Leto um anion 229. .i o umilni t tun 7. oktobra 1924. (no Dn. rso. I&hal« vsak dan annolana, lniaaiil aasal|a In praznika. — Inaaratt: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst a2 D 50 p, večji Inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratnt davek posebej. — »Slovanski Narod«' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D* 1 Upravntčtvo: Knaflova nllca stan. 5, pri tli Se. — Telefon atev. 304. Uredništvo: Knaflova nllca it 5, I. nadstropje. — Telefon stav. 34, MF" Poštnina plačana v gotovini. Pravi sporazum. Kdor hoče razumeti našo notranjo politiko, se ne sme ravnati po besedah in dejanjih naših politikov, po tistih, ki razglašajo razne, vsezveličavne notranje rešitve, od avtonomistične zakonodaje do federalističnega republi-kanstva. Bolje bo, da vpraša direktno sam narod in da potuje po jugosloven-skih pokrajinah. Na ta način se bo lahko uveril na lastne oči, kako in kaj je z našimi notranjimi težkočami. Najbolje bo, ako potuje po tistih pokrajinah, ki so gospodarsko in politično eksponirane in da se ne zaustavlja po krajih, kjer navajajo obilne žetve in prirodno blagostanje ljudi na brezko-ristne ideje in navdušenja. Taki kraji in take pokrajine, kjer na najidealnej-ši način lahko študiramo naš notranji problem, tvorijo kraji po Dalmaciji, po našem Primorju, kraji v Sloveniji, v Črnigori, Južni Srbiji in Makedoniji. Tu, v teh pokrajinah zija ves naš notranji problem v svoji pravi nagoti in resničnosti, tu ga lahko otipamo in ga moremo spoznati do dna. Takemu spoznanju pa samo od sebe sledi spoznanje prave rešitve. Kdor ponije na pr. na dalmatinske otoke in stopi v stik s priprostim narodom, s tamošnjimi gospodarskimi in prosvetnimi krogi takoj zapazi, da teh otokov ne tarejo skrbi avtonomi-zma in federalizma, marveč skrbi in brige gospodarskega in kulturnega značaja. Vse povprašuje po bolših prometnih zvezah, po železniških stikih, po podporah od strani centralne vlade, po rešitvi agrarnega in kolonskega vprašanja, po gospodarskih in obrtnih Šolah, po tujskem prometu, po resnični kulturi. Kakor v Dalmaciji, tako je tudi v Črnigori. Ljudstvo rabi resnične gospodarske in kulturne dobrine, ne pa prazne besedne prepire, ki zavlačujejo rešitev naših pozitivnih notranjih problemov. Ti pozitivni notranji problemi pa so problemi dobrih cest, železniških zvez, obrtnega in trgovskega šolstva, sploh pravi gospodarski in kulturni interesi. Ali pa se dajo ti interesi zaščititi z avtonomnimi sredstvi? Ali si more pomagati Dalmacija z avtonomnimi prihodi svojih otokov in dalmatinskih pristanišč? Ali bo Dalmacija iz lastnih sredstev mogla graditi železniško zvezo z Beogradom in z državnim zaledjem sploh? Enako je v Sloveniji! Kdo naj gradi železnico Kočevje-Brod-Mo-ravice? Ali klerikalna avtonomija? S tega stališča je razumljivo, da je bil poizkus sedanje vlade, poizkus parlamentarnega dela na podlagi novih, nujnih zakonov v bistvu in v nameri prav dober. Toda stvar se je pre-okrenila. Vlada je kmalu pozabila na svojo nalogo ter je začela nastavljati povsem druga vprašanja, kakor pa so vprašanja pozitivnih zakonov. Narodno skupščino je odgodila za dva meseca, z Radićem pa se med tem časom dogovarja za rešitev takozvanega besednega notranjega problema, za rešitev »sporazuma«, problem, ki je že po svoji besedi naravnost škandalozna sleparija in ki ne pomeni drugega, kakor direktne revizije ustave, federalizem ter neki bodoči kompromis med republiko in kraljevino, med dinastijo in g. Radićem. Radič in ž njim njegovi današnji zavezniki hočejo enostranski sporazum, sporazum svojih idej, zmago svojih stališč brez kompromisa napram drugi, unitaristični stranki. In vendar je ideja pravega sporazuma na dlani! Pravi sporazum naj obstoja v sporazumu glede pozitivnih Interesov poedinih pokrajin države, sporazum naj se tiče gospodarskih vprašanj, kulturnih potreb, železniških zvez, prometnih sredstev, univerz, ljudskega šolstva, socijalne zakonodaje, trgovinskih pogodb, dobre zunanje politike itd. itd. Za tak sporazum se predpostavljajo dobri politiki, politiki strokovnjaki, ne pa politiki demagogi. Demagogi delujejo s kričečimi frazami, sporazuma-škimi idejami, avtonomističnimi in federalističnimi sofizmi, pozitivni politiki Kolo sreče se je začelo obračati l.. Nove kombinacije na vidiku. — vlado kot mačka z miško. — Če volji, jo v 24 — Beograd, 6. oktobra. (Izv.) Politična situacija ni zadnje dni krenila niti korak dalje v pozitivno smer. V predsedstvu vlade in v narodni skupščini je zavladalo zatišje. Včeraj ni bilo nobene konference, niti seje ministrskega sveta. Pričakovati je ta teden, ko se 9. t. m. sestane narodna skupščina, nadaljnega razpleta zamotanih političnih vprašanj. Vladini krogi, polni optimizma, izjavljajo in naglašajo, da se položaj vlade zelo okrepi, dočim opozicija trdi ravno nasprotno, da je položaj vlade jako opasen in da se bodo dogodki razvijali vse drugače, kakor si to želi vlada sama in mogoče je, da pride do povsem drugih kombinacij. V podkrepitev te svoje trditve navajajo opozicijonalni krogi zlasti včerajšnji govor voditelja hrvatskih kmetov. Stjepan Radić je priredil včeraj v Varaždinu velik kmetski shod. Aranžma tega zbora se je izvršil po ravno tistih metodah, kakor zagrebškega. Z demagoškimi sredstvi so prignali radi-čevci ogromne množice naroda iz varaždinske županije. Zborovanju je prisostvovalo na tisoče kmetov. Po poročilih iz Varaždina in Zagreba je Stjepan Radič prispel tja v spremstvu glavnih voditeljev HRSS in velikega štaba govornikov. Stjepan Radić je na zboru dvakrat govoril. Vsebina njegovega govora danes še ni popolnoma znana v Beogradu. Vsa poročila pa ugotavljajo, da so na shod prispele kmetsek mase z zastavami, ki so imele različne republikanske napise, kakor: »Vera u Boga i seljačka sloga! Živela republika!« Iz obeh Radićevih govorov je bilo jasno, da je Radić postal zelo drzen, Radić se igra z Davidovićevo vlada ne bo vladala po Radičevi urah obglavi. da je začel groziti Beogradu, groziti vladi Ljube Davidoviča, groziti celo vsem ostalim ustavnim faktorjem, Če se ne ugodi zahtevam HRSS in Če ne bo vlada postopala tako* kakor on to zahteva. Govoril je o kralju v zvezi z angleško ustavo. Omenil je: »Vidite, tu imate Anglijo, ta ima tudi kralja, toda njen kralj nima nobene oblasti. Tam narod zapoveduje in kralja nič ne vprašajo in je tudi mogoče, da mu nekoč rečejo »Pojdi!« Kralj mora vpoštevati vladino večino!« V svojem govoru je Radić omenjal tudi v Ženevi podpisani protokol o razorožitvi. Razorožitev se mora izvesti tudi v naši državi* in se vlada ne bo mogla tej akciji upirati. Beogradske politične kroge najbolj zanima oni odstavek Radičevega govora, ki vsebuje grožnje napram vladi. Radič je s posebnim povdarkom naglasa!, da ni izključena možnost, da ponovno pride na površje vlada radikalov in samostojnih demokratov. Radič pa jih zagotavlja, da če pridejo na vlado, jih v 24 urah vrže. Mi hočemo začasno še podpirati današnjo vlado, ker nam je obljubljala, da bo pošteno vladala. Ker se pa širijo govorice, da je začela vlada z radikali mešetariti, smo pripravljeni na vse in če treba treščimo po nji tako, da se razleti na vse strani. Originalni tekst Radičevega govora pričakujejo parlamentarni in politični krogi z največjo napetostjo. Neko poročilo pravi tudi. da je Stjepan Radič zelo ostro napadal politiko slovenskih klerikalcev, zlasti duhovščine, ki mu te zadnje čase po znani aferi z zagrebškim kapitolom najbolj v želodcu. Radie računa z zadnjim sredstvom - revolucijo. Radić zahteva, da se hrvatski vojaki povrnejo domov. — Teritorijalna preureditev države. —»Orjuna« mora biti razpuščena. — Če se mu Beograd ne ukloni, napne druge strune. — Radić hoče mesto sporazuma — nove volitve. — Beograd, 6. oktobra. (Izv. Ob 12.) Iz Varaždina objavljajo listi danes zelo izčrpna poročila o tamošnjem ra* dićevskem shodu. Počrtavajo važne politične izjave iz Radićevih govorov. Svoje govore je, kakor običajno, pričel s pozdravom: »Hvaljen bodi Bog i na* rod! Hvaljen Jezus Kristus! Živela re* publika!« jV* svojih izvajanjih se je Radič do« taknil tudi agrarne reforme ter je po* hvalil sedanjega ministra za agrarno reformo, rekoč: Sedanji minister agrarne reforme, Slovenec Vesenjak, je dober Človek. Za* čel je proučevati agrarno reformo, po* šten je človek, toda manjka mu pogu* ma. Ta mož ni prijatelj krivice, da sebi in svoji stvari koristi. Mogli so storiti krivico le zato, ker so se med nami na* haj ali uradniki, ki so delali krivico. Če pridemo mi v Beograd, bomo imeli več poguma in bomo vre storili. Radič je izrazil posebno veselje nad tem, da se je zbora udeležilo tako im* pozantno število kmetskega naroda. Omenjal je dalje politične esaje nem« škega publicista Hermanna W e n d I a. Govoreč o pravicah hrvatskega na* rjOda je naglašal, da morajo Hrvatje zahtevati svoje naravne in človeČanske pravice, da bo hrvatska deca živela v pravi svobodni državi in da ne bo nje napredek oviran niti od Madžarov, niti od Nemcev, še manj pa od Srbov. Alu* diral je na položaj kralja napram na* rodu v zvezi z angleško ustavo. Glede razorožitvenega problema, ki ga je ob* pa skrbe, da spoznavajo'prave ljudske potrebe in interese ter da temu primerno nastavijo programe pozitivnih zako- dajnffi in »j-ravnlh činov, s katerimi se lahko z?'.'':0 te potrebe In ti interesi. Tak ipcrnzum je pravi sporazum in Domeni naš nravi nt-tran" ora£& ravnavala skupščina Društva narodov v Ženevi, je Stjepan Radič pripomnil: »Mi Hrvatje moramo zahtevati, da se že takoj vrne polovica hrvatskih vos jakov na svoje domove. S tem prihrani država nad 110 milijard kron in 10 mi* lijard za osebne izdatke vojakov. Vsi oni, ki se temu protivijo, so navadni lopovi in tepci. Naglašam, da se drža* va ne brani samo z orožjem, nego tudi mnogo bolj s prijateljstvom in dobrim sosedstvom. Neumno bi bilo državo brez potrebe braniti s krvjo i to na* pram zunanjim in notranjim neprija* teljem. Glede državne uprave je izjavil: »Mi nočemo, da gredo naše zadeve v Beograd in da tam zastoje, marveč da gredo v Zagreb, da se takoj rešijo.« O vprašanju obnovitve vlade naci* jonalnega bloka je Radić dejal: »Danes gospoda radikalne stranke vsa tako govori, da pride zopet vlada samostojnih demokratov in radikalov. Groze nam in pravijo, da pridejo na vlado. Res! Lahko pridejo, tedaj jih mi v 24 urah poženemo. In se več ne bomo z Beogradom pogajali! Mi smo današnjo vlado sprejeli, ker je obljubila biti poštena toda, če ona začenja mešetariti z radikali, tedaj treščimo v njo, da se vsa razleti na vse strani.« Radić je za tem pojasnjeval, kako je stranka začela pred tremi tedni po* gajanja za vstop v vlado, rekoč: »Mi smo poljedelska dežela in nam ni nič do foteljev. Mi smo hoteli le pokazati, da je tudi gospoda, ki so pravi ljudje. Sedaj zopet govore, da hočejo štiri mi* nistrstva prepustiti poštenim radika* lom, toda oni so vsi enako tolpa, ki je izvedla turški kuluk in plenjenje drža* ve. Treba je zato, da gremo med nas rod in izvedemo volitve, da vidimo, kako bodo radikali in batinaši uspeli vsi voli&ch,« • j Nadalje je Radič v svojem govoru razlagal nov načrt občinske samouprav ve. Po tem načrtu bi bile občine povsem samostojne in bi vršile vse upravne posle, katerih bi ne bilo treba reševati velikim županom. Občine naj bi po tem načrtu postale res idealen vzor reda in dela. Končal je ta pasus svojega govo* ra z vzklikom: »Po volitvam pride do teritorijalne preureditve!« Za Stjepanom Radićem sta govorila posl. dr. M a č e k in posl. Ivan Preci a v e c, ki sta podala za kmetske mas se prikrojen zgodovinski pregled o po* gajanjih v Beogradu. Politično sta bila ta dva govora zelo zanimiva in značilna. Za njima je Stjepan Radić ponovno povzel besedo. Omenjal je najpreje po* litični umor Vcslića v Osijeku, za tem je govoril o »sili in revoluciji, naglas šujoč: Če vsa sredstva n'česar ne pomagajo, takrat prihaja sila. ne sila posam* nika, nego sila vsega naroda. Revolucija je velika nesreča, vendar je manjše zlo, nego rob siv o!« Stjepan Radić je končno zelo ostro napadel delovanje »Orjune«. Zahteval je, da mora vlada to organizacijo po* polnoma zatreti, mora jo nemudoma razpustiti in člane zapreti. Politični krogi v Beogradu zlasti koTTictšraji ods vek, ki se nanaša na revolucijo. Tu Radić naravnost grozi Beogradu z revolucijo, če se ne izpolnijo vse njegove zahteve, predvsem zahteva, da se v najkrajšem času razpišejo volitve. |fon$e!js!