SpcdhdoM bi afcbonamente potW(b Leto XXn., št. 39 Ljubljana, sreda 18. februarja l9tf-XX Cena cent. 70 Jpravoiatvo; muDijana, Puccmijera ulica i — rele!od tt. U-2X S1-2S. »1-24 nwrami oddelek: Ljubljana. Pucdm-jeva ulica & — Telefon S1-2&. S1-2C Podružnica Novo mesto: L^uoijaoaka cesta tt. «2 Računi pri poet fiek savedu: L Ju O liana tt 17 74S c cino ^ iufS i V C ta ogla-w ii Ki Italije in inozemstva Unione PuhhHHtA Italiana S. A. Hllfinc Izhaja raaM dan razen ponedeljke Naročnina «nata mesečno L. 12.— sa inozemstvo pa L 22.80 Uredništvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica stev 6 telefon 31-22. 31-23. 31-24 Rokopisi se oe vračajc CONCESSIONAKLA SSCLUŠIVA per la pubbllclta dl provenienza italiana ed estera: Unione Pubbliritš Italiana S A. Milane 20 angeikih letal sestreljenih Živahno letalsko udejstvovanje v Sredozemlju Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 17. februarja naslednje 626. vojno poročilo: V odseku pri Mekiliju aktivnost patrol-n'h oddelkov. Včeraj sta italijansko in nemško letalstvo ponovno napadli važne sovražne cilje v Libiji ter na otoku Malti. V hudem spopadu z velikim oddelkom britanskih letal je bilo 17 britanskih letal sestreljeni. med njimi 15 od nemškega, 2 pa od italijanskega lovskega letalstva. Na Egejskem morju je sovražno letalo, ki je bilo zadeto od enega naših torpednih letni. treščilo v morje. t zgodnjih jutranjih urah Je sovražnik poskušal napasti Castel Vetrano. Naša obramba na tleh je v tako.išnji akciji sestrelila bombnik tipa Wo1lin!rton, čegar posadka, 6 Novozelandcev, je bila ujeta. Neko drugo letalo istega tipa je bilo od nemškega lovskega letala prisiljeno k zasilnemu pristanku v bližini Modica. Letalo ni bilo poškodovano. Sedemčlanska posadka je b:la ujeta. Žrtve letalskih napadov Rim, 17. febr. Včeraj so bili objavljeni podatki o zadnjih letalskih žrtvah med civilnim prebivalstvom. V noči na 14. februarja so bili v občini Biancavilli ubiti 3 civilisti, ranjenih pa je bilo 5, v občini Santa Maria di Licodia so bile 4 žrtve, ranjena pa sta bila 2 moška. V noči na 15. februar sta bila v Siracuzi ubita 2, ranjenih pa je bilo 16 ljudi. V Floridiji sta bila ubita 2 civilista, ranjeni pa 3. Med žrtvami je tudi 6 otrok v starosti pod 14. letom. (Piccolo.) Nemško vojno poročilo Nov sovjetski poraz na vzhodnem bojišču — Zopet velik plen — Kad Samo padlih sovjetskih vojakov Iz Hitlerjevega glavnega stana, 17. febr. Vrhovno peveljništvo nemške vojske je včeraj objavilo naslednje poročiOo: V srednjem odseku vzhodnega bojišča je bila uničena ena izmed obkoljenih skupin sovražnih sil. Ujetih je bilo 800 ljudi ter zaplenjenih 42 topov. Tudi v drugih odsekih so bili sovražniku prizadeti novi hudi porazi. V borbi proti sovjetskim letalskim silam je bilo včeraj uničenih 46 letal. Na nemški strani sta bili izgubljeni dve letalL Na področju Rokavskega preliva je neka ladja, ki služi za rušenje zapor, v kratki bitki prizadela sovražnim motornim tor-pednim čolnom več udarcev. Verjetno je, je bil en angleški motorni čoln potopljen. V severni Afriki so nemške in italijanske sile dosegle uspehe pri svojih lokalnih sunkih. Skupine nemških bojnih letal so na Malti povzročile z bombami veliko razdejanje med vojaškimi in pristaniškimi napravami v La Valetti. Pri letalskih napadih na letališča na tem otoku so bili na vzletiščih uničeni trije britanski bombniki, v skladiščih pogonskih sredstev pa so nastali požari. V letalskih spopadih nad Malto in nad vzhodno Cirenaiko so nemški lovci sestrelili 15 britanskih letal, ne da bi sami izgubili kako letalo. Pri uspešnem prodoru naših pomorskih sil skozi Rokavski preliv so se posebno odlikovali minolovci »n zaščitne ladje pod poveljstvom pomorskega kapitana in ko-modorja Rugeja. Iz Hitlerjevega glavnega stana. 17. februarja Vrhovno poveljništvo nemške voj- ake je objavilo danes naslednje vojno poročilo: V bojih v srednjem odseku vzhodne fronte se je posrečilo skupini sovražnikovih sil prebiti naše črte na področju 80 km južnovzhodno od Vjazme. Po hudih bojih je bila v protinapadu obkoljena in uničena. Ostanek 1848 ujetnikov, 17 oklop-nih voz, 86 topov, na stotine strojnic, metalcev granat in vprežnib sani, kakor tudi mnogoštevilni drugi vojni material smo zajeli. Razen tega smo ugotovili doslej na bojišču nad 5000 padlih sovražnikovih vojakov. V času od 14. do 16. februarja je bilo v bojih na vzhodu zaplenjenih ali pa uničenih 79 oklopnib voz in 134 topov. Sovjetsko letalstvo je izgubilo včeraj 48 letal. Pogrešamo 4 lastna letala. Nemške podmornice so vdrle v Karelij-sko morje in potopile pri otokih Aruba in Curacao 3 petrolejske ladje s skupno 17.000 br. reg. tonami ter so obstreljevale s topovi rafinerijo petroleja in pristaniške naprave. V severni Afriki nI bilo noben'h pomembnih vojnih operacij. Pred Aleksan-drijo je napadla nemška podmornica oddelek angleških vojnih ladij, v katerem so bile 1 križarka in 3 rušilci. Dve sovražnikovi enoti sta bili s torpedi močno poškodovani. Pri poletu nosameznih angleških bombnikov nad Nemški zaliv je bilo v pretekli noči sestreljeno eno sovražno letalo. V vojnem poročisu od 15. januarja Imenovani stražmojster Kirchner, topniški vodja v bateriji napadalnih topov, je sestrelil včeraj nadaljnjih 7 oklopnih voz. Horthyfeva poslanica madžarskemu parlamentu Jutri bosta obe zbornici izvolili na skupni seji podregenta Budimpešta, 17. febr. s. Kakor je bilo že napovedano, sta se sestali obe zbornici, da Izvolita novega podregenta. Na včerajšnji seji je min. predsednik Bardossy v poslanski zbornici prečital reskript regenta, ki pravi v njem med drugim: Letos bom star 74 let in v bližnjih dneh bo poteklo 23 let, odkar sem z zaupanjem madžarskega naroda prevzel vodstvo države. čeprav se zavedam vseh svojih fizičnih tn intelektualnih moči, mi leta otežujejo ogromno delo, ki mi ga nalaga vodstvo dr_ žave ln ki ga opravljam že več kakor dve desetletji. Ker je zakon o podregentstvu že uveljavljen, izražam željo, da parlament izvoli podregenta. Nimam namena poslužiti se možnosti, ki mi je dana, aa podregenta določim, ker hočem, da priie svobodno do izraza volja madžarskega naroda po njegovem parlamentu in da ta izbere osebnost, ki jo smatra za najsposobnejšo za to mesto. Zato vas pozivam, da skličete obe zbornici. Reskript je med poslanci, ki so vstali s svojih sedežev, izzval navdušene ovacije za regenta. Do slične manifestacije je prišlo tudi v zgornji zbornici, ko je Bardoaay prečitai Horthyjevo poslanico. V četrtek ; e bosta glede na to sestali obe zbornici k skupni seji in bosta Izvolili podregenta, ki ga bo predlagala vlada v sporazumu s parlamentarno večino. Minister Bottai na povratku iz Nemčije Berlin, 17. febr. s. Italijanski prosvetni minister Bottai, ki se že nekaj dni mudi v Nemčiji, je imel več razgovorov z nemškim prosvetnim ministrom dr. Rusto o tesnejše sodelovanju obeh zavezniških držav na šolskem področju. Včeraj je bil minister v spremstvu veleposlanika Alfierija P« maršalu Goringu in pozneje še pri zunanjem ministru Ribbentropu. Snoči je zaključil svoj obisk v Berlinu in je odpotoval nazaj v Italijo. Na postaji so se poslovili od njega prosvetni minister Rust in drugi visoki funkcijonarji nemškega Prosvetnega in zunanjega ministrstva, italijanski veleposlanik in ostalo osebje veleposlaništva v Berlinu Predsednik albanske vlade v Rimu Rim, 17. febr. s. Albanski min. predsednik senator Merlik Kruja je včeraj dopoldne prispel v Rim. Kruja je gost italijanske vlade. V Rim je prispel s posebnim vlakom ob 9. in so ga sprejeli državni podtajnik v mnistrskem predsedništvu, Podtajnik stranke, guverner Rima, prefekt, zastopniki zunanjega miniastrstva in druge ugledne osebnosti. Državni podtajnik Russo ga je toplo pozdravil v imenu vlade, nakar so bili albanskemu min. predsedn ku predstavljeni vsi prisotni. Pregledal je častno četo karabinjerjev in se nato odpeljal v mesto, skoz; špalir množice, ki mu je viharno vzkl kala. Senator Kruja bo ostal v Rimu do petka. 2e včeraj dopoldne je bil v posebnih avdijencah pri Kralju in pri Duoeju. Poklonil se je tudi pred zemskimi ostanki pokojnih vladarjev v Pantheonu, pred spo- menikom Neznanega junaka in pred spomenikom padlih fašistov. Hrvatska vojaška misija v Neaplju Neapelj, 17. febr. s. Včeraj se je v Neaplju mudila hrvatska vojaška misija pod vodstvom maršala Kvaternika. Spremljali so jo general Oxilia in višji letalski častniki. Vojaška misija si je ogledala mesto. Kandidat za poglavarja 1 > anglikanske cerkve Buenos Aires, 17. febr. s. Iz Londona poročajo, da je med kandidati za canterbur-ryskega nadškofa kot naslednik dosedanjega poglavarja anglikanske cerkve dr. Temple, sedanji yorški škof, ki upa, da bo postal novi poglavar anglikanske cerkve. Uspeh mu je skoraj zagotovljen spričo politične doktrine, ki jo zastopa in ki se lahko obeleži z eno samo besedo »maščevanje«. V enem izmed svojih »volilnih govorov« je znameniti nadškof govoril o razvoju vojne, o škodi in bedi, ki jo je povzročila vojna in je menda v duhu krščanskega usmiljenja dobesedno zaključil: Mi se moramo maščevati. Mi moramo biti prežeti duha osvete.« Spričo teh besed so postali pozorni nanj, posebno oni, ki se v Angliji čutijo več ali manj odgovorne za vojno. Račun, da bo v njihovih vrstah angleški primer, ki ne bo govoril v imenu vere. miru in ljubezni, marveč bo ljudstvo pozival k razdejanju in maščevanju jim je močno pri srcu. Očitno je dr. Temple najvrednejši naslednik nadškofa v ostavki ln najprlstnejši predstavnik anglikanske cerkve. Obnovite naročnino! RAZŠIRJENJE JAPONSKIH OPERACIJ Japonski mornariški minister o dosedanjih uspehih japonskega brodovja in letalstva Tokio, 17. febr. (Domei.) Včeraj je pred japonskim parlamentom podrobno poročal o mornariških in letalskih operacijah, ki so se razvijale pred okupacijo Singapura. japonski mornariški minister Simada. ki je med drugim izjavil, da so samo v petih dneh. med 10. in 14. februarjem, japonske pomorske sile potopile eno sovražno kri-žarko. eno podmornico, dve tonn:čarki. eno ladjo za specialno službo, eno nosilko min in 8 transportnih parnikov s skupai 64.000 tonami. Nadaljnjih 17 drugih sovražnih ladij, vštevši neko nizozemsko križarko. je bilo uničenih ali poškodovanih v operacijah proti Nizozemski Vzhodni Indiji. Mornariški minister je nadalie naglasil, da so japonske podmornice razširile svoje operacije že izven soseščine Malaiskega polotoka na Indiiski ocean, kjer ogražajo sovražnikove prometne zveze. O operacijah proti Nizozemski Vzhodni Indiji ie mornariški minister dejal, da so japonske sile po zasedbi Tarakana in po izvojevaniu kontrole nad Makasarsko morsko ožino 24. januarja iznenada zasedle Pa-li Papan v zapadnem delu Bornea in Kan- dari v jugovzhodnem delu Celebesa. S tem je prišlo v japonsko oblast največje petro-lejsko polje v okolici Palik Papana, na katerem se vrelci sedaj popravljajo. Dne 31. januarja so japonske sile močno napadle Amboino v otočju Molukov in oporišče Seguru. s čemer so si izvojevale kontrolo nad Bandskim morjem Dne 9. februarja so nato japonski izkrcevalni oddelki napadli najvažnejšo luko otoka Celebesa. Makassar. s čemer so dokončno prišla v japonsko posest vsa važna oporišča na Celebeškem otoku. Pričel se je japonski nspad na Javo, ki jo sovražnik smatra za najvažnejšo zavezniško oporišče. Dne 3. februarja je bil izvršen sovražni napad na Surabajo. V tem napadu je japonsko letalstvo uničilo glavno silo združene ameriško-nizozemcke vojne mornarice s potopitvijo ameriške križarke tipa »Hou-ston*. neke nizozemske križarke razreda »Java« in še neke druge nizozemske križarke. Poškodovani sta bili dve nadaljnji nizozemski križarki. Dne 9. februarja so nato .faponcke sile napadale sovražnikova letališča okrog Batavije in pri tem uni- čile ali sestrelile 20 sovražnih letal. Dne 23. januarja so japonske mornariške sile napadle Rabaul v Novi Britaniji. Istega dne so japonski izkrcevalni oddelki zasedli Caving v severnem delu Nove Irske. Japonsko letalstvo je 1. februarja izvršilo protinapad na ameriško vojno brodovje ob Maršalskem otočju, sestavljeno iz križark in letalske matične ladje, ki se je približalo japonskemu otočju in ga pričelo obstreljevati. Japonsko letalstvo je zažgalo veliko sovražno križarko. sestrelilo 11 sovražnih letal in s tem odbilo sovražnikov napad. I V nadaljnjem svojem govoru je Simada odkril, da so japonske pomorske sile v raz-dobiu od 21. januaria dalje potopile 2 sovražnikova rušilca. 15 podmornic. 34 treov-I skih ladij in ladij za oocebno službo v ce-• lotnem obsegu 210.000 ton. Pripomnil je ; nadalje, da je bilo od pričetka voin» po-j topljenih v celoti že 33 sovražnih podmor-' nic. V vsem tem času je japonska mor-' narica izgubila samo 36 svojih letal, dočim so znašale celokupne dosedanje izgube sovražnikovega letalstva 1254 letal. Kako je bila izvršena predaja Singapura Razgovor japonskega generala Jamašite s poveljnikom angleške obrambe generalom Percivalom Tokio, 17. febr. d. O 49 minut trajajočih dramatičnih razgovorih, ki sta jih imela tik pred predajo Singapura vrhovni poveljnik japonskih oboroženih sil v Malaji general Tomojuki Jamašita in poveljnik britanske obrambe v Singapuru A. E. Per-cival, so se zvedele sedaj naslednje podrobnosti. General Jamašita Je nagovoril britanskega generala Percivala, ki se je ob 18.40 minut v nedeljo zglasil pri Fordovih delavnicah ob vznožju griča Bukit Timah, takole:: Želim zvedeti od vas, ali prista-nete na brezpogojno predajo.« Po poročilih z japonskega viira je bil britanski general Percival zelo potrt. Obraz in oči so mu bile zelo zatekle in bil je zelo rdeč,*ko je odgovoril: »Da«. Jamašita je vprašal nadalje: »Ali so vaše čete ujele kaj japonskih vojakov?« Percival je odgovoril: »Nobenega.« Jamašita: »Kaj se je zgodilo z japonskimi civilisti?« Percival: »Vsi Japonci, ki so Jih britanske oblasti internirale, so bili poslani v Indijo. Indijska vlada je seveda ▼ polni meri zajamčila. da Se jim ne bo zgodilo nič hudega.« Jamaši'a: »Sedaj želim slišati od vas, ali se hočete predati? Vztrajam na brezpogojni predaji. Kakšen je vaš odgovor?« Percival je odgovoril: »Ali mi lahko dovolite časa do jutri?« Jamašita: »Do jutri? V tej stvari naravno ne morem čakati in v tem primeru bodo japonske čete še ta večer zopet napadle.« Percival: »Ali bi b'lo mogoče počakati do 23.30 tokijskega časa?« Jamašita: »V tem primeru se bodo japonske čete borile nadalje do tega časa. Recite: da ali ne.« Percival ni odgovoril. Jamašita je ponovno povzel: »Z,elim zvedeti od vas defi-n'tivnj odgovor ln vztrajam na brezpogojni predaji. Kaj odgovarjate ua to?