OCENE UBIJAJO OTROKE NAD IVEKOM SE JE ODPRLO NEBO SPOMENKA HRIBAR SPREOBRNJENCI STRELJAJO THRBET BOKA KOTORSKA: GROBNICA LJUDSTVA IN ŽELEZA TANJUG JE RAZPADEL PRVA NAGRADA: V ČRNEM ČASOPISU ČISTO ZLATO str. 27 DRAGI MINISTER Slovenci smo prikimavali, ko ste kar trije ministri še isti večer po uboju Ivana Krambergerja prišli v lenarški konec. Strinjali smo se tudi, da si kot minister za notranje zadeve poskrbel za dodatno zaščito politikov. Prav o tem, o zaščiti, Ti pišem. Novinarji so vsako leto večkrat pisali o grožnjah Krambergerju. Pisali so o tem, da so mu zastrupljali živali, mu ubili opico Ančko, ga napadli tudi na zborovanju, imel je sumljivo prometno nesrečo. V časopisu sem prebral, povedal je sorodnik, da so mu grozili tudi pred štirinajstimi dnevi. Sprašujem Te, če ni to dovolj, da bi Tvoji policaji bolje skrbeli za njegovo varnost. Kaj je naredila VIS? Imaš povsem čisto vest, da ste storili vse, četudi Kramberger ne bi bil znan politik, marveč navaden državljan. Zagotovo veš, da veliko groženj, ko jim ne sledi zaščita, konča na sodiščih, ko se zgodi tudi najhujše. Slišal sem Te, da ocenjuješ, da ne gre za politični umor. Nimaš prav. Storilec dejanja ni streljal nanj, ker mu je ta zapeljal ženo, mu ukradel kokoš ali ker je imel take in take lase ali črn klobuk. Streljal je zaradi tega, ker ni maral njegovih nazorov, njegovih javnih nastopov. Kaj ni to tipično političen umor? Ali pa naj bi bil Kramberger Pavliha, politik druge ali tretje vrste? Še tole, kar pa ni namenjeno Tebi, saj boš rekel, da ni to Tvoja osebna zadeva. Pa vseeno, kako ocenjuješ, da na Ivekov pogreb ni prišel nobeden od tistih, ki so bili pri njem, kot predsedniškem kandidatu, na kosilu v idilični Negovi? Ali, v času, ko so tisoči pospremili Iveka na zadnjo pot, so poslanci družbenopolitičnega zbora RS veselo odhajali na zabavo, piknik v Logatcu? Dragi minister Bavčar, res ni bilo treba razglasiti dneva žalovanja, vendar... Tvoj državljan P. S.: Javno si izjavil, da so Tvoji podrejeni ocenjevali, ko je vložil prijavo za zborovanje v Jurovskem dolu, da Kramberger naj ne bi bil več član stranke DONS. Ob tem veš, da je imel že na desetine zborovanj. So Tvoji podrejeni politični razsodniki? Ne glede na pomanjkljivo prijavo, kot zatrjuješ, ali res ni mogel kakšen policijski avto pripeljati v Jurovski dol kakšno uro pred zborovanjem? Imaš res povsem čisto vest policijskega ministra, pa tudi strankarskega prvaka? STANOVANJSKI SKLAD SE V INTERESU POSOJILOJEMALCEV POGAJA Z BANKAMI NEKATERE BANKE ZAVRAČAJO POPUST V času, ko je SKB banka že najavila kar triinpolkratno povečanje anuitet svojih stanovanjskih kreditov, še zmeraj tečejo pogajanja med Stanovanjskim skladom Republike Slovenije in posameznimi bankami glede popustov za gotovinsko poplačilo stanovanjskih kreditov. Čeprav se zdi samoumevno, da bi banke morale znati ovrednotiti prednost gotovinskega poplačila, kakršnega jim omogoča pred kratkim zaključen razpis Stanovanjskega sklada, saj to pomeni takojšen priliv denarja na eni in izogib vsem tveganjem na drugi strani, se banke do predloga o popustu pri takem poplačilu obnašajo zelo nezainteresirano. »Doslej je pokazala pripravljenost za popust pri odkupu samo SKB banka, medtem ko so LB - Slovenj Gradec, Komercialna banke Gorica in Koprska banka naš predlog zavrnile. Ostale banke se doslej še niso odzvale, čeprav je bilo na voljo dovolj časa,« pravi Ivan Vitežnik, predsednik upravnega odbora Stanovanjskega sklada. »Zanimivo pri tem, je, da direktor SKB Nerad v svoji izjavi na tiskovni konferenci govori o tem popustu, ki pa ga še ni v nobeni pogodbi; o točnem načinu uporabe popustov bomo odločali na seji upravnega odbora 22. junija, ko bomo potrjevali pogodbe z bankami in nove posojilne pogodbe.« Upravni odbor sklada je na svoji zadnji seji (v ponedeljek, 8. junija) dejahsko razpravljal o načinu uporabe pridobljenih popustov pri bankah in je zavzel stališče, da bi bilo potrebno s pridobljenimi popusti razširiti krog posojilojemalcev, ki bodo izpolnjevali pogoje razpisa, v okviru banke, ki ta popust daje. Na razpis je namreč prispelo 4900 vlog v vrednosti skoraj 4 milijarde SLT, vendar ta vrednost ne upošteva revalorizacije v času do sklenitve pogodb - od 31. 3. 1992 dalje. Namen sklada je, da zajame čimveč posojilojemalcev, ki bodo izpolnjevali pogoje; zaradi omejenega obsega sredstev jih ne bo možno zajeti v celoti, če se ne bo upošteval tudi pridobljeni popust. OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA SE POVEČA ŠTEVILO SAMOMOROV OTROK UJETI MED OCENAMI IN STARŠI Zadnji mesec šolskega leta se v šoli stopnjuje pritisk na učence zaradi zbiranja in zaključevanja končnih ocen. Starši v pričakovanjih upajo, da bo otrokov učni uspeh vsaj tako dober kot lanski, če ne boljši. Otroci — učenci v tem času doživljajo najhujše obremenitve in osebne stiske. Nekateri ne zmorejo tega bremena. pisnim preverjanjem, saj vsi Učenci so otroci Šolski sistem se že nekaj časa ukvarja z dejstvom, da so učni programi preobremenjeni, da otroci dobivajo preveč informacij, ki jih sami ali z učiteljevo pomočjo ne znajo selekcionirati. Najhujši psihični pritiski na učence so v šolah in doma pod težo zaključne ocene, ob utrujenosti, preobremenjenosti in starševskih pričakovanjih. Učitelji, ki želijo tudi svojim kolegom pokazati svoje zmogljivosti, vztrajajo na zaključnih celoletnih testih. Tako se dogaja, da na nekaterih šolah zmanjkuje dne-vov, v katerih bi lahko planirali vsak svoje celoletne teste. Poleg tega visijo nad učenci v zadnjem razredu osnovne šole še republiški testi. Učenci, ki so bolj nagnjeni k verbalnemu preverjanju znanja, kajti vsi pač nismo enaki, dobivajo tudi zaradi oblike preverjanja s testi nižje zaključne ocene. Čeprav ne uradno, pa zato v praksi pogosteje, se učitelji še vedno bolj zanašajo na ocene iz testov, ker bi naj bile objektivnejše, kot ver-balno-ustno preverjanje znanja. Vendar že odrasli smo si različni, zato toliko bolj velja za otroke, da se nekateri lažje ustno izražajo kot pišejo teste, na primer iz družboslovnih predmetov. Najhujši absurd je, kadar te vrste ocenjevanj uporabljajo v nižjih razredih. Pri tej starosti bi morda morala biti ocena iz ustnega preverjanja pred učitelji vpijejo o slabem verbalnem izražanju slovenskih osnovnošolcev. svojih ambicij v življenju niso uspeli doseči, od svojih otrok pričakujejo preveč. Pozabili so že na gore učne snovi, na predolge in utrujajoče domače naloge in skrivljene hrbtenice zaradi stalnega sedenja ob učnih knjigah. Od otrok pričakujejo tisto, kar sami niso dosegli, ali vsaj nostni položaj med sovrstniki, po njej jih loči tudi učitelj od tistih odličnih do tistih nezadostnih. Pozneje, ko se morda že privadi na slabše ocene, ostane v njem grenak priokus po vrednostnem rangi-ranju med sovrstniki. Toda on bi rad bil še vedno naj- Tako pa učitelji, utrujeni in v pričakovanju zaključka, predvsem ob koncu leta vse preveč bremen nalagajo na tudi preutrujena otroška ramena. Starši Starši, ki v prvem razredu osnovne šole še mesečno redno ohranjajo stike s šolo v višjih razredih in še bolj v srednjih šolah, vse bolj ostajajo pri svojih željah in ukazih kot pri resničnem razumevanju otrok. Predvsem tisti starši, ki MISS SLOVENIJE 92 Mariborska agencija GERŽINA - VIDEOTON si je uspela pridobiti mednarodno licenco za organiziranje izbora za najlepšo Slovenko, ki bo naše državne barve branila na mednarodnem lepotnem tekmovanju za MISS VVORLD v Južnoafriški republiki. Sun City bo letos 12. decembra gostitelj finalnega tekmovanja lepotic z vsega sveta in med njimi bo prvikrat tudi Slovenka. Agencija Geržina - Videoton iz Maribora bo v sodelovanju s tednikom KAJ pripravila več predtekmovanj. V času med 20. junijem in 15. avgustom bodo odkrivali lepotice v petnajstih različnih krajih po Sloveniji. NOVf 4 DOBA toliko izobrazbe, kot je imajo sami. Sicer bi bila sramota zanje. In tako iz dneva v dan pritiskajo na otroke z ukazi: uči se; glej, da ne boš dobil slabe ocene; čuvaj se, če ne boš odličen; mi ti nudimo vse, ti pa na svetu nimaš drugih skrbi kot učenje! Ocena je breme Vsak otrok želi biti najboljši, tako zaradi sebe kot zaradi staršev in sošolcev. Prvi neuspehi, ki so lahko vsaka ocena, nižja od petice, je zanj poraz. V razredu je nekaj »boljših« od njega. Ocena mu kmalu določi vred- boljši. Pričakuje, da ga bodo vsaj starši razumeli. Toda ali ga res? Vsakoletno bežanje otrok od doma v zadnjih šolskih dneh dokazuje, da smo na čisto človeškem, otroškem, tistem najnežnejšem področju odpovedali tako starši kot družba. Za še hujše oblike samoobtoževanja in strahu pred starši se odločijo običajno starejši učenci. Nekaterim tudi uspe in takrat ni popravnega izpita, ki bi otroka vrnil v življenje. Jana Štrlekar Foto Lucas Glavni in odgovorni urednik; Janez Sever Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobrila Uredniki: Jana Štrlekar (reportaža), LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Janez Herle (tehnično urejanje), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Tajnica redakcije: Suzana Rober Trženje: Erika Vidah (podružnica Koper) Prodaja: Renato Vedečnik Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215, 441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) 23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov. bio*UIII Trgovsko podjetje, d.o.o., Celje 63000, Teharska 111; tel./faks: 063/29-144 VELIKA AKCIJSKA PRODAJA KUHINJE, GORENJE, LIPA, SVEA, MARLES DO 30. JUNIJA - GOTOVINSKI NAKUP, 35% popust - ČEKI: 4 OBROKI BREZ OBRESTI BREZPLAČNO: PREVOZ IUN MONTAŽA KUHINJ ZA NAKUP NAD 100.000 SLT SPALNICE: - ZAKONSKA SPALNICA EVA - BELA ZA GOTOVINO 69.000 SLT - ZAKONSKA SPALNICA AVON v 4 BARVAH Z VZMETNICO, GOTOVINSKO PLAČILO 94.900 SLT SEDEŽNA KOTNA GARNITURA BARBARA S TA-BUREJEM 5 RAZLIČNIH VZORCEV BLAGA, VELIKOST 2,0x2,20 M S FRANCOSKIM LEŽIŠČEM ZA SAMO 59.000 SLT. PRED NAKUPOM SE PREPRIČAJTE 0 KONKURENČNOSTI NAŠE PONUORE! SRBSKI OBLASTNIKI SO TANJUGU »ZAMAŠILI USTA« ZUPAN PRETI IZ BEOGRADA »TANJUG« JE RAZPADEL Iz beograjskega dela Tanjuga so naredili agencijo Zvezne Republike Jugoslavije. Zakaj se le-ta še naprej imenuje Tanjug? Tako kakor večino skupnega premoženja republik bivše Jugoslavije - sedaj suverenih držav — in bivše federacije so si srbski oblastniki nezakonito in pred delitveno bilanco premoženja bivše Jugoslavije pred nekaj tedni v pripravah na ustanovitev tretje Jugoslavije enostransko prisvojili tudi »Tanjug«. »Tiskovni agenciji nove Jugoslavije«, ki je bila ustanovljena 1943 leta v Jajcu in ki so jo po avnojskem vzoru sestavljale avtonomne in enakopravne republiške redakcije, so v Srbiji »zamašili usta« z nezakonito in proti-statutarno odstranitvijo legalno izvoljenega vodstva »Tanjuga« ter z nastavitvijo novega prosrbskega vodstva, ki je iz beograjskega dela te agencije (ta razpolaga s centralnim komunikacijskim vozliščem) naredilo agencijo tretje Jugoslavije. Redakcija Tanjuga za Republiko Slovenijo se je preobrazbi »Tanjuga« v agencijo tretje Jugoslavije zoperstavljala z vsemi možnimi pravnimi sredstvi - agencija bi lahko po vzoru na največje svetovne agencije, kakršne so AFP, UPI, Reuter in druge, postala komercialna multi-nacionalna agencija oziroma korporacija. Po tem, ko si je beograjski del »Tanjuga« poskušal nezakonito prisvojiti celotno premoženje Tanjuga, so delavci Redakcije Tanjuga za Slovenijo ustanovili slovensko agencijsko podjetje »Tanras«, vanj pa so vložili vse premoženje, s katerim so upravljali kot TOZD Tanjuga v Sloveniji, s čimer so kolikor je bilo to mogoče zaščitili slovenske in svoje interese. Postopek za registracijo »Tanrasa« teče pred pristojnim sodiščem v Ljubljani, medtem pa bivši slovenski Tanjugovci in sedanji Tanrasovci ne delajo, saj so vsi, razen Črnogorca Igorja Šaranoviča, odbili sodelovanje z nezakonito in nasilno nastalo agencijo tretje Jugoslavije. Zakaj je šel »Tanjug« srbskim oblastnikom na živce? Tanjug je zadnja leta kljub krizi, vojnam in razpadu Jugoslavije deloval po statutu in drugih splošnih aktih iz »prejšnjih časov« (po le-teh so bile republiške redakcije avtonomne pri oblikovanju uredniške politike in pri poročanju iz svoje republike) ter čakal na delitveno bilanco premoženja bivše Jugoslavije, medtem pa se je postopno preoblikoval v komercialno agencijo. Tako kakor druge republiške redakcije je tudi Redakcija Tanjuga za Slovenijo poslala v svet veliko število informacij iz Slovenije: o demokratičnih procesih v Slovetiiji, o uvajanju večstrankarskega sistema, o prvih svobodnih večstrankarskih volitvah, o osamosvojitvenih prizadevanjih, o vojni v Sloveniji ter o prizadevanjih Slovenije za mednarodno priznanje. Takšen »Tanjug« je »šel najbolj v nos« srbskim oblastnikom, zato so se začele pojavljati vse pogostejše kritike agencije v beograjskem tisku, kjer je lastno agencijo javno napadel celo eden od njenih urednikov Radomir Sekulovič. Zakaj so kritizirali legalno izvoljeno vodstvo Tanjuga, na čelu katerega sta bila direktor Risto Lazarov iz Makedonije ter glavni in odgovorni urednik Mladen Arnauto-vič iz Bosne in Hercegovine? Napadali so ju, da je Tanjug neobjektivno pisal o vojni v Sloveniji, da neobjektivno piše o vojni na Hrva- ne samo statut agencije, pač pa tudi zakone. Kako bo z dediščino »Tanjuga« Kako je zgodba tekla naprej, je jasno in znano. Novo vodstvo Tanjuga je nemudoma ukinilo vse republiške redakcije, ki so nasprotovale preobrazbi Tanjuga v agencijo tretje Jugoslavije. Slovenska redakcija je ustanovila slovensko podjetje, pa tudi redakcije v drugih državah na ozemlju bivše Jugoslavije so reagirale - sliši se, da so Direktor ter glavni in odgovorni urednik »Tiskovne agencije tretje Jugoslavije« Dušan Zupan je poslal »Ministrstvu za informiranje Republike Slovenije« dopis, iz katerega se najbolje vidi, kako sam razume vlogo, v kateri se je znašel. Človek preprosto ne ve, ali se šali ali spreneveda ali pa »zares ne razume, za kaj gre«. Poglejmo nekaj tez, ki jih je postavil: • Vodstvo Tanjuga smatra, da so neosnovane kritike o ukinitvi »autonomnih republiških redakcij«, kako pišejo bivši novinarji Tanjuga iz Ljubljane v prvi vrsti zaradi tega, ker Republika Slovenija ni več del Jugoslavije pa tudi zato, ker so ukinjene vse republiške redakcije. Ali se je Zupan kdaj povprašal od kod srbskemu delu Tanjuga pravica, da ukine vse druge dele Tanjuga, argument za to, da jih je ukinil, pa je ta, da je uKinil vse. Ali se je vprašal, zakaj bi celoten Taniug pripadel ZR Jugoslaviji (Srbiji in Črni gori), če pa so v njegov razvoj znatna sredstva vložile vse republike in delavci vseh republiški redakciji. • Pričakujemo, da bo vlada Slovenije skladno s civilizacijskimi normami zaščitila sedanji status in imovino Tanjuga vse do sprejetja končne odločitve o delitveni bilanci. Zupan slovensko vlado poziva, sklicujoč se na civilizacijske norme, da prizna »pučiste«, ki so enostransko in nezakonito ter nestatutarno spremenili »Tanjug« v agencijo tretje Jugoslavije ter da tej agenciji pomaga čuvati premoženje, ki ga je nezakonito pridobila »do daljeg...« Slovenska vlada tega apela na srečo ni upoštevala in je zaščitila slovenske interese tako, da je do delitvene bilance premoženja bivše Jugoslavije sama vzela v upravljanje premoženje, o katerem piše Zupan. Morda pa je Zupan mislil, da bi lahko celo v Ljubljani »plenili« slovensko premoženje, sklicujoč se na civilizacijske norme. škem, da v zunanjepolitičnem poročanju s simpatijami spremlja aktivnost Nemčije, Avstrije in Vatikana. Direktorju Lazarovu so kritiki posebej zamerili, da se ni ogradil od pisanja skopske »Nove Makedonije« iz njegove »matične republike«, ko je le-ta zapisala,da je »Jugoslovanska armada najbolj fašistična armada v sodobni Evropi«. Kritiki so tudi poudarjali, da agencija »mora biti neodvisna in profesionalna, vendar ne sme biti nevtralna v vojni, v kateri mora braniti svojo državo.« Tisto, kar se je po takšnih javnih kritikah v Srbiji moralo zgoditi, se je kmalu zgodilo. V »Tanjugu« se je po znanem scenariju »zgodilo ljudstvo« - nekaj novinarjev in več drugih uslužbencev beograjskega dela Tanjuga je z nezakonitim »referendumom« odstavilo staro vodstvo in ustoličilo prosrbsko vodstvo celotnega Tanjuga. Na čelo so nato postavili Srba Dušana Radanoviča in beograjskega Slovenca Dušana Zupana, ki se je pri preobrazbi agencije v agencijo tretje Jugoslavije tako izkazal, da je krrfalu sam »zablestel« na čelu nove agencije ZR Jugoslavije kot glavni in odgovorni urednik ter direktor hkrati. »Ljudstvo« v »Tanjugu« seveda znanega scenarija »revolucije od znotraj« ne bi moglo izpeljati, če ne bi imelo podpore srbskih oblasti, saj so »prevratniki« kršili v Makedoniji morali posredovati državni organi, da so pred novo jugoslovansko agencijo zaščitili makedonsko lastnino. V Sloveniji je slovenska vlada sprejela sklep, da bo sama upravljala s premoženjem bivšega »Tanjuga« do delitvene bilance o premoženju bivše Jugoslavije. Agencija tretje Jugoslavije je zaposlila v Ljubljani svojega dopisnika, to je Igor Šarano-vič, ki dela, čeprav agencija v Sloveniji ni registrirana, kakor terja zakon in čeprav agencija tretje Jugoslavije nima akreditiva za delo dopisnika v Sloveniji. Po inerciji dela dopisnik agencije tretje Jugoslavije v prostorih bivše Redakcije Tanjuga za Slovenijo, ki jih je z inventurnim zapisnikom že prevzela v upravljanje slovenska vlada. Nekateri slovenski časopisi in radijske postaje pa še naprej od »Tanjuga«, ki ga ni več, kupujejo informacije. Z ohranitvijo imena »Tanjug« je agenciji tretje Jugoslavije uspelo v urejen pravni red v naši državi vnesti kar nekaj zmede, tako kakor je v prvem trenutku uspelo vnesti zmedo v mednarodne odnose srbsko-črnogorski državi, ki je ohranila ime Jugoslavija, vendar so v OZN kmalu doumeli, kakšna igra stoji za tem... Vprašanje dediščine »Tanjuga« pa je še vedno aktualno. Tanjug je spadal med največje svetovne agencije, saj je njegov razvoj vseskozi sledil izredno aktivni mednarodni politiki Jugoslavije v času razvoja neuvrščenosti in detanta. Agencija je svoje informacije izmenjavala z domala vsemi velikimi komercialnimi svetovnimi agencijami, z večino nacionalnih agencij v svetu, v tujini pa je imela tudi močno dopisniško mrežo in več kot 40 dopisništev na vseh kontinentih. Oprema »Tanjuga« je zares dokaj zastarela, vendar pa so preko njegovih komunikacijskih mrež in sistemov ter preko radijskih, satelitskih in kabelskih linij prodirale informacije tudi iz Slovenije do tisočerih časopisnih hiš in radijskih in televizijskih postaj po vsem svetu. Veliko večino premoženje Tanjuga si je za sedaj prisvojil srbski del bivšega Tanjuga, vendar bo ob delitveni bilanci premoženja bivše Jugoslavije moralo priti na dnevni red tudi to vprašanje. Sicer pa je v krizi že tudi agencija tretje Jugoslavije, saj za novinarsko in časopisno agencijo, »ki ne sme biti nevtralna, pač pa mora v vojni pomagati svoji državi«, v današnjem svetu ni nobene perspektive, posebej še, če gre za agencijo države agresorja. V agenciji tretje Jugoslavije postajajo čistke med novinarji stalna praksa, žrtve so tudi srbski novinarji, ki si upajo misliti s svojo glavo in »pošimfati« »svojo državo«. Tako je izgubili službo v tej beograjski agenciji zaradi nedolžne kritike režima srbski novinar in dopisnik iz ZDA Žorž Crmarič, ki sedaj ne upa niti v domovino in išče azil v Ameriki, o čemer je Nova Doba pisala v prejšnji številki. V nekem slovenskem časniku so predlagali, da bi se »Tiskovna agencija tretje Jugoslavije« imenovala skrajšano in preprosto kar - TAT Jugoslavije. SLOVENIJI GROZI KLERIKALIZEM? DOMOBRANCI SO MEO NAMI Res je, g. Ivan Cankar, Slovenci smo hlapčevski narod. Če nimamo nad sabo dominantnega naroda, moramo imeti vsaj močno ideologijo. Ob trenutnem pomanjkanju obeh tlačiteljev, začenja dobivati nad nami vse močnejši vpliv tretji: Cerkev. Zakaj? Slovenija leži v evropskem prostoru, na katerem je imela katoliška Cerkev več kot tisočletje zelo močan vpliv. Sloveniji se je uspelo izviti izpod papeževega vpliva le za slabega pol stoletja eksperimentiranja s socializmom. Po propadu le tega je pri nas kakor tudi v drugih evropskih državah socrealizma (razen pravoslavne Rusije) prišlo do močnega vsrkavanja papeškovatikanskih idej, za katere je splošno znano, da se bolj kot s posmrtnim življenjem ukvarjajo s tuzemstvom in jim Sveto pismo služi kot paravan, za katerega skrivajo svojo političnost. Če bi bil resnično kje kakšen bog, bi moral biti stalno pijan, da bi se identificiral s svojim namestnikom na zemlji - papežem. Kakorkoli že, je Vatikan na političnem področju kljub majhnosti izredno močna država. Ker je papeževa tajna obveščevalna služba (jezuiti) spet začela uspešno delovati tudi v Sloveniji, lahko pričakujemo še zanimive stvari. Nekatere se že nakazujejo. Slovenska duhovščina je začela neprikrito posegati v politično življenje. Lepo ji uspeva, saj navsezadnje precej prebrisanih politikantov z novo mašo ve, da je napočil njihov trenutek. Duhovščina lahko preko svojega tiska, med katerim nosita zastavo Družina in Slovenec, uspešno apelira na slovensko javno mnenje. Čitali smo lahko, da je bila zamenjava nesposobnega Peterleta prevrat, v katerem so spet prišli na oblast komunisti. Slovenski krščanski demokrati pač ob množini svojih prestoplih spreobrnjenih komunistov ob nujno potrebnem sovražniku več ne ločijo barv. Slovenska klerikalna desnica je dosegla z razrešitvijo predsednice Konference Svetovnega slovenskega kongresa za Slovenijo Spomenke Hribar velik uspeh. Dobra, vendar naivna Spomenka po tistem, kar je storila za mrtve in žive Slovence, najbrž ni pričakovala takšne zahvale. Vedela pa bi lahko, da nima kaj iskati na čelu organizacije, ki lebdi v etru katolištva in v kateri se odkrito govori o popolni rehabilitaciji domobranstva. Za Spomenko je dobro, da je s funkcije odšla pravi čas, saj bo le tako lahko zaustavila desnico, preden bo slednja njo. Težko pa je verjeti, da bo kdo v Sloveniji desnico sploh poskušal zaustavljati. Tembolj, ker vemo, da so "a važnih funkcijah (dobesedno) belogardisti, v splošnem ozračju javnega mnenja je prišlo v sla-be!J! do le9a, da je beseda »belogardist« bolj priljubljena od druge »komunist«. Besede sicer niso najpomembnejše, važnejše je tisto, kar se za njimi Je pa zelo težko zaustavljati nekaj, kar se giblje v vzvratno smer. V človeški naravi je, da se običajno upira novostim. Zastarele ideje, ki so razumljivejše zaradi tega, ker so že spoznane in lagodnejše za sprovajanje, imajo zato v nepropulzivnih Slovencih plodno njivo. Ni slabo, da je bila prva knjiga v slovenskem Jeziku cerkvena. Če bo tudi zadnja, je škoda časa, ko smo se učili brati. Franc Furland SPOMENKA HRIBAR ODSTAVLJENA, KER JE POVEDALA, KAR JE MISLILA STREL V HRBET Razrešitev Spomenke Hribar z vodstva Konference za Slovenijo v Svetovnem slovenskem kongresu je bila prav tako neargumentirana, kot so bili neargumentirani očitki, zaradi katerih so jo odstavili. Pogrevanje takoimenovane »tolarske afere« je bilo slepilo za množice. Obtožbe političnega delovanja, avtoritativnosti, nedemokratičnosti in izigravanje nekaterih neopredeljenih statutarnih pristojnosti so ravno tako raztegljivi pojmi, kot jih kdo potrebuje. Svobodne misli V vodstvu slovenskem Svetovnega slovenskega kongresa je prišlo do prvih večjih javnih sporov med člani ob očitani »tolarski aferi« Spomenki Hribar. Po razjasnjeni in razšiščeni situaciji je v spominu bralcev ostal le prizvok »afera« medtem ko je drugo bilo pojasnjeno. Navečjo napako po mnenju mnogih desno usmerjenih ekstremistih je Spomenka Hribar naredila z objavo članka v Delu: »Zaustavite desnico,« 18. aprila letos. V njem je zapisala svoje mnenje, mišljenje kot Spomenka Hribar in ne kot predsednica Svetovnega Slovenskega kongresa. Zapisala je tako, kot misli in čuti, da mora povedati slovenski javnosti. Menda bi naj tako bilo. V prejšnjem sistemu sem se za to borila in tudi sedaj se ne bom odpovedala svobodi misli. Naj na zvezni domišljavo, vendar jaz na politično sceno nisem prišla s kongresom ali z njim. Moje ime je bilo javnosti znano že veliko prej. Članek, ki sem ga napisala, je bil napisan v mojem imenu, to je bilo jasno razvidno. Manj je bila razvidna moja diferenca do moje stranke. Kongres in ne konferenca nista bila v nobeni povezavi s člankom. Če nekdo nekaj napiše v svojem imenu, naj se to ne razteza na vse funkcije, ki jih ima. Tukaj gre za več ravni pisanja. Moja vloga pri kongresu je bila začasna, kar se danes vidi. Jaz pa ostajam 9. junija letos je bila razrešena s položaja predsednice Konference za Slovenijo Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) z dvanajstimi glasovi ZA in enajstimi PROTI. Za novega predsednika so imenovali podpredsednika Slovenskih krščanskih demokratov in člana Sveta Franca Miklavčiča. Politika v kongresu Po dobrem letu dni so vam ponovno očitali »afero tolar«, čeprav ste že pred letom dokazali, da v tem ni nobene afere. Zakaj ta podatek javnosti predstavljajo kot »nov dokaz«? »Očitno gre za misel, da cilj opravičuje sredstvo. Afera tolar je razčiščena. Priskrbela sem vse zahtevane dokumente, nadzorna komisija konferenca je zadevo pregledala in ni našla ničesar spornega. Takrat se je afera razblinila, ker se nihče več ni mogel spomniti potrdila, ki bi še manjkalo. Ti, ki so danes potegnili afero na plan, so seveda računali, da v zavesti bralcev ostane nek prizvok in je zelo pragmatično obnoviti vso zadevo, ki je bila končana« Kot predsednica SSK morate biti strankarsko neopredeljeni. Vendar, kadar niste v tej vlogi, lahko imate svoje mišljenje, ali je to res? IBM - jaz od rojstva do smrti. Ljudje morajo razumeti, da če pišem svoje ali morda strankarsko mišljenje, to ni stvar kongresa, s tem kongresu ne vsiljujem svoje volje. Svoje mišljenje menda lahko obdržim.« Očitali so vam, da vnašate v SSK politiko, ali ste jo res? »Konferenca se je začela politizirati takrat, ko so eni očitali drugim, da se grejo politiko. Meni so nekateri očitali, da, ker sem član te in te stranke, ne bi smela voditi kongresa. Kar mene zadeva, nisem nikoli vnašala politike v kongres, ker se lahko preveri v vseh zapisnikih. Z moje strani ni bilo nikoli nobene atake na nikogar, ki je imel drugačno politično mišljenje. / Doktor Tine Velikonja, ki mi je očital, da SSK ne morem več voditi, ker sem zapisala »Zaustavite desnico«, je predsednik Nove slovenske zaveze, gospod Franc Miklavčič, ki me je nasledil, pa je podpredsednik Slovenskih krščanskih demokratov in absurdno je meni očitati nekaj, česar jaz nisem očitala nikomur drugemu.« Ali je Svetovni Slovenski kongres postal strankarska organizacija? Nekateri, ko zagovarjajo idejo SSK, pravijo, da je to nestrankarski, nadstrankarski, nepolitičen, neideološki kongres. Videti je, kot da je to stranka bledih ljudi, ljudi, ki nimajo ničesar skupnega s politiko. Menim, da je ideja narediti neko stranko iz nestrankarskih ljudi absurdna. Mislim, da imamo pravico biti prisotni v SSK vsi in vsakdo, polnokrvni ljudje, takšni, kakršni smo, s svojimi različnimi političnimi in verskimi prepričanji ter ambicijami, ne pa neke blede eksistence, ki imajo vedno čiste roke in si jih ne smejo umazati. Najhuje je to, da meni tile govorijo, da so nestrankarski, to je čisti absurd, če so me zaradi članka »Zaustavite desnico« ven vrgli.« Vi ste napisali »Zaustavite desnico«, drugi pa danes kričijo in pišejo »levi udar«. Zakaj ste bili samo vi kaznovani, je zaustaviti desnico hujša žalitev kot levi udar? »Tisti, ki vpijejo »levi udar«, ne vem, če so zaradi tega ideološki zmagovalci. Imajo normalno volilno zaledje, bojim se pa, da manjše kot mislijo. Ker so začeli tako brez ovir in direktno, mislim, da si bo desnica polomila zobe, ker ljudje niso tako neobčutljivi in v tem smislu ne marajo mešanja politike in vere.« Očitajo vam, da ste bili avtoritativna osebnost. Sprejmete ta očitek? »Do določene mere ga sprejmem. Mi smo začeli iz nič. Potreben je bil nekdo, ki je bil pripravljen nuditi pomoč že leta 1989. Sprva smo se finansirali sami. Tudi kavice sva častila midva z možem in Nova revija. Potrebno je bilo poiskati sponzorje, delovne prostore. Lani smo pridobili za 700.000 nemških mark sredstev v obliki materiala, opreme, hiše. Velikokrat se je bilo treba odločiti od danes do jutri. Neprijaznost tistih, ki me danes črnijo in iščejo dlako v jajcu, je tista, ki je to zadevo skuhala. Takrat, ko je bilo potrebno delati in iskati denar, jih pa ni bilo. To se grdo sliši. Seveda vsak ima svoje delo in jaz kot predsednica sem bila zadolžena za organizacijo. Prepričana pa sem, da sem s svojimi sodelavci delala prijazno. Delati je bilo treba hitro in če bi delala tako kot nekateri moji kritiki tega nikoli ne bi bilo.« Prve zahteve po razrešitvi ali odstopu so prišle iz šent- »Moj članek je bil političen, povedala sem, kar sem čutila, da moram povedati. Marsikdo, ki je prebral, je rekel, da pretiravam, ko pa so brali odmeve in sovraštvo, ki je iz njih izvenelo, so mi rekli, da je bil zadnji čas, da je nekdo to napisal,« pravi Spomenka Hribar. jurske in celjske podružnice. Ali vam niso bili ti podpisniki v začetku med najbolj »vdanimi« člani? »Ne bi rada špekulirala. Vnaprej in za nazaj ne bi dajala nobenih sodb. Vem, da so nezadovoljni tudi drug z drugim znotraj lastne podružnice. In če so našli eno stično točko v tem, da so me predlagali za ustrelitev, je tudi dobro.« Ali ste v času svojega predsednikovanja dobili kdaj kakšne pisne pritožbe na vaše delo? -j'l- i r ' •=ti * j ur j «>, f i smo . avno pr*cl »rij nooti g.': S pomeni e Hriba' u* i»nt> •• 11 i k'O STT Aen t v duhu ustanovnih vntenpij. PSI- isre’‘..> Spev.,*'!:. Hribar fot predsednic. fR1.': S.SI . Primarno, do nam je to teifo izreči ir dv-eh rc r 1 1. Zaradi spoštovanja do oaaonoati g-j. S pomen t e sprožitvi jo spravneg.-* procesa mnogo naredil.« z naše družbe, T. ker smo 17.6.1?1?! predlagano ta neumestno is prejSnj« nepraviInosti. Danes smatramo. da smo kljub zgornjima razlog isreči taradi interes,•. SSK, njegovega raz-»ledočih razlogov: 1. Zaradi njenega političnega dulo anja , ki delilo, kar je v nasprotju z idejo ostanovitv e Zaradi slabega vodenja KONFERENCE RS bSk4. z **le afrrrt. dvomi in nezaupanje med člani njena neučinkovitost,. o g t a zloga demokra 11r ?cijo nje o ne.»upnici smatrali še nespoznanih namenov in to_ uprav ičem in promocije iz čet / iu- ' Č<, -c{. »Sproti nič, ampak šele tedaj, ko se je nekaterim zazdelo, da bi pač lahko nekaj potegnili zase, morda tudi za osebno korist, takrat so začele deževati kritike, na katere sem odgovarjala zelo natančno in poglobljeno, z dolgimi pismi. Sedaj; ko mi očitajo nedemokratičnost, je to zelo krivično. Veste, tisti, Iji zavpije - primite tatu, za to potrebuje le en stavek, tisti, ki pa se hoče tega oprati, porabi pet strani. In moji kritiki so bili običajno takšni.« 28. maja ste sklicali sejo Izvršilnega odbora in Sveta konference. Javno v časopisih vam je mag. Andrej Vovko očital, da je bila seja nesklepčna, ker ste jo sklicali na krščanski praznik Vnebohod. Gospod Vovko javno »upa, da predsedničina poteza ni namerna.