ENA 400 din- Leto XLI — Št. 12 Kranj, petek 12. februarja 1988 IEEGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO km\s\s) l\plaćclv Tavčarjeva ulica v Kranju telefon 21 - 237 AM TISOČE KROFOV 'KRANJSKEGA KOLAČKA j * i stran 8 in 9 NOBENA DRŽAVA NI BREZ PROTOKOLARNIH OBJEKTOV, TREBA PA JE SPROTI OCENJEVATI, KOLIKO JIH RABIMO IN ZMOREMO VZDRŽEVATI Na Gorenjskem so štirje protokolarni objekti: Brdo nedaleč od Kranja, Strmol v bližini Cerkelj, vila Bistrica na imenitni lokaciji nad Tržičem in vila Triglav na Po- kljuki. Strmol in pokljuška vila bosta ostala protokolarna objekta, vila Bistrica bo prešla v občinske roke, brdska graščina bo še naprej namenjena protokolarnim dogodkom, vse ostale objekte in dejavnosti bo prevzela bodoča delovna organizacija. Kmetje pa se še vedno niso pomirili z zadnjo širitvijo Brda za 268 hektarov. Čopova hiša v šolskih vrokah -r Zaradi hitre in ^inkovite akcije, učencev snovne šole Gorenjskega Sloveniji zbrali 3 stare , milijarde dinarjev za Pfiovo Čopove domačije v kovnici. Na priložnostni s'°vesnosti so simbolično podpisali listino o prevzemu hiše, ki od lastnice Nežke Pernuš prehaja zdaj v šolske roke . . . D. S. Foto: F. Perdan Ofjeloški izvršni svet o občinski resoluciji Napišimo le okvirne usmeritve Junija [,<>ka, 9. februarju loj, S(J ugotavljali člani škofje-t»» *?« izvršnega sveta, je v l0jFlut'H'ni gospodarskem po H»i w'žko delali iKK rte, pa I>rj) irTU>nu.MMu resolucija, fe 8rUrn ali kakorkoli druga Pla Zavodu za družbeno ^ ^""anjo so letos pripravili (ptv U*V ()snutek resolucije Ve^Mii je skupščina zavrnila), pa o ponovno ugota olucija, v kateri si h\, zadajajo cilje, /a katere Hj0 ^*prej vedo, da jih ne hodu . Uresničiti, nima nikakrš nega smisla. Fedja Vraničar je menil, da je izvršni svet odgovoren /.a to, kar sprejema, zato naj bi zapisali tisto, kar bo moč storiti, pri tem pa se ne bi smeli ozirati na to, kdo in kako bi to preprečeval, ampak kaj storiti, da se bodo načrti res izpolnili. Janez Kos je menil, da naj bo pod okleščenimi načrti napisano, da je resolucija izraz stvarnosti, ne pa hotenj družbeno politične skupnosti. Sva-run Terpinc je povedal, da se le za nekatera področja ve, kaj bodo v tem letu delali, vedo pa tudi, da se bo morala skupna poraba zmanjšati za okrog 13 odstotkov. Na koncu obravnave osnutka resolucije je prevladalo mnenje, da je resolucijo pač treba imeti, naj pa pomeni le okvir za druge programe. Tako naj ne bi povzemala programov različnih skupnosti, ki še same ne vedo ali jih bodo izpeljale ali ne. Odločili so se, da bodo pripravili še? krajšo resolucijo, ki naj bi opredelila le okvirne usmeritve. V. S. lanjska razprava o osnutku sprememb zvezne ustave *rg je najmanj krivično merilo * Kiaiij, 11. februarja i * če s«- bo položaj v drž ^.ohranjanju politične moči, so dejali na včerajšnji gorenj j^J razpravi o osnutku sprememb zvezne ustave, ki je bila v t'stavna razprava bo učiiiknvitcj-L"-^ se no položaj v državi /boljšal in ne bo več takega ruz-^ttku med besedami in dejanji. Težnje po iiravnilovkah v ^"podarstv u in želje po krepitvi etatizma so samo i'/.raz želja r*nju". . Uveljavitev dela in delitve po delu, napredka, trga, ki je med ^•»»i merili se najmanj krivično /a snovanje uspešnega gospo-r^rskegu sistemu, svobode in demokracije, krepitev odgovornosti in pokrajin za lusten razvoj in za razvoj države, nveljavi-3| razmer, da ho gospodarsko močnejši tisti, ki bo bolje gospodu I J" bo imel tudi več besede pri odločanju ter ocenjevanju, kam bili suglasni, dii mora pruvicu samoodločbe iJT^dov ostati, ker je del nacionalnosti. V oblikovanju velikih 'V'lošklh sistemov tiči tudi nevarnost prelivanja dohodka Tuji Imi romal k nam šele tedaj, ko ho imel vlagatelj večji vpliv ijjjdaellie so težnje po konferencah samoupi av Ijalccv in i azilih V^'h o zastopanosti združenega dela, saj je tega vplivu dovolj, omogočali. Združeno delo in ljudje zaradi dosedanjih sla •«*u*enj vedno munj zaupajo in zato večkrat dvomijo tudi v *n» n° iskrenost predlaganih sprememb u»tave. PIlMM objeti,;.' u»tave. ker ni ne zaupamo, ker beseda nič ne velja. Združeno jT 0 n*j s,- organizira poulovno, kot mu ustreza in ni nujno, da je Hu^no toda. Kdo piedluga »lula- zakone, nuj gre. zbornica pu U 'r* hiti samostojni predlagatelj zakonov v skupščini. O zvezni ">tu r,m ,M,,i«' dogovorimo, ker bomo potlej z. republiftktmi Ov«»»m lahko le mah. spremenili Amandmaje sprejemajmo po Kjei smo s..,d isni, jih sprejmimo, kjei pa se razhajamo, * hitimo. J. Košnjek Pokal Loka 1988 Tekmovanje bo na Soriški planini Petica žirovniškim šolarjem Vsa Slovenija ve: rojstna hiša Matije Čopa je zdaj odkupljena in bo prav zares namenjena spominu velikega moža. V tej domala bliskovito izvedeni vseslovenski akciji, ki so jo konec preteklega leta spodbudili jeseniški prosvetni delavci, se je zbralo dovolj denarja za odkup hiše, še naprej pa se zbira za popravilo in opremo. Ni bilo prvič, da smo Slovenci na ta način nekaj iztrgali zobu časa. Vendar pa je nov, izviren način, kako so šolarji zbirali prispevke: pravzaprav so kupovali, kar so jim žirovniški vrstniki ponudili — nalepke in delovne liste.. Šolarji pa so, kot kaže, zagreli tuid druge, njihova akcija je odmevala in še odmeva v širšem kulturnem prostoru in ni zgolj "šolska" zadeva. Na to kaže nekaj zglednih primerov v zadnjem času — kot je na primer ta, da je letošnji nagrajenec Prešernovega sklada prevajalec Niko Košir svojo nagrado namenil obnovi Čopovine. Pravzaprav bi se lahko nekateri ob tej akciji zamislili; najprej morda tam, kjer se že leta samo pogovarjajo, da bi na podoben način obnovili svoje kulturne spomenike. Pred zagnanostjo šolarjev, še posebej žirovniških, bi nekateri lahko celo zardevali. Šolarji so nas dobesedno "peljali v šolo", pokazali so, kako se da brez veliko govorjenja veliko narediti. Kot bi v učnem programu imeli učinkovitost, predmet, ki so ga nekateri odrasli že črtali iz svojega be-___i_i„i__ seuiij<*rm. Toda za ideje, dobre ideje, je vedno pravi čas. Vedno je čas tudi za popravne izpite. Žirovniški šolarji prav gotovo ne bi zamerili, če bodo še kje njihovo idejo in tudi izvedbo samo "preplon-kali". To niti ni tako pomembno. Pomembneje je pač to, da se v časih, ko zmožnosti kulturnih skupnosti nikakor ne dohajajo vseh in vsakršnih kulturnih potreb, najdejo tudi drugačni načini. Pobuda za odkup Čopovine in uspeh ob tem, je lep primer za to. L. M. Razširjeni kolegij namesto problemske konference Koraki v prazno Jesenice, 11. februarja — Jeseniški komunisti so dali pobudo za sklic problemske konference o nepravilnostih v Železarni, a na dnevnem redu je bilo gospodarjenje v Železarni leta 1988. Ostre besede in nezaslišana aroganca nekaterih članov poslovodnega odbora. Skofja lx>ku, 9. februarju Mednarodno smučarsko tekmo vunje mlajših in starejših pionirjev z.a Pokal I,oke bo v ponedeljek in torek na Soriški plani ni, kjer je še dovolj snega če prav bi padel sneg, izvedba tek me na Starem vrhu ne bi bila mogoča, zato je rešitev s Soriško planino nujbolj zanesljiva. Čeprav dokončnih prijav še ni, v Skofji Ix>ki pričakujejo, du bodo tekmovali smučarski naraščaj niki iz desetih držav vključno i/. Jugoslavije Častni odbor prire ditve vodi predsednik predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Milan Ku čan, ki bo tekmovanje tudi odprl, generalni pokrovitelj tek me pa je Kmona Slovesna otvo ritev tekmovanju bo v nedeljo ob 18. uri nu Mestnem trgu v