OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ hvrlujemo vsakovrstne tiskovine OPRA EQV ALIT NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE ¥ AMERIK ADVERTISE Ш THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds Vol. xxxvii.—leto xxxvii. CLEVELAND, ОШО, TUESDAY (TOREK), APRIL 6, 1954 ŠTEVILKA (NUMBER) 67 ANTON PRIJATEL Včeraj popoldne je preminil v orain, Ohio, dobro poznani Anon Prijatel, v visoki starosti 81 ® • Družina Prijatelj živi že več J ^3-1022 E. 68 St. Soproga po-je umrla leta Doma je bil od sv. Gregor-odkoder je prišel v Ameriko Pfed več kot 56 leti. Tukaj zapušča pet sinov; Dr. nthony, ki ordinira v Lorain, •> Johna, Edwarda, Victorja in ki vodi lekarno na E. Tv. Clair Ave., hčer Mrs. eresa Phipps v Baltimore, •> šest vnukov, dve sestri, " Cecilijo škrbec in Mrs. ппо Furlan, ter več sorodni-pv. Pogreb se vrši v četrtek Zjutraj ob 9.15 uri iz pogrebnega ^voda Joseph žele in sinovi, 2 St. Clair Ave., v cerkev sv. J a ob 10. uri in nato v družin- ^^0 grobnico na pokopališče Cal-* KRIVOY Kakor smo včeraj poročali, se J® v nedeljo popoldne ponesrečil z motornim kolesom na Chero-Ave. Ray Krivoy, star 21 let. stanoval je na 799 E. 200 St. v Euclid-Glenville bol-^isnici pet ur po nesreči. Tukaj zapušča mater in tri ''ate. Pogreb se vrši v sredo zju-^3-3 ob 9.30 uri iz Grdinovega 17n pogrebnega zavoda, 02 Lake Shore Blvd., v cer-sv. Pavla na Chardon Rd. '^ato na pokopališče Calvary. * žalostna vest ^rs. Jennie Kavchnik iz 23931 ^land Blvd., Euclid, O., je Jela od svojega brata An-feb pismo, da ji je 20. umrla njena sestra a^ija Slana, bivajoča v Brezo-pri Ljubljani. Stara je bila g. Tam zapušča tri žalujoče hčeri in tri brate, tu-, v Ameriki pa žalujočo se-''o. pokojnici lahka do- gruda! ^oritev šolske telovadnice olski odbor je pred časom m korake, da se poveča in ^^odernizira telovadnico Empire 91И*^^ šole, ki se nahaja na ^&rnialee Ave. Delo je za-^ otvoritev teh novih, le-prostorov se vrši v sredo y Pričetek ob 7.15 u, starši učencev, ki šn šolo, kakor tudi splo- in^ ^^■^'^ost. Ob priliki otvoritve ^&zkazovanja nove telovad- %iqe bo kat podan zanimiv program, ^ eremu bo načeloval predsed-^ Clevelandskega šolskega od Robert H. Jamison, ^^stavljeni bodo tudi drugi t šolskega odbora kot ^ ^^iteljstvo šole in učenci ter ^%nke, kateri bodo nastopili tu-^ glasbenih in pevskih točkah. pojasnjen? žar smo na kratko o po- ka ^ riastal v noči od četrt-I2l?n v skladišču lesa na ®^clid Ave. Policija izpra-da ^ t sumljivca irt vse kaže onadva podnetila ogenj Sir"'■" DVA NA SVETOVNEM ODRU: EISENHOWER IN CHURCHILL WASHINGTON, 5. aprila—Razburjenje radi posledic eksplozije vodikove bombe ni ponehalo. V Londonu je moral pojasniti vladno politiko Winston Churchill, v Združenih državah pa predsednik Eisenhower. Ali naj se z nadaljnjimi poskusi nadaljuje ali ne? Kdo naj kontrolira vodikovo bombo? Ali naj pride do sestanka Eisenhower-Churchill-Malenkov, ali ne? Predsednik Eisenhower je nastopil snoči z govorom, ki je trajal pol ure in ki so ga prenašale vse glavne radijske in televizijske postaje. Na svoj govor je bil skrbno pripravljen in je na njem delal celo nedeljo. Pred svojim nastopom je imel v Beli hiši važna posvetovanja z republikanskimi voditelji kongresa. Namen Eisenhower je vega nastopa je bil ta, da pomiri ameriško javnost, posebno še v tem, kaj naj pomeni njegov znani izraz, da gre v ameriški vojaški politiki za "nove poglede." Tudi demokratski kongresniki in senatorji so zahtevali od Bele hiše, da predsednik pojasni Ame-rikancem, v kakem položaju se nahajamo, zlasti ko gre na ruski strani za isto orožje, ki preti Združenim državam. Kje smo v naši narodni obrambi? v Londonu se je moral Winston Churchill baviti z delavsko zahteva, da se stavi vsaka vodikova bomba pod mednarodno kontrolo in da naj se bodoče eksplozije vršijo enako pod mednarodno kontrolo. Churchillovo stališče je bilo stalno to, da je Velika Britanija v ozkem sodelovanju z Združenimi državami, ko gre za razvoj atomske energije in vprašanje vodikovih bomb, kakor tudi njih eksplozije. Churchill je svoj nastop v parlamentu znova porabil tudi v to, da je naslovil apel tako na Amerikance, kakor tudi na Ruse na skupen razgovor, ko gre za vse razdirujoče novo orožje— vodikovo bombo. « Mnenje Eisenhowerja WASHINGTON, 5. aprila — Predsednik Eisenhower je mnenja, da se bo Sovjetska zveza dobro premislila predno bo začela atomsko vojno. Sovjetski zvezi je znano, da bo Amerika na tak napad odgovorila z vsemi sredstvi, vendar pa mora biti Amerika skrbno pripravljena. Kakega razloga za razburjenje ni. * Mnenje Churchilla LONDON, 5. aprila — Churchill je ponovil, da je vodikova bomba kot sploh atomsko orožje odložilo tretjo svetovno vojno. Churchill ni za to, da bi interveniral v Ameriki če in kdaj naj se vršijo poskusi z atomskimi eksplozijami Churc- • I je tudi povedal, da je leta sklenil z Roosevel-tom osebni dogovor, da se atomsko orožje od ene ali druge strani rabi le po medsebojnem sporazumu. Laboristom je očital, da so oni krivi, če ta sporazum ni več v veljavi. To odkritje Churchilla je bila parlamentarno nepričakovana senzacija in bo At-tlee govoril danes v parlamentu v Londonu. SPOR MED DEMOKRATI SAN FRANCISCO, 5. aprila —James Roosevelt, najstarejši sin pokojnega Franklina Roose-velta, je imel družinsko pravdo, v kateri mu je žena očitala nezvestobo. James kandidira za poslanca v Californiji v 26. volilnem okrožju. Predsednik demokratske stranke Mitchell mu je svetoval, naj odstopi od kandidature. James Roosevelt ne odneha in je imel včeraj tri politične shode, danes pa dva. Na potovanju Poznana Euclidčana, Mr. in Mrs. John Ivančič iz 20800 Miller Ave. sta se danes podala z avtom na potovanje. Namenjena sta najprvo v Detroit, Mich., od tam pa v Florido, kjer bosta obiskala znance in prijatelje in da se bosta navžila toplega florid-skega solnca. Mnogo zabave in srečen povratek! ZVEZDA McCARTHYA JE V ZATONU WASHINGTON, 5. aprila— Vsi znaki kažejo, da gre senator McCarthy v politično pozabljivost. Predsednik Eisenhower se z njim ne peča kot vprašanjem, ki bi bilo za Belo hišo še važno. Gallupov zavod za raziskovanje mnenja je izvršil