« »Bite i hm • **»• Mwfi m. mm. im. ^----------------------------------------■---------------- -.^Jiii________ ________________________ .Slovenski Narod' velji V Ll«M]aal lit 4om dostavljen: v upravniStvu prejem«; cefo leto naprej . . • . K 24*— celo leto iiaprej . . . . K 22-— pol leta „ • • • • , 12-— pol leta „ • • * . . ir— cetrt leta m • • • . t 6*— ćetrt leta „ • • , « # 550 na znesec » > • • • » 2*— na mesec » • • • • , 1*90 Donfs? na? se frankiralo. Rokoplsl se ne vračaj©. Urednl£troi E&allova alica it 5 tv pritUčju levoj teiftfon it 34» Iiaafa vuk eaa s*«ć«r Hvtmrn* atdalfft ta prasaike, Inserati veJjajo: pettrostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 viii., za trikrat ali večkrat no 12 vin. Parte in za ti vala vrsta 20 vio. Poslano vrsta 30 vin Pri već ih insercijah po dogovoru. UpravniStvu naj se posiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd, to je administrativne stvari ■ Posmaaeznai žievllfca *•!!• 10 vinar? «v. ■ Na pismena narobila brez istodobne vposlatve naročnine M ne ozira. .Narodna tiskaru*" telefon «L SS. •Slovenski Narod" velfa po poitli za Avstio-Ogrsko: « za Nemčljos celo leto skupaj oaprej • K 25— I celo leto naprej . . . K 30*— SfrnSa Z Z I I I 'frSO » AmcrIko !n <*c *»«* dcž<*>: na mesec „ • » • • 230 ■ celo leto naprej • • • . K 3$,«« VpraŠanjem jylede tnstratov se na] priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Onravai&ivo (spedaj, dvorišče levo). Hztaflova ulica *t 5. telefon št 85« #3 Naše čete so vzele pri Grybowu več ruskih oporišč. — Napredovanje našega napada ob Dnjestru. — 3338 Rusov vjetih. — Nemški uspehi v Champagnu — Nemci so osvojili Przasznvsz ter vieli 10.000 mož. PRI GRYBOVU SO NAŠE ČETE ZAVZELE VEČ OPORIŠČ. — USPESNI BOJI JUŽNO OD DNJE-STRA- — 3338 RUSOV VJETIH. Đuna], 25. febraarja. (Kor. ur.) Urađn© razglašajo, dne 25. februarja opoidne, V ruski Poljski nobene izpre-I membe, 1 Na zapadno gališki fronti smo v/eii pri navaiu neke bojne skupine, Kf fe iztrgala Rusom vzhodno od Grybowa več oporišč, 500 mož in uplenili 6 strojnih pušk. V Karpatih je zopet zapadel oio-I can sneg, ki vpiiva na bolno aktiv-I nost. Splošna situvacija se ni izpre-menila. Napad naših Čet v bojih južno od E*niestra napreduje z uspehom. V bojih dne 21. in 22. februaria crno vjeli 10 častnikov io 333S mož- V Bukovini vlada mir. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. NEMCI SO ZAVZELI PRASZNYSZ f\ VJELI 10.000 RUSOV. — RUSI SO ZASEDLI S 5KRATNO PRE- MOCJO MOGILY. Beroiin, 25. februarja. (Kor. ur.) \Volffov biro javla: Veliki glavni stan, dne 25. fefcruaria. Vzhodnobojišče. Boji ob Niememi, Bobru in Narewu še tra« iajo. Trdnjavi podobno fzgraieno ire-sto Przasnvsz so včeraj po trdovrat-nem boju zsvzele vzhodnopruske rezervne čete. Vjell smo rad 10.000 mož ter upIenlH nad 20 topov, celo zalogo strojnih pušk in zelo mnogo materijala. V drugih bojih severno od Vlsle smo v zadnjih dneh v jeli 5000 mož. V Pol.'ski južno od Visie so Rusa zasedfi z napadom, ki so ga izvršili s petkratno premočjo, predutrdbo Mogilv« jugovzhcdno od Bcllmowa. Sicer nicesar bistvenega. Zabeležbe vredro je. da ]c ro-veljnik ruske 57. rezervne divizije, ki smo ga vjeli pri Augusicwu, iz-praševal nemške csstnike, ako |e res, da bo v kratketi psdel Antwer-pen, U\ ga cblegajo Nemci. Ko so mu na to pojasnili položaj na zapadu, ni hotel verjeti, da bi se nahajala neonska zapadna armada na iraacoskih tieh. Vrhovno armadno vodstvo. Razstreljen železniski most za Varšavo. >Wiedenski Kurjer Polski* poro-ča iz Varšave: Odposlanci poljske j neodvisne stranke so razstrelili od ruskih straž strogo zastraženi želez-niški most pri Tluszczu, nekaj pnstaj od Varšave v smeri Bialystok-O nd-no - VVilno. BOJI V GALICIJI. Kar nam pove komunike iz napadne Galicije, je. da so naše čete izvršile uspesen sunek pri Orybowu, kjer so vzele sovražniku več dobrih pozicij, pravih oporišč na vzhodu tega mesta. Vzhodno od Novega Son-ca, kakih 40 km ob železnici tvori Grybow važno točko ob železnici, ohenem pa je zavzetje ruskih pozi-cij vzhodno od tega kraja jasen dokaz, da nameravajo naše čete prijeti Ruse pri Dukli tuđi s severozahod-ne strani. • • • BOJI V KARPATIH. »A NarK: poroča iz Ungvara z dne 24. t m.f da od 22. t. m. naprej neprestano dežuje. Peta so nehodna, mali poteki so narasli v reke. Kljub temu se vrše nenrestano beji, vsi rrragoviti za naše čete. Posebno se odlikuje naša artiljerija. Vcera.šnji komunike nam pa pove, da je zače'o v Karpatih zopet rročno snežiti, vsled česv.r so operacije naših čet zelo težavne. V splošnem pa je položaj več ali manj neizpremenjen. • * BOJ ZA STAtfISLAVOV. Iz besedila uradnega komunike-ja se da sklepati, da se je bitka južno od Dnjestra razdelila na več posa-meznih manjših bojev, ki krajevno nišo v neposredni zvezi drug z drugim. Franc Molnar pa poroča *Az EstUv% kaker posnarremo iz graške »Tagespost^: Splošni položaj je pre-cej neizpremenjen, dasira\Tio smo pri Stanisbvovu dosegli nove uspe-he. Boj stoji pri Stanislavovu ninogt bolje. • • • Ruski vciaški kritlki o vojnem položaju. vNationalzeitungvr poroča z ruske mee, da poročajo vojaški kritiki ruskih listov to-Ie: Dn^odki zadnjih dni so dali po-vrod, da se je nekaj neumestnih ukre-pov izpremenilo. Okrog Varšave se je razvila pozicijska bitka. Težisce bojev leži brez dvoma v Galiciji. V Karpnrih se odločuje važna faza vojne. Ce bi se izkazala rudi tu za-veznika za numerično nadmoćna, nam ne ostane drugega. kakor da se umaknemo na močno pripravljene pozicije v srednji Rusiji. Zlasti mnogo pozornosti zahteva ofenziva za-veznikov ob Dnjestru. Očividno je, da skuša sovražnik prodreti preko Stanislavova in osvoboditi Prze-mysl. Tu prodirajočim kolonam so se postavile močne ruske čete na-sproti. Ruski rezervisti v inozemstvu. Iz Ženeve poročaio: Rusko ve-leposlaništvo v Parizu pozivlja vse za orožje zmežno moštvo rezerve in teritorijalne armađe, zlasti castni-ke, zdravnike in upravne uradnike do 55. leta, če ne služiio v vojski za-veznikov, da naj takoj odpotujeio v Rusijo. Ruske korzervat!vne stranke proti avtononiiji Pol-ske. Moskva, 25. februarja. (Kor. u.) »Birdževija Vjedomosti« poročajo: V Moskvi se je vršilo posvetovanje ruskih konzervativnih strank, na ka-terem se je razpravljalo zlasti o polj-skem \Trasanju. Stranke so se pač izrekle za lokalno samoupravo na Poljskem, so pa odiočno prati avto-norniji Poljske. Nove ruske železnice. Petrograd, 25. februarja. (Kor. urad.) Ministrski svet je dovolil kredit 3,600.000 rubljev za pripravljalna dela za novo železnico iz Kema v Kolo in kredit za železniske proge iz pokrajin, severno od železniske proge Arhangelsk - Vologda, do točke, ki je določena kot pristanišce za Arhangelsk. Vse te železnice imajo na-men. zagotoviti ruski trgovini trajno odprto morsko pot. • • • i Likvidacija nemških posestev v Rus«!. Petrograd, 24. februarja. (Kor. urad.) Vodilno ruko časopisje živahno komentira izdane postave glede likvidacije nemških zemljiških posestev v Rusiji. »Petrogradski Kurjer« obžaluje, da vlada pri izvedbi ten zakonov, Če so tuđi le začasnega značaja, ni delo- vala rcko v roki s poslanci dume, ki poznajo praktično življenje in kate-rih izkušnje bi utegnile priti novim zakonskim določbam v prid. »Novoje Vremja« pravi, da imajo zakoni veliko hibo, namreč dolgi rok enega leta in 4 mesecev za likvidacijo nemških kolonii ob mejah. Ta rok je daljši, kakor