ća afera prometnega ministra. — Beograd, 6. oktobra. (Izv. Ob 12.) Radi naročitve železniških tračnic v Nemčiji nekateri opozicijonalni listi še vedno napadajo prometnega ministra Antona Sušnika ter mu očitajo nepravilnosti, navajajoč nekatere podrobnosti, kako je prišlo do naročitve tračnic brez javnega razpisa. Današnji »Balkan« ima o tej aferi zelo obširno poročilo, podprto z nekaterimi dejstvi. »Balkan« veli, da vlada, posebno prometno ministrstvo čuva največjo tajnost o tej umazani aferi. Kljub temu se je ugotovilo, da se namerava »vlada čistih rok« oprati te umazanosti s pretvezo, da je bil sklep glede naročitve tračnic »podtaknjen«. Zato bodo nekateri vodilni uradniki v prometnem ministrstvu pozvani na odgovor in strogo kaznovani. »Balkan« za tem navaja nekatere podrobnosti, kako je prišlo do naročitve tračnic pri nemški tvrdki Otto VVolf. List konstatira, da je prejšnji prometni minister dr. Svetislav Po-povič dobil od ministrskega sveta pooblastilo, da razpiše javno licitacijo za to naročitev, toda sedanji prometni minister je to pooblastilo, oziroma sklep ministrskega sveta razveljavil in sisti-ral ter nato pod roko oddal dobavo tračnic gori omenjeni nemški tvrdki za pretirano ceno, tako da je država oškodovana za ogromne zneske. List napoveduje, da bo poskrbel za vse, da politična javnost in narod spozna »ministre Čistih rok«. Prvi slovenski župan v Kočevju. Kočevje, 6. oktobra. (Izv.) Vsled priziva, ki ga je vložila NSS na velikega župana radi dozdevnih nepravilnih občinskih volitev, kateri priziv pa je veliki župan zavrnil, se je vršila šele včeraj prva seja občinskega sveta z dnevnim redom: volitev župana in starešinstva. Nemci in nemškutarji so napeli vse sile ter so vporabili različne zahrbtne intrige, da bi pridobili nekatere slovenske odbornike na svojo stran oz. da bi se jim posrečilo skrhati enotnost slovenske fronte. Slovenske stranke, zasledujoč strogo komunalno gospodarsko politiko, so ponudile Nemcem odkrit in pošten kompromis, a so ga Nemci kategorično odklonili. Slovenske stranke so za včerajšnje županske volitve sklenile enoten nastop nacijonal-nega bloka, v katerega so vstopile Demokratska stranka, Narodnoradikalna stranka in Slovensko-ljudska stranka. Narodni socijalisti niso vstopili v blok. Pri volitvah, ki so bile prave bojne volitve, je dobil nacijonalni blok 14 glasov, Nemci 11. Za župana je bil izvoljen dr. Ivan Sajovic. V starešinstvo so bili izvoljeni edino slovenski kandidati s 15:10 glasovom. S tem je dobilo Kočevje, nekdaj ohola trdnjava nem-štva, tudi na zunaj popolnoma slovensko lice. OGROMEN DEFICIT ANGLEŠKE SVETOVNE RAZSTAVE. — London, 6. oktobra. (Izv.) Odkritja nekaterih londonskih listov, da bo svetovna razstava v \Vembleyu zaključila svojo bilanco z ogromnim deficitom, so vzbudila v gospodarskih in finančnih krosih veliko senzacijo. Računajo, da bo deficit znašal najmanj -i, če ne mogoče 6 milijonov funtov. Rezervni fond znaša samo 1 milijon. Kot razlog za to velikrj izgubo navajajo slabo vreme. Razun tega ni posetilo razstave toliko število obiskovalcev, kakor so prvotno računali. Vsi merodaj-ni faktorji so bili prepričani, da bo razstavo posetilo najmanj 30 milijonov ljudi, a do danes je prišlo na razstavo nekaj nud IS milijonov. Svetovna razstava ostane še do 18. t. m. odprta. RONACHERJEV VARIJETE ZAPRT. — Dunaj. 6. oktobra. (Izv.) Radi predpisa 40^ veseličncga davka je vodstvo Ro-nacherjevega variteja sklenilo za bodočo sezono ukiniti vse predstave. Vodstvo varije-teja namerava vpeljati kino predstave. Borzna poročila. Ljubljanska borza. LESNI TRG Smrekovi, jelovi hlodi, od 30—60 cm, 4 m dol:?., fr. nakl. postaja bi. 330; trami (iile-ri) 3/3, 3/4, 4/4, 4/5, 5/6, 5/7, od 5 m naprej, merkant, blago, ir. meja den. 422; hrastovi plohi neobr. 30, 40, 50, 60, 70, 80, 90, 100, fr. meja bi. 1200; bukovi plohi, neobr., 45, 50, 60, 70, 80, fr. meja bi. 735; remeljni 8/8, I., II., fr. meja bi. 750; re-meljni polov., 30/60, 35/70, fr. meja bi. 745; drva hrastova, suha, 1 m dolž., fr. meja 6 vag., den. 22, bi. 23, zaklj. 22; oglje Ia vilano, fr. meja den. 115; bones hrastov, fr. naklad, postaja bi. 1500. ŽITNI TRG: Pšenica, domač, fco. Ljubljana, denar 380; pšenica, bačka, fco. Ljubljana, blago 425; kpruza, bačka, fco. Ljubljana, blago 340; koruza, bačka, umetno sušena, fco. Ljublja« na, blago 290; oves, bački, fco. Ljubljana, blago 330; fižol, ribničan, orig, fco. Ljubijo na, denar 550; fižol, prepeličar, orig., fco. Ljubljana, denar 450: fižol.* mandalon, orig., fco. Ljubljana, denar 350; laneno seme, par. Ljubljana, denar 685; pšenična moka »0*r, bačka, par. Ljubljana, blago 615; pšenična moka »št. 2«, bačka, par. Ljubljana, blago 565; pšenična moka »Št. 5«, bačka, pariteta Ljubljana, blago 515; pšenična moka »št. 6«, bačka, par. Ljubljana, blago 465. EFEKTI. Celjska posojilnica d. d. 210, Ljubljanska kreditna banka 225—233, Merkantilna banka 123—128, Prva hrv. šted. 916—922, Slavenska banka 100, Strojne tov. in liv.^—.—, Trboveljska prem. družba 385, Združene pa-i pirnice 115, 4^% kom. zad. dež. bke. 89. Zagrebška borza. Dne 6. oktobra. Sprejeto ob 13. Devize: Curih 13.48—13.58, Praga 208.70—211.70, Pariz 364.15—369.15, London 313.50—316.50 Newyork 69.95—70.95, Milan 308.625—311.625, Dunaj 0.99—0.1010. Valute: dolar 69.25—70.25. Efekti: 7% inv. pos. 1921 62—o4, 2Vi% drž. renta za ratnu štetu 115—U6, Ljubljanska kreditna 235: Centralna banka 29—30, Hrv. esk. banka 108—110, Kreditna banka, Zagb 110—115, Hip. banka 55—56, Jugobanka 104—106, Praštediona 915—917, Slavenska banka 98—100, Eksploatacija 95 —98, Drava d. d., Osijek 225, Šečerana, Osijek 750—765, Isis d. d. 65—67.50, Nihag 80—84, Gutman 800—820, Slaveks 200, Slavonija 59—62, Trboveljska 360—380, Vevče 120—140. Inozemske borze« _ Curih, 6. okt. Današnja borza: Beograd 7.30, Praga 15.62. Newyork 522.50 London 23.35, Pariz 27.45, Milan 22.85. Berlin 1.25, Dunaj 0.00735/fl. _ Trst ,6. okt. Predborza: Beograd 32—32.10, London 101.95—102.05, Pariz 120.25—120.75, Newyork 22.825—22.875, Curih 436-43S, Dunaj 0.0319—0.0321. Praga 68,10—68.40. Stran 2. •SLOVENSKI N A H O U« dne 7 oktobra 1924. Stev. 229 Narodne manjšine v na Ji državi p- Beograd, 6. oktobra. (Izv.) Za časa slavne skupščine so prihajale Društvu narodov mnogoštevilne spomenice in pritožbe, ki so jih posebno vlagali Madžari in Bolgari v zaščito narodnih manjšin v naši državi Te spomenice naglašajo, da so narodne manjšine v Jugoslaviji popolnoma brezpravne, da nimajo nikakih državljanskih in političnih pravic in da vlada izvaja nad njimi politično-gospodarski teror. Zelo veliko pritožb so vložili Madžari po svojih iredentističnih društvih in celo oficijelna Bolgarska se je trudila pri Društvu narodov dokazati obstoj neke bolgarske narodne manjšine v Makedoniji. Naša delegacija doslej ni odgovorila na te pritožbe in tudi Društvo narodov jih še ni meritorno premotri-fo. Društvo narodov je te spomenice Šele privatno razpravljalo. Naše zunanje ministrstvo, da napravi enkrat za vselej konec tej zunanji kampanji proti državi, je sklenilo pozvati g. K o 1 b a -na, načelnika sekcije za narodne manjšine pri Društvu narodov, da osebno pride v našo državo in da se na licu mesta sam na objektiven način prepriča o neresničnosti raznih trditev in pritožb, ki jih navajajo Madžari in Bolgari. G. Kolban prispe v nekaj dneh v Beograd ter bo na to posetil vse kraje, kjer prebivajo narodne manjšine. SVETOVNI MIROVNI KONGRES V BERLINU. — Berila, *Y oktobra. (Izv.) V veliki zborovalni dvorani nemškega državnega zbora Je bil otvorjen v soboto svetovni mirovni kongres ter Je bila obenem včeraj velika svečanost v spomin vsem padlim žrtvam svetovne vojne. Na kongresa Je prvi govoril predsednik belgijske socialistične stranke La Fontaine, naglašajoč, da se iavljajo prvi znaki svetovnega miru in da prevladava optimizem v splošni mir osobito po končanem zasedanju Društva narodov, ko je bil podpisan raz-orožitveni protokol Današnji svet povsod izraža željo po splošnem miru, sporazumu in pomirjenju. Veseli ga, da se je prvi svetovni mirovni kongres sestal v prestolici nemške republike. Predsednik Lige za človečanske pravice, 83 letni B o u i s s o n je govoril o mirovnem gibanju po svetovni vojni, spominjal se je Liebknechta, Haaseja, Ratenaua in Erzbergerja kot mučen i-kov mirovne ideje. Delegat Češkoslovaške republike S t i v i n je naglaŠaT, da je sedaj po končanem zasedanju Društva narodov prva dolžnost vseh mir ljubečih elementov, razviti v vseh državah propagando za odobritev raz-orožitvenega protokola po parlamentih. Viharno pozdravljen je delegat Nansen izjavil, da pomenjajo sklepi skupščine Društva narodov zgodovinski dogodek in da je Društvo narodov šele sedaj začelo s pravo svojo misijo. Protest proti stanovanjskemu zakonu. Delegati Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani so sklenili na seji dne 28. septembra 1924, na kateri so bila zastopana polnoštevilno vsa včlanjena društva kakor tudi zastopniki mest in krajev, kjer društva še niso ustanovljena, soglasno sledečo RESOLUCIJO. da uvidi vsakdo škodljivost stanovanjskega zakona in upravičenost naših zahtev. lj Ker stanovanjski zakon z dne 30. decembra 1921 odločno nasprotmje državni ustavi, ki garantira vsakemu državljanu neomejeno razpolaganje z osebno lastnino. 2. ) Ker se ta zakon ne more naslanjati in sklicevati na tako izjemne opravičljive razmere, kakor so bile za časa vojne, marveč nasprotno brez pravega vzroka omejujejo samo eno posebno vrsto državljanov, ki so večinoma bolj vredno ozira in potrebni zaščite, nego tisti, katere je zaščitil. 3. ) Ker jemlje samo v eni vrsti davkoplačevalcev po krivici pravico oseb. lastnine ter je izročil lastnike starih hiš njihovim najemnikom naravnost na milost in nemilost, ki— kakor dokazuje na tisoče vnebo-pijočih slučajev, ta zakon in njega hujši pravilnik Škandalozno izrabljajo v svojo špekulacijo s stanovanjskimi deli in zakon izigravajo. 4. ) Ker ta zakon, dasi je bil v veljavi dolga tri leta, nI ne samo dosegel svojega pravega namena, marveč, da bi se bili vsaj premožnejši najemniki organizovali v samopomoč in zaceli graditi nova stanovanja, ali da bi bil sicer pospešil gradnje novih hiš, nego je nasprotno še tiste kroge, ki bi bili voljni kaj storiti, vsled take nezakonite omejitve lastnine preplašili od vsakega podjetja in odbil tudi tuji kapital od naše države. 5. ) Ker deluje in vpliva ta zakon ves čas svojega obstanka naravnost demorali-zujoČe na ljudstvo in zavaja najemnike na mestu k varčnosti, k zapravljanju in raz-vratnostl v doslej nezaslišani meri, tako da celo državni uradniki, zanašajoči se na večno zaščito, niti tistih prejemkov, ki jih dobivajo kot stanarino in draginjsko dokla-do k stanarini, nočejo plačevati za stanovanje. 6. ) Ker povzroča ta zakon od dne do dn ehujšo mržnjo in celo sovraštvo med gospodarji in vsled zaščite ter hujskanja vedno predrznejširai najemniki, v mnogin slučajih vodi celo do dolgih in dragih pravd. 7. ) Ker je pokazalo in dokazalo triletno praktično izvajanje tega zakona in še bolj iamoznega večkrat poslabšanega pravilnika ker je torej tudi praktično izvajanje po več mestih države pokazalo tako kruto pristranost in korupcijo raznih stanovanjskih uradov, v kateri so odločevali po krivici vedno zastopniki najemnikov, ne izvzemši niti sodišče, da je postal zakon s pravilnikom vred osmešen in osramočen. 8. ) Ker je tudi ministrstvo za socijalno politiko, oziroma različni dotični gg. ministri v celi dobi treh let niti ene od onih devetih pooblastil, ki mu jih člen 11. zakona nalaga ni izpolnilo, niti jih ni poskušalo izpolniti za odprave ali olajšanje stanovanjske bede in ker je s tem samo dovoljno dokazalo, da se s takimi zakoni in pravilniki do sodnega dne pomanjkanje stanovanj ne bo odpravilo, nego, da je končna in uspešna rešitev tega vprašanja v prvi vrsti odvisna od privatne inicijative in podjetnosti, ki jo pa ta nesrečni zakon naravnost uničuje. 9. ) Ker je ta zakon tudi v škodo premnogih najemnikov, med tem tudi državnih uradnikov in uslužbencev, ki dotlej, dokler sedi množica neopravičenih zaščitencev v dosedanjih stanovanjih in z njimi na škodo hišnih lastnikov spekulira in trguje — ne pridejo do zaželjenih in bolj po pravici jim pripadajočih stanovanj, posebej pa še v škodo hudo izžemanih podnajemnikov — kar dokazujejo mnoge pritožbe, ki dohajajo tudi društvom hišnih posestnikov. 10. ) Ker ta zakon ni le v moralno in materijalno škodo hišnih gospodarjev dela prav posebno škodo državnim financam, oziroma državni blagajni, ki bi mogla od pravičnega povišanja stanarine dobivati mnogo višje davke, občine in drugi zastopi pa na dokla-dah. 11. ) Ker je strašilo, ki ga širijo brezvestni — po krivici zaščiteni najemniki češ, da bo po odpravi tega zakona takoj na sto-tisoče strank (najemnikov) vrženih na cesto, za vsakega resnega človeka naravnost smešna fraza, ampak bodo v ogromni veČini ostali vsi najemniki lahko v dosedanjih stanovanjih samo da se bodo z gospodarjem pametno pogodili in priznali, da je pač on gospodar, oni pa najemniki, razven tistih seveda, ki so se po krivici zaščiteni obnašali kakor bi bili oni gospodarji, gospodarji pa njih hlapci — ker pridejo nasprotno potem mnoge stranke v njim primerna stanovanja, druge pa, ki jim dosedanja po številu oseb ne pripadajo, v manjša. 