, knteri morajo upravičenci prijaviti svoje zahteve glede vojne odškodnine. Tako je srbski pravoslavni samostan v Knjmovcu zahteval odškodnino v znesku 100 tisoč dinarjev. Komisiji pa se je zdelo to premalo in je prisodila samostanu 2 miljona dinarjev. Ko so »kaludje-ri« zvedeli za to veselo novico, so se popraskali za ušesi in rekli: »Škoda, da nismo prosili za 2 miljona — to bi bili sedaj dobili denarja!« — Nova vrsta opeke. V Senti v Vojvodini so ustanovili delniško družbo za zgradbo stanovanjskih poslopij. Ta družba bo izdelovala neke nove vrste opeko, ki bo baje 50 odstotkov cenejša od navadne, a nič slabša. Družba namerava razširiti svoje delovanje na celo državo. — Uradniška stanovanja v Belgradu in »Uprava fondova«. Ravnatelj »Uprave fondova« je zaključil v Švici posojilo v znesku 5 milijonov švicarskih frankov. To posojilo bo Uprava fondova dala na razpolago belgrajskim hišnim posestnikom in sicer 75% onim, ki svojih stavb zaradi pomanjkanja kredita še niso dovršili, 25$ na onim. ki bodo zidali na novo. ,Vei oa. ki bodo dobili posojila, bodo morali dati ministrstvu trgovine na razpolago vsaj eno malo stanovanje, če bo v novi hiši več kot 5 večjih stanovanj, in sicer po zelo znižani skoro predvojni ceni. Ta stanovanja bo ministrstvo potem nakazovalo uradnikom. Pravično bi bilo, če Uprava fondova ne bi skrbela samo za Belgrad, ampak tudi za ostala mesta in dele države. To bi bilo toliko bolj pravično, ker je Uprava fondova državen zavod in tudi za najnovejše posojilo v Švici ne jamči samo Belgrad, ampak cela država. — Po ovinkih v Ameriko? Razni apen-ti zapeljujejo ljudi, ki bi se radi izselili v Ameriko, pa zaradi omejenega števila, ki je določeno za posamezne države, ne morejo dobiti vizuma ameriškega konzulata, da naj se peljejo v Mehiko, odkoder se potem brez težave vtihotapijo v Zedinjene države. To je brezvestno početje, kajti Zedi-nejne države so dobro poskrbele, da se uspeh izseljeniškega zakona z vtihotaplje-njem izseljencev ne izjalovi. Meja proti Mehiki je ostro zastražena in ječa v obmejnem mestu Loredu je polna lahkomiselnih izseljencev, ki so se mislili vtihotapiti v Združene države, na so jih zasačili in zaprli Meri temi je vedno posebno mnogo Jugoslovanov : Bolgarov, Srbov, Hrvatov, —h Vse te polovijene izseljence deportirajo Združene države nazaj v Evropo. Ako pa se kdo zaenkrat le izmuzne v Zedinjene države, mu to malo koristi, kajti zakon določa, da morejo ameriške oblasti vsakega izseljenca, ki je neopravičeno prišel v Zedinjene države, tekom petih let vsak hip aretirati in poslati nazaj v Evropo. Naj torej nihče ne posluša brezvestnih agentov, ki jim jo ie za lastni žep, in se pri izselitvi drži zakosiite poti. — Čudna primera. — Novosadski »D. j Volksblatt« poroča o poitalijančenju krajevnih imen v Julijski Krajini, potem pa dostavlja, da se slgovenski listi nad tem neupravičeno škandalizirajo, češ da Slovenci sami na Kočevskem ravnotako postopajo. Slovansko jadransko primorje z ogromnim slovanskim zaledjem — pa nemški otočič Kočevje, to je pač malo čudna primera. — Umri je na Vrhniki 7. t. m. gdčna Marija Jesonovec, olicijantinja pri Stolu eedmorice v Zagrebu. R. L P! — »Upokojenec« št. 6 je zakasnel zaradi zasebnih poslov urednika in izide v par dneh. — Prostovoljno gasilno društvo v Hotedcršiel opozarja na svojo letošnjo običajno vrtno veselico z raznovrstnim sporedom, ki se bo vršila dne 24. junija Prosimo vsa bližnja društva, da na ta dan ne prirejajo enakih prireditev ter vabimo k obilni udeležbi. Podrobnosti objavimo na letakih. — Tomišeljski lov — Ljubljančanom najbližji — se odda 24. maja t. L na javni, dražbi na okrajnem glavarstvu za pet let I Poleg zajcev, jerebic.in prepelic ter fazanov' so srne in tudi jeleni, ki dražijo lovsko strast do skrajne sile. Krimski gozdovi krijejo tudi medvedji rod, ki mu je lovec za prieežen sovražnik. Že sam sprehod po lovišču nudi lovcu-planincu premnogo vžitka. Kaj še-lo pozimi! Zato pa, sosedje Ljubljančani pozor, da ne bo prepozno kesanjo! — Vsi zagrebški mesarji pred sodiščem. Ker so zagrebški mesarji kljub nasprotni odločbi mestnega aprovizacijskega odbora s 1. majem zvišali cene mesu, je tržna policija proti vsem zagrebškim mesarjem vložila tožbo. — Udruženje za pomorsko pravo v kraljevini SHS. Nedavno se je n,a podlagi pravil, ki jih je potrdila pokrajinska uprava za Hrvatsko in Slavonijo, vršila v Zagrebu konstituirajoča skupščina imenovanega udruženja. Namen tega udruženja jo delovanje za razvoj pomorskega prava s ciljem njegove unifikacije. Sedež udruženja je v Zagrebn. Udruženje je afiljirano Comileu maritime international v Bruslju. Znano je plodonosno delovanje tega svetovnega udruženja, ki je storilo mnogo za internacionalizacijo pomorskega prava in odločno vplivalo na zakonodajno delo držav. Ker je naša država mlada pomomka sila, talca udruženje velika in odlična naloga na tem polju. Upravni odbor udruženja je nastopni: Predsednik dr. Otoknr Ribaï, polnomočni minister in izredni poslanik v Bruslju, I. podpredsednik dr. Anton Ve rana, podpredsednik stola sedmorice, oddelek B in privatni docent v Zagrebu, II. podpredsednik Siglsmund Kopajtič, predsednik »Jadranske plovitbe« na Su-šaku, tajnik dr. Milorad Stražnicky, vseučiliški profesor v Zagrebu, tajnikov namestnik dT. Julij Mo gan, odvetnik in privatni docent v Zagrebu, blagajnik Spiro Peručić, generalni tajnik borze v Zagrebu; odborniki: Avramović Ranislnv, pomočnik prometnega ministra v Belgradu, Carić Juraj, ravnatelj navtične šole v Jelši, dr. Kolin Miše, ravnatelj atlantske plovitbo »Račič« v Zagrebu, dr Stjepo Knoževič, odvetnik