povpraševanje o tem ali se McCarthyevi nastopi odobravajo ali ne. Še meseca marca je imel McCarthy za seboj 46 odstotkov po vprašanih, proti pa 36 odstotkov. Danes je položaj ravno obraten—46 odstotkov je proti in le 38 odstotkov za njega. McCarthy ima težave v last nem senatnem pododboru. Advo kat Samuel Sears iz Bostona je bil imenovan začetkoma soglasno za glavnega svetovalca v sporu in za obravnavo McCarthy-Stevens. Prišlo pa je na dan, da je Sears izrazit pristaš McCar-thya, ki je leta 1952 z ognjem in mečem šel za McCarthya in de nunciral profesorje znane uni verze Harvard v Bostonu. Ali naj tak tip bo v preiskavi nepri- stranski? Advokat Sears se je danes moral sam zagovarjati o svojem političnem prepričanju. Verjetno ga bo vojaško poveljstvo sploh odklonilo. (V Clevelandu je govoril o McCarthyu judovski rabin Silver in iznesel o McCarthyu nasled nje: Verujem, da bi se McCarthy zatekel pod okrilje petega dopolnila k ustavi, če bi to narekovali njegovi osebni interesi. Za sebe si lasti pravico, da kot pri ča stavi vprašanja na druge priče, dočim je isto pravico pričam, ki so nastopile pred njegovim odborom, dosledno odklanjal. McCarthy ni ameriški patriot. Spričo imenovanja advokata Searsa za glavnega svetovalca McCar-thyevega pododbora se Silver od krito vprašuje ali smo se v toku ameriških svoboščin ali ne. Tisti, ki so izglasovali zakone o ameriških svoboščinah, so bili naj-man je taki patriotje kot McCarthy, če je ta sploh patriot. Silver sploh dvomi, ali je McCarthy neoporečna oseba ali ne.) "MOJA HIŠA JE MOJ GRAD" Izrek je angleškega izvora in pomeni na eni strani stremljenje posameznika, da stanuje kot svoboden človek v svobodni hiši, ki je njegova. Pa tudi to, da v to hišo nima pravice vstopiti nihče, tudi ne kaka policija, če nima za to izrecnega zakonitega dovoljenja. Iz razvoja angleškega parlamentarizma vemo, da je moral britanski parlament za vsak slučaj pravice vdora v privatno hišo izglasovati posebno dovoljenje. Dom—zibelka svoboda, dom—domače svetišče! Ali so vsi ljudje na svetu deležni te sreče? V Ameriki gre borba, da se odpravijo stanovanjske beznice. Temu programu je naklonjen predsednik Eisenhower, ki je izdelal načrt, koliko stanovanj, kakor tudi javnih zgradb se naj sezida letno s federalno pomočjo. Privatni kapital je proti temu. Kaj pa na splošno po svetu? Mednarodna zveza delavskih unij pravi, da je na svetu 180 milijonov družin, ki ali nimajo dostojnega stanovanja, ali pa ga sploh nimajo. Tudi v državah, kjer so industrijsko zelo razvite, je 30 milijonov družin, ki morajo stanovati v pravih beznicah. Milijoni in milijoni družin v^. Aziji pa sploh ne vedo, kaj je stanovanje in se klatijo ob vsakem vremenu in ob vsaki priliki—po cestah. Ne v Indokino! CHICAGO, 5. aprila—Izvršilni odbor organizacije ameriških veteranov je sprejel sklep, da se ameriški vojak bori v Indokini le pod ameriško zastavo. Amerika naj intervenira v Indokini samo v družbi Združenih narodov. Enostranski ameriški poseg v to vojno bi bil brezuspešen in nevaren. Odbor poživlja državnega tajnika, naj pojasni položaj v Indokini pred Združenimi narodi. Igra s kavo Vrhovno sodišče v Washingtonu razpravlja o segregaciji v Ameriki WASfflNGTON, 5. aprila— "Narodni odbor za svobodno Evropo" se je spričo porasta cen kavi bavi s cenami kave v državah za železno zaveso. Po zbranih podatkih ta odbor trdi, da plača poljska gospodinja za funt kave v dolarski valuti $45.45, bolgarska $21.39, češka, $18.85, madžarska $13.54, in romunska pa $6.47.—Toda Rusi, ki imajo v trgovini kave svoje prste vmes, so privilegirali ruske gospodinje. Rusinje plačujejo za funt kave le $4.78. Glavna vaja "Glasbene matice" Pevcem in pevkam "Glasbene matice" se sporoča, da se glav na vaja za nedeljski koncert vrši v torek zvečer, 6. aprila na odru Slov. nar. doma, in sicer z orkestrom. Te vaje vršijo mesto četrtka zvečer, zato se prosi vse, da ste na mestu. Redna seja Nocoj ob 7.30 uri se vrši redna' seja podr. št. 14 Slov. ženske zveze v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Vabi se članice na polnoštevilno udeležbo. KAKORŠNJAKOLI RAZSODBA, BO USODNA ZA BODOČNOST WASHINGTON, 5. aprila—O tožbi črncev, da se ločitev črncev in belcev po šolah izreče za neustavna, bo raz-sojeno ta teden ali je že razsojeno. Na posledice ene ali druge sodbe, se ameriške države, ki poznajo segregacijo po plemenih, pripravljajo na odločna dejanja. Nekaj pripomb za čitatelje "Enakopravnosti." Človek se je boril za politično svobodo in za enakopravnost. Na čelu tega boja so stali Angleži. Že leta 1215 so prisilili angleškega kralja, da je podpisal listino, s katero dovoljuje angleškim stanovom so-odločevanje pri državni upravi. Ta listina se imenuje z latinskim imenom Magna Carta Libertatis, —slovensko—ustanovna listina o svobodi. Angleži so šli naprej in so hoteli izsiliti od kralja še več pravic za sebe. Najbolj važno leto v tem političnem razvoju je bilo leto 1689, ko so angleški državljani dobili Bili of Rights. Ta zakon je v zgodovini Velike Britanije pomenil revolucijo navzgor in je bilo določeno, da zakone izdaja samo parlament ne pa kralj, kakor je bilo tudi točno določeno, kaj so pravice parlamenta, dolžnosti in pravice poslanca in državljana in kaj naj pomeni kralj. Ameriška ustava se je izglago-. vala v letih 1787—1789. Bila je kratka. Vsebovala je samo nekaj osnovnega. Praktično državno življenje je zahtevalo, da se je ta ustava ravno radi pravic državljanov podrobneje dopolnila. V kasnejših letih so izšla razna ustavna dopolnila, z angleško besedo "amendment." Vsa ta dopolnila se v ameriški ustavni zgodovini imenujejo po angleškem vzoru "Bili of Rights." Šlo je za pravice državljanov in za njihove osebne svoboščine ter politične pravice. Kmalu po ustanovitvi ameriške Unije so prihajale v Ameriko ladje natovorjene s posebnim blagom—s črnci kot sužnji. Pripeljali so jih iz Afrike. Naj takoj pripomnimo, da je Velika Britanija že leta 1833 prepovedala suženjstvo v vsem svojem kolonijalnem imperiju. V tej dobi je bilo pravo suženjstvo neznano tudi v Evropi. V Ameriki je cvetelo in so bili sužnji seveda kot stvari za časa Lincolna, ocenjeni z Vrednostjo