oni za likvidacijo nemških posestev v notranjo-sti Rusije. Jasno je, da bodo nemški kolonisti, ki simpatizirajo z Nemčijo rn Avstro - Ogrsko, po vojni takoj likvidirah svoja posestva, ker potem ne bo več potrebe za strategično kolonizacijo ruskih obmejnih pokraiin. »Rječ« piše: Novi zakoni bodo brez dvoma velikega ekonomičnega pomena. Toda med velikimi ekono-mičnimi katastroiami, ki jih je ustva-rila svetovna vojna, vpiiva teh novih zakonov ne bo poznali. vSovremennoje Slovom pravi: Vojna nas je prisilila, revidirati zakone o nemškem posestvu. Vojna je tuđi pokazala, da je treba stcriti proti nemškim koloniiam ob ruski meji energične korake. Položaj nemških kolonistov ti zakoni temeljito izpre-mene. SITUVACUA V SRBIJI. Iz Sofije poročajo: Streljanje ob Savi je zopet popolnoma prenehalo. Srbskr topovi so napravili na avstri]-ski strani le malo škode. — Srbska vojna uprava je poslala mnogo voja-kov na dopust, ker računa, da bodo Avstrijci še dalj časa obraćali celo pozornost na sever. Pač pa namera-va Srbija udariti v Albanijo. Vpad Albancev je bil od srbske vlade na-ravnost pri Esadpaši naročen, da služi za povod vojaškim operacijanu s katerimi si hoče Srbija izsiliti do-hod do Jadranskega morja, • m Angleška pomoč SrbijL Iz Sofije poročajo: Lord Kitche-ner je srbsko vlado telegrafično ob-vestfl, da ji je Anglija poslala 500 va-gonov moke, 100.000 uniform, 100.000 vojaških plaščev in pa dobro opremljeno sanitetsko ekspedicijo S 30 zdravniki. * amerihanka. Francoski spisal Pierre d e C o u -1 e v a i u. (Dalje.) — Gotovo. Toda pomirite se; ce ne izgleda kakor goska, tedaj je, o tem sem prepričana, popolnoma čista, rudi to se vidi. Pri nas imamo čistost za krepost, v Ameriki je či- tost enostavna stvar dobre vzgoje in Annie Villars je zelo dobro Uzgojena. — Annie . . . Anie ... je ponav-ial marki. To ime mi ugaja; pripro-»to in sladko je. — Da, prijetno, je dela gospa de 'lanzac. — Kakšna je njena mati? —Dobra duša,neškodljiva in niti ence avtoritctc. Od te strani se ni-nate ničesaj bati. Toda, varujte se -ed sestričino! ta ]e vaša sovražni-:a in vrhutega prebrisana glavica! -e ona zasluti vaše namene, utegne '^spešiti odhod na Anglesico, zakai estričini hoćete za čas sezone iti v on don. Šest tednov imate, da si de-oiko osvojite. I — To je maJo. I — Več kot zadosti, zakaj, Ce se w vas takoj ne zaljubi, ne bo vas ljulja nikdar. I — O, kakor strela iz jasnega ne-t^> to bi bilo izvrstoo! — Te strele iz jasnega neba ravno ni treba, pač pa morate nanjo napraviti vtisk na prvi mah, sicer se vam bode godila kakor vojvodi de Randan; ta revež je še danes tam kakor prvi dan. — Zares ali govori gospodična Villars franeosko? — Nekoliko s tujim naglasom, sicer pa točno. — Zahvaljen bodi Bog! je vzkliknil Jacques. Nekaj groznega bi bilo, če bi ji moral dvoriti v angle-škem jeziku. — Bolje |e, v tem imate prav, biti se z Iastnim orožjem tn na last-nih tleh. Zdaj pa poslušajte moja navodila. — Poslušam vas. — Vi priđete jutri, to se razume, na obed. Povcdli bodete k mizi vi-comteso dc Fresne: prav prijazna in Ijubezniva je. Pustili jo bodete, da vas zabava kolikor ji drago. Gospodično Villars posadim vam nasprotl nekoliko višje, tako da bode morala, čc vas hoče pogledati, glavo na lah-no obrniti. Po dineju glasba in petje; nato nam cigani zaigrajo za ples do soupeja. Vi se držite franeoske skupine in ne povabite gospodične Villars. Ce vas hočejo Keradierjevi po-peljatj k njej, poiščite izgovor. Najbrže bo obkoljena od čestilcev; vaša ravnodušnost jo bo iznenadila, vzbii-dila njeno živo pozornost — Ce »e doseže tega uspeha že prej vaša ose-ba . . . kar pa je precej neverjetno. je pripomnila vojvodinja s poroglii-vim namebook l — O, docela neverjetno. je po-novil Jacques s prepričevalnim glasom. — Kakor hitro se ž njo sezna-nite, ne kažite nikake vneme in ne delajte ji po^lonov. Ravnajte ž njo kakor z mlado Francozinjo. Opazila sem, da to ugaja Amerikankam. V pogovoru varujte svoto avtoriteto, v ostalem pa bodite kakoršni ste, vaš značaj vam bo dobro služil. Ker vam ' ugaja, ne bo ?e vam treba hliniti in v odkntosrčnosti leži velika moč. Ne prenaglo, to bi pokvarilo vse. Točno mi bodete poročali. Kar se mene tiče, hočem paziti na gospodično Villars in govoriti o njej z gospo de Kera-dieu: tako vas bodem mogla dobro voditi. — Kak lep političen talent imate! Je rckej marki in občudovaie motril KristUano. — Da. Vedno sem zavidala Frondense. Lepa zarota bi bila zame kakor nalašč. — Vsckakor bi bila interesant-nejša kakor ženitev abogega plemića. — Ne, če je ta plemič moj prijatelj iz mladih let in če velia prepre-čiti, da se poda v Afriko po gotovo smrt. Jacqaes Je zamdel do ošes. — Odkod vwtc to? Je vprafaL — Ka| vis briga? Vem. Sin vdovc nmui pravice, rarpoUgati s svojo osebo, gospod d* AngnilHon, Je odvrniU voivodUiia s strogim n+~ glasom. — RaavB. Ce ie odve^. — Odveč. Vaša prisotnost je vaši materi potrebnejša kakor raz-košnost in udobnost. V vašem položaju je bolj herojično, prenašati skromno premožnost, kakor hoditi po smrt v Afriko. ^ Mogoče, toda ta heroizem presega moje moči, — Človek je naj bolj zmožen ti-stih žrtev, ki drugim napravljajo ' največjo bolest, to je stara stvar. Upam, da ne priđe do tega grđega dejanja. ki ste je hoteli uprizoriti in da poročite gospodično Villars. Lepa poroka v cerkvi svete Klotilde, glej-te, te nam je potreba. — Naj torej velja poroka pri Sveti Klotildi! Ce mi }e pisana, tedaj se izvrši, je veselo vzkliknil Jac-ques. Ce ne, bom za blamažo bo gatejši. — Vi ste fatalist? — Iz prepričanja. — Kaj torej pravzaprav delava sedaj, vt, kakor jaz? — To, kar je potrebno za zmago ali poraz. — In po vašem mnenju bi vam ne bila mogla odreci svoje potnoči? — Ootovo ne, ker ste mi jo ravno obljubili — Ne zadeva me torej nikaka odgovornost? — Nikaka, — Ne pristoja mi pa tuđi nikaka zasluga? — Zasluga, da ste dobrosrčno oredK ravno tako, kakor |e sast»-ga rože, da Je lepa ki dišeča cvetflca. Nait moigaai nso dragega kakor I fonografi, na katere je napisana vlo-ga vsakega posameznika. Te vloge živimo in si domišljamo, da imamo prosto voljo. Ce bi ne bilo tako, vladali bi svet, v resnici pa nas drugi vladajo, o tern ni dvoma, — O, milost, molčite gospod d* Anguilhon, je vzkliknila vojvodinja, vi poderete vse . . . vse, Kdo bi si mislil, da se ukvarjate s takimi vprašanji? — Razmere so me prisilile k raz-mišljavanju. — Dobro, pa je res krasen rezultat vaših premišljevanj- Zdi se mi, da ste svoji materi kaj o njih po-vedali? — Bog ne daj, da njeno vernost omajem le z eno besedo! — Zakaj pa z isto skrbjo ne va-rujete moje? — Vaše? Jacques ie pogleda! vojvodinji prav na dno očL Vaše? Je ponovil, ne verujem, da jo imate. Kristijana Je nenadoma povesila, svoje dolge trepalnice. — Premladi ste, da se vam spK>-vem, Je menila smeje! Toda pustite filozofijo. Mislite rajši na miss Villars in kako jo zasvojite. Čast stare-ga sveta zahteva, da nspete. — Poskasiti hočem. Gospa de Blanzac Je sledila markiju z očmi do vrat Smehlja] ji fc igral ob ustih. — Videli bonto, si Je mislila, če Je naša mala Vankee proti ognju tako dobro zavaravana, kakor misli. (Dalfi prlbodaHU ? Stran 2. .MAJVfcNjKJ NA KOD*, *n« 16. februarja 1*16. 46. stev. Primanje našemu podmorskem* I brodovju. 