104. številka. Ljubljana, v torek 8. maja. xxvii. leto, 1894. Mil moa ■uhaja rsak dan wc<«r. izimfii nedelje in praznike, ter velja po pol ti prejeman za avstro-ogerske dežele ea vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden ■neaer 1 gld,'4*/*Ttr. —^Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta li gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom raCuna ae po 10 kr na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko veC, kolikor po&tnina znaSa. Za oznanila plačuje ee od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nuj se izvoI6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu 6t. 12. Upravniitvn naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Slovensko šolstvo v letošnji proračunski debati. m. Poslanec gospod dr. Anton Gregorčič je v poslanski zbornici dud* 26. aprila t. 1. govoril: Visoka zbornica 1 Glasom nekega časmškega poročila je visoka vlada izroč la centralni komisiji za obrtni pouk, ki je zborovala v prvi polovici tega meseca, predlog, naj se premesti strokovna dola za umetao mizarstvo in rezbaratvo iz Mariana v Gorico. Ta strokovna dola bi se imela ne samo premestiti, arTip-ik tudi reorganizovati tako, da bi se namesto sedanjih italijanskih razredov ustanovile italijanske in slovenske paralelke, po uzoru jednake Ljubljanske šole. V komisiji se je temu predlogu ugovarjalo, in sicer, glasom rečenega poročila, zlasti to, da je Gorica italijansko mesto in da bi se za to golo zgla-sivSi se slovenski dijaki mogli pošiljati v Ljubljano. Ta časnička vest je uzrok, da sem se danes oglasil, da prosim vlado, naj ostane pri prvotnem svojem predlogu in naj oe uvažuje v imenovani komisiji izrečenih ugovorov. Tisti ugovori bo se izrekli, kakor bo listi naznanjali, v imeni predsednika trgovske in obrtne zbornice v Gorici. Temu gospodu seveda ne morem braniti, da v svojem ali v imeni trgovinske in obrtne zbornice izreka mnenje, zakaj formolno je v to opravičen, saj je bil zakonito izvoljen v obrtno zbornico in od te za predsednika, mislim pa, da smem najodločneje zagotoviti, da ni govoril v zmislu slovenskih trgovcev in obrtnikov grofije goriške in gradiščanske. Dvomim celo, da so ti ugovori v zmislu velike večine italijanskih trgovcev in obrtnikov, kajti doslej je z malimi izjemami slovensko in italijansko prebivalstvo te provincije mej sahoj v miru živelo. Priznati bi mogel, da ugovor ni samo v zmislu gospoda predsednika, nego morda tudi v zmislu sedanje večine trgovske in obrtne zbornice Goriške, prerekati pa moram, da je sedanje zastopstvo v tej zbornici tuko, kakor si je žele sloveoski trgovci in LISTEK. Rojstvo Dunajske „Slovenije". Pri večeru, ki so g* vkupe preživeli Ljubljanski „Slovenijani" v spomin im petindvajsetletnih „Slovenije", pravil je gospod profesor in šolski nadzornik Fran Leveč o njenem postanku blizu takole: „Leta 1867 prišel Bem na Dunaj. Slovensko dijaštvo našel sem tam jako razkropljeno. Bes se je par navdušenih mož — Celeutin, Jurčič in Ogrinc — shajalo ondaj na Celestinovem stanovanji ali pa pri Stritarji, k|er so počeli svoje slovstveno delovanje. Tudi par veseljakov Be je zbiralo po nekodi; vse drugo pa je živelo osamljeno, in društva nikjer; VBak se j« ravnal pač po svojem bivališči. V onih dneh nas je prilično stanovala dva-najstorica v Birichgasse, mej tem ko so bili drugi raztreseni po vseh okrajih, sosebno še medicinci ob Alzerici, drugi pa po Vidnu in Kostanjevici. Spominjam se, da sem tedaj nekoč prašal jur. Vencajza, zakaj se ne shajamo. „Jedenkrat na leto se snidemo vsi, potem postanemo pri vinu gostobesedni in se po stari navadi skregamo," bil je odgovor. Jurčič pa je bil v tej zadevi do cela pesirai- obrtniki na Goriškem. Volilni red, po katerem se vrši volitev v to trgovsko in obrtno zbornico, je namreč tak, da je slovenskim trgovcem in obrtnikom nemogoče, priti do veljave. (Ćujte! Ćujte!) Da pokažem, kako je razmerje mej številom obrtnikov in številom tistih, ki imajo volilno pravico, naj navedem samo nekoliko vzgledov. V okraju Goriška okolica je 607 slovenskih trgovcev in obrt nikov, mej katerimi pa je le 65 takih, ki imajo volilno pravico za trgovsko zbornico; v okraju Kanalskem je vseh slovenskih trgovcev in obrtnikov 187, a volilno pravico jih ima le 23; v Tolminskem okraju je 381 trgovcev in obrtnikov, a voliluo pravico jih ima le 34; v Komenskem okraju je 242 trgovcev in obrtnikov, volilno pravico jih ima le 57; v Sežanskam okraju je 268 trgovcev in obrtnikov, volilno pravico jih ima 79; nekoliko bolje je v Bovškem okraju, kjer je izmej 96 trgovcev in obrtnikov 31 takih, ki imajo volilno pravico. Tisti, ki imajo volilno pravico, plačujejo v nekaterih okrajih komaj polovico toliko dobitkovine kakor tisti, ki nimajo volilne pravice. Vsled tega je slovenskim trgovcem in obrtnikom nemogoče, zmagati s svojimi kandidati pri volitvah v trgovsko in obrtno zbor&ico in dobiti zastopnike v tej zbornici. V takih razmerah je lahko mogoče, da ugovori znpe/ ustanovitev slovenskih paralelk niso samo v zmislu rečenega gospoda predsednika, ampak tudi v zmislu večine sedanje trgovske in obrtne zbornice. Da pa tisti ugovori niso v zmislu željft slovenskega prebivalstva na Goriškem, se vidi tuli iz tega, da koj potem, ko se je izvedelo za tiste razprave, so se proti njim oglasili slovenski obrtniki in trgovci, župani in občinski za-stopi, po deputacijab in s pisanimi ulogami, proseč, naj visoka vlada ostane pri svojem predlogu. Glavni ugovor, da je Gorica italijansko mesto, je vzeti cum grano salis. Tu imamo statistiške podatke o ljudskem številjenju 1. 