« Kako je bilo? »Res nisem pomislila, da je bil 28. maja Vnebohod. To je pragmatično zelo nepremišljeno, saj imamo v svetu tri duhovnike. Objavljen protest gospoda Vovka v Slovencu se mi zdi grdo dejanje. Kajti takoj, ko so me opozorili na datum, sem napisala opravičilo, tega gospod Vovko ni objavil, ampak samo svojo pritožbo. Res me zanima, če je gospod Vovko v svoji službi dvajset let nazaj vedno protestiral, ko je bilo kaj sklicano na Vnebohod ali na Božič. Pripisovati meni sedaj slabe namene, je nepravično, nečloveško.« Ali je bila vaša funkcija plačana? »Ne, po vsej Sloveniji sem hodila na lastne stroške.« Ste razočarani nad kongresom? »Nisem razočarana, mogoče sem zaskrbljena zaradi nekaterih trendov v naši družbi, ker je ta nov začetek državljanskega spora pljus-nil tudi med Slovence po svetu. Ti so zdaj sprti bolj kot kdajkoli poprej, pa ne zaradi mojega članka, ampak zaradi nastopa nekaterih ekstremistov, ki so se začeli drugače obnašati do ateistov, pa tudi do zdomcev, ki niso njihovega prepričanja. Dobivam pisma iz tujine, kjer so nekateri zgroženi nad nastopanjem nekaterih, ki so blizu ali sorodni krščanski demokraciji ali recimo desnici. Tega pa me je strah. Imeli smo vso možnost po volitvah začeti drugače, sprava, nova vlada, plebiscit, osamosvojitev. imeli smo možnost dati vsebino svobodi. Sedaj nekateri razbijajo sprejete konsenze, to me resnično skrbi.« Kdo ločuje ljudi med vernike in ateiste? »Gotovo niso začeli ateisti preštevati, kdo hodi v cerkev in kdo ne. Najbrž nekdo drug prešteva svoje ovčice, to je katastrofalno. Tega ne bom pustila, o tem bom pisala. Cerkev svoje lastne zgodovine ni premislila in vzpostavila distanc in refleksij in na nek način nadaljuje zgodbo izpred petdesetih let. To je tisto, kar je grpzno, to desni- O očitkih Spomenki Hribar spet 17. junija Izvršilni odbor Svetovnega slovenskega kongresa - Konference za Slovenijo (SSK-KS) je na svoji zadnji seji, 9. junija, naročil podpisnikom članka zoper Spomenko Hribar, objavljenega 6. junija v dnevniku Slovenec, da do naslednje seje IO SSK-KS 17. junija dokažejo svoje trditve. Podpisniki članka v. Slovencu. štirje člani Ol, na seji 9. junija svojih trditev niso mogli dokazati, predvsem ne tistih o nepoštenem finančnem uradovanju v Svetovnem Slovenskem kongresu. Nedokazana namigovanja pa so, kot kaže, vplivala na člane IO SSK-KS, ko so z 12 proti 11 glasovi izglasovali razrešnico Spomenki Hribar. Demanti poročanja Slovenske tiskovne agencije o tej zadevi, ki ga je danes objavil dnevnik Slovenec, je torej neresničen. kongres dobre možnosti za nadaljevanje, saj ima dober program. Na tistih, ki so meni izglasovali nezaupnico je, ali bodo imeli modrost skupaj živeti z nam) (12 za razrešitev, 11 proti). Če bodo nastopali naduto, če nas bodo žalili, če se bodo še naprej šli sekta-štvo tako, kot se sedaj dela, potem bom vsaj jaz, kajti le zase lahko govorim, vstala in odšla. Potem se bo seveda pojavilo vprašanje legitimnosti tega kongresa. Dogodi se lahko, da bo v njem ostala le ena politična varianta. Ob tem pa ravno ti govorijo, da je kongres nestrankarski, nepolitičen in neideološki. Kongres ima perspektivo, če bo pristal na ljudi, kakršni smo, vendar kongres ne sme postati sredstvo za dosego političnih, strankarskih ciljev. V njem naj bomo preprosto vsi samo Slovenci. To je tista meja, ki se je moramo držati. Kongres se ne sme uporabljati za doseganje svojih ciljev. Jaz tega nisem nikoli počela, ne bom pa rekla, da drugi niso. Veliko mi je do kongresa, ker je ta ideja mnogim Slovencem po svetu zbudila zaupanje, da lahko stopimo skupaj in nekaj naredimo v svoje dobro. Upam, da bo m ci pripravlja poraz, tega pritiska ljudje ne bodo zdržali, zakaj smo se borili za svobodo govora, mišljenja, civilno družbo, zato, da bomo to nekomu sedaj kar prepustili? To je logika zmagovalca.« Ali ob vseh sporih, ki nastajajo v vrhu SSK in tudi med njegovim članstvom po svetu, menite, da ima SSK bodočnost? »Glede na to, da nam je uspelo ustvariti ustrezno materialno, tehnično, kadrovsko in finančno bazo, ima novi predsednik zmogel toleranco, ki jo ima, da bomo lahko sodelovali. Pripravljena sem sodelovati in delati še naprej.« Ali so se vam zahvalili za delo v SSK kot predsednici? »Ne. Zahvalil se mi je samo moj prijatelj Primož Simoniti, ki je vodil sejo. Nisem imela občutka, da bi se mi želel še kdo zahvaliti,« pravi Spomenka Hribar, Jana Štrlekar DR. ANTON BEBLER O SLOVENSKI DIPLOMACIJI PROTOKOLARNI SPODRSLJAJ Kako bo posamezna sodobna država uspešna v mednarodnih odnosih, je odvisno predvsem od njene diplomacije. O začetkih slovenske diplomacije, formiranju diplomatske mreže in načrtih za bodočnost, smo se pogovarjali z dr. Antonom Beblerjem, veleposlanikom in vodjo misije Republike Slovenije v Ženevi, ki bo hkrati tudi slovenski predstavnik pri evropskem sedežu OZN in mednarodnih organizacijah s sedežem v Švici. Kakšni so bili začetki slovenske diplomacije? O mednarodni dejavnosti Slovenije lahko govorimo že v času pred referendumom, po volivah in nastanku prve večstrankarske vlade pa s polno gotovostjo. V času do 25. junija 1991 je potekala mednarodna dejavnost Republike Slovenije kot države v nastajanju, ki se je odlep-Ijala od SFRJ. Slovenski predstavniki, ki so delali v zveznih prestavništvih, so poskušali na svojih delovnih mestih uveljavljati interese Slovenije, ne da bi škodovali drugim narodom v Jugoslaviji. Za Slovenijo so kot sa-mostoj subjekt opravljali še dodatna dela. V to skupino diplomatov spadajo dr. Ernest Petrič v Indiji, Boris Cizelj v Avstraliji, Boris Frlec v Nemčiji, Borut Bahte na Nizozemskem, Peter Toš v Afriki idr. Rupel je v tem času poskušal izposlovati reformo o odločanju v jugoslovanski zunanji politiki s tem, da je vnašal duha konfederalizma. V tem času so začeli delati tudi neformalni predstavniki in posamezni pooblaščenci slovenske vlade in Predsedstva, kot sta bila Smolle in Milonig. Pomemben del mednarodne politike se je odvijal tudi preko strank. V tej paradiplomaciji so bili najbolj aktivni krščanski demokrati in demokrati. Po- membno je bilo tudi delovanje zamejcev v Italiji, Avstriji in na Madžarskem ter posameznih zdomcev in izseljencev v oddaljenih državah. Republiko Slovenijo so zastopala tudi predstavništva Ljubljanske banke in Slovenijalesa v nekaterih državah. Nekateri posamezniki so pokazali iznajdljivost, ko so s Slovenijo iz svojih stanovanj v tujini komunicirali preko faksa. So bila prizadevanja vseh teh »diplomatov« uspešna? Njihovo uspešnost je težko ocenjevati. Slovenija, kot država v nastajanju je mednarodno dejavnost izvajala po mnogih kanalih, v katere je bilo vključenih več vrst ljudi. Kaj se je dogajalo v slovenski diplomaciji med trimesečnim moratorijem? V tem času se je poskušal narediti red v diplomaciji, ker je prihajalo do različnih kratkih stikov. To je bilo težko izpeljati zaradi nesporazumov med Ruplom in Peterletom. Prihajalo je do neusklajenih akcij med posameznimi zastopniki republike Slovenije in zastopniki strank. Notranjega sistema obveščanja v vladi ni bilo. Ministri so s svojimi tujimi kolegi sklepali določene sporazume, ne da bi obvestili vlado. Zanimiv in komičen je bil nesporazum, ki je nastal ob prvem uradnem obisku avstrijskega zuunanjega mini- stra Aloisa Mocka na Hrvaškem in v Sloveniji. Peterle se je takrat ne da bi obvestil zunanje ministrstvo v zadnjem trenutku odločil, da bo prišel dočakat Mocka na Šentilj. Prišlo je do protokolarnega spodrsljaja, saj sta bila na Šentilju z jedačo in pijačo že protokola zunanjega ministrstva in države Republike Slovenije. Avstrijski zunanji minister pa je bil dejansko samo v tranzitu skozi Slovenijo, saj je najprej potoval na Hrvaško. Tako so ga dočakali s protokolom še enkrat v Bregani, ko je končal obisk na Hrvaškem in začenjal v Sloveniji. Ste v tem času tudi vi sodelovali v mednarodni dejavnosti Republike Slovenije? V juliju 1991 sem na primer opravil nekaj poti, na katerih sem opravljal tudi posle za slovensko zunanje ministrstvo. Ko sem se udeležil svetovnega kongresa političnih ved v Buenos Airesu v Argentini, sem predal pismo predsedniku in zunanjemu ministru te države. Kurirsko delo sem opravljal tudi v Južni Afriki. Takšnih potez je bilo še več. Po izteku moratorija je najbrž prišlo do pospešenega formiranja slovenske diplomatske mreže? Že pred koncem moratorija je Šlovenija na podlagi novega zakona o zunanjih zadevah načrtovala odpiranje predstavništev. Tiste slovenske predstavnike v veleposlaništvih SFRJ, ki so bili na razpolago, so prelevili v vodje ali v. d. vodij veleposlaništva. Med nje sodijo Frlec, Simoniti, Petrič in Ignac Golob. Stvar se je začela urejati tudi z zaslišanji kandidatov na diplomate pred komisijo za mednarodne odnose. Imate izkušnjo takšnega zaslišanja. Kako izgleda? Zaslišanje ni strankarsko obarvano ali zelo malo. Sam nisem v nobeni stranki. Ugotavljajo strokovnost kandidatov, ki zajema predvsem znanje jezikov, poznavanje drža- ve, za katero kandidiraš, in izkušnje v mednarodnem komuniciranju. V mojem primeru so vsi glasovali za. Kakšne so strategija in prioritete razvoja slovenske diplomacije v bodočnosti? Po izjavah in po dokumentu v zunanjem ministrstvu o prvinah zunanje politike so sprejeta stališča optimalne- ga obsega diplomatske mreže. Možnosti so odvisne od materialnih in drugih omejitev. Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije je najprej poskrbelo, da je bila Slovenija zastopana v Komisiji Evropske skupnosti in v državi predsedujoči v ES. Tako so v Lizobni zadržali bivšega jugoslovanskega ambasadorja Stefana Korošca. Odhajate za veleposlanika v Ženevo. Zakaj tja in ne v Moskvo? Da, odhajam v Ženevo, iz več zelo praktičnih razlogov. Je bližja od Moskve. Moja žena je poslanka in bo morala potovati med Ženevo in Ljubljano. Če bi bila Moskva bližje in ne bi imel družine, bi šel tudi t^a. V Ženevi me čaka večstransko razgibano delo. Tam je veliko mednarodnih organizacij, v katerih mora biti Slovenija zastopana. V tem švicarskem mestu imajo sedež: Konferenca ZRN za trgovino in razvoj (UNCTAD), Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), Visoki komisariat za begunce (UNHCR), Mednarodna zveza za telekomunikacije (ITU), Svetovna meteorološka organizacija (WMO), Svetovna organiza. cija za intelektualno lastnino (WIPO), idr. Delovno mesto vas čaka. Kdaj obdajate? V Ženevi že imam pisarno in tajnico. Tam je tudi Jure Gašperič. Uradno bom imenovan že v tem mesecu, z družino pa se bom preselil v drugi polovici avgusta. Ne za stalno... Franc Furland Dr. Anton Bebler pred FDV (FSPN), kjer bo opravljal profesorske dolžnosti v manjšem obsegu tudi po preselitvi v Ženevo NAJSTAREJŠI NOSILEC OLIMPIJSKIH MEDALJ ŠTUKELJ SPET V SERUMU Prihod Leona Štuklja v Berlin, kamor ga je povabilo Združenje nemških olimpijskih tekmovalcev, je v tamkajšnih športnih krogih pa tudi v širši javnosti vzbudil precej zanimanja, saj je Leon Štukelj najstarejši nosilec zlasti olimpijskih medalj na svetu. V svoji bogati športni poti se je udeležil kar treh olimpijskih iger; leta 1924 v Parizu, štiri leta kasneje v Antvverpnu in 1936 v Berlinu. S svojimi odličnimi telovadnimi dosežki je na vseh treh igrah osvojil kar tri zlate, dve srebrni in eno bronasto kolajno, s čimer se je z velikimi črkami zapisal v zgodovino olimpijskega športa. Tega se dobro zavedajo tudi nekdanji nemški olimpijci, katerih združenje ga je tudi povabilo na svoj tradicionalni sestanek bivših olimpijskih tekmovalcev. »Organizatorji srečanja so me povabili kar po telefonu. Povabili so tudi mojo ženo, ki pa zaradi operacije ni mogla iti, tako da me je spremljala vnukinja Nika,« pripoveduje Leon Štukelj. »Z vnukinjo sva poletela najprej od Gradca do Frankfurta, od tam pa naprej do Berlina. Potovanje je bilo zelo prijetno, tako da sem po slabih treh urah prispel na berlinsko letališče v odlični fizični kondiciji, kar je zelo presenetilo navzoče novinarje in predstavnike združenja. Tudi vse tri dni bivanja v Berlinu, kjer sem leta 1936 na olimpijskih igrah v vaji na krogih osvojil svojo šesto medaljo in zasedel drugo mesto, sem bil deležen vse pozornosti nekdanjih tekmovalcev, funkcionarjev, zelo pa so se zame zanimali tudi novinarji, ki so sicer dokaj dobro seznanjeni s situacijo pri nas, kljub temu pa sem jim moral tudi jaz pojasnjevati razmere v nekdanji Jugoslaviji.« To je bilo srečanje nemških veteranov. Kako to, da so povabili tudi vas? »Povabili so me zato, ker sem najstarejši nosilec olimpijskih medalj. Poleg mene je bila povabljena tudi poljska sprinterka'Irena Szevvin-ski Kirzsenstein, ki je leta 1968 zmagala v Ciudad Mexi-cu v teku na 100 metrov, bila pa je tudi večkratna svetovna rekorderka na 100 in 200 metrov, vendar ni prišla. To pot je bilo srečanje v športnem centru Kienbaum v vzhodnem Berlinu. Bilo je tudi prvo srečanje vseh nemških veteranov - udeležencev olimpjskih iger. Prejšnja srečanja so bila le srečanja zahodnonemških tekmovalcev. Udeležilo se ga je okoli 160 veteranov s svojimi ženami. Vseh članov združenja pa je 650. Športni center Kienbaum je idealno športno središče za vrhunski in rekreacijski šport. V tem centru je veliko v glavnem pokritih športnih objektov, medicinski center, plavalna dvorana, pokriti športni objekti za atletiko, nogometno igrišče, igrišče za rokomet, odbojko, bad-mington ter še številni drugi objekti za skoraj vse športe. V tem centru so se usposabljali le vrhunski in olimpijski tekmovalci bivše vzhodne Nemčije.« Lauer nagrajen »Na teh shodih podeljujejo tudi nagrade nekoč zelo uspešnim športnikom. Nagrado Hans-Heinrich Sievert je letos dobil Martin Lauer, bivši svetovni rekorder in evropski prvak, ter olimpijski zmagovalec v Rimu. Na olim- pijadi v Rimu je bil v isti disciplini takoj za njim Stanko Lorger, ki je osvojil srebrno medaljo.« Leon Štukelj je kljub svojim 93-tim letom še vedno pravi korenjak, to potrjuje tudi odprt slovar španskega jezika na njegovi pisalni mizi. »Če bom odšel Barcelono, še ne vem, morda pa se slučajno le odpravim in zato se želim naučiti vsaj osnov španskega jezika.« V prijetno urejenem stanovanju imajo častno mesto diplome, ki jih je Leon Štukelj dobil za svoje uspehe na olimpijadah, posebej so mu pri srcu tiste, na katerih je podpis očeta olimpijskih iger Piera de Coubertina. In kako so njegov prihod v Berlin komentirali nemški časniki? Predvsem jih je presenetila njegova odlična kondicija, tako je Berliner Morgenpost v naslovu zapisal »Olimpijski tekmovalci so se čudili Štuklju«. Markische Allgemeine pa »93-letni je osupnil z razovko«. Tudi naslov v Berliner Zeitung je vreden pozornosti »Olimpijska zvezda 1936 spet v Berlinu«. Janez Vodnar Leon Štukelj ob prihodu v Berlin. PIVOVARNARJI IZ LAŠKEGA BODO V SOBOTO NA STEŽAJ ODPRLI VRATA PIVOVARNE PIVO BO TEKLO V POTOKIH Ob zaključku prenovitvenih del bodo pivovarnarji iz Laškega v soboto zastonj gostili svoje pivce: s pivom vseh vrst in pivsko klobaso. S tem bodo prelomili desetletja staro tradicijo, da so ob tovrstnih priložnostih k žegnu vabili le vseh vrst veljake. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal Tone Turnšek, dolgoletni in zdaj direktor delniške družbe Pivovarne Laško, so se za to odločili ob koncu posodobitve enega dela pivovarne. Gre za zajeten poseg, s katerim pivovarnarji v Laškem ostajajo v vrhu evropskih varilcev piva. Zato bodo v soboto ob devetih odprli vrata pivovarne in do 13. ure pogostili vse, ki bodo v pivovarno prišli. Računajo na več kot dva tisoč pivcev. Kaj tako popita količina v Laškem popitega piva pomeni, zgovorno pričajo številke: Laščani na leto zvarijo okrog deset tisoč hektolitrov piva in se po količini zvarjenega piva na zaposlenega uvrščajo med največje v Evropi. Zato tudi, če bi vsak izmed sobotnih obiskovalcev spil več kot kozarec hladnega piva, je to stokrat manj, kot je bila zaradi razpada Jugoslavije zmanjšana prodaja na izgubljeno tržišče. Tone Turnšek: V zadnjih petih letih smo v obnovo vložili 50 milijonov mark brez pfeninga kreditov... S prodajo piva se Laščani kljub izgubi nekdanjega jugoslovanskega trga še ne bojijo težav, niti konkurence tujih proizvajalcev, dasiravno jih naša zakonodaja ne ščiti kot, denimo, Avstrijce. Laščani in ostali naši pivovarnarji morajo, denimo, Avstrijcem odšteti 103 odstotke dajatev na grosistično ceno, Avstrijci pa nam le - 35 odstotkov. Zaradi izredne produktivnosti, ki, kot rečeno, sega v vrh najbolj razvite Evrope, je Laščanom tudi ob dosedanji davčni politiki ob manjših osebnih dohodkih uspevalo to, kar ni primere v državi: vso prenovo so doslej gradili iz lastnega žepa brez tujih ali domačih kreditov s tem, da so segali globoko v žep še za pomoč kraju in okolici, odkupili in prenovili grad, odkupili hotel Hum in zdaj razpadajočo Savinjo, pomagali šolstvu, kulturi ali športu. Zdajšnja naložba jih je veljala okrog 5 milijonov mark, poleg proizvodne opreme pa so s tem denarjem uredili Muzej pivovarjev in Pivoteko za pokušine. In ob koncu: majska plača najslabše plačanega dela v Pivovarni Laško je znašala 27 tisočakov, najvišje plačilo pa je bilo izplačano v višini 125.000 SLT. Slike: LucaS IZ SKUPŠČINSKIH KLOPI: ENKRAT ZA IN ENKRAT PROTI KRAJNC PO GRADIČU »Po dveh letih začetka demokracije so nam počasi tudi naj sam postavil na pravo gospodarsko in politično v tej dvorani nalili čistega vina. Vsaka politična stranka se mesto. Socialdemokratska sfero v občini Celje. Da ne bori za oblast. In tista, ki to zanika, verjetno ni politična stranka si ne more dovoliti, govorimo tega, kakšno sta-stranka. Med politične stranke se pa vrinejo tujki. Zelo da bi zgoraj omenjeni go- lišče so do gospoda Gradiča nevarni tujki. Ti tujki so nevarni demokraciji, nevarni so spod Gradič, ki ima po na- izrazili v zboru združenega okolju. šem mnenju izrazito negati- dela. p . c ven predznak v javnem mne- Gospod Gradič, če kdo od rreo saoo imam preoiog Poglejmo zdaj, kdo za nju, tega ne smemo zanema- koga delo ocenjuje, mora biti za glasovanje o razrešitvi vsem tem stojj Poskušajmo riti in javno mnenje je tisto, vsaj njemu enak ali boljši od predsednika skupscme obči- trezno analizirati stvari. Dej- do katerega mora biti posla- njega. Ne osporavam pa prane Celje. Ta predlog je verJe^ stvo jet da gospod Gradič ni nec posebej pozoren, počel vice, da vsak poslanec dobi no sestavil zbiralec podpisov dobi| mesto pomočnika se- po svoje. Seveda s pomočjo še osem podpisov in da svoje Mr-,Gradl^n’ če n^-bh/ mpc,-Ako Buoerc volikau TA] (^u) - hcstati Poi) oe&eiOM hasiaco/v, cii/jot; laka (/aoioa cuvib/o^-^AiABcjA) pasi one* m/s/re .' , /»ut;ov/' RA/AEf CJ OLAJU, pa i/AA/AO TArO LljBPV OUMM/(k)^] OiUPA omlaoihaca NPvMA I isrAAPM e/ttnyjiirv „AC," Ovc >... Torej na Havajih lahko res ugotoviš, da so eksotični in uživaš. Havajci so čudoviti ljudje, zelo se trudijo, da bi razumeli vsakega tujca - turista, še posebej nas, ki prihajamo izpod Alp. Večinoma vsi govorijo angleščino in celo če govoriš samo nemško, kot jaz, lahko daleč prideš, se pravi, se lahko sporazu-meš. Glejte, kaj se mi je zgodilo v Honoluluju. Honolulu, saj veste, je glavno mesto Havajev. Če ni slabo vreme, najameš avto in za malo denarja prevoziš ogromno kilometrov - vse tja do znamenitega Pearla Harborja in še naprej. Če dežuje, sediš v kakem lokalu in opazuješ pisane množice ljudi. Tudi jaz sem tako sedel v nekem res eksotičnem lokalu, to ti je čisto nekaj drugega kot pri nas! Ura je bila že štiri, pet popoldne in malo me je basal spanec. Nenadoma sem oživel, kajti k moji mizi je meni nič tebi nič prisedla zagorela domačinka, prava eksotična lepotica, ko da je stopila s platna, na katerem so kazali kak reklamni film o Havajih. Saj ste jo videli - s cvetovi v laseh in okrog pasu. »Aloha,« sem zdihnil po havajsko. Pogledala me je in se nasmehnila. Nisem se mogel ubraniti, da se ne bi tudi sam nasmehnil in jo vprašal, če ji smem morda kaj naročiti. Pozorno me je poslušala. Ker sem poleg nemških uporabil res tudi nekaj slovenskih besed, je zmignila z rameni. Pokazal sem na sladoled in nanjo in pri tem mi je jezik sam od sebe obliznil ustnice. Prikimala je in si še sama obliznila ustnice. »Aloha,« sem spet rekel. In se je zasmejala. Nato me je nekaj vprašala, pa sem jaz skomignil z rameni. Ko je natakar prinesel sladoled, ga je prosila za beležko in svinčnik. Začela je risati planine, bore, nazadnje je narisala kompas in črko N, ki je pomenila sever. Hitro sem uganil, kaj je mislila - severna dežela. Bolje bi bilo, ko bi narisala sonce, bi mislil, da misli na mojo rodno deželo na sončni strani Alp. Veselo sem prikimal. »Polde Pimpel,« sem se predstavil. »Iz Slovenije.« Domačinka se je očarljivo nasmehnila in ponovila: »Pim-pel.« Nato je pogledala na uro - bil je že čas za večerjo. Vzel sem ji beležko, narisal mizo, steklenico in pladenj s piščancem. Prikimala je. Potem sem narisal klavir, violinista in par, ki pleše, s čimer sem seveda mislil na večer v hotelu. Zopet le prikimala, mi vzela papir in začela risati. Ne morete si misliti, kako sem se začudil, ko mi ga je vrnila. Povedal sem ji namreč samo svoje ime in priimek, a ona ? Pomislite! Narisala je posteljo! Še zdaj se sprašujem, kako je lahko uganila, da sem direktor tovarne pohištva!?« NOVfiDOBA NI RES... - da je Dušan Plut politično zrel. Ker je še vedno zelo zelen, so ga zeleni znova izvolili za predsednika. - da je rojstev v Sloveniji manj zaradi doslednejše kontracepcije. Rezultatov ljubezni ni zaradi zavedanja staršev, da bodo otroci siromaki, kot so tudi sami. Nataliteta bo spet porasla, ko bo slednjim zmanjkalo denarja za kondome in anti baby tablete. - da je v BiH vojna. Res pa je, da je bila v Sloveniji. Tako razmišljajo poleg Ceršaka tudi nekateri teritorialci, ki so v slovensko vojsko prestopili iz »Sončne uprave«. Če bo kdaj resnično prišlo do vojne tudi v Sloveniji, bodo sestopili nazaj. - da vrh ekologistov v Riu ni bil uspešen. Slovenska predstavnika sta prišla na svoj račun: eden je užival v darovih boga Bakho-sa, drugi pa je delal reklamo za suhe kumarice. - da Drnovška ni mogoče razjeziti. Stvar je v tem, da jeze noče pokazati na zunaj. Rezultat: čir na želodcu. - da lutke ne znajo govoriti. Matjaž Kmecl je namreč izvedel posrečen nagovor ob otvoritvi 16. lutkarskega kongresa v Cankarjevem domu. Ima izkušnje s svojimi kolegi - lutkami v Predsedstvu Republike Slovenije. - da je podiplomski študij varstva okolja slaba zamisel. Slabo je le to, da bo treba z magisteriji pohiteti, sicer bo prej zmanjkalo - okolja. - da bi bil Tomaž Jeglič, dežurni priprav-Ijalec gradiv celjske skupščine, v SSK marginalna oseba. S svojim glasom za razrešitev je kot dvanajsti spodnesel predsedniški stolček Konference za Slovenijo SSK. - da naš tolar ni nič vreden. Preko Sotle so se šli mučit s ponarejanjem tisočtolar-skega bankovca, namesto da bi počakali na pettisočtolarskega. - da slovenski politiki nimajo težav pri prestopanju mej s slovenskimi potnimi listi. Pred nedavnim so na belgijski meji zadržali samega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ker ni imel vstopne vize za Belgijo. Tudi Matjažu Šinkovcu in Igorju Omerzi se ni zgodilo nič drugega. Pa naj še kdo reče, da so na tekočem z vsem, kar se dogaja v njihovih ministrstvih. - da Slovenci ne tekmujemo na 9. evropskem nogometnem prvenstvu na Švedskem. Delavci celjskega Topra so namreč uspeli v konkurenčnem boju sešiti pet tisoč vetrovk za švedske policiste. Policisti pa so vedno prvi na kraju dogodkov, tokrat s slovenskimi vetrovkami. VELEPRODAJA ZUNANJA TRGOVINA MALOPRODAJA VOLNA VESNA MANUFAKTURA DROGERIJA 6ABV TORBICA STARI TRG PIONIR ČIPKA FORMULA EL TOPER ©k TRGOVSKO PODJ6TJ6 - COJČ POPUST! od 16. - 30. junij-o PRI GOTOVINSKCM NAKUPU od 5.000 SLT ProzKirifo do 10.000 SLT io % nod 10.000 SLT j 20 % 'e z nami/ # PUBLIC ENEMY so trenutno rap skupina številka ena na tem kontinentu. Četrtkov koncert v ljubljanskih Križankah je napovedan kot medijski dogodek meseca in zdi se, da napovedi niso pretirane. Militantni raperji iz Nevv Yorka bodo s svojim koncertom nedvomno pripomogli k našemu približevanju Evropi, kot jo poznamo iz tujih časopisov in MTV-ja. TV PROGRAM GLASBA LESTVICE SOS IZ POSTELJE STOPITE BLIŽE SLOVENSKI VOJAKI PRIREDITVE PO SLOVENIJI NAGRADNA KRIŽANKA HOROSKOP ČETRTEK, 18. JUNIJ PETEK, 19. JUNIJ SLOVENIJA 1 10.00 Program za otroke, Pe-denjžep 10.40 Stare japonske pravljice: Vrabček brez jezika 10.50 Šolska tv, ponovitev 10.50 Boj za obstanek: Modra ali kožnokljuna rega divjih voda 11.20 Angleščina - follovv me, 55. lekcija 11.40 Kemija: Pridobivanje in uporaba jekla 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BIH, ponovitev 14.50 Športna sreda, ponovitev, EP v nogometu: Švedska - Anglija, posnetek iz Stockholma 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Program za otroke: Ebu drame za otroke: Remijeva jutra 17.35 Živžav 18.28 Že veste..., svetovalno izobraževalna oddaja 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, žarišče 20.30 Gore in ljudje 21.35 Tednik 22.25 TV dnevnik 3, vreme, šport (VPS 22.25) 22.50 Poslovna borza 23.05 Sova, Dragi John, ameriška nanizanka (8/22) (VPS 23.05) Kate in Louise sta navdušeni nad uspešnico Jessice Stone, izjemne ženske, ki ima, če lahko sodita po knjigi, zelo razgibano življenje. To rad Verjame, pripomni John, saj je nekoč pošteno razgibala tudi njegovo življenje. Jessica Stone, se spominja, njegova prva velika ljubezen, nepredvidljiva in tako prepričljiva, da je vedno storil tisto, kar ni hotel, in ga je spravila v kopico težav. Le kakšno bi bilo njegovo življenje, če je pred dvajsetimi leti ne bi bil pustil iti? Romantik John si veliko obeta od snidenja z Jessico. Tokrat jo želi on presenetiti z nepričakovanim. 23.30 Diana, angleška nadaljevanka (9/10) (VPS 23.30) Junij, 1943. Diana težko ranjenega Jana spravi na varno v Anglijo. Ko počasi okreva in se mu spet vračajo moči, ga vpraša, ali bi se hotel poročiti z njo. Jan privoli, čeprav ga še vedno preganjajo spomini na njeno muhasto vedenje v preteklosti. Meseci po poroki so polni tihe sreče. Nekega dne pa mora Jan spet v Francijo. SLOVENIJA 2 16.40 Sova, ponovitev 18.00 Regionalni programi - Koper, slovenska kronika 18.55 Modro poletje, španska nadaljevanka (4/48) 19.30 TV dnevnik BIH 20.05 Goeteborg: EP v nogometu: Nizozemska - Nemčija, prenos, Škotska - SND, posnetek Obeta se zanimiva tekma: svetovni prvak Nemčija proti evropskemu prvaku Nizozemski. Se bo obema moštvoma posrečil skok v finale? Nazadnje so se Nemci in Nizozemci srečali v osmini finala svetovnega prvenstva 1990 v Milanu. Tedaj so zmagali Nemci z 2:1. Sodnik tekme na stadionu v Llevi v Go-teborgu bo italijanski veterinar dr. Pier Luigi Tairetto. KOPER 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Agencija Rockford - serijski film 14.10 Gusarjevo maščevanje - italijanski pustolovski film, 1951 16.00 Oresedici - tv novice 16.05 Čarobna svetilka - otroški program 16.20 Kramljanja - v studiu Tati-ana Juratvec 17.00 Sever vzhod - aktualne oddaje 18.00 Slovenska kronika - informativna oddaja 18.10 Studio 2, kontaktno informativna oddaja 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.45 Agencija Rockford - serijski film 20.35 Meridiani - aktualna tema 21.15 Juke box - glasbena oddaja v živo (I. del) 22.00 Vsedanes - tv dnevnik 22.10 Juke box - glasbena oddaja ,v živo (II. del) 23.20 Na kalifornijskih cestah - serijski film nik II; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v angleščini; 23.50 Poročila v nemščini; 23.55 Horoskop; 00.00 Poročila HTV 2 14.45 Test; 15.00 Napoved programa; 15.05 Videostrani; 15.15 »Naravna smrt« - ameriški igrani film - ponovitev; 16.45 Košarka: NBA liga - finale; 18.25 Zgodovina risanega filma; 18.55 V pozdrav Festivalu animiranega filma; 19.30 Dnevnik; 20.05 Gbteborg: EP v nogometu: Nizozemska - Nemčija; 22.05 »Sedmero nas je« - serijski film; 23.00 »Edvard VII« - serijski film; 23.50 Norrkoping: EP v nogometu: Škotska - ŠND - posnetek; 1.20 Videostrani m HTV 1 6.40 Test; 6.55 Pregled programa; 6.59 Dobro jutro Hrvaška; 9.00 Su-perbabica; 9.25 Risanka; 9.30 Smo-govci - ponovitev; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola; 11.05 Jutrofon; 11.35 »Novopečen princ od Bel-Aira« -humoristična serija; 12.00 Točno opoldne; 13.00 Slika na sliko - ponovitev; 13.50 »Sedmero nas je« - ponovitev; 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR; 15.50 Malavizija: »1001 Amerika« - risana serija; 17.00 Iz sveta znanosti; 17.30 Gremo naprej; 18.25 Santa Barbara; 19.30 Dnevnik I; 20.05 »3-2-1« - kviz; 21.10 Informativni program; 22.10 Fluidjock cafe; 22.40 Dnev- VULKANIZACiJA in AVTOPRALNICA ^MVOUVfjrTf/jVf VVUULNnACUA f BOSANDO IS AVTOTUALSIC-A 7 nudi storitve z najbolj sodobnimi stroji Rosando PREVOLNIK Teharje, tel.: (063) 32-900 AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki; 9.05 Andreas Ho-fer; 10.35 Drobci bitk; 10.45 Andreas Hofer; 11.20 Najboljši pisatelj med vaterpolisti; 11.50 Žadnja tekma; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Čudovita leta; 13.35 Kralj in ptič; 15.00 Lažni flamingi; 15.10 Mavrična kroglica; 16.30 Peter in Volk; 17.10 Paul MacCartney; 18.30 Leteči zdravniki; 19.30 Čas v sliki; 19.50 Uklete-no in izčiščeno; 20.15 Columbo; 21.50 Kadar slon skače čez plot; 23.30 Raoul VVallenberg; 1.00 Čas v sliki. AVSTRIJA 2 8.30 Vreme; 9.00 Čas v sliki; 9.05 Fregata polna zakladov; 10.25 Živalski svet na Kitajskem; 10.35 Artisti in modeli; 12.15 Cirkus jutrišnjega dne; 13.00 La Clemenz di Tito; 15.10 Ko izbruhne vihar; 16.45 Koroške slike; 18.05 Čudovita leta; 18.30 Slike iz Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 19.50 Šport; 20.10 EP v nogometu; 23.30 Magija Davida Copperfielda; 0.20 Petrocelli, Poročila. MADŽARSKA 1 5.45 - Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 - Čez dan; 9.05 - Nenavadni otroški show; 9.30 - Čez dan; 10.05 - Serijski film, pon.; 10.30 - Igra; 11.00 - Sotrpnini rehabilitacijski magazin; 11.30 - Čez dan; 12.00 - Poročila; 17.00 - Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 17.10 - Kupil bom to žensko, mehiška serija; 17.40 - Risanka; 17.50 - Magazin za menedžerje; 18.30 - Svet denarja; 18.40 - Čez dan; 19.05 - Za otroke; 19.30 - Dnevnik, telešport; 20.05 - EP v nogometu: Nizozemska-Nemčija; 22.10 - Aktualno; 22.25 - Kraj dejanje, nemška kriminalka; 0.05 - Dnevnik; 0.10 - Dnevnik BBC. BREZ DLAKE NA JEZIKU MiMMtMi Kam* Lumot UKVstere0 95,9MHz SLOVENIJA 1 10.35 Program za otroke, Skrivnostni otok, angleška nadaljevanka, (2/6) 11.25 J. Bevc: Ko je pomlad: Deklica in zajček, ponovitev igrane serije (3/6) Če smo sami doma, ker se nam nikamor ne ljubi, je hudo. Še huje je, če bi jo radi kam mahnili, pa ne moremo, ker so nas starši zaklenili. Majhuje je seveda to drugo, če smo poleg tega še na vso moč zaljubljeni. To tretje se je primerilo naši deklici in njenemu sosedu, junakoma zgodbe Deklica in zajček iz nanizanke Ko je pomlad. Vsi pa dobro vemo, kako je zaljubljena mladost iznajdljiva in tudi naša dva mlada zaljubljenca si znata pomagati. Na pomoč sta poklicala zajčka - pa ne živega dolgo-uhca - marveč tistega svetlečega, ki nastane, ko se sončni žarek ujame v ogledalo. Tak zajček v hipu preskoči ulico in našima mladima prijateljema krajša dolge in samotne pomladanske ure... Scenarij in režija Jože Bevc. 11.50 Poslovna borza, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BiH, ponovitev 16.20 Gospodarska oddaja: Evropa 2000, ponovitev 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike ' 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2. vreme, šport, forum 20.30 W. M. Thackeray: Semenj ničevosti, angleška nadaljevanka (6/8) f \. Kaj bosta naredila Becky in Randon? Na Queen’s Crawley ne moreta priti kot berača, pa tudi nikjer več si ne moreta izposoditi. Razen tega ju čakajo še izterjevalci. Kolikšna čast je spoznati slavnega Sedleya od VVater- looja. Josh kar ne more verjeti, da je dobil takšen vzdevek. Lažna skromnost? Nekateri pa se sprašujejo, če morda že ne zvonijo poročni zvonovi za najlepšo iz Kalkute. Gospodična Osborne, ki se je pred kratkim srečala z Amelijo, poskuša vplivati na svojega očeta. Videla Je Georgeovega otroka - šest let je star in je pravi angel. Z njim se je vrnil George. 