1 Duna}, 25. februarja. (Kor. urad.) Vrhovni poveljnik, feldmarša! nadvojvoda Friderik, ie nar oči I poveli-stvu balkanske annade, da sporoči poveljstvu donavske flotilje za dose-danje inicijativno, požrtvovalno in posebno uspešno sodelovanje tega dela oborožene sile v zvezi balkanske armade, popolno priznanje in posebno zahvalo vrhovrtega armad-nega vodstva v smislu gesla našega presvitlega najvišjega gospoda vojsk, ODBITI FRANCOSK1 NAPADI V CHAMPAGNL Beroiln, 2*5. februarja. (Kor. ur.) Wolffov urad javlja: Veliki glavn! stan, dne 25. februarja. Zapadno bojišče. V Cham-pagni je nasprotnfk včerai nadaljevai svoje ofcupne napade. Kakor vsi prejšnji, so ostali tuđi ti napad! brez vsakega nafmani*e?:a uspeha, dasi je sovražnik uporabna! moćne čete. Sicer ničesar bistvenega. Vrhovno armadno vodstvo. Francosko uradno vojno poročilo. Dne 23. t. m. pozno ponoći Izdano uradno franccsko poročilo pravi: Pri Lombaertzvđu, severcvzhod-no od Nieuporta ie neka na§a bate- j rija demolirala sovražni težki top. ; Pri Lysu in cb Aisni je trajal artiljerijski boi. V noći od 21. na 22. februar je sovražT!!k zopet začel silno bombardirati Reims. To obsireljcva-nie ie provzroćilo silr.o škodo ter zahtevalo velike Cloveške žrtve. Na crti Souain - Beau Sejour smo izno- j va napredovali ter zasedli neki : strelski jarek in očistili dva gozđa sovražnika. Naša artiljerija in peho ta je izvršila v Argonih šunke pri Fontaine zu\ Cnarmes in Maria The-rese, ter v gozdu pri Bolanteju. Pri Epargesu, iužnovzhodno od Verda-na, so prodrle naše ćete do nekate- | rih točk, ki fih je imel sovražnik prej -zasedene. Ćcmbres leži v našem ognju. Pri Bouchetu, južno cd Erar- j gesat so izvršili Nemci napade, ki pa. ' smo jih odbili. * • FRANCOZI V ALZACUL Iz Curiha poročaio: V dolini pri Munstru v Zgornji Alzaciji so se Francozi pred napadajoeimi Nemci umaknili crcti meii. Boji v tej pokra- : jini so bili silno krvavi. Ponovno je prišlo ćo bajonetnih spopadov. * • Ponoćni pcteti francosAib aeropter.ov nad Parizom. Pariz, 25. februarja. (Kor. urad.) Sncči je Ietalo nad Parizcni S franco-skih aercplanov v visini 25^0 m. Ta-ki poleti se vršilo seda] vsako noć v obrambne svrhe. Cbstre!]evanje Calaisa. !z Pariza porcčajo o zzdrjem bombardiranju Calaisa iz zraka tele podrobnosti: Ob 4. zjutraj je pripiul kakih 300 metrov visoko *Zeppeiin« nad mesto ter plul naravncst proti kolodvoru železnice v Fontinettes. Tu je vrgel prvo bombo, ki je razd©-iaia prcgo Dunkerque. Zrakoplov se Je takoj nsto zopet dvignll ter vrgei iifcrati 5 bomb. Kakor potres sn učin-kovale bombe, ki so paale clelcma na železniško progo, de'oma v okolico. Š:pe so popekale in zidovje Ie razpoeilo. Ena bomba je razrušla neko hisico ter zasula pod razvalina-nii rct r--b. ^Zeppelin^ ie nato od-pH rr-.-L" riionu. Dasiravno so ga ne-prstano obsfreljevali, ga ni zadela Kctcna krcala. Z zrakoplova so vrgli tuđi v nciTiTrio zastavo zavito pismo, katen «.o tr->oi prinesli msstnemu povc?r"l!ct!. V Parizu so mnenja, da je vodila ta zrakoplov oseba, katcra je dobro poznala vse krajevne raz-mere. Prva bomba je raztrgala že-lezniško progo 15 metrov daleč ter iskopala v nasip 5 metrov globoko jamo. »Zeppclinov« obisk nad Ca-laisom je trajal samo 10 minut. Olav-ni namen obiska ie bilo očividno raz-dejanje železniške prcge Dun-kerque. * Nemškf letalci nad Calaisom. Kopenhagen, 25. februaria. (Kor. nrad.) »Berlingske Tidende^ Javlja \% Pariza: Calais SO ZOnet napadi! ncmSki zrakoplovi. B^mbe so ranile nekaj oseb, povzročena materijalna škoda pa ie enaka ni^li. Pri prvera zračnem napadu razdeiana ŽeleTTii-ska proga je zcpet popravljena. Ze-lezniški prcmet se zopet nemoteno vrši. POMORSKA VOJNA NEMCUE PROTI ANGLUL V amsterdamskih krogih so prepričani, da bo nadaljnje uspeSno dc-iovanje nemških podmorskih čolnov angleško plovbo popolnoma ustavilo I ter tuđi nevtralno plovbo omefllo m : obal. V Amsterdama smatralo im iz-ključeno, da bi mogla Anglija vrdr-žati grozečo popolno izolacijo delj, kakor en mcsec- V Londonu so baje že sedaj silno razburjeni in ustavitev prometa je udarec za milijone na-stavljencev in delavcev, ka te rih be-da pomeni najvcčjo socijalno ncvar-nost. Ker izguba transportnih ladij Angliji tuđi vojaško škoduje, so v Amsterdamu mnenia, da se bo morala Anglija kmalu odločiti za nove korake. POTOPLJENE IN POGRESANE LADJE. London, 24. februaria. (Kor. ur.) Admiraiiteta poroča, da pcgre'ajo angleško pomožno križarko *Clan-monaughten že od 23. februarja. London, 24. februarja, (Kor. ur.) Postno ladjo iz Folkestona v Bc^u-logne ]e napadel dne 23. februara zvečer neki nemski podmorski čoln. Torpedo te ŠH -0 vardov pred spred-njim deiorn ladje. vFraiikfirrttr Zeiiang« poroda iz Londona: Reuter poroča: Parnlk ^Rio Parana*, določen v Elbo in »KarpaUon«, dolocen v Newport-new5, sta bila torpedirana In sta &e pri Feachy fleadu potopi'a. Moštvo •e Je resico, izvzemši tri K!tajce, ki Jih !e eksplozija na »Marpalionu« | London, 24. februarja. (Kor. ur.) Rente** poroča iz Scarborougha: Pamik »Deptfordt se ie včeraj v Se-\emcia moriu na visini Scarborougha pctop?!, kakor zatrjuie moštvo, vslcd strela torpeda. Moštvo, razen eaega, ie resi! neki osebni parnik. I London, 25. februarja. (Kor. ur.) Reuterjev biro poroča: Moštvo par- i nika ^VVestern Coa5t« iz Liverpoola je bilo izkrcaro v Portmouthu. Mor-narji pripcA-edujeio, da je pamik na-letel na mino ali pa ga zadel torpedo. Lac'f*. se ie potopila pri Beachv hea- ' du. ČIoveških žrtev ni bilo. i * • • Ek5plazl5a 33 parniku. ! Londc^, 25. februarja. (Kor. ur.) ^Times-f poročajo iz Rveja: Dne 23. februarja popold^e je bila slišati tu siina eksplozija. Pozneje se ie poro-čaL dz se bori neznan parntk z 2000 tonanr z morjem. Resilni in ribiski čelni so hiteli na pomoč. Gre baje za pamik s premogom, ki je začel goreti. Maskirane sr.jrfeske ladje. \z Rim? poreča »Ber!-"ner Taire-h'att-. da je ćospelo vr Bilbao 20 anjclešk?^ parnikov, ki so imeli vsi Španske barve. Anz'elki pirat Iz Rotterdama porečajo baje z đobre^a nem^kecra vira, da je 1. fe-bruarja v Irskem morju obstreljeva-Ia neka angleska trgovska ladja s topovi neki remski podrrcrski čoln. Lsd'e, ki po^topa>o tr'-'o. smatra tnednarodno nravo za p^ate, to ie morske roparie. Ustavljen pomorski promet. Iz Londona perečah kodaniski listi, da ie do 23. febr irja vsegra skuhaj ustav'Io 24 angleških parc-Dlovnih družb promet • • • Zatvoritev »evemega Irskega kanala. An^leska admiraiiteta ]e popolnoma zaprla plovbo v severneni Ir-5kem Kanalu. Ves promet srne iti samo mimo otoka Rathlin, in sicer samo od sofnčnega vzhoda do solnčnc-ga zahoda. Upravičcno Ie domneva-n]e, da 5C rr.hajajo v prepovedanem vodovju mine in druge nevarnosti. Angfeška statistika. \z Londona: Na zborovanju li-verpoo»5ke in londonske vojnozava-rovalne družbe je izjavi! predsednik, da je pri družbi zavarovanih ladij za 50 miiijonov funtov, V Šestih mese-cih vojne je bilo samo za 850.000 funtov škode. Vrcdnost izgubljenih tovorov znaSa 4V» milijona funtov. Vojna plovbi ni napravila velike škode. Izgube vslcd navadnih nesreč so znašale Januarja 1.670.000 vsled vojne pa samo 320.000 funtov. < • ODKLONJENI PROTEST NE« VTRALNIH DR2AV. Berolinski listi poroCafo, da I« mgleSka vlada 22. t. m. odklan)a|oee odgovorila na vse protest« aertraMb držav proti 7?orat?l rjrtiovlli sastav • strani aagtt&kib trsovsklk ladQ. 1 " ' " ( Zavarovalalca za amerlik# lađa. London, 25. febraar|a. (Kor. ar.) Reuter jev biro lavlja: »New York Times« poročajo, da Je vkdai Uro xa pomorsko zavarovaale* odkar