1890. in tu se pravi, da ima mesto Goriško VBega vkupe 20.019 prebivalcev. Mej temi se navaja 1497 prebivalcev z nemškim občevalnim jezikom, 3567 s slovenskim in 14860 z italijanskim občevalnim jezikom. Vrb tega je 94 stiškega mišljenja. .Težko bo kaj," bila je njego>a misel. Konečno smo se vender sešli po težkem našem prizadevanji na Sv. večer istega leta v Schoalatern-gasBe. Naši pevci, na čelu jim izborni kvartet phil. Brezovar, jur. Ognar, phil. Petrovčlč in jur. Ven-cajz, otvorili so ta večer toli bogato zakladnico lepih umetnih in narodnih pesnij, da se do rane ure nismo mogli ločiti. Še isti večer se je porodila na to misel na dijaško društvo in mlajši rod odslej ni odnehal. V Bvoji miznici sem poiskal poziv, kateri smo v posledici razposlali, da se ustanovi dijaško društvo „Sava". No, kakor nobeno „društvo* prej, tako tudi „Sava" ni preživela jednega leta. Pro-vzročili pa bo to voanji uplivi. V istih letih so bili sosebno tudi razpori mej Hrvati in Srbi. Mi smo se udeleževali shodov obeh bratskih narodnosti), snubili pa so nas kar najbolj Hrvatje. Tako je nastal brvatsko-alovenski .Jug". V početku je bilo mnogo navdušenja zanj mej nami, vender »Jug* ni spolnil svojega namena. Zmotili smo se — tista stran, ki smo zagovarjali to združenje. Tri mesece smo se pričkali, naj li imenujemo svoje shode ali „sastanak" ali .skupščina". Celih 15 mesecev pa smo sestavljali pravila. Hrvatje izza onih dnij so bili kaj zastavni možje. Bilo jih oseb druge slovanske narodnosti: Čehov, Poljakov, Hrvatov in Srbov. Mej vsem prebivalstvom mesta Gorice torej celo po uradnih statistiških podatkih nista dve tretjini italijanski. Će pa se upošteva načiu, kako se je v mnogih jezikovno mešovitih krajih, specijelno v Gorici, vršilo ljudsko številjenje, se more po vsi pravici trditi, da je slovenskega prebivalstva v Gorici do»ti več, kakor ga izkazujejo uradni zapiski. S cer se pa šola nima ustanoviti samo za mesto, nego ima služiti prebivalstvu cele dežele. Grofija goriška ima 213.862 prebivalcev in sicer 135.020 Slovencev in 76.514 Italijanov. (Oujte!) Kdor se ozira na prebivalstvo dežele, spozna, da je ustanovitev slovenskih paralelk na imenovani strokovni šoli opravičena. Sicer pa je v Gorici treba le javno življenje opazovati in vsak, kdor to stori, se hitro uveri, da mesta ni moči imenovati izključno italijanskim. Priznam, da je vladajoča stranka in občinski svet italijansk in da je trgovska in obrtna zbornica v italijanskih rokah. Da pa bi bilo mesto izključno italijansko, tega ne morem priznati. TrebA samo iti na razne trge in vidi Be, da prevladuje povBod slovenski element. V cerkvah je vedno slovenska božja služba najbolje obiskana, mi-Hijoni v slovenskem jeziku napolne* cerkve vedno. Treba je le v šolo iti. Tam se izve, da je v obeh srednjih šolah, v deški in v dekliški šoli in v šoli društva „Sloge" vpisanih do 700 slovenskih otrok, ki so v Gorico pristojni in večinoma tam tudi rojeni. Slovenski element je v Gorci v vseh slojih prebivalstva dobro zastopan, pri nekaterih strokah pa celo prevladuje, tako mej peki, krčmarji, izvo-ščeki itd. Goriške trgovine so večinoma v Italijan-skih rokah, občevalni jezik v trgovinah in pri njihovih vratah je slovenščina. Stranke se v slovenskem jeziku vabijo v trgovine. Celo advokati se ne branijo slovenskih pisarjev, ker imajo največ b slovenskimi strankami opraviti in bi morali brez njih svoje pisarne zapreti. Okrajno glavarstvo in okrajno sodišče ima izključno s Slovenci opraviti. je mej njimi tudi starejšin in starih, ki so z večine bili že pohajali duhovBko semenišče, a jih je vlada ob nadarjenosti poslala na Dunaj, da se pripravijo na učiteljska mesta za bodoče vseučilišče. Večjo besedo pa so imeli tedaj ,u Hrvatih* Kršnjavi, sedanji Bekcijski načelnik za uk in bogočaatje, Sjevec, predsednik septemviralnemu stolu, Smičiklas, profesor na vseučilišči, Divkovič, ravnatelj na gimnaziju v Zagrebu, pa Šmid, državai odvetnik v Belovaru. Kot kar najodločnejši radikalci in še izvrstnejši govorniki so nas Slovence le-ti njihovi prvaki daleko nadkriljevali in jedina trojica že umrli dr. Gregorič, odvetnik v Ptuji, tudi že umrli Ivan Zupan in še živi Ferdo Ullrich bo se jim po malem odzivali. Ob toliki množici govornikov bo pač ni Čudit', da so seje trajale do polunoči in dalje. In to je bilo v povod, da so se Slovenci razkropili in se poskrili v pravcata „volkoBtečenja" na Erdbergu pri Apeljnu, pri Sv. Trojici, v Alzerici in drugod. Zato se je zopet razvnela misel, da se osnuje samo slovensko društvo poleg „Juga", na kar bo sosebno težili oni, ki iz „Save* niso prestopili v .Jug". Dolgo smo se pogovarjali, BlednjiČ pa izdali 5. maja 1869 sledeči poziv: Dragi rojaci in tovariši! Kakor nas uči zgodovina, ima omladina vsa-cega naroda na svoje domovine osodo, na njeno srečo Dejanski je v Gorici poleg 6000 Slovencev k večjemu 12.000 Italijanov, in ti so obkoljeni od 62.000 Slovencev v okolici. V tisti komisiji se je nadalje reklo, naj bi te slovenski dijaki, oglasivši ae za to strokovno šolo, ki se ima premestiti v Gorico, napotili v Ljubljano. Temu »govoru se moram odločno zoperstaviti, zakaj slovenske prebivalstvo goriške dežele je v vsakdanji, neprestani avezi z Gorico, z Ljubljano pa nima nikake zveze, ker je Ljnbljaoa od Gorice preveč oddaljena. V interesu prebivalstva pa je, da se otvo-rijo Blovenske paralelke na tej strokovni šol«, ako bi bo premestila v Gorico; to zahteva obrt, kateri je ta strokovna šola namenjena, obrt, s katero se tako v mestu kakor v okolici mnogo ljudij bavi, namreč mizarstvo. To cvete zlasti v Solkanu, v Gorici, v Batujab, na Selu in drugod in prebivalstvu teh krajev bi bilo samo v korist, ako bi imeli mladi ljudje priliko, se v rečeni šoli strokovno in splošno izobraziti. Pri tej priliki naj vlado opozorim tudi na obstoječo obrtno nadaljevalno šolo, katero podpira država; kakor se kaže, je ta šola dobro obiskovana, temu pa, kar se od nje zahteva in zahtevati sme, temu nikakor ne odgovarja. Učni jezik je izključno italijanščina, slovenski obrtovalci in učenci