dveh milijard dolarjev. Južne ameriške države so bile prepolne črncev sužnjev. Kakšen je njihov pravni položaj? Ali so res sužnji in če pobegnejo v kako državo Unije, kjer ni bilo suženjstva, ali so tam svobodni in postanejo—človek. Doba pred nastopom Lincolna je bila polna borb ravno v vprašanju suženjstva. Jug je vztrajal pri suženjstvu, katerega so tam podpirale vse cerkve brez izjeme. Sever se je suženjstvu upiral. Šlo je za razne predloge in je n. pr. bil že Jefferson mnenja, da naj se črnci poženejo preko reke Mississippi. Določili so paralelo 36, da preko te paralele ne sme obstojati suženjstvo. Leta 1852 je izšla znamenita knjiga "Stric Tomova koča," ki je obravnavala življenje sužnjev. Imela je ogromen vpliv. Abraham Lincoln je imel leta 1854 prvi govor proti suženjstvu in je bila njegova parola ta, da "hiša notranje razdvojena, ne črnim plemenom, vsaj tako so more stati pokonci." Prišlo je do državljanske vojne. Leta 1859 je bil v Virginiji obešen črnski voditelj John Brown. Leta 1860 je bil Lincoln prvič izvoljen kot predsednik Unije. Istega leta je izstopila iz Unije Južna Carolina, meseca februarja 1861 so ji sledile južne države sedem po številu in končna posledica teh izstopov je bila ameriška krvava državljanska vojna. 12. aprila 1861 je bil dan začetka sovražnosti. Dne 1. januarja 1863 je izšel znameniti Lincolnov dekret, da "so črnci svobodni za zmeraj." Po končani državljanski vojni je nastalo veliko državno in družabno vprašanje kam s temi črnci in kakšne pravice naj imajo. Omenili smo "Bili of Rights." Ti zakoni so vsaj teoretično vzeto dali tudi črncem popolno enakost in popolno svobodo. Praksa je bila drugačna. Med 48 državami Unije je 17 takih, ki imajo izrazito črnski problem, to je, da ločijo belce od črncev in to v javnih lokalih, na prevoznih sredstvih in v šolah. Pravzaprav je le devet držav Unije, ki tega problema nimajo. Črnci sami pravijo, da ste bili državi Kentucky in New Jersey tiste, ki so znale, četudi imajo črnce, rešiti najpovolneje problem črncev. Med ameriškimi državami je nastal v vprašanju črncev problem, ki zajema državno in družabno življenje prav v temeljih. Dejanski položaj je tale: Po načelih tako imenovane "segregacije"—ločitve belcev od črncev, so šole deljene, deljeni učenci, kakor učiteljstvo; tudi poslopja, tudi šolski avtobusi, tudi sredstva, ki naj vzdržujejo šolstvo. Države, ki imajo na ameriškem jugu črnski problem, stojijo na stališču, da spada v delokrog njihovih držav ne pa Unije kot celote, da. rešijo to vprašanje. Na razsodbo vrhovnega sodišča sta se pripravljala oba tabora in sicer za oba slučaja, to je, če bi vrhovno sodišče izreklo, da je nadalje ločevanje belcev in črncev ustavno, ali pa da je protiustavno. Najbolj glasni zagovornik ločevanja je governer južne Caro line, znani Byrnes. Če naj se izreče, da je enakopravnost med belci in črnci ustavna, potem je po mnenju Byrnes ta sodba začetek konca ameriške civilizacije. Pristaši ločevanja na eni kakor drugi strani so imeli tele na Črte; Črnci—če naj se z ločevanjem nadaljuje, bodo napeli vse sile, da bo s privatnimi sredstvi tudi črnski vzgojni sistem na višini Dejansko so kraji na jugu Unije, kjer so črnci v večini in je njihovo šolstvo, tudi bolnice, na zavidanja vredni višini. Belci—če naj se izreče ustavna enakopravnost med belim in odločili governerji nekaterih južnih držav, se bodo javne šole, ki se vzdržujejo z javnimi sredstvi, spremenile v privatne šole. Od vodstva teh privatnih šol pa bo v bodoče odvisno ali bodo črnski otroci sprejeti v te šole ali ne. Toda glavno—državna podpora za vse te šole bo odpadla. Ko se je začel spor o omenjenem vprašanju, je justično tajništvo v Washingtonu predlagalo vrhovnemu sodišču, naj konča z diskriminacijo. In v vojaštvu? Predsednik Eisenhower je za odpravo diskriminacije v ameriški oboroženi sili. Praktično vzeto je ta že odpravljena in v kolikor še ni, v poštev pridejo razne vojaške akademije, so pripravljeni načrti, da se odpravi, črnci v Clevelandu trdijo, da tvorijo 16 odstotkov prebivalstva. Po statistiki o brezposelnih pa da odpade na črnske delavce, ki uživajo brezposelno podporo, mnogo višji odstotek kot bi jim šel v razmerju do celokupnega prebivalstva. Pripomniti je, da so črnci zaposleni večinoma pri podjetjih kot strokovno neizurjeni delavci. Zadnje vesti v bolnici v Chelsen, Mass., je Mrs. Chapman porodila drugega otroka. Prvi otrok je bil rojen dne 15. piarca, in tedaj je bila mati opozorjena, da naj v treh tednih pričakuje drugega, ki pa ni od dvojčkov. Debata o Indokim gre v Washingtonu naprej. Tajnik Dulles je pred senatom zandtal, da bi bila Amerika, obvezna intervenirati z oboroženo silo, ni pa trdil, da v bodoče ne bo. Današnja vest iz Indokine javlja, da se proti trdnjavi Dien Bien Phu pomika sveža komunistična armada 20,000 mož. Morda gre za odločilni naskok na trdnjavo. V Wilmingtonu, Del., je umrl v starosti 84 let, Pierre Du Pont, ustanovitelj znane kompanije Du Pont, ki se peča s kemično produkcijo. Pierre Du Pont je bil svoje časno tudi predsednik družbe General Motors. Francoski maršal Juan je kon« čno odletel. Na stran francoske vlade se je postavilo tudi poveljstvo NATO. Danes bo senatni pododbor McCarthya končno sklepal o tem ali advokat Sears iz Bostona sploh lahko pride v vpoštev kot svetovalec v aferi McCarthy-Stevens. RUSIJA KUPUJE MOSKVA, 5. aprila—Sovjetska zveza je kupila v Turčiji 5,000 ton suhih rozin. Gre za nakup, ki je najvišji v trgovinskih odnosa jih med obema državama.—Med Rusijo in Japonsko je prišlo do dogovora, da gre na Japonsko posebna ruska trgovinska delegacija, to pa radi pogodbe med obema državama. Da bi ne prišlo do politične propagande, bo smela ta delegacija ostati v Toki ju le šest mesecev. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)_________________________________ For Six Months—(Za šest mesecev)_______________ For Three Months—(Za tri mesece)_________ .