Skofji Loki. V ponedeljek ob 11. uri bo veleslalom, v torek ob pol desetih pa slulom. V ponedeljek ob pol petih popoldne bo v špor tni dvorani 1'oden zabavna pri trditev. Večino tekmovalcev pri čakujejo v ftkofjjo Ix)ko v nede Ijo, saj bo jutri in v nedeljo po membno pionirsko tekmovanje v Morite Bondoneju v Italiji. J. K Ko so na minuli akcijski konferenci komunistov jeseniške Železarne maloštevilni komunisti iz osnovnih organizacij ZK, a zato toliko bolj številčni predstavniki poslovodnega odbora jeseniške Železarne, predstavniki skupščine občine in izvršnega sveta govprili o gospodarjenju v Železarni v letošnjem letu, je bilo vseskozi čutiti, kako popolnoma neučinkovita je organizacija Zveze komunistov v jeseniški Železarni. Še več: vsi komunisti in delavci Železarne so pričakovali, da bo na dnevnem redu tema o nepravilnostih v Železarni in odtujevanju družbene lastnine - vsaj pobuda za sklic je bila taka- vendar se to ni zgodilo. Na dnevni rod so, kuj veš zakaj, dali le gospodarjenje, vabili pa le delegate iz. osnovnih organiza cij ZK. Zato problemska konferenca to nikakor ni bila, saj niso vabili vseh komunistov, medtem ko je bil prisoten ves poslovodni odbor in vsi pomembni predstavniki iz občine. V takem vzdušju je tistim , ki so dali pobudo za sklic problemske konference na temo o nepravilnostih, razumljivo zavrela kri. V jeseniški Železarni so v minulem obdobju odkrili vrsto kričečih problemov kraje, kriminala, poskuse prikrivanja nelegalne prodaje osnovnih sredstev prek male prodaje, ogromne primanjkljaje v skladiščih in poskuse njihovega pri-kritja, netočnega informiranja, zadev, ki so enostavno zamolčane, cinizma...Na številna jasna, argumentirana in javno objavljena vprašanja nihče ni odgovoril, če pa je, je bila informacija pomanjkljiva in splošna. Na tej domnevni problemski konferenci, ki je bila v resnici razširjeni kolegij poslovodnega odbora s predstavniki občine in nekaj sekretarji osnovnih orga- nizacij ZK, so se razumljivo lotili tudi nepravilnosti. A naključnemu poslušalcu, ki ne dela v Železarni, je lahko vzelo sapo ob nastopih in besedah posameznikov. Že res, da se morajo predvsem komunisti pogovarjati odkrito in naravnost, a take nezaslišane, cinične arogance, ki so jo v govoru izkazali nekateri člani poslovodnega odbora, še nismo doživeli. Očitno je, da so komunisti v Železarni povsem neaktivni, razdrobljeni ali kot je dejal Dante Jasnič, morda celo prestrašeni. Vsaka pobuda zvodeni, se ustavi ob pregradah, vse je, tudi nedavna »problemska « konferenca, korak v prazno... D. Sedej Skofja Lok«, 11». februarja - Predsednik RK ZSMS Tone Anderlič si je na delovnem obisku v škofjeloški občini ogledal proizvodnjo v Tcrmiki in Gorenjski predilnici, se seznanil i njihovo problematiko ter se sestal s političnim aktivom občine. V. H. Foto; K. Perdan Mesec knjige Državna založba Slovenije j< tudi letos pripravila že tradicio nalno akcijo, ki so jo poimeno vali Mesec knjige. Tako je tud v gorenjskih enotah DZS Kranju, Radovljici, Bledu Škofji Loki in na Jesenical moč kupovati izbrane knjige z. 25 odstotkov ceneje. Do dnev žena so po nižji ceni leposlovn dela - zbirka Labirint, Branje Dotik, številne biografije... Vse kakor gre za poskus, ki je vre den pozornosti, kajti v sedanji! časih je knjiga s svojo red™ ceno postala že za marsikogi nedosegljiva. V. B. VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS jugoslavija KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.:22-347 JOŽE KOŠNJEK NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Zakaj jih ne slišimo Z že preveč udomačeno prakso, da drug drugemu vračamo žogice in valimo krivdo za -krizo s pleč na pleča, tudi brez kančka sa-mokritičnosti, zanesljivo ne bomo nikamor prišli. Takšnemu vračanju žogice in zavračanju kakršnekoli odgovornosti je bil na primer podoben tudi odgovor predsednika zveznega izvršnega sveta Branka Mikuliča slovenskemu delegatu Zabukovcu, ki je vlado spraševal za vzroke zavor, da v državi ne gre tako kot bi človek končno le pričakoval kljub zapletenosti položaja. Odgovor je bil jugoslovanski model, nedoločen, splošne, ponavljanju že znanih stvari podoben, za katere pa vemo, da si z njimi ne moremo kaj dosti pomagati. Nič manj žalostno tudi ni, da se hkrati s takšnimi medsebojnimi očitki, kdo je za kaj kriv, zapiramo pred svetom in postajamo trdnjava starokopitnosti in raznih monopolov ter idejnih predsodkov, svet pa nas prehiteva po levi in desni, se pred našimi očmi povezuje, ruši donedavna neprehodne pregrade, pa naj bo to za rdečo ali bolj črno stran. Resnica ostaja samo ena. Z našimi "daji" in "neji", z našo sedanjo modrostjo in zakoreninjeno politično prakso ne bomo nikamor prišli. Od časa do časa prihajamo že v take zmede, da se povsem upravičeno zbegani sprašujemo, katera pot je sploh prava. Ta, po kateri sedaj hodimo in bredemo v še hujšo krizo, očitno ni. Smo res tako nesposobni in grobo rečeno neumni, da res ne znamo oceniti, kaj nas lahko spravi iz težav. Ne izgovarjajmo se in ne lazimo, da nimamo predlogov. Kaj vse so nam predlagali Goldstein, Horvat, Korošič, Bajt in še bi koga našli. Njihove ideje niso utopične, ampak izjemno stvarne in mnoge od njih tudi preverjene v praksi. Vsaj toliko zreli bodo, da bi o njih vsaj razpravljali, na centralnih komitejih, predsedstvih, v zvezni skupščini in njenih organih, v raznih komisijah in delovnih telesih, ki jih kar mrgoli. Saj te predloge ocenjujemo kot zrele in boljše od strategije izhoda iz krize, na kateri gradimo sedaj. Ta gluhota se ljudem zdi že popolnoma nerazumljiva. Zakaj skušamo za vsako ceno nekaj izumljati (in se zraven tudi poneumljati), če je to nekdo,, že naredil. Preveč pogubno eksperimentiramo, kot pravi Ciril Zlobec, in silimo na pot, ko si bomo enaki ne v bogastvu, ampak v revščini. Prepričan sem, da vnema teh ljudi, ekonomistov, sociologov, javnih delavcev in tudi politikov, ki se trudijo za učinkovitejšo pot, že pojenjuje in to je nepopravljiva škoda. Še enkrat: Za "župana" štirinajst kandidatov Tiskarski škrat nam jo je v torkovi številki krepko zagodel. Pri "obdelavi" besedila o volitvah v radovljiški občini je prišlo do neljubih napak v prvem, najpomembnejšem stavku. V članku piše, da sedanji predsednik radovljiške občinske skupščine Bernard Tonejc noče več kandidirati, resnica pa je taka, da predsedniku poteče mandat - tako je pisalo tudi v rokopisu. In druga napaka: med štirinajstimi kandidati za novega "župan" jih pet opravlja delegatsko funkcijo in imajo (ne pa - nimajo, kot je pisalo v torkovi številki) delegatsko bazo. Za napako se opravičujemo predsedniku Bernardu Tonejcu, evidentiranim za novega "župana" in kajpak tudi bralcem. V spomin ustreljenim za Kamnitnikom - Tako kot vsako leto so se tudi letos v Skofji Loki poklonili spominu 50 ustreljenim tulcem za Kamnitnikom. Nemci so jih iz maščevanja pomorili 9. februarja leta 1944, pokopani pa so na grobišču talcev v Begunjah. Na sredini spominski svečanosti je govorila Bogica Krvina, v kulturnem programu pa so sodelovali Pihalni orkester Skofja Loka, moški komorni pevski zbor I III in recitatorji srednje družboslovne šole Boris Ziherl. J. K. Foto: F. Perdan Ob 35 letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDI, Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje I oke in Tržiča Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj, tiska ljudsku pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan 2argi (glavni