torej nimajo priložnosti, se izobraziti; priporočam torej visoki vladi, naj upošteva to okolnost in naj, ako bi se na Goriški obrtno nadaljevalni šoli napravile paralelke ali ako bi se ustanovila posebna obrtno nadaljevalna šola s slovenskim učnim jezikom, bode tej šoli tako naklonjena, kakor obstoječi obrtni nadaljevalni šoli. Končam ta kratka izvajanja s prošnjo: Visoka vlada naj ostane pri svojem predlogu, da se strokovna šola v Marianu premesti v Gorico io tako re-organizuje, da se poleg italijanskih razredov tudi slovenski ustanove. Priporočam to stvar prav toplo blagouaklonje-nosti visoke vlade. (Dobro! Dobro!) Politični razgled Notranje dežele. V Ljubljani, 8. maja. Valutne predloge, Danea se je v državnem zboru začela razprava o valutnih predlogah. Večina je vladi pač zagotovljena, ker bodo za predloge glasovali levičarji, Poljaki, velika večina konservativcev, Coroninijev klub in Trentiuski klub Poljaki bodo zaradi lepšega predlagali amendement, ncj država vzame note namesto v dveh letih v treh letih iz prometa. Vlada se temu ustavlja, dasi bi bilo to prav koristno, ker bi v tem slučaji mogla deponiranje zlata pri banki še za nekaj časa odložiti. Će glasuje opozicija za ta amendement, obvelja gotovo. Tiškovtti odsele. V včerajšnji seji tiskovnega odseka se je dogovorno z vlado rešilo vprašanje o licencah in se je določilo, da imej vsakdo pravico zahtevati dovoljenja za prodajanje vseh tuzemskih listov, Če je po obrtnem redu v to opravičen. Glede odprave kavcije je odsek skleuil, da jo je v zmislu Jnquesovega predloga povsem odpraviti in da su listi aoižni položiti varščino v slučaji obsodbe na globo šele potem, ko je sodba postala pravuoveliavaa. Vprašanje o utesnitvi konfiskacij in objektivnega postopanja se je pustilo in suspenso, pač pa je odsek sklenil, naj ali nesrečo več ali manj upliva ; tudi omladina našega naroda ima torej njegov razvite«, njegovo dušno in telesno blagostanje — da, rekli bi skoro, njegovo prihodnjost v Bvojih rokah. Na njej je, da izmej sebe vzreja značajne može, ki bodo brez ocira, vselej in povsod borili su za svetinje slovenskega naroda. Toda ako mi, članovi slovenske omladine, položimo roko na srce ter se vprašamo, kako spolnjujemo svojo veliko dolžnost, odkrito moramo roči, da ne tako kakor bi jo morali. V stranke razcepljeni o najvažnejših vprašanjih i zadevah, ki se tičejo našega naroda, naše domovine, še v principu nismo zložni in jedini. Ako hočemo zadostovati svoji veliki odgovornosti, moramo si misli očistiti, moramo se združevati, moramo si poBtaviti program ter iz vseh svojih močij delati i živeti po njem. To potrebo je živo Čutil tudi lanski študentovski zbor v Ljubljani, ter je soglasno sklenil osnovati društvo, ki bi obsegalo vso slovensko omladino. Ker pak se po §§ 33 društ. postave od 15. novembra 1867. tako društvo, kakor bi bila „slovenska omladina11 v zmislu štu-dentovskega zbora, ne more osnovati, zatorej svetuje „odbor za osnovo društva slovenske omladine*': Naj se po vseh mestih, kjer prebivajo mladi Slovenci, osnujejo čisto slovenska društva Blovenske omladine, ter naj se skliče vsako leto študentovski tabor v Ljubljano, kjer bi se omladina pogovarjala o svojem programu in o druzib važnih vprašanjih. Oziraje se torej na ta Bklep osnovalnega odbora, vprašajo zdolej podpisani vse na Dunaji živeče slovenske študente: bo državni pravdnik primoran takoj po konfiskaciji naznaniti uredniku konfiskovauega lista, katere odstavke je zasegel. Pravosodni minister je po tem sklepu izjavil, da take določbe ne akceptira. J} riavnotbo rs/ca volitev* Za časa zadnjega zasedanja deželnega zbora gališkega je poljska stranka utrdila svojo organizacijo s tem, da je centralni volilni komite" pooblastila postavljati za vas volitve kandidate is tndi sa kurijo veleposestnikov, ki je doslej aamoatojno postavljala kandidate. Vsled smrti predsednika poljskemu klubu viteza Benoeta imeli so veleposestniki v okrajih Bochuia, Wieliczka, Brsseko voliti državnega poslanca. Centralni f*)hlni odbor je sestavil prof. Mi-levrskega za kandidata. Mol je korifeja v valutnih stvareh. Volilci pa ga niso izbrali nego mesto njega volili nekega Wlodeka. Sodi se, da se je to zgodilo vsled upliva vlade. Milevrski je namreč naaprotnik take regulacije valute, kakeršna se izvršuje, in zato se je vlada postavila proti njemu. Št raj kuj oči delavci. Glasom najnovejših poročil ni kar nič upanja, da bi kmalu nehal štrajk Dunajskih stavbinskih delavcev. Podjetniki nečejo odnehati, delavci pa tudi ne. Razburjenost mej delavci raee čedalje bolj in včeraj so na nekaterih krajih na Dunaji nastali tudi izgredi. Delavci so napadli redarje a kamni in redarji so jih le iz težka razgnali. Tudi iz drugih krajev se čuje o velikem gibanju delavcev. V Moravski Ostrovici so premogarji začeli Štrajkati. Dotlej jih je okolu 5000 ustavilo delo, a bati se je, da se jim Še drugi pridružijo. JPolitična pravda. Včeraj ae je pred kološkimi madjarskimi porotniki začela kazenska obravnava proti članom eksekutivnega odbora rumunske stranke zaradi znanega memoranduma. To preganjanje rumunakih rodoljubov je rumunsko prebivalstvo silno razburilo. Ko so se zatoženci peljali v Kološ, bili so skoro na vseh postajah slovesno pozdravljeni, ponekod so se celo velike demonstracije uprizorile. V Kološ je došlo na tisoče Rumunov iz vseh krajev Ogerske in vlada je hitro odposlala precejšnjo vojsko na lice mest da prepreči eventuvalne demonstracije. V Aradu je mej Rumuni in Madjari radi te pravde nastal krvav boj, kateri so vojaki udušili. Magnatatea zbornica. V včerajšnji seji magnetske zbornice začela ae je razprava o predlogi glede civilnega zakona. Članov zbornice se je toliko zbralo, da nihče ne ve povedati, katera Btraoka ima večino. Proti predlogi je prvi govoril kardinal Vaszarj, primas