« Percival: »Da.« Jamašita: »Dobro. Streljanje se mora potem prenehati ob 22. Takoj bom poslal tisoč japonskih vojakov, da bodo v mestu vzdrževali red in zakonitost. Ali pristajate na to?« Percival: »Da.« Jamašita: »Ako bodo ti dogovori prekr-šen', bodo japonske čete takoj prešle v splošen napad na singapursko mesto.« Britanski general Percival, v čigar spremstvu sta bila tudi šef njegovega generalnega štaba K. S. Tolance in general Newbiggin, je po tem razgovoru zopet vstopil v svoj avtomobil, ki je nosil poleg bele zastave tudi še »Union Jack«, ter se vrnil v singapursko mesto. Predaja Sinjrairrra v celoti izvršena Tokio, 17 febr. (Domei) Dopisnik lista »Nl*i Niči« iavl-ia z otoka Srnina (Sin?a-purja) da so laponske oblasti v skladu 7 včeraj dogovorieniml podrobnimi določbami o predaji Singapura že prevzele vse važne zgradbe v Singapuru. med drugim vse trdnjave, vojaške naprave, upravne ln gospodarske ustanove. Dopisnik javlja nadalje, da so bile v tem podrobnem dogovoru o predaji sprejeli z britanske strani vse japonske zahteve brez izjeme. Pogrešan avstralski general fianghaj, 17. febr. d. Iz Sidneya v Avstraliji javljajo, da že od 14. februarja nimajo nobenih vesti o avstralskem generalu Gordonu Bennettu, ki je poveljeval avstralskim četam v Singapuru. NI znano, ali je generalu Gordonu Bennettu uspelo umakniti del svojih čet še pred kritično dobo in ali so njegove čete morda sedaj kje na morju. Mikadova zahvala za čestitke Tokio, 17. febr. (Domei). Cesar je brzojavno odgovoril italijanskemu kralju Nj. Vel. Viktorju Emanuelu III. in mandžur-skemu cesarju Kangtelu na njuni brzojav. ki, v katerih sta čestitala o priliki padoa Singapura. čestitke tujih diplomatov v Tokiju Tolclo, 17. febr. (Domei). Italijanski veleposlanik v Tokiju Indelli, nemški vele poslanik Ott, poslanik Madžukua, veleposlanik nankinške vlade in drugi diplomaU skl predstavniki držav osi so včeraj pose-tili šefa japonskega generalnega Štaba generala Sugijamo in mu čestitali k padcu Singapura. Vojaški in mornariški ter letalski ataše M Italije, Nemčie, Mandžukua in drugih držav so se zglasill v mornariškem ministrstvu ter prav tako izrazili svoie čestitke k japonski zmagi. Siamskl poslanik je mornariškemu ministru filma-di izročil posebno poslanico predsednika Jl-amske vlade Luang Pibul Songgrama. Ge_ neralni guverner Koreje general Jiro Mu-nami je v imenu 20 milijonov korejskega prebivalstva poslal generalu Sugraml brzojavne čestitke k zmagi pred Singapu-rom. Tokio. 17 febr (Domei). Kitajski veleposlanik v Tokiu Suliang in siamski poslanik Nai Direk Cajanama sta popoldne obiskala japonskega min. predsednika generala Toja ter mu izročila čestitvene poslanice svojih vlad o priliki okupacije Singapura. Slavje v Tokiju Tokio, 17. febr. s. V proslavo zmage v Singapuru je japonsko ministrstvo izdalo novo serijo zakladnih bonov v skupnem znesku 10 milijonov jenov. Boni so po 5 in 10 jenov. Poleg tega so oblasti dovolile, da si sme vsaka družina nabaviti v proslavo zmage po dve steklenici piva. fižol, slaščice in bonbonov za otroke pod 13 leti starosti Za posebne kategorije ljudi bodo v pros'avo te zmage v prodaji tudi čevlj' r. gumastim podplatom in gumaste žoge Teklo, 17 febr. (Domei) O priliki padca Singapura so japonske oblasti izdale posebne poštne znamke s slikami japonskega generala Nogija in admirala Toga. Znam- ke nosijo tudi posebne napise. General Nogi in admiral Togo sta se posebno odlikovala že v rusko-japonski vojni L 1904. „Lu2 na jugu" Tokio, 17. febr. (Domei). Po odredbi ;a_ ponskega glavnega stana, ki je bila objavljena v torek opoldne, se preimenujeta sm_ gapurski otok in singapurska luka. Singi-purski otok se bo v bodoče imenoval otok. fionan, singapurska luka pa luka Shonm. Ime fionan pomeni »Luč na jugu«. Proti Birmi in Nizozemski Indiji Tokio, 17. febr. s Kar se tiče japonskih namer po padcu Singapura opozarjajo v tukajšnjih političnih krogih, da se bodo japonske operacije razvijale v bodoče tako, da se prekinejo prometne zveze med Cungkingom in Birmo in da se Birma osamosvoji. Nadalje bodo Japonci do kraja uničili sile Nizozemske Indije. Kar se tiče Avstralije in Nove Zelandije pričakuje Japonska, da bosta prišli k pameti in presodili položaj tako, kakršen je v resnici. Enako stališče zavzema Japonska tudi gie-de vlade v Cungkingu. Izpraznjevanje Ranguna Bangkok, 17. febr. s. Rangun je skoraj že docela evakuiran. Ulice so zapuščene in tihe Večina indijskih trgovcev je zaprla svoje lokale. V zadnjih dneh se je prostovoljno izseljevanje civilnega prebivalstva še povečalo. Spopad v vodah Nizozemske Indije Šanghaj, 17. febr. d. V Sidneyu je bilo službeno objavljeno, da je skupina 42 japonskih letal napadla včeraj zavezniško brodovje v vodovju blizu otoka Timorja Avstralsko poročilo samo pravi, da je napad trajal eno uro, dočim ne objavlja podrobnosti o uspehu japonskega napada. Nadalje pravi poročilo lz Sidneya, da Je včeraj zopet preletelo japonsko letalo luko Moresby v Novi Gvineji. V avstralskih krogih vlada vznemirjenje zaradi japonskega lzvidniškega delovanja na področju Moresbyja ln so splošno prepričani, da predstavlja ta luka naravnost idealno oporišče za prlčetek japonskih vojaških operacij proti Avstraliji. V merodajnih krogih zahtevajo, naj bi se čim hitreje oborožila oporišča v Novi Gvineji, ker ima Avstralija le na ta način še kaj upanja, da se s tamkajšnjih oporišč ne bodo pričele odločilne vojaške operacije proti Avstraliji. Razbiti konvoji Tokio, 17. febr. Japonski glavni stan Je objavil, da je japonsko vojno brodovje južno od Singagpura napadlo več sovražnih konvojev. 32 ladij je bilo poškodovanih ali potopljenih. Med njimi Je nekaj kri-žark, podmornic, topničark in mJnolovcev. (Popolo di Trieste.) Oglasi v »Jutru« imajo vedno uspeh! Churchlilova priznanja o nesposobnosti ln pomanjkljivosti angleške obrambe Rim, 17. febr. s. Churchill je poskusil ustaviti val nezadovoljstva in pf-srimizma, ki se je dvignil po vsem bmtanskem imperiju zaradi zadnjih hudih porazo«- Anglije. Zato je imel govor, v katerem ie skuša.' zmanjšati zgodovinski pomen dogodkov v zadnjih šestih mesecih vojne in pr mer j a ti sedanji položaj & položajem pred lete m dni Govorim je dejal, pod težo hudega vojaškega poraza, ki ima lahko težke posledice. Prišlo je do angleškega ;n imperialnega poraza. Singapur je kapitulira.]. Ves Malajski polotok je zaseden, okrog nas na se zbirajo še druge nevarnosti in aobena nevarnost kar se jih je že prei pojavilo, se ni na noben način zmanjšala Preteklo leto je de:al. smo bili že več kakor leto dni popolnoma sami v borbi proti Hitleriu in Mussoliniju. Braniti smo morali Egipt Nilsko dolino. Sueški prekon in predvsem srno morali prevažati življenjske 'n druge nujne potrebščine ter strelivo nreko Atlantskega c~eana. neprestano v nevarnosti pred nemškimi in italijanskimi podmornicami in letali. Toda brez teh dobav nam ni bilo mogoče živeti, kai šele nadaljevati voine Vse to moramo storiti tudi danes. Kakšna je danes možnost, da preživimo to vojno? Ali je ta možnost boljša ali slabša kakor v avgustu leta 1941? Kaj je z britansknn imperijem in skupnostjo britanskih narodov? Ali je položaj boljši ali slabšn kakor tedaj? Churchill je nato obeležil splošni položaj ln poudaril da bi Anglija nikoli ne bila sposobna sama braniti Pacifika ir vzhodne A zi j e pred napadom Japonske ko :e že boria z Nemčijo in Italijo ki ».ta obe bili že dolgo časa —ej pripravljeni za vojno in ko ie bila močno angažirana na Nevernem in na Sredozemskem moriu kakor tud na Atlantskem r"ceanu Usrelo nam ie koma i je dodal, da smo obdržali glavo nad vodo v svoji lastni hiši Uspelo nam ie koma: z,b>-ati nainujnejša živila da se ohranimo pri življenju, in zagotoviti s5 dobave brez fca+cih bi ne mogli nadaljevati sedanje vojne Komaj za las nam ie uspelo ^h^ariti svoie posto;a"ke v do'ini Nt',3 in na Srednjem vzhodu Sredozemlje, ie Chtrrclrill dobesedno delal je z-anrto in ves naš promet se mora usmeriati okrog rta Dobre nade To pomeni. da lahko sleherna na^a ladia opravi le tri pot; na leto. Vse. kar smo storili je bilo po^-ehno piede na naše one-rac!'e proti sovražniku in ^'"-de n? pričakovan ie niegovecta nanada Trdo se borimo v Libijski puščavi. k;er bo morda kmalu pri?1o do rebrne bitke Kako sme •orej mort'i se ie Churchill vprašal, spričo takega po^oraia zaieti v klešče, ogroženi in nenre-stano naoad^ni por.V-beti za varno®* vzhodne Arije proti tolik falangi železa in r^n 'a ki se je sprožila proti nam z lanon-sk"? Odkrito vam bom povedal da nisem veriel da je voina proti angleškemu imperiju in Zedinienim državam v japonskem interesu. Zaradi tega Japonci seda i trium-firaio ir. kažejo svoje navdušenie vccmu svetu Mi trpimo in smo potrti. Trdnjava, ki ščiti dežele rn otoke na Pacifiku in o kateri smo mislili, da je nezavzetna je bila uničena. Pomorska si'a vojnega brodovja Zedinjenih držav" je bila omriana. V tako nasita'e vrzeli so vdrle japonske oborožene sile. Tako v zraku kakor na morju in na kopnem so se te oboroč^ne sile že izkazale za strašnega nasprotnika. To dokazu ie da bi ne imeli nikoli niti najmanjše možnosti, da bi se sami branili pred ianonsk;mi sPami. čeprav bi se s katerega ko'i vidika bolje pripravili, kakor smo se. dokler nas pa-rodnosocial:st:čna Nemčija grah' za golta-nec. fašisHčr.a Italija za pas. Toda nais'ab-še ni prir,'o kakor je dejal že v svo;em zadnjem govoru v srodnii zbornici in zato sedaj znova opozarja, da se bo treba še mnogo mesecev trdo boriti in predati še nešteto nesreč, težkih izgub An^eski narod ^akaio še mučne skrbi Zaradi tega na moramo ojačiti svojo odločnost in utrdit' svoio edinost, drugače bomo naprsvili smrt-ni zločin tako za nas kakor za one. ki so z nami ker tedaj bi se vse sesulo. Churchilli je pozval angleški narod, naj se še tesneje zbere, da bo laže prenese' nevarnosti bodočih dni. Opozoril je na zgled rusk;h boljševikov. o katerih je kazailo. kakor je dejal, še lani. da jih je nemški vojni stroj popolnoma pregazil. pa se zaradi tega niso pričeli prepirati med seboj, marveč so se še trdneje združili, da se pripravijo za protiofenzivo. Zato poziva angleški narod, naj smatra za svojo narodno dolžnost, da di vladi še trdnejšo oporo solidarnosti, na katero se bo lahko oprla tako. da se napake v vojni ne bodo mogle izkoristiti proti r . , i > '--I njemu. 5 Odmevi Churchillovega zagovora Berlin, 17. febr. s. >Morgenpost« kratko komentira Churchillov govor in poudarja da tokrat niti ni skušal maskirati ali olep Sati resničnost golih dejstev. Priznal je kapitulacijo Singapura s cinično brezobzirnostjo, ki je že v navadi pri angleškem ministrskem preded3niku. Glavni vojni krivec, pravi Ust, je s tem priznal svoj osebni poraz, toda to nI ne prva ne zadnja bitka, ki jo je izgubil, gotovo pa je najbolj katastrofalna, ker odločilno vpliva na usodni potek vojne, ki so jo posebej sprožile anglosaške sile. Baenos Aires, 17. febr. s. »Washlngton Post« razpravlja o Churchillovem govoru in pravi med drugim, da so bili razočarani oni poslušasci, ki so pričakovali od Churchilla vsaj kakšen namig na prodor nemških ladij skozi Rokavski preliv. List obeležuje Chur-chillove izjave za govor, ki je bil doslej najbolj defenziven izmed vseh, kar jih je imel, odkar ima oblast v rokah. Govor bi tudi ne mogel biti drugačen, ker so anglosaški narodi v splošnem in Velika Britanija še posebej doživeli v zadnjih dneh udarce, ki so jih zamajali. Churcillovi kritiki, pripominja list imajo prav, če zahtevajo, naj se nesposobni elementi izločijo lz oboroženih sil. Angleški vojni ustroj potreben popravila Stockhoim, 17. febr. d. Admiral angle. Skega vojnega brodovja sir Roger Keyes je imel včeraj v Gosportu govor, v katerem je med drugim naglasil, da se želj odreči komentarju k uvedeni preiskavi o obžalovanja vrednih zadrjih dogodkih v Singapuru ter v ožjem angleškem vodovju, vseeno pa mora poudariti, da mora biti vojna mornar ca prosta v razvijanju mornariškega letalstva, v njegovem vežbanju in kontroli, Na koncu svojega zelo značilnega govora je admiral Keyea naglasil: Nekaj je povsem gotovo, namreč, Ja se mora vojni ustroj naše dežele temeljito popraviti, ker bo moral sicer narod, ki čaka na zmago, plačati pogreške s svojim življenjem. Potrtost v Ameriki Buenos Aires, 17. febr. d. Velika pobitost, ki jo je padec Singapura povzročil tudi v Zedinjenih državah se jasno zrcali v poročilih ameriških agencij ter v pisanju ameriških listov. Tako n. pr piše sotrudnik agencije »Associated press«; Bitka za Malajo se je končala s popolnim japonskim uspehom in bitka za Nizozemsko Vzhodno Indijo, od katere je odvisnih mnogo reči, se je pričela z japonsko okupacijo Palem-banga. Japonci so sedaj v položaju, da bodo lahko naglo pomnožili svoj dobiček. Pričakovati je treba novih hulih udarcev. Zavezniški narodi so se znašli sredi krize, ki zahteva vse njihove sposobnosti in vso odločnost. List žPhiladelphia Racorder« pravj med drugim: Medtem ko so zavzeniki na Johorski morski ožini sanjali prav tako kakor svoj čas Francozi za Maginotovo linijo o svoji varnosti, je Japonska delala. Silo Japoncev smo podcenjevali, hkrati pa precenjevali svojo lastno pripravljenost. »New York Sun« sodi, da nič ne koristi bagateliziranje japonske zmage. Izguba Singapura pomeni več kakor samo izgube močne trdnjave. Naloga zaveznikov je po mnenju lista sedaj ta, da nemudoma revidirajo svoje vojne načrte. »New York Times« piše, ia pomeni kapitulacija Singapura dosti več kakor pa samo izgubljeno bitko. List zahteva da se ukrene vse potrebno, da bi se z izgubo Singapura tudi končal čas presenečenj. Pesimizem predsednika avstralske vlade Rim, 17. febr. s. Avstralski ministrski predsednik Curtin je o padcu Singapura izjavil: Za nas je padec Singapura avstralski Dunkerque in sedaj se je pričela življenjska borba za Avstralijo. Rezultat te bitke ne bo odločal samo o usodi naše dežele, marveč tudi o nadaljnji borbi na ameriški fronti, pa tudi o usodi vseh dežel angleškega jezika. Naša naloga se ne omejuje samo na delež, ki ga moramo dati za svetovno vojno, marveč moramo sedaj braniti naše obale in mobilizirati naše sile brez vsake izjeme. Treba je, da se predvsem zanašamo sami nase. kajti pomoč od zunaj je zmerom problematična in nikoli se ni mogoče zanesti nanjo, ker se ne ve. ali bo prišla o pravem času ln ali bo. lahko pripomogla k temu, da se prekrižajo sovražni načrti. čangkajšek ne računa več z angleško pomočjo Berlin, 17. febr Neka švedska agencija je v komentarju o govoricah, da bo čang-kajšek v kratkem prišel v Moskvo, zabeležila, da ni izključeno, da bo namen cega obiska ustvaritev kitajsko., sovjetskega obrambnega bloka. Namestu, da bi se čangkajškove divizije angažirale v Birmi, k'er bi niti ne našle dovolj orožja, bi se morale p c tem mnenju še nadalje upirati Japoncem na svojih lastnih tleh, v potrebi tudi v vzhodni Sibiriji ali Mandžuriji, seveda v primeru, če bi Japonci napadli Sovjetsko zvezo. (Piccolo.) Klaslednik ameriškega admirala Harta Šanghaj, 17. febr. Ameriška vlada je 7. februarja objavila, da je bil Admiral To-mas Hart iz zdravstvenih razlogov prisiljen prepustiti vrhovno poveljništvo zavezniškega vojnega brodovja na Pacifiku nizozemskemu viceadmlralu Helfericku. Sedaj se je izvedelo, da je poveljstvo zavezniškega brodovja avtomatiko prešlo na nizozemskega viceadmirala, ker je bil admiral Hart 4. februarja, ko je bila njegova admiralska ladja križarka »Houston« potopljena, pri tem tud; sam ubit Poleg »Houstona« sta bili tedaj na morju pred Javo potopljeni tudi dve nizozemski križarki. Snežni zameti v Bosni Sarajevo, 17. febr. Zadnja dva dneva je divjal v Sarajevu silen snežni vihar. Na-meolo je poldrag meter snega. Promet vozil in pešcev je v mestu deloma nemogoč. Tudi vlaki ne vozijo prot; Brodu in Dubrovniku, (Popolo dl Trieste.) 