12. ) Ker je tisto boljševiško žuganje z event. revolucijo ravno tako prazno in smešno, zraven pa za vlado v tako eminentno agrarni državi naravnost razžaljivo, ako ima še kaj samozavesti; pač pa, ker je pri nadaljni stagnaciji vsega stavbnega gibanja pričakovati nevarne brezposelnosti in ker bi še nadalje tako brezsmotreno postopanje ministrstva za socijalno politiko in celotne vlade državo končno moglo res dovesti do anarhije, kar bi bilo popolnoma v nasprotju s programom reda in zakona, ki ga je tedanja vlada proglasila, zahteva pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani. 1. ) da se z dnem 31. decembra tekočega leta nesrečni stanovanjski zakon in še ne-srečnejši pravilnik, nikakor več ne podaljša. 2. ) da z njim vred istočasno prenehajo tudi vse dosedanje stanovanjske oblasti, ki so bile samo nepotrebno breme. 3. ) da se za nekako varstvo pred event. krivicami poverijo okrajnim glavarstvom kot prvi in velikim županstvom kot drugi instanci v obeh slučajih s sodelovanjem po 5 neoporečnih hišnih posestnikov, ki si jih izbirajo izmed onih, ki jih predlagajo dotične organizacije hišnih posestnikov in, ki presojajo cene, oziroma po višek najemnine po kupni moči sedanje krone v primeri s kupno močjo pred vojno. Posebej še po vd ar jamo 1.) da bi bili s podaljšanjem stanovanjskega zakona zopet zaščiteni kakor dozdaj vsi gmotno dobro stoječi stanovi in bi še dalje počivala stavbna podjetnost in naraščala brezposelnost. Stanovanjsko bedo v mestih posebno po-množuje beg kmetskega prebivalstva v mesta, kar zelo povzroča hudo pomanjkanje delavcev na kmetih. Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani. Kominterna in nacijonalizem. Letošnji V. kongres komunistične internacijonale je zasedal v izredno važnem trenotku. Bil je to prvi kongres, na katerem ni bilo več vodilne osebnosti komunizma, Ljenina, ki je zapustil sovjetsko Rusijo in komunistično stranko v zelo kritičnem položaju. Kongres se je vršil v času, ko vstaja v Evropi nova demokratična pacifistična doba, glede katere je morala ruska komunistična stranka določiti nadaljno taktiko, obenem pa napraviti bilanco skoraj dveletnega razdobja od IV. do V. kongresa. Vprašanje nadaljne taktike komin- terne je bilo predmet živahnih diskusij. Pokazalo se je, da je tudi v komunistični internacijonali mnogo oportunistič-nih elementov, ki bi radi spravili ta pokret na napačna pota. Težišče bodoče politike hoče prenesti komunistična internacijonala v prvi vrsti v Anglijo, kjer omogoča Macdonaldova vlada razvoj komunističnega gibanja v večjem obsegu. V Nemčiji je po mnenju ruskih komunistov položaj tak, da more vsak čas priti do velikih kriz in revolucionarnih bojev, če se zaveznikom ne posreči sporazum na podlagi Dawesovega načrta in če ne bodo mo- | gli dati Nemčiji toliko svobodnega ča- | sa, da si gospodarsko nekoliko opomore. Na V. kongresa so ruski komunisti z delegati komunističnih strank iz drugih držav razpravljali zlasti o nacijonalnem vprašanju, ki postaja po njihovem mnenju važen element v boju proti kapitalizmu in imperijalizmu, v prvi vrsti v kolonijah in v jugovzhodni Evropi. Komunistična internacijonala si Je postavila za cilj tudi borbo za narodno osvoboditev vseh tlačenih narodov in narodnih manjšin, skupno s socijalnim osvobojenjem delavca in kmeta. Komunistične stranke bodo podpirale vsak pokret za nacijonalno osvo-bojenje, vsako revolucijonarno nacijonalno gibanje, postavljajoč na svoj prapor geslo popolne samoodločbe vsakega, tudi najneznatnejšega naroda in narodne manjšine, njegovo pravo na lastno državo ali na odcepitev oz. priključitev katerikoli državni edinici. Ko-munistične stranke bodo podpirale težnje Slovakov in Nemcev na Češkem, Ukrajincev na Poljskem, Slovencev Hrvatov, Črnogorcev In Makedoncev v Jugoslaviji ter vseh ostalih zatiranih narodov in narodnih manjšin. Izjavljajo pa, da ne bodo ti narodi dosegli svojih pravic in svojega osvobojenja drugače kot z revolucijonarno borbo skupno z delavskim razredom, z rušitvijo današnjih kapitalističnih držav. Nas zanima, zlasti pasus iz progra* ma bodeče komunistične taktike v Ev* ropi, ki veli: »Pomen tega odpora proti nacijonalnemu zatiranju je tem večji, ker so podjarmljene narodnosti na Poljskem, v ČSR, Jugoslaviji, Romuni* ji in Grški glede njihovega socijalnega položaja večinoma poljedelske in je borba za njihovo nacijonalno osvobos jen je obenem borba sel jaških mas proti veleposestnikom in velekapitalistom. Srbi, Hrvati in Slovenci so trije različni narodi. Teorija o enem troimenem šrbo £ hrvatsko * slovenskem narodu je samo maska srbskega imperijalizma. Kot posledico splošnega gesla o pravici narodov do samoodločbe mora imeti komunistična stranka v Jugoslaviji pred seboj sledeči cilj: Odcepitev Hrvatske, Slovenije in Mas k e d o ni j e od ostalih jugo si os venskih pokrajin in ustanos vit ev neodvisne republike iz teh pokrajin. Komunistični kongres smatra za potrebno, da z vsemi silami podpre kos munistični pokret med Madžari v kras jih, ki so jih anektirale Romunija, Če-škoslovaška in Jugoslavija. Komunis stična stranka mora nastopiti v teh krajih v geslom, da imajo Madžari p ras vico do samoodločbe in ločitve od teh držav, ki so anektirale njihovo ozemlje. To je glavna vsebina resolucij, sprejetih na V. kongresu komunistične stranke. V nasprotju z dosedanjo taktiko vidimo pri komunistih preorijentacijo v tem smislu, da hočejo izrabiti nacijonalizem kot element, s katerim morajo računati navzlic svojemu internacionalnemu programu. Nacijonalno idejo, ki so jo doslej proglašali za izro-dek kapitalistične družbe, hočejo v bodoče osvojiti kot pripomoček za dosego končnega cilja — svetovne socijalne revolucije. Za balkanske razmere je zanimivo stališče komunistične internacijonale toliko, ker stojimo pred nevarnostjo, da se združijo naši separatisti vseh struj s komunistično stranko. Moskovska internacijonala odkrito priznava, da hoče podpirati v Jugoslaviji separatistične težnje Slovencev, Hrvatov in naših narodnih manjšin ter tako sistematično pripravljati teren ra razpad Jugoslavije. Ni treba posebne politične modrosti, da človek lahko uvidi, da je pri resolucijah komunistične internacijonale posredno ali neposredno deloval tudi Radič. Njegova taktika po povratku iz Moskve se popolnoma ujema z glavnimi smernicami komunistične internacijonale. Politične vesti. = Naša modra knjiga o samostanu Sv. Nauma. Pretekli teden so beogradski listi in za njimi tudi ostali javili iz Ženeve, da je Društvo narodov potrdilo sklep poslaniške konference v Parizu, s katerim pripade historično važni samostan sv. Nauma Albaniji. Naše zunanje ministrstvo je prepričano, da samostan sv. Nauma za nas še ni kontno izgubljen in je sklenilo vporabiti vsa diplomatična sredstva za ohranitev tega samostana. Zunanje ministrstvo sestavi posebno »modro knjigo«, v kateri bodo nanizani vsi važni historični in diplomatični dokumenti, na podlagi katerih so utemeljene naše zahto 5847 V useS fpecerlfrkfh prodajalnah se dobi nalbollSi prldatek k hrani. ve glede tega samostana, ki je velikega kulturno-historičnega pomena za srbski narod. V knjigi bodo navedena razna zgodovinska dejstva, kakor t u * i i sklepi londonske mirovne konference iz 1. 1913., ki je pripoznala samostan sv. Nauma naši državi, ne pa Albaniji. = Po ženevskem zborovanju. Za izvedbo resolucij, sprejetih na zborovanju Društva narodov, si po poročilu, katero je podal dr. Beneš, pridrži Svet vsa pripravljalna dela in se konstituira kot posebni komitć, ki bo vodilni organ in središče vsega delovanja. Pridele se mu tudi eksperti. Dne 17. novembra bo imel ta komite svojo prvo sejo. Prihodnja sezija Sveta Društva narodov se prične 10. decembra t. L v Rimu. Bivši francoski ministrski predsednik Briand je izjavil novinarjem, da je bilo zasedanje Društva narodov brezdvomno največjega pomena. Dosegli smo praktične rezultate v vprašanju razoroževanja in varnosti, katero je prve važnosti za svetovni mir. Toda delo Društva narodov je le polovično, dokler nista v njem zastopani tudi Nemčija in Amerika. Francoski listi proslavljajo Ženevo kot ozna-njevalko mirovne zarje: desničarski svare Francijo in države Male antante, da naj se ne spuščajo na razorožitveno konferenco prej, dokler se jim ne nudijo uspešnejša jamstva za njihovo varnost nego so ona, ki jih podajajo ženevski zaključki na praktični način. Julijska Krajina. — V Libijo se selijo miličniki iz Trsta in Istre. V nedeljo se je zopet odpeljaia skupina takih mladih ljudi v Bengasi, ker doma ne dobijo potrebnega zaslužka, da pa ostanejo vsaj pri kruhu v narodni milici, se jim zdi bolj varno v daljni Libiji, kakor na domačih tleh. — Zopet žrtev avtomobila. V Trstu pride vsak dan kak človek pod avtomobil. Povožena je bila 11 letna Antonija Gazzco, prepeljali so jo v bolnico, ji dali potrebno pomoč in zdravnik je izjavil, da k sreči ni nikake nevarne poškodbe. — Smrt odličnega narodnjaka. V Postojni je umrl v petek posestnik in živino-zdravniški nadzornik v pokoju g. Ferdinand Gaspari. Pokojni je bil prava slovenska korenina. Včeraj so ga spremili sorodniki in prijatelji k večnemu počitku. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! Iz Maribora. —m Poskusni oder. Ravnatelj mariborske drame g. Valo Bratina namerava letos otvoriti gledališko šolo, imenovano »poskusni oder«. Namen te gledališke šole ni, vzgojiti igralski proletarijat, temveč v prvi vrsti vzbujati zanimanje za odrsko umetnost. Člani »poskusnega odra bodo tvorili poseben ansambl, fci bo samostojno nastopal z vsemi naštudiranimi deli enkrat ali vsaj po dvakrat na mesec. Prijavi se lahko vsakdo, ki ima veselje do gledališča, če se bo prijavilo zadostno število članov, se prične z vajami že s 15. oktobrom. —m Sleparski tovariš. Nekega lepega dne sta se seznanila na vlaku Pavla A. iz Trbovelj in železniški uslužbenec Alojzij C. iz Maribora. Dogovorila sta se, da bo C. prinesel svoji novi znanki v Trbovlje njeno v Mariboru shranjeno obleko. Kedaj naj pride, mu bo ona sporočila pismeno. Par dni potem je prišlo dotično pismo, ki ga ni sprejel C. sam, ampak njegov tovariš Franc Pesek. Ta je pismo odprl in šel takoj po obleko na označeni naslov. Seveda obleke ni nesel Pavli v Trbovlje, temveč k prvemu starinar j u v Mariboru. Pozneje sta Pavla in Lojzek prišla na to, da je nekdo drugi odnesel obleko m sta prijavila stvar policiji, kateri se je sedaj posrečilo nepoštenega tovariša izslediti. Pavla je oškodovana za 6500 Dinarjev. Uzmoviča so izročili sodišču, kjer se bo moral baviti z nauki o poštenju. —m Tatinski uslužbenec. Tvrdka Marko Nerat je že dalje časa opažala, da ji nekdo krade različne gumijeve predmete, katere tvrdka razpečava. Osumljen je bil neki uslužbenec, kateremu pa niso mogli ničesar dokazati. Te dni pa se je oglasil pri Neratu neki čevljar, pri katerem stanuje Jože N., uslužben pri Neratu ter je povedal, da prinaša ta skoraj vsak domov na stanovanje male zavojčke, katere potem razni ljudje raznašajo. Nerat je zadevo javil policiji, ki je napravila pri Jožefu N. hišno preiskavo. Rezultat je bil presentljiv. Našli so precejšnjo množino ukradenih predmetov, razen tega pa popoln seznam odjemalcev. Nepoštenega nastavljenca, ki je celo svoje tovariše osumičil tatvin, so takoj izročili sodišču, vsi odjemalci ukradenega blaga pa se bodo morali z njim vred zagovarjati. —m Nov trg v Mariboru. Te dni so začeli urejevati prostor ali bolje reečno mla-kužo pred palačo Gospodarsko-zadružne banke na Aleksandrovi cesti. Prostor bo nekoliko zvišan in preurejen v ličen trg- Na sredi bo vzvišen prostor s stopnjisčem, pripraven za kak spomenik. —m Mariborski sport V nedeljo, 5. t m. ob 15. uri se odigra na igrišču I. SSK. -'Maribor* prvenstvena tekma med prvakom Slovenije, ljubljansko »Ilirijo*; in mariborskim prvakom »Maribor«. Igra, v kateri se bosta merili naši najboljši nogometni moštvi obeta postati vseskozi zanimiva. Med mariborskimi športniki vlada za to tekmo veliko zanimanje. —li— m mm iiim itm m mm i m mu ■ ■ mmm mm nt ■> —— Divji lov za žeparjem. V soboto opoldne okoli 13. se je nudila potnikom na dolenjskem kolodvoru prava kinematografska senzacija. Na drveči vlak je skočil neki neznanec, katerega so preganjali kolodvorski uslužbenci; nato je sledil rezek signal, da se je vlak moral ustaviti. Neznanec je v tem momentu skočil z vlaka in se spustil v divji beg. Za njim uslužbenci! In zakaj? Dogodek je bil sledeči: Posestnikov sin Anton Kraševec, doma iz Čateža, občina Turjak, je kupil pri blagajni vozni listek, da bi se odpeljal z vlakom, ki je imel oditi ob 13.26. Predno ie vstopil na vlak, je posegel še v žep! Toda groza in strah! Dobro rejena listnica s 3750 Din je izginila. Kraševec se je ozrl in opazil nekega neznanca, ki se ie sumljivo muzal in se hotel baš izmazati. Spomnil se je, da ga je neznanec že pred blagajno sumljivo opazoval, ter je skočil k njemu, ga prijel za roko in zakričal: »Holt! Denar sem!