ogeraki. Skliceval se je na vero, ki uči, da je zakon neraz-družljiv in da kot zakrament apada pod cerkveno jurisdikcijo. Proti njemu sta govorila bivši predsednik državnega računifiča Gajzago in pravosodni minister Szilagv. Ugovarjala sta, da bo razveljavljenje zakonov za mnoge zakonske prava sreča, da se država ni nikdar odrekla pravici, stvarjati zakone neodvisno od cerkve in da je jednako zakonsko pravo na Ogerskem nujno potrebno. V nanje države. General Ferron. Te dni padel je vojni zapovednik v Lyonu, general Ferron, s konja m se tako pobil, da je predvčerajšnjim ponoči umrl. Z njim je francoska vojska izgubila jednega najsposobnejših svojih generalov. Ferron je bil določen kot najvišji zapovednik francoske južne vojske v slučaji vojne z Italijo. Za Francijo je Ferronova smrt hud udarec, zlasti ker je Sele pred kratkim na povsem jednak način izgubila šefa generalnega štaba, generala Miribela, na katerega so Francozi stavili največ upanja za slučaj vojne. Ali ste zadovoljni s tem, da se na Dunaji zraven društva „Jug" in v prijateljski zvezi ž njim za čisto slovenske zadeve osnuje čisto slovensko društvo ali ne? Kdor je za to, da se osnuje slovenske omladine društvo na Dunaji, naj blagovoli avoje ime podpisati na to polo. Kedar se za osnovo društva oglasi vsaj 25 članov, skliče se občni zbor, ki bode to reč vzel v roke. Kraj i čas občnega zbora pak se pozneje naznani. Na Dunaji 5. noajnika 1869. Luka Lavtar — Suklje — Zelenik — Fr. Leveč — A Artelj — Gruntar — Škaberne — J. Rosina — Ferlin — L Jeučič — A. Arko — Rbtbel — Jože Rak — Fr. Wind — J. Walland — Drganc — Lipold — F. ŽoidaršiČ — Jože Ogrinc — Ven-cajz — P. Novak — Klemenčič — Ed. Russ — A. Vrete — F. Ferlan — And. Lisjak — Ćebular — Janez Benigar — Rad. Zaplotnik — F. Mahorčič — Stare — Ed. Aubel — Drag. Brus — Janez Luzar — Dular — Ed. Pleifer — Margreiter — Rud. Sadnik — J. Weingerl — J. Kočevar — F. Treun — Košmelj — Klein — Sterger — Zore. »Mladiko" smo hoteli sprva osnovati, večina pa je odločila za »Slovenijo". Ustanovna seja njena je bila dne 26. maja istega leta. Tačasnega predsednika »Juga" Ferda Ullricha amo izvolili tudi svojim predsednikom. .Slovenija" ae je takoj učvrstila, .Jug" pa je poleg nje ob sebi zaspal. Pogumni Španci, Na Španskem ae prebivalatvo anarhistov tako boji, da jih porotniki že več soditi nečejo. V Barceloni ae je to zgodilo, ko je bilo soditi storilce atentata sa Liceo gledališče. Vlada js bila v največji zadregi. Skušala je na vse mogoče načine prisiliti porotnike, ds bi sodili, a ves trsd je bil sama*:. Ksr torej si bilo mogoče sestaviti porotnega sodišča, postavila js zatožecce proti jasni določbi zakona pred vojno sodišče. Spravila jik je v trdnjavo Monfjuicb, kjer je vojno sodišče štiri zato-žence obsodilo na smrt, dva pa na dosmrtno ječo. To pa hrabrim Spancem zopet ne ugaja in španski listi prinašajo strupene Članke soper vlado, češ, da krši zakone in ustavo. Domače stvari. — (Osobne vesti.) Deželni predsednik kranjski je imenoval finančnega konceptnega praktikanta v Ljubljani g. Silvestra Do mi cel j a in konceptnega praktikanta pri dolenjeavstrijskem na-mestništvu g. dra. Aatona Pilshoferja koncept-uima praktikantoma pri politični upravi na Kranjskem Dovoljujemo si vprašanje: ali zna dr. Pila-hofer slovenski? — (Včerajšnji .Slovenec") piše koncem svojega državno-zborakega poročila: .Naš radikalni list imel je o dogodkih v konservativnem klubu in glasovanji slovenskih poslancev glede teh (valutnih) predlog par debelo tiskanih telegramov. Skoda za denar in za črnilo, ker ni res, kar poročata omenjena brzojava". — Kdo zna tako ljubeznivo po domaČe pisati, če ne g. Klun, ki pove katero tudi o Črnilu in debelem tisku? Zoabiti se je vsled tega .Slovenceva" redakcija spokorila, ker je pri včerajšnjih svojih telegramih bolj varčna s črnilom in debelim tiskom nego li je bila prošli teden. Res je dobro, če nas naprednjake in klerikalce vodi tako praktična gospodarska glava, kakor g. Klun 1 Skoda le, da g Klun ne pove, v katerem oziru ni res, kar poročata naša debelo tis'tana telegrama. Kolikor mi vemo, so prav takisto poročali vsi Dunajski listi in do danes niso ničesar preklicali. Če pa bi imel ves avet živeti v zmoti, naj bo g. Klun tako usmiljen, da stopi iz svojega Črnila ia razsvetli to solzno dolino! — (Rešitev sedmorice,) ki je bila tako nesrečno zajeta nad 200 ur v Lugloški jami, obudila je tudi v Ljubljani iskreno veselje. Po javnih lokalih se je včeraj, ko se je zvedela vesela vest iz našega lista, sukal ves pogovor o tej sreči v nesreči. Vzlssti pa se je veselo naglašulo, da je nesrečnikom prišla pomoč uprav iz Ljubljane, po tukajšnjem gozdnem pristavu in znanem preiskovalci kraških jam, gosp. Viljemu Puticku. Zanimivo pa je vedeti tudi nastopno. Kakor vse Ljubljanske kroge zauimal je dogodek v Lugloški jami tudi posebno tukajšnji gozdni urad, kateremu je načelnik g. gozdni svetnik V. Goli, a pristav g. V. Putick. Ker so prihajale Čedalje bolj žalostne vesti, da nazadnje ni več upanja rediti zajetnikov še živih, stopil je g. svetnik Goli k gospodu baronu Heinu in opozoril ga ua zvedenca g. Puticka. Gospod deželni predsednik je o tem poročal gospodu namestniku v Gradec in kmalo na to je dobil gosp. Putick poziv, naj ae nemudoma odpelje k Lugloški jami. Vse to se je zgodilo od petka na soboto. Brzoviak, s katerim so je vozil g. Putick, moral ae je na uradno povelje ustaviti na postaji Peggau, da je g. Putick mogel takoj pred jamo na delo. Ali je potem on neposredno rešil zajetnike, ko se je bilo prišlo v jamo, ni še dognano, — toliko pa je gotovo, da je goBp. Putick napravil prvi smotru primerni načrt in pokazal pot do zajetnikov. In reči smemo: če bi v tukajšnjih omenjenih krogih ne bilo toliko Iju-domilega zanimanja, javaljne bi kdo videl ouih sedem revežev še živih. — (Slovensko planinsko društvo.) Vzpored ob prihodu „Pr>morskega planinskega društva" v Ljubljano in na Bled dne 13. in 14. t. m. V nedeljo dne 13. t. m. 1. Ob 11. uri 32 min. prihod „Primorskoga planinskega društva", katero sprejme in pozdravi „Slovensko planinsko društvo." Gostje se spremijo v stanovanja. 