25 študijskih psdpo? za slovenske kniiževnike in umetnike Razpisuje se 25 študijskih podpor po L 4000 za slovenske književnike in umetnike, ki bi nameravali izpopolniti svoje študije v Kraljevini. Prosilci, ki se žele udeležiti natečaja, morajo predložiti Visokemu komisarijatu — IV. oddelku do 28. februarja 1942-XX ne-kolekovane prošnje naslovljene neposredno na Visokeea komisarja ln priložiti naslednja dokazila prav tako na nekolekovanem papirju: a) potrdilo prMolreea občinskem obla-stva, da je prosilec Slovenec in prebiva v kaki občini Ljubljanske pokrajine; b) potrdilo o premoženjskih razmerah: c) potrdilo o zadniih dovršenih študijah: d) curriculum vitae (kratek življenjepis). V prošnii naj vsak prosile navede študije. ki jih namerava izvršiti, označi naj morda tudi višje ali izr>opoln1evalne zavode, v katere bi se morda rad vpisal, in čas ki era misli prebiti v Kraljevini. Prosilec more priložiti prošnji tudi vsa druga dokazila, ki se mu zde primerna za osvetlitev njegove umetniške Izobrazbe. Listinam, ki so bile Izdane v slovenskem leziku, je priložiti italliansld orevod. overovi ien po pristojnem uradu Visokega ko-mlaarHata. Podpora se izplača v dveh enakih obrokih, prvi takoi ko Štipendist prejme notni •ist za odhod v krni ki «1 fa Je Izbral drugi po dvomesečnem bivanju y kraju varnem. LjuMlana 13. februarja I9Svenska Dagbla-det« poroča, da bodo v kratkem razorožili in prodali 5 starih švedskih vojnih ladij. Med njimi so oklopnici »Oden« in »Folke«, rušilec »Munin« in še 2 drugi vojni ladji. (Piccolo.) Gospodarstvo = Velika dobava italijanske svile v Nemčijo. Iz Berlina poročajo, da so v glavnem zaključena pogajanja, ki so se pričela v januarju med italijanskimi in nemškimi predstavniki glede bodočih italijanskih do-naravne svile predvsem za oborožitvene potrebe. V celoti bo Italija dobavila Nem-Nemčiji 600.000 kg svile; od tega bo odpadlo 200.000 kg na svilene tkanine, 135 tisoč kg na svileni sukanec in 237.000 kg na surovo svilo. = Italijanska proizvodnja tobaka. Po svetovni vojni je Italija znatno povečala svojo proizvodnjo tobaka. Leta 1920. je morala uvoziti še 337.000 meterskih stotov tobaka, v razdobju 1931. do 1935. pa se je gibal uvoz le med 28.000 in 40.000 stotov. Pozneje je Italija pričela celo izvažati to-bak no samo v kolonije- temveč tudi Argentino in Francijo. V zadnjih letih se proizvodnja ni več bistveno dvignila, ker je že dosegla ono višino, ki je potrebna za popolno samooskrbo. Leta 1930. Je Italija pridelala 432.000 meterskih stotov tobaka. Proizvodnja tobačnih izdelkov pa je v zadnjih letih precej narasla, predvsem proizvodnja cigaret. Leta 1935—1936 je bilo v Italiji izdelanih 166.000 metersk.n stotov cigaret, Leta 1938—1939 že 200.000 in naslednje leto 239.000 meterskih stotov. V Italiji je 34 monopolskih tobačnih tvornic, ki zaposlujejo 21.000 delavcev. = Iz zagrebškega bančništva. Prva Hrvatska obrtna banka, ki je leta 1937 v zvezi z kreditno krizo znižala svojo glavnico cd 15 na 1 milijon din in jo zopet zvišala na 10 mrJijonov din, je sedaj sklenila izvesti povišanje na 25 milijonov kun Od novih delnic v nominalni vrednosti 15 milijonov kun, je sedaj že vpisanih 11 milijonov kun. Staro ravnateljstvo je odstopilo in je bilo izvoljeno novo. — Izravnalni sklad za hrvatsko zunanjo trgovino. Hrvatski minister za obrt, industrijo in trgovino je dobil pooblastilo, da sme pri izdajanju izvoznih in uvoznih dovoljenj pobirati posebne takse in predlagati posebne prispevke za izravnavo dobička ter v soglasju s Hrvatsko državno banko disponirati, s transfemimi kunami in s tečajnimi diferencami pri devizah. Na tsa način dobljena denarna sredstva bo uporabil v ta namen, da se pospeši izvoz določenih proizvodov in da se izravnajo cene uvoznega blaga. Vsi tako pobrani zneski se stekajo v poseben sklad za pospeševanje zunanje trgovina Ureditev denarnega trga v Srbiji. Kakor smo že poročali, je Srbska narodna banka nedavno znižala diskontno obrestno mero od 5 na 4% in lombardno obrestno mero od 6 na 5°/«. Čeprav so v zvezi z odprodajo zalog, ki se ne dajo nadomestiti, nastala znatna razpoložljiva gotovinska sredstva, ni bil ukrep Narodne banke toliko narekovan od razvoja razmer na denarnem trgu. temveč ima predvsem namen vplivati na denarni trg, da se doseže znižanje obrestne mere. V tej smeri Je omeniti tudi odredbo, po kateri je bila obrestna mera na kredite pri bankah ln denarnih zavodih s stroški vred določena na 8°/o. Sedaj gre skrb za tem. da se omogoči naložba razpoložljivih sredstev gospodar- stva in publike. Glede na prepoved tesav- riranja gotovine pride v prvi vrsti v poštev naložba pri denarnih zavodih. Zato je predvideno vlaganje razpoložljivih sredstev na tekočih računih s polletno in enoletno odpovedjo, ki prinašajo 2.5 odnosno 3®/« obresti Tudi Srbska narodna banka je uvedla posebne vložne račune, ki se nizko obrestujejo. Obrestovanje vlog pri novča-nični banki sicer ni običajno, vendar je ta ukrep, ki velja že pol leta. pokazal prav dobre uspehe. V zadnjem času razmišlju-jejo na merodajnih mestih o vprašanju emisije državnega posojila. To vprašanje pa še ni docela zrelo, ker se morajo prej končati pogajanja med nasledstvenimi državami Jugoslavije glede razdelitve državnega dolga Nostrificiranje državnih posojil v Srbiji je že izvršeno, tako da je mogoče pregledati, koliko obveznic starih državnih posojil je na področiu Srbije. Emisija notranjega posojila je še nezrelo vprašanje tudi zaradi tega, ker se gospodarske razmere po razpadu bivše Jugoslavije še niso docela normalizirale. Prej je tudi treba. da se na trgu uveljavi nižja obrestna mera. nakar bo šele mogoče razmišljati o tem kakšno obliko naj ima to posojilo (mišljeno je predvsem premijsko posojilo) in kakšno obrestno mero naj ;ma. Da pa se ugodi potrebam trga bo Srbska narodna banka ustvarila možnost naložbe likvidnih sredstev z izdajo kratkoročnega papirja, tako zvanih blagajniških bonov. = Uvedba dohodnine na Spodnjem Štajerskem. Po razširjenju nemških davčnih predpisov na Spodnje Štajersko in Gorenjsko je šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko izdal poziv, po katerem morajo davčni zavezanci do 31. marca t. L predložiti prijave za odmero dohodn ne, družbenega davka, obrtnega davka in davka na poslovni promet = Maksimalne cene za stare knjige v Nen *iji. Poročali smo že o najnovejši odredbi nemškega komisarja za cene. ki se tičejo maksimalnih cen za že rabljene predmete. Po najnovejšem pojasnilu se ta odredba nanaša tudi na stare knjige Predpisi glede maksimalnih cen za stare knjige ustvarjajo razliko med rabljenimi knjigami in antikvaričnimi knjigami Rabljene knj'ge (knj!ge. ki so v prometu kakor šolske knjige, romani itd.) se ne smejo dražje prodajati kakor po ceni. \i ustreza največ 75*/o nabavne cene za novo knjigo. Ne nanaša pa se maksimiranje cen na antlkva-rične knjige, to so vse izdaje pred letom i850., pa tudi poznejše izdaje, če gre za Objavljamo nadaljnje določbe o izvrševanju naredbe Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino glede ustanovitve Posebne blagajne za izplačevanje rodbinskih doklad. Prvih 12 členov teh doočb smo objavili že včeraj. Cl. 13. Delodajalec, ki ne plača prispevkov v osmih dneh po dospelosti, je dolžan plačati hkrati 6% ne zamudne obresti. Ce pa se plačajo prispevki, predpisani s plačilnim nalogom, samo delno, se porazdeli plačani znesek sorazmerno na vse z istim plačlnim nalogom predpisane prispevke. Cl. 14. Terjatve iz naslova rodbinskih doklad zastarajo v petih letih od dne, ko se je vročil plačilni nalog. Ce se plačilni nalog ne vroči v treh letih ol konca prvega leta po dospelosti, terjatev zastara. CL 15. Plačilni nalogi o prispevkih za rodbinske doklade so javni izvršilni naslovi. Ce ni pla&la, jih izterjajo zavarovalne ustanove prisilno po upravni poti na način in s prednostnimi pravicami za državne davke. V stečaju veljajo prispevki za rodbinske doklade za priviligirane terjatve. CL 16. Zakonski drug delodajalca, ki živi z njim v skupnosti, Jamči solidarno za plačilo prispevkov, ki jih dolguje delodajalec za rodbinske doklade. Prav tako jamčijo solidarno s podjetnikom za plačilo prispevkov tisti, ki je naročil delo in glavni podjetniki z manjšimi podjetn ki, katerim so poverili izvršitev posameznih del. Cl. 17. Delolajalci, ki po pogodbah, poslovnikih podjetij in sporazumih svojim uslužbencem že plačujejo višje rodbinske doklade nego so doklade, ki bi jim šle po naredbi z dne 13. januarja 1942-XX št. 3, so JJi dolžni izplačevati Se nadalje za tisti del, ki presega znesek doklad, katere izplačujejo zavarovalne ustanove. Cl. 18. Pri Posebni blagajni za izplačevanje rodbinskih doklad se ustanavlja odbor, kateremu predseduje predstavnik Visokega komisarja in ki je sestavljen iz sledečih članov: enega predstavnika Nasod-ne fašistične stranke (P. N. F.); enega predstavnika glavnega računovodstva Visokega komisariata; inšpektorja dela; obeh strokovnjakov Visokega konusariata pri Zvezi delodajalcev in pri Delavski zvezi; enega predstavnika Zveze delodajalcev; enega predstavnika Delavske zveze in ravnatelja Zavoda za socialno zavarovanje Ljubljanske pok:rajine. Cl. 19. Naloga odbora za rodbinske do-klale je: 1. da nadzoruje Posebno blagajno za izplačevanje rodbinskih doklad; 2. da pregleda letni poslovni uspeh in predlaga Visokemu komisarju, za kaj naj se namenijo razpoložljivi pribitki; 3. da podaja predloge o splošnih vprašanjih, tičočih se rodbinskih doklad in o njih razširitvi na druge skupine delojemnikov; 4. da od laja mnenje o nesoglasjih ki bi nastala pn uporabljanju predpigov o rodbinskih dokladah; 5. da odloča o pritožbah glede prispevkov in doklad. Cl. 20. Blagajno za izplačevanje rodbinskih doklad upravlja Zavol za socialno za. varovanje Ljubljanske pokraJ-ne po določbah naredbe štev. 3 z dne 13. januarja 1942-XX, po teh dopolnilnih določbah in po notranjih predpisih Zavoda. Proračunsko leto Blagajne se začne 1. januarja in se konča 31. decembra vsakega leta. Prva proračunska doba se je začela 1. decembra 1941-XX in ae konča z 31. decembrom 1942-XXI. Cl. 21. V proračun vsake poslovne dobe spadajo bremena in posebni poslovni izdatki, sorazmerni delež splošnih izdatkov Zavoda za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine in drugih ustanov, ki jih določi Visoki komisar po predpisanih prispevkih, ko je dobil mnenje odbora, in prispevek za poslovanje Inšpekcije dela. Od čistega prebitka vsake poslovne iobe je določen odstotni delež, ki ga odredi Visoki komisar po dobljenem mnenju odboia, za rezervni sklad. Ostanek prebitka določi Visoki komisar po zaslišanju odbora za pospeševanje izobrazbe in spopolnjevanja delavcev ter v prid | prve izdaje, luksuzne izdaje, knjige t po- I svetili odnosno z vrednostjo kot avtogram, knjige neznanih izdaj itd. Za take knjige se lahko zahteva tudi izredna cena. Posebni predpisi veljajo tudi za ostanke naklad in za neprodane naklade, ki se prodajajo z običajnim popustom «= Obtok bankovcev na Slovaškem. Slovaška narodna banka je predložila občnemu zboru bilanco za preteklo leto, iz katere je razvidno, da se je v teku lanskega ' leta obtok bankovcev nekoliko povečal in . je znašal ob koncu leta točno 2 milijardi ' slovaških kron. Rezerve zlata in zlatih deviz znašajo 100 miiljonov kron, državni dolg za zamenjavo bankovcev 469 milijo-j nov, menični portfelj 241 milijonov, inozemski vrednostni papirji 281 mil' "»nov, klirinška dobroimetja pa 845 milijonov. Pri glavnici 100 milijonov kron je znašal čisti dobiček 21.9 miiljona kron. — švicarski ukrepi v z.vezl z valorizacijo danske krone. Kakor smo že poročali, je bil tečaj danske krone na podlasri posebnega sporazuma z Nemčijo povišan za 8 odst Ker bi imela ta valorizacija za posledico podražitev uvoza danskega blaga v švlco in neupravičeno pocenitev švicarskih izdelkov na Danskem, kar lahko povzroči motnle v blagovnem in plačilnem prometu z Dansko, je švicarski zvezni svet odredil, da se pri izvozu švicarskega blaga na Dansko pobira posebna premija v višini tečajne rkzllke, katere donos se bo v celoti porabil za pocenitev uvoza danskega blaga. = Japonski jen in njegova z'ata pariteta. Po sedanji oficielni nakupni ceni za zlato ima Japonski jen vrednost 0.26 grama čistega zlata. Na posebno vprašanje v zgornji zbornici o tem, kako bo japonska vlada v bodoče določila ceno za zlato, je te dni odgovoril jc.ponski finančni minister Kaja, da smatra zlato za bodoče kot blago, ki se mu cena spreminja. Vlada bo po potrebi določila obseg proizvodnje zlata in bo po potrebi tudi subvencionirala nerentabilne zlate rudnike. Japonski tsk k temu povdarja. da pomeni izjava japonskega finančnega ministra ločitev jena od zlata. V tej zvezi gre tudi predlog, da se siam-ska valuta prilagodi japonski valuti. Lani v jeseni se je siamski »baht« ločil od angleškega funta, nakar je bilo določeno razmerje 1 »baht« enako 0.326 grama čistega zlata. Predlog gre sedaj za tem, da se siamska valuta devalvira, tako da bo siamski baht enako vreden kakor jen. akcijam za zaščito rodbine. Cl. 22. Blagajna za izplačevanje rodbinskih doklad zastopata pred oblastvi in nasproti drugim osebam skupno in pravno-veljavno predsednik in ravnatelj Zavoia za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine ali njiju namestnika. Cl. 23. Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine nadzoruje poslovanje ustanov iz člena 1. te naredbe, kolikor se tiče Blagajne za izplačevanje rodbinskih doklad. Cl. 24. Pooblaščene zavarovalne ustanove ne smejo v nobenem primeru trajno ali prehodno uporabljati vsote, pobrane za Blagajno za izplačevanje rodbjisk-h doklad. Od pobranih, a še ne odvedenih prispevkov se računajo 6% ne zamudne obresti. Cl. 25. Za poslovanje Blagajne za izplačevanje rodbinskih doklai vodi Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine ločeno posebno knjigovodstvo. O finančnem poslovanju Blagajne sestavlja mesečne, tro-mesečne in letne obračune. Najkasneje do 28. februarja vsakega leta se mora sestaviti letni računski zaključek za minulo leto s posebnim poročilom o delovanju in denarnem poslovanju Blagajne in z vsemi po. trebiumi statističnimi podatki. Tako obračuni kakor računski zaključki se morajo, ko jih je pregledal nadzorni odbor, predložiti v odobritev odboru za rodbinske doklade. Cl. 26. Vseh vrst taksnih pristojbin so oproščeni vse listine, knjige, vloge, predlogi, prijave, seznami itd. in vsi solni spsi, ki se nanašajo na izplačevanje rodbinskih doklad med Zavodom in njegovimi krajevnimi crgani z ene strani ter upravičenci ali delodajalci z druge strani, kakor tudi med Zavodom in državnimi, pokrajinskimi, občinskimi in cerkvenimi oblastvi, zavodi in ustanovami CL 27. Delavec, ki bi oškodoval Blagajno s tem, da bi neupravičeno prejemal doklade, mora povrniti Blagajni za izplačevanje rodbinskih doklad vse neupravičeno prejete doklade in stroške postopka. Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine je v takem primeru dolžen zadržati doklade, dokler ni poravnana povzročena škoda. Ce je povzročil delavec škodo Blagajni za izplačevanje rodbinskih doklad z delodajalčevo vednostjo ali pomočjo aH po njegovi malomarnosti, Je delodajalec z delavcem solidarno odgovoren za povzročeno škodo. Cl. 28. Ce dejanje ni huje kaznivo, ae kaznuje v denarju od 100 lir do 1000 lir: 1. delodajalec, ki pristojni zavarovalni ustanovi ne da o pravem času osebnih ali rodbinskih podatkov in drugih dokazilnih listin delojemnika ali ki ne prijavi delavčevega vstopa v Blagajno za izplačevanj« rodbinskih doklad ali njegovega izstopa iz nje ter vseh sprememb glede delavčevih osebnih ali delovnih razmer ali o njegovem delodajalea glavne zaposlitve ali ki ne spo-vsi, ki vodijo delo, če nočejo biti pri ovel-bah funkcijonarjem in nadzorovalnim organom na pomoč ali jim dajati podatke ali potrebne listine radi uporabe predpisov o rodbinskih dokladah, ali ki jih dajo vedo-ma neresnične ali nepopolne; 3. kdor odda neresnično izjavo ali stori druga dejanja prevare, da priskrbi sebi ali drugim rodbinske doklade. — V denarju od 20 do 200 lir se kaznuje delavec, ki ne sporoči imena delodajalca glavne zaposlitve ali ki ne sporoči o pravem času delodajalcu spremembe v rodbinskem stanju. CL 29. Kazniva dejanja iz člena 28. ta naredbe sodijo krajevno pristojna oblastva prve stopnje po skrajšanem postopku, določenem z naredbo z dne 26. januarja 1942-XX št 8. Denarne kazni se stekajo v Blagajno za izplačevanje rodbinskih doklad. Cl. 30. Uporabljanje naredbe št 3 z dna 13. januarja 1942-XX in te naredbe nadzoruje Inšpekcija dela Visokega komisariata. Cl. 31. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 9. februarja 1942-XX. Visoki komisar Emilio Graatoli Predpisi q izplačevanju rodbinskih dokfca Dežela, kjer rastejo dišave Po poročilih z bojišč bodo otoki Mo-luki kmalu popolnoma zasedeni po japonski vojski. Prvič so se Japonci na njih izkrcali 31. januarja in tedaj zasedli njihovo najvažnejše pristanišče Amboina. Že dolgo nrej, preden so Evropd razširili svoje raziskovalno delo tudi na Južno morje, so s kitajskim in arabskim posredovanjem prihajale na • oad začimbe z Moluških otokov. Ko so v z "etku 16. stoletja Portugalci poslali s\. .t d^nice na Daljni vzhod, so storili to v glavnem zaradi tega, da bi izključili iz trgovint z dišavami kitajsko in arabsko posredovanje. Leta 1511. so Portugalci na jugu Molukov odkrili otoke Banda, ustanovili tam trgovsko postajo in prevzeli vso trgovino z dišavami v svoje roke. To pa ni šlo v račun Holandcem ki so bili tedaj eden najmogočnejših evropskih trgovskih narodov. Portugalsko ^osposivo na Molukih je trajalo kakih 100 let, potem pa so jih Holandci kratko malo napaiili. premagali in prepodili z Molukov. Kar se je petem dogajalo na Dišavnih otokih, spada med najtemnejša poglavja brezobzirne kolonialne politike. Holandci so leta 1605. oto*t Amboino napravili za sedež nizozemske zapadnoln-cijske družbe in v kratkem času ugotovili, da se na Molu Ki h proizvaja več začini, kolikor se jih more z velikim dobičkom prodati. Za^o so si izposlovali od molu-škega sultana Ternata pravico, dlšavna drevesa po svoji volji Iztrebljati. kratkem je Izšla odredba, da se sr«-' gojiti žbice edinole na otoku Amix r /enje muškat-nega oreha pa je bilo Izključno dovoljeno le na otoku Banda. Ostali Moluški otoki so bili gospodarsko zapostavljeni in to je imelo za posledico srdit odpor domačinov, posestnikov plantaž. Mobilizacija trgovine na otoku Bandi in brezobziren pritisV Ho-Londcev na cene sta izzvala upore d^.,iači-nov in v medsebojnem oboroženem razra-čornavanju je izgubil življenje neki holandski admiral in cela vrsta trgovcev. V ou-govor na to so pripeljali Holandci ao;; čete, ki so brez usmiljenja vodile uničevalno vojno proti domačinom I^robivalstvo je bilo popolnoma iztrebljeno in otoki znova naseljeni z različnimi prebivalci Malajskega arhipela, predvsem z Javanci, Makasari ln Tlmorčani. Ta prvotna različna plemena ao se časom med seboj pomešala in tvo- rijo danes mešanico, ki se po telesnih lastnostih ln kulturi bistveno razlikuje od sosednjih plemen, naseljenih na otokih Ce-lebes in Novi Gvineji. Med Celebesom in Novo Gvinejo je razdalja približno 600 km. Dišavne otoke loči od Celebesa Moluška cesta, od Nove Gvineje pa Dampierska vodna cesta. Molukl tvorijo 3 skupine: na severu leže otoki Mo rotaj, Halmahera, Batjan Tarnate, Tidore in Mak jan, v sredini tvorijo otoki Obi, So- r amperi! »lil: • CS".::-' j te. ' 'ft-iSt^v; -ff i. li." V > ela in Gasa skupino zase, na jugu pa leže otoki Ceraiii, Ambon, Boeroe, Ambelau, Ceramlaoet, Gorom, Vatoa, Bella in Banda tesno skupaj. Pogorja na Mehiških otokih potekajo v isti smeri kakor gorske verige Celebesa in Nove Gvineje, tako da ni nobenega dvoma, da so v prejšnjih časih tvorili Molukl z Novo Gvinejo in Celebesom kopno deželo, ki jo je šele morje razdelilo na otoke. Molukl so skoz in skoz vulkansko področje. Na Severnih otokih je med 30 do 3000 metrov visoko dvlgajočimi se -mika- ~js7 j-■ :-> t. 3r ' ' ni de 10 neugasljiv Potresi zaradi tega niso nobena redkost. Podnebje je stalno vroče. Zaradi bogatih padavin, ki jih prinašajo s seboj monzumi. je na Molukih bujna vegetacija. Holandci. ki so morali v nadomestilo za močno okrnjeno proizvodnjo žbic in muškatnega oreha, nasaditi druge kulture, so začeli na otokih pridobivati poper, kavo, kakao. kopro ln druge tropske sadove. Vse to pa ni zadostovalo, da bi Moluki donašali želeni dobiček. Ko se Je v 19. stoletju razširil trg z začimbami, je bil otokoma Amboini in Bandi odvzet proizvodni monopol in začeli so spet po vsej moluški skupini otokov gojiti dišave. Toda domače prebivalstvo je bilo težko privaditi na delo, kajti bilo je navajeno živeti od sadov, ki jim jih je dajala narava v izobilju. Palma sago krije namreč glavni del njihove hrane. Raste najrajši na vročih in vlažnih tleh in za to so na Molukih idealni pogoji. Kadar palma dorase, jo podero, jI odrežejo njene krono ln jo razsekajo. Potem lzdolbejo stržen. ki vsebuje mnogo škroba, ri razsekajo in očistijo lesenih in vlaknatih delov. To store z večkratnim Iz- piranjem v tekočI vodi. Ko je popolnoma očiščena, dajo moko sagove palme sušiti. Pripravljajo jo potem kot jed kuhano ali pečeno. Tri palme zadostujejo moiuAkemu domačinu, da ima skozi vse leto prehrano. Delo okoII podiranja palm in priprave moke pa opravijo v Atirih dneh. Holandski misionarji so imel* od svoje vlade naročilo, naj z vsemi močmi prepričujejo in pojasnjujejo tem otrokom narave, da je treba delati Štiri dni v tednu, ne pa v letu. Zaleglo ni mnogo. Molukl so razdeljeni v dva guverpemana: Ternate in A.mboina. Prebivalci slednjega otoka so pritopili h krščanstvu pod portugalsko nadvlado; od holandske zasedbe sem pa pripadajo protestantom. Toda stari, od portugalskih jezuitov uvedeni običaji veljajo še vedno. V črnih oblekah in belih nogavicah hodijo žene ob nedeljah počasi in slovesno v cerkev. Noge obuvajo v dolge opanke, ki izvirajo Se lz portugalskih časov in imajo tudi portugalsko ime: tjane-la. Domačinom pa je vera po večini priučena zunanjost in le redko stvar srca. Najboljši dokaz za to Je živahna trgovina z dekleti, kjer Imajo svojo prvo besedo družinski poglavarji, ki jih prav nič ne motijo nauki krščanske vere (Glej zemljevid na prvi strani!) V Levjem mestu \ l. S • J*' K j*-- i. >- J > -:> š. • S'. ' < r - ?< 'ifcip; .,W • i JF % M Stolp znamenite »s\eus iii&e« v Ves svet govori o Singapura ln se vprašuje na eni in drugi strani sovražnih taborov: kako je bilo megoče, da je Levje mesto, kakor se imenuje Singapur po na.-e, izkazalo tako slabo usluge svojemu ponosnemu nazivu? Za vojno moralo britruvk--ga Imperija mora biti še prav p isebno mučna primerjava z usodami nekaterih drug h trdnjav. Anglija je svoj čas dobila Singapur po srečnem naključju. Sir John Stamfoid Raffles je ieta lo24. na Listno ;:es_ pridobil skromno rib ško vasico cd jo.ioiskega sultana. Kupč.ja je zLilla v angleški javnosti in tudi v angleškem parlamentu precejšen odpor. Poišči je moialo nekaj let, da je spoznala britanska adiniraliteta, da je ta močvirnati in od pj a gozdov a porasli gusarski otok pravcati nemški dar. Admi-raliteta se je zaveoaia, da lahko singapur varuje dohol v Avstralijo, na Novo Zelandijo, na Novo Gvinejo in na Borneo, prav tako kakor varuje promet na več Oa jnji vzhod in prot: Ze din jen. m driiavam S nga-pur varuje Hongkong prav tako, kakoi trgovska pota med Ind j:;k m oceanom in Kitajsko ter mod Japonsko in AvstraL «o. P: a-vi pomen Singapura pa so znali ocen ti šele po prvi svetovni vojni, ko se je Japonska tako nepričakovano dvignila, zla i i v vojaškem pogledu. Utrjevanje se je pričelo .sicer šele leta 1922., toda na raz po ag o je ' sune Je bil ves otok tujcem nedostopen. Posadka je bila kaj pestra, saj je bil Singapur nenavadna garnizija, v kateri al lahko občudoval najrazličnejše uniiorme. Vojaki i ao prejemali poseune trdnjavske Joklade in j ao živeli mnogo bolje, kakor sicer pri indijskih četah, nako resno je pojmovala Anglija položaj Singapuia, se je ziasti očito-vaio po tem, aa je bii Johorski nasip, ki veže aingapurski otok z maiajSK_m polotokom, staino zastražen od cele čete. Prav tako je b lo zastraženih vseh sedmero nio-stičkov, s katerim je mesto Singapur zvezano čez singapuiski potoček. Tu pa so hi n na straži civiizu detektivi. Angleška stat stika je priznavala, aa je v Singapuru v službi 14.000 policistov m nad 5.0uo agentov, ki so stalno nadzorovali pol milijona azijatskega premvalstva. Singapurska uprava je pustila, da se je po ou>ku duvje razraščala džungelska flora, predvsem visoki bambus, ker je vedela, da je to boljša ovira kakor booijikava žica in betonski jarki. Ko se je pričela velika napetost v Vzhodni Aziji, so bile na Singapuru in okoo&kh otokh položene neštete mine in tako so lahko angleški dnevniki še prei tedni p.-■saJ1. da je bil Singapur nekoč ponosno gu-sarsko gnezdo, ki ga je znaia samo Angiija očistiti in spremen.ti v tranjavo in ta da se bo držala z vsemi sredstvi do poslednjega moža in do poslednje pati one. Take besede zvemjo danes kakor bridka ironija Pomislit« je treba da je japonska vojska šele a. decembra pričeia svoj pohod čez Malajski polotok in je nezaii-žno zmagovala najtežje prilike po močvirjih džunglah in planinah. Zasedla je 150.uOO m*, nakar je 4. februarja zvečer prešla k napadu na Singapur. Osvojitev Sngapura je kronala pohod japonske vojske na dan 11. februarja, ki veija na Japonskem za svečani praznik japonske dinastije. Na Singapuru bodo potrebna le majhna popravila m vsa baza bo takoj uporabna pod novim gospodarjem. Orjaški suhi dok je b-1 s.cer uničen, toda trdnjavske naprave so le malo trpele ln velika podzemska skladišča streliva in drugh zalog so skoraj še nedotaknjena. V ostalem Japonci niso pridob il le velevažne trinjave, marveč najpomembnejše prekladal išče pnroanih bogastev na Tihem oceanu. bilo več kakor 30 milijonov funtov tterlin- gov in s tem se je že dalo kaj napraviti, tembolj, ker so kitajske, indijske in malajske delovne sile hudo poceni. Prijazno pogozaeno višavje okrog mesta je dobilo celo vrsto utrib in oklopnih baterij. Zazidali so oaleko3trelne ladijske topove. Poseben konvoj je dovažal vse potrebno gradivo za velike ladjedelnice, saj je bilo jasno, da tudi najboljSi vojna mornarica ni giblj-va, če nima lastne popravljalnice. Poleg plavajočega doka, ki so ga na zanimivi vožnji cez polovico zemeljske oble prepeljali iz Anglije, so čete delavcev napravile Se ogromen »uht. dok, ki so ga krstili z imenom kralja Jurija VI. in je bil dovršen v začetku leta 1938. Suhi dok je tehtal 50.000 ton m dan njegove posvetitve so praznoval. v vsem britanskem imperiju kot priče lek nove dobe za Vzhodno Azijo. V dnev-u.h n nočnih posadah je bilo na delu pri utrjevanju Singapura več kakor 15.000 r.iož, ki jih je vodil poseben štab angleških pionirjev in pomorskji inženjerjev. Kakor pomorskim napravam in trdnjavam, so po. večali veliko pozornost letališčem. Posa./iema kiališča so bila namenjena lovcem, pomorsk.m letalcem in bombarder-jem. Pa tudi civilno letališče je bilo docela vojaško izgiajeno. Ver ga utrdb sega s sin-gapuiskega otoka tja notri med otočke v neposedni okolici. Z izjemo majhne prostor- | Veliko zanimanje za posestva sta Kočevskem Novo mesto, 16. februarja Za posestva preseljenih Kočevarjev vk ia veliko zanimanje. Dan za dnem se javljajo reflektanti, ki si ogledujejo posestva, posebno ona, ki leže v nižjih legah, v zadnjem času pa narašča zanimanje tudi za bolj oddaljena in višje ležeča posestva Skoro za vsako hišo m posestvo je po več reflek-tantov. Kočevarji, ki se niso preselili, bi tudi radi nakupili še nekaj sveta, da bi si tako povečali svoja dosedanja posestva. Zanimanci se oglašajo pn družbi »Emona« v Ljubljani ter pri uradih družbe »Emona« ▼ Kočevju, Novem mestu ln Crmošnjicah. Ko ho družba pričela oddajati posestva v najem ali