v Dubrovniku, dr. Sar delić Rudolf, državni svetnik v Belgradu, dr. Josif Silovič, vseučiliški profesor v Zagrebu, dr. Vekoslav Skarica, odvetnik v Splitu, dr. Ljuba Tomašič odvetnik v Zagrebu, Vorona Nikoli Ć, načelnik po morskega od d elita v trgovinskem ministrstvu v Belgradu in dr. Zuccon Ivo, odvetnik v Zagrebu — Clan udruženja jo lahko vsak državljan krn ljevine SHS. Prijave za pristop k udruženju naj s< pošiljajo na naslov: prof. Merkurjevi vlaki«, ki bodo znatno olajšali iu pospešili izmeno blaga med obema državama. Ti vlaki bodo vozili kot kompletni vlaki v obeh smereh med Freilassing (Salzburg) in Ljubljano in se bo ž njimi prevažalo blago, ld je oddano z ; mednarornimi tovornimi listi in za katere je predpisana pot Salzburg—Rosenbach. Železniške uprave bodo skrbele za to, da se zadrževanje »Merkur-I jevih vlakov« na obmejnih postajah reducira na ! minimum. Uprava nemških železnic bo izdala v ' kratkem seznam vseh važnejših tarifnih in od-pravnih ter prevoznih predpisov za uporabo teh vlakov. g Povišanje ïeleinisko farife na Poljskem. Na Poljskem so povišali tovornimi na želuuzicah za 100 odstotkov, samo tovornina za petrolej je po- i višana na 50 odstotkov. g Znižanje cen stekla v Češkoslovaški. Cene steklu so padlo v Češkoslovaški od 10 do 30 odstotkov. g Avstrijske državne leleraice so izkazovale doslej okoli 1 bilijon kron letnoga primanjkljaja. Vzrok primanjkljaja so prenizki tarifi in prošte-vilno osobje. Društvo narodov, ki jamči Avstriji velika mednarodna posojila, pa je sedaj odredilo, da bo prevzel kontrolo nad avstrijskimi železnicami ameriški strokovnjak William Acwortb, pod čigar vodstvom bo bilijonski deficit kmalu izginil. g Reforma pricarinjenja blaga Medtem ko so je dosedaj carinilo blago brutto za netto, so bo carinilo sedaj po sklepu finančnega ministrstva samo netto mesto brutto. g Povišanje iclezniško tarile т Romuniji. Dne 1. majnika se je povišala na romunskih železnicah blagovna tarifa za 30 odstotkov. é Poslabšanje ogrske trgovske bilance. V prvih mesecih 1923 se je trgovska bilanca Ogrske nasproti lanskemu letu znatno poslabšala. Konccm februarja je znašal pasivum za 27.4 milijard o. kron. g Kriza v mlinski obrti na Češkoslovaškem. Izmed mlinov, ki so organizirani v Zve?,i vcleznliuov na Češkem, ja ustavila tvrdka Hugon Roubičok v Pragi, ena največjih in najstarejših tvrdk mlinske stroke, delo v obeh svojih mlinih v Borouni in Li-tomericah ter odslovila veliko večino delavcev. Ako se razmere no bodo izboljšale, bo v bližnjih dneh odpustila šo ostalo delavstvo in morda celo nradništvo. Dalje sta popolnoma prenehala mleti pšeničnl mlin tvrdke Bratov Wiutornitzov v Pardubicah (v rženem mlinu se dela samo še za vojaštvo) in tvrdka Monopol, tvornica živil Bratov Znthov, del, družba z omej. por. v Čeških Budejevicah. Tvrdka B. Kraus v Ustju na Labi, največji mlin v usteško-habaroviškem okraju, je bila zaradi prevelikih zalog in pičle prodaje primorana, omejiti delo v mlinu na dva dni v tednu. Ako se situacija no obrne na boljšo, bo tudi ta tvrdka deloma ustavila obratovanje ter odslovila zaposleno osobje. Moravski velemlin firme J. Seholz je že pred velikonočnimi prazniki prokinil vse dela BORZA. Curih, 12. maja. (Izv.) Devize: Pešta 0.1050, Berlin 0.0138, Italija 27.10, London 26.71, Nowyork 556.76, Pariz 36.75, Praga 16.54, Dunaj 0.007813, Belgrad 5.86, Sofija 4.45, Holandsko 217.80, Kodanj 104.35, Stockholm 14Š.10. Ljubljanske novice. lj Sprejem pevskega društva »Stankovič« iz Belgrada, ki se je vršil včeraj popoldne na glavnem kolodvoru, je bil zelo veličasten. K sprejemu so prišle na kolodvor v dolgem sprevodu z železni-čarsko godbo na čelu vsa ljubljanska pevska društva z zastavami, visokošolci in razne druge organizacije. Ko je med zvoki vojaške godbe pri vozil brzovlak na kolodvor, je nmogobrojno občinstvo prisrčno pozdravljalo mile'goste. V imenu mestne občine je pozdravil goste župan dr. Peric, v imenu Glasbene Matice pa dr. Ravnihar. Zahvalil se je pevovodja »Stankoviča« Stanislav B i -r. i č k i. Po govorih se je razvil dolg sprevod z vojaško godbo na, čelu in z že-lezničarsko godbo v sredini, ki se je vil ob špalirju šolske mladine in mnogobroj-nega občinstva, ki je goste iz Belgrada prisrčno pozdravljalo, po Cesti na'kolodvor, Dunajski cesti, Prešernovi ulici na Marijin trg, kjer je bil razhod. Goste so odpeljali nato na odkazana stanovanja. lj Koncert »Stankovičev« v Unionu se je izvršil tako sijajno, kakor šo ne iz-lepa kateri v Ljubljani. Dvorana polna do gneče, sprejem dragih bratov in sester prisrčen, navdušen; glušeč plosk je zaprasketal po dvorani, vzkliki iskrene radosti so zagrmeli, da zbor vsled glasnega pozdravljanja dolgo ni mogel začeti. In nebroj venccv, ki so jih razna društva zvrstoina poklanjala: »Zveza pevskih društev«, »Ljubljana«, »Slavec« (palmo), »Glasbena matica«, »Orlovska zveza«, »Akad. katoliško dijaštvo«, »Jadran«, »Triglav«, »Ljubljanski zvon«. Društvo »Soča« je izročilo knjigo, ki ima na treh straneh v akvarelu naslikana naša tri neodrešena mesta, ki ječe pod italijanskim jarmom: Gorico, Trst, Pulj (slikal Ôantel, verzi Gradnikovi). »Klub Primork« je dal šopek s slov. trobojnico, povito s črno tančico. Na zunaj torej kar največji sijaj, celo nam, ki sino vedeli, da bo sprejem lep in prisrčen, jc bil nepričakovan. Za tem zunanjim razkošnim bliščem, ki so ga v vedno bolj napetem stopnjevanju razvijala naša kulturna društva, ni prav nič zaostajalo to, kar je nam podal zlor. Petje namreč je bilo izvrstno, dovršeno; marsikako skladbo, ki jo iz poslušanja in študija čisto natančno poznamo, so nam podali