$10.00 - 6.00 _ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske drŽave): For One Year—(Za eno leto)__________ For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) ____$12.00 __7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. PRIJATEU SE IZKAŽE V SILI Mormoni so posebna verska sekta v Ameriki. Mnogim Slovencem so poznani prvič ker vedo iz pripovedovanja, da se je prva skupina teh verskih pripadnikov naselila, seveda pred sto leti, v Kirtlandu blizu Clevelanda. Iz njihovega življenja pa vedo, da so svoj čas zagovarjali in tudi živeli v mnogoženstvu. To drži. Danes prebivajo Mormoni v državah Utah in Idaho, štejejo nekaj nad milijon članstva. Sedanji tajnik za kmetijstvo Benson je Mormon. Utah je bila leta 1896 sprejeta v Unijo, ko so Mormoni spolnih pogoj, da se odpovedo mnogoženstvu. Toda to mnogoženstvo je bilo neka veja skupnega debla mormonskega pojmovanja o življenju. Mormone so namreč imeli za prave dejanske komuniste in več je potez, ki odlikujejo to ljudstvo in kažejo na veliki smisel za skupnost. Predvsem imajo silno razvito zadrugarstvo. Točka njihovega programa, ki nas je prisilila, da jih stavimo v nekem oziru kot vzgled, pa je tale: Mormoni vodijo kartoteko za vsakega svojega člana. To ni kaka policijska kontrola. Če se temu članu kaj pripeti, bodisi da postane bolan, ali da je brezposeln, takoj je skupna pomoč pri roki! Med Mormoni je nakopičenega silnega bogastva, ki ima za osnovo skupno idejo, Mormoni pa so enako do kosti Amerikanci. Med ameriškimi Slovenci so razne ustanove, razna glasila, celo politični listi, vse skupaj pa naj skrbi za dobrobit in napredek Slovencev v Ameriki. Zavarovalna dobrodelna društva imajo svoja pravlia. Če se odpre drobna knjižica in iščejo tisti paragrafi, ki določajo, kdo naj društvo predstavlja, kdo naj bo uradnik, kdo urednik raznih glasil, naletimo na zahtevo, da mora biti—ameriški državljan. Torej so se, ne bi trdilii, da samo po sili zakona, marveč tudi po celotni zamisli našega društvenega življenja naši pijonirji zavedali, da gre za usodo Slovencev tu v—Ameriki. Sicer pa radi govorimo o ameriškem državljanstvu in celo delamo razliko med starimi in mladimi Amerikanci, med starimi celo med tistimi, ki so prišli v Ameriko že pred 50 leti in bi naj bili za Ameriko več vredni kot tisti, ki so prišli sem pred 40 leti in podobno navzdol. Lastimo si torej neke zasluge bivanja v Ameriki in v nekem oziru je ta zavest hvalevredna. Nastane vprašanje ali se ta zavest izkazuje tudi v praktičnem življenju ameriških Slovencev ko gre od srca do srca, od prijateljstva do prijatelja!! Živimo v neki gospodarski negotovosti. Za mnoge med nami se je ta negotovost že spremenila v krizo. Kriza jo prizadela industrijo jekla, avtomobilov, prevoznih sredstev, tekstil, pa ne pozabimo, da tudi ameriške rudnike. Ne vseh, V rudnikih, kjer se koplje železna, bakrena, svinčena in cinkova ruda, gre naprej in so tudi zaslužki primerni. V rudnikih premoga,—kdo se med nami ne spomni, da je tudi sam tam začel, verjetno kje v Pennsylvaniji, pa imajo rudarji za 15 odstotkov manj kupne moči kot so jo imeli s svojim zaslužkom leta 1950 in devet odstotkov manj kot v letu 1953! Gre za rudarje, ki izkopavajo črni premog. Pri kopanju rjavega premoga pa je rudar s svojo kupno močjo skoro že šest odstotkov nižji, torej slabe j-ši od leta 1953. In slučaji? Za prehranjevanje se že otepa krompir. Kako dolgo bodo trgovine dajale na kredit, tega nihče ne ve. V rudnikih je namreč nastopila velika brezposelnost; pa tudi tisti, ki delajo, delajo le dva do tri dni v tednu; če pa dela delavec polnih pet dni, ima tedenskega zaslužka 50 dolarjev. Bodočnost, če se ne spremeni ibstveno vse skupaj na bolje, teh rudarjev ni rožnata. Na vsak način živijo v pomanjkanju. Slika se lahko razširi tudi na druga polja! Pri nas je pobiranje in zbiranje kakor moda. Kakor da gre za tisto splošno razpoloženje povojne Amerike, da je stric Sam res stric vsakemu' po svetu. Tujina se diči z delom naših rok. In doma? Vrstice so namenjene vsakemu izmed nas za malo premišljevanja ali je med nami že porojena misel, da bo treba skrbeti za Slovence v Ameriki, te naj se v praksi izvršuje končno naš osnovni program? L. Č. UREDNIKOVA POŠTA Koncert Mladinskega zbora čeprav bogato gnezdo ni, kjer ptičica se izvali, srce nazaj ji hrepeni, pogledat v gnezdo pribiti. CLEVELAND, Ohio—Mladinski pevski zbor tudi lahko prištevamo takemu gnezdu. Skrom-noje to gnezdeče, brez denarnega bogastva, toda je'naše s telesom in dušo. Saj pregovor pravi: "Boljša je hišica domača, kakor pa tuja palača." Zato pa naši po-setniki, katerim bije v srcih narodni čut, vedno in vedno prihitijo na koncert naših drobnih pevcev, da jih vidijo in slišijo njihovo mehko petje ter jim gmotno pomagajo in z navzočnostjo dajo spodbudo še za na-daljni obstoj njihovega zbora. Lahko rečem, da se je v tem gnezdecu že marsikatera ptička izvalila, prepevala in si uglaja-la svoj glas, ko je pa dorastla v tem gnezdecu, je odletela iz njega drugam. Toda hrepeneče srce po domačem gnezdecu je že marsikaterega in marsikatero privedlo nazaj pogledat to gnezdeče, da zopet in zopet vidijo in slišijo mehko petje teh še sedaj v gnezdecu drobnih in večinoma mladih pevcev in pevk ter jim pomagajo po svoji moči. Ena teh nekdanjih drobnih ptičič, katera je tudi odletela iz gnezdeča Mladinskega zbora, kjer je dobila prvo podlago v petju, se bo nahajala doma ob času tega koncerta. Na povabilo je z veseljem sprejela, da bo šla v to gnezdeče naravnost med te današnje drobne pevce in pevke, iz katerih je sama pred časom izšla ter jim pomagala z nekaj točkami petja do boljšega uspeha in nadaljnega obstoja s svojim lepo donečim glasom. Ta nekdanja pevčica, sedaj pevka, je Miss Florence E. Sis kpvicch, katere oče, Joe, je bil eden od učiteljev Slovenske mladinske šole Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd., iz katerih korenin je zrastel ta Mladinski pevski zbor. Kako bo pela in kakšen glas ima, bi bile moje besede odveč in bi kratile le prostor na papirju. Star pre-govoi' pravi: "Dejanja sama govorijo.' Torej, na dveh njenih tukajšnjih nastopih smo jo imeli priliko videti in slišati, ter ogromno ploskanje rok posluša-jočih ljudi je govorilo dovolj jasno. Pripomnim naj na kratko samo še to, da Florence odpotuje junija meseca v Jugoslavijo, kamor je povabljena od glasbenih krogov in bo imela tamkajšnji prvi koncert s