2. Skupni obed ob 1. uri pri Malici (Hotel Stadt Wien). 3. Ob 1Ji3. uri šetnja po Tivolskih nasadih, event. poset muzeja. Ob 6. uri izlet na „Ljubljanski Grad". 4. Ob 8. uri zvečer koncert v gostilni g. Ferlinca pri „ Zvezd i" na korist isterske in ljubljanske družbe Sv. Cirila in Metoda. Pri koncertu sodelujeta slavni tamburaški zbor „JadranBka Vila" iz Sušaka pod vodstvom kapelnika gosp. W. G. Broža in slavno pevsko društvo .Ljubljana". — Vstopnina 40 kr. V ponedeljek dne 14. t. m. 1. Ob 7. uri 10 min. odhod z južnega kolodvora na Bled. Prihod v Lesce ob 8 uri 59 min. Odhod na Bled. Zajutrk pri županu gospodu Peter-nelu. Potem odhod na Grad in vožnja po jezeru. Točno ob 12. uri obod v Lujizini kopeli. 2. Odhod z Bleda točno ob 2 url v Lesce in z vlakom ob 3 uri 9 min. v Ljubljano. 3. Prihod v Ljubljano ob 4. uri 48 min. Odhod bratskega .Primorskega planinskega društva" ob 5. uri 19 min. Odbor .Slovenskega planinskega društva" svoje člane uljudno prosi, da se blagovole* polnoštevilno z društvenimi znamenji udeležiti vzprejema na kolodvoru, koncerta in izleta na Bled. Kdor se Želi skupnega obeda dne 13. t. m. udeležiti, zgladi se naj do petka 11. t. m. opoludne pri društvenem denarničarju gosp. Sokliču pod Trančo. — (Pevski večer društva .Slavec",) ki ga je priredilo minulo Boboto na čast novo pri-stopivšim podpornim članom, je bil prav živahen in dobro obiskan. Z mladimi močmi pomnoženi pevski zbor je pod vodstvom marljivega pevovodje gospoda Stegnarja pel mnogo zborov prav dovršeno, isto tako se je še posebno odlikoval društveni kvartet. Iz prijaznosti do bratskega društva bo sodelovali Sokolovi tamburaši pod vodstvom g. Joa. Nollija, ki je na občo željo zapel Zajčevo .Domovini i ljubavi" a spremljevanjem tamburaškoga zbora. Izmej govorov omenimo posebno pozdrav predsednika goap. Dražila vsem navzočim podpornikom, posebno gosp. Franu Hrenu, ki je društvu poklonil večjo vsoto. Gosp. Dražil je nadalje nazdravil Sokolovim tamburašem. Napijalo ae je še posebno bratinstvu mej Sokolom in Slavcem, mlajšim pevcem in zborovemu oddelku slovenske opere, pevovodji g. Stegnarju, vodji tamburašev g. J. Noliiju, staremu podporniku in prijatelju društva g. Juvančiču in njegovi soprogi itd. Vsi zdravice so se navdušeno vzprejele in je posebno še g. Hrenu priredilo društvo ovacijo, ko je odhajal. — (Pevskega društva .Ljubljana" izlet) Zaradi veduega deževanja mej tednom Be ni vršil napovedani izlet društva .Ljubljana" na Šmarno goro. Vender te je zbralo v nedeljo popoludne kakih 20 gospodičin pevk in čez 30 gospodov pevcev z rodbinami in drugo odlično gospodo ter izle-telo v Gamelue. Zabave je bilo jako veliko. Mej plesom in domačimi igrami pelo Be je neutrudljivo moške, mešane in Ženske zbore. Tudi postrežba v gostilni .pri Šraju" bila je izborna. Le prehitro minil je čas za odhod, ker se je vrnilo čez Šmartno, Št. Vid sopet v Ljubljano. Pevsko društvo .Ljubljana" je zopet skusilo, da ima jako veliko simpatij v narodnih krogih. Želja je, da bi napravilo še mnogo takih izletov. — (Valvazorjev spomenik v Ljubljani.) Kakor se poroča uradnemu listu, hoče mi-nisteratvo za pouk in bogočastje po kakem domačem umetniku dati izdelati kip Valvazorjev, ki bi se postavil na kakem javnem prostoru deželnega stolnega mesta. List izreku nado, da bodo lokalni faktorji, vzlasti mestna občina Ljubljanska rade volje prevzeli stroške za fundiranje spomenika in za ar-hiktektonsko spodnjo zgradbo. — (Deželni odbor kranjski) podelil je airarnici v Rov ta h nad Logatcem za napravo orodja 300 gld. podpore. — (Poročnikom) je bil imenovan g. Josip Ran t, in ne, kakor je bilo po pomoti tiskano, Josip Laut. — (.Slov. učiteljsko društvo v Ljubljani") priredi pri ugodnem vremenu 10. t. m. izlet v Dobrepolje, oziroma Vel. Lišče. Odhod iz Ljubljane opoludne z vlakom. Gosti dobro došli I — (Izpiti za učiteljsko osposobljenost,) ki so bo vršili od ponedeljka dne 30. m. m. pred tukajšnjo izpraševalno komisijo, so se zaključili. Kandidatje za meščanske šole so naredili vai izpit z dobrim, jeden, g. prof. Bežek iz Gorice, z odličnim vapehom, izmej onih za ljudske šole pa le 3 kandidatje in 8 kandidatioj. Ponavljalne izpite in izpit iz francoščine so naredili vsi kandidatje in vse kandidatinje a povoljnim vspehom. — (V okrajni cestni odbor okolice Ljubljanske) je voljen načelnikom gosp. Lurenc Kavčič, c. kr. pofUr in posestnik v Medvodah, ker je dosedanji načelnik g. Jakob Matijan, posestnik v Gornji Šiški, zaradi bolebnosti odklonil načelništvo. Namestnikom načelnika pa je bil voljen g. Adolf Galle, graščak v Gorenji Šiški. — (Na včerajšnji Ljubljanski semenj) ee je prignalo 918 glav konj in volov, 252 glav krav, 43 glav telet, torej vkupe 1218 glav. Kupčija bila je sploh dobra; najboljše so se pa prodajali konji, ker je bilo zanje precej vnaojega kupca s Koroškega in Tirolskega a tudi pitani voli bo imeli prodajalcem ugodno ceno. — (Novo šolsko pošlo p je v Beli peči) na Gorenjskem se bode v kratkem slovesno odprlo in izročilo svojemu namenu. Dosedanja jednorazred-nica se bode v novem poslopji razširila v dvoraz-rednico, kar so že davno želeli prebivalci. — (Za zboljšanje zdravstvenega stanja v Idriji) marljivo dela dotična komisija, ki je te dni imela zopet sejo. Razgovarjalo se je o potrebi zgraditi bolnico in naročila je komisija g. inžeaerju Svobodi, da najde za bolnico primeren prostor, in isdela načrte in proračun. Glede potrebnih delavskih oziroma spalnih hiš je izumi načelnik komisije, da bode rudniški erar