v tako lepi, vzorni interpretaciji, da smo nekaj kratov pozorno posluhnili. diveč sc iznajdljivosti pevovodje g. Biničkega in prožnosti zbora, ki je s tako lahnim, gibkim, gracioznim korakom hitel za mislijo svojega duhovitega voditelja. Umetniški uspeh je bil ogromen, vtis na po-alušavce, ki z odobravanjem, uloskonu vzklikanjem niso mogli prenehati, je bili iiiien. Slavni povski uru/.ini Stankovič^-vi moremo samo iskreno čestitati. K. lj Protestni shod ruske kolonije proti barbarstvom sovjetske vlade. V nedeljo» dne 6. maja se je zbrala ljubljanska rueka kolonija na protestni zbor povodom preganjanja krščanske cerkve od strani sovjetske vlade. Shod ee je pričel ob 15. uri v prostoru ruske menze v barakah pri kolodvoru z blagoslovom in govorom svečenika, očeta S lučke g a, ki je govoril o zadevah ruske cerkve in njenem delu ▼ emigraciji. Profesor N. J e z e r s k i j je nato poročal o bolševiški protiverski politiki, ki jo obsoja ves civilizirani svet. Nato je bila sprejeta protestna resolucija proti obsodbi patriarha T i h o n a in usmrtitvi prelata But ki je vi ča ter se priporoča ruskemu odboru, da izroči zahvalo kolonije kardinalu M e r c i e r u in knezoškofu Ken-terbrijskemu na njihovem odločnem nastopu v prid preganjane duhovščine v Rusiji.' Poživlja se ver. izobraženi svet, da podpira boj proti ateističnemu kursu ruske sovjetske vlade. lj Nastopno '/rjavenje je Imel 11. f.' m. vseučiliščni profesor dr. Mirko Kosič v zbornični dvorani slovenske univerze in sicer o statistiki. Predavanje je bilo izredno zanimivo. Videli smo, da je to mož, ki je izšel iz juga in ki nas Slovence pozna. Toliko objektivnosti, kolikor smo je slišali v predavanju pri g- Kosiéu, si želimo, da bi je imel vsakdo, ki hodi k nam. — fiesli-' tamo g. profesorju in radost nam je, da je član profesorskega zbora ljubljanske univerze. lj Udruženje Inlenerjev In eïMtoktor т LJntn Ijant poziva vse svoje blane, da se L-deleže pogreba pokojnega tovariša inž. Drago Sviglja, ki se vrši danes ob pol 5. popoldne z južnega kolodvora. lj Šišenski Orel ponovi danes takoj po šmaf nicah Finžgarjevo igro >Veriga«. Vrši se v samostanski dvorani. Vstopnice se dobe cel dan pri g. Kranjcu. Vsi uljudno vabljeni. IJ Pevski odsek frančiškanske prosvote Ima v torek točno ob 8. pevsko vajo. Pri vedite s sabo nove člane! V sredo 16. t m. se vrši ob 8. odborova seja. lj Itfladinski dom Kodeljero. V nedeljo, dne 13. t. m. ob 10. dopolme: simultanska šahovska produkcija (vodijo trije člani ljubljanskega šahovskega kluba). Ob tričetrt na 6. zvečer rimska igra: >Trije mučeniki iz Cezareje«. Med odmori godba. lj Akad. soc. peđ. krožek priredi v pondeljek 14. t. m. ob 8. zvečer na moškem učiteljišču :;voj redni sestanek. Referira Jug. Klemeni cand. pliil., o vesli. Po predavanju debala. Vsi, ki se. za temo zanimajo, vljudno vabljeni. Odbor. lj MaSa zadnšniea po rajnkem br. Dore Ma » siču se bo brala v ponreljek ob pol »edinih v župni cerkvi sv. Petra. Člani šenlpeterske prosvete, Orla in Orlic se vabijo. lj Opozorilo. Ker se Je pripetilo v zadnjem času v tuuradnem okolišu več nesreč, katere so zakrivili kolesarji, vozniki in šoferji vsled malomarnega izvrševanja ceetno-policijskih predpisov, se opozarjajo vsi šoferji, vozniki ln kolesarji na določbe cestno policijskega reda, predpise min. na-i-edbe z dne 28. aprila 1910, drž. zak. 81 in tuurad-ni razglas z dne 18. decembra 1922, Ur. list št. 131 — zlasti pa: 1. da mora biti vsako navadno kolo opremljeno s signalnim zvončkom in zavoro, vsako motorno kolo pa z visoko donečo hupo. 2. Vsi avtomobili morajo biti premljeni z globoko donečo hupo in je uporabljanje različnih piščalk, siren in fanfar po mestu strogo prepovedano. 3. Raba svetilk z žarometi je v mestnem okolišu prepovedana in sicer za vsa vozila brez izjeme. 4. Vsi vozniki se morajo na znamenje varnostnega organa takoj ustaviti in se odredbam slednjega brezpogojno pokoriti. 5. Nadalje ponovno odreja policijsko ravnateljstvo na podlagi § 7. ces. nar. z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96, da morajo vsi kolesarji, vozniki in šoferji voditi svoja vozila vedno po levi strani ceste oziroma ulice ter prehitevati vodno na dosni strani. Prestopki te odredbe so bodo strogo kaznovali v smislu § 11 ces. nan z dne 20. aprila 1854 dri. zal«, št. 96. — Policij-sko ravnateljstvo v Ljubljani. lj Umrli so v Ljubljani: Marija Mohar, služkl« nja 61 let — Jakob Ciglar, občinski ubožec, 64 let — Marjeta Semič, bivša gostilničarka, 76 let —-Jožef Končan, rejenka, 0 tednov. — Marjan Mehola, novorojenček, 1 dan. — Anton Celešnik, gostač, 76 let. — Andrej Repar, občinski ubožec, 66 let — Ivan Kregar, bivši hlapee, 68 let. — Frančiška Jereb, hči mestnega delavca, 2 meseca. — Anton Sterniša, hranilničnl škontist, 66 let — Marija Ka« nobelj, žel uradnica, 22 let. — Justina Vydra, hči Zel. ključavničarja, 7 mesecev. — Simon Gril, radar, 37 let — Fran Fajfar, posestnikov sin, 10 leti — Marija Vavpotič, zlatarjeva hči, 17 let — Josip Budna, rudar, 24 let — Josip Brezigar, nadučitelj v pok., 31 let. — Ivan Mlinar, kočarjev ein, 18 let. — Bojan Franc Anton KraSovec, trojček, učiteljev sin, 3 dni. — Ljudmila Knapič, čevljarjeva hči, 4 leta. — Janez Turk, uiitkar, 68 let — Alojzija Prek, hči mizarskega pomočnika, 86 ur, Matija Benčina, drcar, 59 let. — Alojzij Kajzelj, trgovski poslovodja, 77 lot lj Promenadui koncert muzike Dravske din oblasti (kapclnik dr. Joe. Cerin) v nedoljo 18. t m, ob U. v Zvezdi Sporer: 1. Rendla: >Iz Beograd» i okolice«. 2. Zaje: Ouverture k operi »Čarovnica«* 3. Kieuzl: Fantazija iz opere »EvangetJnik«. 