polnim orkestrom v Mariboru. V Jugoslaviji bo ostala za nedoločen čas. To rej pred odhodom v stari kraj jo boste imeli priliko se enkrat sli šali v družbi naših čvrstih, drobnih pevcev. Iz gornjih vrstic Je razvidno, da bo mnogo izvrstnega užitka za vsakevrste okusa. Upam, de ja ne bo noben zamudil te izredne prilike, ker če jo bo, mu bc potem žal. Koncert se bo vršil v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., v nedeljo, 11. aprila, pričetek ob 3.30 uri popoldne. Jack Tomšič. Seja krožka št. 3 Prog. Slovenk EUCLID, Ohio—Redna mesečna seja krožka št. 3 Progresivnih Slovenk se vrši v sredo, 7. aprila v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Pričetek ob 7.30 uri zvečer. Prosi se vse članice, da pose-tite sejo in vse tiste, katere niste plačale asesmcnta, da to storite. Prosi se tudi članice, da prinesete prodajne znamke (Sales Tax Stamps). Na tej seji boste članice videlo krasno posteljno odejo (quilt), katero so članice šivalnega krožka zgotovile. Pridi-te vse! Tajnica. ROJAKOM IZ POSTOJNSKEGA OKRAJA Četrto poročilo MIAMI, Fla.—Dosegli smo za-željeno kvoto! To je razveseljiva novica za vse one, ki so prispevali za nakup zvočnega kinoprojektorja za postojnski okraj. V teku dobrih dveh mesecev smo omogočili nekaj, kar bo služilo v izobraževalne svrhe današnji in poznejšim generacijam. Okrajni prosvetni inšpektor g. Lilija Bogomil iz Postojne piše: "Vsi rojaki prispevatelji naj pomislijo, da bodo njihovi svojci imeli od tega več kot od trenutnih dobrot. Kaj je to vredno, če je človek izobražen! Kaj pomeni Kam pa na Cvetno nedeljo? Da, kam na Cvetno nedeljo? V "starem kraju" smo na to nedeljo nosili v cerkev butare, bu-tarice in oljčne vejice. Tukaj pa te navade žalibog ni. Da vam pa ne bo preveč težko, vas Glasbena Matica vabi na svoj koncert ravno na Cvetno nedeljo, 11. t. m. popoldne ob štirih v veliki dvorani Narodnega doma na Šen-klerju. Tam vam bo ta odlični pevski zbor podal "butaric^' prelepih naših slovenskih narodnih in umetnih pesmi tako kot si jih boljše zapetih ne morete misliti. Višek užitka boste pa imeli pri poslušanju veličastnega oratorija "Jeftejeva prisega."—Vsi poznate ono zabav-Ijico:" Eden Srb—armada, dva Hrvata parlament, trije Slovenci kvartet. . . ." No, Glasbena Matica bo v tem oziru matematično točno dala zapeti tri pesmi za kvartet zares štirim dobrim moškim glasom. Da se ne boste naveličali poslušati samo zbor, zato bodo poskrbeli že dobro znani odlični solisti in solistke. No, in last but not least," zbore in soliste bo spreAljal orkester, vse skupaj pa je vežbal, izvež-bal ter bo dirigiral priljubljeni maestro Anton Schubel. Program je sledeči: Mešani zbor; 1. Mornar ...... F. Vilhar, harm. Iv. Zorman 2. Zaman pod oknom (solo Karlinca Budan) ...... ............Emil Adamič 3. Zlata kanglica (sopran solo Jos. Petrovčič) .... ..........Dr. A. Schwab 4. Dolenjska napitnica (narodna) .......A. Schubel 6. Slanica f......Ponarodela 7. Izpod Triglava (venček narodnih) ........F. Vilhar 8. Jeftejeva prisega (kantata) besedilo S. Gregorčič ____ ........... P. H. Sattner sopran solo .. Ann Safred alt...........June Price bariton (Jefte) ....... .......... Frank Bradač 9. Svatovska .... priredil M. Tome (solo: Agnes Žagar, Karlinca Budan, Kari Jančar). 10. Nekje v Franciji........ Ivan Zorman (tri E. Ko-nik, F. Bradač, V. Frank in sopran Karlinca Budan) 11. Kvartet: E. Kenik, F. Tu-rel, F. Bradač in V. Frank zapoje tri narodne. Hladna jesen že prihaja. Trije kovači, Urška. Kakor vidite, zelo skrbno izbran program, da pa je tudi skrbno, pripravljen, se pa pridite prepričat. Uvcrjen sem, da boste z navdušenjem to "butarico" prelepih pesmi poslušali in ponesli domov.—Vstopnice dobite v predprodaji pri ljubeznivih damah v Oražmovi slaščičarni in pri pcvovodji. Naj ne bo Slovenca brez te "butarice" na letošnjo Cvetno nedeljo! Tinč Mcršol. to, če ve kako si ohraniti zdravje? Te dni imamo v Ljubljani razstavo z naslovom 'Od stare k novi šoli' in istočasno tudi predavanja v domu sindikatov o tem, kako bo treba graditi v bodoče nove šole in kako bodo morale biti opremljene z najmodernejšimi učili. Vsak dan od 21.—26. feb. so bili razgovori in posvetovanja arhitektov z zdravniki, pedagogi in ostalimi funk-cijonarji iz vseh jugosl. republik. V nedeljo se nas je zbralo okoli 400." Da smo razumeli njihov klic, je dokaz, ker smo že uspeli. Zato naj navedem imena nadaljnih prispevateljev. Predvsem naj mi oprosti zavedni Ložan Vence Palcich iz Greensburga, Pa., ki mi je poslal celih $5.—in je bila vsota iz zadnjega poročila izpuščena. Vse drugo je bilo v poročilu, le najvažnejše je manjkalo. Mrs. Joseph Gabrovšek (Jennie Pintarjeva iz Postojne) pošilja $25.—za Poštojnčane: Po $5.—Joseph in Jennie Gabrovšek, John Ošaben, Mr. & Mrs. John iLekšan, Anna Bartol. Njena hči Millie Adamezyk $2.— Mr. in Mrs. Frank Semrov od Senožeč $3.— Z dolarjem so se oglasili: Neimenovan iz Št. Vida pri Vipavi, Mary Polanc, Johnstown, Pa., in iz Šmihela ter Ana Ebrvain, Madison, O., od Ljubljane. Louis in Mary Lemut iz Clevelanda pošiljata $5.—On je doma od Kažmanov pri Ajdovščini, Mary pa iz Velike Pristave. Iz Bell, Calif., se oglaša Gregor Mele s $5.—, doma iz Slavi ne. Živela Slavina! Prva, ki se je oglasila iz Stare vasi pri Postojni, je Frances Ko ritnik, Pittsburgh, Pa., s $5.— Ko so naju obiskali prijatelji Clevelandčani, so me razveselili vsak s $5.—: Frank in Mally Plut, Dolenjca, Joe Birk, (pastork pok. in poznane Zofke Bir-kove—Vilharjeve iz Postojne) ter Minka in Frank Kramer, oba od Ljubljane. Plut in Kramerje-va oba, so z užitkom prebili predlansko poletje v domovini. Frank Demšar iz zapadne strani Clevelanda in doma od Vrhnike je po-čitnikoval pri hčerki Albini v Miami in mi izročil $2.— Z dvema dolarjema sta se oglasila dva Knežačana: Tončka Škufca, podomače Marinčičeva New Castle, Pa. in Frank Mila-vec iz Port Angeles, Wash. Prav vzradoščena sem bila nad pismom in pošiljko $3.—od Mary Penko (Mimi Slosarjeve iz Koč) Somerset, Colo., ki dobro pozna moje starše in mi je pisala o vsem dolgo pismo. Joe in Mary žužek iz North Madison, O. prispevata $3. — Joe je doma iz Juršič pri Kne-žaku. Mrs. Jacob Rotar iz Clevaln-da pošilja $5.