« Toda neznanec ni izgubil duha prisotnosti. Bliskoma se je iztrgal Kraševcu iz rok ter se urno povzpel na vlak, ki ie bil že v polnem diru. Zdelo se je, da bo njegov drzni načrt uspel. V tem hipu pa je rezek signal presekal ozračje. Vlak se Je ustavil. Neznanec je vporabil ta trenutek, skočil je na nasprotni strani z voza ter je v divjem diru mahnil proti Barju. Na kolodvoru uslužbeni železničarji, ki so opazili njegov beg, za nJim. Nastala jc divja gonja in bil je pravi kinematograski prizor. Končno so drznega žeparja ujeli. Denarja ni imel več pri sebi in ga Je očividno v vlaku izročil kakemu svojemu tovarišu. Neznanec, ki je skušal na poceni način priti do denarja, se piše Ivan Babic, roj. 1. 1896 v Prominu, občina Knin v Dalmaciji Po poklicu je konjski mešetar, še raje pa mešetari po tujih žepih. Njegovemu mešetarjenju je sedaj policija napravila konec. $nMsfvo. — Prednjačkl zbor Sokola L na znan i a, da se vrši začasno redna telovadba v šolski telovadnici na Ledini. V ponedeljek in serdo. Moška deca od pol 18. do tri četrt na 19. Moški naraščaj od 19. do pol 21. članstvo od pol 21. do 22. V torek Jn Četrtek: Ženska deca od 18. do 19. Ženski naraščaj od 19.—20. Članice od 20. do 21. Društvene vesti. — Gasilno društvo Paška vas. Nj. Vel. kralj Aleksander je prostovoljnemu gasilne« mu društvu v Paski vasi poklonil dar 1000 dinarjev za novo društveno zastavo, katera je bila dne 2. septembra 1924 slovesno bla* goslovljena. Visokemu dobrotniku se izreka najlepša zahvala za velikodušen dar. Dru* štvo pa pokloni Nj. Vel. srebrn žebelj z imenom visokega dobrotnika, kateri sc pri* bije v drog zastave. Prav 3137/b Schichtovo milo z znamko Jelen prihrani Čas in denar. Zadostuje, ako s „Schichtovim milom samo enkrat po perila tam potegnete, kjer mora te« navadnim milom trikrat. Stev. 229. »SLOVENSKI NaRUP« dne 7. oktobra 192*. Prosveta. Prosveta. Repertoar Narodnega gledališča ▼ LjubljanL DRAMA: Začetek ob 8. uri zvečer. Ponedeljek, 6. oktobra: Paglavka. Red C OPERA: Začetek ob pol 8. uri zvečer. Torek, 7. oktobra: Majska noč. Red D. * * * „Majska noč/' Rajše bi imeli za otvoritveno predstavo operno delo našega, J ugoslo venskega vira. Izgovor, da takih stvari nimamo, le prazen. Pr. S Vflhar, Lisinski, Bersa, Ša-Kranek, Sirola. Dobronič Itd. morda niso taki velikani, kot je R. Ko rs ako v, vendar so oara bližji, vendar so naši. Zlasti Vil ha r J e-va »Lopudska sirotica« bi vsled slovenskega rodu očetovega in njegove pri nas tato neslavno odpraznovane 70-letnice zaslužila upravičeno pozornost Majska noč je po mojem najšibkejše delo ruskega romantika Korsakova. Krivda za neuspeh dela pa ne leži toliko v glasbi kakor v knjigi sami Mož, ki je ustvaril opere kot Je Carska nevesta, alt Sadko, Mlada., SneguroČka, Zlati petelin, Pripovedka o gorodu Kitežu, aH historičnoresno cot ie Mozart In Salieri, ne more iz Maj-jke noči ustvariti uspele opere. R. Korsa-%ov se mi zdi kot veleresen mož, temnega, mračnega, v bajno daljo uprtega pogleda, brez smehljaja, ki začuti nenadoma željo, da bi se pošalil, po rado val, kot drugi ljud-te, ld so veselega, lahkega srca. Poskus se mora izjaloviti, in izjalovil se je Korsako-vn v Majski noči temeljito. Vsaj nam, neruskim ljudem Je vsa zgodba Majske noči tako daleč, kot ruska, nikoli ne pretuhtana duša v zrcalu GogolJevem. Kdo more čudovito zgodbo o Levkovem pismu v Majski noči naši publiki dopovedati? Kako nejasna ie v operi istorija o dvakrat zamenjani cvakinji! Iz vesele, vsakdanje vaške realnosti pademo v zadnjem aktu, ki ga pripravlja zgodba o mačehi že v prvem, v fcresnonočno, fantastično ubranost, ki stoji dvolično na bajnih sanjskih tleh in v resnični, konkretni sedanjosti. Ako Čitaš zgodbo, kakor Jo Je napisal Gogolj, smehljaje preobrneš list in nadaljuješ, veseleč se prekrasnega pisateljevega jezika in nebrzdane, groteskne fantazije. Le R. Korsakovu, Rusu samem, je v kolosalnem izbitku glasbenih sil in v poiskih za opernimi snovmi nI moglo pasti v glavo, da Je posegel po tem Gogolj u in še po drugem. Videli smo, s kakšnim uspehom. Nikaka, še tako ženl-jalna glasba Majske noči ne reši nikaka, še tako visoko umetniška zasedba opere v osobju in orkestru ne more storiti Iz snovi kaj več prida, kot so storili naši ljudje včeraj. Mislil sem izpočetka, da bodo izčrtane stvari opero pokvarile. Ne, niso le in mm goče Je črtati še več. Kar celi drugi akt z obema slikama bi brez škode za razumevanje opere izostal, in še ka) zraven, škoda je samo mestoma tako krasne glasbe. Da, glasba Korsakova Je mestoma sijajna. Toda Musorgskemu bi se ta snov bolj prilegla. Kcrsakov Je za Majsko noč preveč aristokrat, preveč evropejski; sem-tertja se ti zdi, da v njegovvl glasbi srečaš ljube znanke, dasi mu nočem očitati električnosti, le kadar poseže po narodnem blagu, je na tleh ukrajinske Dikankl. Toda je blesteč orkestrator, rutiniran glasbenik, Id pozna vse žilice, vsak utrip, vsak kotiček srca glasbene umetnosti. V Majski noči Je sila mnogo prelepih glasbenih domislekov, ki so vsak zase umetnina prvega reda, a v skupni celoti ta mnogoobraznost ne kaže stilne enote. Vsa ta glasba pa je za to dejanje, ki naj bi bilo deloma komično, deloma fantastično bajno, preresna, pretehtna, pregloboka. Skoro bi stavii, da bi nihče, ld opere še ne pozna, ne protestiral, ako bi tej glasbi priložili tekst resne, da celo tragične vsebine, seveda« z nekaterimi izjemami. Skratka t ta glasba v zvezi z libretom Majske noči ne zadovoljava, ne presune, ne vnema In to je predstava morala, kakor sem že omenil, navzlic poštenemu, vestnemu naštudiranju, lepi, da, vzorni režiji, zelo čedni zunanji obsta-novki tudi pokazati. Sprejem je bil hladen, brezbrižen in človeka boli srce, ko vidi, koliko truda da je bilo potrošenega malo-dane zaman. Vsi sodelujoči so si vzeli stvar k srcu I To jim moramo brez pridržka priznati. Vzeli so jo celo preserijozno, vsebinsko namreč. Thyerrijeva In Banovec sta odpela in odigrala svoji vlogi preresno. Galja je navadno, nekoliko poredno, nekoliko plašno kmečko dekle, ki v celi zadevi ne vidi bogve koliko tragike. Sicer se cela Dikanka navidez bo i i staroste, toda, če mu vsa moška vaška mladina s sinom Lev ko m (Banovec) vred poje zbadljivke-podoknlce, potem strah pred njim ni zelo velik. Končno se tudi Galja nič kaj spoštljivo ne obrača ž njim In zato se mi zdi, da Thyerrijeva vlogo vzame prepatetično. Istotako Banovec, Skoro bi trdil, da Banovcu manjka prožnosti, naravne šegavosti, lahkote, da je pre-resen tudi tam, kjer bi bilo na mestu ravno nasprotno. Njegova živahnost je narejena, ml Ji ne verujemo. Morda pa ga baše tudi res naporna pevska partija in ne more se svobodno gibati. Po nekolikih predstavah' pa tudi najbrž to izgine. Pevsko sta bila oba, Gana in Levko zadovoljiva in bi kaj več Iz njunih partij nikdo ne mogel narediti. To velja rudi za večino ostalih. Zupan (vaški starosta) Je sam po sebi krasna, komično groteskna flgurna. Svojo vlogo je, kakor vse kaže, temeljito premislil, a jo Je vendar, vsaj v zadnji končni sliki, pretiraval Mislim, da človek in če tudi je domišljav vaški mogotec, po drugi strani pa povisila neear mm. zavaljen, s čašo vodke v roki kazati svojo nevabtjivo zadnjo plat pred nekolikimi minutami Se oboževani deklici, ko se svata s preganjanim lastnim sinom. Vidi se, da se Je krčevito trudil delu pripomoči do zapisanega naslova: komična opera. Presneto malo Je v nji komike. Zupanovemu delu vsa Čast Naj kdo drugi iz njegove partije poskusi narediti kaj več! Na rezultata sem radoveden. Prav Imenitne maske so pa bili vsi štirje: župan, kalenik (SubelJ), Moho-rič (sosed) in pisar (Pugelj). Kalenik je dostojno pijan ravno prav, da zaide v tujo hišo, mesto v svojo. Ali to je čudno! Sredi prvega akta mu zbor to tujo hišo pokaže za lastno in on se korajžno poda vanjo. Vstopi pa v njo šele sredi drugega akta prve slike. Kje Je bil ta čas? To stvar Je libretist nekoliko zmedeL Končno pa za vso zgodbo nima nlkakega pomena, kakor celi drugi akt ne, kakor sem že omenil. Pugelj je v svoji čudoviti dolgosti izvrsten pisar. Tip staropetnega švaba Izmed znanih sedmih, škoda le erarnih hlač, ki jih prav gotjvo minira v nadaljnjih predstavah, ako se bo tako dolgo arsal po njih. To Je pretirano. Mohorič parlandnega petja ne razume. Tudi drugi ne! Zgodba o cmoku v njegovem izvajanju izgleda preveč pompozna. Lahkote, neprisiljenostl manjka. Ropasova (svakinja) ima dvakrat smolo. Parkrat sem čital Gogolj evo zgodbo v majski noči, pa si Še danes nisem prav popolnoma na jasnem, kako je to bilo. Vsekako pa Je vsaj v prvi sliki režiser zamenjavo svakinje z Lev kom in primerno razsvetljavo naredil nekoliko okorno. V 2 sliki drugega akta čakaš po »strašnih« pripravah treh vaških junakov, da se zgodi kaj posebnega, a iz ječe pride prav ponižno Ropasova, brez živahnosti ali hrupne jeze. Radi tega pade ves pričakovani »rumel« v vodo. Pevka je Ropasova dobra, a za ko-miko nima menda razumevanja. Rozumova (utopljena sodnikova hči) je bila dobra. Zbor Je bil imenitno naštudiran. Tudi kretal se je neprisiljeno, živahno, zares vse hvale vredno. Le v zadnjem aktu pride iz malega ribnika okoli petnajst košatih devic popolnoma ležerno, tako, da izgine vsak namišljen dojem o vodi. V splošnem pa je bila režija (Putjata) zelo vestna. Vodil je opero Bal a tka. Priznati moramo temu skromnemu našemu delavcu največjo vestnost, gorko ljubezen do poverjenega mu dela, ki ga vrši brez samohlave, brez šuma, vešče in z umetniško roko. Da bi mu dala uprava še polno zaseden orkester! Iz njega beži vse, kar le more najti bolje plačanih mest Ostal je en sam Če-list Ce ne najde kmalu tovariša, ne bo mogel sam vsega truda. Ves strunski korpus je šibak. Kam to vede, pokaže prihodnjost. Krivda pa prav gotovo ne zadene uprave, ki se mora pač ravnati po izreku: za malo denarja, malo muzike! — Gledališče je bilo slabo zasedeno. — Oceno opere »V vodnjaku«, »Cavalleria« priobčimo Jutri. Storili so svojo dolžnost -naj gredo. Ta citat, prosto po Schillerju, čitamo v kritiki, ki jo je napisal dr. Snuderl v »Jutru« o razstavi Kos-Pirnat-Stiplovšek v Mariboru. Namenjen pa je »Groharjem«, t j. članom umetn. kluba »Grohar«, ki na tej razstavi niso zastopani. Ni mi znano, kaj so zakrivili »Groharji«, da jih je g. kritne brez vidnega vzroka tako uničujoče v javnosti ošvrknil. G. kritik je gotovo prepričan, da je napravil s tako deminutio capi tis kulturno delo. Onemogočil Je s tem gotovo za vse bodoče čase slovenski kulturi Škodljivo delovanje skupine gospodov in dam, ki se združujejo pod firmo kluba »Grohar«. Prepuščam prizadetim, da reagirajo aH ne reagirajo na gotova očitanja g. kritika. Tudi ne morem postaviti lastne sodbe o umetniški dovršenosti del, ki so bila razstavljena na zadnji »Groharjevi« razstavi, ravno tako tudi ne o sedaj razstavljenih delih imenovanih umetnikov. In tudi, če bi dela poznal, ne bi kot slikar in tovariš hotel poseči v meritorno razpravo o sposobnosti enih in drugih. Dopuščam, da Je stvar kritike, da taka vprašanja razjasni Kritika ima med drugim to nad vse važno nalogo, da presodi umetniško delo ustvarjajočih umetnikov, da vzpodbuja sposobne k delu in da po zaslugi tudi neugodno oceni dela onih, katerih sposobnost ni dorasla za Javnost Ali bi smeli izvedeti, kaj imenovanega gospoda legitimira k tako brezobzirnemu nastopu napram umetnikom, ki imajo, recimo, to napako, da ne slikajo po njegovem okusu? Postavimo, da je dr. Šnuderl res tak strokovnjak, da je njegova apodiktična sodba nad vsak dvom vzvišena; ali ne ostane vendar še vprašanje odprto, ali je ta ton za naše razmere primeren? V Mariboru namreč živi, kolikor sem informiran, okoli 12 slikarjev, ki so razdeljeni v dve skupini Ali res kaže temu pičlemu številu ljudi zagreniti veselje do dela, ki je vendar na vse zadnje, kakor pravimo — kulturno delo? Tudi na nižjih stopinjah! Mislim, da ne bi bilo težko najti drugega načina, da se izrazi veselje nad nastopom nekaj mladih talentov. Ne bi bil napravil teh opazk, če ne bi bile take in podobne ocene pri nas v zadnjih Časih naravnost na dnevnem redu. Vedno sem in bom zastopal tezo, da naj bo umetnost svobodna in to v tem smislu, da mora vsakomur biti dovoljeno, ustvarjati na način, ki mu najbolje prija in ki ga sam smatra najboljšim. A pri nas se vedno bolj izkristalizuje nazor, da je upravičena samo ena, t