urednik in direktor), lit>opoldina Bogataj (odgovornu urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Za-plotnik (kmetijstvo, kronika. Radovljica), l-ea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (i a/.vedrilo, Jesenice), Helena. Jelovčan (tiobl i ivanj*, iz šolskih klopi, .'skofja Lota). Danica Dolenc (za dom in družino), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Vilma Stanovnik (mladina, gospodai sivo). Dušan Humer (Šport), Stojan Saje (Tržit'•), Danica Zavrl Zlebir (socialna politiku), Vine Bester (mladinu, kulturu), Igor Pokom (obliko vanje), Franc Perdan in (iorazd Sinik (fotografija) Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih. Naročnine za 1. polletje 15.000 din._ Naslov urednlfttva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja i Pekoči račun pri SDK 51500 603 31999 Telefoni: direktor in glavni urednik 28 - 463, novinarji in odgovorna urednica 21 860 in 21 835, ekonomska propaganda 23 987, računovodstvo, naročnine 28 463, mali oglasi 27 960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 1/72. Iz dela OK ZSMS Skofja Loka Stik z bazo Predsednik RK ZSMS Tone Anderlič je v sredo, 10. februarja, dopoldan, preživel na delovnem obisku v Skofji Loki. Po razgovoru in ogledu proizvodnje v Termiki in Gorenjski predilnici, se je sestal tudi s političnim aktivom občine. Tone Anderlič, predsednik slovenske mladinske organizacije se je z vodstvom OK ZSMS Skofja Loka najprej ustavil v TOZD-u Termika. Med drugim je bilo veliko govora o končnih proizvodih Termike in s tem o ekološki problematiki, kjer je po besedah direktorja Janeza Deželaka storjen pomemben korak k razumevanju med krajani in tovarno. V Gorenjski predilnici je pomočnica direktorja Martina Čuš poudarila bojazen, ki izvira iz trenutnih pogojev gospodarjenja, Boštjan Jemc pa je misel dopolnil z ilustracijo o veliki tehnološki zaostalosti proizvodnje. Po končanih razgovorih in ogledih proizvodnje v obeh delovnih organizacijah se je Tone Anderlič sestal z vodstvom mladinske« nizacije Industrijske cone Trata. Pogovor se je med drugim dotaknil posebno tudi področja", braževanja, kjer je bilo ocenjeno, da sedanji šolski sistem daw vedno premalo uporabnih znanj. Blaž Jesenko, sekretar OK Zj* Skofja Loka, je ocenil, da je znotraj občine dovoj podpore - ŠW dije, študijski dopusti — za študij. Obisk predsednika RK ZSMS se je zaključil s pogovorom n mu DPO-jev, kjer je Franc Benedik, sekretar OK ZKS, naj predstavil aktualno gospodarsko in politično stanje v občini, j| i največ pozornosti posvetili drobnemu gospodarstvu v občini. UgotoV , so, da lani sicer niso držali križem rok pri prizadevanju za boljše m°? nosti in hitrejši razvoj samostojnega osebnega dela, vendar se v dn> benem sektorju lahko "pohvalijo" le z likvidacijo še ene tovrstne org nizacije združenega dela. Niso pa storili ničesar za ustanovitev novi . enot in za širjenje kooperacijskih odnosov. .» • Lani so imeli na Jesenicah 385 obratovalnic, v njih zaposlenih ^ delavcev, obrtno dejavnost kot postranski poklic pa opravlja še 244 o čanov. V primerjavi z letom prej se je število obratovalnic povečalo ; skoraj 5 odstotkov, zaposlenih pa za dobrih 20 odstotkov. j Obrtnike je najbolj prizadel sklep banke o začasnem prenehanj j odobravanju kreditov občanom za pospeševaje gospodarskih dejaVj" sou - uradi restriktivne kreditno—monetarne* politike Kasne kredite sicer odobravali, vendar pri investicijskih kreditih le na osn<^ I! vi lastne udeležbe, pri kratkoročnih kreditih so prednostno obravn'" j vali le kredite za deficitarno in storitveno dejavnost. Krediti so se ta* [ pomembno znižali: za osnovna sredstva za 54 odstotkov m za obrat« sredstva za 38 odstotkov. Skupni obseg kreditov jeseniških obrtniki . je znašal le 151 milijonov dinarjev. * Člani izvršnega sveta so zelo burno ruzpravljali o urejanju i storske problematike. V dokumentih so predvidevali večjo obrtno t0 no na Lipcah, izdelujejo prostorski plan z.a obrtne lokacije na Jesen" cah in na Blejski Dobravi, oddali so dve lokaciji za kovinsko predel«^ v Trebežu in lokacijo za elektro dejavnost na Koroški Blei. Več lokaCJ naj bi obrtniki dobili tudi v Krunjski gori ter v Logu. Jeseniški obrtniki so izredno nezadovoljni zaradi dolgih posWK I kov pri pridobivanju lokacij, jezijo jih razlike med prosilci, saj nek»»£ j ri očitno pridejo do lokacije prej kot. drugi, prav tako pu obrtna f.aOf* ga ne ve, kjer bi novi interesenti sploh lahko dobili parcele. Vprašnflr je tudi, če je smotrno, du se v Pišnici v Kranjski gori namenjajo lo** cije zu penzione, saj podatki kažejo, da je že zduj munj obisku v zas*"" nih sobuh. Ugotovili so, da se prostorski problemi rešujejo preveč počasi. 1 sklenili, du pripravijo seznam obrtnikov, ki želijo graditi m ki čakal na dovoljenju, in tistih, ki bi bili v bližnji prihodnosti pripravljeni ! preti obrtno delavnico v jeseniški občini. I) Sed*J od sebe, jih takole »zakamra-mo«. Človek se sprašuje, če so to rog sploh strokovnjaki. Po drugi strani pa nimaš nobenega zugo tovila, da se bo tak človek na tej funkciji zavzemal za pravice de lavca. Ne moreš biti liki spodarstvenik m politik V resni ci potrebujemo tako malo politi kov.« Priprave na volitve v Tržiču_ I Podpora dosedanjim funkcionarjem i sf Tržič, 10. februarja V trž.iški občini naj bi po letošnji'1''!, mladanskih malih skupščinskih volitvah vedno funkcij v opravljali ljudje, ki so že sedaj na odgovornih mostih. To je p"ka/l široka razprava znotraj delegatskih skupščin, kjer so vsi, ki P°\ ■ kandidirajo, dobili podporo Na seji Koordinacijskega >>dbOrJj kadrovska vprašanja pa so, poleg že predlaganega možnega dala z.a predsednika predsedstva SHS Andreja Mannca, pedl»E s.- Muka Bulca, za Člana predsedstva SRS pa na mesto Boris« "j jerju (ki je deloval predvsem na področju kulture in znanosti), ^'^ radi edravitvanlh razlogov funkcije ne more več sprejeti, Krn'' 1'etliča. v- Po objavi seznama upravičencev do nadomestitve stanarine "Hajka" na reveže Jesenice, H. februarja Ko na Jesenicah objavijo seznam upravičencev do delne nadomestitve stanarine, dobi vedno lačno javno mnenje senzacionalno kost, saj se obrekujejo vsi sosedje, ki plačujejo manj stanarin. Nehajte že s tem objavljanjem in vze mite pot pod noge. sAmt\lni<> prek vseh ra umnih itn/d trna te oglasili pri družini SlmUmovih Zanimalo not fe ka ko fe prtila na tloglasni te 'nam, predvsem pa, kako te pa utlš, če te n, upravičeno uvrstijo med tlite, ki plačujejo tako mulo ttanarine 1 Jeseniška samoupravna stanovanjska skupnost je tudi lelOS (0 vno objavila temam upravičence} ki prejemajo delno nadomestilo ttanarini, te pravi tistih, ki-plaču-fejo le 20 odstotkov ttanarine, l*o objavi tezhama, ki <■ tradicional no tproH po Jesenicah pravi val sumničenj, obrekljivih pogovorov, uličnih razprav anonimnih pisem, posrnehov in vsakovrstnih een, (t ttanovanjska skupno-,! takoj favno objavita opravičilo stavku sknla novu s Tomšičeve na Jesenicah, ki tOga uvrstili na senam. a a ,1,1 no nadomestitev stanarine nikoli m taproeU km sele. da hi /o preje m,iT V času ko se na Jeseni, ah here hi sen a, lonalni se:nam s pikolov In naleteli smo na tloitatno izdatno preseneeen/e Simionovi so upravičena da nadomestitve, a še danes plačujejo normalno stanari no! Simon, .uposlen pri (.radbin eu, je večletni bolnik z zadn/ih do hodkom I b0.000 dinarjev, iena zasluti v Planiki IV0.000 dinarjev, imata pa dva odrasla srednješolea ho sta uvidela, da