prodajati, bodo kočevske vasi kmalu naseljene s prebivalstvom slovenske naiodiu^jti, pa tudi obrtniki in trgovci bodo našli tod dober zaslužek. Ob nastopu pomladi, ko se bo začelo delo na polju, bo zavladalo živahnejše življenje po kočevskih vaseh. Zemlja v nižjih legah Je rodovitna in a pridnim in urnim obdelovanjem rodi dokaj bogato. Kraji so prav primerni tudi za rejo goveje živine. Saj je znano, da so imeli Kočevarji zmeraj lejx> in dobro rejeno živino, s katero so zalagali velik del Dolenjske z mesom, pa tudi prašičereja je bila iepo razvita in so se pri Kočevarjih vedno kupili lepi in mesnati prašiči. Pomanjkanje kavčuka v Ameriki Baenos Alren, 17. febr. s. Iz Washingtona poročajo, da je predsednik Roosevelt izjavil, da bodo Zedinjene države financirale pridobivanje kavčuka v Braziliji, omenil pa je, da iz Brazilije ne bo mogoče prejemati mnogo kavčuka, ker zmorejo brazilski gozdova na leto le 3C do 70 tisoč ton kavčuka. Trenutno jih je na razpolago 15.000 ton. AngleSki zaporni balon v Španiji Bilbao, 17. febr s. Veter je zanesel v luko Bermec blizu Bllbaoa angleški zapo-ni balon. V bližini San Vincenta de la Bar-guera pa je zaneslo na obalo dve mini. Obnovite naročnino! France Petelin: leg v pepelnlcul &©či Bilo Je po prvi svetovni vojni. Zagreb je živel kakor še nikoli prej. Pustni čas je bil veseljaški kakor si je to le mogoče zamisliti v mestu, ki je od nekdaj na glasu po živahnosti, vuselosti in zabaveželjnosti. Mizarski mojster, pri katerem sem stanoval daleč zunaj v predmestju, se je uveljavljal kakor si tega nikoli bolj ni upal misliti. Reč je namreč bila taka: vrstile so se ves p red p ust prireditve, dvorane so bile vsak večer ocl kine in komaj je mini-ia ena prireditev, je že bilo treba delati r.ovo okrasje, danes v slogu kakega športnega kluba, jutri v znamenju grbov in cehovskih znamenj kakega starega obrtniškega združenja. Do mene je segel val pustne veselosti le po pripovedovan ju našega vrlega mojstra. (Sedel sem pri debelih knjigah, pripravljal sem se za izpit, ali dični mojster je vsakokrat opoldne tako upehano vzdihoval o svoji velikanski zaposlenosti, da sem se moral obrniti od knjig in poslušati njegove prijetne tožbe): — Na, zdaj pa imam. Grbe sem napravil vse črno. belo in rdeče ln rmeno po-pleskal. galerijo razde! iu;em in napravljam ieže pa ml prihrumi načelnik: vse narobe, vse narobe 'ože premajhne grbi na nepravih mestih, kai noreče gospod župan — vrag Jih pccitraj. pljunem v roke in — Jovo vse nanovo! Gospod moj. tu je treba prak3e in znanja in spretnosti tega kak zavaljen mestni mojster ne zmore To znamo samo ml s periferije. Človek mora biti za vsako f ako reč pripraven — kaj ne da? , t Rad sem prikimal, mojster je bi) dobri-I čina, prava zagrebška dobričina, ki mu je bilo samo do tega, da se doma lepo Izja-dikuje z menoj in da ga čuje debelušna ženka ... Viden dokaz njegove naklonjenosti do moje skromne malenkosti ni izostal. Na sam pustni torc-k me je vrli naš gazda pova.bil za mizo. Bilo je na njej obilo vsega dobrega. Toda poglavitno je vendarle bilo mojstrovo razodetje nasproti meni: »Drevi pa pojdete z nama, — kaj ne ženkec ? To ne more biti zdravo, kar takole venomer buljiti v knjige! Mene poglejte ... ne maram knjig in kaj sem dosegel! Iz mesta me kličejo, sami tam nič ne znajo ln nič ne zmorejo!« Otepal sem se povabila, (nemajhen vzrok je bil zlasti v slepi praznoti moje denarnice). toda mojster je potegnil iz prsnega žepa debelo listnico, razmahnil jo je, slikovito so se posvetili robovi jur-iev ln stotakov. Izvlekel je tri rdeče listke: »Vidite, tri častne vstopnice! Športni klub Astoria ima nocoj reduto.Strmeli bo-i ste, koliko pride elite ln kako sem jim pripravil dvorano ln bifeje ln separeje Moj gost ste nocoj .. najin gost ... Kaj ne, ženkec' Okrogla ženka je prikimala ln nič več se nisem upiral Proti večeru smo se nale-potičili da nikoli tega. In potem smo ae zrinili v prepolni tramvaj in slednjič nas sprejela v svoj objem lična, dovolj prostorna loža na galeriji, odkoder smo Jmett imeniten razgled po vrvežu v dvorani. Rajanje se je bilo že pričelo in biž smo se znašli v pristni razposajenosti D čni naš mojster je hod'.! po steklenice. Imel je svoj vzrok:: znanci so mu čestitali, kako bajno da je uredil dvorano — in hvala ga je grela Se bolj kakor dobri moslavski rizling Ura je Sla čez polnoč, v dvorani je bil pravcati orkan prešerne veselosti. Nekajkrat sem plesal z gospodinjo, pa so ml jo vselej prevzel' različni mojstri. NaS dični mojster pa se je utaboril pri bifeju. In tako sem poslej kar sameval pri buteljkah v loži. Srkam počasi zlati božji dar in se predajam prijetnim karnevalskim sanjam. V3e skrbi jc poplakoval rizling, tako ble-ženo je postajalo okrog srca ln tako neznansko veselo v duši. Sama pomlad je kraljevala v dvoiani in vse je bilo tako prijetne teplo m btezskrbno kakor tista poskočna muzika, ki je venomer slavila eno samo naslado, eno samo slast ln strast. Ah ... čujte ... to sem se zasedel! Prišli so me metat iz lože ... saj ne zamerim ... ampak ura gre čez tretjo in mora policija izprazniti dvorano. Dobro, preden izprazni policija dvorano, izpraznim jaz svojo poslednjo buteljko. Tako. na zdravje vesoljnemu stvarstvu ln meni še prav posebej! Eks! Nekam lahkotno ln zanosno sem odtaval na ulico Mojstra ln njegove mllostljive ni bilo nikjer Res ni bilo lepo, da sta me kar tako pustila na cedilu, ali kdo bi v pustni noči pazi' na pajdaša kakor na dojenčka' Gotovo sta jo že ubrala domov ln spodobi se da odrinem za nlime tudi jaz. Koračlm po pločniku tn se Izgubljam iz središča mesta v nočno sivino predmestja kakor nekam v pogubo ln pozabo. Zdaj pa ads) šrigao mimo kak avto z ra*- posajeno družbo, potem ne srečam nobene žive duše več . Pač ... tamle onkraj ceste stoji nekdo in me gleda.Le zakaj me gleda? Sapramlš. prav nič ml niso draga nočna srečanja, v predmestju. Treba je pospešiti korake ... Noge kolikor toliko po-I korno ubogajo... Stopam hitreje — ali, vraga! Oni neznanec lz nočne samote ubira stop'nje za mano.. Pospešim korake ... Mračni mož mi je skoraj za petami... Razbojnik ? .. O tem skoraj ni dvoma ... Jaz pa brez orožja (in na uho povedano: tudi brez kgrajže) ... Kako hitro se iztreznjujem, kako čile so mi noge! Da. zdajci ee poženem v dir kakor Nurmi. In kaj čujem ? V gluho noč odmevajo poleg mojih korakov tudi nagli koraki mojega zasledovalca. Za mano dirja. Kaj hoče od mene, česa se nadeja od uboge študentovske pare. Nikjer žive dude, samo ta preklemani rokomavh tik za petami. Komaj Se lovim sapo. Ali — hvala Bogu — saj sem že blizu doma... že vidim hišico ob cesti, delavnico tam zadaj ... Samo Se sto korakov... Tako, zdaj sem pri ključavnici, mrzlično iSčem ključ po žepih, ne najdem ga. sesedem se ves upehan na prag ... In moj zasledovalec? ... Glej ga, sesedel se je tudi on ... Ko pridem do sape. ga pogledam po strani — ln spoenam v njem našega dičnega mojstra ... — Ja vragu mojster, kako vse to? Zakol ste me pa preganjali kakor divjo zver? — O, mili B->gok. tak vi ste? Kdo bi al mislil... Naposled sva si zadevo pojasnila takole: oba sva skoraj Istočasno zapustila reduto. vsak pri drugem ''.hodu. Mojster je zaman iskal ženo. gotovo jo je kaka prijateljska družina popeljala a avtom tenor. Ia ko sva se torej znašla na samotni cesti proti periferiji sem se jaz bal nJega kakor razbojnika, mojster pa se je bal, da nj°ga kdo ne napade, zato mi je sledil, kolikor so mu nesle noge in duša___ Odklenila sva. stopila v hišo, prižgala luC in — čakalo naju je novo razočaranje. Naša »milostijiva« še m prišla domov, čeprav se je po malem že danilo... Z mojstrom sva se spogledala in molčala... Zgovorii sem se s trudnostjo in odšel v svojo sobo. Cul sem mojstra Se nekaj časa motoviliti po kuhinji in spalnici, razločil sem nekatere prav izdatne kletvice, potem se j® tudi on umiril, fie to sem čui, da se je kmalu nato ustavil avto nedaleč pred hiSo, čui se je šepet, kakor ob vsakem poelavljanju, potem je »milostljiva« s&ma odklenila m začudena vzkliknila, ko je našla moža že doma Pozno smo vstali. In molčeči smo bili. Prava spokoma pepelnica. Toda pri kosilu se samo tistega kar je bilo vsem trem se samo ti tega, kar je bilo vem trem prijetno. Zgornja slika je zgovoren primer, kako angleški letalci spoštujejo znake Rdečega križa: italijanska poljska bolnišnica po letalskem napadu Ameriške kulturne cvetke Vsi beremo o newyorški Metropoliitanski operi in velikanskih gažah zvezdnikov ter zvezd, o čezmerno bogatih muzejih in zasebnih zbirkah ameriških multimilijonar-jev — piše »Neues Wiener Tagbiatt« v nekem članku, ki se bavi z ameriškimi posebnostmi in nadaljuje". Pri tem zamolčujejo, da deželna prestolnica "VVashington nima lastne opere in da sta v vseh Zedinjenih državah sploh samo dve stalni operi. Chicaško opero je vrsto let finansiral angleški 2id Insull, ki je umetnike silil, da so svoje akcije nalagali v njegove delnice. Ko je Insull zapustil mnogo milijonov dolarjev dolgov in zbežal v tujino, je opera bankrotirala in vse umetnike je to uničilo. Pri edinem opernem gostovanju pred nekoliko leti je prišla sicer vsa washingtonska družba v veliki toaleti, toda orkester je izjavil, da bo igral samo v tem primeru, če mu plačajo v naprej. Nihče izmed navzočih dolarskih kulturonoscev ni imel poguma, da bi podpisal ček — tedaj je orkester z vso doslednostjo zapustil gledališko dvorano, za kulise pa so spravili star harmonij in ob tej svojevrstni spremljavi so opero končno predvajali! Ameriški muzeji so poglavje zase. »American Mercury« piše v neki svoji decembrski številki lanskega leta: »Prekupčevalci s konji, lastniki veleblagovnic po enotnih cenah, izdelovalci patentnih zdravil — sploh vsi milijonarji na smrtni postelji, ki hočejo svoji ničemumosrti na hitro roko postaviti spomenik, ustanavljajo muzeje. Sn ob i stična vrhnja plast popolnoma obvladuje ameriški umetnostni svet. Abnormi-tete uspevajo v njem po vsem videzu kakor črvi v razkrajajočih se organskih snoveh. Pospaševatelji in ravnatelji muzejev pa so, če jih splošno pogledamo, parveniji, ki zamenjujejo kulturo z afektiranimi ma-nirami.« Američan si ne kupuje knjig, da bi mu bile njegova last. On ali prav za prav Američanka čita šele tedaj, če misli, da spada to k »dobremu tonu«. Tako dosegajo priložnostni šlagerji naklade več nego milijon izvodov, med tem ko ima povprečna knjiga komaj 5 odstotkov tiste naklade kakor povprečna knjiga recimo v Nemčiji. Resno časopisje je v zadnjih letih katastrofalno nazadovalo, nasprotno pa se je razvil »Readers Digest«, ki objavlja samo lahko umljive kratke izvlečke že objavljenih člankov in razprav, v časopis, ki ga v deželi najbolj berejo. Tretji največji časopis »L:bertyc mora ob začetku vsakega č.anka objaviti celo točno po minutah in sekundah čas. ki ga potrebuješ, da ta čir nek prečitaš! Mraogavrstes fesjjni ztrzj »II Regime Fascista« posnema po poročilih iz Buenos Airesa, da je mlad brazH ski tehnik, Juvenal Silva, izumil aparat, ki se da uporabiti ket letalo, oklepni voz ali rušilec. To nenavadno vozilo ima sedem motorjev, k' ga poganjajo v zraku, na tleh ali na vodi. Vas se pogreza v zemljo Večja vas v bližini Trotnsoeja, najsevernejšega norveflkega mesta, je na tem, da jo njegovi prebivalci, ki jih je okrog tisoč, popolnoma zapuste. Ta vas se namreč pogreza ▼ zemljo. Pred kakšnimi desetimi leti go to prvič opazili. Pogrezanje je bilo spočetka počasno, potem pa čedalje hitreje in zavzema sedaj že zelo nevaren obseg. Menijo, da popuščajo tla zavoljo tega, ker se podirajo novi nekega starega rudnika bakra ▼ bližini Zavoljo tega se je spremenila struga močnega podzemeljskega toka, ki teče sedaj točno pod vasjo. Oblasti so smatrale vsekako za pametno, da obvarujejo prebivalstvo preteče nevarnosti in go odredile, naj se odseli Večina vaščanov je temu pozivu že sledila, nova vas nastaja zunaj ogroženega pasu. Iznajdlpva glava Potovanj" Veličanstva Kralja ln cesarja po Kalabriji ln PugHji V nekem brodovnem oporišču se predstavljajo Kralju in Cesarju poveljniki pomorskih edinic EDektričar iz nekega norveškega mesteca, ki je bil že dolgo časa nezaposlen, je napravil Se zadnji poskus, da pride do dela: spustil je v zrak balončka, ki je privezal nanju vrečici, v katerih je bil opig njegovega obupnega položaja s prošnjo, naj mu najditelq enega ali drugega balončka pomaga do zaposlitve. Po dolgem čakanju, ko je že izgubil vsako upanje, je mladi mož nenadno prejel pismo nekega industrijca v Bergenu, ki mu je sporočalo, da so enega izmed balončkov naSli na dvorišču industrijčeve tovarne. In-dustrijec, ki je nekoč sam začel v zelo skromnih razmerah jn se je spominjal svoje težavne pota navzgor, mu je ponujal namestitev v svoji tovarni. Električar je to ponudbo sevela takoj sprejel in se je v podjetju izkazal s svojo spretnostjo ter na-obraženostjo, bil je vešč tudi knjigovodskih poslov in tako je hitro napredoval ter postal podravnatelj v tovarni. Te dni pa je v svoji karieri dosegel nov uspeh, ko se je poročil s hčerko svojega dobrotnika. Letala v posesč vlaku V raznih predelih špajiije se nadaljujejo, kakor poročajo iz Madrida, hudi snežni meteži, zlasti v provinci Murciji, kjer je meter visok .sneg ponekod pretrgal zveze. Neki osebni viak, ki je prihajal iz Kartagene, je ostal v snegu na odprtem polju, ista usoda je doletela pomožni vlak, ki je prihajal iz Albacete z delavci in živežem za potnike osebnega vlaka. Nazadnje so moraii jz Llanosa poslati letala na pomoč in so spust la na tla živila ter edeje za ljudi v obeli \ !ek!h, ki sta obtičala v snegu. IA SMEH IN KRATER ČAS ^Prosim, koiiko stane zaročni cgas v vašem Listu?« »Pet lir milimeter.« »Za božjo voljo: Moj zaročenec je visek 1 m 80 cm!« Nameščence: »Noč od so! o'.e na re eljo je edina noč v te .nu, ko sc lahko peš en > naspim, in tega se vedno tako v«.selim, da ne morem vso noč zat-sr.iti oii!