21.30 Oči kritike 22.20 TV dnevnik 3, vreme, šport (VPS 22.20) 22.50 Sova, Roseanne, 3. epizoda ameriške nanizanke (VPS 22.50) 23.20 Diana, 10., zadnji del angleške nadaljevanke 00.10 Dobite Carterja!, angleški film (VPS 00.10) scenarij in režija: Mike Hodges fotografija: VVolfgang Sucshitsky Jack Carter pride v podeželsko mesto na pogreb svojega brata. Umrl naj bi v avtomobilski nesreči, toda Carter sumi, da ga je likvidirala gangstrska tolpa. Zaradi tega prične s poizvedbami in odpor lokalnih gangsterjev, ki mu hočejo to poizvedovanje preprečiti in ga poslati nazaj v London, Carterja prepriča, da so njegovi sumi upravičeni. Postopoma pričenja razpletati klopčič skrivnosti bratove smrti, ko pa odkrije motiv za umor, pričenja zaokrožati tudi krog neizprosnega maščevanja. SLOVENIJA 2 17.10 Sova,'ponovitev 18.25 Regionalni program - Maribor, slovenska kronika 19.30 TV dnevnik BiH 20.05 Jazz in blues 20.30 Dobrodošli 21.00 Umetniški eksperimentalni program: Studio City 22.00 Videonoč KOPER »1001 Amerika« - risana serija; 9.30 Zdrav duh v zdravem telesu; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola; 11.05 Jutrofon; 11.35 Roseanne - humoristična serija - ponovitev; 12.00 Točno opoldne; 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 13.45 Poročila: 13.50 »Sedmero nas je« - serijski film; 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR; 15.05 Malavizija: Baklja; 17.00 Alpe-Donava-Jadran: 17.30 Gremo naprej; 18.30 Santa Barbara; 19.30 Dnevnik I; 20.05 »Me je kdo iskal?«; 21.35 Ekran brez okvirja; 22.40 Dnevnik II; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 00.15 »Ouerelle« - nemški igrani film; 2.15 »Planet prekletih« - ameriški igrani film; 4.00 Poročila HTV 2 14.10 Test; 14.25 Napoved programa; 14.30 Videostrani; 14.40 »Mali lord Fauntleroy« - ameriški igrani film - ponovitev; 16.20 »Pixel« - računalniški magazin; 17.20Zgodovina risanega filma; 18.50 V pozdrav Festivalu animiranega filma; 19.20 Meteor - izložba; 19.30 Dnevnik; 20.05 Po vojni serijski film; 21.00 Glasbena oddaja; 21.35 »Roseanne« - humoristična serija; 22.00 Sezona lova - TV dvoboj; 23.15 Nezlomljivi serijski film; 00.05 Gardijada; 4.00 Odpoved AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki; 9.05 Čudovita leta; 9.30 Ruščina; 10.00 Šolska TV; 12.15 Teleskop; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Pustolovščina; 13.35 Družinske vezi; 14.00 Batman; 14.50 Mojstri jutrišnjega dne; 15.00 Jaz in ti; 15.30 Am dam des; 16.05 Športna abeceda; 16.30 Mini kviz; 17.10 VVurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.30 Leteči zdravniki; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Derrick; 21.25 Pogledi s strani; 21.35 Verjetni otrok; 23.05 Šport; 23.25; Raoul Wallenberg; 1.00 Petrocelli; 1.45 Čas v sliki 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Agencija Rockford - serijski film 14.10 Poročno potovanje po italijansko - italijanska komedija, 1966 16.00 Oresedici - tv novice 16.05 Juke box - glasbena oddaja - vodi: Alex Bini 18.10 Studio 2 19.00 Vse danes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.45 Agencija Rockford - serijski film 20.35 Rdeči krog - nemška kriminalka, 1960 22.05 Vse danes - tv dnevnik 22.15 Globus 23.10 Poročno potovanje po italijansko - italijanska komedija, 1966 HTV 1 6.40 Test; 6.55 Pregled programa; 6.59 Dobro jutro Hrvaška; 9.00 AVSTRIJA 2 8.30 Vreme; 15.40 Leksikon umetnikov; 15.45 Dragulj v kroni; 17.30 Zveza za preživetje; 18.00 Čudovita leta; 18.30 Kolo sreče; 19.00 Lokalni program; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Zasvojenost, ki prihaja'iz mišic; f21.00 Znanost; 21.15 Šiling; 22.00 Čas v sliki; 22.40 Dvojčici; 23.35 Avstrijci pri Documenti; 23.50 Velika požrtija; 1.55 Poročila. MADŽARSKA 1 9.45 - Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 - Čez dan; 9.05 - Za otroke; 9.30 - Čez dan; 9.50 - Žrebanje lota; 9.55 - Čez dan; 10.05 - Pon. serijskega filma; 10.30 - Igra; 10.45 - Čez dan.; 12.00 - Poročila; 17.00 - Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 17.10 - Superskongres v Rimu; 17.45 - Svet denarja 18.00 - Okno; 18.55 - Vprašanje kristjanov; 19.00 - Štetje nazaj, pred Barcelono; 19.15 - Za otroke; 12.00 - Dnevnik, tele-šport; 20.40 - Dallas, ameriška serija, 78. del: Izginuli dedič; 21.40 - Panorama, svetovna politika; 22.45 - Krik in krik, madžarski film; 0.10; Dnevnik; 0.T5 Dnevnik Antenne 2. TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE AV10TEHNIKACEDE d.o.o. Bežigrajska ul. 13 63000 CELJE NOVOST V AVT0TEHNIKI Celje od 4.6.1992 dalje! Želite kupiti proizvod svetovno znanega proizvajalca? Oglasite se pri Avtotehniki Celje v prodajalni Dom Tehnika, Mariborska 21, Celje, kjer vam nudijo proizvode sledečih firm: - CANDV - pralni, pomivalni in sušilni stroji ter hladilniki - KELOMAT - visokokakovostna nerjaveča posoda, - GRUMDFOS - črpalke za centralno kurjavo - ARI - oljni gorilniki s priborom - PFAFF - 'šivalni in pletilni stroji - CASCO - Najkvalitetnejši lak za parket Nakup na 3 čeke brezobrestno, 5 % popust pri gotovinskem vplačilu! Prodajalna odprta vsak dan od 8.-19. ure, ob sobotah od 8.-12. ure. Informacije: telefon, št. 26-037. Vaš nakup v AVTOTEHNIKI, v vašo in njihovo zadovoljstvo! 13. STRAN SOBOTA, 20. JUNIJ NOVf 4 DOBA s ^ SLOVENIJA 1 8.2S Angleščina - follovv me, 54. lekcija 8.45 Radovedni taček: Obleka 9.05 Lonček, kuhaj: Jota 9.15 Klub klobuk 11.10 Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BIH, ponovitev 14.00 Tok tok, ponovitev 16.00 Tednik, ponovitev 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Samorastniki, slovenski film (čb) scenarij: Vojko Duletič po predlogi Prešihovega Vo-ranca režija: Igor Pretnar igrajo: Majda Potokar, Rudi Kosmač, Vladimir Skrbinšek, Sava Sever, Lojze Rozman in drugi Koroška vas pod Obirjem v 18. stoletju je prizorišče osebne drame Hudobivške Mete in njenih petih »pankrt-skih« otrok. Otroci so sad »grešne« ljubezni z Ožbe-jem, sinom gruntarja Karnič-nika. Poročiti se ne moreta, ker stari trmasti Karničnik tega noče dovoiti. Za svojega sina je izbral primernejšo - bogatejšo nevesto - toda Ožbej gre rajši k vojakom, kot da bi ubogal očeta. Tudi ko se vrne kot invalid, in ko Karničnika prizadene kap, krajevno sodišče na graščini na priporočilo Karničnikove-ga drugega sina Meti ne dovoli živeti v domačem kraju. Skupaj z otroki-mora negotovi usodi naproti... Film je del slovenske filmske klasike, na katero moramo vedno znova opozarjati. S ponavljanjem najbolj značilnih del iz naše že kar bogate filmske zgodovine posredujemo novim generacijam informacije iz preteklosti, obenem pa je redno re-priziranje priložnost za prevrednotenje že utrjenih predstav o posameznih filmih. 18.35 Za prihodnost narodne galerije, 4. oddaja 18.45 Vsak regrat dobi enkrat lučko, oddaja za otroke 19.00 Risanka 19.15 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, utrip 20.30 Show Rudija Carrella 22.05 S. King: Zlata leta, ameriška nadaljevanka (6/8) 22.55 TV dnevnik 3, vreme, šport (VPS 22.55) . 23.25 Sova, Murphy Brovvn, 29. epizoda ameriške nanizanke (VPS 23.25) 23.50 Gabrielov ogenj, 1. epizoda ameriške nanizanke (VPS 23.50) zasnova: Donald R. Boyle in Coleman Lučk & Jacgueline Zam brano režija: Dan Lerner, Jack Sholder in drugi igrajo: James Earl Jones, La-ila Robins, Brian Grant, Dy-lan Walsh in drugi Igralec James Earl Jones se je uveljavil tako kot pozitiven kot negativen filmski junak, kar ne preseneča, saj je zmeraj igral na isto, zmeraj zmagovito karto - na svoj šarm, umirjeno samozavest in globok, temen glas. Redke pa so bile njegove televizijske vloge, zlasti v osemdesetih in devetdesetih, ko se je James Earl Jones nepreklicno proslavil kot filmski igralec. Njegova igra v novi Sovini nanizanki Gabrielov ogenj je razlog več za njen ogled. James Earl Jones je odigral vlogo glavnega junaka, Gabriela Birda. Le-ta je daljnega leta 1969 med policijsko preiskavo ustrelil svojega partnerja in bil zato obtožen prvostopenjskega umora in obsojen na dosmrtno ječo. Konec šestedesetih let se je bela Amerika bala črnega revolta in Gabriel Bird je bil žrtev njene paranoje. V letih prestajanja zaporne kazni je Bird vse bolj razvijal svoj stoičen odnos do sveta, mnogo je bral in pisal dnevnik. Med zaporniki je bil spoštovan zaradi svoje samozavesti, odločnosti, notranjega miru. Pa vendar je Gabriela Birda povsem iztiril obisk odločne odvetnice, ki je prišla v zapor, da razišče umor enega izmed svojih klientov, sicer Birdovega prijatelja. Odvetnica Victoria Heller verjame v pravico, še več, s svojo energijo in voljo se zanjo uspešno bori. Gabriel Bird pritegne njeno pozornost s svojimi odrezavimi odgovori, čutom za lastno krivdo in realnost. Srčno odvetnico prevzame Birdova osebnost; kaj hitro odkrije vrsto nepravilnosti v pred davnimi leti izpeljanem sodnem procesu in vloži zahtevo za izpustitev Gabriela Birda. Po sedem tisoč dvesto in več zaporniških dnevih Gabriel Bird znova občuti svobodo. Gabrielov ogenj je tako atraktivna nanizanka, kateri dajeta pečat Laila Robins v vlogi odločne odvetnice Victorie Heller in - seveda - James Earl Jones v vlogi njenega preiskovalca Gabriela Birda... 00.40 Divja vožnja, ameriški film (VPS 00.40) 02.20 Nočne ure, 14. epizoda ameriškega varietejskega programa SLOVENIJA 2 16.00 Sova, ponovitev 17.20 Da ne bi bolelo: Sonce in koža 17.45 Angleščina v poslovnih stikih 18.00 Poglej in zadeni 18.30 Boš videl kaj dela Dolenj e, 4. oddaja 19.00 Kremenčkovi, 16. epizoda ameriške risane serije 19.30 TV dnevnik BIH 20.05 Kronika Unima '92 20.30 Žur, 2., zadnji del francoskega filma 22.15 Umetniški eksperimentalni program: Moški, ženske 23.15 Evropska noč jazza, prenos KOPER 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Agencija Rockford - serijski film 14.10 Rdeči krog - nemška kriminalka, 1960 15.40 Skupna tedenska informativna oddaja italofonske skupnosti 17. junija NEDELJA, 21. JUNIJ 16.10 Čarobna svetilka - otroški program, 27. festival otroških pesmi italijanske unije 18.10 Globus 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.35 Ryan - soap opera 19.55 Agencija Rockford - serijski film 20.45 Stanley in Livingstone - ameriški pustolovski film, 1939 22.25 Vsedanes - tv dnevnik 22.35 Euroasia express: Z vlakom od Moskve do Hongkonga - 1. del dokumentarne oddaje 23.35 Na kalifornijskih cestah - serijski film HTV 1 7.35 Test; 7.50 Pregled programa; 7.55 Horoskop; 8.00 Poročila; 8.05 TV koledar; 8.15 Slika na sliko; 9.00 TV šola; 10.00 Poročila; 10.05 »Kaj se dogaja z mano?« - mladinski program; 12.00 Poročila; 12.05 Vi in vaš video; 12.50 Izbor iz programa za tujino; 13.20 Pregled programa; 13.25 J. Gotovac: Ero z onega sveta - opera; 14.00 Poročila; 14.05 »Bach et Boztine« - kanadski igrani film; 15.35 »Denver - zadnji dinozaver« - risana serija; 15.55 Poročila; 16.00 Izseljena Hrvaška: Hrvati v Avstraliji; 16.45 Turbo Limach show; 18.20 Santa Barbara; 19.05 Najprej je bila beseda; 19.30 Dnevnik I; 20.05 »Nevarna razmerja« - ameriški igrani film; 22.10 V iskanju izgubljenega časa: izigrani Nazor; 22.40 Dnevnik II; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 00.00 Poročila; 00.15 Serijski maraton: He-mingway; 7.15 Test HTV 2 17.55 Test; 18.10 Napoved programa; 18.15 Videostrani; 18.25 Zgodovina risanega filma; 18.55 V pozdrav Festivalu animiranega filma; 19.30 Dnevnik; 20.05 »Dežela orlov« - dokumentarna oddaja; 21.00 Zgodba z naslovne strani; 21.30 Cosby show; 22.00 Reka: plavalski miting Hrvaške - Avstrija - Slovenija, posnetek; 23.05 »Mid-night catler« - serijski film; 23.50 Hit-depo; 2.20 Odpoved AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki; 9.05 Čudovita leta; 9.30 Angleščina; 10.00 Francoščina; 10.30 Ruščina; 11.00 Columbo; 12.30 Halo Avstrija, halo Dunaj; 13.00 čas v sliki; 13.35 Vrag v svili; 15.15 Komedija Capers; 15.30 Jaz in ti; 16.00 Halo, svet; 17.10 Moja knjiga o džungli; 17.30 Count-down; 18.00 Čas v sliki; 18.05 Šport, 18.30 Leteči zdravniki, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Šport; 20.15 Kdo pravi; 22.10 Zlata dekleta; 22.35 Novo v kinu; 22.45 Hiša pod drevesi; 0.20 Čas v sliki; 0.25 VVarlock; 2.10 Čas v sliki; 2.15 Ex libris. AVSTRIJA 2 8.00 Vreme, 15.10 Leksikon umetnikov; 15.15 Koncert za oči in ušesa; 16.00 Dokumentarno o služabnikih; 17.00 Kolumb in čas odkritij; 117.45 Kdo me hoče; 18.00 Tri dame; 18.30 Alpe Donava Jadran; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Klic po svobodi; 22.45 Čas v sliki; 22.55 Šport; 23.15 Jazz z Dunaja, iz Varšave in Talina; 1.30 Čas v sliki; 1.35 Ex libris. MADŽARSKA 1 _ 6.15 - Dobro jutro, Madžarslffigfia-gazin, vmes Vaška TV z 'vffSkim zdravnikom; 8.10 - Verski program za baptiste; 8.15 - Za otroke in ne le za njih: pravljica, risanke, filmi; 11.00 - TV magister; 12.30 - Panorama, svetovna politika; 13.30 - Za otroke; 11.30 - Rock glasba; 15.00 - Barometer, politični show*-*t05 - Kviz o Angliji; 17.20 - ŠvfedsKO-madžarska; 17.55 - Za otroke; 18.25 - Umetna obrt v modi; 13.00 - Jolly Joder, nemška strija; 20.'00 - Dnevnik, telešport; 20:40 - Last Time I. Saw Pariš, amer. film; 23.50 - Berlin, Alexanderplatz, nemško-italijanska serija; 0.50 - Dnevnik SLOVENIJA 1 9.25 Program za otroke, Živ žav, ponovitev 10.10 Ebu drame za otroke: Remi-jeva jutra, ponovitev 10.35 Mladinski pevski festival Celje '92, 2. oddaja 11.05 Kronika, ponovitev kanadske poljudnoznanstvene serije (9/26) 11.30 Obzorja duha V nedeljski oddaji »Obzorja duha« - 74. po vrsti - bo nedvomno nosilni prispevek o nujnosti moralne in etične prenove. Trije ugledni sogovorniki razmišljajo o etični krizi, ki je prav gotovo med poglavitnimi vzroki vseh drugih kriz: družbene, gospodarske, krize medčloveških odnosov in še katere druge. Tradicionalne vrednote poštenja, medsebojnega spoštovanja, odgovornosti so iz različnih razlogov - subjektivnih in objektivnih - usodno zbledele. Če si hočemo zagotoviti prijaznejši jutri, bo pač treba nekaj ukreniti. Prispevek ne prinaša odgovorov na pladnju, tudi ni zgolj jadikovanje nad starimi dobrimi časi, temveč skuša biti le kamenček v mozaiku skupnih iskanj. Med prispevki, ki jih je ekipa »Obzorij duha« v mesecu aprilu posnela v Izraelu, je tokrat na vrsti Mrtvo morje. Akademik Jože Krašovec, eden naših največjih strokovnjakov za svetopisemske znanosti, razmišlja o bibličnih dogodkih, ki so povezani z Mrtvim morjem, to najglotJ1 Ijo depresijo na zemeljski obli. Oddajo bo dopolnilo še nekaj krajših prispevkov o aktualnih dogajanjih, na koncu pa bomo v eni slovenskih cerkva zvonili poldan. 12.00 Poročila 12.10 Kremenčkovi, ponovitev ameriške risane serije 12.40 Boš videl kaj dela Dolenj e, ponovitev 4. oddaje 14.25 Odraščanje, ponovitev ameriškega filma 16.00 J. Raspail: Kralj patagonije, francoska nadaljevanka (3/4) 17.00 TV dnevnik 1 17.10 SKY Pirates, avstralski film režija: Colin Eggleston Igrajo: John Hargreaves, Me-redith Phillips, Max Phipps Med številnimi pustolovskimi filmi, ki so nastali v Avstriji, je film Colina Egglesto-na GUSARJI NEBA IZ LETA 1986 eden bolj zapletenih. Nevarne in napete akcije so skorajda do konca zavite v meglo, saj je razplet zgodbe mogoč šele takrat, ko ju- naka filma odkrijeta skorajda mistično skrivnost. Čas dogajanja je konec druge svetovne vojne, ko avstralski pilot dobi posebno nalogo, da poleti v VVashing-ton, a letalo nenadoma izgine. Izkaže se, da je letalo prebilo čas in pilot se s posadko nenadoma znajde v preteklosti v bolj ali manj nerealnem svetu. Sklop dogodkov in srečne okoliščine mu omogočijo, da se vrne v sedanjost, toda zdaj ve, da nekateri iz njegove okolice poznajo skrivnost, ki bi ptegnila biti nevarna za prihodnost sveta. Spozna tudi privlačno hčerko enega izmed sumljivih mož, ki mu kasneje razkrije del resnice. Čar filma je vsekakor v napetih prizorih, a tudi v navdihu pravljičnosti same zgodbe. Svoj delež je z odlično igro vsekakor prispeval tudi John Hargreaves v vlogi glavnega junaka. 18.40 TV mernik 18.55 Risanka 19.20 Slovenski loto 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, zrcalo tedna 20.30 Zdravo 21.35 Velike trgovske poti: Svilena cesta angleška dokumentarna serija (3/8) Pisatelj Colin Thurbin se je podal globoko v osrčje Kitajske po eni največjih starodavnih trgovskih poti. Po tem kanalu trgovske in kulturne izmenjave med Vzhodom in Zahodom je prišel na Kitajsko budizem, iz Kitajske na Zahod pa svila. Začetek današnjega potovanja je Kashgar na zahodnih mejah Kitajske, iz Kashgarja pa se vije pot skozi provinco Xian v srce moderne Kitajske, mimo lepih »mest na vodi« blizu Šanghaja in skozi eno najbolj smrtonosnih puščav na svetu, puščavo Gobi. Avtor oddaje je s starinskim parnim vlakom in s kamelo potoval mimo velikega Kitajskega zidu v središče moderne svilarske industrije. 22.35 TV dnevnik 3, vreme, šport 23.05 Sova, Ameriške video smeš-nice, 10. epizoda ameriškega varietejskega programa, Gabriels fire, 2. epizoda ameriške nanizanke SLOVENIJA 2 14.40 Sova, ponovitev 16.00 Športna nedelja 19.30 TV dnevnik ČRF 20.05 Stockholm - EP v nogometu 1/1 - 11/2, prenos 22.10 Primer Strgar, dokumentarna oddaja 22.35 Aleksa Santič, nadaljevanka TVBiH in TVS (7/8) 23.35 Mali koncert: T. Plut - klavir, igra C. Debussy: Claire De lune 23.40 Športni pregled KOPER 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Agencija Rockford - serijski film 14.10 Ciao Pais! - italijanski vojni film, 1956 CraFočno oblnkovAlcn, DESoqNERjn on VSnr k* pRO SVOjEM dslu UpORAbljATE OSEBNE RAČUNALNIKE PC Aln APPLE MACINTOSH IMATE MOŽNOST SVOJE IZDELKE OSVETLITI NA PAPIR ALI FILM (RESOLUCIJA 2740 DPI) SIMONA VOVK OSTROŽNO 113| CCUC TCL & FRX: 063/34-SCt 15.30 Prosim, ne jejte marjetic - serijski.film 16.00 Čarobna svetilka - otroški program, Dedkove pripovedke - animirani serijski film 16.30 Stanley in Livingstone - ameriški pustolovski film, 1939 18.20 Meridiani - aktualna tema 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.45 Agencija Rockford - serijski film 20.35 Leadbelly - ameriški glasbeni film, 1976 22.00 Žrebanje loto 22.05 Vsedanes - tv dnevnik 22.15 Alpe Jadran - tednik 22.50 Ciao Pais! - italijanski vojni film, 1956 HTV 1 7.35 Test; 7.50 Pregled programa; 7.55 Horoskop; 8.00 Poročila; 8.05 TV koledar; 8.15 Slika na sliko - ponovitev; 9.00 »Smogovci«; 9.30 »Cobi« - risana serija: 10.00 Poročila; 10.05 Nedeljski živček; 11.00 »Oceanografija« - kanadski poljudnoznanstveni film; 11.30 Narodna galasba; 12.00 Poročila; 12.05 »Sadeži zemlje« - oddaja za kmetovalce; 13.00 Mir in dobrine; 13.30 Hišne živali; 14.00 Poročila, 14.05 Mikser M; 14.45 Zlatko in detektivi; 15.30 V nedeljo; 17.10 »Zvezda je rojena« - ameriški igrani film; 18.50 Tom in Jery kot otroka; 19.15 TV fortuna; 19.30 Dnevnik I; 20.05 TV vinjeta; 20.10 Hrvaška v svetu; 20.40 7/7; 21.00 Sedma noč; 22.30 Dnevnik II; 22.50 Šport; 23.05 M. Jerbič: orgle; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 00.00 Poročila HTV 2 17.30 Test; 17.45 Napoved programa; 17.30 Videostrani; 18.00 Konjski šport: »Lipanjski turnir«; 19.00 Reka: plavalni turnir Hrvaške - Avstrija - Slovenija; 20.00 Pazin: Izbor Miss športa Hrvaške; 20.10 Stockholm: EP v nogometu - polfinale, 22.05 »Odletel bom« - serijski film; 23.00 V pozdrav Festivalu animiranega filma; 00.00 Jazz; 00.30 Odpoved AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki; 9.05 Vedno sem bil brez besed; 9.30 Kultura; 10.15 Uni-versum; 11.00 Ura za tisk; 12.00 Tedenski pregled; 12.30 Usmeritev; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Kopanje na Teneriffi; 15.05 Klovn; 15.30 Jaz in ti; 15.55 Sedemkrat jaz in ti; 16.10 Skrivnost delfinov; 17.10 Potovanje v Egipt; 18.30 Leteči zdravniki; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Most čez Mosel; 21.05 Kabaret Martina Flos-smanna; 22.20 Vizije; 22.25 Imate radi klasiko; 23.20 Gledališče; 1.00 Čas v sliki. AVSTRIJA 2 8.00 Vreme; 9.00 Čas v sliki; 9.30 Očarljiva Jeanie; 10.00 Panopti-kum; 10.15 Velika kurtizana; 12.30 Kultura; 13.00 Domovina, tuja domovina; 13.30 Slike iz Avstrije; 14.15 Sekači nekoč in danes; 15.00 Svet pustolovščin; 15.45 Športno popoldne; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Tri dame: 18.30 Lokalni program; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 22.15 Čas v sliki; 22.20 L. A. Lavv; 23.10 Mlada ljubezen; 0.35 Petrocelli; 1.25 Čas v sliki. MADŽARSKA 1 6.45 - Vaška TV, magazin; 7.30 - Risanka; 7.55 - Biblijsko sporočilo; 8.00 - Kava s smetano, jutranje kramljanje,; 8.30 - Telefonska igra; 8.40 - Nedeljski magazin, ne le za tiste, ki doma sedijo; 11.00 - Za boljši jezik; 11.10 - Pogled domov; 12.00 - Glasbeni butik; 13.00 - Financial Times, poslovne novice; 13.25 - Pesem doni; 13.55 - Pokrajine...; 14.30 - Veter svobode, francoska serija; 15.30 - Zgodovinski kviz; 16.30 - Dodo klub, serija; 16.40 - Verski program za reformate; 17.00 - Disne-yjevi filmi; 18.45 - Goool, nogomet; 19.00 - Teden, dnevnik, telešport; 20.40 - Gumijaste noge (Fo-otloose), ameriški film, 22.30 - Gaj spomladi. PONEDELJEK, 22. JUNIJ I SLOVENIJA 1 9.30 Program za otroke, L. Suhodolčan: Naočnlk In očalnlk (1/10) 10.00 W. M. Thackery: Semenj ničevosti, ponovitev angleške nadaljevanke (5/8) 11.00 TV mernik, ponovite 11.15 Forum, ponovitev 11.30 Utrip, ponovitev 11.45 Zrcalo tedna, ponovitev 12.00 Poročila 16.20 Slovenski magazin, ponovitev 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Program za otroke, Radovedni taček: Biser Poznate bisere? Lepe bele kroglice, nanizane v ogrlico? Pa veste, kje rastejo in kako jih nabirajo? Ste že videli, kako jih čarovnik naniza na vrvico? Pa veste še za kakšen drugačen biser? Recimo za naš najlepši turistični biser? Pa za bisere, ki jih nihče ne more kupiti in jih vidimo le včasih, če znamo opazovati naravo in smo čisto tiho? Pa tudi to veliko velja, ko Marko ugotovi, da je Taček njegov biserček. Scenarij Majda Koren, sodelujejo Nace Simončič, Marko Okorn, Miran Čanak in Roman Končar; glasbena oprema Ivo Meša, scena Tomaž Marolt, dramaturg Jože Rode, redakcija Irena Struna Arko, režija Boštjan Korbar. 17.25 H. Fallada: Ana Barbara Deklici Ani Barbari umre babica. K sebi jo vzame star skopuh in ji obljubi, da jo bo pošteno plačal, če mu bo tri leta pridno služila. Ana Barbara tri leta lošči kovance: bakrene, srebrne in zlate. Pri tem ji pomaga fant iz stekleničke. Na koncu seveda oba srečno pobegneta iz skopuhovega brloga. Film je režiral Bojan Dobravc. 18.00 Obzorja duha, ponovitev 18.35 Ali bodo preživeli? Saga o volku, angleška poljudnoznanstvena serija (1/7) Na Švedskem živi samo še okoli 10 volkov. Včasih jih je bilo seveda veliko več, toda sovražniki volkov so večino izsledili in neusmiljeno pobili, čeprav so zaščiteni z zakonom. Ljubitelji volkov jih v nasprotju z njimi poskušajo • zaščititi in po vsakem uboju volka se v časopisju pojavi kampanja, da bi jih zaščitili. Skozi namišljene oči odraslega volčjega samca in njegovih zasledovalcev bomo podoživeli življenje peščice preživelih volkov v njihovem skrivnem brlogu v ledeno mrzlem švedskem gozdu in celo v mestih moderne Švedske. Tedaj si je boj za njihovo preživetje utrl pot na naslovne strani časnikov. 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, žari$če 20.30 Politik novega kova, angleška nanizanka (12/14) 21.00 Svet na zaslonu 21.40 J. Guillov: Zaslišanje, švedska drama Največji večerni časopis odkrije, da so vohuna Ber-glinga, ki je izginil v Moskvo, umorili pripadniki švedske obveščevalne službe. Takšna operacija pa ne more biti izvršena brez vednosti vlade. Imajo torej Švedi tajne agente, ki »smejo ubijati«? Takoj skličejo sejo, da bi odkrili resnico. Drama je prejela glavno nagrado na TV festivalu Prix Italia 1990. 22.40 TV dnevnik 3, vreme, šport 23.15 Sova, Gabrielov ogenj, 3. epizoda ameriške nanizanke, Zvezdne steze, 25. epizoda ameriške nanizanke SLOVENIJA 2 15.35 Oči kritike, ponovitev 16.25 Sova, ponovitev 17.55 Športni dogodek, ponovitev 18.25 Regionalni programi - Ljubljana 19.30 TV dnevnik Koper - Capodi-stria 20.05 Goeteborg - ep v nogometu II/1-I/2 22.10 Gospodarska oddaja 22.40 Umetniški eksperimentalni program: Kino KOPER 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Agencija Rockford - serijski film 15.30 Dedkove pripovedke - serijski animirani film 16.00 Oresedici - tv novice 16.05 Čarobna svetilka - Otroški program, Baba Malu' in sto ruskih pravljic - risanke, Prosim, ne jejte marjetic - serijski film 17.00 Čudežni svet gospoda Mon-roa - serijski film 17.30 Alpe Jadran - tednik 18.00 Slovenska kronika - informativna oddaja 18.10 Studio 2, šport 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.45 Agencija Rockford - serijski film r i KUPUJETE LAHKO V POSLOVALNICAH PODJETIJ: • METRO Celje • MODA Celje • POTROŠNIK Celje • TEKO Celje • DRAVINJSKI DOM Slovenske Konjice • JELŠA Šmarje pri Jelšah • IZBIRA Laško • LIPA Šentjur • SAVINJA Mozirje • SAVINJSKI MAGAZIN Žalec • TRGOVSKO PODJETJE Radeče • ŽILA Slovenj Gradec • AVTO CELJE Celje • GALA TRADE Celje POKLIČITE TELEFON: (063) 21-352 20.35 Ponedeljkov športni pregled 22.05 Vsedanes - tv dnevnik 22.15 Mednarodni operni gala koncert - za mir in sodelovanje, II. del HTV 1 6.40 Test, 6.55 Pregled programa, 6.59 Dobro jutro Hrvaška, 9.00 »Baklja« - otroška serija, 9.25 Risanka, 9.30 Jaz,'lutkar: Ivan Balala-ževič, 9.45 Mala kinoteka: »Mali vlak« in »Potovanje plavega lonca« - risana filma, 10.00 Poročila, 10.05TV šola, 11.05 Jutrofon, 11.35 Cocby show - ponovitev, 12.00 Točno opoldne, 13.00 Hrvaška v svetu, ponovitev, 13.30 7/7 - ponovitev, 13.45 Poročila, 13.50 »Odletel bom« - serijski film, 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR, 15.05 Malavizija: Silas - otroška serija, 17.00 »Komu zvonijo Čanak zvona« - dokumentarna serija, 17.30 Gremo naprej, 18.30 Santa Barbara, 19.30 Dnevnik I, 20-05 P. Šegedin: »Živeti«, 21.05 »Distant Voices Stili Lives« - britanski igrani film, 22.35 Dnevnik II, 23.00 Slika na sliko, 23.45 Poročila v nemščini, 23.50 Poročila v angleščini, 23.55 Horoskop, 00.00 Poročila, 00.15 Anima-vizija: »20 naših let« - show program, 02.15 Poročila. HTV 2 14.30 Test, 14.45 Napoved programa, 14.50 Videostrani, 15.00 Ani-mavizija, 19.15 Glasba. 19.20 Meteor - izložba, 19.30 Dnevnik, 20.10 EP v nogometu: polfinale, 22.05 »The Gravy Train« - serijski film, 23.00 Popolna tujca, 23.30 »Gabrielov ogenj« - serijski film, 00.20 Izven toka, 01.20 Videostrani. AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki; 9.05 Tri dame; 9.30 Lokalni program; 10.00 Šolska TV; 10.30 Halo baby; 12.00 Nočni studio; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Konflikti; 13.35 Guinoscopio; 13.40 Zveza za preživetje; 14.10 Batman; 15.00 Jaz in ti; 15.30 Am dam des; 16.05 Moja družina in druge živali; 17.10 VVurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.30 Leteči zdravniki; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Dobro, da je Marija; 21.15 Pogledi s strani; 21.25 Teleskop; 22.10 Miami vice; 22.55 Svet brez sočutja; 0.20 Hiša plesa; 0.25 Čas v sliki. AVSTRIJA 2 8.30 Vreme; 17.00 Leksikon umetnikov; 17.05 Svet od 1940 do 1960; 17.30 Lindenstrasse; 18.00 Tri dame; 18.30 Ljubezen na prvi pogled; 19.00 Zvezna država danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.10 EP v nogometu; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Etiopija tehta človeštvo; 23.15 Nasprotja; 0.15 Halo Avstrija, halo Dunaj; 0.45 Čas v sliki. MADŽARSKA 1 5.45 - Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 - Zoom, Your English Magazine; 9.05 - Disneyjevi filmi in risanke, pon.; 10.50 - Cirklus Tarzan Zebrini; 17.00 - Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 17.10 - Vaterpolo, Madžarska-lta-lija, pokal Tungsram; 18.15 - Katoliška kronika; 18.30 - Proti 2000, poljudnoznanstvena serija; 18.55 - Igra, čarobna šestica; 19.10 - Za otroke; 19.30 - Dnevnik, 20.05 - Nogomet: Prenos z evropskega prvenstva iz Goteborga (možni podaljški); 22.10 - Evropski popotnik, posebna oddaja; 22.45 - Reportaža iz Arizone; 23.40 - Dnevnik; 23.45 - Dnevnik BBC MADŽARSKA 2 15.00 - Prenos zasedanja parlamenta; 17.05 - Danes popoldne, magazin; 17.45 - Regionalni dnevniki; 18.00 - Dnevnik, vreme; 18.20 - Za otroke; 18.45 - Loto »Šestica«; 19.00 - Dokumentarni film; 20.00 - Pop rock, magazin založnikov plošč; 20.25 - Gledališče Ek-ho; 20.45 - Večer revije Hitel; 21.00 - Študio '92 kulturni tednik; 22.00 - Večerni saldo; 22.25 Pred koncem dneva; 22.50 - Opica pozimi, francoski čb film. TOREK. 23. JUNIJ SLOVENIJA! 9.50 Program za otroke, Zgodbe iz školjke 10.40 Nekoč je bilo... življenje: Planet celic 11.05 Skrivnostno življenje strojev - telefon, 1. del Zelo zapletene gospodinjske stroje lahko uporabljamo, ne da bi vedeli, kako delujejo. V nadaljevanki Skrivnostno življenje strojev poskuša Tim Hunkin vzpodbuditi našo spečo radovednost, da bi izvedeli kaj več o njihovem delovanju. S pomočjo animiranih sekvenc pripoveduje zgodovino strojev, ki jim zdaj jemljemo kot nekaj samo po sebi umevnega, pa tudi življenjske zgodbe slikovitih osebnosti, ki so jim vdihnile življenje. 11.30 Svetovalna oddaja, ponovitev 11.45 Angleščina v poslovnih stikih, ponovitev 12.00 Poročila 17.00 TV dnevnik 17.10 Program za otroke, Lonček kuhaj: Ribja pašteta Tokrat bosta Janez in detel obedovala kar sama in sicer ribjo pašteto. Če vam bo všeč, si jo pripravite tudi vi. Potrebovali boste 10 dag masla, 3 dag olja, 4 dag čebule, 15 dag ribe ali konzervo sardin, peteršilj, poper, sol in jajce. Pa še kruh ali toast in za okras kisle kumarice. Kuhala bosta Janez Vinšek in detel (Peter Dougan in Karel Brišnik). Urednica serije je Irena Struna Arko. 17.20 Plamenica, angleško-sloven-sko-češka nadaljevanka, 5/6 18.40 Alpe-Donava-Jadran 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, žarišče 20.30 Osmi dan 21.20 Slovenija - umetnostni vodnik 21.35 J. Sadvvith: Deklica M ameriška nadaljevanka /3/4/ 22.25 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.50 Poslovna borza 23.10 Sova, Brez žensk menda ne gre, angleška nanizanka, 4/ 6, Gabrielov ogenj, 4. epizoda ameriške nanizanke. Glasbeni utrinek, G. Bizet: Arležanka SLOVENIJA 2 15.25 Svet na zaslonu, ponovitev 16.05 Svet na zaslonu 17.45 Svet poroča 18.25 Regionalni programi - Koper, slovenska kronika 19.30 TV dnevnik ZDF 20.00 Orion 20.30 Glasba, show in cirkus Pozdravljeni prijatelji oddaje Glasba, show in cirkus. Čas ob torkih zvečer na drugem programu TV Slovenija je zapolnjen z zabavnimi oddajami tujih TV hiš. Tako smo šest tednov gostili TV Bratislava, ki je v sodelovanju z OKO filmom iz Munchna, posnela odlično serijo Gagman, ki je obudila čas nemega filma. Od »nemega« prijatelja Ala smo se že poslovili, še vedno pa boste lahko uživali vsi, ki ste navdušeni nad cirkuško areno. Neverjetne sposobnosti akrobatov, žonglerjev, vrvohodcev, klovnov... cirkusa jutrišnjega dne, boste torej spremljali v oddaji Glasba, show in cirkus. 