svoph dveh prid nih otrok vendarle ne bosta mo^la šidati, sta -aprosila ;a otroški dodatek, ne vede. da lahko zahtevata tudi oprostitev stanarine. I na ( entru za soeialno delo se je vse skupaj zapletlo in do danes nista prejela ie ničesar. hi oh/avi s,- nama sta hila t,, ko kot vsi drugi deležna izjemne opravljlvel pozornosti . s,- dkolk t m ahtevala lavna opravil ilo tla novanjske skupnosti in i tntra ta soeialno delo Otroka, ki na stop ms, u trti meiu prijatelje tta tako kol vsi ofroei -upravi, ,„, tV ,1,, delne nadomestm,■„ ,/,, -,,//,// \l,u fe sploh k,lat komu prišlo na pamet, kako se počutijo otmei ob lavi/enih u/>r,i\i, , n, , i ko po stop ms, ,i, prenašajo v devke kot *re i. ' Če ne se k,u kuJŠCgO ' Mili ms,, akonsko upravnem do nado m, snu, m , t niso na/ lo preveHM ustrezne tlutbe! Naj lavno mnenlk ne ho nadomestilo :a nesposi^' nosi tluib, ki bi ■ malo ve, i/'''*' prav lahko ueotovile dejansko d? hodkovno sianie prosil, e\' Verjetno so na seznamu taki, ki imajo postranske <;\/"- i in so /lolm spekulant a tu so Pm taki. ki tal i tej 'h lavi z rednw, delom ne 'OslutijO toliko, dd >mogli \ivljenjske ttroške Ni tU , ,lo\ol/ da ion nenehno kIi^'''"' pod prsi,- in te zmrdujemo nad hernim novim parom eevl/ev. ki\. ga prisu,utah mi jih tudi /<'»"' oh/avimo Pa se potem :aCm' h,lika » neusmdienega lavnlP mnenta ki dodatno ,eos,i revi'- jih tramoti obrt kuje kosti Prenehajte < t takimi obj° . mi m vzemite pol pod noge tet w( komisijami prepru >nie kdo te reve m kdo eoliul I) Se& j Petek, 12. februarja 1988 ^^OSPOMRSTVC^^ 3. STRAN (^IM1&»IEHGLAS I Bodeča neža nima dovolj ostrih bodic •Kdo bo prebudil jezerjansko Trnuljčico •ji ^ni> 10. februarja — Šušlja se, da bo Jezersko spet dobilo turistično bodečo nežo, že drugo torej. Mirno lahko rečemo, da je že vna-f bL obsojena na ovenelost, najsi je še tako trdoživa roža, kajti nima dovolj ostrih bodic, da bi prebudila jezerjansko Trnuljčico. Spi *° trdno, da jo bo lahko prebudil le zlati princ, ki bo dovolj glasno pozvončkljal s polno mošnjo cekinov. g 5* Jezerskem je gostov vse "manj ^"^"t "-- s t^etošnjo zimo jo je zagodel ^joe§. na Jezerskem je gostov zehalo. Sicer pa tudi lanski po- *"slr u S°vore. da število gostov ^sS-k to uPada- V desetih me" j^1" lanskega leta je bilo noči- <"e ^yJm gostov v primerjavi z ka razdobjem leta poprej j r ^1 odstotkov manj, nočitev m°mačih gostov pa 21 odstotkov ■ 0a^j- S tem je bilo Jezersko re-•Dr v Pešanju turističnega !k:Sumeta.v kranJski občini. Tudi 4U^0(* ^e namreč število tujih e»^citev upadlo in sicer na Kr-'Jdv za 34 odstotkov, v Pred-(j0ru za 24 odstotkov, v Kranju -°dstotke- Število nočitev do-o^kr*0^ gostov pa se je drugod v .(^v tajski občini povečalo in sicer branju za 11 odstotkov, na Kr-,Jdv za 10 odstotkov in v Predli? za 4 odstotke. Izpad tujih K? so ^oreJ drugod nadome-' tar'u dornac'mi- izjema je le Je-'vij °> kjer turistični promet ^ pada. jj^de ne pomagajo, dejanj ska dejavnost, drugi na domačine, ki jih turizem kaj dosti ne zanima in se raje vozijo na delo v Kranj, tretji, da je bila vsa pre- tekla leta občinska turistična politika zgrešena, da so turizem bolj ali manj vselej obravnavali pod razno. Kdove koliko sestankov, raz- „: >n zamisli je bilo že nameri^1" oživitvi jezerjanskega tu- droh '■ toda s^81*' se z hekaj fiei izjemami ne premakni?1 Nekateri s prstom kažejo st-j ranjska Živila, ki jim je go-tvo in turizem res postran- HENRIK PETERNEU, predsednik kranjskega izvršnega sveta: »Na Jezerskem vse le ne spi, pred dvemi leti je smučišče prevzel RTC Krvavec, tja so poslali teptalec, smučišče nameravajo razširiti. Tudi s pomočjo izvršnega sveta se je nekaj domačinov odločilo za kmečki turizem, povezali so se s Kompasom. Glavni nosilec razvoja turizma na Jezerskem pa so Živila, tu pa stvari ne tečejo najbolje. Razumem jih, da ne morejo razvijati turizma, saj to ni njihova osnovna dejavnost, toda prav bi bilo, če bi jo prepustili bolje usposobljenim. Pred časom smo se dogovarjali s Kompasom, ki paJe poleg Jezerskega želel imeti tudi Preddvor, zanj pa so v Živilih rekli ne. Morda bi bila zdaj tudi to rešitev, da bi objekte prevzel zasebnik. Sicer pa je bilo idej že dosti, žal niso bile uresničene. Z Radensko smo se pogovarjali o izkoriščanju vrelca slatine na Jezerskem, vendar zanje ni bilo dovolj zanimivo. Razmišljali smo o očesnem zdravilišču namesto nekdanje bolnišnice. Skratka idej ne manjka. Res pa je tudi, da bi morali več zanimanja za turizem pokazati domačini.« ANDREJ BABIC, predsednik Občinske turistične zveze Kranj: »Velikokrat smo že govorili o Jezerskem, vendar se stvari ne premaknejo. Mislim, da je bila velika napaka storjena v sedemdesetih letih, ko zazidalni načrt Jezerskega ni bil sprejet. Tedaj je bila izgubljena generacija ljudi, dosti se jih je odselilo, ker niso mogli graditi doma, dosti zaposlilo v Kranju, ker turistični načrti niso bili uresničeni. Zanimanje domačinov za turizem je povsem zamrlo, danes niti družbenih objektov ne vzamejo v zakup. Razlog majhnih vlaganj na Jezerskem je tudi dejstvo, da je vsem kranjskim delovnim organizacijam gostinstvo in turizem postranska dejavnost. Ne verjamem, da bi bil Kompas pripravljen prevzeti Jezersko, morda skupaj s Preddvorom. Toda, ne smemo več čakati, da dobimo drugo Šmarjetno goro, bolje je, da objekte prevzame zasebnik, če nikogar drugega ne moremo najti.« PEGAM, direktor Živil Kranj: »Po krivici smo pred d vi -JJ" leti dobili bodečo nežo. Central in za njim Živila so morala * Jezerskem prevzeti samostojno gostinsko podjetje v raz-jU'1', takšna je bila občinska odločitev. Nismo mi krivi, da je /žustrija pobrala kadre, da je bila ukinjena osemletka, zapr-*? °česna bolnišnica, ki je bila nekdaj jedro jezerjanskega tu- zma Itd. Za Jezersko bi morali napraviti koncept razvoja tu- 2nia, najmanj na občinski ravni bi morali vključiti vse de-WVnjk«.. Zgled nam je lahko Mogla. Dokler bo kranjska industrija vso akumulacijo vlagala v tovarniške zidove ali pa jo ^delila, dokler se ta sredstva ne bodo »pokazala«, Jezersko bo »odkrito«. Naj pride na Jezersko Kompas, prav nič ni-."•■no proti. Nam tako ali tako manjka denarja že za gradnjo 'n °bnovo trgovin, ki so seveda tudi zanesljivejše od vlaganj v :Ur»«em. Na Jezerskem bi morali zgraditi celotno infrastruk-U0, tuko du,ef pa Zivi,u ne *eie']o. Osebno sem prepričan, da P Jezersko postalo zanimivo šele z dograditvijo Krvavca, topi * dostopom iz doline Kokre. Ne le za Jezersko, tudi za 'eddvor ho to resnična spodbuda.