4. Zaje: »Iztočna zora«, kontata. lj Konrert v hotelo »Tivoli« danes popoldsa ar pol 4. do 8. ure. Godbe dravske divizije. Vstopnina prosta. Se priporoma Vekoelav Delničar. 2874 Btren в« HLOVKNKC, m» 73. nfcfr Ш Авт. ШК. ђ Kerarmi ieletnfSM tet «redna. IT. krlmina)- «i oddelek, katerega vodi oerednji policijski nad-tornlk Toplfkar, je dosegel lep uspeh. Na p! a vnem kolodvora ao bile ukralene iz tovornega voza tri vreée sladkorja sipa, 2 vreči je kriminalna policija našla na zavori nekega tovornega vlaka, tretje vre-8e niso našli. Nekaj dni prej je bil nn glavnem kolodvoru ukraden ovoj manufakture. Sum ee je osredotočil na nadkretnika Martina Žiberta, roje-naega leta 1884 v Šmartnem pod f uarno goro, ker so kriminalni organi naSli v njegovi čuvajnici nekaj sladkorne sipe in na to aretirali Liberia in njegovo deklo Marijo Šavs; Žibertova dekla leži nam-srefi v bolnišnici. Svojo krivdo sta prvotno oba tajila, toda pri izvrženi hišni preiskavi so našli kriminalni organi 3 kose manufakture, nahrbtnik napolnjen s sladkorno sipo, veliko podplatov, čepke in kos odrezane železniške plahte. Nekaj ukra-Henega blaga je Zibert prodal raznim strankam, katerim se je blago seveda konfisciralo. Zibert in Stravsova sta bila izročena sodišču, kjer bosta čakala porotne sodbe, ker je ukradeno blago vredno najmanj 50.000 kron. lj Pobegnila je »rojim stariSem 20 letna Alo}-fija Skopee. ij Хмпап* kam pebesnil je ifl letni Julij fctr. SnmontrH* m izključna. Kdor ga izsledi, bo dobil nagrado. Ij Policijska kronika. Pnškorju FTancu Kai-гетјп je bil i'kraden reklamni samokres. — Trgovki Mariji Oeolin sta bili ukradeni v tramvaju «dre 1800 kron vredni odeji. Prosveta. REFORMA SREDNJE SOLE V FRANCIJI. (Po dnevniki; A»urnal des Débats. * dne 5. maja 1923.) Minister za prosveto Leon Bérard je S. tnaja t. 1. podpisal nov srednješolski tak on, ki bo stopil v veljavo že s 1. oktobrom 1923. S tem zakonom je odpravljena srednješolska uredba od 31. maja 1902. Učenci, ki dovršo ljudsko šolo (T enseignement primaire) in se hoče še dalje izobraziti, so odprte tri poti: ali si izvoli Г enseignement technique (nekako naša obrtna šola) ali Г enseignement primaire supérieur (nekako naše učiteljišče) ali pa î' enseignement sécondaire (naša srednja Sola — gimnazija ia realka). Prvi dve Boli trajata po 4—5 let, srednja pa sedem let. Po novem realke v našem zmislu Izginejo; zakaj v prvih štirih razredih bo b 1. oktobrom počenši latinščina obvezna za vse učence, in potem v tretjem in četrtem razredu tudi grščina enako obvezna za vse učence. V petem razredu si bo — po novem učnem redu — učenec volil ali humanistični oddelek (z obvezno latinščino in neobvezno grščino) ali realni oddelek z obveznim drugim modernim jezikom (ker enega se bo moral že prej učiti). Vseh drugih predmetov (materinščine, Rgodovine, zemljepisja, matematike, naravo- in prirodoslovja, kemije, risanja) se bodo učili vsi v enaki izmeri. — Debate in enkete so trajale dve leti. Minister utemeljuje svojo reformo v glavnem z dvema razlogoma: 1. hoče dvigniti izobrazbo tistega *loja, ki hoče na vseučiliščih dovršiti študije; ta sloj že v prvi mladosti umsko izobraževati, v to svrho — pravi minister — ne pozna boljšega sredstva za tista leta kakor baš grško-latinski študij; ni torej namen napraviti iz učencev latinske Stiliste, temveč že v zgodnji mladosti disciplinirati [jim vse duševne zmožnosti. 2. Drugi razlog je pa demokratičnost te uredbe. Samo sposobnim bo odprta pot na vseučilišče, pa naj bodo sinovi kmeta ali meščana. Prvi izpit bo že ob koncu ljudske šole, za vzpre-jem v prvi razred srednje šole; drugi izpit bo po dovršeni četrti (ena pismena naloga iz latinščine, ena iz grščine; za vse šole bosta enaki; korigirala bo naloge komisija v središčih departementov, naloge bodo oddane brez podpisov, anonimno); le tisti učenec, ki bo uspešno napravil ti dve nalogi, bo smel potem delati v 7. šoli prvi del mature (bacalaureat!); po dovršeni 7. šoli pa bo delal drugi del. Izbira se bo torej vršila dvakrat; druga bo gotovo temeljita. Imenujejo jo že zdaj tnalo maturo« (pre-bacalaureat). — Glede latinščine se nadja-jo da bo večina v petem razredu v7trajala in si torej volila humanistični oddelek, ker bodo največje težkoče že premagane in bo učenec šele začel sadove truda prav uživati; glede grščine prevladuje mnenje, da bo le majhen del vztrajal tudi že v petem in šestem razredu (v 7. pride filozofija, drža-voznanstvo i. dr.), a tisti bodo odbranci in s tistimi se bodo dali doseči — ko ne bo cokelj — najlepši uspehi in izobrazba, >la plus belle réussite intellectuelle que le monde ait connaît* (najlepša duševna izobrazba. kar je svet pozna). — S tem poročam samo v glavnh obrisih o tej reformi. S tem činom so torej Francozi dobili enotno srednjo šolo. * • * pr Ш. TpIiH simtoničui koncert Zve*e god- Wnikor se vrši v petek, dne 25. maja ob 8. zvečer v veliki dvorani hotela >Union<. Na programu so: Stik, čajkovskij in Wagner. Koncert dirigirata operni ravnatelj g. F. Rukavina in kapelnik opere g. L. Matačič. Vstopnice eo v predprodaji kakor običajno v knjigarni Glasbene Matice, Kongresi» frg pa- »Slovenci«. Kot VI. zvezek Znanstvene knjižnice so izšli pravkar >Slovemci«, napisal Franc Erjavec. Ljubljana 1923. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena vezani knjigi Din 60. — Erjavčevi »Slovenci« so prvi poskus velike slovenske monografije in je prireditelj zbral res vse, kar more koga o Slovencih zanimati. Svoje dftlo imenuje: Zemljepisni, zgodovinski, politični, kulturni, gospodarski in socialni pregled. Žo to nam pravi, da je obdelana vsa snov; s kazali je vsebina še bolj opredeljena. — Mi Slovenci smemo biti na to delo res ponosni; tudi drugi večji narodi ne morejo pokazati kaj podobnega, zbranega v lepom pregledu skupaj. Kdor »e hoče o tej ali oni panogi še bolj natančno poučiti, ima na koncu knjige /.brano obširno tozadevno literaturo. Zmiraj zahtevamo naj nas svet spozna in naj nas upošteva, p« sami sebe ne poznamo dobro. Iz te občutne potrebe po dobri informaciji o Slovencih in slovenstvu se je rodila ta knjiga, ki bo vsakomur dobrodošla, učitelju in učencu, trgovcu in obrtniku, (posameznikom Sn društvom. Predavateljem nudi to torasno delo neizčrpen vir snovi, tako snovi, ki vsakogar zanima. — Knjigi sta prideljena dva zemljevida, eden o Jugoslaviji splošno informativen, drugi pa o Sloveniji, ki ga lahko vzamemo ven in uporabljamo pri branju. Vse priznanje moramo izreči založništvu, ki je dalo knjigi večjo in lepšo obliko, kakor jo je imela dosedaj znanstvena knjižnica, tako, da je knjiga ree reprezentativna in kras vsaki knjižnicL — Naj bi ne manjkalo to dosedaj najlepše delo o Slovencih v nobeni slovenski hiši! Narodno gledišče. DRAMA. Nedelja, 13. maja: Shakespearejeva komedija »KAK HOČETE«. — Izven. Ponedeljek, 14. maja: CRESNJEV VRT. — Red B. Torek, 15. maja: Zaprto. Sreda, 16. maja: Ob pol 8. «večer >ГОХЈОТс — Red A. Četrtek, 17. maja: Ob 8. svelier »OTHELLO*. — Red D. Petek, 18. maja: Ob 8. zvečer »KAR HOČETE.« — Red E. Sobota, 19. maja: Ob 8. zvečer delavska predel va po znižanih cenah »UGRABLJENE SABIN-KE«. — Izven. Nedelja, 20. maja: Ob 8. zvečer :>KAR HOČETEc. — Izven. Ponedeljek, 21. maja: Ob 8. zvečer »OTHELLOc. — Izven. OPERA. Nedelja. 18. maja: EVGENIJ ONJEGIN. — Izven. Torek, 15. maja: Ob 8. zvečer »SEVILJSKl BRIVEC'. - Red C. Sreda, 16. maja: Ob pol 8. zvečor vojaSkn predstava »CARMEN«. — Izven. Četrtek, 17. maja: Ob pol a »večer »EVGENIJ ONJEGIN«. - Red B. Petek, 18. maja: Zaprto. Sobota, 19. maja: Ob 8. zvečer slavnostna predstava na čast češkim gostom, »GORENJSKI SLAVČEK«. — Izven. Nedelja, 20. maja: Ob 4. popoldne mladinska predstavo za birmancc, ».JANKO IN METKA«. — Izven. Ponedeljek. 9Л. maja: Ob pol 8. zvečer »MEFISTO-FELEŠ*. — Izven. Začetek opernih predstav se od prihodnjega i toden dalje v toliko spremni, da se bodo pričenjale I krajše opere ob osmih zvečer, daljše pa ob polu-osmih. Gledališko občinstvo se opozarja naj pazi na objave repertoarja, kjer bodo začetki vedno pravilno označeni. Operna predstava za hirmance. BinkoStno nedeljo ob štirih popoldne bo v opernem gledališču predstava za hirmance. Vprizori se zabavna in krasna mladinska opera »Janko in Metka«. Cerkveni vestnik. c Izkaznice n Mladeniški shod v Celjn izdaj« I za vse udeležence Misijonska hiša oo. lazaristov v 1 Celju; le za Ljubljano ter nje najbližjo okolico j posreduje tudi vodstvo Marijine družbe v Križan-; kah ali uprava »Slovenca« ter izdaja izkaznice, s ; katerimi se dobi pravica do polovične vozne cene i na postajah Južne železnice, člani Križanske Marijine družbe naj se zanesljivo oglase do torka zvečer, za druge udeležence je čas do petka zvečer. 8etkom fgre (Zupančič—Dolin«r—Učak—Oman— Vidmajer) mnogo bolj ugajala kot pa ▼ drugi po« lovici, ko je seetavo spremenila. Oba gola je dosegel Učak. — Gostje so bili dobri v obrambi in zelo slabi v forwardu. Drugi nogometni rezultati od 10. i m. v Ljubljani: Prvenstvena tekma med Jadranom ln Slovanom je ostala neodločena. Rezultat I : I. Jadran si je zasigural s tem definitivno prvenstvo v II. neredu Ljubljane za sezono 1922-23. — Akademiki : Svoboda 2 : 1 (prvenstvena tekma); — Ilerm&s : Dirija komb. 4 : 1. ■ ■■41 ■■■II' ■ 'I' ■■M»——— LEPOTA? SVE20ST MLADOSTI? Priljubljena zunanjost? Vse to si lahko prihranile in za-branite prerano ostarelost edino z racionelmm negovanjem vašega obraza, vašega telesa, vaših las in zob! Izrednega delovanja so že nad 25 let priljubljeni Elza-izdelki zn negovanje lepote: Elza-obrazna in kožo obvarujoča pomada (2 lončka z omotom in poštnino 25 Din), Elza-pomada za rast las (2 lončka z omotom in poštnino 25 Din), Elza lilijno milo lepote 14 kose z omotom in pošinino 35 Din) in drugi Elza-izdelki, kakor Elza cvet za lase, Elza-vodti za usta, Elza-kolonska voda itd ; Lekarnar EUOLN V. FELLER, STUBICA DONjA-Elzatrg št. 134, Hrvatsko. тввттатаввваватат »UD0HA< C -Ti* no« Dijaški vestnik. d Kamniška podružnica SDZ ima bin-koštno soboto 19. t. m. ob 3. uri popoldne v Domžalah izredni občni zbor. Spored: 1. dopolnilne volitve, 2. določitev članarine, 3. zadeva sekcij, 4. slučajnosti. Nato je sestanek s kratkim reforatom in razgovorom. Radi važnosti sc tega sestanka gotovo ndeležite vsi tovariši in tovarišice! Z Bogom za narod! Turistika in sport. Ilirija П : Korotan. Po prvenstvene tekmi med Akademiki in Slavijo, ki se vrši danes ob 15. na igrišču Ilirije, igra II. moštvo Ilirije tre-I ning-tekmo s KS. Krakovom. Ilirija : KAC. (Celovec) t : a Nogometna i tekma med Ilirijo in celovškimi Atletiki, ki se je vršila 10. t m., je nudila slabo igro gostov in komaj toliko boljšo igro Ilirije, kakor jo izkazuje rezultat 2 : 0. Pri tem je treba vsekakor upoštevati ,da so imeli Celovčani za seboj naporno potovanje (peturni marš čez Korošico, ker niso dobili pravočasno potnih listov in so zakasneli zvezo na jeseniški vlak), dočim je slabo igro na strani Ilirije zakrivila lahkomiselnost in premala resnost (levo krilo!) ter indisponiranoet večine moštva. Iz te nelaskave kritike je treba izvzeti srednjega krilca Ladota, ki je svojega starejšega, sedaj odsotnega brata na tem mestu zamenjal docela zadovoljivo. Od ostalega moštva sta igrala razmeroma dobro in marljivo