i. »najmodernejša« struja, a za vse druge naj velja: anathema sit Nič nI tako razumljivo, kakor da ravno mladi ljudje s slastjo požirajo vse takozva- 12 04... ljrvo Je, da taki neizkušeni entuzijasti zamenjujejo umetnost z žensko modo, katera se mora menjati od leta do leta. Manj simpatično pa Je, da ravno pismene mladeniče privedejo skomine po glavi do tega, da se postavijo v pozo vseznalcev in da z ošabno kretnjo Izročajo posmehu občinstva umetnike, ki jih Je starejša generacija spoštovala. Takih primerov imamo v zadnjem času dovolj in splačalo bi se vzeti vse take sestavke enkrat pod mikroskop. Toda o tem morda drugič. Taki mladeniči sevede ne vedo, da je I umetnost zelo resna zadeva Ne vedo namreč, da za vrednost umotvora še nikdar ni ; bila odločilna moda Moda morda olajša sodobnikom uživanje umotvorov, a za pravo notranjo vrednost umotvora bo vedno le merodajna umetnikova sposobnost, ki je produkt talenta, fantazije, znanja, energije in okusa. Za spoznavanje teh umetnikovih svojstev pa ne zadostuje, da si človek prečita v kavarni par člankov v kate-risibodi reviji. Toda opažam, da prehajam na drugo polje. Mislim, in to sem hotel predvsem povedati, da je skrajni čas, da so taki kritiki pri nas vendar Že enkrat opravil L Hvaležna jim bo vsa javnost če se bodo ravnali po gori citiranem Schillerievem Izreku. Saša šanteL Češkoslovaška gledališča v letošnji sezoni. Vinohradsko gledališče v Pragi je otvorilo letošnjo sezono z novim delom češkega književnika Jtfi Machena »Dezerter«. Machen je, ki je deloval več let kot dramaturg Narodnega gledališča v Brnu, znan češki javnosti s svojimi romani in s svojo najboljšo dramo »Janošik«. Njegova nova drama je pa zelo presenetila javnost s svojo obliko in idejno vsebino. V »Dezerteri u i opisuje avtor češkega vojaka, ki beži iz avstrijske vojske, se skriva pred svojimi preganjalci in pade slednjič v roke gozdarja, ki bi rad dobil nagrado za njegovo glavo. Kritika očita avtorju, da se i mu ni posrečilo najti ravnotežja med svojo dramsko realistiko in abstraktnim mediti ranjem. — Praško miniaturno gledališče »Komedija« je vprizorilo te dni Rudolfa j Krupičke satiro »Veliki stil«. Okrog tega avtorja, ki je pred nekaj leti uspešno nastopil prvič v Narodnem gledališču s svojo tragedijo »Vršovci«, se je razvila zadnje čase živahna polemika. To polemiko je izzvala njegova politična satira »Novo Veličanstvo«, v kateri se Krupička norčuje iz vse povojne družbe. Avtor s čudovitim sarkazmom ironizira politične kričače, ki operirajo z revolucionarnimi gesli, in ne prizanaša niti političnim strankam. Narodno gledališče je že lani sprejelo to satiro, ni se je pa upalo vp rizo rit i, boječ se, da bi občinstvo ne protestiralo proti Krupičko-vemu zasmehovanju demokratskih in socijalističkih idej. Nato se je razvila živahna novinarska kampanja, v kateri Je zlasti književnik in kritik Jaroslav Hilbert povzdignil svoj glas v zaščito Krupičkovega nedvomnega dramskega talenta. V posvetovalnem odboru dramskih književnikov je Hilbert ponovno nastopil v zaščito »Novega Veličanstva« ter energično zahteval, da se to delo sprejme v repertoir. Ostali člani pa so se temu predlogu proti vil L Zdaj se je iznova razvila o tem problemu polemika med Hilbertom in znanim književnikom ter poslancem Viktorjem Dvka, ki mu prvi očita, da je on kriv, da so Krupičko-vo delo ponovno odklonili. — Švandovo Divadlo je imelo I. oktobra premijero Schafera »Žena, ki jo ljubim.« Predstava je dosegla velik uspeh. — Na praškem boul-vardnem gledališču »Adrija« se je otvorilo »v-ečmesečno gostovanje ruskega umetniškega kabareta »Zlati Kokot«. V tem gledališču se odlikuje zlasti primadona Zelin-ska, ki ji je praško občinstvo zelo naklonjeno. — V Narodnem- gledališču je že 2-krat gostoval znameniti ruski pevec Ba-klanov, ki je nastopil v Verdijevem »Rigo-Ietu« in »Othelu«. Njegov nastop je vzbudil med ljubitelji operne umetnosti nepopisno oduševljenje, toda čujejo se tudi glasovi, ki menijo, da Baklanov ni več na oni višini, kakor Je bil pred vojno. ★ ★ ★ — Jubilej Ljube Stanojeviča. Danes praznuje 40 letnico svojega kulturnega delovanja prvak beogradske dra- I me in veteran srbskih igialccv g. Ljn-j ba Stanojcvić. Rojen je bil 12. jantiar-j ja L 1862 v Stragarah, odkoder se je : kmalu preselil v Beograd. Njegov ded 1 je bil znameniti srbski književnik Ma-; tija Banki* ki je igral v Življenju mlade-, ga vnuka zelo važno vloge. On je sejal j * mlado dušo bodočega gledališkega umetnika prvo senu umetniškega ustvarjanja. Prvič je nastopil Stanojcvić v »Grofu Monte Chnsto«. Po treh letih gledališkega delovanja v Bco-j sradu je odpotoval v Novi Sad, kjer je j ostal dve leti, nakar je nastopal eno I leto v Zagrebu. Potem je odšel na Dunaj, da izpopolni svoje znanie. Učil 5e je pri prof. E. VVurde. Z Dunaja se je I povrnil v Beograd, kjer 'ie ostal do f svetovne vojne. Pozneje je potoval po j GiSki, Italiji in Francu*. Beogradska javnost, zlasti starejša generacija, se je neštetokrat prepričala, da je jubilant visoko nadarjen igralec in izboren in-♦crp?etaror klasičnih vlog. Jubilantu ktifemo: še na mnoga leta! — Srbske narodne pesmi v Itanjanšcral. Pietro Cassandrich je priobčil večjo zbirko i srbskih narodnih pesmi. On pozna izborno i oba jezika in se je globoko vživel v jngoslo-i vensko literaturo, zato mu je bilo mogoče ' po sodbi italijanskih kritikov napraviti iz-. borne prevode srbskih narodnih pesmi; drži se natanko besedila in podaje izvirnik kolikor mogoče točno v Italijanščini, pa tudi v j metriC-ui in ritmičnem ozlrti je prevod is- Ljubitelji narave! 6136 6., 7. in 8. mm predvaja v t« »Elitnem kinu Matica drugi del prekrasnega filma G6STA BERLING. Opozarjamo Vas na še neviđene naravne slike s snegom in ledom pokrite Norveške. — Posebno zanimiva je v Ljubljani še ne prikazana divja dirka lahkih sank čez nepregledne ledene plasti zmrzlega jezera ter obupna borba z gladnimi volkovi. Ne zamudite I Rezervirajte si Vaš prosti (as za ta filmi Predstave ob 14.5,17,19. V nedeljo ob 3,1,5,6,1,8.9 Sport Finalna tekma za kraljev pokal. Zagreb : Split 3 : 2. (3 : 0). — Beograd, 6. oktobra. (Izv.) Za vee* rajšnjo finalno nogometno tekmo med za« grebškira podsavezom in splitskim podsave* zom za kraljev pokal je vladalo v beogradski športni javnosti največje zanimanje. Finalna tekma se j© vršil na prostranem igrišču Beo-gradskega Športnega kluba. Naval občin« stva je bil velikanski, zasedeni so bili vsi sedeži in vsak prostorček. Tekmi je gotovo prisostvovalo nad 8000 ljudi. Pred tekmo so bile končane še lahkoatletične tekme. V pivi polovici je zmagal zagrebški team (kombiniran Hašk in Gradjanski) a 3 goalL Igra je bila zelo živahna in napeta. Split« skemu teamu, ki je bil sestavljen iz prvo« vrstnega moštva Hajduka, jo v prvi polovici zelo škodoval silen veter, ki je marsikatero kombinacijo preprečil, oziroma zelo otežko« čil Med odmorom sta prispela na igrišče Nj. Vel kralj Aleksander I. in kraljica Ma« rije. Bila sta burno pozdravljena od navro« čega občinstva in oboje moštvo jima je vzkli* kalo: »Zdravo! Zdravo!« Nato se je tekma nadaljevala. Ker so se v drugi polovici zamenjali položaji, je veter škodoval zagreb* škemu teamu. Hajduk je Igral s podvojeno odločnostjo. Pokazal je prav dobre kombis nacije v svoji igri. Splošne simpatije občin« stva so bile na njegovi strani. Hajduk je zabil v drugi polovici 2 goala in je napel vse sile, da bi bila igra vsaj neodločena. Za* grebčani so dobro odbijali vse Hajdukove napade. Končni rezultat je bit 3 : 2. Zmagali so Zagrebčani in si za letos priborili kraljev pokal. Nj. Vel. kralj in kraljica sta po kon« čani igri čestitala zagrebškemu teamu, se interesirala za razvoj nogometnega sporta ter laskavo pohvalila Hajduk, ki se je trdo« vratno boril za zmago, a je častno podlegel. Moštvi sta prirejali kralju ovacije. Občin« stvo pa je vzklikalo: Živel Zagreb. Živel Split! Živela Jugoslavija! ILIRIJA, OLD BOYS — Sokol I. 2 : 1 (1 : 0). Včeraj se je vršila na igrišču Ilirije z napetim zanimanjem pričakovana tekma med »starimi dečki« Ilirije In Sokoli. Žal« da »vremenski odsek« ni dobro fungiral in tako se je dogodilo, da se je tekma vršila v najhujšem dežju — lilo je, kakor iz ška: fa. Seveda je Jupiter Pluvius odgnal številne prijatelje Sokolstva in sporta, no nekateri pa niso klonili In so prisostvovali igri, ki je bila proti pričakovanju prav zanimiva do konca. Vršila se ie ob lahni premoči Ilirije, čije igral so se obenem izkazali za boljše »plavače« in bal an cer je. Nekateri prizori so bili uprav drastični, rekel bi za Bogove. Bila Je mestoma nevarnost, da kateri izmed igralcev utone in zlasti je bil položaj neugoden za branilce, ki so večkrat silovito zamahnili mimo ter se v naslednjem trenotku znašli notri Gledalci so večkrat prišli na svoj račun. Moštvi sta nastopili v napovedanih postavah, Sokoli z 12 igralci, kar je strogi, vendar zelo kratkovidni sodnik prezL Ne štejemo mu tega v zlo. Ker sem tekmo opazoval boli ed daleč, ne moremo presoditi vseh dobrih in slabih vrlin igralcev ter se radi tega omejujem samo na vratarja Zupana, katerega sem videl skakati skoraj do goalove prečke. Zdi se mi, da je opravljal dobro svoje delo, kajti so mu gledalci pritrjevali z dežniki. Videl sem tudi, da je njegov vts-a-vis Pelan zapustil svoje službeno mesto in da je promeniral po sredini. Baje gre goal, ki so ga Sokoli zabili Iliriji, na njegov račun. Točne j Še poročilo ob priliki re-vanže. F. PRIMORJE — JADRAN. Napeto pričakovana prvenstvena tekma Jadran : Primorje, ki se je vršila ves čas ob lijočem neurju, je končala neodločno In za las bi bil favorit Jadran os ta vil igrišče poražen. Tekma se je igrala v besnem tempu in spada po svojih situacijah, po krasni kombinacijski igri z obeh strani med najlepše, kar smo jih videli v LJubljani poslednja leta. Jadran je pokazal vse svoje dobre strani: borbenost, Žilavost, brzi start, stopanje in hitro kombinacijo, obramba je funkcij o ni ral a brezhibno, oba beka na mestu, vratar zopet v visoki formi Branil je obupne situacije in rešil svoj klub pred sigurnim porazom. Na strani Primorja je po daljšem času znova nastopil Pretnar kot centerforward in njegova smiselna, prodorna igra nam je ugajala. Primorskemu napadu je vlil doslej pomanjku-jočl pogon in dal celemu moštvu popolnoma novo lice. Doslej počasno in kombinatorič-no se je izpremenilo v moštvo, ki se bori z velikim elanom in z voljo do zmage. Moštvi sta forsirali tempo, ki Je bil kljub 11-jočemu dežju silen. Igra je pokazala, da se priliki med Jadranom, Ilirijo in Primorjem. Tekma včerajšnjega dne ie nudila prisotnim 300 klubskim članom izredno lepe momente, momente boja v polju, kombinacijske poteze na obe strani, sigurne obrambe, meteže pred vrati, napete parade vratarjev in neizogibno enajstmetrovko, ki Jo Je sodnik, po našem mnenju, neupravičeno diktiraj proti Primorju in ki Je prinesla izravnavo. Tekma se je vršila z lahko premočjo Primorja, obe moštvi pa smatramo za prilično enakovredni, dasi Je morebiti Jadran nekoliko vzdržnejši, ker je odigral že štiri prvenstvene tekme. Primorje pa tehnično boljše in smlselnejše. Točno ob 16. Je tekmo otvoru sodnik Goslar, nakar ie koj sledil napad Primorja. Premoč Je trajala do polovice prveea polčasa, ko se Je Jadran nekoliko opomogel in ogrožal primorska vrata. Jančigaj brani sijajno. Jadran se odlikuje z dolgimi streli. Proti polčasu pritisne znova Primorje. Ugodne in zrele šanse zastrelijo po vrst! vsi napadalci primorskega moštva. Tudi drug polčas nudi enako sliko. Na Jadra-novi strani forslrajo Jamnlkove napade, ki pa ne pridejo do strela. Primorje pritiska, pred Jadranovimi vratmi nastanejo često meteži. Iz kombinacije Vindiš-Žargaj centrira poslednji na gol, Pretnar priteče In porine preko črte Izpod vratarja. Primorje pritiska na drugi gol in vodi igro do zadnjih 5 minut. Pri Jadranovem napadu zapazi sodnik hands, enajstmetrovka, dobro plasirana Izravna rezultat. Jadran pritiska do zadnje minute. G. Goslar je sodil zelo korektno in z izjemo morebiti pogrešene enajstmetrovke in ki je razven tega nezasluženo izravnala rezultata. Priporočamo ga podsavezu za vse težje tekme. Dokazal je absolutno nepristranski duh ter premišljeno, neprenagljeno hladnokrvnost HAZENA. VIKTORIJA — IL ELIJA 3 : 2 (3 : 1). Včeraj popoldne se Je vršila rokometna tekma med družinami zagrebške Viktorije in ljubljanske Ilirije. Zmagala Je Viktorija, čile dobra napadalna vrsta je odločila zmago, V prvem polčasu je prevladovala deloma Viktorija, v drugem pol Času pa je bila Ili«, rlia popolnoma v premoči, Žal da se Je premalo, odnosno nesigurno streljalo na goaL Zmaga Zagrebčank je bila bolj slučajna, Viktorija je imela svoje najboljše moča v srednji napadalki deloma v obrambi. Pri Iliriji je