tudi na dalje oeiral se na dejanske potrebe. Izdelal se bode načrt za regulacijo jednega dela mesta, da se vsaj polagoma odpravijo nedostatki. Z« sboljšanje pitne vode se je storilo potrebno posebno pri studencu .Na tomu", kjer ao se vložile nove železne cevi in se je izvršilo še nekaj druzib del. — (Zdravnikom za Slatino) je imenoval dež. odbor štajerski nekega mladega madjarskega Žida, ki je še le pred kakim pol letom promovirat in nima nobene prakse. Popolnoma prezrla pa sta se dva domača zdravnika, štajerska Nemca, ki imata oba že desetletno prakso in je jeden še jioseben specijalist za operacije. Zanimivo bi bilo zvedeti, po kakem potu je prišel mladi madjarski Žid do te službe. — (Klub .Tomislav" na Dunaji) priredi dne 10. t. m. svojo III. redno skupščino z nastopnim vzporedom: I. Čitanje zapiBnika; 11. I*-vestje odbora; III. Slučajnosti. Lokal: Steinet'jeva restavracija .hotel Nagler", III. Itennweg 59. Slo-vanski goBtje dobrodošli I — (Novi Zagrebški nadškof dr. Po-8 i 1 o v i Ć) bode bržkone še le v drugi polovici bodočega meseca mogel zaBesti svoje mesti, ker pred sredo meseca junija ne bode prvega kouBistorija v Rimu, ki mu bode podelil pallium. — (Hrvatska bicikliška zveza.) Ker vlada ni potrdila pravil za zvezo hrvatsko slovenskih biciklistov, je sklenil bicikliški klub „ IIr v. Sokola" na izrednem občnem zboru, ki je bil minulo Boboto, da s.« ustanovi zveza hrvatskih biciklistov. Volil se je nov odbor in je bil predsednikom izvoljen dr. H. H i n k o v i ć — (Hrvatsko uarodno gledališče v Zagrebu) Jutri siedo dne 9. in v p-tek dne 11. t. m nastopi gospa Borštnikova kot gost na Zagrebškem narodnem gledališči in sicer prvi večer v Ibsenovi „Nori", drugi večer pa kot Claire v „Fužinar j u". 1 1 r i Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda 1 k- A ™ i Razne vesti. "(Lugloški z a i e t u i k i — rešeni.) Cesar ni uhče več pričakoval, to se je vender zgodilo. Gradčani, ki so bili devet dnij zsjeti v Lug-lochu so vsi rešeni. Zasluga zato gie v prvi vrati gozdnemu priHtavu v L ubijani, gosp. Putick u , znamenitemu raziskovalcu kraških jam. Dokler ni bilo njega na lice mesta, vršila se je vna rešilna akcija brez sistema, brez premisleka, tako nerodoo, da je ostra, proti politiškim organom Graškim naperjena pisava raznib listov povsem opravičena. G. Putick je takoj dogovorno s poznavalci tereua določil načrt, po katerem se ie vršila rešilna akcija. Določil je, da jn jezove, kateri so bili zopet opuščeni, iz nova narediti, vsaj tako močne, da morejo vodo pol ure zadrževati. Vojaki so v tem razstrelili skalovje, tako da bo je uhod razširil. Ko je bilo to gotovo, zajezila se je voda in g. Putick je postavljajoč svoje življenje v nevarnost, prvi splezal v jamo. V 25 minutah se je vrnil in prinesel veselo veat, da zajetaiki živć. Številno občinstvo je bilo radobti izven sebe. Kar je bilo narediti, se je hitro naredilo in potem so šli g. Putick v spremstvu potaplia'ca Fischerja in nekaterih drugih goapodov v jamo in začeli zajet nike spravljati na dan, kjer so jih ljudje presrčno pozdravljali. Ko so bili okrepčani, odpravilo jih je rešilno društvo v Gradec, le jeden, dijak Hayd, je bil tako slab, da ie moral ostati v Peggauu. Rešeni zajetniki pripovedujejo, da so pač imeli nekaj kruha in sira pri sebi, a ko jim je tega zmanjkalo, ao uživali sveče, katere so pri sebi imeli. Bili ao ves čas pri zavesti in z nepopisnim veseljem slišali prve detonacije, sluteč, da se bližajo rešilci. S viden ie s sorodniki in znanci je bilo zelo gialjivo. Cesar je brzoavnim potem sporočil rešiteljem svoje priznanje. Ko ae je njegova brzojavka prečitala pred jamo, naatala je mej zbranim občinstvom velika navdušenost, vse je hitelo izkazat z ovacijami rešiteljem zasluženo priznanje. "(Svakinja naše cesarice) vojvodinja Amalija bavarska, vdova lani umrlega vojvode Maksa Etnanuela bavarskega, nsjmlajšega brata naše cesarice, in sestra princa Ferdinanda Koburžana, sedanjega kneza bolgarskega je v nedeljo v starosti 46. let v Monaku umrla. "(Dinamitardi pred sodiščem.) Včeraj se je v 1'ragi začela kaz. razprava proti Štirim di-namitardom. Zatoženci: 20Ietni tesar Šmida, 20letni kuči|aš Švaba, 351etni postopač Natali in lHlrtni tovarniški delavec Kolar, ukradli so bili 17. decembra 1. I. v Rakovu cu pri Pragi 32 kg dinamita in ž njim storili štiri proti Židom naperjene atentate. Dne 18 decembra I. I. vrgli so bombo v hišo Židovskega odvetnika dra. Wolfa v Rakonicu. Eksplozija je prouzročila precejšnjo škodo. Dne 2. febru-varja t. I. so provzročili eksplozijo dinamitne bombe na Rtkntuškem mostu, dne 4. fetiruvarja pa eksplozijo na vrtu Žida Popperja. Pisarili so tudi pretilna pisma in od posameznikov izsilili tudi večje ali manjše zneske. V pismih na razne javne fankcijo-narje so grozili, da razstrele le RakoniAko sinagogo in železniški most, a pripravljali so se po lastni izpovedi tudi na atentat na Žida dra. Friedla in na kaznilnico v Rakonicu. Dunaj 8. maja. V poslanski zbornici se je danes začela razprava o valutnih predlogah. Zanimanja za debato ni skoro nič. Finančni minister Plener je naznanil, da se je z \Ve-kcrloni privatno porazumel. Mladočeh dr. Foft je konstatoval popolni neuspeh regulacije valute. Abrahauiowicz je predlagal, naj se ne določijo nikaki mejtcrmiui, do kdaj je te ali one državne note vzeti iz prometa, nego samo končni termin. Sedaj je začel Liechtenstein govoriti. Dunaj 8. maja. Poslanca Klun in Povše pravitn, da sta v klubu glasovala proti valui-nini predlogam in da hočeta to storiti tudi v zboru. Dunaj 8. maja. Glede minole krize v Hohenvvartovem klubu čujem, da je grof Taaffe uplival na Hoheirwarta, da je preklical svojo resignacijo. Budimpešta 8. maja. V magnatski zbornici se danes nadaljuje debata o civilnem zakonu. Razni liberalni magnatje dobili so z Dunaja