sta sa potopili lidji »Evelyn« ip »Carib«, ustavil zavarovanje ladij in blaga, ki je nainenteno v vojskujoče se države. Biro pa sprejetna zavarovalnine za lad)e. ki piujejo v dežele, v kate* re lahko ladja dospe, ne da bi morala prepluti kake nevarne točke. Mogoče je, da se bodo sprejemale zavarovalnine za ladie. namenjene v vojujoče države, toda proti višjim pristojbi-nam. • . • Zapfemha nemških tovorov. Pariz, 25. februarja. (Kor. urad.) vJournal« piše: Kot odgovor na zadnje korake Nemčije, nameravajo za-veznrki proglasiti, da se srne vsa nem^ka posest, pod katerokoli zastavo se vozi, in vsak, za Nemčijo do-ločen tovor, zapleniti. Odredile se bodo najstrožie prciskave. Votna debata v angle&ki zbornici. V torkovi seji angleške zbornice Je izjavi! Sir Edvard Qrey na toza-devno vprafcanje, da ^e zdaj pa zdaj poroča, da se preko Italije v Švico določeno blago natovori na remške že'ezniškc vozove, [talijanske in švicarske oblasti zatrjujejo, da se normalno vozi nekaj nemških železni-ških vozov na italijanskih in švicarskih progah. Vporaba nemških vozov torej še nikakor ni dokaz za to, da 50 ti tovori določeri za Nemčijo. Unionist Stcwart je vprašaU ali bi ne bilo z ozirom ogrožanja prometa v Irskem morju s strani nemških podmorskih čolnov umestno zgraditi podmorski tunel iz Anglije na Irsko. Ministrski predsednik Asquith je odgovoril, da pod sedanji-mi razmerami ta projekt ni izved-Ijiv. VOJNA V JUŽNI AFRIKL London, 25. februaria. (Kor. ur.) Reutenev urad javlja iz Kapstadta: V noči na 22. t. m. so naše ševe me čete tele prodirati in so po izvršene m napadu £2.sed!e Numidas in Ocanikamtes. Na naši strani do-slej ni bilo izgub. LoTidon, 25. februarja. CKor. nr.) Reuterjev urad poroča ^z Karuba 1 dne 22. februarja: Ćete brigadnega generala Makcnzie so danes pod po-voljstvom polkovnika Deweta vko-rakalr v Karub. Neka kolona je po-noči zasedla sosedne visine in se prepričala^ da ic sovražnik izpraznil svoje pozicije. Glavna četa ni nikjer naletefa na odpor. Zgodaj zjutraj se je napotil kapitan Demcillon s svojim oddelk^m, da rekognoscira okolico. Ob 9. dopolđne so oparili, da prihaja iz Ansa neki nemški voj, ki ga je ščitilo 50 konjenikov. Ta odde-!ck je imel najbrže namen, z dinamitom razstrefiti železnisko progo. Vo-jaki kapitana Pemeillona so Jeli stre-ljati in 50 usmrtili 5 mož. Nato so napadi! sovražnika, ki pa se je umak-nil. Pri tej operaciji sta bila Demeil-Icn in 1 vojak ranjena. Demeillon je zavze! novo pozicijo, iz katere je lahko ohstreljevati so\rražn"ksu Pri drugi salvi je bil Demeillon z^pet za-c!et. Nato so se naši izvidniki umak-nili, pustivši v sovražnikovih rokah dva ranjenca. • TROJNI SPORAZUM HOĆE NAVALITI NA CARIGRAD, Vcdno očitnejŽe postaja, da ho-čejo zavezniki odločilno udariti na Carigrad. Pred Dardanelami se zbira vedno večje brodovje. in carigraj-ske vesti pravijo, da računajo turski kro^i 5 padmorsko akcijo angleških in franeoskih podvodnih čolnov. Rusi pa pripravljaj© baje veliko ekspe-dicijsko armado, ki se naj izkrca na evropejskem obrežju Črnega morja ter navali na prestolnico kaliiov. Vojaski strokovnjaki vseh držav 50 si bili od nekdaj edini v sodbi, da je zavzetje Carigrada trd, morda nerazdrobljiv oreh. Dardanele in Bospor ter močno tursko brodovje v Crnem morju — to so obrambna sredstva, ki se dajo premagati Ie z največjimi silami in % ogromnimi žrtvami. Tuđi zavezniki si morajo biti svesti velikanske naloge, ki so %\ Jo stavili in morajo se zavedati. da je izid njihove akcije morda več kakor negotov. Angleški polkovnik Repington pravi v »Tirnes«: Forsiranje Darda-nel more biti Ie tedaj nspešno, ako se izvrši t morja in % kopnega isto-časno. Čete. ki operirajo na kopnem pa moralo biti najmanj tako moćne, kakor sile ki delujejo z morja lem. Ne Ie mnogo ladij. temveč tuđi mnogo vojakov je torej treba. TurČijt ie imela ob izbruhn voine koncentriranih ▼ Tradfi okrog 200.000 mož. Smatrati )e. da se velik del te sile Se vedno tam ftahaja. Izkrcati ćete, kl bf na) udarile na to armado. pa Je ogromno naporno oodjet|e. Forsira-nje Dardanel Ie z lad|ami se idi DOi-kovnik« Reptngton« kar nalboll opaaoflL Ako so se torej navzlic vsern voja-ikim pomislekom odločili riskirati grdi in deprimujoči fiasko, potem moralo eksistirati važni vzroki, ki Jih sililo v to podjetje. Zdi se, da je povzročiteljica tega naravnost obupnega podjetja Rusija, Ruski krogi si domnevajo. da bi pa-dec Carigrada vojaško in politično situvacijo Rusije znatno izboljšal. Predvscm bi zavzetj«* Carigrada in posest morskih ožin (Bospora in Dardanel) omogočilo najkrajšo in varno prGir.etno zvezo Rusije z njenima velikima zaveznikoma. Ruska armada je v opetovanih velikih po-razih izgubila ogromno vojakov, toda kar pomenja še več, izgubila je tuđi silno mnogo vojnega materijala, katerrga ne more dorr.a nadomestiti, ker nima niti tozadevnih delavnicTa vojni materijal se mora nadomestiti torej iz inozemstva — pot čez Sibi-rijo ali pa preko Arhangelska pa je tako dclga in neokretna, da nikakor ne zadošča. Čim bolj torej primanj-kuje Rusiji vojnega materijala, tem nujnej^e postala vprašanje varneiše in krajše zveze z zapadno Evrcpo. Morda je stopilo to vprašanje baš sedaj po dogodkih v Mazuriji v kritično fazo. Osvojitev Carigrada in evropei-ske Turčijc pa bi odrezala rudi zveze turske armađe z Avstrijo in Nemčijo ter onemogočila one žive stike Tur-čiie s centralnima državama, ki da-jejo turskim (Lctzm pravo življenjsko silo. Turska armada. navezana sama na sebe, bi seveda ne bila Rusiji tako nevarna, kakor je sedaj, ko so ]i na razpolago važne in številne resurse centralnih držav. In končno bi debro uspeli naval na Carigrad ustvaril tuđi novo situ-vacijo na Balkanu.,Zdi se, da postaja ruska diplomacija napram Bclgariji vcdno bol] nezaupliiva. Ruski listi dolžijo Bolgarij') nara\rrost, da je že postala zaveznica Avstrije in da je odločena podpreti bodoče akcr'e a\-strtiske balkanske armade s svo-jimi četami. Uradno . februaria. (Kor. urad.) »Pester Lloyd • priobčuje razgovor z bivšim gršklm poslanikom na Dunaju in poznejšim^ zunanjim. ministrom dr. Streitom, ki bo seda; najbrže imenovan za grskega poslanika v Carigradu. Dr. Streit izjavila: 3*Grška se ie z monarhijo vedro razumela in med obema državama nišo nikdar obstojale kake diference. Interes Grške je, da obrani svojo nevtralnost ter da se nahaja v enakof dobrih odnošajih tako s tripelentent^ * kakor tuđi s centralnirni državan- Naši odnošaji napram Turć: mi ne pripravljajo nikakih skrbi. Gre Ie za malenkostno nesporazumljer:]0 iz katerega ne bodo nastali, kak: sern prepričan, nikaki zapletaji. Porta Je pokazala odločno uslužnost kar ie nas položaj jako olajšalo. Glede otokov se še nismo v^ polnoma sporazumcli, toda pogajn-nia še trajajo in prepričan sem, di priđe skoro do obnovitve najkorekt-nejših odnosajev med Turčijo in Grsko. Mi se nočemo vojskovati z nikfv mur in razpcloženje naroda nikakor ni za vojno. Ni res, da bi bila Angfi-ja zahtevala našo p^rnoč, zato nair tuđi ni mogla kot nagrado obljuhit: Ciper. Še manj ie seveda res, da hi bili mi poslali čete v Egipt Tuđi napram Srbiji smo abs^-lntno nevtralnL Zato nikakor ne pri- . puščamo voine kontrebande preko našega ozemlja. Sicer nas veže < Srbijo zavezna pogodba, toda ta ve* I33 Ie za slučaj, da bi izbruhnila vo;-na na Balkanu. • • • Potovanfe generala Paa. General Pau se Se na svoicm potu v Rusijo, ustavil