« pred odletoru v Severni Afriki čemu se sme jemo ? Znani nemški filmski režiser Carl Froeh-lich ima pregled skoraj čez celotni razvoj modernega filma, kadar se zamisli v svoje preteklo življenje. Pravi, da se ne smeje, kadar se sreča ponovno s kakšnim starim nem_m filmom, kajti tedaj se mu zbujajo občutki in misli, ki jih je imelt ko prisostvoval nastajanju takšnega filma, in dobro se spominja, kaj mu je takrat pomen i. Zato je v svojem najnovejšem pre avanju v Berlinu označil zasmehovanje ali nasmeh na račun takšnih filmov, ki jih predvajajo včasih v kabaretih za šalo, kot poceni zasmehovanje :n nasmeh. Ti filmi so se nas nekoč vendar globoko dojemali. Čemu pa se ljudje prav za prav smejejo? Saj se ne smejejo za^tarelj tehniki, tudi ne slikam, preko katerih gredo dolge praske kakor dež, ali pa sunkovitim g.Lom. Ne smejejo se tu<& oblačilom, kakršna so bila v moui v tistih časih, pa čeprav menijo mnogi ljudje, aa jih baš to spravija v smeh. Da m kriva poseona f Luska teiimka, je razvidno že iz tega, da nam stare fotografi je v diužrnskem aluumu povzročajo skoraj is,to veselo i azpoiožen je. Kar se tiče oL-ick, primerjava ni tako lahka, kvečjemu če bi p-imeijaii stare aktne fotograuje s slar.nu iiimi. Razen tega pa se ^k.ivua« ne -a tako preprosto zvai ti na ooleko, kaker da rusrao uncli Z njo nobenega opravka. saj smo to obleko ne^oč vendar sami ličili in se po^udii v njej kar dobro, mor-ua tnio bili nanjo celo ponosni in nam je L'Ia bistveni element naše samozavesti. Ta obleka, ta slamnati kiubuk, ta ovratnik, te tesne hal če — to smo bili mi sami. Da, in v tem je stvar; smejemo se samim sebi, kadar gledamo te stare slike, pa čeprav smo jih nekoč jemali, kakor same sebe, popolnoma resno. Menda ni nikogar izmed teh, ki se smejejo preteklosti, pripravljen, da bi se smejal samemu sebi v sedanji obliki. In vendar bo prešla tudi ta in nekega dne, morda prav kmalu, bo postala prav tako odložena krinka, kakor jo kažejo stare fotografske slike. To 3; ti sam čemer se smeješ, in ta smeh kaže minljivost vsega. Kdor ima pogum ali dovtipnost do te konsekvence, naj se mirno smeje dalje. Samemu sebi. ANEKDOTA Ko je Anglija uvedla splošno vojaško obveznost, jih je bilo mnogo, ki hi se rajši bavili z vojnim dobičkarstvom nego z vojaško službo. Eden izmed teh je prišel k nekemu zdravniku in ga prosil za svet, kako naj napravi, da bi bil za vojaško službo nesposoben. »Dajte si izdreti vse zobe. potem vas bodo odklonili,« mu je nasvetoval zdravnik. Mladi mož je bil zelo ničmeren, težko mu je bilo zavoljo zob, končno pa je le šel k zobozdravniku. V nekoliko dneh mu je ta izdrl vse zobe. Takšen se je mladi mož potem javil naborni komisiji, ki ga je pregledala in proglasila potem za nesposobnega — zavoljo ploščatih nog. . . Gospod in gospa profesor se pripravljata na sprehod. On še vedno nekaj stiče po sp.i'~'.cl. Ona: »človek, kaj pa še počneš:« On: »Iščem.« iKaj ?« »Svoje rokavice. Dve že imam — toda tretje morem najt;!« V ZVEZD AKNI »Svetloba zvezde, ki vam jo se^aj jtoka-žem, rabi štiri ieta, da prispe do nas.« »Zelo zanimivo, gospod profesor, toda na žalost ne morem <-ko dolgo etiketi!« * »Kak^a šepaš?« »Čevlji pne trike ticčijo.r »Zakaj pa si ne kupiš večjih?« »Ah, veš. ves dan se toliko jezim, da je zame edina prijetnost, ko si zvečer pretesne čevlje sezujtm!« * »Ti si ed-ni moški, ki sem ga poljubila!« je priseg-ala. »Nu, petem si pa gotovo jemali lekcije na daljav v . t je ugotovil on. ♦ VEDNO ŽENSKA Gospodinja: Marička, zakaj ste pa danes v svilenih nogavicah? Služkinja: Ker hočern pomiti vsa okna v pritličju. E\«*t& gstssfajo i letalom Laboratoriju, ki ga je v Kerl.nu ustanovil dr. Sehlossberger, raziskovalec kač/h strupov, .^o posla, i zbirko kakšnih sto strupenjač. Potovale so z letalom. Znanstveniku bodo rabile za dovršitev nekaterih raziskav, ki Lodo v korist med.cinski znanosti in zaradi katerih je dr. sclossberger proučeval že kače skoraj vseh dežel sveta. Ta cas preučuje dr. Schlossberger zlasti učinkovitost strupov najrazličnejših evropskih ka/č. Strupenjače, lii so mu jii poslali z letalom, so se\e a žive. toda ž njmii ne Io delal vivisckcijskih poskusov, temveč jim bo s preprosto operacijo jemal strup, /.a njih prevoz so uporabili vse potrebne varnostne ukrepe. Nevarne plazilke so bile zaprte v iesen h ika ti ah, k- so bile pokrite z dvojno žično mrežof kakršne uporabljajo v toplejših krajih na oknih, da ne morejo komarji v stanovanja. Med prvo in drugo mrežo je bilo okrog 2 cm presledka, tako da bi se ne mogli istočasno raztrgati. Po • predpisih je prepovedano kače podljati po j pošti, ni pa nobenega predpisa, ki bi pre-! povedoval njihovo pošiljanje z letalom, za-I to se je ta pošiljka iz^Tšila brez vsake te-! žave, in to tem bolj, ker so uporabili vse ukrepe previdnosti. JTE V „JUTRU"! — Koliko si dobil, prijatelj? — štirinajst dni. — Kaj si pa zagrešil? — že^ sem ubil. — ženo si ubil... pa si dobil samo Štirinajst dni ječe? — Da. samo štirinajst dni... Potem me bodo obesili. VSAK BAN ENA stlr? Knltarni pregled Še o Damlanievem priročniku E. Damiani, Avviamento agli studi sla-vistici in ltalia., Milano 1941, Mondadori. (Enciclopedia del libro. Raccolta di manuali di bibliologia, biblioteconomia e biblio-grafia.) V ta elegantni zvezek je Damiani zgostil svoja zdaj že številna bibliografska dela na področju slavističnih študij v Italiji. Je to doto, ki izpolnjuje pravo m resnično vrzel v italijanski bibliografiji in je posebno zanimivo v teh trenutkih, ko so silovan.ske dežele na dnevnem redu. Knjiga bo zelo koristila italijanskim knjižničarjem in knjigarnam, ki ne poznajo slovanskih stvari. Toda v pravo pomoč bo vsem tistim. Id začenjajo te vrste študij in onim znanstvenikom. ki se sicer ne bavijo s sla v isti ko. vendar morajo obravnavati stvari, katere so v kakršni koli zvezi z njo. Do'o je razdalj eno v več delov, in sicer po raznih jezikih, slovstvih, zgodovini itd., in opremljeno z zanesljivim kazalom imen citiranih piscev, kaT zelo olajšuje praktično rabo. Listajoč po knjigi, sem se spontano spomnil nekaterih opazk, ki jih v vsej skromnosti predlagam, ker utegnejo, če so utemeljene, služiti pri popravi prihodnje izdaje. Tako bi se moglo na primer v poglavju o študiju stovanskh iezikov (a'i slav:stike) v sp!o"nem. in sicer v skupin; ki ima naslov: »Altro oper« dd carattert geaerale t bas* »ciscitifica« (str. 34) sklepati c« kd« ne pezna dovolj te enori da prej navedena dela Miklošiča alli Vondrika niso spisana na znanstveni podlagi, ali pa da je na taki pod- lagi tudi delo Hrubega (str. 33), ki pa j3 v resnici po svojem bistvu praktično. Kar se tiče dela Hrubega, bi bilo koristno pripomniti (kar sta eks&ktnost in in forma ti v-nost v takih bibliografskih seznamih zares koristna), da gre za drugo, nemško izdajo prvotno v češčini iziilega spisa (V. Hrubv. Praktieka rukojef srovnovdci jazvuv s"o-vfinskvch. V Praze. 1904. V komisi u I. L. Kobera) in ta češka izdaja je zaradi drugačne razvrstitve gradiva in zbog drugih lastnosti boljša od nemške. V oddelku, ki se tiče študija ruskega jezika, bi kazalo navesti tudi slovnico De Viva, če se je že omenil njegov Slovar; slovnico, ki utegne biti vsaj v nekaterih oddelkih odlična če Bud mani v svoji lepi ruski slovnici za Hrvate (Bud man i P. Prakticka gramatika ruskoga jezika. 2. izd. Zagreb 1891. Kugi i i Deutsch. sitr I.: »Zakoni za a k cena t največe su pisan i p« gramatikama Vostokova i talijanca D. de Vivo«) zatrjuje. da je posnel oni del. k-i se tiče na-glašanja. iz slovnice Italijana De Viva Zaslužila bi omembo tudi slovnica Roma,now-sikega (Romanowski N.. G ram matica russa ad uso degli italiani. Milano 1917. »La Stam-pa Commerciale«) in kljub vsej pomanjkljivosti delce Sperandea (S^erandeo P G . La lingi'« rusna. Mii'ano 1911. Hoepli). Avtor n« str 45 citiranega rusko-vtel' ;anbesednjak.?! ni Grl f zon marveč Grifzonr (ne fr* »a tiskarske pogre&o. kw je avtor na reden dvakrat n« isti strani in Se enkrat v kazalu na str. 265 v isti pisavi). Med tujimi slovarji ni omenjen edini izmed slovarjev v manjšem obsegu, ki se lahko rabi zaradi svoj s praktičnosti in cksaktncftti v akcen-I tuac-iji tudi v znanstvene namene (Blattner j K.. Ta^ehen \vo rtarbuch der rusaičehen und i deutschen Sprache. Eretor Teil: Rus^sch-Deutsch. Bcriin-Schonebcrg, St. Pete^burg-Moskau). Zaznamujem tudi. da ni omenjena edina zgodovina rufkorjn jezika v neso-vanskem jeziku (Mever K. H.. Historische Grammatk der ru&sisehen Sprache, I. B?!o\-an?kem oddelku (če»nu ne: ««!avoecc!esiastiea.) bi bilo dobro kakc/r koli opozoriti na klasičen »Handbuch« Lcsskiena in \~saj nave^Jti češko izdajo Vondrakove staro>eerkvenov'Oi\-ans(ke antologije (Vondrak V.. C-vke\"ne®Io\-a.nska chrestomame. Brno 1925). ki ima to veliko prednost, da j« opremljena z obširnim slovarjem. V oddelku Slovanskih slovstev bi omenil, da Machalovo delo (str. 92) obsega tn. ne dve knjigi. Med doli o slovanskem sflovsrtvu v sievončini p«-jgre'am fondam en talno Gra-fenauerjeTO delo (Grafenauer I., Zgodovina nes-ejšoga slo\enikega slovstva. 2 knjigi. Ljubljana 1909-11). V zgodovinskem delu niso navedeni Schie-mannovi in Briicknorjevi spnsi (Sch.iema.nn C., Russia Pomonia e Livonia siino al seco-do XVII.. 2 knjigi Milano 1901-02. Soc. Ed. Libr. — Bruckner A., Pietro il Grande. Prima vorsione italiana di A. Courth. Milano 1888. Soc. Ed. Libr. — Briickner A.. Caterina II. Prima vors:one italiana di A. Courth. Milano 1889. Soc. Ed. Libr.) vključeni v Orik-kenovo Splošno zgodovino; tu bi se itKfffitit navesit? tudi zelo zanimivo Kadlečevo delo o zgrjdmini nrava (Kadlec K.. Introduction a l'etude comparative de 1'histodre du droit public des peuples slaves. Pariš 1933. Cham-pion-CoHectkm de manuels publiče par l'In-stitut d'čtudes silaves III). Med spisi o odnosih med Italijo in Češko. Moravsko in Slovaško pogrešamo krasno bibliografsko in literarno študijo Bukačka o E>ante:u in Češki (Bukaček J.. Dante a Čechy. Studie b^bliograficka a Hterarni — List v filo'ogickd LXVII 1940). Prav tako je vre^n-* omemb" o-1'ična Ma^rova ^ud-i :a o Vreh,Jck»m in L-v^ardiju (Riviaita ltalia-na di Prago Anno II. 1929 ir. 1-2) Študija ki jo je smejala zelo ugodno tudi stroga fe'ka kritika (nrim. P. X. Salda. O rzkflSeni dila Vrchlickeho. Saldfiv zapisnik. 1929. 1 do 7). — Nadalje so v knjigi rame tiskovne napake. S tem bi končal svoje or>azke. opazke, ki jim je sicer neogibno podvrženo sleherno deLo te vrste. Lahko pa kljub vsemu trdimo, da. je Damiajiievo delo zares vredno pozornosti in se lahko bodisi po izvedbi bodisi po natančnosti primerja s katerim koli izmed najbolj priznanih bibliografskih priročnikov v drugih disciplinah. (Prevod iz rokopisa) Dr. Romeo Colognati. prof. Kr. univerze v Trieste. ZAPISKI človek V »Frankfurter Zeitung« z dne 12. t. m. je aačel ob javi jati Dolf Sternberger članke z naslovom »Was is* der Mensch?« (Kaj je človek?). Pisec se bavi z zamotano problematiko pojma »človek« v zvezi s toliko različnostjo duhovnih, jezikovnih in vseh drugih značilnosti, ki neznansko otežujejo sporazumevanje ljudi in po njegovi sodbi razbijajo stari »en o enotnosti človeštva. Pisec postavlja domnevo, da nemara sploh ni mogoče dokončno odgovoriti na zastavljeno vprašanje. V prvem članku, ki kaže razne zablode, do katerih prihaja današnja znanost, ko se odpoveduje objektivni, racionalno siprejem-Ijivi podobi sveta in življenja, so najzanimivejše omembe novih teorij, ki obračajo narobe Darwinovo popularno podmeno o poreklu človeka. Pisec pravi dobesedno: »Medtem kc so pa znova nastopili nekateri rariskova'ci ki — ne iz obies+nosti, marveč na podlagi težavnih razrskavanj, opazovanj in uaibanj —- pirihajajo k »klepu ali te vtai bližajo sklepu, da Ir bilo treba Danrinovo temriio natanko obnrti narobe-človek ne poteka iz opic (da uporabimo znano popularno formulacijo) marveč potekajo opice od človeka. Ali da povemo to Kronika * Iz »Službenega lista«. »Službeni list za LjuO.jaasKo poKra„inc.« št. 13. z dne februarja 1942-XX. E. F. objavlja: Kr ukaz z dne 2. decembra 1941-XX. št. 1573 Carinske določbe za blagovni promet med ozemljem Italijansko - albanske carinske Unije in ozemljem bivše kraljevine Jugoslavije, ki je postalo del kraljevine Italije ali je zasedeno po italijanski vojski, naredbe Visokega komisar.a: začasni pred-pisi za izvrševanje proračuna Visokega komisariata Ljubljanske pokrajine, dopolnilne določbe za izvrševanje naredbe o ustanovitvi posebne blagajne za izplačevanja rodbinskih doklad in imenovanje člana Pokrajinskega namestitvenega odbora. * Novi grobovi. Po dolgi težki bolezni je preranula vdova po upokojencu drž. železnic ga. Uršula Fraakova. Za blago gospo žalujejo šiev.lni sorodniki. Na zadnji poti Jo boao jgtteinili v sredo ob 15. iz kapele sv. Marije na Žalah k sv. Križu. — Dp-irpela je dobra mama ga. Marija Strbauo-va, roj. Tekavc. Pokopaji 50 jo včeiaj popoldne na pokopališču pri Sv. Kriiu. — Na Golniku je umna vdova po polkovniku ga. Vilma Seemaun p.1 Sauahorst. Pokopali so Jc na. domačem poKopaiišču. — Pokojnim fclag spomin, žalujočim svojcem pa na^e iskreno sožalje 1 ■» Nemško odlikovanje generala Cavade-ra. V prostorih vrhovnega poveljstva v Ri_ rnu je v ponedeljek vojaški ataše nemškega poslaništva, general von Eintelen, izročil načelniku vrhovnega generalnega štaba generalu Cavalleru železni križec, s ka_ terlm je Hitler visokega vojaškega dostojanstvenika odlikova, v priznanje njejo. vih zaslug za dosego vzorne borbene solidarnosti med italijansko in nemško arkado na vseh frontah, zlasti v Sredozemlju in Libiji. * Osem milijonov pripadnikov fašist čne- ;ga naraščaja. Agencija Ag.t je objavi.a grafikon, ki nazorno prikajuje stalež organizacije po posameznih olsekih Ital jan-ske liktorske mladine v tekočem letu. Vseh članov in članic fašistične mladinske organizacije je 8 milijonov, a ta številka je porazdeljena tako, da odpade na Otroke volkulje 19 odstotkov, na Balilo 22, Male Italijanke 20, Avantgardiste 12, Mlade Italijanke 6, Mlade fašiste 15 in Mlade fa-š.stke 6 odstotkov. * Poleg zdravstvene avtokolone — še zdravstvena motorna ladja. Dne 1. marca bo začela po vzgledu zdravstvenih avta-kolon, ki s tolikšnim uspehom delujejo na kopnem, delovati še posebna zdravstvena kolona, ki bo namenjena predvsem prebivalstvu dalmatinskih otokov. Namesto zdravstvenih avtomobilov bo na morju ta pose] vršila zdravstvena motorna ladja, nA bo po vzgledu avtomobilskih kolon opremljena z najmodernejšimi zdravstvenimi na. pravami. — Z njo bo od otoka do otoka potovala skupina izbranih specialistov, ki b:>_ do brezplačno zdravili siromašno prebivaj, stvo. * ItaTjansko-nemško kulturno sodelovanje v 6a.su vojne. Pristojna oblastva v Italiji in Nemčiji so svoj čas izdelala obsežen program, v smislu katerega naj bi se zlasti s pomočjo gledališč obeh zaveznišk.h na-rocov utrjevali vzajemni kulturni stiki med njima. Ker pa so vojne razmere prinesle razne težkoče v izvajanje načrta, zlasti se čuti pomanjkanje prevoznih možnosti za gostovanja večjih skupin, ker morajo vsa transportna sredstva služiti prvenstveno vojnim potrebam — je živahnejše kulturno sodelovanje preloženo na poznejši čas. Vkljub temu pa se i;e zdaj pripravlja podrobnejši program za gostovanja italijanskih gledališč v Nemčiji in nemških v Italiji, ko bo nastopil