še levi branilec in Učak v napadalski vrsti. K igri napadalske vrste bi bilo še reči, da je v sestavi, v kateri je nastopila za- TRADE MRRK C Birmanske botre, ki želijo podariti svoji blr-manki knjigo, ki ji bo koristila celo življenje ne samo v kuhinji temveč v gospodinjstvu sploh, naj ji kupijo novo veliko izdajo »Slovenske kuharice«. To knjigo je spisala šolska sestra in učiteljica gospodinjske šole S. M. Félicita K a 1 i n š e k Knjiga je krasno opremljena in lično v celo platno vezana ter obsega 668 strani, 2508 kuharskih receptov in navodil. Med besedilom je mnogo slik, priloženih' je 33 umetniških tabel s 193 slikami naravnih barvah. Te slike je izvršil ravnatelj meščanske Sole g. Dragotin Humek, opise gob pa je priredil znani slovenski gobar Ante Beg. Tako lepo opremljene loi j ije Slovenci dosedaj nismo imeli. Veseli je bodo tudi birmarikini stariši, birmanka pa bo imela trajen spomin na svojo botreo. Knjiga velja 220 dinarjev. GUMENE PETE» GUMENEPOTPLATE csnala ln trajnlje so kakor omami Najbolj* varstvo proti vlagi l mrasat Ljubljana 300 ш n. m. v:š. Naprodaj je dobro ohranjen НАШКПОШЈ Natančneje *e poizve ▼ Prcdoljah, go-vtilnn KASTELIC (tik postaje), prva žeL postaja na progi Grosuplje—Kočevje. POZIV.! ,, Prosim vse one delavce tn profesio-ftisic, kateri so bili zaposleni pri izgo-tcvljenju vile lekarnarja g. Bakarčiča na Prulah, da se takoj javijo pri podpisanem in ko so videli, da smo se pred pri bi. 2 mesecema z automobilom pripeljali do omenjene vile, jaz sedeč zraven Šoferja, zadaj po ministerski navadi g. minister n. r. A. Kristan, sedaj ravnatelj Slovenske banke itd., poleg njega g. dr. Kisovec, ravnatelj Slavenske banke, in ki so videli, da sem razkazal omenjenima gospodoma vse notranje prostore vile. Gospode delavce in profestjoniste rabim nujno kot priče v važni pravdni provizijski zadevi, proti omenjenima gospodoma. — Ljubljana, 13. maja 1923. Hinko Privšek. Žabiak št 3/L Službe išče PODURADNIK, veSč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, v govoru in pisavi, ali za OSKRBNIICA na večje posestvo; vzamem tudi GOSTILNO v najem za več let. — Ponudbe na naslov: A. J. TRBOVLJE I, 50. 2885 Cas ораво-vama Barometer v mm Termometer v C Feikrom. aimmihibnimhri Kokiarfi pozer Oglejte si pred nakupom prvovrstna šl Puch in Waffenrad kolesa ■ pnevmatiko S najboljše nemške znamke, tez vse druge potrebščine po najnižjih cenah pri tvrdki ! ■ ■ ■ " Ljubljana, Sodna ulica 7. ii. 101" Podružnica Novomesto, Glavni trg 73 ■ ■■■■■■■■■niinilllUIHnilniUIlintinnilHHI W izdelovalnica perila, Židovska ulica štev. 1, П. nadstr. izdeluje vsakovrstno perilo za dame in gospode po nizkih cenah ter prežema naročila oprem za neveste. — Strojno všivanje motivov in čipk. — SRAJCE za gospode po merL 2483 || po rta/višjih cenah ^ tiffjPfl Proii oddajnemu po-od oddajnih postaj IH f/lULU trdila brez odtegljaja ô. Vajêa, um ime, Čakom, Medjlmarje, Jagoslavija. Brzojavke: Vajda Cakovec. — Telefon interarb. štev. 59, 4 in 3. naSih državljanov, kakor tudi vse druge zadeve z amerikanskimi oblastmi REŠUJE z USPEHOM najhitreje in NAJCENEJE OBL. KONC. PROMETNA PISARNA »UMiVERSAL« V MARIBORU, ALEKSANDROVA CESTA ŠT. 28. — Dopisujemo tudi v madžarskem in vseh drugih evrop. jezikih. Amerikanci, pozor! Prodaja v dom žal. obe. srednje moderni VALJČNI MLIN -Ш. s -15 konjskimi silami, konstantna rodna moi, oddaljen 3 km od kolodvora, sedaj tedenska mletev 15.000 kg, katera se lahko potroji, veliko gospodarsko stanovanjsko poslopje, skladišče, hlev tef pol orala dobre zemlje zraven in lastnrf clektr. razsvetljava. Pripraven tudi za vsako drngo industrijo, kakor mletev diSav, barv, železno industrijo itd. —• Cena. zmerne. Naslov pove uprava Hsta pod Številko 2881. Mala, opremljena VILA1 je na BLEDU ceno NAPRODAJ. — Poizve se-. BLED, VILA HELENA. 2877 Vžigalno vrvico (ZONDSCHNURR) na novo doilo partijo nudimo po ko®, kurenčnih cenah. «MEXIDA«, mednarodna ekspertna in importna družba z o. z^ Ljubljana. Sv. Petra cesta St. 33. J. B. UL_____... toganra sofsitas nsfos, Zagreb, Jela^ćeo trg 25. Telelon 13—48. Brzojavke: OLOVO. Zagreli, Еиларс^зШсћеа. Su^apest. n .. и « IN 'J£f a m ■Sf JI. Б. НЗгјсЗз R. Si., ESerSta, J. ». Ulrich, ВД;еи, i. E. Ulrich, Budapest, S. Winïwsrier, ИУЈвп. kot рллбкузиа original S. ШЈд.нлгЈег, ^Зошкс ta sotasc o kosih. Crue ta poctajsne, ат^дЗтеаа E. earter, kakor tndi angisâfrs. d oseh barvah hi ozorcih. za pHn, železne ta pcctajsne ceoî, SioScna. do-datas ceci, SMngJ 3z iifega ta ko&aaega železa. Ka<£S10®rSfH! RSSffirîiaS za pitaooe in osdogg-tae instalacij kakor tudi zdrsostoene nspraue. J авпипакшшавпагавјнвшвнннпввввнвввввшввввв OPOZARJAM svoje cenjene odjemalce, da SEM PRESELIL SVOJO MODNO TRGOVINO A. SAMEC nasled. LAVTAR FRANC s SV. PETRA CESTE ST. 53 V HISO ŠTEV. 42 poleg trgovine L. Simončič na Sv. Petra cestL — Priporočam se cenj odjemalcem za nadaljno naklonjenost ter zagotavljam, da bom imel vedno polno izbiro v modnem blagu. Spoštovanjem LAVTAR FRANC, SV. PETRA CESTA ŠT. 42. fQnBBflBQBBBBaBBflBflBB'lBBBBflBflflflBBflHHffîUtiiUU' 1 Ako šc niste, pošljite naročnino! Lastne hladilne naprav«. Lastna prodajna mosta v največjih tržiščih inoremstva. F', л a TW r ,t ENONADSTROPNA vogalna hiša JE NAPRODAJ v sredini Ljubljane « trafiko, s «pripravnimi trgovskimi prostori za vsako obrt, prometna točka, ■» osmimi stanovanji, za ceno 190.000 dinarjev. Le resni reflektanti, ki se zgla-sijo osebno, pridejo v poStev. Naslov pri upravi lista pod Številko 2882. Bele oblekce ZA BIRMANKE kakor tudi SPODNJI! OBLEKCE in drugo PERILO zraven, nudi v veliki Izberi po NIZKIH cenah vrdk. F. in I. GORIČAR, «PRI IVANKI«, Ljubljana, Sv. Petra cesta Stev. 29. 