21.30 Omizje kontaktna oddaja 23.30 Svet poroča, ponovitev KOPER 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Agencija Rockford - serijski film 14.15 Ponedeljkov športni pregled - ponovitev 16.00 Oresedici - tv novice 16.05 Čarobna svetilka - otroški program, Baba Malu' in sto ruskih pravljic - risanke, Prosim, ne jejte marjetic - serijski film 17.00 Na kalifornijskih cestah - serijski film 18.00 Slovenska kronika - informativna oddaja slovenj gradeč UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO 18.10 Studio 2 - informativno kontaktna oddaja 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.45 Agencija Rockford - serijski film 20.35 Rumeni kanarček - ameriška kriminalka, 1963 22.10 Vsedanes - tv dnevnik 22.20 Kriki Uma - ameriška drama HTV 1 6.40 Test. 6.55 Pregled programa, 6.59 Dobro jutro Hrvaška, 9.00 »Silas« otroška serija, 9.25 Risanka, 9.30 Mali svet, 10.00 Poročila, 10.05 TV šola, 11.05 Jutrofon, 11.35 »Popolna tujca« - humoristična serija - ponovitev, 12.00 Točno opoldne, 13.00 Slika na sliko, 13.45 Poročila, 13.50 »The Gravy Train« - serijski film, ponovitev, 14.40 Danes smo z vami: UNFPROFOR, 15.05 Malavizija: »Batman« - otroška serija, 17.00 Pogovorimo se o zdravju, 17.30 Gremo naprej, 18.30 Santa Barbara, 19.30 Dnevnik I, 20.05 Otroci velikega očeta: Koreja dokumentarni film. 21.10 V velikem planu, 22.40 Dnevnik II, 23.00 Slika na sliko, 23.45 Poročila v nemščini, 23.50 Poročila v angleščini, 23.55 Horoskop, 00.00 Poročila, 00.15 Animavizija, 02.15 Poročila. HTV 2 14.30 Test, 14.45 Napoved programa, 14.50 Videostrani, 15.00 Animavizija, 19.15 Glasba, 19.20 LOTO, 19.30 Dnevnik, 20.0 Nogomet: finale pokala Hrvaške, 22.00 Gospod Bean, 22.25 »The Gravy Train« - serijski film, 23.20 Jezdeci zore« - serijski film, Oddaja resne glasbe, Videostrani. AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki; 9.05 Tri dame; 9.30 Angleščina; 10.00 Šolska TV; 10.30 Predsednik; 12.00 Glasbena skrinja; 12.15 Rdeča preproga za zbiralce; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Številčna družina; 14.00 Batman; 14.50 Mojstri jutrišnjega dne; 15.00 Jaz in ti; 15.30 Am dam des; 16.05 Moja družina in druge živali; 17.10 VVurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.30 Leteči zdravniki; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Universum; 21.00 Selfman; 21.15 Perry Mason; 22.45 Prepuščen hudiču; 0.20 Pe-trocelli; 1.05 Čas v sliki. AVSTRIJA 2 8.30 Vreme; 16.55 Leksikon umetnikov; 17.00 Viaje al espanol; 17.30 Usmeritev; 18.00 Tri dame; 18.30 Dingsda; 19.00 Zvezna država danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Made in Avstrija; 21.00 Selfman; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Klub 2, Poročila. . MADŽARSKA 1 5.45 - Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 - Film za otroke; 9.00 - Hačiko, japonski film; 10.45 - Skrito mesto, ameriški film; 17.00 - Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 17.10 - Vaterpolo; Madžarska-ZDA, pokal Toungsram; 18.15 - Risanka; 18.30 - Svet denarja; 18.40 - Imamo le eno Zemljo, poljudnoznanstvena serija; 18.50 - Videospoti; 19.00 - Telefonska igra; 19.15 - Za otroke; 20.00 - Dnevnik, telešport; 20.40 - Igre Mfetropolis; več s pametjo kot z denarjem; 21.25 - Zuri-ška dvorana oklepov, nemška serija; 23.00 - Kot ptič..., Haraszti; 23.40 - Dnevnik; 23.45 - Dnevnik BBC. MADŽARSKA 2 9.05 - Bistrč ob cesti, kratki igrani film; 9.25 - Langobardi, kratki film; 10.00 - Prenos zasedanja Parlamenta; 16.00 Danes popoldne, magazin; 17.45 - Regionalni dnevniki; 18.00 - Dnevnik, vreme; 18.20 - Za otroke, 18.40 - Telešport; 19.05 - Kratke zgodbe, nemški tv-film; 19.55 - Idealna družina, zabavni kviz; 21.00 Operacija oči na tekočem traku, reportaža; 21.30 - Razgovori; 22.00 - Večerni saldo; 22.30 Koncert iz Norveške. SREDA, 24. JUNIJ JASTREBI NE UBOGAJO PREDSEDNIKA r SLOVENIJA 1 10.00 Program za otroke 11.00 J. Sadvviht: Deklica M, ponovitev ameriške nadaljevanke /4/4/ 11.50 Poslovna borza, ponovitev 12.00 Poročila 16.25 Primer Strgar, ponovitev dokumentarne oddaje 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme, šport, žarišče 20.30 Film tedna: Pot upanja, švicarski film (REISE DER HOFFNUNG) režija: Xavier Koller scenarij: Vavier Koller, Feri-de Zizekoglu fotografija: Elemer Ragalyi glasba: Pavol Jasovsky igrajo: Nur Surer, Necmetti-on Cobanoglu, Emin Sivas, Matthias Gnadinger, Dietmar Schonherr Oskar za najboljši tuji film leta 1991 je bil za mnoge prvovrstno presenečenje. Švicarji so sicer v zadnjih desetletjih posneli vrsto dobrih filmov, proboj med zmagovalce pa vendarle predstavlja izjemen podvig. Xavier Koller, režiser, ki smo ga pred časom že predstavili na televi-' ziji v okviru cikla švicarskega filma, se je s filmom Pot upanja dotaknil ene najbolj občutljivih tem današnjega sveta - emigracije. Že dolgo je očitno, da se v Švici vse bolj razrašča odpor do tuje delovne sile in zato vrsta domačih filmskih in literarnih ustvarjalcev s svojimi deli opozarja na ta problem. Do skrajnosti boleč in odkrit film Pot upanja je nastal na podlagi resničnega dogodka. Leta 1988 je v prvih hladnih dneh na enem izmed visokogorskih prehodov med Italijo in Švico zmrznil otrok turške družine, ki je poskušala ilegalno prestopiti mejo. Filmska zgodba seveda nima namena, da bi z do-kumentaristično natančnostjo raziskovala dogodek, o katerem je bilo v javnosti veliko povedanega. S silovito izpovedno močjo, ki sta ji dala zagon dve temeljni silnici vseh naših ravnanj - upanje in pot, je oblikoval Koller filmsko pripoved kot metaforo, ki presega enkratni, posamični tragični dogodek, ne da bi mu obenem jemal to enkratno nezamenljivo prvinsko človekovo stisko in bolečino. V revni vasi jugovzhodne Turčije, kamor prihajajo prelepe razglednice »švicarskega raja«, sanjari oče osmih otrok o boljšem življenju v tujih krajih. Misel na odhod ga iz dneva v dan bolj obsega, saj je sit garanja na skopi zemlji. Dvomi, s katerimi ga obsipa žena, ga ne omajajo in svarila starega, modrega očeta ga ne odvrnejo od na- mere, da ne bi prodal zemlje in se z ženo in enim od otrok - najbolj bistrim, živahnim sinom ne bi odpravil na pot v obljubljeno deželo. Pot upanja pa je že od vsega začetka pot razočaranj in ponižanj. Ljudje, ki organizirajo takšna preseljevanja so brezvestni dobičkarji: kljub temu, da vedo, v kakšno tveganje spravljajo ljudi brez pravih dokumentov in dovoljenj za bivanje v tuji državi, družino na napornem, ilegalnem potovanju od Izmira preko Italije oberejo do zadnjega beliča. Na zadnji postaji se znajde turška družina v skupini utrujenih in razočaranih sotrpinov, s katerimi poskuša sredi zasneženih gora, v neurju in temi prestopiti mejo. Dolga in naporna pot se izteče v tragični finale, dečkova smrt pa postane simbolna: koliko nemirnih in upajočih ljudi je pognala v svet želja po boljšem življenju, ne da bi se zavedali, da je lahko tujina prav tako neprijazna in neusmiljena kot revščina, ki jim je vladala doma. 22.25 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.50 Kronika, kanadska poljudnoznanstvena serija /11/26/ V enajsti oddaji se bodo zvrstili naslednji prispevki: Akcije organizacije Greenpeace, da bi preprečili lov na tjulenje; Pomembni trenutki v življenju državnika Gamala Abdela Naserja - zmaga v sueški krizi, zveza s Srbijo in Vugoslavijo ter vloga v šestdnevni vojni leta 1967; Pojav komercialne televizije v ZDA - njen vpliv na svet zabave ter na gledalce; Leta 1940 so spori med muslimani in hindujci pripeljali do rojstva nove države Pakistan, ki je postala domovina muslimanov; Ustanovitev organizacije Amnesty international leta 1961, njeni cilji in dejavnost ter Nobelova nagrada za mir leta 1977. 23.25 Sova, Nenadni uspehi, ameriška nanizanka, 6/19, Gabrielov ogenj, 5. epizoda, ameriške nanizanke SLOVENIJA 2 16.05 Osmi dan, ponovitev 16.55 Sova, ponovitev 18.25 Regionalni program - Maribor, slovenska kronika 19.30 TV dnevnik ORF 20.00 Športna sreda KOPER 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Agencija Rockford - serijski film 14.15 Rumeni kanarček - ameriška kriminalka, 1963 16.00 Oresedici - tv novice 16.05 Čarobna svetilka - otroški program, Prosim, ne jejte marjetic - serijski film, Čudežni svet gospoda Monroa - serijski film 17.00 Euroasia Express: Z vlakom od Moskve do Hongkonga -1. del 18.00 Slovenska kronika - informativna oddaja 18.10 Studio 2 19.00 Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.45 Agencija Rockford - serijski film 20.35 Kramljanja - v studiu Tati-ana Juratovec 21.05 Sever vzhod - aktualne oddaje 22.15 Vsedanes - tv dnevnik 22.25 Sodobna umetnost - dokumentarna oddaja 23.00 Sovraštvo na meji - španski vvestern, 1966 HTV 1 6.40 Test, 6.55 Pregled programa, 6.59 Dobro jutro, Hrvaška, 9.00 "Batman« - otroška serija - ponovitev, 9.25 Risanka, 9.35 »He-Man in godpodarji vesolja« - risana serija, 10.00 Poročila. 10.05 TV šola, 11.05 Jutrofon, 11.35 Gospod Bean - ponovitev, 12.00 Točno opoldne, 13.00 Slika na sliko - ponovitev, 13.45 Poročila, 13.50 »The Gavy Train« - serijski film, 14(40 Danes smo z vami: UNPROFOR, 15.05 Šolski program, 15.35 Malavizija: »Superbabica« - otroška serija, 17.0 Hrvaška spominska knjiga: A. G. Matoš, 17.30 Gremo naprej, 18.30 Santa Barbara, 19.30 Dnevnik 1.20.05 »Danton« - poljsko-franco-ski igrani film, 22.20 V obnovi Hrvaške, 22.50 Dnevnik II, 23.10 Slika na sliko, 23.55 Poročila v nemščini, 00.00 Poročila v angleščini, 00.05 Horoskop, 00.10 Poročila, 00.25 Animavizija. 02.25 Poročila. HTV 2 13.30 Test, 13.45 Napoved programa, 13.50 Videostrani, 14.00 »Kaj se dogaja z mano?« - mladinski program, 15.00 Animavizija, 18.00 Rokomet: Prvenstvo Hrvaške, 19.20 Metor-izložba, 19.30 Dnevnik, 20.05 »Doseči nebo« - dokumentarna serija, 21.00 Avstralija, prikloni se, 21.35 »The Gravy Train« - serijski film, 22.30 »Novopečeni princ od Bel-Aira« - humoristična serija, 22.55 Metal-mania, 23.55 Videostrani. AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki; 9.05 Tri dame; 9.30 Francoščina; 10.00 Šolska TV 10.30 Perry Mason; 12.10 Poročila; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Številčna družina; 14.00 Batman; 14.50 Povabljeni k mizi; 15.00 Jaz in ti; 15.05 Niklaas iz Flandrije; 15.30 Pomoč, pošast; 15.55 Natančno poglej; 16.05 Moja družina in druge živali; 16.30 Heureka; 17.10 Wurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.05 Me žene; 18.30 teteči zdravniki; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Vedno kolesarji; 21.50 Pogledi s strani; 22.00 Model in vohun; 22.50 Prepuščen hudiču; 0.25 Petrocelli; 1.10 Čas v sliki. AVSTRIJA 2 8.30 Vreme; 16.55 Leksikon umetnikov; 17.00 Foto panorama; 17.30 Ljudje in zemlja; 18.00 Tri dame; 18.30 Mrmrajoči lev; 19.00 Zvezna država danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Argumenti; 21.00 Ars elektronika; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Šport; 23.30 Nagrada Ingeborg Bachmann 92; 0.00 Čas v sliki. MADŽARSKA 1 5.45 - Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 - Sezamova ulica, za otroke; 9.35 - Hčeri kanade, kanadska serija; 10.30 - Serijski film, pon.; 10.55 - Letni kolobarji, program za upokojence; 17.00 - Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 17.10 - Kupil bom to žensko, mehiška serija; 17.35 - Super-kongres Rim '92; 18.15 - Koledar 1992, magazin; 18.55 - Svet denarja; 19.05 - Dodo-Klub, serija; 19.20 - Za otroke; 20.00 - Dnevnik, tele-šport; 20.40 - To + ono,, zabavni magazin; 21.50 - Novi svet, zunanjepolitična kronika; 22.40 - Samo neki gigolo, nemški film; 0.20 - Dnevnik; 0.25 - Financial Times za Vzhodno Evropo; 0.50 - Dnevnik ZDF. MADŽARSKA 2 16.55 - Danes popoldne, magazin, 17.45 - Regionalni dnevnik; 18.00 - Dnevnik in vremenska napoved; 18.18 - Za otroke; 18.42 - Zelena točka, rekreacijski šport; 19.05 - V glavni vlogi Edit Domjarv Shakespeare: Sen kresne noči, Igra v dveh delih, posnetek gledališke predstave; 21.35 - Odšel iz Nyir-pazonya; 22.00 - Večerni saldo; 22.25 Pred koncem dneva; 20.50 - Prepovedani filmi: Razstreljena nedelja, češki film. NEMOČNI SEVARDNADZE Gruzinski vojaški krogi se ne ozirajo kaj dosti na predsednika začasnega državnega sveta Eduarda Ševardnadzeja. Četudi je le-ta konec prejšnjega tedna osebno prišel v Chinvali in s predstavniki uporniške Južne Osetije sklenil premirje, je gruzinska vojska takoj zatem krenila v novo ofenzivo, s katero je hotela vojaško pokoriti Chinvali, ki ga že nekaj časa oblega in obstreljuje z vsemi vrstami artilje-rije. Za tem ponovnim napadom Gruzije na Južno Osetijo verjetno stoji član državnega sveta Gruzije in vojaški minister. Titovani, ki je ob novici, da je Ševardnadze sklenil premirje, po televiziji izjavil, da je edina pravilna rešitev spora oborožen napad na Južno Osetijo in likvi« dacija nasprotnika. Opazovalci pojasnjujejo njegovo izjavo kot namero gruzijskih jastrebov, ki se želijo rešiti Sevardnadzejevega političnega patronata. Pri tem je potrebno omeniti, da predsednikova priljubljenost med Gruzinci vse bolj narašča in bi lahko jeseni na parlamentarnih in predsedniških volitvah zmagal. Vse pogosteje se sliši, da je vojaški vrh, ki je strmoglavil bivšega predsednika, po- klical nekdanjega sovjetskega zunanjega ministra le zato, da bi ta s svojo veliko avtoriteto zajamčil mednarodno priznanje države. To nalogo je izpolnil, Gruzija je po njegovem prihodu v Tbilisi mednarodno priznana, ob nedavnem obisku Jamesa Bakerja, so veleposlaništvo odprle tudi ZDA. Ševardnadze je pred kratkim svoje jastrebe in ljudstvo javno opozoril na možnost rusko-gruzijske vojne, če bi Gruzija nadaljevala ofenzivo proti Južni Osetiji. Njegovo opozorilo ni brez osnove. Južna in Severna Osetija sta že zahtevali'pomoč od ruske vlade, pa tudi ruski predsednik Jelcin je resno opozoril sprte strani, naj čimprej rešijo svoj spor po mirni poti. Zaradi napadov Gruzije na Južno Osetijo je Severna Osetija, ki je v sestavu Ruske Federacije, že pred dnevi zaprla plinovod proti Gruziji, kar je prizadelo tudi Armenijo. ki se po istem plinovodu oskrbuje s plinom. V sredo je bilo premirje prekinjeno tudi v Moldaviji. Zdržalo ni dlje kot samo en dan, oziroma takrat, ko so pridjeprovski poslanci sodelovali pri zasedanju moldavskega parlamenta. Ti delegati so v Kišinevu zahtevali, naj se Moldavija konstituira kot federacija, s čimer pa se mol-dovski predsednik Snegur ni strinjal, zato so že naslednji dan topovi z obeh strani reke Dnjeper ponovno spregovorili. Za ponovno kršitev premirja je Snegur obtožil ruskega zunanjega ministra Andreja Kozirjeva, ki naj bi s svojo zadnjo izjavo pariškemu »Le Mondu«, v kateri trdi, da so želje Kišineva, da se Moldavija konstiutira kot unitarna država, nerealne, ohrabril prid-njeprovske separatiste. JAPONSKI AVTOMOBILI NA VODNI POGON Japonska, vodeča svetovna proizvajalka avtomobilov in elektronskih proizvodov za široko potrošnjo, že prevzema vodstvo tudi v proizvodnji tehnologije, ki ne onesnažuje okolja. Na sejmu ekološke tehnologije »Eco Brazil« v Sao Paolu, ki je bila glavna spremljevalna manifestacija svetovnega ekološkega srečanja, je Japonska predstavila celo vrsto zanimivih ekoloških izumov, vključno s klimatskimi napravami na sončno energijo in avtomobilom, ki ga poganja voda namesto bencina. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) smatra, da je Japonska že sedaj daleč pred vsemi v osvajanju tržišča ekološke tehnologije, ki bo do leta 2000 vredno več kot 300 milijard ameriških dolarjev. Japonska razen vlaganja v razvoj ekološke tehnologije finančno pomaga državam v razvoju in vanje prenaša ekološko tehnologijo. Nekateri sicer smatrajo, da se poizkuša na ta način odkupiti za svoj veliki zunanjetrgovin- ski presežek, vendar japonski voditelji odločno zanikajo takšne trditve. »Odločna orientacija Japonske v razvoj ekološke tehnologije je del našega sodelovanja v svetovni skupnosti. Mi smo majhna dežela in zato so pri nas ekološke težave še posebej občutne. Zato je tudi povsem normalno, da smo med prvimi pričeli razvijati ekološko tehnologijo«, je izjavil Voshizo Konis-hi, vodja japonske organizacije za zunanjo trgovino. DIVJI KONJI Przewalskijev konj, ki je dobil ime po ruskem polkovniku, ta je v prejšnjem stoletju prvič poročal o tej živali je pravi divji konj, ki je že skoraj izumrl. Vendar pa kaže, da se mu je te uspelo rešiti usode, ki je doletela mnoge druge živalske vrste, za katere vemo le še iz starih zapisov. SODNI DAN TRKA NA VRATA Strokovnjaki opozarjajo, da se je toplotni sodni dan verjetno še začel. Do te ugotovitve so prišli na podlagi pregledne karte, ki je nastala na osnovi satelitskih meritev in posnetkov svetovnih morij. Najbolj so zaskrbljeni zaradi velikega območja nad Avstralijo, kjer so vode najtoplejše, trideset stopinj Celzija. Strokovnjaki trdijo, da so te neobičajno visoke temperature dokaz, da se je nevarno pregrevanje Zemlje že začelo, s tem pa se uresničujejo najbolj črnoglede napovedi o segrevanju svetovnih morij zaradi čovekovega poseganja in vpliva na okolje. Posledica: katastrofalne poplave in suše ter svetovna lakota. Domovina divjega konja prostrane mongolske stepe, kjer je stoletja živel. Na žalost pa se je v tem stoletju njihovo število skrčilo na vsega nekaj posameznih živali. Leta 1947 so ujeli zadnjega divjega konja, ki je bil še na prostosti in ga odpeljali v rezervat v Ukrajini. Od takrat dalje so divji konji živeli le še v živalskih vrtovih, kjer pa so se na novo okolje hitro privadili, saj se je v ži- valskih vrtovih doslej skotilo skoraj tisoč divjih konj. Strokovnjaki menijo, da je potrebno tega edinstvenega konja vrniti v njegovo pravo okolje in na svobodo. Zato bodo prihodnje leto spustili prvo čredo divjih konj v mongolske stepe. Ta konj se genetsko loči od domačih konj in tudi od neudomačenih, kot so mustangi, saj ima 66 kromosomov, ostale vrste pa 64. MUSSOLINIJEVA VNUKINJA Vnukinja italijanskega diktatorja Benita Mussolinija je obtožila časopis za moške, ki pravi, da je snemala pornografski film. Alessandra Mussolini je izjavila novinarjem, kako je na-. slov na prvi strani časopisa Playmen napovedal, da ona igra v porno filmu, ki so ga prodajali poleg časopisa. Alessandra, bivša igralka, je rekla, da bo, če dobi odškodnino, dala denar sirotam v Napoliju, mestu, ki jo je izbralo za poslanko v parlamentu. Njeni odvetniki so zahtevali od sodišča, da ukaže poliicji, naj zapleni vse primerke tega »umazanega« časopisa. MARIA SARA BOURSEILLER V TOREADORSKI ARENI LEPOTICA IN ZVER Tudi bikoborba v toreadorski areni ni več zgolj moški šport. Profesionalka stale stvarnost, kajti kot pravi Mednje je z vso gracioznostjo in silovitostjo vstopila osem- Krhka niauniacka Hemingway:« Kdor ubije bi- irar,rm^po■sank,“artasa'aBou,9e"le'na,,,,ie," vk Valencia, Sevilla, Madrid živali in vonj po krvi, dokler morda na prvi pogled vsota |?re želi biti Maria - mesta, kjer so biki plesali ni prebrala, da je nekoč žive- zdi velika, toreadorka porabi „a„r^ 2enstveiia' ?dloCna !n po elegantnem taktu Joseli- la Peruanka Conchita Cin- mnogo denarja za pravi mali ■[ToLC|Znai ^az ,IV0 ®e J® ta, Belmontea in velikega tron - bikoborka. potujoči cirkus s tremi tran- oarakla. vl09| napadalke ki Cordobesa, publika danes Leto dni po velikem du- sporterji, desetimi zaposleni- DesmrTL zveJ'erd Postavlja- vzklika ob smrtonosnem ple- hovnem preobratu je spoz- mi in 14 konji. Letno ima do naaProtl na las,mn n09ab- su baleta za dve živali in eno nala Simona Časa, organiza- petdeset nastopov. Vsekakor aoriS, -k nap? žensko. Gledalci, ki do torja borb in enega od naj- pa je Maria Sara danes že j’*3, na las,n,n nd9an, lah- zvezdnega neba povzdiguje- boljših poznavalcev scen. Si- donosen marketinški simbol 10 sfln? nareai ^ moski. jo Mario Saro Bourseiller, 28 mon je danes direktor arene in nova zvezda koride, ima ^amast0 aa 01 Posta'a mo2?-letno Francozinjo padajo v Nimmesu in Marin življenj- pet butikov za usnjene izdel- ’ ■ ra^e l2Drala. konla ,r| v trans rituala prepletenega ski sopotnik. ke domače obrti. z nJe9?vo Pomočjo oprav, z modernim slogom koride. Njegova ideja je bila, da Čudežna zgodba še vedno 2 vs° V®10 moako.s'lovltost' Nad njo so navdušeni tako 9re na šolanje v Španijo k ve- ne razkriva, zakaj se je mlada ^a'vezn£ Orfie Drav takoC-kritiki kot strastni toreador- 'kem Alvaru Domecgu. Krna- Parizanka odločila za biko- di svojevrsten ščit telesa ženski navijači. Ob šokiranih tu- 'u 50 sledlle Prve kor|de po borbo, kaj jo je privleklo gk ^ jtj smrt moškeaa tore-ristih se na arenah koride Španiji, Portugalski, Kolum- v areno, kjer kraljujeta smrt adoria pod bikovhrii roaovife zbira tudi vsa španska in dru- blt'. Venezueli,... 29. junija m kjer uspeh pomeni ubija- , dh|^ jPn šk t0da °9deži __ ____JI___________ . 1QQ1 en cnnip nnctalo ročnih, me To kar e uiHola ,/ orQr.l idilKO JunaSKa, 1003 V aeze- imMMš iilll postal prestižni pojem vsake x . J ga intelektualca, ki svoje čam predstavitvi se je pojavi- ne kot tudi nevarnost in tri-navdušenje opisujejo v ver- ,a cel° veličastna Conchita umf. Vse to so velike stvari, zih Hemingwaya in vidijo le- Cintron. ki so za deklico z asfalta po- poto v erotiki borbe med žensko in zverjo. Lepotica in zver, erotika in smrt so toliko navdušujoči, da korido povzdigujejo kot nacionalni šport. Televizijski program Canal Plus redno prenaša v živo in tudi »levi« Liberation plačuje športnega novinarja komentatorja. Zakaj ravno korido Kaj je bilo tako odločilnega, da se je odločila Maria Sara ravno za korido? Prišla je iz pariške 8. avenije, kjer je oboževala kino in se bala konjev, vse dokler ni kot petnajstletna deklica videla prvič korido v živo v Camar-gueu. Prebirala je knjige in vse kar je bilo napisano o bikih, bikoborbah. Z zanosom in mističnim navdušenjem je ljubila vse, kar je bilo blizu toreadorski areni, njen prah, Biku je gotovo vseeno, ali ga zabode ženska toreadorka ali moški. priredila: Janja Krajnc TOSKAN VARUJE SKRIVNOSTI Novi ameriški kralj M. A. C. (Make-Up Art Cosmetics) je Frank Toskan, devetintridesetletni Kanadčan iz Toronta, ki je v njujorškem Greenvvich Villageu odprl make-up trgovino z vsemi potrebnimi pomagali, vključno z nasveti za profesionalne šminkerje. Toskan trdi, kako njegovi make-up za fotografiranje za zidovi varujejo vse skrivno- službeni portret v londonski sti. Velikokrat se namreč Nacionalni galeriji portretov, slavni ljudje pridejo posveto- jo je tako navdušilo Toskani-vat k njemu. Kljub temu je jev Taupe Matte senčilo za odkril, da se Madonna ne oči, da ji ga je le-ta podaril, odreče svoji rdeči šminki za »Zame to ni le golo šmin-ustnice, ki jo je Toskan pose- kanje, ampak kreacija z mno-bej kreiral za njeno Blond go možnostmi, kot neka vr-Ambition turnejo. Ko je Lady Di pripravljala sta dobrega kuhanja,« pravi proizvodov so solidne in niso Toskan. Njegove najnovejše nikakršna skrivnost: 9 dolar-kreacije so inspirirane z bar- jev je treba odšteti za šminko vami iz serije »Zvezdne ste- ali barvico za oči, 18 dolarjev ze« in so že naletele na nav- je potrebno odšteti za puder, dušenje znanih, posebno Poceni, ni kaj! Proizvode je top-modela Naomi Cambell. mogoče kupiti v 80 trgovinah Cene osnovnih M. A. C. po vsej Ameriki. PRVA OBLETNICA Kyle Minogue in njen fant Žane 0’Donnell 'sta nedavno proslavila prvo obletnico njune ljubezenske zveze. Triindvajsetletna pevka je spoznala šestindvajsetletni foto-model, ko ji je neka agencija poslala kandidate za snemanje video spota »What Do I Have To Do«. Kyle in Žane sta se sprijate-Ijila in kaj hitro zaljubila. Ona trdi, da je on edini pravi moški v njenem življenju. Obletnico ljubezeni sta proslavila, kje drugje kot, v Parizu! VSE JE ROCKNROLL Oseminštiridesetletna rock-ikona Mick Jagger igra glavno vlogo v filmu »Freejack«. To je njegova največja vloga do sedaj, ker pa je z uspehom zadovoljen, je najavil še nove. Kmalu bo postal dedek, saj bo njegova hči Jade rodila. Ker je pred kratkim tudi sam postal očka, so mu postavili vprašanje, kako se bo znašel v dvojni vlogi očeta in dedka. »To vse je rock'n'roll,« je odgovoril. TRACV LORDS Nora Louise Kuzma je rojena petnajst let prej kot Tracy Lords (7. maja 1968). Ko je začela snemati porniče, je bila stara 15 let in takrat si je spremenila ime v Tracy Lords. Tracyje uspela osvojiti image »pridne punčke«, ki podnevi pridno študira, in »poredne punčke«, ki ponoči snema porno filme za vse generacije. Kasneje je nastopala tudi v drugačnih filmih, kot je »Cry baby«, ampak to ni zmedlo njene publike, ampak njo samo: »Želela bi vam povedati resnico, ampak včasih se mi zdi to nemogoče. Kajti če povem resnično zgodbo o Tracy Lords, ljudje ne bodo verjeli, ampak mi bodo obrnili hrbet, razočarani in osupli. TREZNI PATRICK SWAYZE Patrick Swayze je nedavno pred televizijskimi kamerami priznal, da se je zdravil in ozdravil alkoholizma, s katerim je začel po smrti svojega očeta in zato , ker ni prenesel toliko slave po uspehu filma »Umazani ples«. »JURETOVA ŠKRINJA« SVETI VID JE ČEŠENJ SIT Vid je kar zanimiv patron, čeprav je na Slovenskem le kakšnih 500 Vidov vseh imenskih oblik in čez 7000 Vid, za slednje ima gotovo več zaslug Prešernova »Lepa Vida« kot pa svetnik sam. Nad 20 farnih in okoli 25 podružničnih cerkev mu je v Sloveniji posvečenih, največ na Kranjskem. Vidovo velja za začetek kmečkega poletja, ko mora biti krompir obsut, zelje pa posajeno. Bržkone je tako, kot poje pesem; Prišel bo sveti Vid, češnje zorijo. Fantje po travnikih travco kosijo, kar velja bolj za hladne in višje ležeče predele, kjer se košnja zakasni zaradi počasnejše rasti. Kar zadeva češnje, so navadno ob njegovem godu zrele. Seveda so imenitne, ker so poleg jagod prvi sadež. Sveti Vid ima obilo pregovorov in rekov večji del vezanih za vreme, kot: Bolj kot turške vojske, boj se sv. Vida rose in: če se o Vidu megla visoko drži, umira gospoda, če nizko, potem kmetje. Oboje opozarja, da rosa v tem času za žito ni dobra, iz rose se, kot vemo, kuha megla. Svojevrsten pomen pa ima rek, »da se o svetem Vidi pri marsikomu skozi trebuh vidi«, ker so pač spraznili kašče, do žetve pa je še cel mesec. Sploh vsi vremenski pregovori, ki omenjajo sv. Vida, svarijo pred dežjem, meglo in roso. Vida, ki ga v pratikah in cerkvenih podobah upodob-Ijajo v kotlu na ognjem, gotovo vsak prišteva med mučence, kar je tudi bil, le da ga mučenje ni ugonobilo in je umrl naravne smrti. Tudi zaradi te legende je zanimiv svetnik. Za patrona in zavetnika so ga imeli lekarnarji in kotlarji, mutci in gluhci in odrski igralci. Priporočali so se mu pri bolezni »svetega Vida ples«, pri otroškem fra-su, padavici, ker da je ozdravil Dioklecianovega sina živčne bolezni. Zaradi besede Vid, ki hkrati pomeni enega od čutil, je dobil še eno »zadolžitev«, kot Lucija je priprošnjik za oči. »Svetega Vida ples« je živčna bolezen, ki povzroča pri bolniku nekontrolirane gibe, podobne plesnim kretnjam. Ker je naneslo, da sta omenjena prav Vid in Lucija, še to: Vidovo so imeli ljudje, ki niso merili dolžine dneva z instrumenti sodobne astronomske znanosti, za poletni, Lucijo pa za zimski solsticij. Primož Trubar, ki je živel pred letom 1582, ko je papež Gregor XII. reformiral koledar, je namreč zapisal: Šentvid ima dan nerdalši, Lucijo pa ner ta krajši. Vida je papež Gregor prestavil za nekaj dni od kresa nazaj, prav tako se je zgodilo z Lucijo, ki je bila po julijskem koledarju na najkrajši dan. Tako so kmetje trmasto ostajali pri starem. A kaj bi dlakocepili, saj je Vid za astronomski solsticij prezgoden za eno, Lucija pa za dve minuti. SERVIS IN TRGOVINA MARIBORSKA 2 SLOVENSKE KONJICE tel. 063/755-207 AKCIJSKA PRODAJA IVAN HRIBERNIK AKUSTIKA BTV GORENJE 56 cm 46 900 SLT BTV GOLDSTAR 51 cm 38 698 SLT ELEKTRIČNE ORGLE štiri oktave 11.050 SLT BELA TEHNIKA PRALNI STROJ GORENJE 44.720 SLT PRALNI STROJ TIP 808 55.800 SLT SERVIS PRALNIH STROJEV GORENJE. CANDV. INDESIT, NA ZALOGI IMAMO CANDV PROGRAM POMIVALNIH, PRALNIH IN PRALNO SUŠILNIH STROJEV. PRODAJA REZERVNIH DELOV. GARANCIJA ZA PRALNE STROJE DVE LETI. DOSTAVA ZASTONJI VSE VEČ CARSKIH REZOV Zakaj je med mladimi ženskami vse več zapletenih porodov? Odgovor na to vprašanje prihaja z univerze v Mannheimu, kjer so vitkejše in večje od tistih v prejšnjih generacijah. Odkril je zaskrbljujoče anatomske razlike. V skoraj vseh evropskih državah so za pojasnjevanje pojava izvedli potrebne raziskave. Med drugim so zbrali tudi podatke o širini medenic 500 žensk različne starosti od dvajset do osemdeset let. Rezultati nedvomno kažejo, da prihaja do zmanjšanja medenice. Nove generacije žensk imajo vse ožje medenice. Takšna medenica predstavlja oviro za normalni prehod glave novorojenčka, kar delno pojasnjuje več porodov, pri katerih je potreben carski rez. To spremembo ženske anatomije skušajo razložiti z dvema hipotezama. Po drugi je vzrok sam carski rez. Pogosti carski rezi so po mnenju pristašev te teorije preprečili naravno selekcijo žensk z ozko medenico. Sedaj lahko rojevajo tudi te in tako naslednjim generacijam prenašajo genetsko informacijo o tej anatomski posebnosti, kar se prej ni dogajalo. Če drži ta hipoteza, za katero strokovnjaki pravijo, da je dokaj verodostojna, bodo v bodočnosti omenjeni pojavi še pogostejši. ■ w V hribih se je košnja včasih začela o svetem Vidu. Tile kosci na posnetku so s Šmi-klavža pri Laškem. So pa bile za Vidovo tudi krajevne posebnosti. V Prekmurju je bil posebej v časteh in so prirejali proščenja na njegov god. Ker je blizu Vidovega polna luna, se prilega rek iz Motnika, da se »o svetem Vidi noč no dan vidi«. V krajih z vinogradi opazujejo trte; če so pred Vidom grozdki odcveteli, se ljudje lahko dobrega vina veselijo. Prav posebno navado so imeli na Bizeljskem. Iz češenj so naredili velik zvon in ga obesili na Vidovo nedeljo nad oltar. Tega so po maši zlicitirali, izkupiček so dobili cerkveni pevci. Če se bo kdo spomnil na »vidov dan«, ki so ga kot praznik hoteli gveljaviti v kraljevini Jugoslavije kot dan sprejema prve ustave SHS, se kar nekaj pomiri. To je bi- lo 28. junija 1921 in sicer na pravoslavni Vidov dan. Pred Vidom je še en pomemben godovnik - Anton. Rečejo mu tudi Anton »solat-jek«. Anton Padovanski je bil pokopan v mogočni cerkvi v Padovi. Ta pa ni zelo daleč od naše zahodne meje, zato so Slovenci kar množično romali tja. Močno so verjeli in še verjamejo v njegovo čudodelnost. Sprva so si ga za zavetnika izbrali vojaki, zdaj pa si z januarskim Antonom Puščavnikom deli »prilizovanje« deklet, ki bi rade, da bi jim poskrbel moža, a tudi molitev žensk, ki bi svoje nezveste dedce rade obdržale. Antonov-svetnikov je na seznamu kar devet, vendar najbolj priljubljena sta »so-latjek« in »kračjek«. Vsi Antoni skupaj imajo med Slovenci blizu 50.000 krščencev, čez 16.000 pa je Tončk. Med 100 najpogostejšimi imeni pri Slovencih so Tončki in Tončke na četrtem mestu. VAZA IZ SMETI Na razstavi recikliranih proizvodov v prefekturi Ka-negavva blizu Tokia so razstavljene opeke, vaze, podstavki za kozarce, cvetlični lonci in drugi izdelki, ki so jih napravili iz recikliranih smeti. Japonska, ki se že dolgo bojuje z resnimi ekološkimi problemi, povzročenimi s prenaseljenostjo in hitrim industrijskim razvojem, spada med prve države, ki so pravilno razumele važnost predelave odpadkov za zaščito okolja in varčevanje s surovinami. V tej državi so prvič izdelali reciklažni papir iz različnih odpadkov in lesne celuloze. Zdaj se pionirji ekološke tehnologije iz Vokohame pripravljajo na izdelavo nadomestka za papir, ki bo imel vse lastnosti papirja in niti ene njegove sestavine. Ker se njihov repertoar ne omejuje samo na izdelke vsakodnevne porabe, so izdelali kamion, ki zbira odsluženi medicinski material, ga sterilizira in predeluje v plastično maso. Čeprav naprava stane 35 milijonov jenov (271 tisoč dolarjev), je tovarna doslej prodala na Japonskem že osem kamionov, ima pa tudi mnogo naročil iz tujine. Čeprav so postali reciklažni izdelki že zdavnaj standardni del pondube razvitih držav, zavira njihovo nadaljnje širjenje relativno visoka cena izdelave in premajhna vlaganja v nadaljnje raziskave. Od kongresa Združenih narodov o Zemlji pričakujejo odgovor, kako je mogoče izdelovati poceni in ekološko čisto. SMOti AŠIČ POMOČ IZ DOMAČE LEKMMl Astma (naduha) Splošni nasveti: Izogibajmo se vdihavanja kemikalij, barv lakov ter prahu, dima in kajenja. Ne pijmo mrzlih pijač Namesto limone uporabljajmo jabolčni kis. Zdravljenje: 1. Čaji: (v čajnih mešanicah); gabez, jetičnik kamilica, kopriva, lapuh, lučnik, majaron, materina dušica pelin, pljučnik, preslica, repuh, trpotec, zlata rozga, žajbe - čistijo dihala. Dalje: oves skuhamo v pol litra vode dodamo malo jabolčnega kisa in z medom osladkano pijemc na tešče. Smrekove vejice (spomladi naberemo, zrežemo kuhamo počasi vsaj eno uro, dodamo med in potem večkra na dan vzamemo po eno čajno žličko). 