ugajala Zupančičeva na centru (kot gost), požrtovalne so bile tudi Vvidrova in Bernikova, vratarlca nesigurna. Polčas je potekel v razmerju 3:1 končni rezultat 3:2, Sodil je najpreje g. Kavšek, kasneje gosp, Schneller (Zagreb) Viktorijanke so izročile. Ilirjankam lep lovorov venec s trakovi. ATENA — HERMES 5 : 0. Močna družina Atene je dopoldne na svojem prostoru porazila družino šišenskega Hermesa, ki je bila šele pred kratkim ustanovljena, v razmerju 5:0. Zmaga je bila popolnoma zaslužena. Atena je Hermesa znatno nadkriljevala. Tekmi, ki je bila prvenstvena, je prisostvovalo precej gkadal-cev. ILIRIJA V MARIBORU. Prvenstvena tekma Ilirija I. — I. SSK. »Maribor« je končala z zmago Ilirik v razmerju 3:0. Ilirija, junior ji — 5K. Krak ovo 2:2. INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME. «• Dunaj, 3. oktobra. Tretja nedelja prvenstvenih tekem profesijonalne lige je prinesla glede prvenstva splošno preseneč«* nje. Siminering je porazil Rapida ter pri« liaja sedaj na prvo mesto prvenstvene t&be* lc. Rezultat Simmering : Rapid 5 : 4 (2 : 2). Drugi rezultati: Amateure : Vienna 2 : 1 (1 : 1), VVacker : Sportklub 1 : 1 (0 : 0). Dunajsko nogometno moštvo jo v inozemstvu priborilo lepe uspehe. V Budimpešti je Hakoah potolkel FTC z 2 : 1 (1 : 5, Ru* dolfshugel pa v Bratislavi športni klub Bra* tislava z istim rezultatom. — Budimpešta, 5. oktobra. Prvenstvene tekme so danes presenetile športne kroge. Prvak MTK ni mogel potolči Univeraitaa. Tekme je bila neodločena 0 : 0. — Praga, 5. oktobua. Ob ogromni ude« ležbi 27.000 gledalcev se je danes vršila tek* m a med Slavijo in Sparto. Rezultat 2 : 1 (1 : 1). — Po vojni je to prvi slučaj, da je Slavi ja premagala v prvenstveni tekmi naj* močnejši klub Sparto. Slavija je bila drugače prvak Češke. Občinstvo je priredile Slaviji viharne ovacije. — Reka. 5. oktobra. (Izv.) Zagrebški Haak : Gloria (Reka) 6 : 1. — Kodanj, 5. oktobre. Daneka x BmU fij* 3 : t Stian 4. »SLOVFNSKI NAR OD« dne 7. Oktobra 1924 i nasprotniki! Takoj po občinskih volitvah so celjski nemškutarfl pričeli bojkotirati on slovenske trgovine, ki so v volilnem boju pokazale svojo odločno narodno lice. Večinoma nemškutarjev, ki so preje kupovali tudi v slovenskih trgovinah je to ostentativno opustila. Zapomnite si to, celjski Slovenci in Slovenke 1 Naš odgovor bodi »Svoji k svojim!« dosledno in povsod brez izjeme. —c Pasji kontumac v območju mesta Celja je ukinjen. Vsi psi, ki se bodo zalotili i brez znamke ali z neveljavnimi znamkami, j se morajo takoj pokončati. —c Tedenski izkaz o kretanju nalezlji-I vih bolezni v srezu Celje od 2S. septembra ■ do 4. oktobra. (Okolica Celje. Škofja vas, I Žalec, Dramlje, Braslovče, Griže). Od prej-! Šnjega tedna je ostalo skupno 22 oseb, na i novo obolel 1, ozdraveli 3, ostalo v nadaljnl ' oskrbi 20. Modul salo* Marija šotzl £/abljana, Sioagresni trg šteo.m 8. Cenjenim damam vljudno naznanjam, da so dospeli osebno izbrani dunajski in pariški modeli zadnjth novosti. Največja izbira klobukov iz klobučevine v najokusnejšth oblikah in poljubnih barvah. m .- Vsa popravila se sprejemajo ter po želji točno in najhitreje iz* rr sit jejo. =■■■ Najnovejši žalni klobuki stalno v zalogi. 6228 / Štev. 229. .SLOVENSKI NAROD" dne 7. oktobra 1924. Stran 5. Gospodarstvo. Stanje živine«naši kraljevini Ministrstvo za poljedelstvo je iz* dalo poročilo o stanju živine v Jugo* slaviji. V vsej kraljevini je bilo (brez južne Srbije): konj 150.617 rogate živine 957.918 prešičev 863344 ovac />,808.815 koz 677.477 Takoj po vojni je bilo po štetju iz *cta 1918.: v sev. Srbiji konj 19.031 rogate živine 506.832 prešičev 405.602 ovac 369304 koz 176.686 v juž. Srbiji 44.842 330.114 37.542 731.045 454.436 y vsej kraljevini SHS je bilo 1914 1919 1,550.776 973.578 6,276.855 4.552.220 5,233.950 2,972.503 11.570.269 5,249.667 Koncem leta 1922. se je dosegel pri stanju nase živine sledeči uspeh: konj rogate živine prešičev ovac Srbija konji rogata živina prešlči ovce vsa država konji rogata živina. od 19.031 585.832 405.602 969.304 od 973378 4,552.220 na 77.382 1,061.684 746.335 2,291.549 na 1,068.310 4,960397 3,373.041 7,011.204 prešiči 2,973.603 ovce 5,294.667 Za povzdigo konjereje se nahajajo remontne postaje v Kardjordjevu (za Bačko in Vojvodino), v Stančiću (za Hrvatsko), v Garaždi (za Bosno), v Ljubičevem (za Srbijo). Žrebčarna v Ljubičevem ima žrebce čiste angleške pasme, ki proizvajajo polnokrvne konje za ježo in vožnjo. Žrebčarne v Kara* pljorgjevu so specializirane za rejo tež* kih konj za armado in poljedelstvo. Žrebčarna v Goraždi proizvaja arabske konje, ona v Staničiću pa lahke konje ir. normandce. Rejo rogate živine, prešičev in ovec pospešuje razdeljevanje čistokrvnih samcev med reditelje. Vzorne postaje in zadruge za rejo se tudi že ustanavljajo. Vzorne postaje se bodo ustanovile v Ljevnu (Bosni), v Gacku (Hercegovini), v Sokolcu in Zla* tiboru v Srbiji in v Sjenici in Plevlju. Posebna pozornost se bo obračala na južno Srbijo radi izrednega položaja te dežele. Nov obrtni red na vidiku ? V ministrstvu za trgovino in obit v Beogradu pripravljajo izdajo novega obrtnega reda, kar bo gotovo zanimalo naše gospodarske in sploh pridobitne kroge, kajti od »kvalitete« teh novih predpisov bo pač njih usoda odvisna in morda tudi — zapečatena. Pravijo, da se bodo ti novi predpisi, ki naj bi veljali seveda za vso državo, naslanjali v bistvu na srbski »zakon o rad-jama«, o katerem smo dobili pravkar že par izkušenj ob priliki raztegnitve predpisov tega zakona o »kafani ili mehani« na Slovenijo v zvezi z novim taksnim zakonom, — s tem, da je poskočilo pod veljavnostjo teh novih predpisov samo v Ljubljani število »profesionalnih pravic za točenje alkoholnih pijač«, id est novih gostiln, kar za 24! Resnici na ljubo moramo pač priznati, da nikakor ne gre, raztezati srbske zakone, ki so prikrojeni popolnoma drugačnim razmeram, na »prečanske« kraje brez temeljite poprave, kakor smo to tudi že nedavno poudarjali v priliki diskusije o »ka-iani ali mehani« v Sloveniji. Radi tega smo mnenja, da bi se novi obrtni zakon moral naslanjati na naš, do sedaj veljavni obrtni red, dasi seveda ugotavljamo, da obratno tudi ne gre aplicirati naših, zapadnim običajem prilagođenih predpisov na iztočne, srbske kraje kar meni nič tebi nič. B. Grimshaw-G. Clavignv: Sicer se zna zgoditi, da dobmio zopet tako skrpucalo, — sit venia verbo! —• kakor jih že imamo cel kup/ N. pr. zakon o zaščiti delavcev, ki zoper vsak pravni čut izroča tako ovadbo, kakor preiskavo in kaznovanje eni in isti osebi — tehniku! — Ali pa novi taksni zakon izpreminja kom-petenco politične, sodne in finančne oblasti ter jih med seboj zamenjava, približno tako, kakor meša kmetica krompir in zelje, — ne glede na to, da ustvarja v zvezi s taksnimi, id est iiskalnimi predpisi materijalne izpremembe raznih drugih zakonov nefiskalne vsebine. Informirani smo, da se je vršila meseca julija letos že neka predkonferenca zastopnikov obrtnih in gospodarskih organizacij, kjer so se obravnavala razna načelna vprašanja. Omenili bi pa vendar, da je značilno za način celega postopanja, da se principijelno vprašanje, če naj se uvede za vsa obrtna delovanja koncesijska vez, aH pa, če naj se poveri pristojnost I. instance zbornicam? Ker se je doseglo, da bodo prejeli prizadeti krogi in oblastva osnutek novega zakona na vpogled, bo možno še takrat iz-pregovoriti par besed in staviti morebitne izpreminjevalne predloge. Seveda se bode moralo pustiti tudi zadosti časa za proučavanje. Sofošne dnlfnosti davkoplačevalcev v IV. četrtletju 1924. (Opozoritev Trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo v Ljubljani.) /. Stanovanjski izkazi. Do dne 30. novembra t. 1. morajo vsi posestniki hiš v Sloveniji in v Prekmurju vložiti sami ali po svojih namestnikih pri pristojnih davčnih oblastvih hišne in stanom vanjske izkaze, če so hiše dane v najem, za v najem neoddana poslopja pa zaznamek prebivalcev takih poslopij. Tiskovine se dobivajo brezplačno pri vseh davčnih oblastvih in davčnih uradih. //. Davek na poslovni promet. Davčni zavezanci, ki so dolžni voditi za davek na poslovni promet knjigo oprav* Ijenega prometa (poleg podjetij, ki javno polagajo račune in družb z omejeno zavezo vsi obrati, katerih promet je presegal v letu 1923. vsoto 360.000 Din) so dolžni odpremiti davek za III. četrtletje 1924 do 30. oktobra 1924 in hkratu predložiti prijavo. Zamudniki se še posebej opozore na svojo dolžnost ali s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter z zapretilom uradne ocene in rednostnih glob. Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico pritožbe. 77/. Dospelost direktnih davkov. Dne I_ novem* ra dospo v plačilo vsi direktni davki za IV. četrtletje 1924. — Davčni uradi so upravičeni jih prisilno izter* javati, ako sc ne plačajo v 14 dneh po do* spelosti, in zaračunavati poleg 8 % zamud* nih obresti in za opomin 4 % terjanega zneska. IV. Dopolnilna prenosna taksa. Od dopolnilne prenosne takse v letnem znesku nad 500 Din je plačati tretji obrok od 15. do vštetega dne 15. oktobra 1924. Kdor ne položi predpisano vsoto v do* ločenem roku, plača poleg redne takse 8*od* stotne obresti in kot kazen še dvakratni znesek nepoložene takse. ★ ★ ★ —g Hmelj. XXVII. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. Žalec v Savinjski dolini, dne 5. okt. 1924. Skoro polovico letošnjega pridelka se je že prodala po vedno se dvigajočih cenah. Včeraj se je plačevalo za partijo goldinga 10300 Din za 50 kilogramov — po dosedaj najvišji ceni. — Društveno vodstvo. — Z a te c. ČSR., 4. okt, 1924. Manjši promet — cene od 2900—3100 Kč za 50 kg. Nurnberg zelo mirno — zmanjšan promet — cene nespremenjene. —g Dohodki glavnih carinarnic v preteklem letu. Pri carinarnici v Zagrebu je bilo dohodkov od uvoza 297.841.890 (22 %), od izvoza 14.778.289, skupno Din 312.620.179 Pri carinarnici v Beogradu: od uvoza 23S.505.638 (17.8 %), od izvoza 8.822.060, skupaj Din 247.327.698. Pri carinarnici v Ljubljani: od uvoza 131.291.683, od izvoza 6.724.082 skupaj Din 138.018.765. Pri carinarnici v Mariboru: od uvoza 71.077370, od izvoza 55.751.681. skupaj Din 126.829.251 Na Rakeku: od uvoza 1.734.581, od izvoza 31.519.740, skupaj Din 33.254.312. Pri 25 največjih carinarnicah je bilo lani dohodkov vsega skupaj Din 1.698,092.218. —g Češkoslovaška ne prvem mestu. V izkazu inozemstva pri uvozu za IL četrtletje t. 1. stoji Češkoslovaška na prvem mestu z vrednostjo Din 433.482.638 (22.92 •'o), na drugem mestu Avstrija z vrednostjo Din 395.658.248, na tretjem mestu Italija z vrednostjo Din 185.707.407, na petem mestu Nemčija z vrednostjo D 165375.704, na šestem mestu so Zedinjene države z vrednostjo Din 91.953.180, na sedmem mestu je Francoska z vrednostjo D 76.511.784. —g Prodaja JelŠevine. Pri upravi sraod-nišnice v Kamniku se vrši na dan 18. oktobra ti 11. uri dopoldne druga javna ustmena licitacija za prodajo 210 m3 jelševine, katera se nahaja na hribu »Ravne« v Tuhinju pri Kamniku. —g Dobave. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici sprejema do 7. oktobra tL ponudbe glede dobave rezervnih delov za »Vestings« zavore. Dne 27. oktobra tL se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave krp, usnjenega in tekstilnega materijala, špage, stekla, slame, trstike za stukature itd. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave 600 kilogramov kositra in 200 kg bakra; pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani glede dobave stružnice za brzo struženje kovine. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so I v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: dne 2S. oktobra t. 1. pri ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani glede dobave »klingeriU: plošč; pri ravnateljstvu drž. železnic v Zagrebu glede dobave raznih potrebščin in inventarja za postaje; pri ravnateljstvu drž. železnic v Subotici glede dobave kavčukovih spojnih cevi za metov ter glede dobave hrastovih pragov in hrastovega lesa za skretnice; pri upravi drž. monopolov v Beogradu glede dobave cerezina in svilnatega papirja; pri ravnateljstvu drž. železnic v Sarajevu glede dobave grejnih cevi. — Dne 29. oktobra t 1. pri ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani glede dobave kačukovih spojnih cevi za parno kurjavo; pri ravnateljstvu drž. železnic v Zagrebu glede dobave loja, mila, raznih masti in olj, vazelina, bakelj in sveč; pri ravnateljstvu drž. železnic v Sarajevu glede dobave 2000 kg iirneža ter glede dobave razne krede, voska, umivalnih gob ter drugega materijala za čiščenje; pri upravi drž. monopolov v Beogradu glede dobave 1,000.000 novih vreč iz jute. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. To in ono. Tutankhamon v literaturi. Znani moderni ruski pisatelj D. Me-režko\vskij je napisal obširno delo »Tutankhamon«, ki bo izhajalo v »Sovreraenih Zapiskih«. Iz tega romana povzemamo samo nekaj odstavkov, ki so značilni za avtorja kot reprezentanta gotove struje v sodobni fantastični književnosti. »Tutankhamon aH Tuta, piše Merež-kowskij, kakor so ga vsi nazivali, zet egiptovskega carja Ahenatoma, ie bil poslan kot poslanik na otok Krit. Tu je pomišlja! Tuta že o drugih rečeh. Začutil je, da pričenja ricinus, ki ga je zavžil ponoči, že delovati. Trpel je namreč na telesnem zaprtju; to bolezen je podedoval od svojih prednikov — pismoukov. Če človek vedno sedi, dobi seveda zaprtje. Naglo je vstal in hajdi na stranišče. Mačka pa za njim. Največje čudo na tem otoku, kar jih je videl, se mu je zdelo stranišče z vodo. Prebrisani svečeniki so prepregli ves dvorec z mrežo vodovodnih cevi. Voda se je pretakala po teh ceveh na vse strani in umivala vse, kar ji je bilo na poti. Niti samemu carju bogu Ra se ni sanjalo o takem razkošju, ko je Še živel na zemlji. Stene stranišča so bile iz gladkih, belih gipsovih plošč. Bilo je svedo, sveže, čisto, spodaj pa je žuborela voda, kakor večno deroči potok. Na oknu, v lončkih pa so cvetele lilije — tudi čudo. Povsod striže j o ljudje cvetice, da bi jih postavili v posode z vodo, tu pa rastejo doma, kakor pod milim nebom. Ah, mili morski besi, moji dobrotniki, je razmišljal Tuta, sedeč kakor car na svojem prestolu. Letati je prijetno, pa tudi sedeti ni posebno hudo v takem čudovitem kotičku. Naenkrat se je pojavila, vrag vedi odkod, med temi novimi mislimi stara egiptovska misel o pradedovi mumiji. Tuta je imel pradeda, sivolasega starčka Hnunku-fija, ki je bil tudi odličen pismouk in ugleden dostojanstvenik, pa je trpel kakor on na telesnem zaprtju. Umrl je in pokopali so ga z vso častjo. Ali v grobu se ni pomiril — ponoči se je večkrat prikazal glavnemu svečeniku, ki je opravil po njegovi smrti pogrebne svečanosti, In ga je tako prestrašil, da siromak slednjič ni mogel večprenašati teh muk ter je priznal, da je odprl pradedovo grobnico in razbrskal njegovo mumijo. Predno so polagali mrtvece v grobnico, jih je namreč svečenik oživljal, odpiral jim je oči, usta, nozdrvi In vse drugo, kar spada k človeškemu telesu. Na pradeda je pa svečenik slučajno pozabil. Morebiti je storil to slučanjo ali pa nalašč, ker se je hotel nad pokojnikom maščevati. Usoda Hnunkufija je bila na tem svetu strašna. Mogel je jesti in napolniti svoj želodec, toda na stran siromak nikakor ni mogel. Treba je bilo torei starčka odkopavati in po vseh pravilih razpečati. Tutu so se ježili lasje pri misli o večnem telesnem zaprtju. Ni bil tepec, da bi ne razumel, da ie razlika med tem in onim svetom. Ali kako naj spozna to razliko?* V tem duhu opisuje Merežko\vskij toli opevanega Tutankhamona, ki bi se gotovo devetkrat obrnil v grobu, če bi izvedel, kakšne nečedne lastnosti in bolezni mu pripisuje pisatelj XX. stoletja. Hčerka beogradskega bankirja ugrabljena. Lani se je mudil v Beogradu bolgarski državljan Nikifor Penev, rodom iz vasi Di-votine, perniškega okraja. Po poklicu je bil knjigovodja, pečal se je z bančnimi posli in je prišel v stik z beogradskim bankirjem Dimitrijem Jovanovičem. V njegovem domu se je Penev seznanil z bankirjevo hčerko Katarino. Kmalu je mladi Nikifor zasnubil Katarino. Ker je bil bankirju všeč, mu je dal svoj hčerko, s katero se je Penev poročil v Beogradu v februarju lanskega leta. Novo-poročenca sta odpotovala v Bolgarijo, da posetita peneve roditelje. Vas Divotin leži v najbolj obljudenem kraju Bolgarije. Dasi ni daleč od Sofije, se dogajajo v njeni okolici često roparski napadi. Da-li je imel Penev v Srbiji neko politično misijo, ali je sploh igral kako politično vlogo v Bolgariji, ni znano, toda misterijozna usoda, ki ga je zadela, vzbuja različne domneve. Mlada zakonca sta preživela v Divoti-nu 3 mesece. Nekega dne je odšel Nikifor v Pernik. Med potjo so ga srečali pri belem dnevu oboroženi neznanci, ki so planili nanj iz zasede. Vsi so bili maskirani. Zgrabili so ga in mu zamašili usta z robcem, nakar so ga odpeljali s seboj neznano kam. Od tega dne se Nikifor ni več povrnil k mladi ženi in o njem ni bilo ne duha ne sluha. Žena ga je čakala tisto noč zaman. Nekoč, ko je bila zunaj neprodirna tema, je potrkal nekdo na njena vrata. Katarina je slišala pritajen pogovor neznanih glasov, pogledala je skozi okno, in ko je zapazila neznane obraze, ni hotela odpreti. V imenu zakona, odprite! so zaklicali zunaj. In res je bil med neznanci župan Damjan Dimitrov z občinskim tajnikom. Ko je videla pred seboj uradne osebe, je Katarina odprla vrata. Nočni gostje so vstopili, aretirali mlado ženo ter jo vzeli seboj. Katarina se ni več vrnila. Nihče več je ni videl. Mož in žena sta izginila in nihče nI vedel kako in kam. Celo najbližji moževi sorodniki izjavljajo, da jim ni znano, kdo je ugrabil zakonca. Jasno je samo to, da ni šlo za rop ali kakršnokoli tatvino. Ko je oče nesrečne Katarine izvedel za ta dogodek, je zbral potrebne podatke ter jih poslal našemu poslaniku v Sofiji- Prosil ga je, naj posreduje pri bolgarskih oblastih, da najdejo njegovo hčerko, ki je jugosloven-ska državljanka, ali da vsaj razjasnijo ta zagonetni slučaj. Trikrat je zaprosilo naše poslaništvo potom bolgarskega zunanjega ministrstva za odgovor, a bilo je vse za- man. Sele po tretjem nujnem zaprosu je prišel pred dnevi odgovor te-le vsebine: •'Kraljevskemu poslaništvu SHS v Sofiji. V odgovor na verbalno noto z dne 10. julija sporoča zunanje ministrstvo kralj, poslaništvu, da so oblasti po preiskavi ugotovile, da sta odšla Nikifor Penev in njegova soproga Katarina Penev meseca septembra 1923. po kratkem bivanju v vasi Divotin neznano kam.« Značilno za bolgarske razmere je dejstvo, da sta bila v spremstvu nočnih poset-nikov, ki so ugrabili mlado ženo, tudi župan dotične občine in njegov tajnik, in vendar bolgarske oblasti nočejo ničesar vedeti, kam je izginila mlada žena in kaj se je zgodilo z njo in njenim možem. Vojna na Kitajskem. Llovd Georgc piše k vojni na Kitajskem nastopno: Ostri boji sc vrše na Kitajskem. V primeri s svetovno vojno gre samo za brezpomembne pojave. Bojevanje malih armad pa je zarisalo v svetovno zgodovino najglobokejše sledi. Nekateri sedanjih bojev označajo morda pričetek znatnega razvoja. Na brezmejnem kitajskem ozemlju, polnem nepračunljivih možnosti, biva dvakrat toliko ljudi, kakor na vsem ameriškem kontinentu. Glede pridnosti, treznosti, inteligence, poguma in poštenja ne zaostajajo za nobenim drugim plemenom na celem svetu. Radi se učijo, vstrajni so in brez strahu, kar jili ustvarja v rokah mojstra za nevarno orodje. Kitajska oborožuje svoje miroljubno prebivalstvo v ogromnem Številu, da se bodo mogle prepirajoče se province po najnovejših znanstvenih metodah klati med seboj. Pri borbi so v ospredju osebne ali deželne ljubosumnosti ali rivalnosti nekaterih mogotcev in generalov. Kitajska sc modernizira. Morda je odvisna usoda sveta od tega kako se Kitajci vsposobijo kot vojaški materijal. Štiristo milijonov jih je. Njihovo oboroževanje ne dosega tega, kar je bilo v Evropi pri zaključku svetovne vojne, toda mnogo boljše je kakor to, kar so na Kitajskem doslej poznali. Na razpolago imajo topove, strojnice, letala in celo strupene pline. Kakor vedno, so jim tudi to pot one dežele, ki pošiljajo med Kitajce misijonarje, poslale topove. Sveto pismo in bombe prihajajo iz istega mnogostranskega in vsemu prilagodujočega se dobavnega izvira. Kitajska si je bila pridobila zadnja leta precejšnje blagostanje. Od bogastva, katero je svetovna vojna razpršila, je prišlo marsikaj na Kitajsko. Poleg velikih rek so narastle nove tovame, razvile so se kitajske banke, podjetniški duh trgovcev se je ojačil, železniške zgradbe finansirajo domači kapitalisti. Govoril je z nekim inteligentnim trgovcem, ki mu je zatrdil, da bodo vstaški guvernerji in generali z lahkoto spravili skup denar za nabavo orožja. Shang-Tsolin ima baie najbolje oboroženo armado in velja za iz-bornega upravnika, dočim hvalijo njegovega nasprotnika Wu-Peifu za jako sposobnega generala. Vsi kitajski poveljniki so uporabljali tuje oficirje za organizacijo in izvež-banjc svojih armad. Na čelu armade, ki velja za najboljšo, stoji krščanski general Feng Yuhsing. On je izvežbal svoje čete po najmodernejših načelih krščanskega zapada. Razna poročila zatrjujejo, da se sovjetska vlada vedno bolj trudi, da bi posegla globoko v sedanje meščanske spore na Kitajskem. V Koangtungu poveljuje diktator Sun Yat Sen, o katerem pravijo, da je naklonjen ruskemu boljševizmu in da ga že štiri leta obklepata dva generala, ki ga pa ne moreta premagati. Poročila trde, da dobiva sredstva iz Rusije, katera hoče priti do veljave s svojimi nameni v Pekingu baš potom njega. On ima tam pristaše v največji politični stranki. NAJVEČJI VOL. Neko manjše mesto je zgradilo mesnico, a mesarji so se pritožili, da so vrata v mesnico preozka. Župan je odšel s celim občinskim svetom na lice mesta, da se prepriča o pritožbi. Pred mesnico je župan razprostrl roke ter tako korakal skozi vrata, rekoč: »Kaj hujskate ljudi, saj vendar vidite, da more skozi ta vrata iti tudi največji vol! - KOLIKO JE DOLŽAN? Tujec si je najel v mestu postrcsčka, da mu je nesel kovčke na kolodvor. Na kolodvoru je vprašal tujec nosača: »Koliko sem dolžan?« Postrešček: »Tega jaz ne vem, dobim pa 10 dinarjev.« Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. 44 Gospodična kapetan. — Ali ste znoreli? Si vendar ne boste pre-inknjali glave? — Molči in pusti me! se je zadrla Vajiti in ga divje pogledala. — Pomislite na svojega očeta, njemu na ljubo ne storite tega. — Molči, ali te pa ustrelim. To pot se pa moštvo ni umikalo. Vsi so se ji bližali na kolenih in proseč dvigali roke proti njL Ona se jim je počasi umikala... njih ponižno proseče prošnje so se mešale z udarjanjem valovja ob ladjine stene. Ona pa jim je klicala brezsrčno: _ Ne!... Ne!... Umrite! Umrite vendar... Le hitro... Čakam, da bo zadnji mrtev!... Naprej, kdo začne? In ni odmaknila samokresa od svojih senc. — Vraga, je vzkliknil Harrvs, vrgel svojo čepico ob tla in jo divje pohodil, nikoli več se ne akrcam s tako satansko životinjo kot je tale. Nevihta je tu in mi se ne brigamo zanjo. Ce se to pot rešim, že vem, kaj storim!... Slednjič se je dolgi Shalli stegnil in skušal prijeti Vajiti za roko. Toda ona ga je sunila z nogo, da je kar odlete!. Slednjič se je možak sklonil k tlom in vsi drugi so storili isto. S sklonjenimi glavami so pričeli peti neke vrste litanijo, proseč Vajiti, naj jih usliši. Vajiti tega najprej ni hotela storiti, toda možje so jo prosili molče in z dvignjenimi rokami — Vse je v redu! je zmagonosno vzkliknila Vajiti. Nočejo več umreti. Harrys, kar poveljujte jim in ubogali vas bodo. Izustila je divje, dolgo tuljenje, ki ni imelo nič človeškega v sebi in z enim skokom se jim je umaknila. — Idite! jim je zaklicala. A vedite, da vas ne izpustim izpred oči!... Plazeče so se ji umaknili, potem so se pa dvignili, tresoč se od strahu in sramote. — Lepo ste me prestrašili, je dejal Gray. Torej pojde sedaj? — Mislim da. Dajte takoj potrebna povelja. Ne smemo izgubiti niti minute. Zibljemo se 2e tako, da je nevarnost, da se prevrnemo. — Kaj ste jim pa povedali? Saj morava midva tudi to vedeti. — Edino stvar, ki je mogla vplivati nanje... Človek mora biti doma z otokov, da razume to stvar. — Razložite mi vendar... Oči so se Vajiti ponosno zasvetile. — Vsi ti ljudje s/* iz Rataronge na Cookovih otokih, kamor jadramo. Verujejo, da po smrti zapusti njih senca telo in skoči v globok prepad, ki se nahaja v odnotnih gorah. Zato sem jim dejala sledeče: ako umrjete, hočem umreti skupaj z vami. In ob istem času kot vi bom na robu tega prepada. Neusmiljeno bom zasledovala vaše duše. Nikoli ne boste mogli videti duš svojih umrlih prijateljev in sorodnikov. Za petami vam bom vso večnost. Ne bo za vas niti pekla, niti nebes, morali boste teči, neprestano teči, stoletja in stoletja... amen! In vidite... niti eden si ne upa umreti. Harrys nI Grav sta jo gledala z začudenjem in dejala: — Da, da, treba je bilo vedeti. — Vsak na svoje mesto! Naprej! Ali spite? je začela kričati »kapetanka« vsa razjarjena. Saj se nam vsa jadra raztrgajo. — Na jambore! je zagrmel Harrvs. Odvežite in spravite jadra. Moštvo je le počasi stopalo naprej. — Vzemite vrv in dajte jih pošteno pretep-stt te lenuhe, je zapovedala Vajiti, ki je šla na kapetanov mostiček. Oba častnika sta pobrala kos vrvi in prekli-njaje začela udrihati po hrbtih moštva. To je začelo plezati na jambore, tuleč kot tropa preplašenih opic Tri četrt ure so se silno mučili, predno se jim je posrečilo, spraviti jadra doH na krov in jih zviti. Ko so končali to