tuđi y Sofiju kjer je konferiral z vojnim ministrom fer se vpisal rudi v posetno polo v \ kralrevi palači. — V Bukarešti konferiral general Paa z ministrsk : predsednikom in zunanjim mi :■:■, strem. Kralj Ferdinand in kraljica! sta ga sprejela v avdijenci. GlolUH m Salandra. | Milan, 25, februarja. »Perscvc-I ranza- poudarja, da vlada med G:o-1 Iittijem in Salandro in Sonninom pol polno soglasie. Vsi tri je državniki 50I se večkrat sestali in dognali, da pre-i sojajo velika dnevna vprašanja poj polnoma enaKo. Giolittijevi pristaši! bodo zato opustili vsako opozicije 1 proti vladi. Tuđi gotovi senzacijo-j nalni članki (pač predvsem oni v| ^Giornale d* Italia), izviralo iz skup-| ne inicijative vseh treh državnikov-l Ti članki nišo toliko namenjeni itali* janski javnosti, kakor pa inozemskifli državam, ki naj bi se definitivnejsm izrazile glede italijanskih želja, ft • • K • M Demonstrac!]e ifi protidemonstracMi v Italiji. I Rim, 35. februaria. TurinsksB »Štampa^ poroča: Ministrski sveti se Je bavi! % demonstracijama za ntm vtralnost in za intervencijo Italije. K*W postajajo za državo naravnost opas« ne. Vlada si je svesta nevarnega noj tranjega položaja ter bo vse storilal da obdrži vodstvo Javnega mneniai v svojih rokah. I • • • I Nerosntčoa Test. K DunaL 25. febraarja. (Kor. urad.)I Tnorcmsko časopisje ic priobčil* vest, da 50 naše torpedovke raseglj 2 italijanska parnika s premogoni te« ju odpeljalc v Trst Poveljnika ote» lađi], da sta dobila odSkodnino p4 50.000 K. Ta vest je ravno tako iz« miSljiena, kakor većina poroci!, 4 jih razširja inozemsko Casopis]e m * ddovanju naše vojne mornarice. I 46' šte* ____________________________ „aLOVčMSKJ NAKUU-, one 26 fefemarj« |»i5 Stran & Rsnjeni in mrtvi slovenski vojaki. (Kratice: p. = polk; komp. = kompanija (stotnija); r. = ranjen; m. = mrtcv; v = vjet.) (Iz seznamka izgub št. I?Q z dne 18. februarja 1915.) A]ster Jožef, top. lov. b. št. 7., 2. sf.t iz Vel. Doline, vjet v Elabugi, gu- bernija Kazan. Rusija; Andrejčič Alojz. lov. b. št. 7., I stot, iz Smarjete, vjet v Atkarsku guk Saratov; \ndrojna Ivan, 17. pešp., 1. stot., r.; irtelj Fran, 17. pešp„ 9. stot, r.; /ubelj Fran, 17. pešp., 6. stotnija, r.; Pačič Mihael, 17. pešp., 0. stot., r.; Eahovec Ignac, 17. pe£p., oddelek strojnih pušk, mrtev; Bajec Alojz 97. pešp., 1. nad. stotnija, iz Cola, vjet v Ašabađu, Rusija; Bajt Fran- 97. pešp., 7. stomija. Vojsko, vjet v Serdobska, gubernija Saratov; Balartič Valentin, 17. pešp., 2. stot., iz MekinJ, ranjen in v]et; Be!ec Fran, črnovoi. b. št. 13., 3. sU Kristanci, vjet; Benčina Fran. 17. pešp, 6. siotnija* Ribnica, vjet; Benedik Fran. 17. pešp.. 4. stotnija, iz Sele, vjet; Bonetič Jožef, 47. pešp.. 3. peh. stot., vjet v Bijsku. gub. Tomsk; Bremšak Ivan. lov. b. št. 7- 1. stot., vjet v Ebbugi. gub. Kazan; Bručan Henrik, 17. pešp., 11. stot., i\; Bulovec Fran, 17. pešp., 6. stot., r.; Cah Anton, 47. pešp., 3. nad. stotnija. Dekani, vjet v Bijsk, guh. Tomsk; Čeh Jožef. poddes., vjet v Nišu gar-nizijska bolnica; Cehtl Martin, črnovoj. b. st 13., 3. sretnija, vjet; Čehun Valentin, 17. pešp.. 6. stotM r.; Cejzlar Viljem. vjet v XiŠu, gar. bol; Cernlgo! Fran. lov. b. št. 7., 3. stotnija, Dol - Otlica, vjet v Elabugi, grub. Kazan; Oar Fran. lov. b. št. 7., ?. stotniia. z Št. Lamberta, vjet v Atkarsku, gub. Saratov; Debeljak AIo]z, 17. pešp„ 9. stot« r.; Psbeliak Frsn, 17. pešp., 9. stot., r.; Pcbcvec Jožef, 17. pešp.. 2. stot., r.; n:vjak Lorenc, črnovoj. b. št 13., 3. storniia, vjet; ^olar Jakob, 17. pesp.+ 10. stot., r.; ^clcnc Fran. lov. b. št. 7., Javcrje* vjet v Atkarsku, gub. Saratov; P**axfer Fran. 17. pešp., 10. stotnHa, iz Kraiijskega okraja, rojen 1893-, mrtev; Hrolc Jožef, 17. pešp,, 1. stotnija, r.; »ržaj Ivan. 17. pešp., 1. stotnija, r.; ^ppich Rudolf, 17. pešp., 2. stot., r.; r~;avec Jakcb, 17. pešp.. 9. stot, r.; ^-rr.zn Ivan, 17. pešp.f 6. stot, r.; rah'ančič Anton, 17. pešp., 2. st, r.; Frciiga Rudolf, 17. pešp., 1. stot, r.; Fc^ren Vincenc, 17. pešp.. 9. stot., r.; ristar Fran, 17. pešp., 7. stotnija, r.; rlantlic Jakob, r., vjet v VoTonezu, Rusija; r:7-'< Andrej. 17. pešp., 9, stotnija, iz Moravč, rojen 1891, mrtev; Gašperlfn Jožef, lov. b. št. 7., Klanec, vjet v Elabusri, gub. Kazan; Oe~čar Fran. 17. pešp., 1. O. s. p. Moravče, rojen I. 1590., mrtev; ~:mpelj Fran, 17. pešp., 11. stot, r.; GT?všek Fran, drag., Zagož, vjet v Rusiji; rr\:uf Fran, črnovoj. b. št. 1.3., 3. 5totni|a, St Vid pri Grobe'nu, v.; "o'ob Aloiz, 47. pešp., 4. marš stet, viet v Sardobsku, gub. Saratov; "; Tob Just, 17. pešp., 8. stotnija, Ljubljana, mrtev; >rl Fran, 17. pešp., 10. stotnija, r.; %nnier Karol, 17. pešn.. 11. stot, r.; '--avnar Ciril, Matevž, 97. pešp., 1. stotnija, Št. FJorijan, vjet v Harkovu, Rusija; j-egorčič Anton, top. p. št. 3., 5t Rupert, vjet v Ašabad iz gub. Transkaspija; irrcrorčič Fran, 17. pešp., 1. o. s. p.. Selo. mrtev; riregorčič Jožef, 17. pešp., 1. st, r.; r;ričar Jožef, 17. pešp., 11. stot., r.; "rili Ivan, 17. pešp., 9. stotnija, r.; robo?isek Karei, 17. pešp., 2. O. s. r.. Št. Lambert, mrtev; 'ervatin Ivan, 97. pešp«, \2. stotnija, viet v Serdobsku, gub. Saratov; ve Nikola), 97. pešp., 1. nad. stot, vjet v Skobelevu, gub. Moskva; !zj?orSek Fran, 7. lov. bat, 4. Stot, ^martno pri Litiji, vjet v Atkarsku, gub. Saratov, Rusija; 'skoicič Anton, 17. pešp., U. St, l\; ć.t. Vid nad Vlpavo. — Iz ruskega vjetfilštva se 5e I cglasiJ Jurist Jr.sip F o u u brpsnice na Hovškcm. Paijeri *k bi! v !iogo in ie tako pršel v rusko vjetnistvo. Proglašen }e ?e bi! za mrtvcea. — \z ruskega \jetnl5tva 5e je osrlasil Jernej Č e 1 e d i ti, 17. pešpo]-ka, iz Velikega Ubeljskega. O4 15. avgusta ni bilo nobene vesti o njem m lahko si je m sliti, kako »o bili starši veseli, ko je sedaj sporoči!, da ie živ in zdrav in da se ma dobro godi. — \z Przemvsla *e je pesredo-vanjem letalne pošte oglasil priljubljeni skladatelj Emii A d a m i č, ki je po svojem pok!:cu nčitel." na Cinl-Metodovi šcli v Trstu. Piše, da je živ in zdrav in upa, da se tadi tak vrne domov. Popisuje tuđi. kako hrabro se drži anrada v oblegran" trd-niavi in kako zm ago vi to se b >ri pri izpadih. Prijateljem in tovanšem po-šilja pozdrave. — Iz obleganega Przcniys!a. Krakovski listi prija vi jajo zan'miva porocila iz cbleganega Przemys!a. Zadnji peštni avtomobil je zspusti! trdnjavo dne 5. novembra, a vzlic temu je življenje v trdrnavi skoro normalno. Przemvsl dobiva vsak dan radioteiegrafična poročila. le-talci odnašijo in rrina^aio pošto skoro redno, ob nedeljah igra pred mestTiO hiso vojaška godba in v ka» varnah ie vedno iako živahno. Pero-č:Ia tujih listov. da vlada v trdnjavi Iakota, so izmišljena. Iz voiaškfh skladišč dobiva tuđi civilno prefc:val-stvo živila in so bile za revne ljudi urejene posebne ljudske kuhinje. — Moka, potrebna v gospodinj-stvu, se ne fco rekvirirala! Dunajska ■■•'D:e Zeit- piše: ?-Na spscijilno \~pra-šanje na kempetentnem mestu, nam speročajo z magistrata, da je popol-noma nentemeZJeno, v ohčinstvu s.plošro razširjeno rnnenje. kakor da bi se razlastile množine moks, ki r*e-seprajo 20 kilogramov. Nlkomur ne bodo odvzcli zaloge, ki si jo je i e-skrh-el za svojo potrebo. Ako na kaka rodbina na primer 40 ali fiO ;.-i-Lrgramov moks, set! ni trefca f tu ća bi jf oMast od njene zaioge aj vzda. Samo, ako bi bila zatrla ta'- o velka, da bi ie ne b?lo ???ogoCe v go-tovem času porabid, sele potem bo oblast ds! te 73lr>%c rekvirirala.