« Vse besede in razglabljanja, kdo je kriv, ne bodo pomagale, vse bolj jasno postaja, da bi Jezersko potrebovalo celovit koncept turizma, v katerega bi morali biti-vključeni vsi dejavniki, od domačinov in njihove krajevne skupnosti ter turističnega društva do občinskih dejavnikov in delovnih organizacij, ki bi bile pripravljene vlagati v jezer-janski turizem. Tam seveda ne manjka le hotelov, razrešiti bi morali kup problemov, začenši s komunalnimi napravami, na Jezersko bi sodili športni in zdraviliški objekti. Skratka koncept, kakršnega je denimo zreški Unior zastavil in že dodobra uresničil na Rogli. Denar združenega dela bo seve- da našel pot na Jezersko le na osnovi dobrega razvojnega načrta, saj za posamična vlaganja zdaj ni zanimanja, so pač preveč tvegana. Morda bi se za začetek obnesel podjeten zasebnik Morda pa bi jezerjansko Trnuljčico vsaj malce predramil, če ne že docela prebudil, podjetni zasebnik, ki bi prevzel tamkajšnje gostinske in turistične objekte. Podjetnež seveda, ki bi imel kaj pod palcem. Tako so denimo v kranjski občini rešili dolgoletni problem Šmarjetne gore. Morda bi se takšna rešitev obnesla tudi na Jezerskem. Kakor je moč razbrati iz izjav odgovornih, je moč sklepati, da ovir za takšno rešitev ni, saj Živila nimajo nič proti, če pride kdo drug na Jezersko, nočejo pa oddati Preddvora. Kompas, ki so ga vabili tja, pa Jezersko pogojuje s prevzemom Preddvora. M. Volčjak ^ra Telematika Iskra sovlaga na Kosovu d le dni je med Iskri« in ITT Prištinu prišlo do prvcgu konkretnega kt i>V°ru' ki predvideva višjo obliko gospodarskega sodelovanja: i/.o-'jt v*ni«' kadrov na področju programski- opreme in |M»slopno vpe-j,jV""i»- elektronike kot panoge na Kosovo. Sumoupravni sporazum o Hj^ *''vanju dela in sredstev /a realizacijo softvvare-centra v Prištini H^P'lIpisalu Kajko Itakočevič, direktor ITI' Prištinu in Andrej 1'ole-»^vdirektor Iskre Telemutike. Nuvz.oči so bili tudi predstavniki («o-^ ^*rike zbornice Al' Kosovo in (iospodarske zbornice Sil Slovenije. j-Oruzum predvidevu zadovoljitev skupnih interesov m potreb n u Do^JJNU telekomunikacij, m lo na podlagi sovluganj in dolgoročnega *k* JVn" tehničnega sodelovanju V tu nunicii bo v prostorih pristni ^Jtt orguniz.iran softvvare center, ki bo v prvi faz.i zaposloval HO hjjlTjJVnjuknv / vso potrebno tehnično in podporno opremu Skupina &l£J"*lovulu pri ru/.voju m izdelavi programske opreme z.a centrule hvji^ko bo Iskru vlugula v ruzvoj kosovskih strokovnjakov, kar je v](JJ**rediui obliku gospodarskega sodelovanja z. manj razvitimi. •*ES**bljfiii kadri bodo postali nosilci napredka na področju elektro V|Wn ručunulništvu v pokrajini, Iskru pa bo s tem delno nadomestil.i 2Ly lastnih vrstuh J^«ela»j morumo omenili veliko zavzetost obeh gospodarskih raanićenie__ T» sredatva, ki |ih bo trebi, vrniti v desetih le ebueg.i \ tnutike pa X'. X 'V M ijij7JW zh urvaničenje dogovoi |eMft in odobritev finančnih sredstev ^h17*,h» za nerazvite penijo .r)0 % potrebnega vložka, delež ITT 1'ristina znaša IH %, V'«kie Teleinutike pa I lr>t»r •poru/.umu, ki temelji nu dolgoročnosti, vzajemnosti, skupnih Hv^'n m na dele/Hi, ki ga Iskru vlagu v hitrejši razvoj Kosova, so fci^v/ podrobno razčlenjene tudi dolžnosti m pruvice podpisnic, **ni \ /.vezi z. delitvijo dohodka, (Mislovnegu tveganj.i itd Kazimo Mohui Komunisti zahtevajo odgovornost pri uresničevanju planov Kadrovska politika od danes do jutri Jesenice, 11. februarja — Komunisti so na seji stalne akcijske konference jeseniške Železarne terjali natančne analize kadrovskih sprememb. V delovni skupnosti skupnih služb naj bi zmanjšali število zaposlenih kar za 194, a delavci sploh ne vedo, na kakšni osnovi je bilo sprejeto tolikšno zmanjšanje. Na ponedeljkovi seji stalne akcijske konference komunistov jeseniške Železarne so se pogovarjali o proizvodnji, trženju, tehnologi ji in kadrih v tem največjem delovnem kolektivu jeseniške Železarne Maz.prava je bila burna, »brez dlake na jeziku«, razkrila je veliko nepravilno,ti, nakazala vrsto odprtih vprašanj, se posebej pri kadrovski problematiki. Železarn.! Jesenice se danes zaradi nove tehnologije preusmerja od količinske proizvodnje h kvaliteti in se prvič srečuje z drugačnimi tržnimi razmerami. 350.000 ton končnih letnih proizvodov bo moralo biti zares kvalitetnih, da jih bodo lahko prodali na tuje. Že zdaj pa Ugotavljajo, da je njihova proizvodnja občutno predraga in ■troški previsoki, zato mrzlično iščejo notranje rezerve. Delovna disciplina nikakor ni več parolu, še posebej, ker se je »zaprlo« domače tržišče — na Jesenicah imajo že danes znatno manj naročil. Še posebej boleče je za jeseniške železarje »prestruktuiranje« kadrov. Železarna je že pred časom trdno zaprla zaposlitvena vrata. Način »presti iiktuirari|.i kadrov« predvideva, da se jih bo 250 letos upokojilo, nekaj jih bo 'odnesla' fluktuacija,, nekaj zaposlenih pa bo moralo oditi zaradi nediscipline. A vendar je vrsta pomislekov, kajti danes v Železarni še nihče ne ve, ali bo moral zapustiti delovno mesto ih tu i ostal. V skupnih službah kadrovski program predvideva zmanjšanje zaposlenih kar za 194 še v letošnjem letu, a tem delavcem nihče ne pove, Zakaj in kam naj bi odšli. V delovni skupnosti niso sprejemali nobene nove organiziranosti, ne predvidevajo, na primer, uvedbo računalnikov in zato delavci ne vedo, na kakšni osnovi je bilo sploh sprejeto tolikšno zmanjšanje števila zaposlenih. Komunisti so na seji terjali odgovornost vseh, ki skrbijo za uresničevanje plana proizvodnje, po hierarhični lestvici, kajti nevzdržno bi bilo, da bi bili za neuresničevanje plana odgovorni vsi žele-zarji. Terjali so. da se plan proizvodnje, tehnoloških sprememb, trženja in kadrov juvno obravnava po vsej Železarni in posredujejo ana-[itičnJ podatki Prenehati je tudi treba s kadrovsko politiko, ki ne temelji nu analizah, saj taka politika postavlja železarja v mezdni odnos. Nihče nima pravice odločati, kateri delavci in kje bodo ostali, če ne predloži temeljnih obrazložitev in analiz. Nevzdržno je tudi, so dejali komunisti, du isti poslovodni odbor v petih letih nenehno spremniju politiko kudrovskih potreb in sprememb, saj je vendarle kadrovsku preusmeritev del slehernegu investicijskegu programa. D. Sedej Brez dela bo tisoč ljudi Kranjska resolucija je od osnutka do predloga doživela zanimiv zasuk, še v osnutku so načrtovali 1,3 odstoten porast zaposlenosti v letošnjem letu, v predlogu pa je zapisano 1,1 odstotno zmanjšanje glede na lansko leto in delo bo potemtakem letos zaman iskalo okoli tisoč ljudi. Bolj ali manj nejevoljno po občinah te dni sestavljajo letošnje resolucije, lete že kar žolčne pnpombe, saj so materialni okviri še vedno velika neznanka. Marsikdo se sprašuje, čemu ti šopi papirja, ko pa ne vemo natančno, kaj bo držalo in kaj ne. Premetavanje številk pa je seveda vse bolj težavno tudi zato, ker na vseh koncih in krajih manjka denarja. V gospodarstvu vsevprek napovedujejo rdeče številke, če cenovni vijak ne bo popustil in če devizni zakon ne bo bistveno spremenjen. V takšnih razmerah so resolucije res bolj podobne lotu kot pa resnemu uresničevanju načrtov. Kranjska resolucija je od osnutka do predloga, torej v sorazmerno kratkem času, doživela v poglavju o zaposlovanju zanimiv zasuk, ob katerem se velja dlje ustaviti. Vse namreč kaže, da zapiranje zaposlitvenih vrat postaja stvarnost. Se v osnutku je bilo namreč zapisano, da se bo v kranjski občini zaposlenost glede na lansko leto povečala za 1,3 odstotka, v združenem delu za 1,2 odstotka, s čimer naj bi mladi generaciji zagotovili delo. V predlogu pa imajo podobni odstotki negativni predznak, saj naj bi bila letos zaposlenost manjša za 1,1 odstotek, v združenem delu celo za 1,6 odstotka. Do takšnega zasuka je prišlo, ko so želje po zaposlitvi mlade generacije nadomestili z zaposlitvenimi potrebami, drugače rečeno, ko so upoštevali tudi povpraševanje in ne zgolj ponudbo. Stvarnost bo torej kruta, vsi ne bodo dobili dela, problematična bo postala nezaposlenost, kar nekateri napovedujejo že nekaj časa. Računajo, da bo letos v kranjski občini brez dela od 900 do 1.000 ljudi. Toda, ker trga delovne sile pri nas ni, ker ima delovno mesto predznak lastnine in je delavca praktično zelo težko odpustiti, je seveda moč sklepati, da bodo brez dela predvsem mladi ljudje. Delovne organizacije se bodo obnašale tako, kakor se lahko, kar pomeni, da bodo