—,ker ima tudi ona sorodnike v Hraščah. Spet lepo pismo od Mary Penko iz Clevelanda in priloženih $10.—Od tega je pet za Josepha in Mary Penko in pet za njenega brata Antona Kapel; vsi trije rojeni v Novi Sušici, okraj Postojna. Njeno pismo z ozirom na zbiranje šolskih potrebščin za Košansko šolo 1. 1951, bi bilo vredno priobčitvc v Slovenskem Jadranu. Znana Vipavca Sander in Fannie Premru iz Norwalk, Conn, mi pošiljata petak; zase tri in za Mary Kralič od isto tam $2.— Frank Slcjko, oče znanih godbenikov iz Clevelanda, $10. — Pet za bratranca Lovrenca Baj-ca, doma iz Belskega, ki živita z (Dalje na 3. strani) Ob Tihem oceanu Drugi ljudje imajo tiste težave, kakor mi, ameriški Slovenci. Baš zadnje dni je krožila novica v javnosti, da je prenehal ugleden angleški dnevnik v našem glavnem mestu — Washingtonu. Lastnik tega lista je zaeno tudi lastnik menda največjega dnevnika v Ameriki—Chicago Tribune. Sodim tako po oglasih, ker jih ima največ. Torej v Washingtonu je vtonil list, o katerem trdijo, da je bil zelo potreben. Je tako—glavno mesto, koder se rešuje probleme za ves svet, ima zdaj na razpolago samo še en dnevnik. Ta, ki je prenehal, je bil torej last tistega, ki izdaja Chicago Tribune. In kot tak se razume, da je bil skrajno reakcionaren, ampak baje potreben. Le poslušaj te, kaj pravi znani komentator Fulton Lewis Jr. o njem. Piše, da zdaj ne bodo mogli kongres-niki in senatorji več presojati, kaj delajo in kako, ker ne bo nobene nasprotne kritike. Ostal je samo še en dnevnik, o katerem piše gori omenjeni komentator, da zastopa primeroma ideje kakor Mrs. Roosevelt. To se torej razume, da reprezentira nekaj modernega, naprednega, koristnega in dobrega. To smo od vselej pričakovali od Mrs. Roosevelt in tudi dobili v polni meri. Če bi me kdo vprašal za natančne podatke, kaj je zastopal tisti list, ki je lekel k večnemu počitku, bi najbolj jasno in kratko povedal s tem, da bi rekel: to je bil list, katerega hvali Fulton Lewis Jr. To bi bilo dovolj za vsakega človeka, ki zasleduje javno življenje. Kadar en list preneha, je to neke vrste katastrofa, ker se z listi podre dosti drugega. Baje je bil ta washingtonski dnevnik finančno na tako slabih nogah, da je prinašal leto za letom nad milijon dolarjev izgube. Imel je sicer na stotisoče naročnikov in brez dvoma tudi dosti oglasov, a vseeno ni shajal. Pravijo, da je s tem listom izgubilo tisoč ljudi svoj kruh. Ni pa to vse, da je prenehal. Važno je, da je bil list sicer pasiven, a je vendar prinesel pri prodaji nad osem milijonov dolarjev. Tisti, ki gs je kupil, je pustil, da je izšla ena sama številka, po kateri je bilo javnosti naznanjeno , d poj de v večni mir in pokoj. Kupec je bil namreč lastnik zad njega washingtonskega jutranjega lista, torej ni rabil še dodatnega časopisa. Zadovoljen je bil, da je spravil onega izpoti. Zdaj bom pa povedal nekaj o enem drugem listu, ki se mu pravi Mirror in izhajal v Los Angelesu. Prihajal je v majhni obliki in sem ga videl večkrat Čital ga nisem, ker je tukaj vrsta dobrih časopisov, ki vsi ne kako izhajajo. Vem eno, da se je delala dosti velika reklama za Mirror, ki ni bila brez uspe ha. Zdelo se mi je, da mu je slo kar dobro. A nekega večera slišim na ra dio, da bo Mirror premenil obliko. Mesto male oblike, bo iz ha j al v enakem obsegu, a v veliki obliki. Vprašate, zakaj? Zato, ker so lastniki preračunali, da jim bo to več prineslo. Rekli so tako; "Mi dobivamo dosti oglasov za celo stran." In če je stran polovico manjša, kakor časopis velike oblike, ne morejo toliko zahtevati za oglase. V veliki obliki pa bodo računali toliko, kakor vsak drugi list z enako cirkulacijo. Ali se bo to obneslo, ali no, tega ne vem. Vem pa eno, da je v New Yorku začel izhajati pred leti Ust majhne oblike, z imenom Daily News, pa je bil takoj popularen, da si ga videl vsak dan vsepovsod. Ljudje so ga kupovali največ zato, ker se vozijona. podzemeljskih železnicah, koder je zjutraj in zvečer tako natlačeno, kakor sardine v škatli. Velikega lista ne moreš spraviti niti iz žepa, kaj še, da bi ga bral. Majhna oblika je pa kar nekako Piše FRANK KERŽE dobra. Ne zagrinja tako ljudi pred tabo in tudi vse boljše vidiš okoli sebe. Poleg vseh teh ugodnosti so bile še druge stvari, s katerimi se je list prikupil večini vseh ljudi. Novice, ki bi jih veliki listi niti ne omenjali, so prihajale tukaj kar na prvi strani. In zraven še s slikami, daje bila vsaka izdaja senzacija sama zase. In veste, kako se je razširil ta mali list? Tako, da se ga tiska vsak dan do tri milijone iztisov. Poleg rednih izdaj, ima tudi posebne, kakor recimo za Brooklyn. Je daleč najmočnejši list, kar se tiče cirkulacije, najcenejši in konec konca prinese vse, karkoli se zgodi po svetu. Mi, ki smo živeli po velikih mestih, se spominjamo, da je bilo svoje dni vsaj dvakrat ali trikrat toliko listov, kakor jih je danes. Pa so kar cepali polagoma in izginjali iz javnosti. Eni so kar prenehali, drugi zopet so se prodali, kar je že to pomenilo. Kaj se to pravi z drugimi besedami? Da kupčija z izdajo listov ne prinaša vsakemu dovolj za življenje. Izdajanje h" sta je podjetje kakor trgovina, industrija farmerstvo ali kaj drugega. To se pravi, da mora prinašati dovolj, da se pokriva stroške in da zraven tega ostane vsaj nekaj procentov za tiste, ki so založili denar. Nadalje: ker se v tiskarni vse hitro izrabi, j® treba, skrbeti, da ima človek zadosten kapital, da kupi drugo-Izdajanje lista ali kake druge publikacije je torej investment, ki mora prinašati vsaj toliko dobička, da se vse pokriji. Če tega ni, začne navadno publikacija šepati in mora prej ali slej izginiti. Na ti točki smo danes tudi mi-Imeli smo včasih do pol ducata dnevnikov, tednikov in nekaj mesečnikov. To se pravi, če računamo vse skupaj, glasila in svobodne liste. Listi in publikacije so absolutno potrebne, ko-ier se narod kulturno razvija-Ce tega ni, začno postajati listi odveč. V Prosveti berem uredniški članek, kako so izumrle kul* turne ustanove ali združenja. V vseh naselbinah je že tiho kakor v pogrebniški kapeli, le Cleveland se še malo oglaša. Ne živo in navdušeno, ampak nekako prisiljeno, kakor