2547 Usnjarji, pozor ! NAPRODAJ je dobro ohranjena vîiljallàl (Pendelwalze). — Ponudbe na naslov« VAL. RIHAR, Polhovgradec. 2784 OGLAS. PRODA SE na prostovoljni SODNI DRAŽBI stavblšče pere. It 286-12 d. o. Trnovsko preth mest je,' meri 870 kvadr. metrov, v bitiinf kopališča KOLEZIJE ležeče, v NEDELJO, 13. maja ob 3. uri pop. v gostila! v Koleziji poleg kopališča. Izklicna cena je 15.000 dinarjev. Pojasnila daje notaT MATE HAFNER v Ljubljani kot sodni komisar, Miklošičeva cesta Stev. b. LJubljana, 11. maja 1923. Vodno žago in CIRKULARKO, skoro novo, blizu *eL postaje na Dolenjskem, ODDAM v NAJEM za več let po dogovoru. — Naslov pove Ivan NOČ, Sp. SiSka 182, LJubljana. POZOR\ POZOR! srne, divje koze, divje prašiče, zajce, fazane, jerebicc, klju-nače, divje race El II lï 81 8 P vsak žas ^ vsak° množino Ж4 po naj-IV U JI li J višjih cenah od oddajnili postaj 2180 B» VAi^H^ veletrgovina z dêviac^o, ČAKOVEC, Medjimurje, .Ingoslavija. Telefon interurb. Stev. 59, 4, 3. — Brzojavi: VAJDA, ČakovCC. Večje love prevzamemo potom naših organov od lovišč. J** Soliden in točen obračun. "Ш. Trgovci In mlinarji! BANAŠKO lA BLAGO I ! PŠENICO Ia. OVES. OTROBE MOKO. I KORUZO zdravo, koruzo za praSičc hi I konje, dalje laSki RIŽ, KAVO, ameriško j MAST nudi na vagone, vreče, sodčke pravkar otvorjena veletrgovina j POMORSKA TRGOVSKA AGENCIJA MATO BIELIĆ 'Ljubljana, Dunajska cesta 33 («Balkan«) Pred nakupom blaga stranka isto lahko pogleda v skladišču. Jamči se za prvo-vrstnost blaga in najnižje dnevne cene. Preskusite, da se prepričate! KUPUJE in zamenja se RUDECI F120L Stras 8. SLOVENEC, dSë 18. Mžfclflžft. fitwr. 107. Zahtevajte ponadbo. j Papir na debelo. TiurnRIie cene. | Špecialiteta I OVOJNI PAPIR I 1 (papir za pakovanje) vseh i 1 vrst, dalje tiskovni, konceptni j I pisarniški, risalni papir itd. I ! po TVORNIŠKI CENI vedno ! I v zalogi. GLAVNA ZALOGA I „ABUDIE" j cigaretnega papirja j a. lampret I Ljubljana, Krekov trg 10 ! Telefon 247. CfAflA IVI flfliai koncesijonirano podjetje za vodorne inštalacije, parne in III ■ i vročevodne kurilne naprave, popravilo in postavitev kotlov pisarna Uubllana, palaïa Ljubi), kreditni banka za visoki pritisk ter parne napeljave. — Lastna delavnica Donaiska cesta i h, n. nadstopi« za stavbno in strojno ključavničarstvo na Vičn-Glince 5. Specijalno podjetje za napravo in dobavo modernih 2ag, transmis!] in strojev za obdelavo lesa. PRISTNI, NARAVNI malinčev sok (s sladkorjem vkuhan) nudi na MALO in VELIKO Lekarna Dr. G. PICCOLI, Ljubljana, Dunajska cesta. 2847 Naprodaj je: zlata MOŠKA URA z verižico, STENSKA URA z nihalom, starinski POSTEL-NJAK (empire-slog), oreh. KLEČALNIK. 2 ŠTELAŽI. C1NGULUM, platneni KO-LARJI, ženski DEŽNI PLAŠČ, čipkasta ŠERPA, beli ŽEN. ČEVLJI (visoki), par starin, oljnatih SLIK in nekaj petrolej. SVETILK. — Ogleda in vpraša sc na Žabjekn 12. L nadstr., 1. vrata. 2852 ■■■«шавшеа&заипјн =li!Hii= ZA BIRMÂNCE ! i ~ m na|-tvrdki IIlHEnill ehhihe IIIH = Silil S! IZBORA vsakovrstnih, najboljših = ■111 ■= Ш cenejših OBLEKC sc dobi pri ШВпЈВШ S Ložar & Biziak- Uuhljana ■ ј»Ш ТИ=1Т ï-.ïï^ï^.ï^.»« sSffiBB л Inssriralte d wSIbhb®m"1 PRODAM po zelo ugodni ceni I!zemljišče v Sp. šiški obsegu 1028 m' pripravno za zidanje -3 hiš. — Naslov se izve v upravništvo «Slovenca« pod štev. 2814. Idrijske čipke lz najfinejiega lanenega sukanca prodaja OSREDNJA ČIPKARSKA ZADRUGA, LJUBLJANA. POD TRANČO ŠT. i. Enonadstropno hišo PRODAM, tri četrt ure oddaljeno od Bleda, v kateri je dobro vpeljana GOSTILNA in TRGOVINA z mešanim bltf-gotn. Ti dve koncesiji prodam s hišo vred. Kupna cena je 700.000 DIN. —Naslov pove uprava lista pod Stev. 2843. Zastopstvo STROJNA OLJA vseh vrst. OILINDROVA OLJA. AUTO OLJA v sodih in гобкаћ PLINOVO OLJE v žel. sodih in cisternah. TOVOTNA MAST v sodih od 50 — 200 kg. KOLOMAZ za žel. vozičke v sodih od 50 — 200 kg. BENZOL v žel. sodih. METZLERIT à la Klingerit in Gum. mašiljke vedno v zalogi А.ШРШЖШ, Kreto П10 Telefon 247. аввваавшввввввввваввввашввввввпвввввввв Dne 20. maja t. L bo otvorjeno po popolnoma modernem prenovljenju termalno kopališče Vulkanično juvenilni vrelci 37—38° naravne toplote. Kopeli neposredno nad vrelci. Najbolj radioaktivne kopclji z najvišjo radiocmanacijo. Tisoče lcl znani visoko zdravilni vrelci. Indikacije: revmatizmus, protogonia, ncuralgijc (Ischias], ženske bolezni (exsudati), težave pri klimakterium, oslabelost itd. Glavno poslopje preurejeno v sanatorium s celoletnim obratom. Moderni koniort: Centralna kurjava s toplo vodo, v vsaki sobi topla in mrzla voda, električna luč itd. Nova velika garaža. Izborna popolna oskrba. Pošta in telefon v mestu. — Cene zmerne. Postaja Straža - Toplice na progi Ljubljana—Karlovac. Pojasnila daje ravnateljstvo kopališča. iBMiiiaiEEiiiaiiiiiBiiiRaBiRRiBi ШШШ« leg in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovska cesta it. 4. 2661 твввввввваввввввввв Naprodaj so rabljena OKNA in VRATA. Poizvc se v skladišču tt. «BALKAN« d. d., Dunajska cesta štev. 33. 2662 bbbbbbsbbbbbbbbbbbbi r. vodno silo 18—20 PS, elektr. centralo, SE TAKOJ PRODA. Poleg se nahaja večje gospodarsko poslopje in parcela zaraščenega gozda. Vse v najboljšem stanju. (V neposredni bližini Ljubljane). — Pod «Ugodno« na Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg št. 3. aaisjgjaisggjajsjijj ijl S ii iBI IS M ï I I AUTO I ï ï BENCIN PNEUMATIKA OL|E VSA POPRAVILA MAST IN VOŽNjE JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani. Le prvovrstno blago in delo po solidnih ccnah nudi „SentlanSki ргшш§ i Jetika! vaeli vrst in vsake množine nudi po zmernih cenah za promtno dobavo ЗенАавШ ргетодашаШ Sad. Jshll, Krsasl? Dolenji!