ugodnejši čas. * Nov upravnik milanske jcale. Dosedanji upravnik milanske Scale nac. svetnik Jenner Mata?oni je bil imenovan za podpredsednika Gledališke korporacije, zato je zaprosil ministra za ljulsko prosveto, naj ga razreši upravn-škili poslov. Za novega upravnika Scale je bil imenovan maestro Cario Gatti, ki bo ob zaključku tekoče sezone nastopil svoje novo mesto. * Deset bratov pod orožjem. V vasi Se-plnu pri Compobassu živi dr urina krnela Dominika Pcrrina, v kateri je 12 sinov. Nič manj kakor 10 izmed njih je v vojni ped orožjem. Trije izmed njih so se delj časa hrabro borili v vzhodni Afriki in so zdaj v ujetništvu, šest jih služi pri karabi-njerjih, najmlajši izmed njih, ki še ni izpolnil roka, pa se je prostovoljno javil k vojakom. Stari Porrino, ki doma opravlja skromno domačijo in mora skrbeti še za lepo število vnučkov in vnukinj, je ponosen, da se njegov rod laliko tako odlikuje v službi za zmago. * Smrtna žrtev neprevidne Igre z razstrelivom. V neki gostilni v okolici Bolog-ne je med gosti secJ 21Ietni Corrado Tu-nisi in je radovedno ogledoval košček neznanega orožja, ki ga je bil našel nekje na polju. Na lepem je razstrelivo eksplodiralo in Tunisi je na mestu ves razmearjen obležal mrtev, štirje sosedje, ki so prisostvovali njegovemu početju, pa so dobili hude požkodbe. * V marcu 100 gramov mila. Ministrstvo za korporacije je objavilo, da se bo za mesec marec proti predložitvi ustrezajoča nakaznice delilo po 100 gramov mila na osebo. • Napulj pod snegom. V noči od nedelje na ponedeljek je v Napulju padlo precej snega, da se je mesto zjutraj predramilo čisto v belem, še več snega je padlo po okoliškem gričevju. • Snežni metež v Sarajevu. V nedeljo zvečer je začelo v Sarajevu nenavadno gosto mesti in v teku enega dneva je padli tolikšna količina snega, da so ga v mestu namerili poldrugi meter. Zaradi teredn> visoke snežne odeje je bil v mestu za nekaj časa zaustavljen ves vozni promet, ta tudi peš ljudje niso mogli zdoma. Prav tako je bil prekinjan železniški promet proti Dubrovniku in Brodu • Predstavniki bolgarskih sindikatov na obisku. V jjonedeljek zjutraj je na poti z Sofije preko Beograda, Zagreba in LjuO-Ijane prispelo v Trieste odposlanstvo bolgarskih delavskih strokovnih organizacij z Nikolo Sumelovim na čelu. V odposlanstvu so predsedniki in glavni tajniki bolgarskih delavskih in nameščenskih organizacij. v njihovem spremstvu pa sta tudi ataše za socialne zadeve pri italijanskem poslaništvu v Sofiji ar. Saporito in dr. Vi dal. Na glavnem kolodvoru so jih sprejad predstavniki oblastev in tovariških orgim-zacij, nato pa so si gostje ogledali zanimivosti in socialne ustanove mesta. » Nemčija potrebuje tehničnih strokovnjakov. Nemčija potrebuje za svoja industrijska podjetja večje število tehničnih strokovnjakov. Fašistični sndčkat industrij-sk.h tehnikov je na pobudo pristojnih oblastev po svojih organizacijah pozval tovariše, kd trenutno niso zaposleni doma, naj se prijavijo za namestitev v Nemčiji. IZ LJUBLJANE u— Himen. Poroč.ila sta se v nedeljo v cerkvi sv. Jakoba gosp. Franjič Štefan, fo-togiaf (»Fototourist«) in gospodična Oblak Ela, trgovska sotrudnica. Za priči sta bla g. Jelenič Zvoni mir, višji kontrolor dir. arž. žeieznic, m g. Dolinšek Fred, šef tvrdke Slamič. Obilo sreče! u— Pazite na živilske in oblačilne nakaznice! Navzlic večkratn.m opozorilom v listih, naj ljudje vendar pazijo na svoje živilske in oblačilne nakazn.ee, da jih ne izgube na ta ali oni nač.n, prihaja zadnji čas vedno več prosil .ev v mestni preskrbovalni urad z najraznovrstnejšimi izgovori po nove 'živilske in oblačilne nakazn ce. Temu je biia nakaznica ukradena, enemu so jo otroci vrgli na ogenj, tretji jo je spet izgubJ ali zalGžil, a konec neverjetnih :n verjetnih igovorov je vedno trdno upanje na novo izkaznico. Zato pa moramo sp-t opominjati površne ljudi, a tudi take, ki lz nepoštenih in sebičnih vzrokov hočejo priti do drugih nakaznic, da sedaj nikdo ne more dobiti niti duplikata n.ti nove nakaznice. Zato naj pa ljudje po nepotrebnem »kar ne gube časa s no jo v preskrbovalni urad, ker takim prošnjam na nooen na&n ni mogoče ustreči. u— Zaradi posipanja hodnikov je v soboto ncuci ljubljanski bčin.^vo :zrrstno zabava. V tfav-ni n>o'3d Grcgnrin Režiser: M. Skr- tjhv.dk. PrcKav* bo v nrodo sb 17.30 uri tm. red Sreda. Opera Sreda. 18. febr.: Prodana nevesta. laven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Četrtek, 19. febr.: fivgenij Onjegia. Red Premierskl. Pouk ItalijsiiSiss v hrvatskih šolah T&rTch, 17. febr. c 71n^r-o -.e, da so v vseh hrvatslsh -trokovnlh trgovskih, mornari-; šk£i te "metijskih šol "h, pa t^-ii v vsek ; r:r*jgih srednjih šolah že pred m<3«eci uvedli obvezni pouk italijanščine. Ob pričetim 1. 1940. pouk italijanščine ni fc*3 obvezen v nobeni srednji šoli v bivi? JrigOEiRviJi. Italijanščina je bila uvedena .tet prost predmet ob koncu 1. 1940. ali pa kot obveaai predmet ki pa je bil pole*: drugih dijaštvu na azbiro. Z ministrsko okrožnico 6. oktobra 1941 je bila italijanščina uvedena v poslednjih štirih razredih srelnjih šol kot prost predmet ali kot obvezen predmet, ki je bil poieg drugih na izbiro. V soboto pa je bila na osnovi sporazuma, doseženega med italijanskim poslanikom v Zagrebu in hrvatsko vlado, izdana odredba, 4a se z včerajšnjim dn«n v vseh gimnarijaK, "eal-nlh gimnazijah, učiteljiščih in meščanski* lolah uvede Italijanščina kot obvezen predmet poleg nemš&ne. Poučevala se be sd 2. do 8. razreda v gimnazijah, v učiteljišči* te meSčaMkih Šolah pa od 1. razreda dalje. Odslej se bo učilo italijanščine nad 38.10« dijakov ▼ hrvatskih realnih gimnasijah, 16.000 dijakov v klasičnih gimnazijah, 3.00« v učiteljiščih ki nad 20.000 v meSCsnskik šolah, tako da se bo od letos dalje učile Italijanščine na Hrvatskem nad 62.000 dijakov H-ednjih Sol, pri čemer niso vAtefc oni, ki ae učijo italijanščine v strokovnih, trgovskih, mornariških te kmetijskih šolah. Z letoSnjim Šolskim letom Je bSa tndi v univerzi v Zagrebu ustanovljena katedra aa fašistično eiviizacijo jn lja m ustanovitev 6a nadaljnjih dveh užUiSklh kateder aa socialne ln korporaefr'-ske polttte« vede ter za študij Danteja. OuNfltc? porabe bencina ▼ Angliji Mn, 17. f«hr. s. Anglatha tM nsdalje eamjlla porab« banalna aa stetkov. »Dailjr Mail« poroča, da hodnjega aprila v Angliji uporaba bllov za zasebnik« n« h« več ŠPORT Novo o starih avtomobilih Nekaj podatkov o koristih nedavnega ukrepa, po katerem bodo vzeta iz prometa vsa avtomobilska vozila, ki so stara nad 11 let Z nedavnim ukrepom seje Ministrskega sveta je bila na predlog Duceja odrejena rekvizicija vseh avtomobilskih vozil, ki so bila zgrajena pred 1. januarjem 1930 in so bila torej v uporabi dlje kakor 11 let. V zvezi s tem odlokom je Giovanni Canestrini v »Gazzetti dello Šport« napisal zanimiv članek o praktičnih posledicah tega ukrepa, iz katerega posnemamo — izjemoma enkrat tudi za naše športnike, ki so se v prejšnjih časih posvečali mehaničnim športom — naslednje splošne misli: »Del te neizrabljene ded ščine v avtomobilskih vozilih bo šel tako v korist industrije, ki bo zanj našla še raznovrstno uporabo. Ta odlok se nanaša dejansko samo na zelo stara vozila, od katerih večina že ni bila več v rabi, vendar pa bodo, ko bodo razstavljena, lahko še dala industriji mnogo dragocenih prvin, ki so domovini potrebne v vojne namene.« Pisec navaja nato podrobne podatke o prvinah, iz katerih je sestavljeno do 1350 kg težko normalno turno vozilo, kakor so mu bili na razpolago iz ameriških virov, in sicer takole: antimona 0.45 kg, kroma 1.25 kg, rjavega mangan ovca 5.58 kg, nikla 0.45 kg, gume 31.30 kg, cina 1.80 kg, aluminija 1.13 kg. prediva 1.13 kg, svinca 14.30 kg. jute 2.27 kg. cinka 6.58 kg, jeklene zlitine 79.05 kg. plutovine 0.11 kg. grafita 0.04 kg, usnja 0.22 kg. volne 1.50 kg. lesa 11.35 kg, kadmija 0.32 kg, bakra 15.43. bombaža 36.78 kg. magnezija 0.22 kg. celuloze 19.06 kg, žveplene kisline 5.33 kg, jekla 865.32 kg in litega železa 235.17 kg. Te količine so vzete seveda samo približno, številke pa le kažejo precej dobro, koliko različnega materiala — zdaj še bolj dragocenega kakor včasi — je zbranega v večjih ali manjših množinah v vsaki taki stari »škatlji«, ki večinoma sploh ni prišla več na cesto. Tukaj je treba pristaviti, da je bilo nekaj teh starih tipov — pred- vsem talch z večjo cilindražo — vzetih že prej iz garaž, kjer so čakali na trenutek, da jih vržejo med staro ropotijo, in sicer zato, da so jih preuredili na lesni plin in znova poslali med motorna vozila za vojno dobo. O teh motoriziranih vozilih, ki so že prekoračila prvo desetletje obratovanja, v omenjenem dekretu ni povedano nič iz-rečnega, vendar pravijo poznavalci, da jih bodo pobrali prav tako kakor one, ki niso b:li deležni »pomladitve«. Clankar navaja v nadaljnjem vse razne tipe domačega in tujega izvora, ki so bili najbolj znani ob začetku 1. 1930 in med katerimi so od tujih izdelkov omenjeni Au-burni, Bugattiji, dve vrsti Buicka, štirje tipi Chryslerja, dva Forda, po eden Hispa-no S in Le Salle. trije Mercedesi, dva Pa-ckarda in še nekateri veliki ameriški vozovi. Število vozil, ki bodo zasežena glede na ta sklep, se piscu ne zdi lahko ugotoviti, ker je večina teh veteranov že dolgo časa počivala po garažah! Ameriške statistike, ki dajejo nekatere smernice v tem pogledu kažejo, da obratuje običajno 10 do 12 odst. vozil, ki so*stara nad 10 let, in okrog 12 odstotkov takih, ki so v rabi nad 11 let. Ce se vzamejo za podlago italijanski statistični podatki iz 1. 1928. bi utegnila ta mera zadeti morda 30.000 komadov. Verjetno pa je, da je ta številka previsoka, ker je bilo med tem že veliko število teh starih prevoznih sredstev uničenih, ne da bi bili kje zabeležili njihov konec. Čeprav se bo število avtomobilskega voznega parka zaradi tega ukrepa — tako zaključuje Canestrini svoja izvajanja — nekoliko zmanjšalo, je treba vendar vzeti v premislek tudi to. da gre za ukrep, ki nj samo potreben za trenutno vojno gospodarstvo v državi, temveč tudi koristen, ker bo pomagal izločiti oni del avtomobilskega parka, ki bi bil v normalnih razmerah — bodisi zaradi obrabe ali iz drugih vzrokov — tudi že izgubil vsako praktično vrednost v motorizaciji. Ljudje so si krajšali čas O čudnih rekorderjih, Id so plavali nepretrgoma 15 ur in še več V dolgih zimskih večerih je sem in tja zanimivo prelistati odlomke športne kronike iz starih in drugačnih časov. Med mnogimi kraji in osebami, ki so z vseh delov sveta pisali pestro zgodovino športa po prvi svetovni vojni, nam je zadnjič obstalo oko na onem tesnem prelivu, ki loči francosko in angleško obalo in ki veže Severno morje z Atlantskim. Rokav-ski preliv ali cesta od Dovra je to, kjer si stojita nasproti dva velika nasprotnika iz te vojne in v katerih vodah je prav pred kratkim spet brnelo v zraku na sto in sto letal in bruhalo ogenj in smrt. Rokavski preliv je na najtesnejšem mestu med Calaisom in Dovrom širok samo 31 km in globok 55 m ter ga v mirnih časih razsvetljuje nič manj kakor 200 svetilnikov. Tamkaj in še v podobnih morskih ož-Tiah ali velikih jezerih so nekoč kazali svoje bravure nekateri redki športniki, najprej iz navdušenja in želje po čudnih rekordih, pozneje pa tudi že zato, da so prišli do imena in slovesa m ž njima do — denarja. Na te svojevrstne športnike smo se spomnili v teh dnevih in »e za hip zamislili v one čas, ko so se ob Rokavskem prelivu zbirali kandidati in — kandidati-nje še bolj — da bi ga preplavali. Gospa Gleitze — to je bila ena izmed podjetnih Angležinj, ki je hotela za vsako ceno vzcfcržema plavati onih 31 km po morju — je šla v morje pozno jeseni, ko je voda merila samo 10 stopinj nad ničlo. 11 ur je vzdržala, potem pa so jo vso premrlo potegnili iz vode in odpeljali na toplo. Enega je vredno omeniti potem, ki pa sploh ni prišel do Calaisa, in sicer nekega Ceha Novotnega, ki se je v Bratislavi resno pripravljal za takšen poskus. V treningu je ostal v vodi celih 21 ur, ko pa je bilo treba itd na pot, ga je srečala pamet Ni čudno, saj je bil star že 56 let! Potem sta prišli spet dve ženski, obe Angležinji. Hawke je bilo ime oni, ki je predihala progo v 19 urah in 16 minutah. Ojunačena po njej je šla kmalu nato na pot še druga, njena rojakinja Sharp, ki je plavala samo 2 minuti manj kakor 15 ur. Bila je peta ženska, ki je preplavala to ožino, vendar je rekord ostal neporu-šen — najbolj slavni Ederle, ki je prišla s te obale na nasprotno v 14 turah in 42 minutah. Tisti čas — bilo je pred skoraj 15 leti — so prav za prav kar skakali v vodo na francoski obali. Nekega jutra so poskusili srečo — trije naenkrat, dva moška (Francoz in Egipčan) ter ena dama (Nemka), da bi se »med potjo« ne dolgočasili. Toda kljub prijetni družbi jim je zmanjkalo sape in vrnili so se drug za drugim z motornimi čolni. In kaj se je še zgodilo? Zaradi prevelike gneče in splošnega nereda med kandidati, ki so želeli doseči kakršne koli rekorde v Rokavskem prelivu, so Angleži takrat ustanovili celo posebno društvo, tako imenovani »Channel Swimming Asso-ciation«, ki je prevzelo vse posle v zvezi s plavanjem na zgodovinski prog; od Calaisa do Dovra. Povod za to strumno organizacijo je dal neki brezglavi kandidat, ki jo je kar na tihem odkuril čez lužo, pa ga ni bilo niti nazaj niti na drugo stran. Tako in podobno so si ljudje od športa krajšali čas in zabavali še druge, ne samo v Rokavskem prelivu, temveč še drugod po vseh delih sveta, predvsem pa v domovini dolarja. Po Gibraltarju, po Bo-sporu, po Bodenskem in Ontar jskem jezeru in kdo ve še kod so v dobrih otarih časih plavali taki čudoki in zdaj nam prihajajo spet na misel, ker spet gledamo iste zemljevide in čitamo o ljudeh, ki se zbirajo tam okrog. Zdaj pa ne gre za rekorde! V ncltaj vrstah Nemški amaterski boksarji se bodo v bližnji bodočnosti pomerili z raznimi tujimi reprezentancami ter nastopili med drugim v Budimpešti, Bologni, Malmoju in Kodanju. Bogata boksarska sezona se obeta tudi še v poletnih mesecih, ko nameravajo Nemčija, Italija in Madžarska izvesti medsebojni troboj, na jesen pa se pripravlja srečanje boksarskih amaterjev med Nemčijo in Švedsko. Letošnjo atletsko prvenstvo Nemčije je določeno za dneve od 25. do 26. julija, in sicer zopet v olimpijskem stadionu v Berlinu. Tekmovanja po društvih se bol o izvedla v treh delih, in sicer 25. maja, 19. julija in 13. septembra. Bivši nemški reprezentativni igralec v nogometu Hugo Mantel je pred kratkim umrl na vzhodu na posledicah težke bolezni. * Musina je premagal Rossia. V Milanu je bila v ponedeljek zvečer velika boksarska prireditev, v kateri je bilo glavno srečanje med Musino in Rossiem in katere zmagovalec se bo v kratkem boril z Nemcem Vogtom za naslov evropskega prvaka v težki teži. Zmagal je v tej borb: zasluženo Musina iz Gorizie, ki se je tako spet povzpel za stopnjo višje v svoji boksarski karieri, odkoder si že ogleduje najboljše boksarje po Evropi. Radio Ljubljana ČETRTEK. 