da manjka-" kaj bi rekel—vsega, igralcev in ljudi. Res se kdaj pa kdaj napolni dvorana, ampak če gledaš te ljudi, se ti zdi, kakor da jim j® šel ves ogenj iz oči. Zakaj je to? Zato, ker so na odru in v dvorani po veliki večini tisti ljudje, ki so bili tukaj pred prvo svetovno vojno. Ko je bila ta končana, smo le malo dobili materiala iz stare domovine. In še, kar ga je prišlo, ni prvovrsten-Гогеј zdaj sami lahko preračunate, kakšni ljudje še pridejo na tiste redke prireditve, ki za silo зе ostajajo med nami. Drugih ljudi ni—ne iz Amerike ne iz stare domovine. Listom manjka tisto, kar imenujemo življenje. Nimajo koga hvaliti, graje in kritike pa sploh aismo imeli nikdar, ker kaj takega se ni dalo prenesti pri nas-Nastane vprašanje, kaj pa zdaj? Jaz sem pisal precej člankov o združenju, da okrepimo sami sebe in naše liste, kar jih je še ostalo. Kaj imamo danes še živega med nami? Svobodnih in neodvisnih listov je—kaj bi rekel koliko? Rabil bom vseskozi abecedni red, ker se pri nas tako rado zavija in podtika vse po principu: oblati človeka, nekje se ga bo že nekaj prijelo. Neodvisni listi so: Ameriška Domovina, dnevnik, Enakopravnost, dnevnik; Glas Naroda, trikrat na teden. To je vse. Imamo društvena glasila, med temi enega, ki je pol tako, pol drugače. To je Prosveta. Im^ srcdišnjo izdajo na osmih straneh, ki jo pa daje tudi nečlanom« kateri se naroče na dnevno izdajo. Potem so glasila, KSKJ, ABZ, (Dalje na 3. strani) ENAKOPRAVNOST STRAN 3 OB TIHEM OCEANU (Nadaljevanje s 2. strani) SDZ in SŽZ. Imamo poleg tega en mesečnik, o katerem ne 'norem pisati, ker mi ni prišel še nikdar v roke. So torej trije listi, ki morejo izvrševati to, kar imenujemo ulturno delo med nami. Izmed sem skušal dobiti združenje dvemi—to je Enakopravnostjo in Prosveto. List in publi-acije sploh so podjetja, so inve-® ki so dobre, dokler nosi-Jo. Vsa društvena glasila so bila TisWoyljena z namenom, da se pridobiva ž njimi novo članstvo ^ pa, da se zveže vse delo in vsi ... je dobro, dokler je J O- Danes je težko reči, če je se dobro. Predvsem ne pozabite, daje ovprečna starost vseh naših ® 60 let—torej daleč previso-a starost, da bi sploh še raču-1 nanje. Kdor ni do zdaj član Л ® podporne organizacije, ti-brez^^^"^ tudi od zdaj za naprej Zastran teh, ki so prišli še prvo svetovno vojno, se to-^ ne more vzdrževati listov. So onih, ki so mlajši ali ki 2 d tukaj, pa tudi ne. besedami se to pravi: oje govoriti, da ni tako, tež-Do bilo dokazati, da se s jednotinih glasil sploh te 1 ^^kšen nov član za Jedno-ČuV kar imamo že. Vsi nar- se moralo nekaj fj Л kar bi bilo že. Še v sta-se zanima za to naše predsednik Izseljen-tgj, Tone Seliškar, o ka- got ^omo v teh vprašanjih ovo še slišali. nek f^^"otinih dopisih se stavi Vo ^ preskrba za stare na pr-^esto—precej zatem pa pri-ta ^ ^rsto tiskarna in Prosve-■ reba je, kakor pravijo — ni-^f ^krepiti. Besede so po ce-vrT "G bodo rešile tega ^prasanja. Govoriti o tem, naj varn^^ ^'odoča konvencija, je це- sj-j Konvencija lahko kar cii^^^' investicija v publika- tp„ več in se vsled ukine. nioremo več govori-ga „ f kulturnem delu—ker o v,^ ^GČ ni. Tudi če slišimo — r koncertih na leto ali o ka- ki igri, je to v primeri s tem kar je bilo nekdaj—malenkostno in bledo. Nikogar ne dolžim, da je zakrivil to. To so prinesli pač naravni zakoni — mi se vtapljamo v večnost, nad nami raste trava in zeleni drevo—pod njim so pa drugi ljudje in ne naši. Mi ne bomo rešili ničesar, če se samo jezimo in podtikamo ljudem, ki se trudijo—sebične namene. Mesto, da bi vsi skupno delali, pa se vsi skupno kregamo, kar prinese samo slabo voljo in zamere. Resnica je ta, da publikacije SNPJ, ki služijo kot investicije, veljajo ogromne vsote denarja. Ne milijone—ker teh pač nimamo—pač pa gredo letne izgube v deset tisoče, kar se tudi pozna. Kako jih bomo pokrili? Z enim listom v Cleve-landu bi bilo to mogoče še vrsto let — z dvema listoma — Enakopravnostjo in Prosveto, pa živimo od danes do jutri. Če bo začelo primanjkovati dela v Ameriki, potem bratje, ne bomo dolgo več dihali. Ni tukaj vprašanje, ali imamo radi ta list ali ne —vprašanje je drugo. Vsaka izdaja velja SNPJ po mojem povprečnem računu po dva tisoč na teden ali nad stoti-soč na leto. Kako to izračunam? Tako—delo poznam in cene tudi. Plačati je treba ljudi v tiskarni, v upravi in v uredništvu. Kupiti vse potrebno od strojev do barv. Rešili ne bomo tega z grošem povečanja od bodoče konvencije. Rešilo bi nas edino še združenje. Toda treba je iti na delo takoj, da ne bo prepozno. Vse tiste, ki so se zagnali v me, ker sem povedal resnico, bi rad vprašal vse skupaj in vsakega posebej, naj zapišejo v javnosti, kje in kaj so storili za SNPJ. Vprašanje ni tukaj, kdo je za to, kar pišem jaz in kdo proti. Smo v deželi, ki je toliko svobodna, da varje pravice vsakega posameznika, med katere spadam tudi sam. Ne govorite—bodo storili drugi—ker drugih ni. Mi smo edini, ki smo še živi—da delamo. Če se tega zavedate, stopite v vrste—če niste, pa vsaj ne kvarite tega, kar je sploh še mogoče med nami—namreč združitev! Rojakom iz postojnskega okraja $1 g ^Nadaljevanje s 2. strani) Pa 2 ^ Harbor, O., pet se je poznana kultur-ceg T? iz Clevelanda, Fran-^a razveselila z $38.— <^ka sta darovali Fran- 8ank ^^va-Dc $10.—, Mary pQ $2.—Za Ostrožno brdo Lgg , '' Jennie Wick, Frances ^reb Drobnič in John 2a Louis Sto van ja $1. renovice Jakob Doles ^ Sežano John Čeh $2., žegi^® Staro Sušico, Malka Bo-таЛ1 (Malka je tudi po-Ijey- ^ zbirati Penkovi in Kap-2ag.^^.bosansko šolo 1. 1951) in Q Antonija Mihevc $2.— Frances Hočevar iz $2.— ^lihn^'f ^°^boj, žena pok. pevca "^in ^ ^ Podboj iz šmihela $5. živ ? '^^dala: "O, ko bi bil Mike ђоу / poiskal vse tam iz Hre-h'felu in bi zapeli: V Šmi- okm hišico imam, ki ima dve ^ 'n hram . . ." D "^daljno presenečenje ^očk^ '^^.^^ana Antona Faturja iz $10 ' pošilja kar dvajsetak; Ja}.T^^®® in $10.—za prijatelja tru ?.^.