2. Izvlečki: repuh. 3. Jedi: a) hren: naribamo in vsak večer vzamemo po ene žličko; b) kamilica: dve pesti sveže kamilice sesekljamo zmešamo z raztepenim jajcem, ocvremo na olju in poten jemo s kruhom. Pijemo tudi kamilični čaj; c) kislo mleko al jogurt: dvakrat na dan po pol litra; č) med, kurjo mast ir nariban hren dobro zmešamo in nato večkrat na dan vza memo po eno žlico, pri napadih pa še več; d) žvečimr čebulno satje; e) žvečimo korenine gabeza; 4. Obkladki: z ilovico, kisom, listi zelja, skuto. 5. Pripravki: a) s kisom: česen, limono, meto in žajbelj skupaj kuhamo v enem litru vode. Dodamo en del jabolčnega kisa. Precedimo in pijemo dve skodelici na dan. Ali: hren narežemo na kolobarčke, jih zalijemo z jabolčnim kisom, da se zmehčajo, in skuhamo. Nato odcedimo, dodamo tekočini med in kuhamo do gostote. Spravimo v steklenice. Jemo zjutraj in zvečer po eno žlico; b) z medom: čebulo, česen ali janež prevremo z medom in jemljemo čez dan po žličkah. Ali: zarumenimo 20 dkg sladkorja, dodamo šest žlic medu in primešamo sesekljani srednje veliki čebuli. Dodamo en liter vode. V odprti posodi to vre toliko časa, da povre polovica tekočine. Precedimo, spravimo v steklenice in dobro zamašimo. Pijemo trikrat na dan po eno žlico pred jedjo. V času zdravljenja opustimo kajenje; e) z vinom: rožmarin (dve žlici rožmarina namakamo tri dni v enem litru belega vina). 6. Sirupi: trpotec. 7. Sokovi: čebula, lapuh, redkev, trpotec. Trpotčev sok z vinom ali jabolčnim kisom čisti pljuča in ledvice. 8. Sopare: kamilica. Božjast Splošni nasveti: varujmo se prehlada, napornega in duševnega in telesnega dela, razburjenja idr. Ne jejmo čebule, fižola, graha, kislih jedi, mesa in zelenega sadja, zlasti sliv. Omejimo sol ter se varujmo alkohola. Zdravljenje: 1. Čaji: dresen, kopriva, lakota, majaron, materina dušica (vse leto dve skodelici na dan, na tri tedne 10 dni presledka), metlika, oves (zjutraj in zvečer eno skodelico), ognjič, omela, plahtica, pušpan (8-10 listkov na eno skodelico vode), ženikelj. Čajne mešanice: brin, ognjič, pelin, plahtica, rožmarin, sporiš, vinska rutica, tavžentroža. Napade blažijo zlasti mešanice: luštrek, majaron, meta, rman, vinska rutica. 2. Izvlečki: repuh. 3. Natiranja: brinovo olje (za olje), sivka (tinktura), terpentin (za sence in pod nosom). 4. Obkladki: z zelnatimi listi (na tilnik in čelo). 5. Praški: dežen, metlika (žličko praška na mlačnem pivu), omela, smrekovi vršički (enoletni posušeni, zmleti - vsako jutro eno žlico na mleku), ženikelj (štirikrat na dan do 2 g praška z medom ali drugo tekočino). 6. Pripravki z medom: sporiš. Ob napadih bolniku razpremo dlan in prste. Ušaji * 2 3 4 5 6 Splošni nasveti: Potrebno je, da dobro prečistimo kri - s čaji in primerni hrano. Varujemo se mesnih, zlasti mastnih jedi. Zdravljenje: 1. Čaji: brezovi listi, kopriva, lakota, pelin, repinec, smrekovi vršički, sporiš, tavžentroža, trpotec. 2. Izmivanja, umivanja: kamilični čaj; poparek brinovih vejic, regratovih (posušenih) listov ali poparek repinca; mleko z vodo; švedske kapljice. 3. Kopeli: s poparkom ognjiča, ovsene slame, preslice ali senenega drobirja. 4. Mazanja: česen, kis (šestkrat na dan), poparek ali sol mlečnika, olje ognjiča. 5. Obkladki: s poparkom ognjiča, preslice ali repinca; s svežimi listi trpotca. 6. Praški: zmlete fižolove lušine (lišaj najprej zmočimo z žganjem, nato potresemo nanj prašek, trikrat na dan). MUZIKA JE BIZNIS Zdi se, da bo mesec junij najbolj ploden s koncerti v tem letu. Tri svetovno znane bende, vsak v vrhu svoje zvrsti (Public Enemy, Napalm Death, Fugazi) ter mnogo drugih fešt in žurov in koncertov in vsega. Morda je to res dokaz, da se je začelo malce odpirati. In čeprav gre mnogim v nos, da je vse več pravih pijanskih fešt z veliko piva in pop rocka, je več kot na dlani, da so takšne fešte povsem upravičene, saj v nasprotnem primeru ne bi privabile toliko ljudi. In če smo lahko resnično ponosni na 33. Jazz festival, za katerega Brane Rončel meni, da je eden izmed najmočnejših sploh (mimogrede, začne se 30. 6.), bi bilo malce licemerno vihati nos nad rockerski-mi veselicami, ki, končno, pomenijo, da se je rock, kakršenkoli naj že bo, prijel tudi pri nas. Slovenska prva liga pop rock premore sicer kar nekaj bendov, ki osnovno orientacijo bazirajo na pop rocku. V zadnjem času verjetno najbolj profesionalni od vseh, Sank Rock so verjetno prvi zaštekali, da je popoln zvok prvi in osnovni pogoj za dober koncert in so v to zadevščino svojčas temu dejstvu primerno tudi vlagali, kar se jim danes seveda obrestuje. Fušanja si razen Perota Lovšina namreč nihče drug ne more privoščiti. Perotov glas je v slovenskem rocku to kar je planika v evropski botaniki. Če bi poskušal peti drugače, bi najbrž sprožil val negodovanja in peticij med slovenskimi najstniki. Nekaj podobnega bi se pred leti zgo- dilo, če bi to storil kakšen Miki Šarac. In v tem je napredek. VIDENO FUGAZI, JUNKFISH, 10. 6. Velika menza Š. N. Fugazi so resnično eden izmed tistih velikih hard core bendov, ki že pregovorno uspevajo vzbuditi zanimanje širšega rock občinstva. V prostem prevodu bi to pomenilo, de na njihove koncerte ne hodijo le hardkora-ši. Sploh so se na sredinem koncertu uresničile napovedi in predvidevanja. Veliko ljudi, veliko rajanje. Sicer pa bi besedo predvidljivo lahko označili za rdečo nit tega koncerta. Junkfish so po številnih ugodnih in naklonjenih napovedih povsem ali vsaj v večini razočarali. Če drži, da bi naj vrli Belgijci igrali mešanico Fugazi hard-corea in Me-at Seat Manifeste housera-pa, smo v Ljubljani imeli priložnost slišati ali nek drug bend, ki se izdaja za Junkfish ali pa so imeli Junkfish slab dan in napačne note. Vse skupaj ni bilo namreč nič podobno napovedanemu, saj gre pri tem bendu očitno za rahlo obsedenost z velikim Henryem R., le da jim manjka tista energija, ki iz navadnega Rollinsa dela velikega Henrya. Ludnica. Če je pod celo sliko pač postavljen rap-core beat je vse skupaj res malce bolj plesno, toda to je tudi vse. Priznam, dobra ideja, toda slaba izvedba. Basta. Med bendi, ki svojo zrelo glasbo bazirajo na HC koreninah so morda Fugazi še najbolj netipični in sorazmerno temu tudi cenjeni. Njihova orginalnost je pravza- O) W»lie Zavod športno rekreacijski center »Golovec« p. o. Celje »ŽIV-ŽAV« ZA OTROKE, MLADINO IN ODRASLE POZDRAV POLETJU V soboto, 20. 6. 92, ob 15. do 24. na zunanjih objektih »Golovca« - v slučaju dežja v dvorani »D« ZABAVALI VAS BODO: - ansambel »CMOK« - čarovnik - Studio za ples »IGEN» - Plesna skupina »NERO« - Plesna skupina »ŠUM« Likovni kotiček Lepotilni kotiček Filmski kotiček Lutkovni kotiček Plesni kotiček Srečelov ŠPORTNE AKTIVNOSTI: Tenis, namizni tenis, badminton, košarka, rokomet, nogomet, kotalkanje, odbojka Od 20. do 24. ure zabava z plesom, družabne igre in gostinska ponudba. VSTOP PROST! prav tisto, kar je v menzo privleklo takšno število obiskovalcev. Ne pomnim, da bi bila kdaj na kakšnem koncertu takšna savna. Fugazi so odigrali povprečen prerez njihovega opusa in ravno v tem je bil problem sredinega koncerta: predvidljivost. Toda, žal, to ni tista predvidljivost, ki jo poznamo pri bendih, ki-ne-bodo-nikoli-razpadli, torej tipa Ramones ali Motor-head, temveč prej spominja na bende, ki postajajo z leti vedno bolj žalostni, da bi na koncu ostali brez vsakršne energije. Dvomim sicer, da bi lan McKaye izgubljal življenjsko energijo, le tisti koncert iz novembra 1990 mi je mnogo bolj pri srcu. gali 17.6. v Hali Tivoli in PUBLIC ENEMY, ki bodo dan kasneje zbombardirali Križanke. V sredo, 17. 6. bo za Ijubi-Še enkrat opozarjamo na telje jazza in bolj umirjenih dva koncerta, ki se bosta zadev kot so Napalm Death, zgodila v tem tednu. NA- koncert skupine FREE BLU-PALM DEATH, ki bodo zaž- ES BAND. Zasedba deluje KONCERTI z manjšimi spremembami v postavi že četrto leto, njena glasbena usmeritev pa teži k svobodni improvizaciji ob hkratni povsem poljubni uporabi različnih popularnih glasbenih odlik kot so blues, jazz, rock'n’roll, funk in podobno. V njihovem nastopu, ki bo v ljubljanskem Klubu K4 bodo predstavili nov blu-esatorij APOKALIPSA, ki temelji na t.i. »Balkan-rocku«. V torek 23. 6. pa se bodo vsi techno manijaki lahko v K4 naplesali do zadnjega »Red Buli« atoma energije, saj se ima zgoditi SUMMER OF LOVE ’92 techno festival. V petek, 19. 6. in soboto, 20. 6. bo v Žalcu veliki festival akustične glasbe. V petek bodo od 17. ure naprej nastopali: VITALIJ OSMAČ-KO & SAŠA OLENJUK, PIŠ-ČACI, KURJA KOŽA, ILEX, BEDRAČ & GUSTL & BOB-BY TRIO, v soboto pa bodo v Hmezadovi dvorani za simbolično vstopnino godli: DRAGO MLINAREC, JANI KOVAČIČ, BOJAN DROBEŽ, TANTADRUJ, LETEČA POTEPUHA, DUMA in JANEZ VOVK. TREND Biti pravi rocker. NOVICE Številnim fanom večno neprehvaljenih U2 je sicer kaj malo mar, od kod jim ideja za ZOO TV, toda ameriški umetnici Jenny Holzer je po lastni pripovedi zavrela kri, ko je ugotovila, da je večina vizualnega materiala »direktna kraja njenega dela«. Zgodba je pravzprav dokaj preprosta. Umetiški direktor ZOO TV turneje je namreč Mark Pelling-ton, ki bi n^j v preteklosti karseda veliko sodeloval s Holzerjevo. Na obtožbe o kraji pa je vrli možak odgovoril, da »v današnji pop kulturi vsakdo vpliva na vsakogar«. Možak ima sicer prav, toda tista stara o čistih računih in dobrih prijateljih velja še posebej, kadar so na računih petcifrne številke. Paul McGuinness, menedžer skupine pa je vsled obtožbe izjavil, da »meni, da Holzerjeva le želi vzbuditi pozornost in da ima uporaba teksta in umetnosti dolgo zgodovino.« Hkrati je še dodal, da sicer ne bi niti odgovoril na obtožbe, toda to je »enostavno moral storiti, preden si ženska odreže uho in nam ga pošlje po pošti«. NIRVANA imajo spet probleme. Je že tako, da veliko denarja prinese tudi veliko problemov. To- krat sta se jim na grbo obesila britanska psiho-delika, ki sta od leta 1967 delovala pod imenom Nirvana. Fanta, pardon, ateja trdita, da je njuna 25-let-na kariera splavala po vodi, saj zaradi ogromne popularnosti »Beatlesov iz 90« ne bosta nikdar več mogla uporabljati njunega imena. Povrhu vsega trdita, da nimata druge izbire in da se naj Kurt Co-bain in družba odločijo spremeniti ime, ali pa pristanejo na »nekakšen sporazum«. Koliko bo sporazum težak, še nista izdala. Hkrati sta britanska Nirvanista ponovno izdala album iz leta 1972 z naslovom »Songs Of Love And Praise«. Nekteri pa res znajo. Se morda spominjate, kakšne težave sta imela KLF z nekdanjimi sodelavci, ki so si prilaščali njuno ime? In to je bilo še v času, ko je duo obstajal. Odkar pa sta Drummond in Cauity seznanil jav- nost, da ne bosta več delovala v tej zasedbi, se je število goljufov še povečalo. Največ je te dni slišati o Wandi D, ki je prej pela pri KLF. Sicer pa je v zadnjem času kar nekaj skrivnostnih in podjetnih šarlatanov prevzelo ime KLF in se odpravilo na turnejo. Če boste torej kje prebrali, da bo »naslednjo nedeljo v zadružnem domu ob 16. uri nastopila angleška disko skupina KLF«, raje dobro premislite, kje boste preživeli tisto popoldne. LOLLAPALOOZA II, največji alterantivni festival v ZDA in tudi sploh bo predstavil med drugimi tudi: RED HOT CHILI PEPPERS, MINISTRY, ICE CUBE, LUSH in SO-UNDGARDEN. SOUNDGARDEN, ki se trenutno nahajajo na turneji kot predskupina edinim in najboljšim bendom: Gunsi (Jasno), bodo izdali single z naslovom »Rusty Gage«. Singl bo, oziroma je morda že izšel in to v omejeni nakladi. LESTVE ZDA (Billboard) - albumi 1. KRIS KROSS - Totally Krossed Out 2. DEF LEPPARD - Adrena-lize 3. RED HOT CHILI PEPPERS - Blood Sugar 4. GARTH BROOKS - Ropin' The Wind 5: OUEEN - Classic Oueen 6. GARTH BROOKS - No Fences 7. THE CURE - Wish 8. NIRVANA - Nevermind 9. WYNONNA - Wynonna 10. ZZ TOP - Greatest Hits Velika Britanija (NME) - albumi 1. IRON MAIDEN - Fear Of The Dark 2. THE BLACK CROVVES - The Southern Harmony Amd Musical Companion 3. SIMPLV RED - Starš 4. RIGHT SAID FRED - Up 5. SOUEEZE - Greatest Hits 6. SHAKESPEARS SISTERS - Hormonally Yours 7. CARTER USM - 1992 The Love Album 8. ANNIE LENNOX - Diva 9. ZZ TOP - Greatest Hits 10. ALEXANDER O NEAL - This Thing Called Love Velika Britanija (NME) - neodvisni albumi 1. PJ HARVEV - Dry 2. LEVITATION - Need For Not 3. RAZLIČNI - Virus 100 4. SUPERCHUNK - Tossing Seeds 5. PAVEMENT - Slanted & Enchanted 6. NICK CAVE - Henry's Dream 7. SPIRITUALIZED - Lazer Guided Melodies 8. OZRIC TENTACLES - Un-derslunky 9. NIRVANA - Bleach 10. SHUDDER TO THINK - Get Your Goat Velika Britanija (NME) - klubska glasba 1. CARTER USM - The Only Living Boy In New Gross 2. THE CURE - Friday I m In Love 3. L7 - Pretend We’re Dead 4. SISTERS OF MERCV - Temple Of Love 5. PJ HARVEV - Sheela-Na-Gig 6. FLOWERED UP - We-ekender 7. THE LEVELLERS - 15 Vears 8. NIRVANA - Come As You Are 9. EMF - Unexplained EP 10. RIDE - Tvvisterella Slovenija - Vibratorjeva lestvica Koroškega radia 1. MERCEDES BAND - Ona ni 2. RDEČI BARON - Srečna 3. GOSPODAR - Pankrti 4. STROGO ZAUPNO - Veze in poznanstva 5. THE KAMN’S - Kaj bi nared’u 6. LET 3 - El Desperado 7. MAD DOG - Če pridem v nebesa 8. CZD - Hanging Para-dise 9. CHATEAU - Gremo v nebo 10. LAČNI FRANZ - Okupatorka NOVfi30BA vT". Slovenija — Ultrazvočne ero-zije radia MARŠ 1. SISTERS OF MERCV - Temple Of Love 2. THE BLACK CROVVES - Remedy 3. MY SISTER S MACHINE - Hands And Feet 4. RIDE - Tvvisterella 5. THE SVVANS - Love Of Life 6. PETER MURPHV - Voufe So Glose 7. THE HOUSE OF LOVE - Feel 8. FAITH NO MORE - Midlife Crisis 9. DAISV CHAINSAflV - Pink Flovver 10. CARTER USM - The Only Living Boy In New Gross t Dl’ RKhl.AMA. opravljanji' Morilci i podrnfja ekonomske propagande in Irgmine. CKIJF. I I. \l\ divizije (i PRIREDITVE OD ČETRTKA, 18. JUNIJA, DO SREDE, 24. JUNIJA 1992 Četrtek, 18. junija Ljubljansko Ljubljana: 19.30 Orkester slovenske filharmonije, CD. 21.00 koncert, Industbag, HeH’s Beliš, post punk. KUD France Prešeren. 18.00, 20.00 M. Shinoda Z lepoto in žalostjo, Japonska, Kinoteka. Štajerska Maribor: 10.00 razstava likovnih del Zlatka Praha, galerija Media Nox. 21.00 Marš crossover night, DJ Barbarosa in Matjaž Ploj, klub MKC. Rogaška Slatina: 17.30, 19.30 Warshawsky, am. kriminalka, kino Zdravilišče. Celje: 18.00 Cvetlično — gospodinjska razstava, Srednja vrtnarska, kmetijska in gospodinjska šola Celje, Mopz KUD Kajuh, Dobrna, Celjski dom. 19.00 nastop narodno zabavnega ansambla Celjskih 5, Tomšičev trg. 18.00, 20.30 Bugsy, am. gangsterska melodrama, Union. 19.00 Sex, laži in video trakovi, am. ljubezenska drama, Mali Union. 16.30, 18.30 Rocke-teer, am. pustolovski, Metropol. Rogaška Slatina: 19.30 Warshavsky, am. kriminalka, kino Zdravilišče. 21.30 Karin in Barbara, am. erotični, kino Zdravilišče. 2o.30 koncert umetnih in narodnih pesmi, ŽPZ Zdravilišče, Kristalna dvorana. Celje: 18.00 koncert, Celjski plesni orkester Žabe in Alenka Godec, Tomšičev trg. 20.00 koncert MoPZ DPD Svoboda Zagrad, humorist Lenart Horvatič, celjski stari grad. 18.00, 20.30 Doctor, am. drama, Union. 19.00 Devet in pol tednov, am. erotična drama, Mali Union. 16.30, 18.30 Nevestin oče, am. komedija. Metropol. Žalec: 20.00 Glasbena skrinjica, am. melodrama, kino Žalec. 20 00 Napadalec, am. akcijski, kino Žalec. 19.00 odprtje razstave likovnih del akademskega slikarja Janeza Miša Kneza, Savinov razstavni salon. Laško: 19.00 salonski večeri, specialitete lovske kuhinje, Zdravilišče. Primorska Piran: 19.00 otvoritev Tartinijeve zbirke v njegovi rojstni hiši. Sobota, 20. junija Gorenjska Kranj: 17.30, 20.00 Bugsy, am. gangsterska melodrama, Center. 20.00 Zadnji skavt, am. akcijski film, Duplica. Petek, 19. junija Ljubljansko Ljubljana: 19.30 koncert orkestra Slovenske filharmonije, CD. 18.00, 20.15 R. Polanski Stanovalec, Francija, Kinoteka. 9.00 razstava, Emil Thomas-Tomaž, slike, galerija Ilirija Vedrog. Štajerska Maribor: 16.00 razstava likovnih del Zlatka Praha, galerija Media Nox. 21.00 Halleluyah party, DJ Mišo Lazarevič, klub MKC. Ljubljansko Ljubljana: 18.00, 20.15 E. Scola Grdi, umazani, zli, Italija, Kinoteka. 14.30 Kasaške dirke, Hipodrom. 10.00 Veliki kulturni dan Šiške, godba na pihala, ženski in moški pevski zbori, plesne skupine in zabavni program, pred blagovnico Loka. Štajerska Maribor: 10.00 razstava likovnih del Zlatka Praha, galerija Media Nox. 21.30 Possessed by dance, DJ Ven Coma baby Jemeršič, klub MKC. Rogaška Slatina: 19.30 Moja punca, am. romantična komedija, kino Zdravilišče. 21.30 Karin in Barbara, am. erotični, kino Zdravilišče. 18.00 otvoritev Rogaškega glasbenega poletja, Zdraviliški park. Celje: 20.00 koncert, narodno zabavni ansambel CMOK, KUD Ljubečna, podelitev monografij radijskim nagrajencem, Celjski stari grad. 18.00, 20.30 Doctor, am. drama, Union. 19.00 Devet in pol tednov, am. erotična drama, Mali Union. 16.30,18.30 Nevestin oče, am. komedija, Metropol. Banovci: 9.00, 3. srečanje krvodajalcev Slovenije, TK Banovci. BRAT SLAVNEJŠE SESTRE Erič Roberts, ameriški igralec, ki je zaslovel z vlogo ponorelega zakonskega moža - morilca »Playboyjeve« lepotice Dorothy Stratten v filmu »Star 80«, zopet vzbuja pozornost v filmu »Fi-nal Analysis«, skupaj z Richardom Gereom in Kirn Ba-singer. Sestra Julia je seveda mnogo slavnejša od svojega bratca, kar njega do sedaj ni motilo. No, pred kratkim se je Erič spotaknil ob njeno obnašanje: »Histerična je in z njo se ne da normalno pogovarjati.« OBUBOŽANA GRACE Devetintridesetletna pevka in Vorku razglasila svoj ban-igralka Grace Jones je v New krot. Njene »težavice« so se začele že pred desetimi leti na Jamajki, kjer so jo prijeli zaradi posedovanja kokaina. Čeprav je med tem posnela nekaj filmov in izdala lepo število albumov, si bogastva ni mogla povečati. Razsipni-štvo jo je privedlo do totalnega denarnega zloma, nadeja pa se izboljšanja, saj je podpisala novo pogodbo za ploščo z založniško hišo »Island«. IZTERJUJE LIMONADA DO PRAVICO SEPTEMBRA BRILIJANT-NE VLOGE Hrvaška televizija je razveselila gledalce posladkane nadaljevanke »Santa Barbara«, saj so odkupili novih sedemdeset nadaljevanj. Tako bomo veselje, nesrečo in travme dinastije Capvvell in Lockridge lahko spremljali | še do začetka septembra. Nancy Grahn, petintride-jetletna ameriška igralka, ki te šest let v znani ameriški seriji »Santa Barbari« igra odvetnico Julijo Wainwright, e tudi v privatnem življenju obremenjena z izterjavo pra-/ice. Angažirala se je v nude-iju pomoči in sicer moralne n materialne podpore žr-:vam incesta. Nancy je roje-ia v Illinoisu, vendar že od eta 1976 živi v New Vorku. Harvey Keitel, ameriški igralec je lani prejel nagrado Združenja filmskih kritikov za svoje brilijantne vloge v filmih »Thelma and Louise«, »Smrtonosne misli« in »Bugsy«. Sijajni igralec pa tudi letos ne počiva, saj je sprejel glavni vlogi za dva nova filma - »Slab poročnik,« ki ga bo režiral Abel Ferara in »Reservoir Dogs« Guentina Tarantine. Gre za dve sijajni vlogi, ki bosta verjetno kandidirali za Oscarja. Nedelja, 21. junija Ljubljansko Ljubljana: 11.00 Pihalni orkester Medvode, pred Narodno galerijo. 18.00, 20.15 E. Scola Grdi, umazani, zli, Italija. Kinoteka. 16.30 nogomet, SCT Olimpija: Izola, centralni stadion 16.00 odprto državno prvenstvo, stadion Ilirije. Štajerska Rogaška Slatina: 17.30 in 19.30 Moja punca, am. romantična komedija, kino Zdravilišče. Celje: 18.00, 20.30 Doctor, am. drama, Union. 19.00 Devet in pol tednov, am. erotična drama, Mali Union. 16.30, 18.30 nevestin oče, am. komedija, Metropol. Cven: 9.00 in 100. let gasilskega društva, Cven Radomerje: 8.00 5. pohod po poteh kulturne dediščine k rojstni hiši dr. Frana Miklošiča, Radomreščak. Žalec: 18.00, 20.00 Napadalec, am. akcijski, kino Žalec. Gorenjska Škofja Loka: 9.00 zbirka Loškega muzeja, Loški muzej. Ponedeljek, 22. junija Ljubljansko Ljubljana: 10.00 A. Adams Giselle, Opera in Balet SNG, CD. 21.00 Ave gratia plena, Tonka, Plesni teater Ljubljana, CD. 18.00, 20.00 F. Hanžekovič Svojega telesa gospodar, Hrvatska, Kinoteka. • Štajerska Celje: 9.00 rajalne igre s petjem in plesom otrok iz VVZ Zarja, Tomšičev trg. 17.00 Predstava o mladeniču, ki se je oženil s hudobno žensko, učenci IV. osnovne šole, CID. 18.00 nastop pevskega zbora Gimnazije Center Celje, Tomšičev trg. 19.00 predavanje o vrtnarstvu in cvetličarstvu, dvorana DIT-a, Tomšičev trg 7/11. 20.30 Doctor, drama, Union. 19.000 Devet in pol tednov, am. erotična drama, Mali Union. 16.30, 18.30 Nevestin oče, am. komedija, Metropol. Laško: 19.00 koncert vokalne skupine (nonet) Odmev, Laško, Zdravilišče. Primorska Portorož: 10.00 ogled razstave slik Bruna Paladina iz Reke, galerija Norina. Torek, 23. junija Ljubljansko Ljubljana: 20.00 A. Adams, Giselle, Opera in Balet SNG, CD. 21.00 Ave gratia plena, Tonka, Plesni teater, CD. 18.00, 20.15 E. Dmytryk Vojna sreča, ZDA, Kinoteka. Štajerska Celje: 19.00 tečaj igre GO, 4000 let stara miselna igra, brezplačen tečaj, CID. 17.00 rajalne igre s petjem in plesom otrok iz VVZ Zarja, Tomšičev trg. 18.00, 20.00 Doctor, am. drama, Union. 19.00 Devet in pol tednov, am. erotična drama, Mali Union. 16.30,18.30 Nevestin oče, am. komedija, Metropol. Primorska Izola: 10.00 razstava akvarelov, prof. dr. Ludvik Tabor, Ljubljana, galerija Alga. Sreda, 24. junija Ljubljansko Ljubljana: 20.00 koncert, Santana, rock, Križanke. 21.00 Ave gratia plena, Tonka, Plesni teater, CD. 18.00, 20.15 E. Dmytryk Vojna sreča, ZDA, Kinoteka. 20.30 Zagreb kabaret, pojejo plešejo in se slačijo, Štihova dvorana, CD. Štajerska Celje: 17.00mastop Mešanega mladinskega pevskega zbora Tehnik, STŠ Celje, Tomšičev trg. 19.30 predpremiera gledališkega dela, Schiller Razbojnik, SLG Celje. 20.00 praznovanje obletnice razglasitve samostojnosti Republike Slovenije, ljudsko rajanje, mestno središče. 18.00, 20.30 Doctor, am. drama. Union. 19.00 Devet in pol tednov, am. erotična drama, Mali Union. 16.30, 18.30 Nevestin oče, am. komedija, Metropol. Gorenjska Škofja Loka: 9.00 razstava likovnih del članov KZA, galerija na gradu. Primorska Koper: 9.00 razstava del slikarja Sava Valentinčiča, galerija Loža. Boleč tujek psihiatrije Spoštovana gospa Jana Štrtekar Z intervjujem, ki Ste ga imeli z menoj in ki je izšel 3. t. m. (v katerem ste v glavnem objavili samo začetne - seveda več ali manj provokativne - stavke, ne pa nadaljevalnih, v katerih sem razložil svoja spoznanja in stališča), zlasti pa s prispevkom, ki ste ga objavili 10. t. m. (s skrajno žaljivimi opazkami o meni, ki Vam jih je posredoval dr. Kolenc in s sprenevedanji, ki Vam jih je natrosil dr. Lokar), Ste nedvomno dregnili v sršenje gnezdo v tem smislu, da bo neizogibno prišlo do novih polemik, oz. do nadaljevanja -razprav«, ki so se začele I. 1974 z »afero Škofljica« (»afero dr. Rugelj«) in so se pozneje večkrat obnovile, zadnjič I. 1985 ob moji-gladovni stavki. Ker ste k sedanji obuditvi polemike največ prispevali Vi, Vas prosim, da ostanete do mene korektni v tem smislu, da integralno objavljate moje tekste, ki vam jih bom pošiljal. Ob tem pa bi Vam rad svetoval in priporočil, da si čimprej vzamete malo več časa kot si ga običajno vzamejo razni »leteči« novinarji, ki se jim vedno zelo mudi in si pridete ogledati moje delo. Najbolje bi bilo, če bi spremljali mojo terapevtsko skupino »Škrlatica«, ki ima se-• Stanke ob četrtkih od 16. do 19. ure (18. 6. in 2. ter 9. 7. in potem spet 3. 9. 92.), kajti moje delo je resnično tuje izkustvu ljudi v Sloveniji, zato bi si ga poročevalci morali ogledati. Glede moje uvodne trditve, da Ste priobčili samo moje začetne stavke, navajam samo en primer: »V slovenski psihiatriji nimam niti enega adekvatnega sogovornika...« in sicer zato ne ker med psihiatri ni nikogar, ki bi svoje paciente z lastnim zgledom uvajal v vztrajnostni tek, planinarjenje, bibli-oterapijo itd. in bi jih sam vodil po maratonskih stezah, planinskih grebenih, preživljal z njimi čas na planinskih taborih, predvsem pa da bi sam skozi dve desetletji vodil ca. 10 skupin in klubov, ki so integrirani v alternativni terapevtski skupnosti. Začetni stavek lahko bralci doživijo kot prepotentnost ali »samopoveličavno osebnost«, celotni stavek pa jih prisili k razmišljanju o različnih poteh v psihiatriji. (Repliko o podobnih »okrnjenih« stavkih bom napisal kdaj drugič.). Lep pozdrav! Dr. sc. med. Janez RUGELJ O žalitvah prof. dr. Marka Kolenca In sprenevedanjih prof. dr. Jožeta Lokarja Prof. dr. Marko Kolenc je novinarki Jani Štrtekar natrosil o meni nekaj hudih žaljivk (glej članek: Boleč tujek psihiatrije, Nova doba, 10. 6. 1992, s. 6), zaradi katerih se bo moral zagovarjati na sodišču. Nekatere žaljivke, ki zadevajo psihiatrijo kot stroko in moje delo pa moram komentirati (medtem ko o dr. Lokarjevih sprenevedanjih pripravljam posebni prispevek). Dr. Kolenc je v svoji izjavi vse obrnil na glavo, češ da jaz napadam nekatere zdravnike, zlasti psihiatre. Zadeva pa je obrnjena. Mene je lani napadel z lažmi dr. Anton Dolenc, prejšnji tožilec Slovenskega zdravniškega društva (SZD), ki je pri tem uporabil mojega nekdanjega pacienta Jožeta Š. (kateri je pred leti zaradi recidive zapustil zdravljenje, družina pa ga je zaradi tega in nekaterih nečastnih dejanj, kljub njegovim grožnjam, zapustila, česar pa verjetno ne bi zmogla brez mojega solidariziranja. Odtod sovraštvo in bes, ki ga Jože Š. goji proti meni, kar mo- ji nasprotniki s pridom uporabljajo v bitki proti meni. Laži podobnih sprijencev so edini »argumenti«, ki jih imajo moji nasprotniki proti meni). Jožeta Š. je v posebnem pismu inštruiral prof. dr. Miloš Kobal, ki se že 20 let na vse pretege trudi, da bu uničil mene in moje delo (tako so me večkrat metali iz službe in me dvakrat protizakonito in predčasno upokojili, prvič že leta 1982, drugič pa 1985, ko sem se moral upreti z gladovno stavko). Dr. Kolenc je v vlogi predsednika Častnega razsodišča SZD slepo »verjel« Dolenčevim lažem in me najprej obsodil z opominom, pozneje pa z ukorom (postopek še ni zaključen). Proti lažem in izkonstruiranim obtožbam pa se branim z argumenti, s katerimi dokazujem, da so njihove obtožbe lažne in seveda z razkrivanjem ozadja dvaindvajsetletne gonje proti meni. Tako Kolenc »meni, da pri dr. J. Ruglju gre za nekatere polstrokovne zadeve, ali za neke oblike asketizma, ki bi lahko bile pogoj za nastanek sekt«. Torej spet podtikanja, brez kakršnih koli argumentov. Kot ginekolog se drzne kar povprek ocenjevati moje psihiatrično delovanje, ki je opisano v osmih knjigah in v približno 500 znanstvenih, strokovnih in'poljudnih člankih (dr. Kolenc pa je ob svoji stroki napisal stokrat manj od mene!). Moje skupine in klube skušajo moji nasprotniki že več kot 10 let diskvalificirati kot sekte. Njihova podtikanja sem razkrinkal že leta 1985 v svoji knjigi ZMAGOVITA POT. Vtem odgovoru sem takratni svoj komentar Kobalovih insinuacij skrajšal, predelal in še bolj utemeljil. življenja današnje civilizacije, ko družina in šola nista več sposobni vzdrževati in posredovati tradicionalnih vrednot, vse več mladih »izpade« iz dolgočasnih odnosov v družini in šoli in se utiri v »beat« gibanje, hipijevstvo, množično uživanje drog, študentske nemire itd. V tem begu in iskanju (katerega ozadje je potreba »po trdnejši orientaciji, čeprav za ceno dinamične spontanosti in tudi često za ceno visokih idealov«) se del zgubljenih ljudi priključi raznim sektam. V ZDA jih je okoli tri tisoč z več milijoni privržencev. Sektam in sek-ticam pa vendar ne uspeva dati odgovora na žgoča vprašanja današnjega človeka, ker ima vsaka od njih kako napako, ki se ne poredkoma razodeva v osebnosti njenega vodje. »Čeprav so ti vodje tudi često začeli svojo kariero kot vzneseni iskalci odgovorov na temeljne resnice, so mnogi od njih obtičali na tej poti, sami očarani od odrešeniškega sija, ki jim ga je ustvarila množica njihovih vernikov, pa regredi-rali marsikdaj na zelo posvetno raven, kjer potem izživljajo svoje elementarne potrebe po razkošju, čutnih užitkih, oblasti in podobno.« Duhovni vodje sekt uporab- 3. Odkloni Sekte so nastale iz vseh vrst odvisnikov, ne pa iz dobrih zdravljencev. Konec koncev je armada alkoholikov ena sama sekta, ki se redno zbira v raznih »pajzlih«. Zdravljenje alkoholikov pa v bistvu pomeni odtegnitev alkoholika iz sekte. Klub bivših narkomanov » Vse-mirje« v Ljubljani, ki je več let deloval pod okriljem tradicionalne psihiatrije, je imel tudi nekatere značilnosti sekte: pod zaščito psihiatrije (mentor je bil prof. dr. L. Milčinski) so narkomani nadomeščali »prave droge« z raznimi pomirili, tobakom in alkoholom, zraven tega pa so bili deloma zaščiteni pred upravičeno in zasluženo represijo družbe. Dobronamerni poskus zdravljenja narkomanov je spodletel ob dejstvu, da niso abstinirali, in ob tem, da je terapevtski program sledil njihovemu obrambnemu sistemu. Njihova težnja po TM zanje ni predstavljala iskanja samo-uresničitve, ampak legalizira-nje odvisnosti, parazitizma in podobnega. O delovanju » Vse-mirja« še nismo brali strokovnega poročila. Tradicionalna psihiatrija je v letih 1978-1983 poskušala tudi alkoholike pretirano nave- Ijajo različne metode »pranja zovati na psihiatrične instituci- O sektah v slovenski psihiatriji Podtikanja mojih nasprotnikov, da so moje skupine podobne sektam ima izključno diskvaiifikacijski namen, saj si nihče od mojih nadrejenih ni že 18 let ogledal mojega dela. Vse njihovo znanje o mojih skupinah temelji na sovražnih izjavah nekaterih mojih bivših pacientov, ki pri meni zaradi sprenevedanja niso uspeli, njihove družine pa so jih zaradi izrazitega asocialnega obnašanja definitivno zapustile. Gre pravzaprav za socialno mrtve ljudi. 1. Očitki: M. Kobal je strokovno delovanje po mojem 'socialno andragoškem modelu 29. 7. 