dopisnice, v katerih se grozi z dina-mitnim atentatom na zbornico, če ne bodo glasovali z duhovščino. Patrijarh Branković je v imeni pravoslavne cerkve govoril zoper predlogo, grof Bela Szechenvi je govoril za predlogo. Ko so mu somišljeniki ploskali, rekel je predsednik: Ploska se v gledališči, ne v zbornici. Budimpešta 8. maja. V magnatski zbornici zavzeli so vsi ogerski dvorni dostojanstveniki, Lvovski vojni zapovednik princ \Vindischgraetz in drugi svoja mesta. Vsi so nasprotniki predlogi o civilnem zakonu. Situ-vacija je vsled tega postala jako kritična. We-kerle je izjavil, da odstopi takoj, če propade predloga, ker mu je prihod dvornih dostojanstvenikov v maguatsko zbornico dokaz, da mu krona več ne zaupa. KoloŠ 8. maja. V pravdi zoper Člane rumunskega eksekutivnega odbora se je v č t raj konstituiralo porotno sodišče. Porotniki so vsi Madjari, takisto tudi tolmači. Sodišče je sklenilo, da morajo vsi zagovorniki madjarski govoriti. Jeden zagovornik je vsled tega odstopil, drugi pa so oglasili ničnostno pritožbo. Sofija 8. maja. Stambulov sporočil je sultanu brzojavno izraz udauosti, kateri se je sklenil na ljudskem shodu, proseč ga, naj ohrani Bolgarom svojo naklonjenost. Sultan se je z laskavimi besedami zahvalil. Bukurešt 8. maja. Narodna stranka priredila je velikansko demonstracijo zoper postopanje Madjarov napram Rumunom in zoper preganjanje rumunskih rodoljubov. Tukajšnje demonstracije se je udeležilo nad 200.000 osob. Tudi v drugih mestih so bili taki obhodi. Rim 8. maja. Papež je danes daroval slovesno sv. mašo, proseč Bogorodico, pokroviteljico Ogerske, da bi v magnatski zbornici propadle cerkvenopolitične predloge. ni.:tal I RaxilrJeno domi.Se zdravilo. Vedno ve? j a po praše van ja po „Moll-ovem francoskem imanja in soli" dokazujejo nspošni upliv tega zdravila, zlasti koristnega kot boleati ute&iijoče, dobro znano antirevmaticno mazilo. V steklenicah po 90 kr. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekar A. MOLI., c. in kr. dvorni založnik, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom^__4 (16—6) Umrli so r l> j ul>l J.tnl : 5. maja: Alojzij Cesarec, magacinarjev ain. 14 mescev. Kravja dolina it. 2. — Marija Mirtic, delavčeva hči, 17 mescev, Kolodvorske ulice št. 4. — Mibajl Bergant. umirovljeni pismonoša, G*J let, Dunajska cesta St. 15. — Lucija Kokail, gostija, 83 let, Sv. Petra cesta St. 11. ti. maja: Frančiška Simončid, kuharica, 33 let, Flo-rijanslce ulice it. H8. — Antonija Podkrajaek, mag. eko-itoma hči, Iti let, Kečne ulice it. 8. — Jera Vidmar, hišnega oskrbnika žena, 64 let, Fran Josipova centa it. 9. Meteorologično poročilo. 9 C Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebu Mo-krina v mm. 7. maja 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7357 ••). 734 8 ms-. 734 « »r. 8 6° C 13 0° C 9 8° C si. sev. hI. vzh. si. vzh. obl. obl, jasno 2 10u dežja. Srednja temperatura 10*5°, ca 1*9" pod normalom. X>u_n.a.3s3s:a, "borza, dne b maja t. 1. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata rt-nta...... Avstrijska kronska renta 4°/, .... Ogemka zlata renta 40/„..... Ogerska kronska renta 4°/0 .... Avstro-ogersko bančne delnice . . , Kreditne delnice........ London vista. ,....... Nemfiki drž. bankovci za 100 mark , 20 mark........... 20 frankov.......... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini . ....... 1>. e 7. maja t i. 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. Dunava reg. srečke ft°/0 po 100 gld. . Z.-mlj. obč. avstr. 4V,°/o zlati zast. listi Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . Tramway-arn»t. velj. 170 gld. a. v. . . Papirnati rubelj........ 98 gld. 50 kr. 98 ■ 30 a 120 ■ 20 n n 95 a 119 a 25 a n 05 a 9 8 » — n 353 a 65 n 124 a 9) n 61 • 17'; 1 . 12 i 23 a 9 a 93 n 44 a 70 n 5 a 93 a> 147 gld. 50 kr. 197 a 50 a 120 • 25 n 123 n 75 196 • — n 23 a 25 m 22 ■ 50 n 151 a 50 m 229 f» — a> 1 t 33«/ 4 Pl Uradnik 29 let star, s stalno službo in z letno plačo 600 gld., želi takoj z gospodično ali mlado vdovo brez otrok, koje starost ne sme 25 let presegati, v zakon stopiti. — Ponudbe s fotografijo, koja se na zaht^vanje vrne, naj ae pošljejo pod šifro A. B. dO 18. t. m. v Divačo, Primorsko. (516) Privatni uradnik zmožen vsakojakega odvetniškega in notarskega nradova-nja v slovenskem in nemškem jeziku ter izurjen v slovenski in nemški stenografiji, i6«5e tem mmožnostliu primerne * I u/.!>«». Naatop 1. julija«, t. I. — Ponudbe naj se pošljejo upravništvu „S!ov. Naroda" pod „imoinest In spretuo.it". (495—2) Nadzornik ae iftcc ta preniogokop v fainlla kra|lh. Pogoji ugodni. Vzprejiue bo mlad, krepak mož, izkušen v delu, ki zna dobro pisati. — Ponudbe naj se pošljejo z znamko „11. H, SO" upravništvu tega lista. (510—2) Naznanilo in priporočilo. Podpiaanec si usoja naznanjati spoštovanemu p. n. občinstvu, da je začel izvrševati tapecirarski m fletoraterski obrt v Florijanski ulici št. 22. Trudil se bodo vsikdar, ustrezati častitim svojim naročnikom z ukusni mi, solidnimi in modernimi izdelki po najnižji ceni ter bode prevzemal in kar naj točno j o izvrševal vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče poprave; zategadelj se nadeja, da ga bode stavno p. n. občinstvo skoro počastilo z mnogobrojnimi naročili. Priporočajoč se, mu je čast beležiti (517-1) z odličnim spoštovanjem -Aa-ciolf Hlarer tapeolrar In dekorater. Iščejo se nujno: (515> Nalouaka plačilna natakarica za Celje; ko«'l|až z jako dobro plačo; več priprostih in finejSib kuharic in hlftiiia za L ubijano in drugod. — Več ¥ posredovalnici Cilk FLUX. na Bregu št. 6. C. tr. glavno ravnateljstvo nitr. jrt Mmjj! Izvod iz voznega reda veljavziega od 1~ maja 199^. Naatopno omenjeni prihajal U in odhajalnl ćul oana4eni ao » aretit.t+rrroiimkfn. «nSM. Sroilnjeavroptki 6m ja kraj nam u daau v I,jub-Ijani