^^Pel iz Kala pri št. Pe-Pogt ! tudi lepe spomine na delal tam na že- ^ozich, zavedni dru- пг kulturni delavec iz Cle- Vgig J ueiaveu iz v^ie- jg ^ in doma iz Bukovja mi Q^Poslal največjo vsoto $79.50. ^ se 30 v resnici potrudil. $25. ie Л ^r^P(:val SANS št. 48, kjer bia^ tajnik, $12.50 so na- li so Dnto Ave. Prispeva- po ^||||||1в1||1в1||1а1||1ш1|Нш1||1к1||1»||||||||1а1|1и1к||11||1в1|||||||||1|1ш1||1ш||||||||||||1а1|Л}£ i AVGUST ŠENOA: Varuj se senjske roke PI Zgodovinska povest iz 18. stoletja | »■111И1111»111ИИ11И111Ш1111«111Ш111Д111Ш1111И1111»1111№111»И1111111И1111И1111Ш1111В111«||11И1111М1111М1111М111м7||п 1Ш1|1а1||м1||М1||1а1|1ш1||1в1||1а1||1а1||1а1||1а1||1а1||ш1||1ш||У1|||в1к|1а1|||[^|||1в|||||||||а|||1а1|||а||1и||||а1|!11 (Nadaljevanje) Družba je od začudenja vstala. Čez nekaj trenutkov sta gosta vstopila. Rabata je bil visok, poln in močan; na kratkem vratu mu je stala debela glava. Imel je okrogel, zabuhel obraz, nizko, položno čelo in goste veke nad bledomodrimi očmi, ki so togo gledale predse. Pod velikim nosom so se čvrsto stiskale debele ustnice, nad belim ovratnikom je visel debel podbradek. Na ramena so mu padali dolgi, plavi lasje, toda o bradi in brkih ni bilo sledu. Človek bi rekel, da ima Rabata žensko obličje, toda nepremične oči in dve črti od nosnic do konca ustnic sta pričali, da se v tem človeku ne skri- CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 FOR SALE MME. PATRICIA now selling at 1/2 price ANTIQUES of all sorts. Most precious antiques at very low prices. Mme. Patricia's Studio, 745VŽ N. Rush. Open 9 a.m. to 10 p.m. WHitehall 3-1534. Call me on another surprise item that will interet you. Cards read daily. WANTED TO RENT LANDLORDS WITH A HEART! — Responsible parents of 5 good children need 5-6-7 rooms immediately! Stove heated. South-side, near Catholic school. Nice family neighborhood, at reasonable rent please! Fine references. Kindly call CAlumet 5-8866 RESPONSIBLE Couple, 2 girls 9-16, need 5-6 room unfurnished apartment. Good location S.W. Moderate rental. Mulberry 5-2830 BUSINESS OPPORTUNITY WINDOW SHADE & VENETIAN BLIND BUSINESS — Cornices, Hardware and Accessores. Original owner. Established 1915. Selling due to illness. Will help teach business. Give 5 years lease. See to appreciate. IRving 8-8367 PRINTING SHOP with 3 room apartment in rear. Established business. Modern equipment. Located on busy street. Rent is cheap with long lease. Call before 6 p. m. Lincoln 9-9105. — After 6 p. m. GRaceland 7-2688 REAL ESTATE LOMBARD — Prodati moramo hišo s 5 velikimi sobami, katero lahko za vzamete v 30 dneh. Gorkota na plin, siding iz aluminija, veranda obita s grbavo smrekovino. Garaža. Cena $13,000. Na željo se preskrbi lahke obroke za odplačevanje. Blizu šol, cerkva in transporta-cije. Lombard 779 W By Owner — New — Price $15,500 RANCH TYPE HOME. 3 bedrooms, 5 large rooms, utility room. Cedar closets with sliding doos, linen closet, radiant heat, cabinet kitchen, steel windows, beautifully landscaped, lot 30x157. Schools, churches, stores, transportation. LAfayette 3-3191 FOR IHGHEST QUALITY LOWEST PRICES on PRESCRIPTIONS. VITAMINS & DRUGS at GEORGE EISELE PHARMACY 176 W. ADAMS ST. FRanklin 2-8935 - Chicago, III. va ženski značaj. Na sebi je imel životnik iz črnega žameta z rumenimi, svilenimi rokavi, kratek plašč, visoke rumene škornje ter širok klobuk s črnim in rumenim peresom ob boku pa dolg nemški meč. Poročnik Antonio, pritlikav človek, se je takoj po-kloknil škofu, s katerim se je bil kot preoblečen frančiškan vrnil iz Senja. "Gospe in gospodje!" je dejal Labiejno, stopil k Rabatu in mu dal desnico. "Z veliko radostjo pozdravljam pod svojo streho dičnegsa barona gospoda Raba-to, ce^rjevega poslanika in ljubega prijatelja, svojega dragega sorodnika, prečastitega senj-skega škofa. Zaradi tega prijateljstva sem povabil slavnega gosta v svojo hišo, da mu po svoji navadi skrajšamo čas. Izročam ga vam, gospe. Kje iskati zabav, kje hitreje in sla je mineva čas kakor v tej izbrani družbi naših krasnih dam?" Rabata se je tako viharno j)ri-klonil, dLa so zazvenele ostroge. "Hvala, ekscelenca," je odgovoril gostitelju, "in oprostite moji zamudi. Moral sem sestaviti poročilo o svojem poslanstvu, a cesarska služba je prvo. Predam se gospem, čeprav se v življenju še nisem predal, ampak oprostite, če vam ne bom po godu, kajti oženjen sem in vojak." Gostje so obdali tujca, ki je praznil kozarec za kozarcem grškega vina in se krohotal dovti-pom beneških dam. "IlluStrissimo!" je Marieta pošepetala Rossiju, ki je bil Ra-bato zelo hladno pozdravil, "soparno mi je, mučno, pojdiva na balkon, na zrak!" "Vaša želja mi je najsvetejši zakon!" je za jecljal poslanik in odšel za lepo gospo skozi steklena vrata na balkon. Poročnik Capogrosso je to opazil, se naslonil na steber ob priprtih vratih in na videz zamišljen opazoval Diano in Endimiona. Na balkonu se je lepotica naslonila na gotsko ograjo. Mesečina ji je čudovito sijala po krasnem čelu, belih ramenih in bujnih laseh, oči pa so ji trepetale ko nočna rosa. "Rossi," je rekla z zastrtim glasom, "bo Rabata dolgo ostal v Benetkah?" "Zakaj to vprašujete, signo-ra?" se je začudil poslanik. "Zanima me, če bo dolgo ostal." "V dveh, treh ,. i'vr > HOW СО€/ЖЖ» КОС/ KiUGW вчЈ^м^ПСМГ W/iS ТНШ ШМСНЖ^ Kverything was peaceful when you went to bed. Not a hint of war on the late newscast. How could you know they'd choose our town, tonight? You couldn't. The enemy didn't want you to know. ★ ★ * But you could have been ready. Atomic bombs—and tornadoes, fires, floods—strike without warning. It's so important to be ready. So easy, too, now that U. S. Civil Defense has prepared a list of "must" first-aid items. Any drug counter can supply them. Every home should have them. Every family should leam how to use them. BE SI|RE YOU HAVE THESE OFFICIAL DISASTER FIRST-AID ITEMS IN YOUR HOME □ 4 Triangular Bandages □ 12 Sterile Gauze Pads (3' x 3') □ 1 Gauze Bandage (2'x 10 yds.) □ 1 Gauze Bandage (T x 10 yds.) □ 2 Large Emergency Dressings (7Vi' x 8') □ 100 Water-Purification Tablets (4 mg.) □ 3 oz. Antiseptit, Benzalkonium Chloride □ 1 oz. Aromotic Spirits of Ammonia □ 1 oz. Castor Oil Eye Drops O 50 Sodium Chloride Tablets (10 gr.) Q 50 Sodium Bicarbonate Tablets (5 gr.) □ 12 Wooden Tongue Blades Get free booklet "Emergency Action To Save Lives" from your drug counter or local Civil Defense Director. ENAKOPRAVNOST