1983 pisno opredelil takole: »To, kar delate in kar ima navidezne, zunanje efekte (ki jih seveda ne zanikam), je pač ena od religij oziroma sekt. Z njimi pa se v resnem strokovnem dialogu nikoli nisem pogovarjal. V religijah in sektah je bilo že mnogo tisočletij pred vami mogoče z indoktrinacijo doseči spremembo vedenja. Kvantitativni rezultati indoktrinacije so po mojem opazovanju precej enaki tistim, ki se dosegajo na podlagi strokovnih spoznanj in zdravljenja, vendar zapuščajo globoke in nepopravljive sledove v osebnosti, vse do njenega popolnega opustošenja. Mnogi vaši »zdravljenci« kažejo prav takšne znake duševnega in osebnostnega opustošenja. Storjena škoda po mojem prepričanju ne odtehta dejstva, da nekateri ne pijejo več.« Podobno je Kobal nekaj let prej tudi Društvo terapevtov za alkoholizem Slovenije, ki ga od ustanovitve leta 1976 naprej vodim, etiketiral s sekto. 2. Okvirna opredelitev sekt Osnovne ugotovitve o vzrokih nastanka in bistva delovanja različnih sekt je pri nas povzel Lev Milčinski (Sekte - njihov blišč in beda. Zdrav, vest. 50 /1981, s. 101-4/), po katerem povzemam in citiram nekaj temeljnih spoznanj: V vse bolj odtujenem načinu možganov« in indoktrinacije: nasprotujejo tesnejšim stikom z družino, odsvetujejo tesnejšo navezanost na enega partnerja in se zavzemajo za spolne odnose vsevprek med člani sekte, zahtevajo vdanost, nekateri celo pretkanost na življenje in smrt. Bistvo je v tem, da vodje poskušajo nove člane sekte čim bolj izolirati od njihove prejšnje družbe, hkrati pa jih izpostavljajo hudemu skupinskemu pritisku starejših »vernikov«. Vključenim vernikom vcepljajo strah pred od-padništvom z različnimi povračilnimi ukrepi. Kot rečeno, se sektam pridružujejo ljudje v stiski, v njih pa naletijo na »konfekcijske odgovore in vzorce, skupaj z življenjskim nazorom - tudi konfekcijskim. « Nobena od sekt seveda nima strokovno utemeljenega in družbeno verificiranega programa zdravljenja ali osebnostne rasti ljudi v stiski! Oblasti po svetu so postale pozorne na sekte po znani tragediji v Jonestovvnu, 18. novembra 1978, ki je terjala življenja 914 vernikov »Templja ljudstva« - na povelje vodje Jima Jonesa. V letih 1978-1988 je jugoslovansko časopisje objavilo razmeroma veliko poročil o delovanju sekt po svetu in prikazalo tudi nekatere domače kolonije, denimo, »družino« v Šempasu (Teleks, 23. 3. 1979). Zanimivo je, da se je tudi naša tradicionalna psihiatrija navdušila nad »terapevtsko« tehniko transcedentalne meditacije (TM), ki jo je izpopolnil »njegova svetost« Mahesh Ma-harishi Yogi. Naši javnosti sta jo v vznesenem tonu posredovala psihiater Mrevlje in psiholog Pačnik, češ da »TM izpolnjuje nekatere zahteve psihoterapevtskih metod..., kar potrjujejo tudi eksperimentalni rezultati« (Meditacija in psihoterapija. Teleks, 9. 3. 1979). S kritičnimi prispevki je reagira! Vlado Šestan (Naši razgledi 28/1979/, s. 639-640 in Zdrav, vest. 50/1981/, s. 658) in opozoril na mistično plat transcedentalne meditacije in manipulacijske postopke »njegove svetosti«. Omenjena protagonista TM pri nas se na kritični izziv nista oglasila. Ni znano, koliko slovenska psihiatrija še uporablja TM za »zdravljenje« ljudi v stiski, saj strokovnih poročil o rezultatih zdravljenja s TM še niso priobčili. Nekatera poročila kažejo, da gre pri delovanju »njegove svetosti« in TM za »odrešitev« človeštva s pomočjo nove civilizacije, ki jo predlaga »njegova svetost«, katerega najnovejši program »presega mnoge dotedanje spore med blodnimi idejami in zdravim razumom« (Matošec D.: Kiseli ukus be-smislice. NIN, 3. 1. 1984). je, tako da jih je po končanem zdravljenju vključevala v »klube odpuščenih pacientov«. Alkoholiki so morali po odpustu prihajati na tedenske sestanke »kluba« v psihiatrično bolnišnico, čeprav sodobni alkoho-loški oddelki delajo tako, da alkoholiki že med bolnišničnim in dispanzerskim zdravljenjem obiskujejo svoj klub zdravljenih alkoholikov, da se čimprej vključijo v svoje okolje. Sicer pa o ciljih ustanavljanja in o propadu teh klubov še ni nobenega strokovnega poročila. Kaže, da vsaka dejavnost v okviru psihiatrije, ki ni strokovno opisana in družbeno verificirana, lahko zdrkne na raven delovanja, ki ni daleč od sekt. Pri retrospektivni, kritični analizi svojega dela v Centru za zdravljenje alkoholikov na Škofljici v letu 1971-1974, sem ugotovil nekatere pojave, ki bi lahko začasno spridili dobro opredeljen program rehabilitacije alkoholikov. Takrat so si nekateri terapevti in predsedniki klubov zelo prizadevali, da bi njihov klub dobil lastne prostore - in s tem možnost za razvoj določenih značilnosti sekte. Uspeli so samo v Trbovljah, kjer je klub v svojih prostorih nemudoma ustanovil bife brezalkoholnih pijač! V ta bife so zdravljenci zahajali kot nekoč v gostilne. V zakajenem prostoru sb kadili, se nalivali s kavo in prežvekovali pijanske marnje. Predsednik A. P., ki je bil idejni vodja, je člane navduševal za »prekrščeva-nje« drugih alkoholikov. Uredili so celo bolniško sobo, kjer so na silo treznili recidiviste, nekaj pa so jih pripeljali celo na Škofljico - proti njihovi volji. Ker sem takšni usmeritvi kluba dosledno nasprotoval in ga'ocenil kot vojvodske ambicije psihopatskih predsednikov, je predsednik užaljen odnehal, kmalu mu je sledil tudi terapevt, ki ni imel svojega jaza, in klub je razpadel. Tak klub se je res nevarno nagiba! k sekti in je seveda izgubil vsak terapevtski učinek. 4. Komentar V zvezi z očitki se postavlja dvoje vprašanj: - zakaj vse do danes strokovno podkovani kritiki niso prišli blizu, si ogledali program v mojih skupinah, klubih in alternativni terapevtski skupnosti, da bi preverili svoje domneve? - zakaj so na Univerzitetni psihiatrični kliniki dovolili delovanje »sekte«, saj je vendar celotno delo, ki je opisano v mojih knjigah in člankih, potekalo do leta 1985 na kliniki? če bi bili samo delno prepričani o tem, kar trdijo, jih ne bi bilo treba vabiti; sami bi prihiteli, izvajalce suspendirali, sekte razformirali in sprožili še vse ostale možne postopke. Tako pa so očitki pač del dobro zamišljene, a slabo vodene psihološke vojne proti modelu dela, ki jih prekaša. 5. Sklepne pripombe Na koncu moram poudariti, da morajo biti bivši alkoholiki tesno povezani s klubom zdravljenih alkoholikov, čeprav mu sumljivi dušebrižniki pripisujejo nekatere značilnosti sekte. Alkoholik se lahko rehabilitira le, če se tvorno vključi v družbo, v kateri se jasno odmakne od norm funkcioniranja alkoholne kulture, (tvorijo jo proizvajalci, distributerji in potrošniki alkoholnih pijač), kajti te norme so smrtno nevarne za bivše alkoholike. Nikakor se ne moremo izogniti vprašanju, kako naj bivši alkoholik, kot nekdanji splošno priznani slabič, sam kljubuje neprestanim izzivom alkoholne kulture. Propad milijonov alkoholikov, ki so se poskušali zdraviti »sami«, je neovrgljiv dokaz, da teh pritiskov in izzivov ni možno zdržati brez prijateljske povezanosti z enako mislečimi ljudmi. To je temeljno izročilo klubov Alcoholics Anonymous (A. A.). Tisti alkoholik, ki ga ne sprejme, mora v procesu popolnega razčlovečenja in odtujitve propasti. Če bi hoteli v Sloveniji rešiti 100.000 alkoholikov, bi morali ustanoviti najmanj 5.000 klubov zdravljenih alkoholikov, ki se glede odnosa (družbenih norm) do pitja alkoholnih pijač bistveno ločijo od ostale družbe; poredneži bi jih imenovali nepivske »sekte«. Ampak lažje prenesemo, da alkoholiki propadajo, kot da bi se s tolikšnim številom klubov razdeli kot zapita družba. Pri tem nas ne moti na tisoče gostiln in »pajzlov«, kjer se dejansko zbirajo »sekte« alkoholikov in kujejo obrambo proti pritiskom in »napadom« lastnih družin, delovnih organizacij in drugih. Takšna njihova obramba, s katero si poskušajo ohraniti parazitski položaj, pa je v bistvu protidružbena, zato bi se z njo morala ukvarjati oblast in politika. Ampak tega ne bomo zlepa dočakali, kajti obnašamo se v skladu z naslednjo sociološko definicijo alkoholizma »Alkoholizem je družbeno sprejemljiv množični genocid nad odvečnim in manjvrednim prebivalstvom«. Kakšna »sreča«, če se bodo vsi ljudje »na čakanju« definitivno zapili! Še večja »sreča« za nas, če bodo vsi mladi ljudje, ki nikakor ne morejo dobiti zaposlitve, postali narkomani. To so globlji vzroki, zakaj pri nas ni varno zares uspešno zdraviti alkoholike in narkomane. Sploh pa so mednarodne okoliščine za uspešno urejanje narkomanov in zatiranje narkomanije skrajno neugodne, saj narkomanska mafija obrne letno od 300 do 500 milijard dolarjev kapitala, s katerim lahko kupijo tudi »znanstvenike«, ki pišejo rafinirane tekste, s katerimi posredno spodbujajo širjenje narkomaniji. Tako so se nekateri vodilni slovenski psihiatri že pred desetimi leti zavzemali za liberalizacijo kajenja marihuane. Ali so bili podkupljeni? Kdo ve. JANEZ RUGELJ, Dr. sc. med., Ljubljana Kako do telefona? III V 23. številki Nove dobe 1992 je v pismu bralcev »Kako do telefona?« pomotoma izpadel uvodni stavek, ki se glasi: O težavah pri širjenju telefonskega omrežja v KS Štore so pisale tudi zadnje Krajevne novice. Toliko kot pojasnilo, ker se je iz objavljenega pisma dalo sklepati, da ga je posebej za naš časopis napisal predsednik sveta KS Franc Jazbec. Krajevne novice nam je namreč s prošnjo, da del, ki se nanaša na telefonijo, objavimo, prinesel krajan. Je pa nesporna vsebina, kakor tudi, da so Krajevne novice sicer dostopne javnosti. uredništvo Ob zamenjavi predsednice. SSK KZS Spomenke Hribar Svetovni slovenski kongres pred razsulom? Spomenko Hribar so zamenjali kot predsednico SSK KZS. Precej pozno se je to zgodilo, žal pa je odločitvi botrovala predvsem politika (zunaj SSK!). Torej, gre za razlog tiste vrste, kakršnega po pisanju v članku »Svetovni slovenski kongres pred razsulom«, objavljenim v Slovencu 6. junija, ne bi smelo biti. Zaradi takega ravnanja je treba biti zaskrbljen, saj gre preprosto za dejstvo, da naj Spomenka H. ne bi smela misliti s svojo glavo. Na kaj nas že to spominja ? Posebej je treba reči, da svojih misli ni razlagala kot predstavnica SSK, niti jih ni napenjala proti njemu. Naj ne bi kakšen izmed članov SSK, recimo krščanski demokrat, smel izreči misel: »Zaustavite levico!«? Da gre za politične razloge za zamenjavo sem slišal javno reči tudi g. Miklavčiča. G. Drevenšek in g. Šumrada, kot sopodpisnika omenjenega članka v Slovencu, se bosta najbrž spomnila, da je prav S. H. na celjsko pobudo (predlagatelj je bil podpisan), pred več kot letom dni na seji vodstva SSK KZS podprla zamisel o pluralizaciji vodstva SSK KZŠ. Celo o imenih, kot na primer o dr. Matjažu Kmeclu, je bil govor. Takrat je bilo slišati le en glas nasprotovanja, češ da iz Celja prinašamo v SSK »rdečo barvo«. Sklep je bil nesporno sprejet, vprašanje pa je, koliko je bilo dejansko uresničen. Strinjam pa se s pisanjem o samovolji S. H., o čudnem poslovanju, zlasti finančnem, pa o zadevi »tolar« (zlatnik). Na te stvari sem opozarjal in bi bil na pobudo S. H. - kot je povedal v Celju g. Drevenšek - zamenjan kot predsednik celjske podružnice SSK. Takrat je g. Sumrada hitro prišel v Celje na sejo, da bi - v imenu Slovenstva - preprečil takšno »neutemeljeno« kritiko. To je bil čas, ko sem na pomanjkljivosti v delovanju S. H. opozoril Nadzorni odbor SSK KZS. Ta ni reagiral, vsaj vem ne, da je. Kar zadeva zlate tolarje, jih 200 še zdaj »visi«. S. H. je javno pojasnila, da jih je 200 za SSK kupil »Petrol«, ni pa jasno kaj je z 200, ki jih je SSK podaril poslovnež iz Avstrije, kar piše v pogodbi, s katero je dobil pravico za izdelavo in distribucijo zlatnikov. Celjska podružnica do 6. junija ni sprejela zahteve po zamenjavi S. H., je pa v dveh letih velikokrat pisno opozarjala na napake, posebej na delo tajnika g. Kocbeka. Celjska podružnica je bila tudi tista, ki je zahtevala več reda in pravočasno odločanje, predhodno, o zadevah, zlasti finančnih. 'Prav iz Celja smo zahtevali, da je treba o sejah voditi zapisnike in o njih sklepati na naslednji seji, posebej pa o uresničevanju sklepov. (Uspeh je bil le delen.) G. Drevenšek je bil sicer na začetku zelo zagret za uresničevanje sklepov, ki jih je podružnica, tudi z njegovo pomočjo, sprejela nai ustanovnem zboru. Potem se je marsikaj zasukalo. O pobudi, da bi Zlatarna Celje izdelala spominske zlatnike je bil, tudi kot predstavnik vodstav SSK KZS, na dogovoru v Zlatarni. Pozneje je tak dogovor zanikal, čeprav je o njem na voljo pisna zabeležka. G. Drevenšek je - po vzoru S. H.? - samovoljno poslal v Ljubljano predlog progama, kaj naj bi se dogajalo na Celjskem pred ustanovnim kongresom SSK, ne da bi kdorkoli iz podružnice o tem kaj vedel, kaj šele odločal... Od celjskih pobud, s katerimi se je strinjala tudi S. H., je ostalo le malo. Tako se ni zgo- dilo skoraj nič, vsaj v okviru SSK ne, za povezovanje slovenskih podjetnikov po svetu. Nudili smo možnost v okviru mednarodnega sejma obrti in drobnega gospodarstva. Mladinski pevski festivaj, mednarodni, je minil, ne da bi v Celje prišel vsaj predstavnik SSK, kaj šele kakšen pevovodja iz slovenskih zborov po svetu. Zamisel, avtor je celjski zdravnik in poslanec dr. Arzenšek, da bi se povezovali slovenski zdravniki po svetu, je obtičala. Tudi šport in ekologija sta obtičala. Pobuda, da bi ustanovili fondacijo za ureditev plače celjskih knezov, pomembnih za državotvornost Slovenije, sploh ni prišla v proceduro. (Pobuda je sicer prišla od Slovencev v Kanadi.) O filmskem snovanju Slovencev po svetu - vse tiho. Vse to pa so zagotovo pobude, ki bi pomagale ustvarjalno povezati Slovence po svetu, kajti že tedaj je bilo precej jasno, da sta dva osnovna cilja snovalcev SSK - demokratični parlamentarni sistem in Slovenija v OZN, blizu uresničitve, saj je bilo le vprašanje časa, kdaj se bo to tudi zares zgodilo. Ugotavljam, da sta bila g. Drevenšek in g. Šumrada lepo tiho, ko je bilo treba kaj reči. Bil pa je to čas, ko je bil Demos še dokaj enoten, čvrst. Zdaj sta se oglasila. Zapisal sem že, s čim se strinjam. Zakaj sta se oglasila tako pozno ? Ali je bilo Slovenstvo res tisto, kar ju je sililo, da sta javno in v organih SSK molčala? Namesto jasne besede sta celo podpirala S. H. Zdaj se je zgodilo, kar se je. Vmešana je politika. Ne bom presenečen, če bodo spet v SSK oživela prizadevanja, da sta bila belogardizem in domobranstvo pojava, ki sta v čast slovenskega naroda, da je šlo celo za borbo proti fašizmu. (To je po mojem prav toliko res, kot so bile komunistične morije odraz pravne države in so bile celo civilizirane, humane.) Takšni obeti in politizacija ob zamenjavi S. H. pa sta zagotovo razloga za bojazen pred razkolom, za vračanje sprave na začetek, na nove, žal za Slovence značilne, prepire, ki Slovencem in Slovenstvu zagotovo ne bodo v prid. O poslovanju SSK KZS pa še to: Ni še prepozno, da Nadzorni odbor (znotraj SSK torej) opravi svoje delo. Potreben je tudi temeljit pregled SDK. Pri tem ostaja aktualno vprašanje, ki je staro že več kot leto dni: Ali bo SDK, ki jo vodi mag. Omerza, podpredsednik SSK KZS, opravila svojo nalogo tako kot se spodobi. Bo potrebna kakšna državna komisija ali celo pravosodni organi (na primer za tolarje)!? PETER KAVALAR, Celje Ministru za zdravje, družino in socialno varstvo dr. Voljču! V času, ki je potekel od mojega zadnjega vam poslanega dopisa, ki se je nanašal na moje sume in dvome o vzrokih obolenja oziroma prizadetosti mojega zdravja, nisem razumel čudno in nemo priznavanje vseh teh mojih tegob in trditev za katere sem si prizadeval dokazati. Tudi v javnih občilih nismo tega pravilno prikazovali. Kajti problem je drugje - v vseh nas. PNEUMO-KONIOZA - to je politična bolezen in to socialno-ekonom-ska, državna in nazadnje medicinska. Kajti tudi medicina je država. Statistični pokazatelji gibanj teh pljučnih boleznin, ki so posledica vseh oblik prašnih tujkov (pneumokonioze) je bila že pred drugo svetovno vojno močno problematična, po vojni pa je grozljivo narasla po vsem svetu. Samo v Dortmundu (Nemčija) je bilo prizadetim izplačano 26.000 rent zaradi sili koze v 16. letih. Skupaj jih je stalo 32.000.000 DEM teh izplačil. Vseh skupaj nezgod pa je bilo za 35.000.000 DEM. Po drugi svetovni vojni smo tudi pri nas izenačili pneumokonioze z režimom nezgode pri delu. In tukaj leži moj problem in vseh nas, ki smo pneumokoni-ozni. Medicina ne bo dala diagnoze (zavestno?), katera bi bremenila podjetje oziroma državo z izplačili polnih invalidnih (penzij) in pa odškodnin, ki jim pripadajo. Tukaj se vse konča in je na vseh vas pristojnih odgovornost v vseh teh letih od kar je narasla industrializacija pri nas. Hitrejši je bil njen razvoj, večji je bil njen socialno medicinski zastoj, in nisem pretiraval, da država in medicina delata skupaj. Sarkomno sta eden v drugem in tudi prisega ni več hipokratska temveč sistematsko - državna. Zadnja statistika obolelih: od pneumokonioze (1953 leta) je v Sloveniji bilo prizadetih 17 285 rudarjev. Niso pa znane smrtnosti in ne omenja se finančno izplačanih odškodnin, kar mi daje misliti, da je statistika za medicino (pod šifro). In kakšna je danes??!! Vse je tiho. V Šaleški dolini so diagnoze različne: v glavnem pneumoni-je (vnetja pljuč) ni pa priznana, vsaj v TE Šoštanj, nobena poklicna bolezen, kljub splošni vednosti o škodljivosti delovnih mest (transport, bunkerji, odplava pepela). Podobno je v Rudniku lignita Velenje. Saj so izraziti direktni vplivi prašnih elementov, ki se vse-dajo v pljuča in kot tujki povzročajo infekcije. Zdravljenje je z antibiotiki, nekaj dni bolni-. ške in prizadeti se pošlje nazaj na isto delovno mesto. Šele ko kaže bolnik očitne posledice pneumokonioze se ga z invalidskim statusom menja na lažje delovno mesto in nato na štiri urno delo do upokojitve, če prej ni podlegel bolezni. Vse bolezni oziroma vnetja, tumorji in ostale gnojne bule, infekcije (zrna praha) so odvisne od posameznikove imunosti oziroma odpornosti. Bolezen se stopnjuje, v zadnji fazi so težke fibroze, endemi, embolije, tumorji, karcinomi, itd. Tu so še zamašenja limfnih žlez, ki povzročajo retikulozne oblike razpadanja celic tkiva in ki potujejo, selijo vse te infekcije na vse organe. Da, vse sem načital, in doumel kako daleč smo zabredli in kako delikaten, resen problem je to, ter zrel za pred skupščino. Kajti država kljub vsem inšpekcijam za delo, za varstvo, sanitarni inšpektorji, medicina dela, inštituti za meritve in minister za zdravstvo, ki so dobro plačani, so se močno odtujili od resnosti problema. Na vseh teh delovnih mestih se ne uveljavljajo nikakršna zaščitna sredstva, preventiva, delavci niso opozorjeni na nevarnosti ne od kadrovske, varnostne službe in ne od medicine. Držijo ga v nevednosti in celo zavajajo kot mene, ki sem dobil podobno diagnozo pljučne prizadetosti kot da ni pne-umokonioza. Vse sem prebral o sarkoidozi, ki jo imam in je sto let stara bolezen pa Vendar ne poznajo vzroka njenega nastanka (smešno). Trdim, da sem direktorno prizadet s tujki v pljučih in v limfah. Sarkoido-za se samo koristi kot izgovor medicine, da ne bi priznali poklicne bolezni. Imam pneumo-koniozno obolenje, ki je poklicna oziroma priznana nezgodna bolezen. Stadiji te bolezni so počasni in jaz jih brzdam z dietami (nič mesa), čuvanjem od prehladov in virusnih okužb. Ne pijem in sem psihično stabilen. Sprašujem vas: Koliko je priznanih pneumo-konioznih obolenj v Šaleški dolini. V TE Šoštanj niti ene. Nazivi bolezni kot so: azbestoza, talkoza. bissinoza, ciroza____itd. t sploh niso važni. Vse to in ostale še neznane bolezni ne izhajajo iz pneumo- 1 2 T r T" ~~1 . T T" 10 IT 12 13 14 * 11 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 M □35 36 37 38 CZ “ 39"" 40 41 42 43 44 46 47 C; 48 49| ■ 50 51 52 53 54 55 s 56 57 58 59 __ -j 61 n_ ! j j 63 64 1 ■ ■ n 65 Vodoravno: 1. drevo z rumenimi, drobnimi hruški podobnimi plodovi, skorš, 8. hiter konjski tek, galop, 14. severnoameriški družabni ples v štiričetrtinskem taktu, 16. organizirana politična skupnost s suvereno oblastjo na določenem ozemlju, 17. začetnici belgijskega valonskega pesnika Verhaerna, 18. ladja za prevoz tekočih goriv, 20. prostor za shranjevanje sena, 21. železov oksid, 23. kemijski znak za natrij, 24. peneče vino, 26. reaktivno letalo, 27. naslovni junak epa Adama Mickievvicza (»Gospod ...«), 29. nekdanji iranski politik (Bani), 30. muslimanski sodnik, 31. angloameriška ploščinska mera, 32. protin, putika, 34. angleška kratica za »vse v redu«, 35. oljnata tekočina, ki se uporablja zlasti za pridobivanje pogonskih goriv, 37. sij, zora, 39. avtomobilska oznaka Skopja, 41. stvaren človek, 43. angleški filmski režiser (Carol, »Tretji človek«), 46. kamenje, ki ga je nanesla voda, 48. organ višje razvitih rastlin, 49. italijanski fizik, ki je izdelal prvi galvanski člen (Alessandro), 50. skrajni, zunanji del predmeta, 51. ameriški jazzovski glasbenik, eden utemeljiteljev jazza be-bop (Thelonious), 52. avtomobilska oznaka Peči, 53. sodnik v grškem mitološkem podzemlju, 54. edina luka v Jordaniji, 56. roman švicarskega pisatelja Claudea Aneta, 59. avtomobilska oznaka Milana, 60. italijansko mesto vzhodno od jezera Maggiore, 62. grški bog zdravilstva, 64. najvišja gora Turčije, 65. specialistična ambulanta za ušesne in nosne bolezni. Navpično: 1. predlog za sklenitev pogodbe z označbo njene vsebine, ponudba, 2. drugo ime za veliko uharico, 3. kratica za »košarkarski klub«, 4. konica, 5./gora v Srbiji, 6. posoda za shranjevanje pepela mrličev, žara, 7. močan duševni pretres, 8. začetnici nekdanjega slovenskega politika Dolanca, 9. prvi od zakramentov katoliške cerkve, 10. vrv (star.), 11. velika ptica ujeda, mišar, 12. špansko mesto v Asturiji, 13. človek, ki spretno ravna za dosego kakega cilja, 15. izdelovalec ostrešij, opažev, 19. skladnost s pravili in ponavljanje v določenih časovnih presledkih, 22. pristanišče na jugu Arabskega polotoka, 25. Kristus, 28. francoski izdelovalec klavirjev, 29. velika skala, 30. glavno mesto Egipta, 32. podstavek, stojalo, 33. soglasnika v besedi Neva, 36. kemijski znak za železo, 38. goveji mladič, 39. pobotanje, 40. večja črna ptica, gavran, 42. žareči delec, 44. tanka, prozorna tkanina, navadno iz bombaža, 45. ozemlje spodnje Donave v starem veku, 47. juhi podobna jed iz mesa in zelenjave, 49. industrijsko mesto na Nizozemskem ob reki Maas, 51. velika, strnjena skupina ljudi, množica, 52. mednarodna politična ali vojaška pogodba, 55. čebelja paša, 57. ime pisca Velikanoviča, 58. zrak (lah). 61. Spielbergov filmski junak, 63. Ludolfovo število. Nagradna križanka Nove dobe: 1. nagrada: Moška bela srajca ELEGANT ŠENTJUR 2. nagrada: PVC torba 3. nagrada: okvir za registrsko tablico Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke DRNOVŠEK, ANIENE, AVI ATI KA, KARIERA, LAKS, FALA, KARMAL, INA, ARRABAL, EINO, JJ, ADA, STOP, AETIJ, DECENTOST, EDA, ENES, IOS, GALANTNOST, ČRTKA, OSE, IRIS, DED, RP, DIMA, OSELNIK, CIN, BRANIK, DEAN, BALI, AKRILAT, OSAMELEC, EKSARH, NARTNICA Nagrajenci nagradne križanke Nova doba 1. nagrada: Srebrna sponka za kravato Zlatarne Celje - Marinšek Angelca, Dolenja vas 97,61331 Dolenja vas 2. nagrada: 1-mesečna naročnina na Novo dobo - Dvoršek Marija, Beblerjev trg 8, 61000 Ljubljana 3. Nagrada: okvir za registrsko tablico - Žlebnik Janja, Tuga Vidmarja 10/36, 64000 Kranj Nagrajencem čestitamo! Nagrade boste dobili po pošti. konioz (prašno zadeta pljuča) in so v Uradnem listu nezgodnih (profesionalne) bolezni. Koliko denarja rent (odškodnin) je bilo izplačano v tej smeri prizadetim ?! Vse povsod po Evropi in svetu so te številke znane. Kaj pa pri nas? Zavarovalnice krepko služijo na račun kolektivnih nezgod in zavarovanj, ki so tudi v primeru izplačil minimalne. Kot občan, državljan samostojne demokratične države in davkoplačevalec zahtevam, da se ta dejstva prikažejo v javnosti, . v skupščini in preverijo. Kajti npčem biti še ena žrtev tega dosedanjega, gnilega si- stema, lažnih zavarovanj, namerno netočnih diagnoz in bogatenja nekaterih na račun moje bolezni z minimalnimi ali nikakršnimi vlaganji v nas, male ljudi, za vas nepomembne in hitro zamenljive, ki tudi umirijo z vero da jim je to usojeno. Usoda ste vi vsi in edini upo-rabniki (finančno) vseh teh naših vlaganj (tudi zdravja). Mi vas volimo, vi nas sodite. To se mora spremeniti! Kajti vi se izgovarjate, da ni denarja, na socialne težave in da je preveč invalidov. To je vaš bumerang. Saj niste ukrepali že prej. Niste se posluževali niti medikalne selekcije (medicina dela), s katerimi bi se podrobno seznanili o delovnih mestih prizadetih, na katera nastopi delavec in že pri samem pregledu pred nastopom na delu. Če se je vedelo, da bo delavec delal na prahu je bilo potrebno preveriti, če je ta oseba kdaj koli prej morda že bolehala za kakšno pljučno boleznijo. Ni bilo niti tehnične in ne individualne zaščite. V končni fazi je samo zdravljenje v bolnišnici Topolšica ironija. Ta bolnica je nam vsem bolanim v posmeh. Prizadeti so tam na klimatskem zdravljenju čeprav je tam ekološko hudo oporečno. In kaj tu prispevajo Zeleni? Oprostite vzporedno z vsemi pomanjkljivostmi, resnostjo problema (utaja financ in prispevkov) se še iz nas delate norca, saj nas pljučno prizade- te zdravite v okuženem okolju (bolnišnica Topolšica). Sram me je ker vas ni sram. Moja sramota je večja kot strah od vaših možnih negativnih ukrepov do mene, ker vam to povem v obraz. Kajti vi ste močni in zdravi, precej vas je in vsi držite skupaj. Mi pa kašljamo vsak zase in temu podobno tudi umiramo. P. S. Prosim, da preverite resničnost mojih trditev in v tem smislu tudi nekaj ukrenete, kajti očitno izpade, da sta ti dve podjetji (RLV, TEŠ) edini neoporečni (medicinsko, zdravstveno in varstveno), celo v mednarodnem merilu. Hvala in lep pozdrav! ACO FERENC. Šoštanj S.O.S. 12 POSTELJE AM VPRAŠANJA BRALCEV ODGOVARJA SEKSOLOG AMATER ANTON KORITNIK Gospod Koritnik, sem mati odraščajočega mladostnika. Ker menim, da nisem posebej konzervativna, bi vas rada vprašala, če se vam zdi ali je lahko pornografija škodljiva za razvoj pubertetnika. Vem, da se danes mladina na vsakem koraku srečuje z njo, ne morem pa se odločiti ali naj mu prepovem gledati erotične filme, saj je meja med erotiko in pornografijo zelo nejasna. Nikakor ne bi rada ravnala v slogu srednjeveških kanonov, prav tako pa si ne želim, da bi zaradi popustljivosti vzgojila človeka, ki bi spolnost jemal na takšen način, kot ga propagira pornografska literatura, filmi in podobno. MARTA Spoštovana gospa Marta, popolnoma se strinjam z vami glede nejasnosti med pornografijo in erotiko, vendar mislim, da boste vašega pubertetnika kaj težko obdržali na vajetih. Če ste bili z njim že do zdaj dovolj odkriti, vam odsvetujem vsak dodaten nadzor. Končno mu malce instant seksa ne more toliko škoditi, da bi se kar naenkrat spridil. Tisto, kar je mnogo bolj nevarno, so filmi s povsem jasno začrtano mejo med pornografijo in homocidnim mračnjaštvom. To so takoimenovani snuff filmi, kjer v živo posnamejo umore, da bi se lahko nad tem kasneje naslajali do skrajnosti sprijeni ljudje izkrivljenih osebnosti. Na zahodu so takšni filmi, žal, že zelo razširjeni. Z našim približevanjem Evropi se tudi tej anomaliji ne moremo izogniti. Iz zanesljivih virov sem izvedel, da takšni filmi krožijo tudi pri nas in da je cilj brezvestnih razpečevalcev prav srednješolska in celo osnovnošolska mladina. Zahodna jurisdikcija predvideva za takšna dejanja izredno visoke kazni in pred letom so v New Torku razkrili pravo mafijsko organizacijo, ki je imela na vesti zelo razvejeno mrežo razpečevalcev. Vsi vpleteni so bili obsojeni na več let zapora. Na našem pornografskem tržišču že kakšno leto krožijo kopije snuff filma »Nemi krik«, kjer je med drugim moč videti tudi abortus v živo. Zaenkrat še neimenovana organizacija razpečuje VMS kasete med slovensko mladino, čeprav so ji organi pregona že na sledi. V vsakem primeru pa vam svetujem, da se pogovorite z vašim otrokom, če ga seveda želite obvarovati pred travmo. Ljudje, ki te filme razpečujejo, so namreč za dosego mračnih ciljev pripravljeni storiti marsikaj. HOROSKOP Dvojčki EH: Oven 21. 3.-20. 4. Ta teden se vam bo pokazal z lepše strani. Prihranjene vam bodo neprijetne reči in razburjenja. Pokažite svojemu partnerju, da ga potrebujete. Čustvo vzajemnosti bo osrečevalo oba. Previdnost v prometu. Srečne številke 2, 4, 11, 12, 25, 34. Bik21. 4.-20. 5. ITT ^jV svoji okolici boste opazili stvari, UKiki ostanejo drugim prikrite. Izrabite prednosti, ki jih imate. Sreča bo na vaši strani, tudi v poslovnih zadevah boste imeli srečno roko. Ne zanemarjajte ’ zdravja. Srečne številke 7, 8, 19, 27, 29 39. Dvojčka 21. 5.-21. 6. Odprle so se vam nove perspektive. Ne oklevajte, ampak se lotite načrtov, uspeh bo zagotovljen. Vaša samozavest bo motivirala tudi druge ljudi in jih pritegnila k sodelovanju. Pazite zlasti na denarnico. Srečne številke 1, 6, 9, 10, 12, 44. Rak 22. 6.-22. 7. se ne počutite dobro v svoji HSSkoži, poskusite biti duševno trdni. Živite po svojih potrebah, pa bo kmalu bolje tudi s telesnimi nevšečnostmi. Ukvarjajte se s športom in obiščite po možnosti zdravnika. Srečne številke 2,12,15, 25, 27, 34. Lev 23. 7.-23. 8. B" 1 J Če se boste odločili za skupinsko USm delo, ne bo slabo, saj boste lahko s pridom uporabili zamisli drugih, čeprav se vam zdi, da morate biti po iznajdljivosti vedno na vrhu. Nad kilograme s sadnimi dnevi! Srečne številke 12, 13, Devica 24. 8.-23. 9. F^^lVaš trud in delo bosta poplačana, ■UBprizadevanja bodo opazili in morda boste poklicno napredovali. Toda potem ne počivajte na lovorikah. Tudi zdravja nikar ne zanemarite. Veliko spite in jejte vitamine. Srečne številke 3, 4, 9, 22, 24, 42. Tehtnica 24. 9.-23. 10. Obrnite se na človeka, ki se bo I izkazal kot pogumen in dober. Če se boste pripravljeni kaj naučiti iz te zveze, si boste skovali tudi lep dobiček. Ob koncu tedna se boste morali lotiti neprijetnega dela. Srečne številke 2,18, 29, 31, 41, 43. Škorpijon 24. 10.-22. 11. nPIHTa teden bo sreča na vaši strani. BuilSV važni poslovni zadevi se boste pametno odločili, v zasebnem nesporazumu bo vaša beseda odpihnila jezo na obeh straneh. Mislite na svoje drage, ki vas imajo iskreno radi. Srečne številke 4, 18, 19, 22, 23, 40. Strelec 23. 11.-21. 12. Ljubezen bo v teh dneh najvažnej-LiSI ša. Dobili boste svobodo, ki si jo tako želite. Tudi partnerju jo privoščite. S tem bo odstranjen vajin večni konflikt. Nikakor ne pozabite na rekreacijo in sveži zrak. Srečne številke 11,25, 34, 37, 40, 45. Kozorog 22. 12.-20. 1. Napravite nekaj za svojo kondici-Ulfljo, pa bodo obdobja slabega počutja kmalu premagana. Čas je primeren za kratke aktivne počitnice. Vzemite s seboj tudi partnerja, saj bosta tako spet našla drug drugega. Srečne številke 18, 20, 25, 30, 43, 44._____________________ Vodnar 21. 1.-19. 2. Mika vas ljubezenska avantura. Če Jse boste odločili zanjo, boste zelo presenečeni. Če ste vezani, se taki skušnjavi raje odpovejte. Pozorno prisluhnite osebi, o kateri sicer ne mislite preveč dobro. Srečne številke 9, 11, 17, 19, 25, 34. Ribi 20. 2.-20. 3. Zelo ste družabni, v prihodnjih dneh izrabite to svojo lastnost, se 'O obrestovalo. Denarja ne bo na pretek, vednar vas ta hip sploh ne zanima. Če boste začutili zdravstvene težave, jih ne podcenjujte. Srečne številke 13,19, 21, 27, 28. 