^ — Dra?in?a naraSČa. Zdaj, ko sleherna kokoš jajca nos*, so na trgu jajca dražia, kakor so bila sredi zime. Mesarji ne vedo, kako dolgo bo-do še mogli rreso nrodafati. Crne živine so postale tako visoke, da jih mesarji, ki so vezani na maksimalni tarif, sploh ne morelo več zm?govati. ► — Državna zvera avstrf!»k?h hoteJir'ev je izročila minstrt] za javna dela, dr. Trnki. memorandum o po^peševanju tuiske^a prometa za časa vojne in po niej. Memorandum poudarja, da avstrijski tuiski promet paČ tuđi po vojni ne srne računati več na znarni pritok crostov iz sedaj sovražnih dežel. zato ie treba z dobro organizirano propagando pridobiti fcorste iz NemČiie. Minister je ob-Ijubil. posvetiti tel zadevi vso pozornost. — Rahatne zoaitike se dobivajo v vojno - romožnem oradu mintstr-stva notranjih dt) na Dunaju !., Hoher Markt št. 5. po 1, 2. 3. 5. 10. 20 In 50 viru po 1 K in po 2 K, m ricer v zvezkh za 20 K, 50 K 'fl 100 K tiVč komadov. Trgovci in obrtirki se po-zivajo, da *e poslužujejo teh znatnk. Kdor naroči teh znamk za 500 K, dobi kot spomin umetnlško irdelano diplomo vojno - pon-očnega urada. V$a potrebna pojasnila daje Imenovan! vojno - pcmožni urad nt Di-najti. ^ — Malo gledanite. »Vojna idila.« V četrtek. dne 25. februari« se Je vršila otvoritvena predstava nove&a Eleđaliiea. U ga Jt iiiniril wmo* i I reda so sltdftč* točke: Pozdrav Danilo in ffa krstU po sHčnem berlin-skem podietju trn »Malo tfedališče«. Iz deželnega ffledališča so se preselili slovenski Iffrald, kolikor jth ni odšio v druga mesta, ali tuđi v več* nost, v Malo gledalište v »Mestnem domu« in se nam včeraj prvič po dolgem času pokazali v lahkotni ve-seloigri. Mali oder ie za oko prav fjubek, prijeten in okusen. Kolikor se je dalo pri prvi predstavi opaziti, kaže, da je napravljen po navodil h spretnega igralca in da be svojemu namenu vsestransko ustrezal. Vese-loigra »Vojna idila* nam predstavlja hrabrega avstrijskega nadporočn ka, ki se seznani na bojnem polju z lepo Marijo Kazimiro m Ji obljubi obisk na njenem gradu, ki stoji s> v ohliž u Kusov. Ponoći priđe res pre >blf ćen v Ru^a na njen grad. Vrne^ se ple-tejo razna sumničenia, ki nam kaže-jo nadpi^ročnika kot previdnega in vedno neustra^enega junaka. Prosio-v oljec Berger, ki ga je posvetil avtor kratkočasni strani veseloigre, najde tuđi pri Mariji Kazimirovi svojo Leo, ideal iz zadnjih časov. Stvar se konca z zaroko. Nadporočnik gre na^ka-kovat neko 1?5 metrov visoko viso-Čino, Marija Kazimira pa prosi nebo, naj bi ga obvarovalo nesreće in naklonilo nam vsem skoro crcčni mir. Obilrn sm?h so vrbujala mesta. kjer nastopa prostovoljec Berger. Oosp. Danilo je igra! nadporrčnika, gospa 1 ehotska Marijo Kazmiro, enoletre-s:a prostovoljca gosp. Zelezfiik in Zida Leiserja, ki ?e plete po veselo-igri z daljšo vlogo gosp. Peček. CL Danilo je bil nekoliko pr*hlajen, kar je pozimi v vojnem mestu jako lahko megoće. Kot oficir je bil vseckczi temperamentan in podjeten, spreten in lahek, enako pred damami kakor pred sovražniki. Gospa Lehotska je igrala Marijo Kazimiro kot odi čno damo mirnih £ect in plemenitega srca. Preprosta komika enoletnega prostovoljca, ki ga je predstavljal grosp. Zeleznik, je prav srečno učin-kovala in dosegla obilo smeha. Oosp. Peček je odigral svojega Zida Lei-serja dosledno in ga rpremil z židovskim zatezanjem v govoru in z ži-dovskimi gestami, kolikor je to v našem, še čisto nežidovskem jeziku mogoče. Vsi drugi, ki so bili zaposleni z manjšimi vlosrami, so storili svojo dolžnost z dobrm okusom. Vsi kostumi, damski kakor moški, so bili jako Iepi, enako je uj?ajala skromna, a zelo okusna scenerija. Med odmori je ijsrral oddelek -^Slovenske F'lhc?r-monije« m pričel večer s cesarsko r^smijo. ki jo je posiušalo občinstvo stoje. Obisk je bil primeren in želimo od 5rca, da bi bil vsaj tak cb vsaki naslednji predstavi. Naj bi nudilo *MaIo gledafisče« v teh tesnih čarih našim i^ralcem vsaj skromrn ohstanek! Upamo pa rudi, da nam bo pokloni! gospod vodja Danio poleg -'Vojne 'đile* ^e kaj boljscRa, P. — Napredno polrti pevsko društvo^ v Novem mestu 30 kron sGiasbeni Matici^ v Ljubjam. Na Colu nad Vipavo je umrla gospa Manja P u c rojena Rovan, stara 65 let, giavarica znane narodne rodbine. Vojno sodižče v Gorici je obso-dilo na 2 in pol leia ječe znanega so-cijalnega demokrata Marico Iz Nabrežine, če£, da je nagovarjal črno-vojnike, naj malo jedo, da boco šibki in se tako odtegnejo vojaški službi. Iz pijstne službe. Vpokojen je na Iastno proinjc nacioficijai Vincenc Winkier v Celju. — Za peštnega oficijanta v Celju je imenovan praktikant Andrej Miilier. Drobne novice. U m r 1 j c v Što-rah pri Celju bivši trgovec Anton Peer v 54. letu starosu. — V D r a -voje skočila v Mariboru vdova narednika Temela, vendar se je resili. Ker je pad!a na kamen, zgubi eno oko. Teme'ova je mati več ne-preskrbljenih etrok. — Iz Celja. 38Ietna posestnica Jožefa Koro^ec iz Braslovč, mati 10 otrok, je bila pred izrednim sodiščem v Celju obsojena zaradi detomora na leto dni ječe. V celovsko rezervno bolnico so v četrtek pripeljali 10 ruskih vjetni-kov, ki so oboleli. Pripadajo 133. ru-skemu pehotnemu polku. Oprosčena viomilca. V Trstu sta bila obložena zarad? poskušenega vioma Karol Buffolini in Alojzij Str-kovac. Vlomila sta v neko skladišče vina in navrtala železno blagajno, v kateri je bilo 420 K denarja in za 625 K drag'jcenosti. Strokovnjaki so izrekli, da še nišo videli tako dovrše-nega vlomilnega orodja, kakor sta ga imela obtoženca. Redar ju je vjel v skla-dišču vina. kjer sta bila vlomila. Opravičevala sta se. češ, da sta se med navrtanjem blagajne skesala in opustila delo. Sodišče je oba oprostilo. V Tuhiju na Hrvatskem je 21. t m. umri Ivan Zabukošek. trgovec in posestnik, v visoki starosti 96 let. O njem piše zagrebški »Obzor*: ^Pokojnik\ rodom Slovenecv, je obiskoval gimnazijo v Požegi, Karlovcu in Zagrebu, kasneje se je sredi proslega stoletja. stalno naselil na Hrvatskem. S pokojnikom je legel v grob eden izmed sedaj že redkih ilirskih veteranov in nemara posled-nji pobratim Stanka Vraza* Bila mu lahka hrvatska gruda!- Tajlnstvene sile je naslov senza-cijske drame v 4. delih, ki se predva-ia od sobote naprej v kinematografu ••ldeal<\ Ta:instvene sile je dobra, prava kinematografska drama. Roman mesečnice, ki je v ženski glavni vlogi iz\TStno igran. — Danes ^Velika strast- z Conchito Lesema« v glavni viogi. ~ Razne stvar!. " * Konfiskacija krompfrja na Nemskem. Kakor javljajo iz Berlina, nameravajo na Nemškem konfiscirati tuđi zaloga krompirja. da pre-prečijo vsako špekulacijo s tem toli važnim ži\nlom. * Obsolen mesar. Dunajski mesar Brandweiner ni hotel neki služ-kinji prodat? 50 dek teletine. marveČ ji je zaklical: Pojdite tja po meso, kjer ste dobili ribo. — Mesar je bil obsojen na 50 K globe. * Starček — morilec. V Hetzen-dorfu pri Dunaju je 79letni zasebnik Ivan Kalina, bolehen in slabovoljen človek ustrelil 791etno majorjevo vdovo Oeorgino Hanke in potem še samega sebe. * Mesto Weipert na Češkem fe imelo začetkom vojne 13.000 prebi-valcev. zdaj fih ima pa samo še 8000. Liudie so odšli deloma zaradi gospo* darske krize, ki je nastala vsled vojne, deloma zaradi vojne same. * Češki Jezik na Ogrskem. Budimpeštanski list »Slovensky Den-nik* javlja^ da slovaški listi na Ogrskem ne smejo več ©onatiskovati čeških člankov in priobčevati ekscerp-te iz čeških Časopisov v Češkem jeziku, marvtć da jih tnorajo prevajati na slovaSki jezik. 