19. FEBRUARJA 1942-AA 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Operna glasba, v odmoru napoved časa. 8.1 o. Poročila v italijanščini 12.15: Koncert me. zosopranistke Bogdane Stritar eve, pri Klavirju Marijan Lipovšek. 12.35: Koncert tra na klarinet. 13: Napoved časa — poročna v italijanščini. 13.15: Komunike Gla.-nega stana Oboroženih Sil v slovenščini 13.17: Ljubljanski radijski orkester in komorni zbor pod vodstvom D. M šijanca 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert pod vodstvom Simonetta 14.45: Poročila v slo. venščinl. 17.15: Prenos iz cerkvice sv. An-dreja delle Frasche: polifonlčna glasba dona Lorenza Perosia. dirigira avtor, sn. delu ejo pevci sikstinske kapele. 19 30 Poročila v slovenščini 19 45: Pestra glas ba. 20: Napoved časa: poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Koncert Ljubljanskega komornega trla 21.10: Trio Emona. 21.30: Prenos z Madžarske. 22.10: Mah orkester g. Bojana Adamiča. Iz Srbije Slavnost nemških policistov v Beogradu. Po vzgledu drugih mest so tudi beograjski nemški policisti priredili slavnosten večer v korist zimske pomoči. Na prired.tvi je solelovala njihova godba in orkester ter nekaj članov beograjskega gledališča, med njimi gdč. Mezetova, Cvejin-Vladič, tenorist vič, in drugi. štednja z elektriko. Znano je, da je bila gospodinjstvom v Beogradu m okolici predpisana določena količina električnega toka, ke se ne sme prekoračiti. Vsak višek je bil zračunan z desetkratno pristojb no. V splošnem se je prebivalstvo držalo določenega mu kontingenta in je le okoli tisoč odjemalcev toka prekoračilo kontingent. Iz Hrvatske Spremembe v zagrebški operi. V vodstvu zagrebške opere so se izvršile važne spremembe. Dosedanji ravnatelj opere Straž-nicki je bil imenovan za izrednega profesorja na Glasbeni akademiji, vodstvo opere pa je bilo poverjeno prof. Zanku. Slednji si je za svoja umetniška svetovalca izbral dirigenta Lovra MatačiCa in komponista Gotovca. Modernizacija telefonskega omrežja. Kakor poroča hrvatsko prometno ministrstvo, bodo prišle po zpopolnitvi zagrebške telefonske centrale na vrsto avtomatske telefonske centrale v Banja Luki in Brodu. Iz-popoijeni bosta tudi avtomatski telefonski centrali v Os-jeku in Karlovcu. Frotiboljševiška razstava v Sarajevu. Razstava »Borba združene Evrope na vzhodu«, ki je dosegla v Zagrebu ve.ik u»peh, bo v kraikem ojprta v barajevu. Zaiuevi sarajevske mestne občine za čim prejšnjo otvoritev razstave je vo .stvo ugodilo. Maršal Kvaternik pri ranjenciu. Pretekli teden je v spremstvu šefa generalnega štaba n letalskega poveljnika maršal Kvaternik obiskal nemške ranjencef ki se zdravijo v hrvatskih bolnišnicah. Pri nj.h se je držal več ur. V razgovoru z ranjenci je maršal poudaril, cia so nemški uspehi tud-uspehi Hrvatov, ker sta obe deželi tesno povezali svojo usodo. Maršal je sporočil ranjencem tudi Pcgiavnikove pozdrave in željo za njihovo hitro okrevanje. 500.000 članov ustaške mladine, število organiziranih članov ustaške mladine je doseglo do zdaj že okoli 500.000. Kljub pomanjkanju prostorov, uniform in drugih tehničnih sredstev je bila organizacija mladine izvedena do zadnje vasi v deželi. Tudi Bosna in obalni kraji so krepko organizirani v ustaškem gibanju- Komentarji o Saboru. Hrvatski listi posvečajo sklicanju Sabora dolge članke in v njih poudarjajo, da je obnovljeni parlament nadaljevanje zadnjega hrvatskega Sabora, ki je bil 20. avgusta 1918. samo odgoden, ne pa ukinjen. Sklep državnega vodstva torej po 231etnem presledku samo obnavlja pravno kontinuiteto hrvatskega ljudskega zastopstva. Zastopstvo ustaške mladine v Italiji. Na svoji poti po Italiji se je te dni odposlanstvo ustaške mladine ustavilo tudi v Ber-gamu. Hrvate je sprejel tamošnji zvezni tajnik in so v njegovem spremstvu obiskali prostore GILa in druge Strankine institucije. Hrvatsko odposlanstvo bo ostalo v Beigamu nekaj dni. NEČIMURNOST 2klravnik: Gospa, rentgensko slikO vam moram napraviti. Bolnica: Ce je tako, pa prosim v profilu, da bo slika lepša. Mati Pohištvo Beseda I — 60. taksa - .60 '» Ijtarvr naslova ali *a lifro I J.—. Kuhinjsko k reden ni in več kompletnih kuhinj skih oprem proda Krže. — mizais*,. Vrnnik* Oglrd* se v skladišču Liubliana,— Tvrleva 47. poleg kavarne Majcen. 2185-1? Rjuhe, blazine, več dobroohranienih ali novih, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ne-preležane«. 2558-7 Kotel za iganjekubo francoski model in »Alfa« kotel (bakreni!, kupim. — Ponudbe na Anton Z*onc, sodavičar, Cerknica 161. 2539-7 Beseda L —.60, taksa -.60 . nasiuva »ii u lifro L 5.—. Mlada dama poučuje, oziroma da|C kon-verzacije iz angleščine. francoščine in nemščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlada dama«. 2551-4 Beseda l —.60. taksa -.60. za daianie naslova ali za lifro l Večsobno stanovanje komfortno, prazno ali — opremlieno išče včlanska |-LŽin? odra*:-1 po rr. sti » centru. Ponudbe na ogl odd lutra pod »Sta novame M« 2158 21a Sobo odda Beseda L —.60. taks« -.60. za daianie naslova ali za lifro l 5.—. Lepo sobo poseben vhod, v bližini Visokega komisariiata, oddam t 1. marcem. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 2555-25 Lepo manjšo sobo oddam solidnemu gospodu. Ogled do 12. ure: Skrab-čeva ulica 12. 2542-25 BHZZ gfjg Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanie naslova ali za lifro l 5.—. Dve opremljeni sobi ▼ centru mesta, ilčcm. Posredovalec dobi 100 lir nagrade. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »2020«. 2550-25a Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za lifro L 5.—. Buteljke ... vse vrste očiščene steklenice kupuie Medarna — ' lubliana. Židovska ul. 6. 2275-7 Kože aomačih zaicev, domačih mačk. veveric, lisic, dihur ev, kun. videt kupuie L Rot krznarstvo. I.iubliana Mestni trg J. +4-7 Krojaške odpadke volnene in bomoairu pletilske ter živilske od rezke kakor vse tekstilne odpadke, kupuje Gerk man. Hrenova 8 41 Zemljepis Slovenije (Domoznanstvo) od Meli-ka, kupim. Weiss, Pivovarna Union. 2552-7 AntikvariČne knjige Vse vrste antikv-riftnlh knjig od n«j£tire]šlh dc intr.ovejšlh kupuje — knjigarna Janez Dolžan Heseda I - 60. taksa —.60. za daianie oaslova ali za litro l ».—. Dva čevljarska pomočnika za splolna dela sprejme Humar, Ljubljana, St.iri trg. 2541-1 Mladega raznašalca poltenega in urnega, sprejme cvetličarna »Roža«. 2545-1 Službe išče Beseda l —.50. taksa — .60. za dajanie naslova ali ta litro l 2.—. Dekle staro 22 let, velče kuhanja, želi menjati službo k dobri družini odraslih oseb. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2529-2 Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za lifro L 5-—. Oglje v prahu ca 5 vagonov takoj prodam. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Prah« 2274-6 »Celus« peč Itev. 5, skoraj nerabljeno, za 250 m2, poceni prodam. Dalmatinova ul. 10 pri hišniku. 2540-6 Prodam smirna preprogo in predpo-stelinik, blago za modroce. blago za kapne ali blazine, preprogo tekač. namizne garniture, ženske čevlje št. 40. Ugodno. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 2544-6 Živali Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanie naslova ali za lifro L 5.—. Izgubljeno Beseda l —.60. taksa -.60, za daiame naslova ali za iifro I 5.—. Dotičncga ki je našel v kinu »Matica« dne 15. febr. v petek v 21. vrsti listnico s slikami in v gotovini okoli 600 lir, prosim, da mi prinese ali polije po pošti listnico in drugo, denar si pa lahko obdrži. Kr žnar Alfonz. Liubljana, Čopova ulica 19. 2554-28 Filatelisti pozor Nakup ln prodaj«, '.nam k vseh vrst JOL albumov m fll«teimič-nlh potrebščin Je najugodneje * knlig.rnl Dolžan LJublJan«, Stri 'ArJeva < tel 44 24 1 Harcerje res dobre perce, samca in samico, kupim. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 2555-27 Razno za daianie naslova ali za lifro L 5.—. Beseda L —.60, taksa —.60, PREMOG DRVA I. Pogačnik LJUBLJANA. Bohoričeva ulica 6 Telefon 20-59 •ft Inserati v JUTRU imajo velk uspeh Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je umrla naša srčnoljubljena mama, sestra, teta in tašča FRANK URŠULA vdova po vpokojencu drž. žel. dne 16. t. m. po dolgi težki bolezni, previdena s tolažili sv« vere. Pokopali jo bomo v sredo, dne 18. februarja 1942 ob 3. uri popoldne iz kapele sv. Marije na Žalah k Sv. Križu. Ljubljana, dne 16. februarja 1942. Žalujoče rodbine: FRANK, OTOLANI, ČERNE, RESMAN, DJUKIC, ČYŽ * Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam žalostno vest, da je po dolgem trpljenju previden s tolažili sv. vere umrl dne 17. t. m. moj mož, gospod Miloš Ambrožič višji poštni kontrolor Pokopali ga bomo v četrtek, dne 19. t. m. ob 3. uri popoldne iz 2al — kapelice sv. Antona — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 17. februarja 1942. Žalujoča soproga POLDI AMBROŽIČ R. Sabbatini: MESSID0R Povest »A vi mi dokazujete- da je še vedno resničen,« je odvrnil Vidal. Nato je vprašal: »Ali veste kak razlog, ki bi mi branil, da zdajle poravnam najin račun?« »Nobenega ne vidim.« Seyracova ravnodušnost je zaudarjala po zaničevanju. Vidal se mu je kratko priklonil; nato se je obrnil k Angeli. »Zdaj, draga, nama ne ostane drugega, kakor da vrževa tega lepega kristjana levom.« »Jerome!« Zena se ga je oklenila, bleda kakor zid. »Kaj je? Nom de nom! Menda ne boš hotela, da se ga zdaj še iaz usmilim?« »Kar ie bilo, ie bilo. Zlo, ki nama ga ie hotel storiti, nama konec koncev ni škodilo. Ni se mu posrečilo. Pokaživa mu. Jerome, da sva boljša od njega. Pusti ga- nai gre. kamor hoče.« Vidal io ie mrko pogledal. »Pustiti ea, naj gre?« ie pikro ponovil. »Pustiti ga. da uide in spet začne igrati volka? Ko ga ie usoda privedla v najino hišo. prav semkai izmed vseh hiš v Parizu, ie imela gotovo drugačen namen.« Osorno io ie odrinil ter nadalieval: »Privedla ga ie semkai. da ga zadene kazen, ki ga že toliko č«sa lovi Roka usode ie kar oreočitna Kak šne spomine mi obujate!« je nadaljeval in s trpkim nasmehom pogledal Seyraca. »Spominjam se viharnega aprilskega dne — v germinalu mesecu po koledarju svobode — pred desetimi leti, ko sva pobegnila iz Beauvaloirja, zasledovana od vaših biričev. Kaj bi bilo z mano, da so me dohiteli? Kaj bi bilo z Angelo? Bi nama bili mar prizanesli? In vendar je zdaj ona tista, ki me prosi, naj priza-nesem vam!« Udaril je v kratek smeh. »To ie bilo germinala meseca, v mesecu setve. Zdaj pa je messidor — mesec žetve. Jakobinski koledar ima pač pomen, ki se kot nalašč prilega vašemu slučaju. Kakor ste takrat sejali, tako boste zdai želi.« »Storite, kar koli vas ie volja, samo da mi pri-zanesete s svojo zgovornostjo,« ie suho odvrnil Seyrac in se podsmehljivo naklonil. Vidal se ie pognal proti oknu. toda Angela mu je stopila na pot »Oh, ne- Jerome! Pomisli!« Groza ii je drhtela v glasu. »Slutnjo imam. Ta okrutnost bi nama prinesla 'nesrečo. Pusti ga. nai gre v božjem imenu. To bo najboljše maščevanje. Kaj nama pa pomeni? Mani ko nič. Reši ga, Jerome! Stori to zame. če me imaš rad.« Vidal ie bil očitno presunjen. »Prav zato hočem poravnati ta račun, ker te imam rad.« »Poravnal ga torej, a ne s podlim denariem viteza de Sevraca Vrni mu dobro za zlo. Jerome. in pusti ga. nai gre kamor hoče.« »Pardi. temu se po moiem ne pravi plačati.« le Vidal zagodrnial. »Tudi maščevanie ni plačilo; in nesrečo prinaša. Pusti ga, nai gre, za Boga. pusti ga, nai gre. Prepričana sem, da vitez de Seyrac že plačuje in bo plačeval do konca svojega življenja.« »O, to pač!« Razlog je šel Vidalu v glavo. Pravo usmiljenje je bilo morda baš v tem. da bi izročil Seyraca njegovim krvnikom, ki bi storili njegovim mukam konec. »Dobro- dobro,« je rekel, »če ti je toliko do tega, naj bo. Konec koncev je res, da nama pomeni manj ko nič.« Obrnil se ie k Seyracu ter končal: »Državljan, pot vam je prosta; idite.« »Hvala za milost,« je odvrnil vitez in pogledal Angelo, ne njega. Naklonil se ie in storil korak proti vratom; tedaici pa ie omahnil in padel po tleh. kakor ie bil dolg in širok. Vidal je osuplo pogledal ženo. »Kaj storiva zdaj?« Angela ie pokleknila k vitezu, ki se ie bil onesvestil. mu segla pod ramena in mu privzdignila glavo. A mahoma je umaknila roko: bila je vsa krvava. »Ranjen je!« je vzkliknila s sočutnim glasom. Nenadna slabost, ki ie podrla viteza, je bila samo trenutna, in Angeline besede še niso bile izgovorjene, ko ie ranienec odprl oči Niegov pogled. izprva medel in orazen. ie polagoma prešel v izraz nemega, nemirnega vprašania: videti ie bilo. da se ne zaveda kie ie. kakor navadno človek. če se drami iz omedlevice Ko pa ie počeši pogledal okrog sebe in ustavil oči na Angeli- se mu ie zavest vrnila »Oprostite mi. Neskončno mi je žal, da sem vam v nadlego.« je rekel z bledim nasmehom; »toda...« Vidal se je spustil poleg njega na koleno. »Da vidimo vašo rano, državljan vitez.« »Oh, saj ni nič! Eden teh psov je vrgel vame nož, ko sem zavil okrog cestnega vogala. Neznatna praska je, škoda bi se bilo meniti zanio. Najbrže sem omedlel od slabosti, ker od včeraj zjutraj še nisem nič iedel.« Vidal ie bil po naravi dober in velikodušen, in sočutje, ki ga ie zbudilo v njem Seyracovo obupno stanje, je močno zabrisalo spomin na vse, kar se je bilo v minulosti zgodilo med njima. Niti Angelinih prošnjž ni bilo več treba, da so ga nasproti bivšemu sovražniku obšla čuvstva dobrega Sama-ritana. Vidal in njegova žena sta skupaj spravila viteza na noge in ga posadila na stol. Vidal mu ie razgalil ranjeno ramo, in Angela je umila in obvezala rano. ki je bila res samo neznatna. Nato se ie Angela podvizala, da pripravi kai za odteščanje; kmalu je stala pred beguncem dišeča, kadeča se jajčnica. Ne glede na svojo gosposko vzgojo je kar planil po nii in lakomno začel iesti; prav tako lakomno ie pil preprosto, gosto in močno rdeče vino. ki bi ga bil v svojih dobrih časih imel za strup. Nesreča in pomanikanie sta bila pač znižala raven niegovih zahtev. Pil ie. dokler ni bila steklenica Drama: iedka niiača mu ie šla v slast kakor pravi nektar. KUHAJTE V »JUTRU« Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za Konzorcij »Jutra« Stanko Vlrant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja: Pran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Ljubomlr Volfit