aa 9 minuti naprej. Odhod ls LJubljane (juž. kol.). Ob lit. uri S min. po nori oaabnl vlak ▼ Trbli, Pontabel, linljnk, Ce* lovoc, Franasnifeata, Ljubno, oaa Salathal t Auaaee, laohl, Gmun-den, Solnograd, Laud-Oaatuln, Zeli na joiorti, Steyr, Lino, Hiiiiejevion, Plaenj, Marijine vare, Ktjer, Karlove Tara, Francova vara, Prago, l.ipsijn, Dunaj vi a Amatettan. Oh O. uri 7 »lin. tjutraf mešani vlak t Kočevje (v Rudolfovo od dneva otvorjsnja prometa). Oh 7. uri 10 ml». nfutraj oaebni vlak ▼ Trbli, Pontabat, Beljak, Celovec, Vranaenafeate, Ljubno, Dunaj, čea SoUtlial v Solnograd, Dunaj vta Amatetten. Ob 11. uri 41 min. dopolutlne moaani vlak v Kočevje (v Rudolfovo od dneva otvorjenja prometa). Ob 11. uri SO min,. dopotudu« oaabnt vlak t TrbiA, Pontabal, BeUak, Calovea, Franaentfaate, Ljubno, Solzthal, Dunaj. Ob al. uri 14 min. popotudne oaebni vlak v TrbiA, Heljak, Oaloveo, Franaenafoate, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Oaatein. Zeli na jeseru, Znomoat, Breguio, Curili, Oanoro, Pariz, Ste yr, Lino, Gmun- den, Isrlil, Budejeviae, PlaanJ, Marijine vara, Kger, Kratico ve vara, Karlove vara. Prago, Lipako, Dunaj vi a Amatatten. Oh S. uri .'tO min. tveeer mešani vlak v Kočevje (v Rudolfovo od dnevik otvorjonja prometa). Prihod v lajubljano (juž. kol.). Ob /I. Mri n:t min. tjutrnl oaebni vlak a Dunaja vta Amatatten, Llp-aije, Praga, Franoovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Planja, Budejevio, Bolnograda, Llnoa, Stejrra, Omundena, Iaohla, Aua-aoaa, Zella m jaaera, Land-Oaatalna, Ljubnaga, Oelovoa, Beljaka, Fransanafeata, Trhlaa. Ob S. uri O min. tjutrttj moaani vlak ia Kočovja (ia Rudolfovega ato-pruv od dneva, ko bode promet otvorjon). Ob 11. uri '47 min. dopotuitn* otebnl vlak ■ Dunaja vla Amatettcn, Lipaije, Prago, Franoovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Planja, Budejevio, Bolnograda, Linoa, Stavra, Pariaa, Oanava, Curiti*, Bregnlca, Inomoata, Zella na jeaeru, Lend-Oaatalna, Ljubnaga, Celovca, Llenaa, Poutabla, Trbiia. Ob lii. uri 44 min. pojndudne meiani vlak iz Kočevja (Iz Rudolfovoga Htoprav od dneva, ko bode promot otvorjen). Ob 4. uri 4H min. popoludne oaebni vlak a Dunaja, Ljabaega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franaenafeate, Pontabla, Trbiia. Ob S. url 34 min. »vrrcr moaani vlak iz Kočevja (is Rudolfovoga htoprav od tltieva, ko bode promet otvorjen). Ob V. uri XI min. aWaW oaabni vlak a Dunaja proko Amatottena in Ljubnaga, Beljaka, Colovoa, Pontabla, Trbiia. Ob Odhod ls Iajubljane (dri. r Kamnik. kol./ 7. uri H3 min. ajntruj '4. „ OS n popoludne H. „ SO „ mviirr lO. ,, lO „ «wcr ,, „ (alednji vlak le ob nedoljah in praznikih.) Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob 0. uri SV min. tjulruj ia Kamnika. . 11. „ IS n dopviudne m ,, i4—102) „ 0. „ HO „ mvrrrr „ „ H V. B OS n »veter „ , (slednji vlak le ob nedeljah in praznikih.) V najem se dajo vsled smrti posestnice PotoČillOVe V Št danem mostu ležeča Petru pri Zi- in sicer: velika hiša (razun 3 sob,) v kateri je do zadnjih let bila velika krčma, potem mala hiša in jednonadstropna večja hiša, veliki hlevi, kleti, lepi vrtovi, polja, travniki, velik kozolec, velika poslopja za trgovino z žitom ali druzimi dež. pridelki. Vsa ta poslopja so prikladna za večjo krčmo in trgovino. Prostori za kremo so meblovani, v obokanih velikih dobrih kletih so sodi vsake velikosti, klaje za več glav živine na rastilu. Novi savski most pri Itadečah se dela mej temi hišami, ki se hočejo v najem dati. — V tem kraju je dosti prometa, tovarna za cement, in za olje; pla-vičarji so bili v tej hiši redni gostje. — Te hiše so blizu velike železniške postaje na Zidaneminostu in vštric Radečam, vezane v bodoče po železnem mostu. Eventuvelno se odda in proda na tem mestu nahajajoči se brod. Ogleda se vse lahko vsak dan; pismena vprašanja se naj pošljejo: (509—8) dr. 06-v. Srebre-tu v Brežicah, ali dr. Slanc-u v Novem Mostu. 1*1 Vabilo k seji občnega zbora okrajne posojilnice t Ljutomera. —™---«)K>*t*-- Dnevni reci: 1. Poručilo nadzorništva u računu za letu 1803 2. Izločitev udov. 3. Volitev jednega uda v načelui&tvo. 4. Volitev pet«h udov v uadzoruifttvo. 5. Kužni predlogi. Seja bode ii» bfiikoitial ponedeljek, to je dne 11. iujiiiiili.it t. I. v novem Bolftkem poslopju v Ljutomeru in Be začeuja ol» 8. url «lopolutlue. V Ljutomeru, dno 30. aprila 1894 (514) Ktitcovec, ravnhtelj. novo izumljeni prekomorski prašek --> ugonablja prav sigurno: ^-- seiirke, tuol|e, Mteulee, kolhe, ž»liarfe, luulie, mrusrlfe, preftlčke, ptleje pralee, »ploh VMe žuželke, l^ZZIZ Dobiva se pristen povsod tam, kjer bo nahajajo Anddlovi plakati. Tovarna in razpošiljalnica: (784—10) T- ^.UlDElLi, drogerija „pri črnem psu", v Pragi, Iliisova ulica št. 13. Pristni prašek ae dobiva v Iajnbljani pri Albinu Slioar-Jl, Dunajska ceBta It. 9. ■•^ NOVO! TW (821—») Kranjska vinopivnica v Ljubljani, Slonova ulica štev. 52 toplo priporoča namizno vino: VstrljAllca rudečkastaga......liter po 94 kr. rndečega.......„ n «8 „ * a, belega.........„ „ Tiroljeii rndečega........„ „ „ 9* belega . . v ...... . „ n n DolćlljHkega cvička rudečkastega „ „ 99 „• ,9 belega ... „ „ „ Specijalno vino: * lilir|riiiMlcrJa rudečega .... liter po IO kr. * MnIIJ«imtJu belejza......„ m „ Kelenlke (RIcsIIiik) belega . . „ „ 48 n <* Tcraiica rudečega........„ -18 „ Pivo: Fino HavarNko crilO« iz občeznane pivarne Kundl (ustanovlj. 1658) bavarski bokal ('/a litra) 11 kr. ■V množini nad 10 litrov, v steklenicah v hišo stavljen, ceneje liter po 1 kr., nad 50 litrov po 2 kr., in zunaj mesta nezadavčeno po G kr. Na debelo mnogo ceneje. IfcST Za pristnost vsako jamstvo. One jjb zaznamovane vrste so Iz obče-znanega vlnokletarstva kneglnje Holienlolie. Iidajttelj U odgovorni urednik: Josip No U i. Lastnina ia tisk .Narodne Tiikarne*.