9 DeltTSke demoostracite v Ne-UMiSa. Zaradi drafinje kruha so organizirani defavci v Neapolju začeti stavkatL 15.000 delavcev je demon* strovaio do nlicah in ostavilo cestno Metmco. Pred mestno hišo se Je zbralo na tisote delavcev in žena, ki so zahtevali po posebni deputaciji od hroma, na] izposlaje. da se^umetno BVSBHft 0HIB ■EnMfeR flIBHBto JBBHH J9 * obliubif pomoč. Velik del vojaStva je pripravljen za vse slučajc * Na Poznani5kcni so včeraj po-kopali umrlega poznanjskega nad-škofa dr. Likowskega. Že po nadško-fovi smrti je došlo lastnoročno pismo papeža Benedikta, v katerem izraza papež svojo bol radi žalostnega položaja, v katerem se nahajajo Polia-ki vsled vojne. Nadalje priporoča prebivalce Poljske zaščiti najvišjega in prosi Boga, da bi zaustavil vojno furijo ter podelil zaželjeni mir. Konč-no sporoča papež svoj blagoslov škofom, duhovnikom in vsem prebi-valcem Polaske. * PetroJsj iz vode. Na Nemskem so našli, da je mogoče iz vode napraviti petrelej. To se pravi, nekaj peiroJeia je že treba, a ne dostL Recept za izdelovanje petroleja se gfa-si: Vzcmi liter vode, skuhaj jo in deni vanj pol funta sode; ko se ta raztopi, pusti vodo, da se ohladi in ji potem prilij četrt litra petroleja. Tako ? petrelej« gori kakor pravi in sveti menda še nekoliko belj. Iz ene-ga litra petroleja se dado na ta nač'n napraviti Štlrje litri. V Reininghauso-vi pivovarni so to že poskus li in se je dobro obneslo. Paziti pa ie. da je za primešanje vodi porabljeni pe-trolej popolnoma čist in da mu ni že prodajafee kaj vode priliL * Petdesetletnica »Sfovanske Be*«de« na Dunaju. Letos slavi naj-starejse družabno središče dunajskih Slovanov >SIov. Beseda« svojo pet-desetletnico. Dne 25. februarja 1865. se je vršil prvi društveni občni zbor pod predsedstvofn grofa Cugena Cernina. V prvi odbor so bili izvo-Ijeni zastopniki vseh slovanskih ple-men, za Slovence Peter Koster. vSIovanska Beseda^ je ostala svoji stavljeni nalogi zvesta: negovala je dclgih petdeset let družabne stike med dunajskimi Slovani ter podpira-la s svojo čitalnico in knjižnico spoznavanje slovanskega življenja kul-turnega in gospodarskega, Zanimivo je, da se baš ob petdesetletnici naha-ja na Čelu »Slov. Bes.« zopet poto-mec češke grofovske rodbine grof Eugen Černin. »Slovanski Besedi« želimo še mnogo desetbtij krepkega razvoja in napredka. Brzojavna poročih. Odlikovanje bukovinskega deželnega predsednika. Dunaj, 25. februarja. (Kor. urad.) Deželni predsednik v Bukovini, dr. Rudolf grof M e r a n, je imenovan za tajnega svetnika, Domawatra, 25. febrnarja. (Kor. urad.) Povodom najvi$1ega odlikovanja deželnega predsednika, grofa Merana, z dostojanstvom tajnega svetnika, je priredilo prebivalstvo iz Dornewatre in okolice navdušene ovacije pred poslopjem deželne vlade. Župan ie imel oduševljen nagovor, na katerega ie deželni predsednik odgovori! v nemškem in romun-5kem jeziku. Manifestacija se je kon-čala z navdušenimi klici cesarju in domovini. Avstro - ogrska banka. Budimpešta, 25. februarja. (Kor, urad.) Pod predsedstvom guberna-tona tajnega svetnika Aleksandra ph Popovicsa se je vršila seja gene-ralnega sveta Avstro - ogrske ban* ke. v kateri je generalni tajnik Fri-derik pl. Schmid podrobno poročal o položaju banke in o poslovanju zadnjih 4 tednov. Obrestna mera se ni izpremenila- Sklenilo se je zaračuna-vati pri nadaljnjl trimesečni prolon« gaciji takih lombardnih posojil, ki so bila sprejeta z namenom, podpisati vojno posojilo, znižano, torej vsako* kratno eksomptno obrestno mero, Izmena vojnih vjetnikov. Bern, 25. februarja. (Kor. urad.) Francija je privolila y izmeno težko ran'enih vojnih vjetnikov. Polkovnik Bohnv in šef zdravnik švicarskega vRdečega križa« sta se odpeliala v Constanc. da se dogovorita z nem-škimj oblastmi glede podrobnosti od-pošiljanja ranjenih in uredita potrebno za transporte. Iz ruske zbornice. Berolin, 25. februarja. (Kor. ur.) Poslanska zbornica le sprejela y drugem čitanju proračun za trgovino. Tekom debate so poudarjali ffo-vorniki vseh strank. kako presenet-Ijivo dobro ie nemško gospodarsko življenje prebilo težke izkuSnie se« janje vojne. Gospodarska mobiliza-:ija je enakovredna čudoviti mobili-zađU nem^lce armade in le znatno jvignila duha nemšKih čet Trgovm* sk? minister 5ydov je izrckel svojo [»hvalo !n priznanje prilagodUivosti nemške industrije na izpremenjent gospodarske razmere, Neaile na fnmcoskML Lyom* 24. februtria. »La Non-trelliste« poroča: V ćeli Južni Franci-ii hndo neurje. V gorah visok snes. ?elezni$ke zveze slabe. Mnogo brzo-avnih pros pretrganih. V Sredozem-tkem morju hndi viharjL Več ffbi-B^h eotoov se pooesreStok Strm 4 _________^ .SLOVENSKI MAROD*, •*• 9i. fcbruafjt »15. 46. stev. Darila. XL teku društvu »MladlltU po-slanih daril na korist ran)encem. G. msgr- T. Župan na Okroglem pri Kranju: 2 veliki potici in zaboj ja-bolk; ga. Cudnova v Ljubljani: 12 električnih svetilk in 500 cigaret; ga, J. Borovskv v Ljubljani: pleteno jo-pico; ga. nadz. dr. Rezjakova v Ljub-fani: mnogo peciva in malinovec; ga. M. Šarabonova v Ljubljani: 9 steklenic malinovca; msgr. K. Ko-kolj, c. kr. morn. superior v Ljubljani: 500 cigaret in mnogo knjig; ga. Ter. dr. Slavikova: pecivo in jabol-ka; ga, S. Lahova v Ljubljani: pecivo, šunko, oranže in jabolka; ga. M. Schweigeneva v Črnomlju: mnogo knjig in razglednic; ga. M. Mucha v Metliki: blazino in perilo: gojenke liceja in ljudske sole >Mladike« v Ljubljani: 4700 papirnatih podplatov, & manšetnikov. 11 golenic, 4 šale, 3 !>are zapestnikov, 6 parov spodnjih hlač, 4 opasnike, 2 para nožnih krp in paT nogavie; ga. R. pl. BIeiweis-Trsteniška: mnogo peciva, knjige in časopise; ga. M. Favlinova v Ljub-Jani: pecivo; neimenovana v Ljubljani: cigarete; g. \. Levec. odvetnik v Kranju: 150 K iz neke poravnave; ga. Hrašovčeva v I jubljani: 500 cigaret in 4 k^zaree ukiihnr.ega sadja; ga. R. pl. Bleiweis - Trsieniška: cigarete in pecivo; pa. M. Kochova v Ljubljani: 20 tlazinic in i/ecivo; gdč. C. Pleškova: knjige. čascn-;se in bla-zine: gdč. M. Orošljeva: kniige in Časopise; deželni odbor: vino; gdč. .M. Arseliruva: pecivo; guč. M. Gcv milškova: pecivo, ga. B. dr. Triller-jeva: pecivc, ga. Leskovceva v Pu-Iju: 10 K; ga Županja IY. dr Tavčar-ieva: pecivo, đui^aJ;? čevT]e, golem-ce in n^savice; ga. ^A rcnaiijevče-va: pecivo; ga, M. CešrnV.ova; pecivo; ga, M. šaiabcmva; - k£ slad-Korja in 5 k,T moke, ga T. Lan ter je va v LjubHani: S parrv rribova, 29 ru-tic, 8 sraic in 2 knr.fci; ga, M. Lazrti-kova v Hrastnikii* 2 tlazini; šobkl otroci v Petrovi vas! rri Crnomlju po učiteljici M. Favčanevi: Ku iajci; gdč. R. Prevćcvi v Kranju: 1 škat-Ijo kakesov; upravnistvo -Narodne tiskarne po %. županu: Kr K iz neke poravnave. (Za vsa zgoraj označena darila izreka upravni odbor »Mladi-ke« darovalkarr. in careva!cem v imenu obdar^vair/ev raUorlejšo zahvalo, uredništva ostalih časopisov pa prosi, da i>kaz ponatisnejo.) Dalje se priporoca z cz\rf»n na h!;3?aioče se velikonočne praznike rodoljubne-mu in požnvovalnemu očinstvu, da se spomni trpc-le^a vomštva takrat sosebno z darovi, ki so z ozirom na ta Čas pred vsern pnmeini n. pr. jajca (za piruhe), svinjno. itd. Upravni odbor ima trdr«o pr odricanje, da njegov poziv r,č ostane brez izdatnega odziva. Ranienci bodo na za vsak poboljšek odkritosrcno hvaležni. Vabilo na naročbo. Slavno p. b. občinstro vljadno vibtmo ta B6T0 naročbo. stare p. n. naročntke pa. kat eri ni je potekla koncem meseea n&roćnina. prosimo, da jo 0 pravem času ponove, da pošiljanje te prc-oeba is da dobe v$e števiHce. JLOU HAROD" ▼efja v tjnbljani oa don dostavljen: f te teto . . • B 24-— I Cctrt 1«U • • . K •-— Pol leta . • • u 12-— | Eo tnesec . • • n 2.