«!, nr^d $1 LliblfaHi, Hre&so irg m. IR Г335 8.43 DR. PEČNIK ordinira za pljučne bolezni vsak torek in petek v Sv. Jurju ob j. ž., ▼ Slatini pa za notranje bolezni. — Či-tajte njegove 3 knjige o jetiki! 3378 f i; gmnBB 1KISSS lasnesl ittsfc Bi Industrijsko podjetje IŠČE POSLOVODJA S Ï3 S 3SSS5! KINJO za svojo podružnico proti udelež- j јвгавијвевиви 1 . • j ..r alx:________л. ' Théodolite, Tacbyraetre, nivelacijske Instrumente, Planimetre, Pantograic, nive-lačne in trasirn* letve, merilne trakove, libeie, logaritmična računala, Šablone za pismo, trioglata, prismatična in druga precizna merila. Risalna orodja, risalni stolovi: Aparate zn svetlotisk, svetlobne, prozorne in drog« tehniške papirje ima stalno v zalogi; Л _j bi na dobičku. — Obširne ponudbe naj stavijo one gospodične, ki so agilne in j spretne prodajalke, vešče korespondenco . in knjigovodstva. Zadovoljna prihodnost ! je zasigurana. Dopisi naj se pošljejo na upravo lista pod: «BODOČNOST 2744«. delavnica za precizno mehaniko, LJUBLJANA, Šelenburgova ul. 4 (no dvorišču). — Vsa v stroko spadajoča popravila sc izvrSe točno in solidno! шшшишкшше MEDJtMURSKi Poltežki in čisto težki konji ter kobile za vprego in odgoj za gospodarstva in tov2rne Stoje stalno za prodajo pod najkulaninejšimi pogoji pri E. VR]DR veletrgovina s konji ČAKOVEC, MEDJIMURJE, JUGOSLAVIJA Brzojsvl : Vs|d* {akovet Telef. InUrurb, 59, 4 GH PE RS PT ЖЕ ГЗ ВЗ153 SK KI 5553 S!! R® ! » zajamčeno pravi asbesini škrilj za kritje strsh. KORANIT nc premoči, ne odzebe, se nc ; lomi in ne trga, je popolnoma siguren proti ognju, toči in viharju, tehta na 1 m samo 12 kg, je neomejeno trpežen, je boljši kot vsi eterniti, jc najboljša in najcenejša streha, ker ne potrebuje nikoli popravila. FRAN HOČEVAR ŽIROVNICA (Moste) Gorenjsko. m m m m вн ts m m m m m m m Hiša ugodno naprodaj v ljubljanski okolici, z dvema njivama, pripravna za vsako obrt. V hiši je vpeljana MESARIJA in prekajevalnlca, velika ledenica, voda, električna luč. — Naslov pove uprava «Slovenca« pod St. 2836. W$w gospodarske Slovenska kuharica, Velik* izdaja z mnogimi slikami v in več barvanimi tabelamL Priredila S. M. Félicita Ka- Praktični sadjar, besedilu Sedma izpopolnjena in pomnožena izdaja. linSek. Cena okusno opremljeni knjigi, vezani v celo platno, Din 220' Obširna knjiga obsega nad 700 strani besedila s slikami in 33 tabel na umetniškem papirju v barvotisku. Tabele nudijo 193 krasnih slik v naravnih barvah, ki jih je izvršil ravnatelj Dragotin Humek, reproduci-rala pa domača tiskarna. Poglavje o gobah, njih najdiščih, uporabi in poznavanju je napisal Ante Beg. Niti bogato nemško slovstvo ne premore tako obširne in lepo opremljene kuhinjske knjige. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 25 barvanimi prilogami in 92 slikami v besedilu. Priredil Martin Humek, višji sadjarski nadzornik. Cena vezani knjigi Din 120-—. Tudi ta knjiga prekaša vsa pričakovanja; mnogostransko in pregledno razdeljena tvarina je tiskana na 420 straneh, 25 umetniških tabel v barvotisku, vezava m vsa oprema je tako okusna, da je posebno v današnjih časih nismo več vajeni. Vsled bogate vsebine in velikega Števila umetniških prilog v barvotisku je imelo založništvo za obe knjigi ogromne dobavne stroške in je prodajna cena obeh knjig za današnje razmere skrajno nizka in vsled tega samo začasna. Zaradi visoke obrestne mere, more zdržati založništvo te dve ceni najdalje do konca avgusta L 1., na kar se obe knjigi podražita vsaj za polovico sedanje cene. Navod o ravnanju s sadjem, sadni uporabi in o konserviranju sadja in zelenjadi. Za gospodinje in dekleta priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik, s 13 barvanimi prilogami in 42 slikami. Cena za to lepo novo knjigo znaša Din 30-—. Priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik. Ta knjiga iz- Sadje v gospodinjstvu. Sadno vino aH sadjevec. popolnjuje prvo in velja Din 20-—. Breskev in marelica. tHSf^ISr. nadzornik. Cena za to novo knjigo, ki podaja nasvete, kako gojiti ti dve najplemenitejši sadni vrsti, ki nudita velik uspeh in dobiček, znaša Din 12-—. Мзн!/ n noholarcfvil A. Janša. Novi natis priredil F. Rojina rcđUR U i/CUCIđl OIVU. z dodatkom ALBEKTÎJEV - ŽNIDER-ŠIČEV PANJ, in kako v njem čebelarimo, priredil M. Humek, višji sad. nadzornik. Cena za knjigo, ki temeljito seznani čebelarje, kako postopati s kranjiči in kako čeberaliti v novem, modernem panju, znaša Din 24'—. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. вввмввиши^ииввввмвавиииввмиидмвииевввввмиаед Direktna zueza s krasnimi smerïSkSmS nladnSml piraiki. Heprs^osMi pa uda?j£iMsîs, Elstači in po Izbami osfttrbi. Slsgle 9n oarne Sat^esl „George Washington" „America" „Président Rooseveit" „Président Harding" Zahtevajte podrobna pojaenila in brodar. list. 214. Izborna prilika ia prevažanje blaga UNITED STATES LINES Gtneïaluo zastopstvo za Jugoslavijo! Belgrad, Palata Baogradske Zadruge. Podružnica: Zadružna zvcia v LJubljani. »PRI NIZKI CENI« !GN. ŽARGI, Ljubljana, Sv. Petra c. 3 NUDI cenj. odjemalccm veliko izbiro POTREBŠČIN ia ŠIVILJE in KROJAČE. - DAMSKO, MOŠKO, OTROŠKO PERILO. - NAJNOVEJŠE BLUZE v ETAMINU. — POVRŠNE JOPICE, volnene in modne JUMPERJE. — NOGAVICE, ROKAVICE, МЛЈСЕ, kratke nogavice. — Svilene in pletene SAMOVEZNICE itd. po priznano najnižjih ccnah. — NA DEBELO in DROBNOI 2732 еввмававааБвив^цгбк^алшл^в^пкгтг^зиЕЗПБЗпп Izdaja konzorcij >Slovenca«, Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Liubliani, Jugoslovanska tiskarna v Liuhljani,