zaprle zaposlitvena vrata, odhodov v pokoj pa ne bodo nadomeščali, priprta bodo ostala le za strokovnjake. Kako težko je pri nas ravnati drugače, zelo dobro vedo v Telematiki, kjer so presežki delavcev evidentni že nekaj časa, .zdaj jih je 730 preveč, od tega 405 na območju Kranja. Toda čeprav ugotavljajo, da kar tri četrtine izgube izvira iz prezaposlenosti, odvečnih ljudi ne upajo (morejo) preprosto odpustiti. M. Volčjak IZ GOSPODARSKEGA SVETA Nova proga za razrez pločevine — Škofjeloški LTH naj bi že naslednji mesec v svojo proizvodnjo vključil novo progo za razrez pločevine. Po projektih Tehničnega biroja Jesenice so jo izdelali v Strojni tovarni Trbovlje. Razrez pločevine je v LTH ozko grlo v proizvodnji, saj ima sedanji stroj premajhno zmogljivost. Nova linija omogoča razrez svitkov od i,5 metra širine in teže 12 ton. Stroj ima vgrajene tudi vzdolžne kolutne škarje in navijalec odpadnega traku. Merjenje dolžin in štetje števila odrezanih pločevin je avtomatsko. Elektronsko in električno opremo je izdelala kranjska Iskra, hidravlično opremo pa Prva petoletka iz Trsteni-ka. Foto: Janez Pipan V DELOVNI HALJI Tone Kralj Kosa je moja umetnina Tržič, 10. februarja — Tovarna Tokos v Tržiču je znana po svojih kovinskih izdelkih, po kosah, srpih, nožih in še marsičem za kar so nekoč skrbeli kovači. Tone Kralj pa je eden izmed kovačev, ki je v tovarni le nekaj dni manj kot petintrideset let. Delovni pogoji v kovačnici so težki, delate v veliki vročini, hrupu. »Človek se na pogoje navadi in kar misli, da je to kar dela najbolje. To, da so težki pogoji pa potrjuje tudi dejstvo, da imamo kot eni redkih, bonifici-rano delovno dobo. Sam sem se v tovarno kar nekako vživel in tudi kovanje kos je lahko zanimivo delo. Po svoje si ob vsaki kosi, ki jo kuješ, neke vrste umetnik.« Teh umetnin pa naredite kar precej. Koliko na primer na leto? »Računam, da jih naredim okrog 350 na dan in zato je to na leto res veliko.« Ali kakšno koso, ki ste jo sam koval, tudi uporabljate? »Na travniku pred svojo počitniško hišico včasih pokosim. To pa je tudi vse. Zato imam eno koso že petnajst let,« pravi Tone Kralj. v_ stanovnik »Delo se je v teh letih seveda precej spremenilo. Včasih je bilo za eno koso veliko več faz obdelave, peči za segrevanje smo kurili z drvmi in premogom, zdaj pa na mazut. Včasih smo delali s tako imenovanimi repači, sedaj pa delamo z zračnimi kladivi. Že več kot dvajset let delam kot kovač pri širjenju kos, prej pa sem enajst let »mrzlo« koval.« imm,m-': glas 4. stran /gorenjski kraji m ljudje % Petek, 12. februć Središče dogajanja — čeprav zaradi slabe ceste še do nedavnega nekako odmaknjena, je krajevna skupnost Jelendol v tržiški občini zadnje čase med tistimi, kjer si vodstvo in organizacije prizadevajo, da bi se ta kraj čimbolj odprl in turistično zaživel. Veliko si obetajo od odloka, da bo Dovžanova soteska proglašena za naravni spomenik. Ce bo prvemu delu urejanja ceste in širitvi predora sledila še ureditev ceste na najtežjem odseku, bo kraj resnično lahko kmalu zaživel. Sicer pa je zadnje čase v domu družbenih organizacij, kjer je tudi gasilski dom, vedno živahno. Poleg gasilcev so še posebno delavni mladinci in člani kulturnega društva. ^ j Zadovoljstvo in velik obisk dvorani Počitniška drsalna sezona v večnamenski prireditvenega centra Gorenjski sejem v Kranja je končana. Će kal potem sta prav gotovo zadovoljstvo in velik obisk največja pohvala in priznanje tistim, ki so kljub težavam in zapletom pred počitnicami, omogočili mladim obratovanje drsališča in brezplačno drsanje. Kar precej prek deset tisoč se jih je med počitnicami zvrstilo na ledeni ploščadi. Rešitev, ki so jo v Kranju našli tik pred počitnicami, da je drsališče obratovalo, pa najbrž ne more biti vzorec, kako naj bi drsališče obratovalo tudi v prihodnje. Kolektiv Gorenjskega sejma, telesno kulturna skupnost In sisi najbrž ruso edini, ki naj bi razrešil to vprašanje. Na piani poziv, naslovljen na združeno delo, pa so dobili odgovor le iz enega kranjskega kolektiva. A. 1. Ponovno tečaj radiestezije Kranj - Zaradi velikega zanimanja se je iniciativni odbor društva radiestezistov na Gorenjskem odločil, da ponovi dvodnevni tečaj radiestezije. Tečaj bo 20. in 21. februarja ob 9. uri v dvorani krajevne skupnosti Planina, na Cesti 1. maja 5 v Kranju. Tečaj bo vodila Mirela Mahne. Prijave in informacije sprejemajo po telefonu (064)23-108 od 9. do 17. ure. Kinološko društvo Naklo vabi Naklo - Kinološko društvo Naklo, ki bo letos praznovalo že osmo obletnico zelo uspešnega delovanja, vabi drevi (petek) ob 19. uri vse člane in ljubitelje psov na redni letni občni zbor, ki bo v Domu Kokrškega bataljona v Naklem. Društvo letos maja pripravlja veliko mednarodno razstavo vseh psov. Pričakujejo več kot tisoč predstavnikov vseh pasem iz vsega sveta. V petek, 4. marca, ob 19. uri bo v Domu v Naklem tudi zanimivo predavanje o vzgoji in šolanju psov. Takrat bodo sprejemali tudi prijave za začetni tečaj šolanja psov, in se bo začel v ponedeljek, 7. marca. DOPISNIKI SPOROČAJO Oživljena pustna tradicija Dokler je bil še živ Stane Podlesnik, so Hruščani redno pripravljali pustni sprevod skozi Jesenice. Lani so to navado potem obudili, napovedujejo pa, da bodo jutri, 13. februarja, spel pripra vili pustni karneval. Na šaljiv način bodo prikazali krajevne probleme, zaključna prireditev pa bo pred domom DPD Svoboda na Hrušici. Stroške za prireditev bodo pokrili s prispevki, ki so jih zanjo dobili pri delovnih organizacijah in društvih, piše Branko Blenkus. Preslabo opremljeni Janez Kuhar pa piše da je bil v soboto občni zbor gusilskegu društva v Cerkljah. Gasilci, ponosni na nov dom, ki so ga gradili oziroma obnavljali v zadnjih letih, pa so tokrat ugotovili, da so pravzaprav dokaj slabo opremljeni. Namesto nekdanje konjske vprege imajo za prevoz opreme več kot 20 let star kombi. Kadi bi tudi, da bi Barletov memorial postal tradicionalen in da bi prerasel občinske meje. Letošnja prireditev bo 25. junija. Razočarani pa so cerkljanski gasilci, ker njihovih lanskih uspehov pri grad nji doma niso upoštevali pri točkovanju. Zato so .se tudi pritožili pri občinski gasilski zvezi, ker jim le-ta ni priznala točk za 8000 prostovoljnih delovnih"ur pri gradnji doma. Na občnem zboru so podelili priznanja in izvolili nov upravni ter nadzorni odbor. Čebelarsko društvo Tržič 59 članov s prek 1100 čebeljimi družinami ima Čebelarsko društvo Tržič, kjer so lani še posebno pozornost posvečali izobra zevanju in izmenjevanju izkušenj Nubavljali so tudi zdravila za preprečevanje varooze, zdaj pa bodo kupili še plinski razpršilec. Izdelali so tudi pašni kataster za tržiško občino in postavili štiri opazovalne postaje in sicer v Podljubelju, Jelendolu, Lomu in v Križah. Imajo pa tudi štiri parne topilnike za vosek. Za vlivanje satnic iz čistegu voska pa imajo tržiški čebelarji deset stiskalnic. Letne skupščine KO ZZB NOV_ Občinski odbor ZZB NOV Rudovljica je na sestanku skupaj s predsedniki in tajniki krajevnih organizacij v občini razpravljal o lanskih gospodarskih gibanjih v občini in izgledih za letos. Menili so, da bi bilo potrebno pospeševati malo gospodarstvo v občini in strmeti k uravnavanju splošne in skupne porabe ter zmanjševanju birokracije. Dogovorili so se tudi, da bo letne skupščine v krajevnih organizacijah ZZB NOV v občini od 15 februurja do 15. aprila, skupščina občinske organizacije pa bo sredi maja. Zatiranje lubadarja Po