težko delo, so pod poveljstvom Harrvsa spravili krov kolikor toliko v red in utrujeno legli na svoja ležišča. Toda dolgo časa niso počivali. Vihar je bil tako silen, da so se morali vrniti na krov in pomagati braniti »Sibilo« razburkanega valovja in vetra. K sreči je veter pihal s prave strani. »Sibila« se je potapljala v globočino valov in se spet dvigala s sprednjim delom nad vodne so-re, se spet poglobila in spet dvigala, a vkljub temu jo je vihar gnal proti daljnjemu otoku, kamor je bila namenjena. Dobro se je upirala in naglo hitela naprej. Naslednji dan se je nebo zjasnilo in solnce se je spet prikazalo. Ugoden veter je nadomestil vihar m jadrnica je nepoškodovana srečno prijadrala na Cookove otoke, da proda svojo kopro poštnemu parniku, ki jo je imel odpeljati v Avstralijo. V zadnjih urah potovanja je bilo moštvo prav dobre volje in naravnost veselo. Celo Shally je prepeval in plesal po krovu, da zabava svoje tovariše. Ko je videla Vajiti, da je bila kopra izkrcana in nakopičena lepo v redu poleg poštnega parnl-ka, ki jo je nameraval takoj natovoriti, je mislila, da ne more prej na nova potovanja, predno en-krat za vselej ne obračuna z Donahuejem. stian 6 »SLOVENSKI NAROD* dne /. oktobra 1924. štev. zrzv. >. Sest: Pozdrav v daljino... (Dalje) Lepota Neapla ni v mestu in ne na dicah — zunaj je na morju, kjer obja-ne pogled vso to obalo, nad katero Taljuje Vezuv ... In je Neapel bil krvave bitke v vseh stoletjih in časih, jnpak vzrok je bil vedno on sam, njegova pravljična lega ... To so si že-•eli gospodje Totila, gospoda iz Bilanca in Karel iz Angou . . . lepota Neapla je od daleč lepa, od daleč . . . Ravno sedaj se nahaja angleška eskadra v luki ... Na noč se vse ladje razkošno razsvetljijo in rakete frče v zrak • . . Enkrat, pred njih odhodom zažare na teh jeklenih orjakih reflektorji in Švigajo v noč in se križajo . . . Pasovi luči se vežejo, krog njih gore" tisoči žarnic — kroginkrog in nad njimi pa prasketajo rakete . . . Ej, to je za Neapolitance! Hip, hip, hip, hurra! Praznik. Vsak dan praznik . . . bakljada in veselje . . . Vmes, med njimi, med veselimi, majhen pobič, ki ima luknjo v hlačah . . . ima luknjo tam, kjer hlače ne smejo imeti luknje . . . Ta luknja je dvakrat večja kot njegova kuštrava butica ... In veseli se pobič z ostalimi ... in je brez hlač ... To samo tako mimogrede, ha-ha-ha-ha! Prekrasen Neapel! . * . Umazan Neapel! .... In gre ena mimo z mamo, je še zelo mlada in je že zelo lepa, in pravi »Guten Tak«. Ob desetih zvečer . . . prav zares ... In obe se snujeta in gresta naprej, gledata rakete ... Guten Tak! Prekrasen Neapel ... Pa leži ob enih po polnoči napol nag revček na tiru tramvaja in spi, rokico pod slavo . . . Ves prašen in umazan — sredi ceste . . . Umazan Neapel . . , IX. Capri, od morja in solnca obdan. To je izlet za novoporočence . . . za zaljubljence ... Na beli ladji po solncu in morju . . . Zjutraj jo odmaha ta parnik iz Neapla in na njem je vse polno življenja . . > Zopet vsi jeziki, zopet Babilon . . . Cel razred osmošol-cev iz Brna ... so že en mesec na potu ... in nazaj grede se oglase v Ljubljani . . . Nazajcrrede — kakšno brezumje! . . . Potem cela familija Angležev, z vsem, kar spada zraven . . . Obe hčerki sta podobni tistim razglednicam, ki jim pravijo, da so »angleške«, s psi, konji — in citata romane . . . Brezumje .. . Ob levi strani Sorent, plavina morja — in one čitajo romane . . . rooo-ma-ne! Strela jih ubij! Od daleč Neapel — sedaj je prekrasen — od tu! . . . Postoj, postoj Neapel , . . in Vezuv temperamentno puši, kar za nami spušča lehak oblak dima . « * Na drugi strani Capri . * . Podoben je Šmarni gori —. prav zares — samo sredi morja stoji.., (Dalje prihodnjič.) TUREK IZ SARAJEVA. K vaškemu brivcu je prišel tuji Turek* ter rekel brivcu, da je iz Sarajeva. Brivec, ki je takoj spoznal, da Turek laže, Je začel Sarajevčane na vse pretege hvaliti, češ, co so taki junaki, da se pustijo pri njem vedno na suho briti, to je brez mila. Turek nI hotel zaostati v junaštvu za svojimi sorojaki ter je tudi privolil, naj ga na suho brije. Toda ko ga začne med bitjem silno boleti, da ne more več zdržati vzklikne: »Mojster, namazi me nekoliko, nisem naravnost iz Sarajeva, temveč iz okolice HžŽ m N&sMe Ee:so?i gumi mte in peglate S tem si prištedite n:nogo denarja in očuvate Vašo obutev. BERSON1 gumi pete in podplati so trpežnejši kakor usnje. Kontoristlnia perfektna slovenska in nemška korespondentinja, po možnosti z znanjem hrvatskega in italijanskega jezika, samostojna knjigovod-r inja, te sprejme v tovarno no deželo. — Hrana in stanovanje v hiši. — Reflektantinje, katere navedenim zahtevam povsem odgovarjajo, naj pošljejo ponudbe z zahtevo plače na upravo Slov. Naroda pod ,Spretna-6244\ 6244 j Raznašalko (-ca) j 5 za Vodmat | ■ i ■ se sprejme takoj. i Uprava Slovanskega Naroda. l Klavirska delam Lidijam HlUerjeva ulica 5. Popravljam in uglašujem klavirje in harmonije strokovno in ceno Ojggggggggg Specijalist za gorske čevlje in fakalne škornje. P. LUK AS, 6308 Ljubljana, Sv. Petra cesta 7 Realitete v Sloveniji. Prvovrstne zgradbe in komplekse iščem za tuj račun. Prosim ponudbe z opisom in pogoji. Dr. Ivan Ćerne, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6. 6302 Kupujem stalno: razno gradivo in panje od orehovega lesa, ter nadalje prvorazreden bukov les v skladah. E. Lober, Graz, Eduard-Richtergasse 23 Steiermark. 6287 Dr Pavel JIvrsmoviG se Je vrnil in zopet redno ordinT.ra od 9. do 11. dopoldne in od 2. do 4. popoldne. Aleksandrova cesta št. 7, vhod Beethovnova. 6208 Foio - aparat 6X9, Erneman, dvojni objektiv, z dvema kaseta* ma — prodam. Istotam se proda več moške ob* leke,. — Naslov pove uprava »si. Nar.«. ^307 Učenec in učenka močna, z meščansko šo* lo, poštenih staršev — se sprejmeta v trgovino z mešanim blagom. — Jos. Divjak, Ribnica. 6301 Prodajalka, spretna in marljiva ter izurjena v občevanju s strankami — išče službo za takoj. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Marljiva prodajalka 6303«. Perfektna kuharica se išče aa Zagreb. Plača 700 dinarjev. Vstop 15. oktobra. Ponudbe na g. Mia pl. Dtutsch, Celje, Za vodna 13. 6285 Jabolka za mošt ter suhe gobe — ku* puje V. H. ROHRMAN, Ljubljana. 6280 g Hotelski portir stručna i sposobna sila, koji pozna svetske jezi« ke, raspolaže potrebnom garderobom te odgova* rajućom jamčevinom — se sprejme. — Ponude slati uz prilog uverenja te fotografije — Upravi »Hotel Centrala«, Sara* jevo. 6204 Kupim suhe gobe PO NAJVIŠJI CENI IN VSAKO MNOŽINO. — Ponudbe z navedbo cene z vzorcem na: Ivan Sever, Velenje. 5949 Gob kupuje SEVER & K0MP. Ljubljana, IVotfGva ulica št. 12. Meblovana soba v sredini mesta — se od* da gospodični. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 6309 Stanovanje, elegantno meblovano, v mestu, pri električni po* staji — se takoj odda stranki brez otrok. Nas slov pove uprava »Slov. Naroda«. 6310 Pri prodaji posestva dosežete priznano naj* boljši uspeh, ako se po* služite posredovanja — Rcalitetne pisarne »PO* SEST*, d. z o. z. v Ljub* ljani, Sv. Petra cesta 24, pri kateri se stalno ogla* šato kupci. 54/T Pozor! Plačujem dobro stare obleke, čevlje in pohištvo. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. — Dra* me Martin. Ljubljana. Sv. Jakoba nabrežje 29. 6311 Na ljubljanskih velesej* mih zaslovele Jarčeve kranjske klobase razpošilja od 5 kg naprej tvrdka K. JARC, Ljub* ljana, Hradeckega vas 35. 68/T Trstje za strope se dobi najceneje pri —. Anton Steinerju, Ljublja* na. Jeranova ul. 13. 53/T Pene, kokošje, račje in gosje, puh, oddaja vsako množino po zmerni ceni —. tvrdka E. Vajda, Čakovec. 52/T Gospod se* sprejme kot sostano* valeč na hrano in stano* vanje. — Gosposka ulica št. 3, I. nadstropje, levo. 6314 Oni gospod, ki je v soboto kupil na Poljanski cesti sr-»asto - rjavo malo psico, se prosi, da jo proti po* vrnitvi nakupne vsote blagovoljno «dda lastni* ku nazaj (pri portirju v hotelu Štrukelj). 6315 usnmn Slike za legitimacije izdeluje najhitreje foto* graf Hugon Hibšer, Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7. 56/T Vsak krojač in šivilja, ki hoče imeti moderni kroj ter dame, ki si hočejo same izdelo* vati garderobo — naj ne pozabijo napraviti tečaji Kroj pristoja brez po* skušnje: z njim se pri* štedi veliko blaga! Vsa* ka dama se tekom teča* j a navadi perfektno kro* j iti. Istotam se izdeluje* jo najmodernejši kroji po meri in modelih! Stran* kem se na željo samo skrojijo obleke po njih meri in modelih. — Od min. za trg. in obrt kon* ces. krojna šola — Ži* dovska ulica Ljublja* na. Iv 6305 Dvignite pisma v upravi »Slov. Naroda«! »Črne oči 6137«; »Hišnik 5996«; »Le resni ponudnik 5741«; »November 6122«, »89.072«: »Pridna Mimica 5757«; »Peč 6245«; »Sreča čaka Te dekle«? »Stanovanje 6075«; »Srečen dom 6210«; »Srečen ni, kdor sre« čo vživa sam«; »Takoj 6103«: »V obupu sama 5899«. Kuverte priporoča Narodna tiskarna Iščem agilnegsa družabnika - strokovnjaka za manjše industrijsko ali trgovsko podjetje kakršnekoli stroke, z nekaj kapitalom. Krasni, lastni obratni prostori na razpolago. Even-tuelno se stavba proda. Stroka in druge podrobnosti naj se po možnosti navedejo. — Ponudbe na upravo lista pod šifro ,Industrlja-6296". Jesenska sezija! Ravnokar dospele novosti po znižanih cenah! Velika izbira modnega nakita, svile, barZnna L ti Perilo za dame fin gospode- — Volnene ter svilene jopice, roka- 65 t/i - - vice, nogavice - -Prodaja z 10 do 20°|0 popustom! MODNA TRGOVINA ji Šinkovec o* X. Soss Ljubljana, Mestni trg 19. RENOG Trboveljski 84 T Libojski Ormožkl Visokokalorlcnl Trobnodolski (spec. za centr. kurjave) dobavlja po ncjnlžjih cenah DOM. ČEBIN, trg. s premogom Ljubljana, WaIfova ulica 1 /11. priporoča Narodna Hnjigorno. mehanična delavnica 3591 fpo^rsvlfaiafca} L. Linbljana, SelenimroĐva ulica 6. Al«AJ1AII Čast mi je slavnemu občinstvu naznarrti, UlVUnicV« da bom otvoril dne 15. oktobra 1924 zobotehnični aielije Ljubljana, Rožna ulica štev. 15. 6299 Baje Alojzij, konc. zobotehnik. Advokat HENRIK TUMA naznanja cfa je odprl pisarno na Dunajski 171. r Hodi lasne obročke vpletke (kite), barvanje las z .L' Oreal Hane« M. PODKRJUSEK, frizer za dame in gospode. Sv. Petra cesfa 32 1965 P Torbarskl pribor! Lokote I držake za soisne torbice. — Eksere za forbarsfce radnje. — Držake za damske I mestne torbice. — Dugmeta za pritiskanje, tkanine za pofstaon. — Pera, zanoktice I bakice za gamaSe. — Boje za gamaie. — Lokote, kotače i ogle za koo-Cege. — nairazlICnlfl konac za saraCe kao I soafeoor-stan pribor prodale radi raspusta tog odelenja domaČa toornlca daleko izpod dneunlh cena. Upi« pod !fR 1044" oi ■pravo Skrnankeos naroda. 6300 Danes nam je umrl v 74. letu starosti po doigi, mučni bolezni, previden s svetotajstvi, naš brat, svak in stric, gospod Ferdinand Gaspar posestnik, živlnozdravniski nadzornik v. p., imejitelj častne diplome za živino-zdravništvo. Pogreb se vrši v nedeljo, dne 5. t m. ob 16. na tukajšnje pokopališče. Postojna, dne 3. oktobra 1924. Marija vd. Lenger, sestra. — Karel, brat. — Ferdinand Lenger, Ferdinand Gaspari, Štefanija Strasser, Marija Logar, vnuki. Vsi ostali sorodniki. Knjigovodjo - bilantista M tj samostojno moč, po možnosti neoženjen, išče za takojšnji £j nastop Konzervna tovarna „Globus" na Vrhniki. m Plača po dogovoru. Reflektira se samo na prvovrstne moči I s prima referencami. 6295 i Zmožna domača tvornica goodyearčevljev išče sposobne in uvedene zastopnike za Slovenijo, Hrvatsko, Slavonijo in Vojvodino. Ponudbe z referencami in sliko je poslati na upravo Slovenskega Naroda pod „S 204/6297". + 6312 Umrla mi je mati Monilo Hordi« roj. Petrlc v 82. letu svoje starosti. Pogreb bo dne 7. oktobra 1924 ob pol tretji uri popoldne iz hiše žalosti štev. 6 v Križevniški ulici. Ljubljana, dne 5. oktobra 1924. Julij Nardin. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. 6296 ražbeni oklic. Na predlog Jugoslovanskega Sokolskega Saveza se bo vršila dne 13. oktobra 1924 ob 9. url na lici mesta prostovoljna dražba izletnega prostora Sokolskega Saveza vlož. štev. 258 in 320 kat. obč. Sv. Petra predmestje I. del vsled sodne dovolitve Nc I 156 24. — Dražba se vrši po parcelnih kosih v štirih oddelkih in znaša izklicna cena za vsak kos v izmerju 9453 m2 236.325 Din. Ponudil se bo tudi ves svet za izklicno ceno po 25 Din za m2 ali za 945.300 Din. Vadija je položiti 10% izklicne cene, tedaj za vsak blok po 23.640 Din in za celo zemljišče 94.530 Din v gotovini ali pupilarnih vred-noticah. Prodajalec ima pravico v 8 dneh od dražbenega roka računjeno, najvišjo ponudbo potrditi ali zavrniti. Vknjiženim upnikom so njihove pravice pridržane. Natančnejši dražbeni pogoji pri sodnem komisarju dr. Kuhariu. Kolodvorska ulica 3 6304 44 7303 5444