— V npraTništm prejeman na nesec K 1'fO. Spoiiljasjeni po pošti ▼ Austriji velja: Tse leto . . . B 25-— I Četrt leta . . B 8*S0 Pol leta . . . „ 13-— I Eo me ste . . n 2-30 Za Nemcijo vsc leto 30 B. Za Ameriko fi drage defele vse leto 39 B. WtW Ntroča se lahko t ▼sakim dnevom. a tiratu te mora pd&tatt tud! naročnitia, dm^tCe se te oziramo na dotično narodio. M reklanutijah na i se navede redno dan zadnjega plačfla narotnfne. W0KT list se nstavtja 10. dan p» potekli tiaro Čnfni brei orira vsaketne, kdor Je ne vpoSlje o prrrem ti&v. Upravnima Jlmnskega MU\ JJan^nii list obssoa 4 strana Izdajatelj in odgovorni urednik; Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Metcorolo$ieno poroOlo. Z \ «- s£Ti€i 5^ I « \m*+ tčZ IS VeUovl Htbo i *—>* 'trn« ^8 '________t 25. 2. pop. 733 7 52 sr.sever Jasno „ 9. IV. 736-7 l-a sL »vrt. . 2k 7. sj. 739 0 I —15 sL \zrnh. jdet.obUC Srrdn)« vterajfea ^emperttur« li*» motm. a*. Fatevtaa vMvik m M ■ Globoko potrti nasn^njamo vsem ■ sorodniko i>, prijatehem in znancem I Žalostno vest, da ie Bog Vsegamo-I gotni naSega Ijubljenega soproga, ■ očeta, starega in piastarega očeta, H brata in strica, gospoda I 3ostpa Komana ■ aiijaif noMstaalka tat a^toajm ■ dne 24 februarja, večkrat previdf- ■ nesa s sv. /ak»amenti za umiraioče, ■ v starosti 8> let» poklical k Sebi v ■ bottše zivlien e ■ Pogreb baee^ra ookojnika pojle ■ juti dne 6 februar a iz hiše žalo- ■ -*ti Vogelna u I št 7, ob 3 uii po-H poldne na pokopališfe k Sv Km2u ■ Sv ma^e zad šnice se bodo brale ■ v Trnovski ž«pni cerkvi. ■ Hredrafi;ega rokoinika rriporoča- ■ mo v blag spomin in molitcv. ■ V Ljubljani, 25 febr 1<»15 I 51/ tal«to6l estmll. Kuverte s firmo pri*»oro^a „Narodna tlskarna". Ser međaf ne đa|«ni votovatl Brndlai imo trgovcem, vo li oblastvom, bolničara perilo irikot. ?ri'c* -Bosu. 9ođ'oga Vrlmsta okeli %0 cn dol^a K ?I'5O Sriče CvcsiT. no4'9fa n«l 9O$tr. okoli SO cm đolfe K 28-— H'ače d»«str. rodl*jfa ro\ posti, ekali 115 cm dotsre K ?5- — Hlaće posdmo tefte, tvottr. pod. okoti 110 m tfoige I 30-— Ccnc veljajo za tucat čista netto kasa, z Duna-a, po rovzetju ali dunaske reference. AL1£BT MATZNEB, 404 Dunaj I, Kohlmessergasae S. HT Elegantno ~^| meliliriino stanovanje sestoječe iz 2-3 sob z vsemi pritikli-nami, clektr. raz^v^tl^To, v railepSem Helu m^ta, 86 Odda tftkol «11 pa S L inSrC€III. Naslov v uoravn^fu »5'ovenskega Naroda«. 502 Pooečone slike do naravne velikosti, kakor tuđi oljnate portrete na platio izvrŠajc umetniško po vsaki fotografiji 4192 Davoiin RovSek prvi fotografski ta povečevalni zavod v Cjnbljim, Kolodvorska ni. 3Va* l\ SANATORRJM • ETIONaI BI LJUBLJANA KOMENSKEGA IAJCA 4 tđ |/ 9EF-7DMM* FRHAftJ'ti*FR DERGANCj| Megaloiinika mlafto a«#6, a^rofffe ta^ol JOSIP OGOREUTZ, , tisiniu ai'iifittiniia Diaia, Dno miti. I ____________«4_____________ Strainik ii kutiji teli sluioe izuč n je kltparst?a in i kl)u« avmrarstva, lzverbin oben tdi pri el^ktr. strouh ter zmezen samostojnih popravi!. NastoD takoi. Naslov p^ vr I upr. »Slov Nai« 516 I^Ur[{Z in X J porednojti I I Sramežljive kratkolasnice. ■ Izdsl M Tinček Hudoklin. | ICeoa 1 K, ■ poftto 1 K 10. I Narodna knjigama | ft v Ljubljani. ■ fiifi] ^ umetniške/. r ■ pokrajinske ■ H se dobe vedno H H v veliki tzbiri v H I „Hni knHoorni" | ■ prešernova ulica 7. I I C. kr. BOtanka ikonica ▼ Llvklfasl, nae- I nanja žalostno vest, da je nje dolgoletni člau, gospod I dr. Albtn Poznlk I c kr* atalar v Hotmi aioita, ■ dne 23 t m. preminnl. I Bodi mu »pomin čaateii med kolegi! I V Ljubljani, dne 25. avečana 1915. I han ii nepn liHbeien. II: Doatov noiil: I II ■ Povest — Spisal Blaž Pohlin. l_i Zgodovmskapovest.SpisalIv.Remec. I Ona broš. 1 K 60 via., ves. 2 K I ~ I Ceoa broš 1 K 80 vin., vez 2 K | 50 vin., s poSto 20 vinarje* we6 | | 70 vm.. s pošto 20 vinariev več I HBH^BBa^^^BBm^HBHHBHaB^aHBBHHBBBBIHBIHiBB^BBBHBBBiHBBBKBBH^BBBM B I I Ti najnovejši zabavoi in veseli ko]igi pri o'oća najtoplei- I I " ]farodna knjigama v £jttbljani.|~ J kdor jo ina na prodaj, naj jo ponudi t^koj JfiRnRn MlSf II Mestni trq 22 - ■ UnUBtLllIliU naspr. lekame Trnkoczy. I Kur>;m vg^ko vrsto, tuđi Crn » in neočiš^eno po brezkoakn-I renčnl cenl. Posebno pa se plača lepo belo oprana po I aa'vlšjl cenl, ki se 7?uijo lahko nudi. 44 C. kr. avstri'ske <@g» država® ie!eza!ce. V0£NI RED ■ Izvleček s veljaVnostjo od t. septembra 1914* ■ '• =* Z velfavaostfo ođ 1« septembra 1911 f« d »u ili do prekllca v okraiu tukai-nejra ravnattlst, Bu^n^a^ci. 11-3O dopoldne v Krarr, Jesenice. TrbiŽ. 12-52 popoldne v Grosuplje, Trebnie, Nnvr> mpsto (Straža-TopHce), Bubnjara" 6-3J zvečer v Kranj, Tržič. Jescnice, Cc- ■TTec čez Sa^cburg na Dunaj. 6-36 zvečer v GrosunMe (Kočevje); Treb- t if. Novo mesto, Bubni^rci. PBIBOD v L^vbl'aao glavni kolodvor, osebni rlRki: 7«35 dopoldne -z Jesenic, Kranja (Tržiča). 8*56 dopoldne iz Novega iresta, Treb- niega ^St J^nža), Gtosupl^a (KočeviaV I 11«16 đopoEdnoiz Trbi2a. Jesenic, Krania 2-35 popotdne iz Bubnjarcev, Novela mesta fS^a-'e-Toplic),Trebnjega, Grosuplja 8*22 ponočl iz Trbi2a, Jesenic, Kranja, (Tržičaj. 3>23 ponoći 12 Novega mesta, Stra^e- Topbc), Trebnjega (St, Janža), Giosaplja, (Kočevja). Kamniška železnica. OĐSOĐ x drtavnega ko*od»ora v Kamalk z meš&nimf vlakl 7-40 dopoldne, 230 popoldno in ob 7'1,5 zvečer. PR3EIOD iz Kamnlka v Llabl'ano ob 6-42 aciatesf, 11-00 dopoldne in eh 6»I§ zwečer. Ckr. arzavno-zeiezmsKo ravnatoi^sivo v Trstu. Proti nalezenju se moramo seđaj varotati tembolj, ker sedaj nalezijive bolezni na pr. škria-trnka, ospice, koic% kolera, t fus nastopajo z zvišano močjo, zato rabite 417a pOTSod, kjcr se pojavijo take bolezn-, desinfekcijsko sredstvo, ki ga morajo imeti pri vsaki hiši. NaipriljubljenejŠe razkužilo sedanjosti je nesporno ki SC brez vonja, nestrupen in ceno dobi v vsaki lekarni in drogeriji po 80 v. Utinek Lysofotma je točen in zancsljiv, ratorej ga zdravniki priporočajo za raz-kuževanjc pri bolniŠki postelji, za iztnivaoje ran, oteklin, za antiseptiČne obveze in za irigacijo. Lysoformovo milo ie vrljno toaletno milo, ki obsega 1% Ly^cforma in učmkuje antisepti^uo iti se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo. Dela kožo mehko in volmo. Rabili boste zato zanaprej to izvrstao milo, samo navidež drago, v rabi ^a jako *arčnot ker rrvio Holgo traja. I Stamad stane 1 kroao. Lysoform s poprovo meto I je močoo antiseptičoa ustna voda, ki takoj in zanesiiivo odstrani duh \z ust ter zobe btli in konservira. Tuđi pri katarih v vratu, kašlju io nahodu ga po zdravrvški odredbi labko rabite za grganje Nekai kapljic zaHostuje na kozarca ▼ode. Oiigiaalam steklealcm stane 1 kroao 60 vinapje^. Zanimivo knjigo z naslovom »Zdravje in desintekcija« poŠlje na žoljo,] gratis in Iranko kemik HUBMANN, Dunaj XX, Petraschgasse 4. • 2a vojaštvo, sport i t d. trpe^no obutev priporoča ipecijalna trgovina eevljev fingb - Movak. - JL/ubi/ana. 9 Na stojmei v Šolskem drevoredu bom vsoboto dopoldne probjal večjo množino slanine in nekoliko 5301 mesa ii M\ min. I ajejea^p a^ea^^M i