vetrolomu se je lubadar v tržiški občini najbolj širil leta 1988. Lani se je pojavil v okolici Tržiča (nad tovarno), kjer pa so drevje lahko posekali šele septembra, po turistični sezoni, ko so dobili'dovoljenje za zaporo magistralne ceste Tržič — Ljubeli Pri Gozdnem gospodarstvu Kranj TOK Tržič pa ugotuvljajo, da bo lubadar še nekaj času napadal drevesa in bodo zato tudi letos veljali za zatiranje posebni ukrepi. Tuko naj bi do 15 maja pose kali ves napaden les, piše Drago Papler. / ureja ANDREJ ŽALAR Za kanalizacijo je zmanjkalo denarja Začeli pa smo obnavljati vodovod 1 Stara Fužina, 11. februarja — Očitek, da v krajevni skupnosti Stara Fužina v Bohinju, ki ima v vaseh Stara Fužina in Studor okrog 700 prebivalcev, lani niso uresničili začrtanega programa, ne sodi v oceno. Res je, da so poleg asfaltiranja cest načrtovali tudi gradnjo meteorne kanalizacije, vendar je za slednjo zmanjkalo denarja. So pa lani zato v Studorju, v zahodnem delu vasi, obnovili 120 metrov vodovoda. »Že ob izvolitvi novega sveta in organov krajevne skupnosti sem poudaril, da bomo delali, kolikor bomo zmogli, da si kakšnih večjih akcij v tem srednjeročnem programu ne bi upal napovedovati, da pa bomo vseeno nadaljevali tra-Stanko Odfir, pred- dicijo, ko smo s sa-sednik sveta kraje- moprispevkom in vne skupnosti prispevki v krajevni skupnosti v preteklosti zgradili dom v Stari Fužini in asfaltirali kar nekaj cest,« pravi Stanko Odar, predsednik sveta krajevne skupnosti. »Lanski program, kar zadeva urejanje in asfaltiranje cest, smo tudi zastavili s prispevki krajanov. Uspelo nam je asfaltirati 1700 kvadratnih metrov cest, za kar so ljudje poleg prostovoljnega dela prispevali 9 milijonov dinarjev. Nekaj denarja smo dobili od samoupravne interesne komunalne skupnosti: v akcijo pa se je vključil tudi Zavod za gojitev divjadi in sam financiral svoj del ceste, mi pa smo uredili bankine.« Dela na cestah so bila lani vredna v krajevni skupnosti 22 milijonov dinarjev. Ko pa so se hoteli lotiti še druge akcije, izgradnje 120 — metrskega odseka meteorne kanalizacije v Studorju, so ugotovili, da nimajo dovolj denarja. Še bolj kot izgradnja kanalizacije, kot so ocenjevali, pa bi bila potrebna obnova vodovoda v Studorju. Pred tremi desetletji zgrajeno vodovodno omrežje je že marsikje puščalo. »Akcija se je začela novembra in bila potem končana še pred novim letom. Vodil jo je odbor, katerega predsednik je Janez Logar, blagajnik pa Franc Tavčar. Vsaka hiša je prispevala 40 tisoč dinarjev in tako nam je uspelo s prispevki in prostovoljnim delom lani obnoviti i20 metrov vodovoda.« Letos jih čaka spet drugi del obnove vodovoda v zgornjem delu vasi. Zamenjali bodo okrog 100 metrov cevi in skušali obno- vljeni vodovod povezati tudi z zajetjem ob novozgrajeni cesti na Uskovnico. Postavili bodo lahko tudi hidrant za požarno varnost. Ves material že imajo in ker nameravajo delati tako kot lani, ko sta poleg prostovoljnega dela krajanov, vsa strojna dela opravila Franc Sodja in Milan Urbane, jih ne skrbi, da druge etape ne bi končali. Naslednje leto pa jih potem čaka obnova še okrog 500 metrov vodovoda. »To akcijo peljemo skupaj z gasilskim društvom Studor in naj ob tej priložnosti omenim, da je v Studorju v vsaki hiši tudi član gasilskega društva. Sicer pa se nameravamo lani načrtovana izgradnja meteorne kanalizacije lotiti letos. Od predvidenih 120 jo nameravamo zgraditi 180 metrov, za kar imamo material že nabavljen. Nič manj kot meteorna pa bi bila potrebna tudi iz- Lani spomladi je bila na tem mesti stavracija Triglav. I V Studorju so lani s prostovoljnim delom in prispevki obnovili prvi del vodovoda. gradnja ostale kanalizacije, posebno še, ker so po lanski izgradnji čistilne naprave nanjo že priklopljeni apartmaji Triglava v Stari Fužini. Kolikor vem, so prizadevanja samoupravne komunalne interesne skupnosti, da bi se čimprej tudi ostali del naselja priključil nanjo.« Nadaljevati pa nameravajo na celotne krajevne skupnosti tudi njem in asfaltiranjem cest. To je prav že kar železni program celotnirr močja predvsem pa zgornje bohinjsst; ne. Predvsem naj bi letos asfaltirali len ceste v Studorju, kjer so lani in bo*3* obnavljali vodovod. .n »Kar zadeva lanski komunalni p4 s krajevne skupnosti, sem zadovoljei£r t uvi j u Stanko Odar. »Dokaj bogato 1 tudi društveno življenje; še posebno turnem in športnem področju. Nhm uspeli prav nič premakniti, da bi izgu gostinsko ponudbo. Še vedno so olj^ Ijah dopoldne gostilne zaprte. Pohvfck lahko objekt, v katerem so novo^pi apartmaji Triglav na lokaciji ne k da k stavracije. Vendar pa bi bila lahkoto dlje, da hi si jo domačini lahko vsaj ne li.« > I V letošnjem programu je tudi u» t Planšarskega muzeja v Stari Fužini bo, ki je bila do lani last Gozdarsko ske zadruge Srednja vas, naj bi pre moupravna stanovanjska skupnost, njem delu bi s sodelovanjem zadru hinjske enote Turistične poslovne sti uredili muzej, nad njim pa ur stanovanji. S tem bi muzej ohranili ti tudi obogatili tovrstno turistično bo. Suša v komunalni blagajni Biserna poroka na Gorenji Sat Jesenice, februarja - Komunalno in cestno gospodarstvo imata premalo denarja, da bi lahko gradili. Denar le za nujna vzdrževalna dela. V letošnjem letu jeseniško komunalno gospodarstvo ne bo moglo nameniti niti dinarja za nove komunalne objekte, saj bodo še z vzdrževanjem sedanjih imeli denarne težave. Ze zduj ugotavljajo, du bodo grudnjo sedanjih objektov luhko dokončuli le tako, da bodo povečali cene komunalnih storitev. Denar bodo v letošnjem letu namenili za dokončno izgradnjo čistilne naprave, ki naj bi jo predvidoma odprli že letos 1. avgustu, za dokončanje izgradnje vodovodu iz Završnice, za cen tralno deponijo komunulnih odpadkov nu Muli Mežukli, zu polnilnico plinov, nuduljnjo izgrud njo vročevodnega omrežja po Jesenicah in nu Hrušico. Tudi cestno gospodarstvo ima denarja le za nujnujnješu vzdr- ževulnu delu, za ceste, v Planino pod Golico, Javorniški Rovt in nu Srednji vrh, ki /.uradi plazov terjajo stalno vzdrževanje. V sodelovanju s skupnostjo za ceste Slovenije pa bodo naduljevuli dela nu regionalni cesti Mojstra-ne — Radovna in začeli z delom obvoznice Kranjska gora Vršič. Vodurje čuku predvsem redno odstranjevanje mulju i/, akumulacijskega bazenu prodne pregrade na Hrušici in vzdrževalna delu na drči prodne pregrade« ter zavarovanje brežin Save. Največ preglavic že po tradiciji pov zročajo potoki in hudourniki Pišnica, Suhelj, Žvakelj, Tofov graben, Potok na žagi Presuš-nik, Graben an pruhu. hudour nik Bela, Peričnik, hudournik i/, pod Črnega vrha, Križnica in Ci- Permk D Sedej Prireditve za kulturni praznik Reteče Kulturni praznik bodo v Retečuh pri Skofji Lo ki proslavili v nedeljo, 14. februarju, ko bo ob 18. uri v kultur nem domu prosluvu š kulturnim programom. Nastopili bodo tamburaši Bisernica, moški pevski /bor in dekliški sekstet i/. Bukovice, šolska mladina ter recitutorji. Upnica V avli osnovne šole Staneta Žagarja v Lipmt i bodo danes (petek) ob 15 uri odprli likovno razstavo ukudeni skega slikurja Kamilu Leguta i/ Krope. Nastopil bo tudi mo ski pevski /bor DPD Svoboda iz Podnu rta pod vodstvom Kgija Gašperšiča Razstava bo odprta še jutri in v nedeljo od 10. do 12. ure. Begunje Slovesno pa so v torek, 2 februarja, proslavili kulturni praznik v psihiatrični bolnišnici v Begunjah 1'oseb no doživetje sta bila branje poezije in pisem pesniku Mitje Šarabona, ki se je nekuj čusu zdruvil, nato pa živM