30. BESEDE MISLECA SOREN A. KIERKEGAARD (...) Prihodnje se še ni zgodilo; toda zato ni nič manj nujno od minulega, kajti minulo ni postalo nujno, ko se je zgodilo, temveč je, ko se je zgodilo, pokazalo, da ni bilo nujno. Ko bi minulo postalo nujno, pa iz tega ne bi mogli sklepati nasprotnega, kar zadeva prihodnje, temveč bi iz tega nasprotno sledilo, da je .tudi prihodnje nujno. Ker bi nujnost lahko nastopila samo na eni točki, tedaj ne bi bilo več govora o minulem in prihodnjem. Hoteti napovedovati prihodnje (prerokovati) in hoteti razumeti nujnost minulega je povsem isto In samo zavoljo mode se zdi nekemu rodu eno sprejemljivejše od drugega. (...) (...) Neposredno zaznavanje in spoznavanje ne moreta prevarati. To moramo razumeti, da bi razumeli dvom in da bi z njim veri odkazali svoje mesto. Ta misel je temelj grške skepse, pa naj se še tako čudno sliši. (...) (...) Menihi niso nikoli do konca povedali zgodovine sveta, ker so zmeraj začenjali s stvarjenjem; če bi, ko je govora o razmerju med krščanstvom In filozofijo, najprej začeli pripovedovati, kar je bilo povedanega že prej, kako naj bi tedaj - ne končali, temveč sploh začeli; kajti zgodovina pač nenehno raste. (...) izbral: Slavko G a bere Vlasta Jalušič: DOKLER SE NE VMEŠAJO ŽENSKE. ■ ■ Knjižna zbirka Krt Kakšno vlogo so imele ženske v zgodovini družbenih' gibanj? Sociologinja Vlasta Jalušič poskušala odgovoriti na to vprašanje z pogledom na čas zadnjih dvesto let, torej od francoske revolucije naprej. Francoska revolucija je pravzaprav indikativna za razmerje vladajoče politike oz. politikov do žensk. Geslo svoboda, enakost, bratstvo, s katerim so pritegnili množice na barikade, v prvih vrstah pa so se borile tudi ženske, je zvodenelo precej hitro po tem, ko so revolucionarji prevzeli oblast. In tako kot so izgubile svoje pomembnost množice, ki so povzdignile nove oblastnike, podobno se je zgodilo ženskam, ki jim je zopet bila dodeljena apolitična funkcija mater in žena. Poleg tega Jalušičeva opredeljuje status žensk, kot so ga imele v vodilnih teoretskih kompleksih našega in preteklega stoletja, to je v marksizmu in psihoanalizi. Kljub dokaj brezbrižnemu Marxovemu odnosu do žensk in Freudovemu falo-centrizmu sta tvorca teorij pomembno vplivala na vzpostavitev intelektualnega jedra feminističnih gibanj. Le ta so s svojo aktivnostjo in kontroverzami predmet poglavja, ki zaključuje knjigo. Boris Gorupič LJUBLJANA:ZAČELA SE JE UNIMA 92 LUTKARJI Z VSEGA SVETA_______________________________ Minulo soboto se je s slavnostno otvoritvijo v Cankarjevem domu v slovenski prestolnici pričel eden največjih kulturnih festivalov pri nas — UNIMA 92. Na šestnajstem kongresu Združenja svetovnih lutkarskih umetnikov in festivalu, ki bo trajal do konca tega tedna, sodeluje več kot šeststo najimenitnejših gledališčnikov z vseh kontinentov. Zvrstile se bodo predstave, v katerih ohranjajo večstoletno tradicijo posameznih kulturnih okolij, pa tudi takšne, ki ubirajo povsem nove, samosvoje dramaturške poti. Na ogled je postavljen prerez dela najpomembnejših lutkarskih visokih šol in inštitutov, beseda bo tekla o lutkarstvu v vzgoji in terapiji. Ljubljana- in Slovenija sta lutkarje sprejeli z odprtimi rokami in v soboto so ljubljanske ulice oživele v veliki lutkarski povorki, na prosttem se vrstijo najrazličnejše poulične predstave, staro mestno jedro je polno živopisnih dogodkov. Največji kulturni festival UNIMA 92 poteka pod pokroviteljstvom Predsedsva Republike Slovenije, ki podpira prireditev tudi zato, da bi domača gledališča s svojo ustvarjalnostjo in umetniško zrelostjo na najlepši način predstavila svetu vrednosti mlade slovenske države. GAUDI - PLEČNIK: VZPOREDNICE VELIKA ARHITEKTA Dva velika mojstra evropske arhitekture so z nekaterimi deli predstavili v prostorih Narodne galerije v Ljubljani. Po vsebinski plati je bila razstava oblikovana kot prikaz nekaterih podobnosti, ki so vidne med obema arhitektoma. Primerjava med obema mojstroma je precej tvegana, saj drug na drugega nista vplivala, niti se nista poznala. Razlika med njima pa je bila tudi generacijska, saj je bil Plečnik dvajset let mlajši. Zato je pravzaprav lažje najti razlike med obema kot pa sorodnosti. Vendar je kljub tem pomislekom razstava uspešno prikazala preseganje različnosti in izpostavila moč kvalitete, izvirnosti in časovne univerzalnosti. Antoni Gaudi izhaja iz me- diteranske Katalonije, kjer je tudi ustvaril večji del svojega opusa. Na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje, ko je naredil najvitalnejša dela, je v Evropi aktualen histo-ricizem in art nouveau estetika in obe smeri sta dali značaj tudi Gaudijevi arhitekturi. Prva skozi bogato špansko gotiko in zapuščino mavrske umetnosti, druga z značilnimi linijami in ornamentom. Vendar so ti konvencionalni vplivi zastopani le do določene mere, saj si je Gaudi po- vsem po svoje priredil tradicionalne sheme in jih potem razvil v razkošne fantazijske oblike. V njih je izredna sproščenost, ki se želi približati organskim vegetativnim formam, ter se zaključuje v fantastiki in nadrealizmu. Cerkev Sagrada Familia ali npr. ureditev parka Guell sta postala že takorekoč kultna dela in tudi ene od poglavitnih atrakcij Barcelone. Arhitektura, ki jo je naredil Jože Plečnik, nam je dosti bolj znana in prva ugotovitev je, da gre povsem v drugo smer kot Gaudijeva. Naklonjena je bolj estetskim rešitvam, ostrim vertikalam, njegov eklekticizem ni naslo- njen na srednjeveško umetnost, temveč na antične vzore oz. neoklasicizem. Zato vzporednice med obema ne gre iskati v podobni formalni izvedbi motiva, temveč v odnosu do materiala, do poudarjanja detajlov, videnja funkcionalnosti objektov in katoliškega razpoloženja. Pravzaprav gre za dosti splošne oznake, ki pa v jeziku arhitekture pomenijo tudi nekatere povsem konkretne povezave. Razstava je tudi prinesla priložnost za drugačno osvetlitev Plečnika in še eno možnost interpretacije njegovega dela v mednarodnem okviru. Boris Gorupič Antoni Gaudi, ograja iz kovinskih listov na balkonu hiše J°*e Plečnik, balkon na vogalnem stolpu Ljudske posojil-Batllo, Barcelona, 1905—1906 niče, Celje, 1930 FANTASTIČNO ARHEOLOŠKO ODKRITJE ALI PONAREDEK SKRIVNOST PODVODNE VOTLINE Mnogi arheologi trdijo, da so prazgodovinske slike ponaredek, medtem ko drugi pravijo, da bi bilo te slike v votlini blizu Marseillea preprosto nemogoče ponarediti. Lani je prišla v javnost fantastična arheološka novica: na francoski obali, nedaleč od Marseillea je potapljač Henri Cosguer 37 metrov pod vodno gladino odkril vhod v dolg ozek prehod, ki se po tristo metrih razširi v dve veliki votlini. Ena od teh dveh velikih dvoran, katere zidovi se dvigajo nad morsko gladino, je prekrasno poslikana z živalskimi liki, ki so jih najverjetneje pred osemnajstimi tisočletji narisali neznani umetniki. Takrat je bila v Evropi ledena doba, morje je bilo več kot sto metrov nižje, tako da-je bil v votline možen vhod po kopnem. Arheološko najdišče so takoj poimenovali »Podvodni Lascaux« (Lascaux je ime votline kjer so ob španski Altamiri našli najlepše predzgodovinske risbe do sedaj), v manj kot mesecu dni so najdišče proglasili za »francoski narodni spomenik«. Vendar danes nekateri najbolj znani francoski strokovnjaki za predzgodovinsko umetnost smatrajo, da bi bile te risbe lahko ponarejene. Marsikaj je nejasno Kaj ni v redu s temi predzgodovinskimi freskami? Isa- belle Bourdial, francoska novinarka - arheologinja, ki je zbrala in objavila zajeten dosje o tej votlini, pravi: »Niti okrog samega odkritja votline ni vse jasno. Henri Cosguer je votlino odkril že 1985. leta, a je šele 1991 to tudi javno povedal. Novica o votlinah se je že prej razširila in trije potapljači so umrli, ko so iskali vhod v njo. Šele tedaj je Cosguer javno spregovoril o teh votlinah.« Tudi same slike so sumljive. Prvi dvom se je pojavil ob sliki konja, narisani na višini tankega vodenega sloja, ki pokriva dno votline. • Arheologinja Arlette Leroi-Gourhan poudarja, da se je v preteklih deset tisoč letih morje mnogokrat dvigalo in spuščalo, tako da bi konj »moral« izgubiti vsaj noge, kar pa se ni zgodilo. Živali naslikane v votlini so podobne ostalim predzgodovinskim risbam. Razni jeleni v tem podvodnem arheolcF škem najdišču so zelo podobni jelenu iz Lascauxa. Konji so podobni tistim, ki so bili narisani v votlinah Altamire in Niauxa. Neka vrsta divje koze izgleda kot kopija slike, ki so jo našli v votlinah Ebboua. Končno je tu tudi risba čudne ptice, ki spoTni-nja na pingvina. Podobna žival ni bila nikoli narisana niti v eni votlini. Slike, ki jih je našel Cosguer, so vzorci različnih predzgodovinskih stilov in nihče ne more pojasniti, zakaj so vsi ti stili skupaj v francoski votlini. Pa še nekaj je. Na zidovih so narisane tudi roke. Tudi to naj ne bi bilo v redu. Razen pesti je skicirana tudi pod-lakt, kar je kot pravijo kritični arheologi popolnoma edinstven primer. Vso zadevo precej zapleta zelo otežkočen dostop do votlin. Tako arheologi niso bili v votlini, pač pa njihove raziskave temeljijo na slikah, ki jim jih prinašajo potapljači. Edini arheolog, ki je bil v votlini, Jean Courtin, strokovnjak za neolit, ne more izjaviti nič definitivnega o avtentičnosti risb. Tudi kemijska analiza koščkov risb je lahko neučinkovita, če je ponarejevalec uporabil oglje iz tiste dobe, ki je bilo v votlini. Zagovorniki teh slik pravijo drugače. Poudarjajo, da je v tehničnem smislu nemogoče porisati votlino, v katero se da priti le pod morjem. Večkratno prihajanje v votlino in odri, ki bi bili potrebni za risanje po stropu, bi gotovo pustili sledove. Po besedah maloštevilnih potapljačev, ki so bili v votlini, je blato, ki deloma pokriva dno votline, nedotaknjeno. Tudi starinska patina, ki delno prekriva slike, bi zahtevala, če bi bile slike ponarejene, dolgoletno delo. Tu je tudi človek, ki je votlino odkril, saj Cosgues nima nobenega arheološkega znanja in ne pozna paleolita, tako da njegova osebnost nikakor ne odgovarja sliki genialnega ponarejevalca. Tako skrivnost podvodne votline še vedno čaka na verodostojno pojasnilo. PETROL z vami na poti ARHEOLOGIJA JE MLADA ANTKA LEŽALA OB AVARU? Razlika med Avari in Madžari bi lahko bila podobna razliki med Anti in Slovani, vendar ni. Če so namreč Avari aziatski predhodniki Madžarov, Anti pa so ena od vej selečih se Slovanov, to še ne pomeni, da je etnogeneza Slovencev in Madžarov s temi, recimo jim dejstvi, enakovredno pojasnjena. Ni namreč vprašanje v tem, kdo od živečih Madžarov je potomec Avarov in kdo potomec starih Madžarov: stari Madžari so prišli v kraje, kjer danes živijo kot »novi« Madžari iz iste smeri kot Avari in so svoje predhodnike, kolikor jih je še ostalo, izpodrinili. Kakor se je zgodilo tudi s Slovani, ki so tod živeli pred Avari in pred starimi Madžari. Vendar to, kakor smo rekli, zdaj ni vprašanje. Kakor tudi ni vprašanje, kdo od novih Slovencev vleče svoje korenine od Antov in kdo od starih Slovencev. Vprašanje je, kako dolgo so bili slovenski predniki že ob Blatnem jezeru, preden so prišli Avari in stari Madžari. »Dejstvo pa je«, je rekel arheolog dr. Laszlo Vandor iz Goscei Muzeuma v Zala-egerszegu, ki je eden od avtorjev razstave Sedem tisočletij ob Blatnem jezeru, razstava je na ogled v soboškem Pokrajinskem muzeju, »da je imela večina krajev na tem območju slovansko ime, ki je bilo pozneje pomadžarjeno«. V eni roki eno, v drugi drugo... Gospod Vandor misli seveda na kraje ob Blatnem jezeru. Težko pa je karkoli reči o tem, če so bili Veneti resnično predniki današnjih Slovencev, pravi arheolog. Nikakor pa tega vnaprej ne izključuje. Kje pa, dopušča celo, da je sam na neki sledi, ki bi lahko prispevala k pojasnitvi tega vprašanja. Toda govorijo šele čez leta - šele takrat, ko naberejo dovolj izkopanin. Na območju med Muro in Krko na Madžarskem je bilo opravljenih premalo izkopavanj, našli so premalo arheoloških najdišč, da bi lahko že potrjevali ali zanikali neko etnografsko tezo. Kljub temu pa se zdi arheologu Vandor-ju zanimivo, da v tem prostoru med eno in drugo reko ni sledi takoimenovane belo-brdske kulture. Vandor se že veseli skupnih madžarsko-slovenskih izkopavanj. Kako bo to vplivalo na odgovor, zakaj so Madžari Prekmurce imenovali Vende, in koliko lahko razstava 7000 let življenja ob Blatnem jezeru to pojasni, mi ni povsem jasno. - Da pa sta slutnja in intuicija v arheologiji potrebni, ne zanika niti doktor Vandor. In Lev S. Klejn, avtor knjige Arheološki viri, pravi, da v arheologiji ločimo med pozitivnimi in negativnimi viri. Sklepamo lahko po tistem, kar je, in po tistem, česar ni. Tako po čevlju kot po kosu usnja, iz katerega je bil izrezan material za čevelj. Na razstavo Sedem tisočletij ob Blatnem jezeru je smiselno to dvoje vzeti s seboj. V eni roki zavest, da vsega o preteklosti ni mogoče potrditi na osnovi arheoloških virov, ampak je včasih potrebno kaj zaslutiti, v drugi pa pripravljenost na sklepanje po tistem, česar (še) ni. ...zgodovinski abecednik pa za uho Za ušesom pa je dobro imeti nekaj takoimenovanih zgodovinskih dejstev. Začenši po abecedi, ne pa po časovnem redu. Na prvem mestu so v našem primeru potemtakem Anti. Anti danes nastopajo skoraj izključno v križankah, pa še to samo v ednini. Tam, kjer piše »star Slovan«, je potrebno vpisati Ant. Sploh pa naj bi to bile »nekatere skupine slovanskih plemen v času selitve Slovanov na Balkanski polotok«. Prvič jih omenja zgodovinopisec Jordan v 4. stoletju, v 6. stoletju med njimi in Slovani naj ne bi bilo razlik. Potem pa so nenadoma spet skupaj s Slovani napadli Bizanc. Vrag vedi, kako so se potem naenkrat spet odločili, da so se začeli razlikovati. Bizantinci so z njimi pozneje, čeprav so jih napadli, sklenili zvezo, da bi se skupaj borili proti Avarom. Ki pa so Ante potem pospravili in po letu 602 se o njih ne piše več. Avari so tudi Obri imenovani. V Karpatsko dolino so prišli v drugi polovici 6. stoletja: 567. so skupaj z Lango- bardi uničili Gepide, nakar so nekako še Langobarde pripravili do tega, da so odšli v Italijo. Bizantinci so jih enkrat pošteno namlatili, to naj bi izkoristili Slovani, ki da so dotlej v Podonavju živeli pod njihovo oblastjo, in kakor kaže, so se Avari Slovanom po vsem tem na veliko posvetili, pritiskali so nanje tako dolgo, da so si ti okrog 744. v pomoč poklicali Bavarce in tako prišli pod njihovo in Frankovsko nadoblast. Franki so za nameček spravili iz zgodovine tudi Avare, uničili so jih v vojnih pohodih okrog leta 800. Balkanski polotok so tisti čudni kraji, kamor naj bi potovali stari Slovenci, da bi prišli v svoje današnje kraje. Kar je po vsej priliki debela neumnost, ki meče čudno luč na vse te antsko-varvar-ske zgodbe. Zakaj naj bi namreč tisti, ki so se mudili, recimo, tam nekje na današnjem Slovaškem ali okrog Dunaja, šli na Balkanski polotok in potem ob tem sem nazaj v panonske ali alpske kraje? Tudi arheolog Vandor pravi, da so Slovani živeli ne samo okrog Blatnega jezera, ampak tudi na tleh današnje Avstrije. Prav težko je verjeti, da bi Čehom in Slovakom kdo kdaj pripovedoval zgodbo o balkanski naselitveni smeri. Nam pa so jih, celo častiti gospod Finžgar je svojega Iztoka Pod svobodnim soncem podil tam okrog, preden je prišel sem gor na sever. Slovanski Veneti so po abecednem vrstnem redu bolj zadaj, po časovnem pa čisto na začetku. Po pisanju slovaškega zgodovinarja Paula Josefa Šafarika (1795-1861) se prvič omenjajo tam okrog leta 750 pred Kristusom, ko so Grki po »nekem določenem, vendar temnem izročilu«, zvedeli, da ob reki Eridan, ki se izliva v »severozahodno morje«, živijo Veneti, in da je v njihovi deželi ogromno jan-tarja. Z venetologi naprej Naši uradni slovenski zgodovinopisci so si to in drugo Šafarikovo pisanje, v katerem govori o venetskem izvoru Slovanov, zataknili za uho že zdavnaj. Tako pravijo slovenski venetologi Bor, Šavli in Tomažič. Po njihovem so Veneti predniki Slovencev, povrhu pa tudi »prvi narod, ki je iz indoevropskega ljudstva na- stal v Srednji Evropi«, Veneti so po trditvah omenjenih ve-netologov nosilci kulture žarnih grobišč, ki se je razvila že v 13. stoletju pred Kristusom. Današnji Slovenci smo jasni in razločni potomci Venetov, vendar je ideolo-gizirano zgodovinopisje, ki je moralo sodelovati pri ustvarjanju »bratske in enotne skupne jugoslovanske daljne preteklosti«, to načrtno ignoriralo. Šafarik torej nima prav, toda še manj prav imajo »pro-jugoslovanski zgodovinopisci«. Po mnenju venetologov je njihova terapija o pradomovini Slovencev nekje za Karpati povsem neutemeljena in anahronistična. TelBMji na »izsiljenih akademskih^Oom-nevah in na povsem samovoljnih razlagah na osnovi arheoloških najdb, ki satne po sebi niti nimajo ustrezne dokazne moči, ker jih lahko povezujemo tudi z različnimi, celo nasprotujočimi si razlagami. Tako pišejo v knjigi z naslovm »Novo sporočilo knjige Veneti naši davni predniki«. V tej knjigi je zapisana tudi ugotovitev, da se Slovani nikjer in nikoli niso imenovali Veneti,« le pod Madžari so Slovenci tudi sami uporabljali zase ime Vendi.« Ugotovitev je kajpak resnična s tem dodatkom, da je zunaj dvoma edino to, da so Madžari tako imenovali prekmurske Slovence. Ali pa so se tako imenovali tudi Slovenci sami, je drugo vprašanje. Živi in mrtvi so bili pomešani med seboj Zmeda o resnični etnoge-nezi Slovencev je očitno popolna in arheologi po besedah arheologa Vandorja še zdaleč ni tista, ki bi jo lahko kar tako razpletla. Kdor bi od razstave, ki je na ogled v soboškem Pokrajinskem muzeju, pričakovali kaj takega, bi pričakoval preveč. Razstavljeni predmeti so pač manjši del že dolgo znanega arheološkega gradiva, ki mu pravijo »Keszthelyska kultuna skupina«. In nič drugega. O Vendih oziroma Venetih na razstavi torej ni mogoče izvedeti nič »nadaljnjega«. Vemo samo za to, je rekel doktor Vandor, da so se ljudstva med seboj mešala, o kakšni nacionalni ali etični pripadnosti pa ni na predmetih ničesar. Tisto ljudstvo, ki jo prišlo na novo področje, je nekaj sprejelo in nekaj dalo. Tatarska ljudstva, ki so navalila na Slovane ob Blatnem jezeru, so od njih, saj so bila ta ljudstva nomadska in trdnih bivališč niso poznala, sprejela način gradnje bivališč. Pokopavali pa so se različno, nadaljuje Vandor. Panonski Avari so se pokopavali skeletno, grobišča Slovanov pa so bila žarna. »Našli smo grobišča, na katerih so bili sredi pokopani Avari, naokrog pa v žarah Slovani. Imamo tudi primer, ko je bil avarski skelet pokopan ob slovenski ženski, katere ostanki so bili upepeljeni in spravljeni v žari.« To, da je bila oseba v žari slovanskega porekla in ženskega spola, se v arheologiji sklepa po dveh biserih in sponki - kar vse so tudi našli v žari. Po letu 833 je moravski knez Pribina iz Nitre skupaj s svojim sinom Kocljem na otoku z imenom Blatenski kostel (Zalavar) dal zgraditi utrdbo. Leta 850 je bila v Bla-tenskem kostelu zgrajena prva cerkev, pozneje pa še nekaj drugih, pravijo viri. Okrog cerkva so bili grobovi, ki so za arheologe najpomembnejša najdišča. To zadnje dobro tisočletje od Pribinovega in Kocljevega časa sem, je od vseh sedmih, kolikor jih zajema razstava, Še najbolj enoznačno in najbolj verjetno pojasnjeno. Še najbolj, nikakor pa ne popolnoma. Za one čase pa je potrebno in bo na veke vekov ostalo potrebno imeti, kakor smo rekli, slutnjo in pa zmožnost, da se sklepa po negativnih virih - tudi pot tistem, česar ni. Štefan Smej Slovanska žara, v kakršni je ležala mlada Antka KAJ POMENIJO SANKCIJE VARNOSTNEGA SVETA ZA JUGOSLOVANSKI ŠPORT JUGOSLAVIJE Ne bo^H Če je vsaj ena od drastičnih sankcij Varnostnega sveta OZN imela takojšen učinek, je to prav gotovo prepoved sodelovanja jugoslovanskih športnikov na mednarodnih športnih tekmovanjih. Resolucija 757, ki se nana- kazen Iraka je le v tem, da ša tudi na športna tekmova- malokdo želi stopiti na nje- nja, je povzročila v Beogradu ogorčenje in proteste na način: »Tako drastično kot mi, ni bil doslej v Evropi še nihče kaznovan, pa tudi v svetu razen kakšnega posamičnega primera ne pomnijo kaj takega.« Svet se vendar mora strezniti in razumeti svojo napako, pravijo, saj nikakor ne more kaznovati »nedolžnih« športnikov, ki kot Aliče v čudežni deželi živijo neko svoje zasebno življenje, popolnoma ločeni od svojih sodržavljanov. Z drugimi besedami, šport bi po njihovem mišljenju moral biti povsem neodvisen od politike, s katero športniki nikoli niso imeli nikakršnih skupnih točk. Zato nikakor ne bi bilo pošteno, če se jugoslovanski športniki, ki že čutijo učinek sankcij (nogometaši ne sodelujejo na evropskem prvenstvu na Švedskem) ne bi smeli udeležiti vsaj olimpijskih iger v Barceloni. Če že ne drugače pa vsaj pod olimpijsko zastavo. Ravno zato v tretji Jugoslaviji nestrpno pričakujejo zasedanje Izvršnega odbora Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki proučuje vpliv sankcij Varnostnega sveta ZN proti Jugoslaviji na nastop športnikov iz te države na olimpijadi v Barceloni. Eden od predstavnikov Mednarodnega olimpijskega komiteja Raymond Gafner pravi, da odločitve ZN ne zavezujejo le tega, saj njegove članice niso države, pač pa nacionalni olimpijski odbori. Vendar pa je Gafner poudaril, da se v resoluciji Varnostnega sveta med ostalim apelira tudi na vse mednarodne organizacije, naj upoštevajo sankcije, kar zelo zmanjšuje možnosti prihoda športnikov ZR Jugoslavije v Barcelono. Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch smatra, da bo IO MOK upošteval sankcije proti Jugoslaviji. »Olimpijske igre so bile že prevečkrat v svoji zgodovini obremenjene s problemom hladne vojne in ne smemo dovoliti, da bi letos Jugoslavija povzročala težave.« Dosedaj je izključitev iz Mednarodnega olimpijskega komiteja, a tudi iz večine tako imenovanih mednarodnih športnih zvez, kar je najhujša športna sankcija, doletela le Južnoafriško Republiko. Olimpijsko gibanje je reagiralo in izključilo Južno Afriko zaradi aparthaida ter tako ostalo zvesto svojim načelom rasne enakopravnosti. Logično je bilo pričakovati tudi mednarodno športno izobčenje Iraka, zaradi zalivske vojne, napada na Kuvajt in Izrael ter zločinov nad Kurdi. Vendar je do neke mere skesano obnašanje Sadama Huseina po »puščavskem viharju« zaščitilo Irak pred športnimi sankcijami. Edina gova tla. Mnogi so želeli v času vojne zamrzniti športno sodelovanje s to državo in sabotirati tekmovanja, na katerih so nastopali iraški športniki, vendar so neke čudne sile in celo MOK poskušali ublažiti stanje. Tako niti FIFA (mednarodno združenje nogometnih zvez) ni poskušala obnoviti sankcij proti Iraku, ki so ga doletele zaradi iransko - iraške vojne. Irak štiri leta sicer ni mogel gostiti mednarodnih tekmovanj, vendar pa so se Iračani za velika tekmovanja pripravljali v tujini, med drugim tudi v Jugoslaviji. Če samo preletimo povojna leta in takratne olimpijade, bomo kmalu ugotovili, da se je svet kot po pravilu skoraj vedno pred pričetkom olimpijade znašel v nepričakovanih krizah in tudi v velikih napetostih. Od tod verjetno tudi izvirajo Samarancho-ve besede, ko pravi, da bo MOK verjetno sprejel sankcije ZN proti Jugoslaviji, saj so bile olimpijade pogosto obremenjene s posledicami hladne vojne. Olimpijske igre leta 1956 so minile v senci vojne na Bližnjem vzhodu in agresije varšavskega pakta na Madžarsko, kar je privedlo do tega, da nekatere države niso želele sodelovati na olimpijadi v Melbournu, nekatere pa so zopet zahtevale od MOK-a, naj nekaterim državam prepreči sodelovanje, do česar pa ni prišlo. Tudi v Mehiki je pred olimpijado 1968. leta prišlo do streljanja in mrtvih, podobno kot štiri leta kasneje v Miinchnu (napad arabskih teroristov na izraelsko reprezentanco). V komemoraciji v spomin ubitih izraelskih športnikov so sodelovali športniki vseh dežel, razen arabskih. Egipt je takrat zapustil olimpijado in se ni udeležil nadaljnjih tekmovanj. Pred temi olimpijskimi igrami so na zahtevo tridesetih nacionalnih olimpijskih komitejev afriških držav izključili tudi rasistično Rodezijo. Ogromno bojkotov so zabeležili na olimpijadi v Montrealu 1976 in na naslednjih dveh olimpijadah potem. Montreal je zapustilo 27 afriških, ena azijska in ena južnoameriška država zato, ker so »nekakšni novozelandski športniki« imeli turnejo po Južni Afriki. Olimpijado v Moskvi 1980 so bojkotirali Američani, pridružilo pa se jim je še 56 držav, zaradi ruskega napada na Afganistan. Sovjeti so štiri leta kasneje Američanom vrnili milo za drago in seveda s sabo potegnili svoje satelitske države. Vsekakor pa bo zanimivo videti, kako se bo MOK odločil glede predvidenih športnih sankcij proti Jugoslaviji. KAM JE ODŠEL DOBIČEK BANK AUSTRIE? TUJCI NAS ROPAJO Ta teden smo v redakciji prejeli vabilo Stranke neodvisnih za novinarsko konferenco z dokaj nenavadnim dnevnim redom, kar od dveh točk dnevnega reda še zlasti velja za prvo: »Zakaj imamo še vedno velik interes tujcev za vlaganje v Republiki Sloveniji, ko pa podatki kažejo, da »dobička« ni. Posebej bomo govorili o Bank Austria Ljubljana ob prisotnosti nekaterih slovenskih delničarjev te banke«. Iz vabila je bilo še razvidno, da bo novinarsko konferenco vodil Janez Dolenc, diol. oec., član vodstva Stranke neodvisnih, sicer pa direktor podjetja Kompas Hertz. Dolenc je na konferenci začel s splošnimi ugotovitvami o nujnosti in interesu, da v Slovenijo pride tuji kapital, o tem, da nas bodo tujci pokupili itd. Potem pa je polagoma prešel na konkretne izkušnje, ki smo si jih doslej v Sloveniji že nabrali v poslovanju in sodelovanju s tujimi vlagatelji. Tu so stvari nenadoma postale bolj konkretne. Njegova prva ugotovitev je bila, da si z nekontroliranimi prodajami domačih podjetij tujcem delamo medvedjo uslugo. Po njegovih besedah je največji problem; da tuja podjetja (tako kot naša) ne izkazujejo dobička, temveč poslujejo s tako imenovano pozitivno ničlo. Zvedeli smo, da ima Dolenc takšne podatke za več tujih ali mešanih podjetij, ki pa jih iz razumljivih razlogov ni hotel konkretno imenovati. Brez dlake na jeziku je spregovoril edino o Bank Austrii, katere delničar je tudi Kompas Hertz. Kot je znano, je bila ta banka ustanovljena lani, njen ustanovitveni kapital pa je znašal 60 milijonov šilingov. Avstrijci so imeli sprva v svojih rokah 60 odstotkov del- nic, 20 odstotkov je bilo Slo-venijalesovih, preostalih 20 odstotkov pa je odpadlo na več manjših prereferenčnih delničarjev. Med slednjimi sta tudi Zavarovalnica Triglav in Kompas Hertz. Po zagotovilih predstavnikov obeh podjetij sta se njuni hiši odločili za vlaganje v to banko zaradi pričakovanega dobička. In se pri tem tudi pošteno zmotili. Večinski delničarji Avstrijci so namreč po zaključni bilanci za lansko poslovno leto izkazali minimalni profit v višini milijon tolarjev, hkrati pa so se odločili, da tudi iz naslova te mizerije ne bodo izplačali nobenih dividend. To so storili tem lažje, ker je Banka Austria v enem letu postala resnično skoraj v celoti avstrijska banka. Slovenijales je iz (ne)znanih razlogov svoje delnice prodal, tako da so se v vodstvu banke zbrali razen enega Slovenca sami Avstrijci. Vse je legalno... In kje je dobiček? Na tej točki se seveda začenja nova in za novo slovensko demokracijo zelo žalostna zgodba. Danijel Malenšek iz Liberal- ne stranke, ki je tudi sodeloval na tej novinarski konferenci, je stvar metaforično primerjal z ovcami in volkom. Ovce naj bi bile kajpak naša podjetja, ki se prerivajo med sabo in prav tako ne izkazujejo dobička. Toda to na ravni nacionalne ekonomije ni škodljivo, saj dobiček v takšni ali drugačni obliki ostaja v Sloveniji. Popolnoma druga zgodba pa se začenja, ko se med te ovce celo z blagoslovom domačih lovcev priklati volk. Profit v tem primeru seveda ne ostane več v Sloveniji, temveč navkljub zatrjevanju ljudi iz Bank Austrie lepo skozi najrazličnejše kanale in mahinacije polzi v Avstrijo. To pa pomeni, da Avstrijci kapitala ne reinvestirajo pri nas, temveč v Avstriji in drugod. Stvar je na dlani: obubožano slovensko gospodarstvo in varčevalci tako pomagajo ustvarjati nova delovna mesta v Avstriji, in to v času, ko imamo doma kronično pomanjkanje zaposlitev ali zbirajo kapital za odkup novih dobrin pri nas. In kaj je z nadzorom? Nič! Po zatrjevanju Janeza Dolenca tudi ne gre za nelegalno skrivanje dobička. Vse je legalno, kar je razbrati tudi iz revizije poslovanja te banke, ki jo je opravila za to pristojna agencija ■ Interkontrol z Dunaja. Ključni problem je namreč v naši zakonodaji (še zlasti: v zakonu o bankah in zakonu o računovodstvu), ki je docela neuporabna, ko gre za poslovanje tujega podjetja na naših tleh. Toda vendarle: kam je šel dobiček, ki je bil ustvarjen? Da je to res, lahko razberemo tudi iz podatka, da je Bank Austria lani opravila 12 odstotkov vsega plačilnega prometa slovenskega gospodarstva s tujino. Glede tega prav tako ne gre prezreti množičnega vlaganja deviz domačih varčevalcev, ki v tej banki še vedno vidijo hišo, v kateri so njihove devize varno naložene. Tembolj, če imamo pred očmi neresnična zatrjevanja predstavnikov te banke o garancijah, ki naj bi jih med drugimi zagotavljali tudi mesto Dunaj in avstrijska država. Po zatrjevanju sklicateljev tiskovne kon-ferdrice naj bi bila to debela laž. Na neposredno vprašanje, kje se skriva dobiček, je Dolenc odgovoril, da tega najdemo v rezervaciji, obveznih rezervah, v predplačilu najemnine (60 milijonov SLT), itd. Danijel Malenšek pa, očitno tudi zelo dobro obveščen, brez dlake na jeziku govori o transakcijah te banke, ki se skozi hipotekarno obliko dajanja kreditov za oderuške obresti postopoma polašča zajetnega kosa slovenske družbene lastnine. S tem problemom se bomo v Sloveniji kmalu soočili. Vsekakor takrat, ko bo že prepozno. Preti nam katastrofa Janez Dolenc je poudaril, da govorijo o Bank Austrii pač zato, ker so v njej tudi sami delničarji, da pa bi lahko govorili tudi o drugih podobnih primerih, vendar tega iz najrazličnejših vzrokov ne bodo počeli. Ker pa je zelo jasno, da smo doslej v Sloveniji s tujimi vlaganji veliko več izgubili kot dobili, pripravljajo poslansko vprašanje, ki ga bo v slovenski skupščini najverjetneje sprožil predstavnik Liberalne stranke. S tujimi vlaganji pri nas smo doslej v Sloveniji zelo poceni spustili iz rok predvsem kolikor toliko dobre firme, ki bi jih lahko ob subtilnejši politiki domače vlade sami sanirali. Tujci so v mnogih primerih prišli praktično zastonj do nekdanjih naših trgov, tehnologije, znanj, dobrih kadrov, uveljavljenih blagovnih znamk, mi pa smo predvsem izgubili precejšnje število delovnih mest, medtem ko nam zdaj nekontrolirano in brez vsake koristi polzi iz rok tudi dobiček. Kot smo slišali, se kaj podobnega v sosednji Avstriji niti slučajno ne bi moglo zgoditi, da o Nemčiji niti ne govorimo. Problem je prerasel poslovni značaj in prehaja že v političnega, je dejal Janez Dolenc. Skupna ugotovitev prisotnih je bila, da imamo Slovenci svojo državo tudi zato, da v prvi vrsti ščiti domači kapital. Da je to počela doslej zelo slabo, je razumljivo iz več razlogov: nimamo izdelane zakonodaje, ne pravih predstavnikov domačega kapitala, tujcem se za majhne denarje prodajamo tudi iz političnih razlogov itd. Skratka: tuja vlaganja da, vendar skladno z evropskimi pravili igre. Če tega ne bomo pravočasno spoznali in temu primerno tudi ukrepali, nam iz te zgodbe preti velika nevarnost, ki lahko dobi razsežnosti nacionalne katastrofe. Slovenska vlada ob tem niti trenutka ne bi smela več stati križem rok. Ivo Kuljaj IRA IN BRITANSKI OBVEŠČEVALCI UMAZANA VOJNA V ULSTRU Britanska vojna obveščevalna služba v Severni Irski je dostikrat vnaprej vedela, da ulsterski protestanti priprav-ljajo'umore, vendar pa teh umorov ni preprečila. To trdijo številna britanska sredstva obveščanja, ki se sklicujejo na vire informacij v varnostnih silah, in pri tem navajajo čuden primer Briana Nelsona, dvojnega agenta, ki se je tudi sam zapletel v pripravljanje atentatov in je sedaj končal v zaporu. Nelson, protestant iz Belfasta, je bil nedavno obsojen na deset let zapora zaradi sodelovanja v načrtovanju umorov. Delal je za eno od vej britanske vojno obveščevalne službe. Po ukazu svojih nadrejenih je pristopil tudi k protestantski paravojaški organizaciji Združenje za obrambo Ulstra, z nalogo, naj vohuni in obvešča o njenih načrtih. Znotraj te organizacije so Nelsonu kmalu zaupali zbiranje podatkov o članih in simpatizerjih IRE, ki so bili potrebni za organiziranje njihovih umorov. O planiranih atentatih je moral Nelson javljati tudi svojim skrivnim šefom v vojni obveščevalni službi. Ti pa bi morali o tem obvestiti alstersko policijo, ki bi naj te umore preprečila. Na ta način so preprečili umor republikanskega prvaka Gerrya Adamsa, ki so ga načrtovali protestantski teroristi. Pogosteje pa je vojaška obveščevalna služba, ko je zvedela za načrtovane aten- tate, molče dovoljevala, da so jih teroristi izvedli. Na ta način so pripadniki protestantskega podzemlja ubili enega najbolj znanih ul-sterskih advokatov Pata Fi-nucanea, ki je na nekem procesu branil pripadnike IRE. Četudi je Nelson o tem obvestil vojaško obveščevalno službo, ta o načrtovanem atentatu ni obvestila ulster-ske policije. Pat Finucane je bil ubit pred očmi svoje žene in otrok. Vzrok za takšno ravnanje vojaških obveščevalcev so bili po vsej verjetnosti slabi odnosi med njimi in ulster-sko policijo, ki je imela tudi svoje obveščevalce. Spori med tema dvema organizacijama so dosegli vrh z umorom dvojnega policijskega agenta Brendana Da-visona, 1988. leta. Davison, ki se je uspel pririniti visoko v hierarhijo IRE, je bil eden od najboljših vohunov, ki jih je ulstrska policija kdajkoli imela. Tudi danes sumijo, da so vojaški obveščevalci namerno dovolili, da protestantski teroristi ubi- jejo policijskega agenta. Pri načrtovanju tega umora je pomembno vlogo odigral tudi Brian Nelson. Obstajajo dokazi, da je bil Nelson vmešan v načrtovanje kar desetih atentatov, od katerih so nekateri uspeli, drugi pa ne. Nekateri od njegovih šefov v vojaškoobveš-čevalni službi so postali zaskrbljeni, saj je bilo Nelsona vedno težje kontrolirati, vendar pa so ga drugi pri njegovem delu še spodbujali. Tako je, medtem ko je v Ulstru deloval kot dvojni agent, uničil več življenj kot pa jih je rešil. Vojni obveščevalni službi očitajo, da podatkov, ki jih je dobila od Nelsona, ni izkoristila, da bi preprečila umore in zaprla člane protestantskih odredov smrti. Takšno oklevanje je nedopustno, kadar gre za pripadnike IRE. Britanski komandosi so do-sedaj ubili številne člane IRE, pri tem pa uporabljali podatke vojaških obveščevalcev. Na ta način so aretirali tudi mnoge pomembne člane IRE. Umazano ulstersko vojno, ki jo je Nelson vodil na račun vojaško obveščevalne službe, je plačal z desetimi leti svobode. Kljub temu pa mnoge skrbi, ker so njegovega glavnega predpostavljenega, človeka znanega samo kot »polkovnik J«, odlikovali za zasluge v tej podzemni vojni. SOJENJE MAJORJU JA D. RADOVANOVIČU OBTOŽENI V PRIPORU V Kranju se bo 23. junija nadaljevalo že začeto, kasneje prekinjeno, sojenje Danilu Radovanoviču, majorju JA, ki je odgovoren za uboj dveh avstrijskih novinarjev na Brniku v času agresije na Slovenijo. Namestnik javnega tožilca nem pravu prepovedan, poje spremenil obtožnico, ki služil se je načina, zaradi ka-bremeni Radovanoviča upo- terega je več ljudi umrlo, rabe nedovoljenih bojnih V vozilu, na katerega je 28. sredstev. Predpostavljajo, da junija lani streljal poročnik je v času oboroženega napa- Stanko I., sta umrla avstrij-da on ukazal takšen način ska novinarja Nicolas Vogel borbe, ki je po mednarod- in Norbert VVeiner. Kot je znano, je glavni proces, ki se je začel januarja letos, prekinjen po dveh dneh, obtoženi pa je v priporu. Višje sodišče je ugodno odgovorilo na pritožbo tožilstva in odbilo predlog Rado-vanovičevega odvetnika, da bi obtoženega izpustili iz pripora proti kavciji v vrednosti 7 milijonov slovenskih tolarjev. NAVALI NAROD Niti sesedel se ni še prah okrog ponujenega bogatenja po sistemu Catch the cash, že naivnežem ponujajo novo inačico: Action Corporation System, računalniško sistemsko skupnost. Slovenija bi naj bila kot prva država priključena v sistemsko skupnost, ki funkcionira podobno kot znani Fair Play ali še bolj popularni Catch the cash in Turboma-tic. Dobro izučene mešetarje nove limanice za naivne Slovence je moč srečati že po vsej državi, ko »predstavljajo« način, kako s sorazmerno majhnim vložkom (za koga le) priti do 100 in več tisoč mark. Zanimivo je, da tudi resna opozorila in nedolžne žrtve ne morejo otrezniti naivnežev, ki vsako novo igro sprejemajo za čisto zlato, čeprav so se že pri prejšnjih opekli. Medtem ko je usahnila reka Slovencev, ki so v Avstrijo na skrivaj tovorili svoj in tuji denar, da bi ga tamkaj vložili v izogib »prekinjene verige« in nato mesece potrpežljivo čakali, kako se bo reka mark obrnila v toku, jim organizatorji prihajajo domov. Med žrtve so razposlali dobro na- učene govorce, ki javno ali na skrivaj agitirajo nove žrtve za novo igro. Marsikatera žrtev te prepredenosti išče rešitev v izposojanju, da bi z novo igro prišla vsaj do tistega denarja, ki ga je v prejšnji igri izgubila. TERORIST GORRI Iz krogov, ki so blizu članov posebne komisije za proučevanje tajnih arhivov bivše Sovjetske zveze, je prišla vest, da so odkrili posebne tajne dokumente, iz katerih je razvidno, da je bivši predsednik Mihail Gorbačov sodeloval z mednarodnim terorizmom. To senzacionalno vest, ki jo je objavila agencija RIA, ni nihče zanikal, vendar pa je podpredsednik in minister za informiranje ruske vlade Mihail Poltoranin ni potrdil. Dejal je le, da odkrite dokumente analizirajo, vendar pa za sedaj ne more dati natančnejših informacij. V Arhivih predsednika SSSR in Politbiroja KPSS so dokumenti, iz katerih je razvidno, da so številni višji partijski funkcionarji podpirali in financirali mednarodni terorizem. »Ko bodo ti dokumenti analizirani, bodo rezultati objavljeni«, je izjavil Poltoranin. 27. STRAN_______________________________________________________________17, junija________________________________________________NOVf i DOBA ^lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^ i NAGRADE ZA ZVESTOBO NAGRADE ZA PRIJATELJE I VELIKA NAGRADNA IGRA ZA NAŠE STARE IN NOVE NAROČNIKE I Velika nagradna igra NOVE DOBE, v kateri lahko sodelujete vsi, ki ste se že naročili ali se še boste naročili na naš časopis. Pri žrebu bomo upoštevali vse naše stare in nove naročnike, ki imajo plačano naročnino za najmanj tri mesece. 1. nagrada - TV sprejemnik 2. nagrada - Videorecorder 3. nagrada - Glasbeni stolp 4. nagrada - 10 dnevni paket za 1 osebo v Rogaški in 10 tolažilnih nagrad. Preverite, če ste že naš naročnik! ŽREBANJE BO 25. JULIJA 1992 1/2 KG ZLATA ZA POL LETA ZAUPANJA IN LAPTOP VEDA 386 SX in brezplačni mali oglas v 2X vrednosti vplačane naročnine dobi izžrebani naročnik, ki vplača polletno naročnino, ki znaša 1.920 SLT. siiiiiiiiiiiiiiiiiilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll11111111111111 MALI OGLAS ZASTONJ kupom MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. NAROČILNICA Ime..............-.................priimek naslov..................................... naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov Na gornji naslov mi pošljite....................izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika NOVA DIMENZIJA V PROFESIONALNEM RAČUNALNIŠTVU AREAL' AREAL WMl + Zanesljiv in izmenljiv trdi disk ^ Komercialno zanimivo NOV TRDI 2,5” DISK Visoka tehnologija našega ameriškega partnerja ter naše znanje in izkušnje, dajejo kontrolirano varnost vašim računalniškim podatkom. r «1 rdi diski so najbolj drag in kritičen element vsakega računalnika. V kolikor se pokvari ali pa je dostopen nepoklicanemu uporabniku, lahko nastane na uporabnikovih podatkih, spravljenih v takšnem disku nepopravljiva škoda, oz. ti podatki lahko pridejo v neprave roke. Do okvare pride v večini slučajev zaradi kratke življenske dobe večine starejših in tudi novejših diskov. V zadnjem času pa so te okvare še zlasti pogoste na prenosnih računalnikih, ki se močno uveljavljajo, saj so le ti izpostavljeni stalnim tresljajem in sunkom, kar je lahko fatalno za vgrajeni disk in v njem spravljene podatke. Podjetje VEDA je na sejmu CEBIT 92 v HANOVRU, predstavila rešitev, ki močno zmanjšuje zgornjo problematiko. Gre za vgradnjo izmenljivega trdega diska, ki zdrži dokaj hude mehanske obremenitve in ki ima veliko kapaciteto, dolgo življensko dobo ter zelo malo porabo ( le 1.5 W ). Ker je disk lahko tudi izmenljiv je tudi v varnostnem pogledu izredna pridobitev, saj ga uporabnik po prenehanju dela z računalnikom enostavno potegne iz računalnika ter ga spravi v trezor. Opisane lastnosti in prezentacija te rešitve, na CEBITU je botrovala temu, da se je med drugimi za tak računalnik odločila tudi nemška finančna policija. ZA STARE IN VSE NOVE TIPE RAČUNALNIKOV Podjetje VEDA iz Ljubljane vabi vse, ki jim je varnost podatkov najpomembnejša, kakor tudi proizvajalce računalniških sistemov, na demonstracijo. Zaradi lažjega planiranja terminov, VEDA prosi , da eventuelni obisk najavite po telefonu oz. po FAKSU. TEHNIČNI PODATKI ZA 2,5" TRDI DISK: Nov izdelek je zanimiv za končnega uporabnika, ki mu stari trdi diski grenijo življenje, kakor tudi za proizvajalca novih sistemov. rjp rdi diski so tudi najdražja komponenta vsakega računalnika. Z rešitvijo, ki vam jo ponujata tako ameriški AREAL kot slovenska VEDA ki se dogovarja za postavitev tovarne teh diskov v Sloveniji za celotno evropsko tržišče, se cena tega novega tehnološkega čudeža bistveno ne razlikuje od cene po kapaciteti podobnih diskov. To je še zlasti pomemben faktor, saj je ta disk primeren tudi za zamenjavo v starih računalnikih, ki jim z obstoječimi diski poteka življenska doba. Novi izmenljivi disk, ima tudi to prednost, da jih je lahko več na enem sistemu. To pomeni večji izkoristek enega računalniškega sistema in s tem znižanje stroškov nabave večih sistemov. Vsak uporabnik je odgovoren le za svoj disk, in ni več izgovorov, da je nekdo tretji uničil podatke. IDEALNO ZA: - BANKE - PODJETJA - TRGOVINO - ZDRAVSTVO - POLICIJO - VOJSKO in za vse tiste, ki so jim podatki več vredni od najboljšega računalnika. ♦♦♦ INFORMACIJE: 1 60, 80, in 120 MB, dobava takoj 2 180, 240 in 300 MB, konec 1992 3 Povprečni pristopni čas pod 19ms VEDA d.o.o. Ljubljana Brnčičeva ul. 31/1 Obvoznica za Maribor, prvi semafor pred Črnučami desno, (v stavbi UNIŠ TOS) 4 Odpornost na udarce do 130 G !!! Disk je lahko izmenljiv ali stalen, vmesnik je AT-BUS, dolga življenjska doba je povečana tudi zaradi nizkih obratov diska in je nad lOO.OOOh Tel.: 061 374 740 FAX: 06I 374 063 NOV/! f DOBA Avtomobili FIAT 126 BIS, letnk 1990, rdeče barve, prevoženih 13.000 km, prodam. Tel.: 063/ 411-421. Z 101, letnik 1977, neregistriran, v voznem stanju, rezervni motor Z 101, 4 kg barve za lakiranje avta, prodam ali menjam za APN 4. Žaberl Jože, Vinski vrh 17, 63264 Vinski vrh/ Slivnici MALI OGLASI f-.-: Ostalo ENOSOBNO STANOVANJE s teraso, 41,87 mV prodam, v Šempetru. Tel.: 063/701-182, dopodlan TRAKTORKSO ROTACIJSKO KOSILNICO britev 165, novo, prodam 20% ceneje. Tel.: 063/441-421 MANJŠO HIŠU 40 a zemlje, 108 a gozda v Šmarju pri Jel- ^LCn*EWW flncioHSkiJHA 'DZŽKJJHZ. ORGSVHjZACm ZA jTJlfLJVKP, KORpJ-KP INICIATIVNI ODBOR SLOVENSKE NACIONALNE STRANKE ZA ŠTAJERSKO VABI V PONEDELJEK, 22. 6. 1992, OB 18. URI V NARODNI DOM CELJE (SPODNJA STRANSKA DVORANA) VSE ČLANE IN SIMPATIZERJE NAŠE STRANKE NA PREDVOLILNI ZBOR SNS, KI BO HKRATI USTANOVNA SKUPŠČINA. GOST BO G. ZMAGO JELINČIČ - PREDSEDNIK SNS. me. ODBOR SNS ZA ŠTAJERSKO šah, prodam. Tel.: 063/24-931, dopoldan ŠTEDILNIK 2 plin + 2 elektrika, ter dve preprogi, prodam. Tel.: 063/37-736 dopoldan DVOSOBNO STANOVANJE ODDAM v najem v Celju. Inf. po tel.: 063/26-781 PARCELO ZA VIKEND s hišno številko, gozd s travnikom, skupno 8 ha, na lokaciji Kum nad Trbovljami, prodam. Tel.: 0601/81-973 DNEVNO OMARO, francosko ležišče, kavč z 2 foteljema ter barvni tv, prodam. Tel.: 063/ 893-565 SADNO PREŠO za slame, mlin za žito na kamne (električni pogon), prodam. Tel.: 063/29-659 KOZO, staro 2 leti, odlična mlekarica, prodam. Strnad Jožefa, Ogorevc 14. 63220 Štore DVOŠOBNO STANOVANJE v Novi vasi zamenjam za podobnega bližje centru Celja. Tel.: 063/714-225 DVOSOBNO STANOVANJE v Novi vasi, prodam. Tel.: 063/ 714-225 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE oddam v najem za dobo dveh let, s predplačilom. Stanovanje je opremljeno s telefonom, centralnim ogrevanjem, v Celju. Pokličite po tel.: 063/39246, po 20. uri. PARCELO v Virštanju, blizu gostišča, prodam. Tel.: 063/37-145 CTX - 9 KW, 4 I, 80 m3, star dve leti, malo rabljen, prodam, cena 2.200 DEM. Tel.: 066/34-680 MLADO PRIJAZNO PSIČKO, kratkodlako jazbečarko brez rodovnika podarimo ljubitelju živali. Tel.: 063/35-819 ŠIVALNI STROJ na nožni pogon, dobro ohranjen, Bagat, ugodno prodam. Tel.: 063/38-119. po 16. uri. DIJAKINJA 4. letnika medicinske šole nudi varstvo otrok na svojem ali vašem domu, vse dni v tednu, tudi v nočnem času. Tel.: 063/28-642 STANOVANJE V CELJU po možnosti s telefonom nujno najamem. Tel.: 063/33-158, po 16. uri. MONTAŽNO GARAŽO iz pocinkane pločevine, dimenzij 4.80x2.80 z dvokrilnimi vrati, enokapnica, prodam, korišče-na je 6 mesecev. Tel.: 0608/61-377, cena 1.100 DEM Tel.: 063/441-215, 441-606 BIKCA SIMENTALCA 120 kg in TOMOS APN 6, tovarniško nov, ugodno prodam ali zamenjam. Tel.: 063/ 26-962 JOGI VLOŽKA, 2 kom, malo rabljena. 2 jogi podlogi, novo okno 140 x 80, nerabljen tapi-son, prodam. Tel.: 063/ 26-284 STANOVANJE s telefonom najamem. Tel.: 063/ 38-891,do 9. ure zjutraj AKVIZITERJEM za prodajo šolskih zvezkov na območju Štajerske, nudimo možnost dobrega zaslužka. Tel.: 063/ 38-891, do 9. ure zjutraj PRIPRAVNIK išče sobo z uporabo kopalnice v Celju. kozo, prodam. Somrak Vida, Lopata 62 d, Celje, od 17. do 20. ure TENIS LOPAR, nov, Slazen-ger, prodam, cena 3000 SLT. Tel.: 063/35-273 HLADILNIK, rabljen, cena 100 DEM in skoraj nov hladilnik (vgradni) za polovico cene novega. Tel.: 063/21-939 GARAŽO V CELJU, na Šlan-drovem trgu, prodam. Tel.: 063/26-296 REGAL, KAVČ, 2 fotelja in mizico, prodam, cena 12.000 SLT. Tel.: 063/27-410 STOPITE NA TRDNA TLA! L STOPITE NA H KLINKER » KERAMIČNE ¥ PLOŠČICE - V tem mesecu 20% popusta za posamezne vrste klinker keramičnih ploščic. - Velika izbira italijanske keramike za kopalnice in kuhinje. - Ugodna ponudba sanitarne keramike. - Celotna ponudba opečnih izdelkov. - Nosilci in polnila. PRODAJALNA KLINKER ie odprta vsak dan od 7. do 18. ure in ob sobotah od 7. do 12. ure. Informacije po telefonu: 063/33-421, taks: 063/31-808. Ljubečna Celje tel. 063/33-421 POREČ w SONČNE LAGUNE PRIČAKUJEJO TURISTE Ne glede na to, da so se v Istri oziroma na območju občin Poreč in Buje dogajale nekatere neprijetnosti, lahko rečemo, da gre za posamezne obračune (o tem smo že pisali). Turistični delavci so ocenili, da je na tem območju ugoden varnostni položaj. Turisti iz tujine nimajo razlogov za strah. V to smo se osebno prepričali, saj več kot dva meseca spremljamo »istrske dogodke«. Razen občasne običajne kontrole na cestah, kot se dogaja tudi v naši državi, kar je povsem razumljivo, doslej noben turist ni imel problemov ali kakšnih neprijetnosti. Tudi med potovanjem na tiskovno konferenco, ki so jo pripravili turistični delavci v poreški Plavi laguni, so nas ustavili na cesti. Mladenič z ogorelim obrazom v vojaški obleki je zahteval dokumente. Po kratkem pregledu nam je s smehljajem zaželel srečno pot, prijeten vikend in sončno vreme. Še bolje so nas pričakali v Plavi laguni, kjer so nam razložili program dvodnevnega bivanja. Plava laguna sodi med največja gostin-sko-turistična podjetja na Hrvaškem (ima okrog 1.200 zaposlenih in letni promet 115 milijonov nemških mark). Spomnimo se, da je bil v dobrih časih Poreč zmeraj šampion turizma in da je letno gostil kakih 290.000 turistov, ki so ustvarili 2.400.000 nočitev (podatki so iz leta 1990). Poleg domačih gostov prihaja največ obiskovalcev iz Nemčije, Velike Britanije, Italije, Slovenije, Avstrije in Nizozemske. Podjetje Plava Laguna ima 14 hotelov, 6 apartmajskih naselij in vil, 4 avtokampe. V enem dnevu lahko gosti več kot 24.000 turistov. V svojih turističnih naseljih ima številne restavracije, taverne, slaščičarne, kavarne, pizzerije in druge gostinske lokale. Za zabavo in razvedrilo turistov je odprtih več plesal-nih teras, diskotek, nočnih barov in igralnic, v naselju Zelena laguna pa je tudi velik zabaviščni center International club. Poleg tega ponuja podjetje široko lepezo športno rekreacijskih možnosti. Med številnimi igrišči za različne športe je tudi travnato nogometno igrišče, 53 teniških terenov, manjež za jahanje in športna dvorana. Na morju, ob najemu različnih plovil, ima Plava laguna tudi žičnico za smučanje na vodi in potapljaško bazo. Za več športov (tenis, jadranje, potapljanje) imajo tudi šole. BOLI NAS MEJA Med drugim so povedali, da je za nje Slovenija pomembno turistično tržišče in da bodo za Slovence veljale cene kot za domače goste. Vendar so dejali, da jih zelo boli meja, ki bi morala biti bolj odprta. V sedanjih razmerah pričakujejo največ od slovenskih turistov in verjamejo, da bodo znova prišli. Razlogov za strah ni, cen niso enormno znižali, slovenski gosti lahko plačajo počitnice v slovenskih bankah, popusti bodo za otroke do 14 let, ponujajo brezplačno šolo tenisa in smučanja na vodi. Ponudba blaga široke potrošnje je zadovoljiva. Begunci so v objektih, ločenih od turističnih. Vukica Vlajič MOJ ZAVIGAJ SARAJEVO - Na udaru i Bosanska Krapa - srpski teroristi so preksiuoč poslije 20 sati snažnom topnič-kom i minobacačkom vatrom napali Bosanska Krapu, javio )e Radio BiH. Agresor ]e nakon ispalienih pede-setak topničkih projektila pneao po grada 1 is pješač-kog orožja, narodi isti izvor, te dodale, da irtava ni j e bilo, ali je počinjena velika iteta. SARAJEVO - Napad na Travnik - po podacima travničke Staniče lavne sigurnosti, srpski sn teroristi s položaja na obrondma Vlažila i Komara preksinoč oko 22 sata topništvom i pjeiažtvom napali selo Torbe, ]avio je Radio BiH. Isti izvor dodajo, da je agresor tijekom noči napade prollrio i na robna področja Travnika. SARAJEVO - Bombardirana Tuzla - nakon prekjn-čeralnjeg mirnog dana, srpski sn teroristi iz nporiita na Majeviei preksinoč n 1.66 sati raketama i minoba-cačima žestoko bombardirali Tnzln. Pripadnici grad-skog MUP-a n brzoj sn akciji nhitili skupina petokolo-naia, koji sn neprijateljn označavali ciljeve svjetlos-nim signalima. LIVNO - Oživljavanje gospodarstva - o prioritetnim zadacima oiivljavanja gospodarstva na jnčeraž-njoj konferenciji za novinare n Livna govorili so predsjednik Izvrinog vijoča SO Livno Zdravko Mihailovič, sekretar Sekretarijata za posiove nprave Bolko Bakovič, v. d. predsjednika Opčinskog soda Stipo Babič i direktor nprave prihoda Branko Ivkovič. Kako je rečeno, največe itete ito ih je počinio neprijatelj n dva ratna mjeseca nanesene sn n mjesnim zajedni-cama Celebičn i Liitanima. SARAJEVO - Topništvom po Jajca - četnici so s položaja a Nadpoljn joče njutro topništvom napali naselje Carevo Polje, n rabnom dijeln Jajca, n kojem živi pretežito hrvatsko počanstvo. Teroristi sn tjekom dana otvorili topničkn vatni po naseljima Zatinja, Žal i Lončara n mnslimanskom dijeln grada. SANDŽAK - Sandžak je okupiran - Sandžak je pod potpnnom vojnom oknpaeijom. Mie od 18.000 srpsklh vojnika drži Sandžak pod opsadom, tn sn i jake tehničke jedinice i težko orožje, topovske eijevi i rakete nperene sn na središte Sandžaka. Tamo trenutačno vlada zloslutni mir. Mislim, da sankcije koje svijet podnzima pokaznjn rezultate. Nedostatak orožja kod agresora bit če odločajoči faktor koji rat noče proširiti na Sadžak i Kosovo. DERVENTA - Gat Stevens n Derventi - Ne, neče se izvršni britanski kantantor, koji je 1976. godlne n Zagrebu održao prekrasan koncert, o ovom bosanskem gradu na prvo) liniji fronta vratiti na glasbeno sceno nakon više od desetlječa stvaralačke lutnje. Gat Stevens stigao je na bojišče da bi, kao predsjednik »Muslim Aida«, podljeiio pomoč kojn je prikupila ta islamska humanitarna organizacija. Georges Stepha-nopulos, kako se ovaj britanski Grk zapravo zove, prešao je, naime, prije nekoliko godina s pravoslavne na mnhamedanslni vjero i dragi puta promijenio ime. Tako ono sada glasi: Tnssnf Islam. Dragi prijatelji! V želji da Vam vašn nesreča što više olakiamo, u redakciji našeg časopisa Nova doba odločili smo, da dvije stranice namjenimo specialno Vama. Ako nešto trebate, nekog tražite, u neizvjesno-sti ste, slobodno zorite naše brojeve: 068/441-606 ili 441-216. Sa srečom! Redakcija Nove dobe Ministar obrane BiH Jerko Doko u intervjuju za BH — Press Hrvatska vojna obrana vodi osvobodilački rat SARAJEVO - fflnistar narodna obrane Republike Bone i Hercegovine Jerko Doko n interv|n|n BH-Preun govorlo |o I o nlod Hrvatskoga rijeta obrane n borbama protlv agresora. Ministar Doko rekao je kako je HVO priznao suvereno dr-žavu Bosr.u i Hercegovinu i njezino Predsjedništvo, te objasnio da je bivša JNA na-oružala sprski narod, dok su Hrvati i Muslimani ostali kratkih rukova. Hrvatski narod u BiH tada se počeo samoor-ganizirano naoružavati, kazao je Doko, dok »Muslimani nisu bili spremni na obranu i nisu sve najozbilnije shvatili, što su platili eksodusom i pokolji-ma u Bijeljini, Zvorniku, Foči, Višegradu te ostalim gradovi-ma s večinskim muslimanskim pučanstvom«. Številka naiega ŽR, na katerega lahko nakazujete denarno pomot beguncem iz BiH, z pripisom za BiH: S0700-72S/S-S14S5. Vale prispevke bomo razdelili med begunce, ki so pomoti najbolj potrebni. Doko je podsjetio daje Bosna i Hercegovina medunarod-no priznata 7. travnja, a na njegov je prijedlog 9. travnja osnovan Štab TO BiH. Ista-knuto je da je HVO osnovan znatno prije početka rata u Sarajevu i na ciljelom tero-toriju BiH, te podsjetio kako su snage HVO-a dva mjeseca prije toga počele voditi borbe za Ravno te Kupres i Mostar. »Mora biti jasno, da jedinice HVO-a vode oslobodilački rat i vodit če ga i dalje,« rekao je Doko i naglasio kako na naj-večem dijelu teritorija HVO djeluje zajednički s postrojba-ma TO BiH, da zajednički brane Mostar, zajedno se bore u bosanskoj Posavini, zajedno su prije nekoliko dana oslobo-dili Modriču, te da je tako u Hercegovini. Bosanskem Brodu i Posavini. Doko je ista-knuo da ako dode do »nesporazuma medu njima, to treba riješiti politika.« "tv »Svrha mog djelovanja jest stvaranje jedinstvene vojske Herceg-Bosne na ciljelom njezinom teritoriju,« kazao je ministar Doko i dodao da je u torne smislu otvoren put i formiranju srpskih jedinica »kako god se one zvale, da udu u borbu, zajedno sa TO i HVO, protiv agresora iz Srbije i Črne gore i jugoslaven-ske vojske.« Kada se takve jedinice formiraju i počnu djelovati, kazao je Doko. nema nikakvih razloga da ne bu-du u jedinstvenoj vojsci BiH. Istaknuo je kako je najvažniji cilj oslobodanje države. Jerko Doko 'nije želio komentirati nejasnoče u djelo-vanju HVO-a, a opovrgnuo je i priče kako je u Busovači jedinica s Dariom Kordičem na čelu spriječila proboj jedinica TO i BiH. te naglasio da je »akcija bila zaustavljena s ove Strane.« O posljednem i najžeščem napadu na Sarajevu, koji još traje, i pozicijama branitelja grada Doko je rekao kako su branitelji odbili sve napade i neprijatelja otjerali iz nekih utvrdenja. Poslije kratkoga zatišja, kazao je Doko. neprijatelj ponovno žestoko napada topništvom iz kukavice po Mojmilu i s Mrkoviča po Vele-šičima, Koševskem brdu i Sarama. »U najnovijim obram-beno-ofenzivnim djelovanji- ŠtCTilka ŽR organizacije RK, na katerega lahko nakazn-jete denarno pomot beguncem iz BiH, z pripisom za BiH: 50101-678-M679 VisoKo*’ m i/ Soko Stntefijtki tfaueijt okruženjš tanim - enim etnUeama ometeni en pnrel nadlraaja Terltorijalne ekran«. ma branitelja poduzeto je sve do armijski tenkovi koji su ušli na područje Grbavice više ne mogu natrag i bit če uništeni«, kazao je Doko te dodao na bosansko-hercego-vačke tenkovske snage od Zenice i Visokog napreduju prema llijašu, kao i da je svaki dan sve više teritorija pod kontrolom. Odgovararjuči na upit 0 prijedlogu da BiH bude članica snaga NATO-a, Doko je rekao da se istražuju načini 1 uvjeti koji se moraju zadovoljiti da bi BiH postala članica takvoga vojnog saveza. Na pitanje o mogučnostima i izvjesnosti vojne intervencije, Doko je rekao da se agresija može zaustaviti jedino po načelu »šilom na šilu« i daje u torne smislu strana intervencija »poželjna i izvjesna.« Alija Izetbegovič: BiH se ne predaje! »Bosna i Hercegovina nete se predati, spremni smo se boriti, a mednnarodna zajedniea ima moralna obavezu, da nam pomogne,« izjavio je predsjednik Predsjedništva BiH Alija lietbegovlt. Izetbegovič ocenjuje kako »EZ još ulje dovoljno organizirana I jedinstvena da bi usvojila zajedniiku odloku i energično djelovala« u sukobu. što se tiče uloge Sjedinjenlh Država, ona je, kaše Izetbegovič, uvje-tovana izbomom kampanjom u toj zemlji: »Predsjednik Bush pailjivo prončava što bi mogao izgubiti Ui dobiti interveneijom u BiH,« dodao je. »Trenutačno se stjete dojam kako misli da bi mu intervencija mogla prou-zročiti probleme pred amerit-Hm javnim muljenjem, no n potpunosti se vara,« rekao je Izetbegovič. Predsjednik BiH »nimalo ne sumnja u činjenieu da Miloševič kontrolira ekstremiste koji bombardirajo Sarajevo«. »Miloševič je u svim detajlima or-ganlzirao agresija« na Sarajevo, dodao je. »Topovi koji da-nonočno pucajo na Sarajevo došli su iz arzenala jugoslovanske armije u ruke onih koji sn prije bili oficiri te vojske,« ustvrdlo je Izetbegovič. BR0JEVI TELEFONA U PRIHVATNIM NOVA GORICA - LOKO- STOJNA 067/21-085, PO- POHORJU 0602/68-026, 314, 0608/81-574, SLOVEN-VEC 065/49-521, NOVA GO- STOJNA 067/22-382, PTUJ RADIJE - MUTA 0602/61- SKA BISTRICA 062/810-028, RIGA - DESKLE 065/52-004, 062/771-131, PTUJ 062/771- 500, RAVNE NA KOROŠKEM SLOVENJ GRADEC 0602/41- NOVO_ MESTO 068/24-601, 542, RADOVUICA 064/723- 0602/35-110, RIBNICA 061/ 340, ŠKOFJA LOKA 064/622-ORMOZ 062/714-141, PO- 491, RADUE - RIBNICA NA 862-049, SEVNICA 0608/81- 765, ŠKOFJA LOKA 064/651- Bosanska Posavina: Slom zadnje četničke ofenzive Traži se brat, sin i muž Sestra, majka Vnea i ei-jela porodica Knnkič, traki Jon Ktmklča. Trečeg maja nestao je n Modričl. Poslednje ito znamo je, da n ga četnici odvijell n Vra-njak. Mi smo n prihvatnom centra Konstrnktor n Maribora. Bosanski Brod — Trodnev-na žestoka ofanziva srpske vojske na južnom i jugoza-padnom dijelu derventskog bojišta s ciljem spajanja čet-ničkih snaga iz Doboja s onima u opkoljenom uporištu u Podnovlju, sa sigurnošču se može tvrditi, do sada je naj-veči poraz srpskih agresora u ovome dijelu bosanke Posavine, istaknuto je na jučeraš-noj konferenciji. U neuspjelom pokušaj u proboja obrambne linije Kotorsko—J ohovac—Foča prema Podnovlju poginulo je naj-manje 400 srpskih vojnika i četnika, uništeno je šest ne-prijateljskih tenkova, dva su zarobljena, četnici su izgubili i dva oklopna transportera, dva zrakoplova, a zarobljeno je i dosta streljiva. Razbijena je i jedna cijela oklopno-me-hanizirana brigada banjaluč-koga korpusa. No, nanesene su velike štete u hrvatskim i muslimanskim selima i ubi-jen je i znatan broj civila nakon haračenja elitne četničke jedinice sestavljene od stoti-njak pripadnika tzv. črne kraljevske garde, poznatih »cr-nokošuljaša«. Večina žrtava stradala je u avionskom raketiranju i od paljbe srpskog da-lekometnog topništva. Bliskih pješačkih borbi uopče nije bilo, rekao je Vinko Begič, predsjednik Savjeta HVO-a. Za trodnevnog bjesomuč-nog napada srpski agrežttri ispalilu so na obrambene položaje HVO-a od Jahovca do Foče i Modrana ukupno Traže se mama i brat Hčerka Knnkič Kala, trail mama Ana Kanreno-vič l brata Želika. Mama Ana je do 21. S. bila a prihvatnom centra a Črnomlja, sada je nestala. Mama, javi mi se! Ja sam n prihvatnom centra Kon-strnktor a Maribora. 037, ŠKOFJA LOKA 064/621-847, ŠMARJE PRI JELŠAH 063/816-068, ŠMARJE PRI JELŠAH 063/814-950, TOLMIN 065/81-460, TREBNJE 068/48-321, TRŽIČ 064/50-444, VELENJE 063/855-313, ŠOŠTANJ 063/881-356, VIŠNJA GORA (GROSUPLJE) 20000 projektila. Samo na Modran palo je oko tri tisuče zapaljivih granata, od čega či-tava nije ostala ni jedna kuča u selu, a slično se dogodilo i u Johovcu, Ritešiču i okol-nim selima, kazao je Jožo Ča-lič, predsjednik Ratnog kriz-nog štaba iz Defvente. U pomoč opkoljenim četnicima u Podnovlju, kojima je dan ul-timatum za predaju, stigla je elitna jedinica tvz. črne kraljevske garde koja je počinila nevidene zločine čak i u srp- Traže se mama i tata Brat i sestra, Beilagič Bevad i Munezere iz okoli-ne Doboja, traže mama i tata. Sve informacije: Prihvatni centar Lendava, tel.: 069 76-974. Hvala vam! skim selima. Riječ je o drogiranim kriminalcima ubače-nim iz Srbije, koji uopče nisu znali gdje se nalaze (negdje u »srpskoj« Bosni) pa su zapa-lili i zaklali i desetak srpskih obitelji u Čivčijama. Četnici u opkoljenom Podnovlju na izmaku su snaga, ali se unatoč bezizlanom položaju ne predaju, jer ih u tom slučaju očekuje smrtna kazna od Strane vlastitih ekstremista s Ozrena, koji im ne dopu-štaju bijeg preko rijeke Bosne. Uz stvaranje uvjeta za oživljavanje civilnog života, Sav-jet HVO-a bit če zaokupljen i ubrzavanjem priprema za nove zamjene zarobljenika. Kako neprijatelj drži u zatoče-ništvu dosta civila, Savjet je osnovao posebno komisuju za zamjenu zarobljenika i prepo-ručio joj da što prije pokrene krivične postupke i kazni sve srpske teroriste koji su okrvavili ruke protiv dojučerašnjih susjeda, kako ratni zločinci ne bi bili zamijenjeni za nedužne civile. Traži ze obitclj MUjano-vič Vjekoslava. fidje sto, jeste li dobro? Ml smo a prihvstom centra Konstrnktor n Maribora. Braada Stipe 1 obitelj 061/784-099, ZAGORJE - KISOVEC 0601/71-868, ŽALEC - LETUŠ 063/885-723; JAVITE SE Hanija, Azeta i Fatima Živčič te Sufreta Hadžič, traži vas sin Safet iz Velenja. Dožite ili se barem javite na 063 855-845. Čeka NASA AKCIJA: Zbirni begunski center Konstruktor v Mariboru V tem centru je 520 beguncev iz Republike BiH, ki so našli tam toplino in zatočišče pred strahotami vojne. Z našo in vašo denarno pomočjo smo kupili mleko, ki ga bodo deležni vsi dojenčki in mali otroci. Zahvala V imenu (20 beguncev li republike BiH, U so ušli satočlšče pred vojnimi grosotnmi v našem zbirnem centru, se vam najlskre-neje zahvaljujemo za Izkazano pomoč v višini lOJOO.OO SIT. Ta znesek smo namenili za nabavo mleka, ki ga bomo razdelili med 100 dojenčkov. Veseli nas, da solidarnost in pripravljenost priskočiti u pomoč, pomoči potrebnim ni zamrla In da jo izkazujemo tistim, U se od nje še kako odvisni. Lep pozdrav! Bojan Jamnik, vodja iblnega centre u begunce, Makedonska M, Maribor ZA IZBJEGLICE IZ HERCEO BOSNE ZA IZBJEOUCE IZ HERCEO BOSNE