v Begu njah, in slikarska razstava Vinka Hlebšu Sicer pu imajo kul turne prireditve v bolnišnici vsuk mesec Kranj, februarja Prav danes, 12 februurja, praznu |< biserno poroko, 80 let skupnega življenja, Francka in Alojz lr" Gorenje Save Ata Lojze jo doma i/ I .ahovć mamu pa Mihovjs bačevega. Spoznala sta se v stari Jugočeški, kjer stu obu deM nista imela, ko sta se poročila, se spominjata: ne stanovanja!1' je žlice ne Leta 1938 sta si na Gorenji Savi zgrudila skromni'1 v kateri se danes živita Vojna je hudo poseglu v njun dom; O* je sel v pa i tizane že 1941 letu, ko pa je mamu izvedelu, du j v partizane Lojzku je bilo 14, Frunclju 12 let, oba stu bila I Lruncolj je bil nu Primorskem nekje se ranjen. Mamu |_l 10 letno Mici kuhala po partizanskih kuhinjah po škofjeloi bih Srečni so bili, da so bili veliko skupaj Vsi so se vrnil zdravje jih je izdajalo drugega zu drugim: letu 1959 je umrl »ij, eelj, 29 let star, lani se drugi sin, Lojze »Ni hujšega kot pok nove,« /. globoko žalostjo pove mama Fruncku. Silno je oba I, lo Kot In pmu nikoli v življenju ne bilo lepo, se jimu zdi" tohko hudegu jo bilo v njunem življenju. Zduj je se njiju izd« \ je, noge ju ne drže Saj lepo skrbijo zanju, snaha, hčerka, vi d,i srčno si želita, da bi se jima vsaj toliko vrnile moči, du b{_ niii postorila, se spomladi sprehodila tamle pod gozdom... Iz srca Jima želimo, du bi se te njune skromne želje ur« / PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM Odločba skoraj po petih letih Javna razsvetljava v Bistrici Bistrica V krajevni skupno sti Bistricu v tržiški občini so se v zadnjih dveh letih lotili načrt nega urejanja javne razsvetljave. Tako so 1986. leta položili 272 metrov kablu zu juvno razsvetljavo Bistrica Zelenica Lani pa so dobili javno razsvetljavo na Jasi, kjer so krajani sami skopali jarke za 441 metrov električnega kabla. Nanj je montiranih devet svetilk in pri žigahsče Klektromontazna dela na tem delu so veljala 8,8 milijo na dinarjev, prebivalci pa so rut redili kar precej udarniških ur m prispevali del sredstev Letos nameravajo v krajevni skupno sti nadaljevati /. gradnjo javno razsvetljave še Pod Šijo Svetil ke so ze nabavili, samoupravna komunalna cestna skupnost Tr žič pu bo ob urejunju ceste nu Kalinček ob njej finuncirala tudi juvno razsvetljavo. D P »Najprej .sem bil presenečen in zdelo ne mi je naravnost smešno Potem pa sem slišal, iln prav.-ujiruv nisem edini, ki je januarja dobil odločbo z u odmero davka od dohodku :a prodajo arlomobihi pred tre mi, štirimi ali petimi leti. Ne morem razumeti, da so se na davčn i upravi v Kranju "zbu ilih" šele po toliko letih in šele daj i dojiljo tovrstne odločbe. \'erjun:< m, da povsod manjka denarja in da je proračun tu- ba napolnili, vendar pa čin, da so se za odločbe h po toliko letih nesrumt jesten. Na odločbo sem veda pritožil (in kolikor', nisem edini), saj vsa tc resnično nisem varčevd nurju zu to, kdaj bom odločbo, da bom lahko nt neje v 3(1 dneh plaeal nek set starih milijonov dal* so mi f ja Loka — Izbor nekaj manj kot 2000 knjig, ki so dobre pol leta na ogled v kapucinski knjižnici, prav gotovo vzbuja v obiskovalcu adovoljstvo, da imamo tako bogato kulturno dediščino. Knjige, med njimi nekatere tudi zelo redke in dragocene, nam ohranjajo lovinski spomin in obenem pomagajo, da se vedno bolj zavedamo sami sebe, svojega bivanja prav tukaj, na tej strani Alp. Pogled v ne znamenitosti pa namerava kapucinski samostan sčasoma dopolniti tudi s predstavitvijo samostanskih slik, med njimi po mnenju lemika Emilijana Cevca nekaj izredno dragocenih. O vsem tem duhovnem bogastvu, ki je vedno segalo tudi čez samostanske zidove, smo se pogovarjali s predstojnikom samostana dr. Metodom Benedikom. loški in stari kranjski, pa Schonlebnova zgodovina Kranjske, z zanimivim napisom, ki dokazuje skoraj istočasno formiranje knjižnice takoj po ustanovitvi samostana.« Samostanska knjižnica ima tudi dokaj veliko število inkunabul, dve sta tudi na ogled v vitrinah. »V knjižnici hranimo 19 inkunabul, večinoma iz ukinjenega kranjskega samostana. Najstarejša inkunabula je iz leta 1473; gre za razlago sv. pisma avtorja Comestorja. Zanimiv je tudi priročnik za matematiko, fiziko, glasbo iz leta 1661. Samostanske knjižnice so torej imele tudi knjige s povsem posvetnih področij, ne le teološko literaturo. Veliko je zgodovinskih knjig in knjig o znanostih, ki so takrat obstajale. Te knjige obstajajo seveda tudi drugje, tisto, kar pa je redkost, pa je seveda nekaj inkunabul, ki jih ima samo naša knjižnica. Na ogled so tudi Aristotelova, Platonova dela tiskana leta 1515.« Pa so knjige dobro ohranjene? »Prof. Jaro Dolar, ki si je ogledal veliko starih knjižnic, meni, da so knjige, čeprav se je v preteklosti marsikaj z njimi dogajalo, izredno Brez dvoma je pomenilo odprtje kapucinske knjižnice škofjeloškega kapucinskega samostana julija lani pogled v knjižno zakladnico, ki ni le zgodovinsko pač pa tudi kulturno narodovo bogastvo. Ob razumevanju in finančni podpori škofjelo-tnefturne skupnosti je v nekdanji študent-ljsk^ostanski hiši nastala javnosti na ogled ili tfeJena samostanska knjižnica. V njej je 1()Cjfekatere primerke starih rokopisov, in-*li razne priročnike. To pa je le del za-i prt5" stare samostanske knjižnice, i-l kratkim - na Blaznikovih dnevih v 'r«ki - ste predstavili tudi nekatere no-1 >e oziroma rokopise, katerih doslej zgo-?P j)l niso poznali? Za kakšne knjige gre? . ,s* smo preurejali samostanske prostore i izbiajaii stare knjige iz stare knjižnice, > obllcrili nekatere malo znane in poučne >hva nekatere pa še povsem neznane. Med ivozp rokopisi, sicer vezani v knjige, in tudi kdaft katalogu označeni kot knjige. Šele, iko 'tamo, opazimo, da so pisani na roko s saj d^no pisavo, čitljivo domala le z lupo *0 bili rokopisi tudi pisani tako). Teh di ur0^ tfJ"e za pridige v nemščini in sloven-Ližini"*nstvena javnost še ne pozna. Pozna-da pridige Janeza Svetokriškega in pridige; te, ki smo jih zdaj odkrili, i nastanka 1725. Šest zvezkov pridig 5 — 71 je napisal pater Angelik po roja, za ostale je avtor neznan. Poseb-ridig je tudi ta, da so nastale domala kot sicer pri nas najbolj znane pridi-riškega. Razen tega pa smo odkrili nevezanih rokopisov s slovenskimi katerih avtor prav tako ni znan. pa sem, da se v stari knjižnici z oko-jjigami, lahko najde še kaj doslej ne- Mi starih pridigah, ki so včasih imele ^flVnčn' ,n kajpak teološki pomen, pa kJ^Vimo še vse kaj drugega? de na to, da ti rokopisi Se niso prou-• lahko domneva glede na druge po so zanimivo in dragoceno gradivo iz ;ov; so pomebni kot vir za zgodovino . Slovenskem, ali, če hočete, govorni-paroenefla govorništva. Ko smo ime-0 baroku na Slovenskem, sem pou-to mitel, da namreč pridige pri nas bolj po tej zunanji plati, manj pa , pa čeprav gre za tako poznano m že vpito novoletno pridigo Svetokrtške-je vendar treba priznati, da so bili fojem delu izredno temeljiti, pisali so vsebinsko bogate pridige, čeprav v baročem besednjaku.« In za koga bi razen za teologe bile še zanimive te pridige? »Za jezikoslovce, slaviste. Rokopisi stari 250 let so zanje lahko zelo dragoceni. Niti malo ne dvomim, da je v teh papirjih tudi obilo podatkov o življenju v teh krajih v tistem času. Kajti pridigarji so se skušali približati ljudem, zato domnevam, da se je vpletlo vanje marsikaj o miselnosti, delu, recimo tudi prehrani tedanjega časa. Vendar pa je to za sedaj le presoja na podlagi drugih tiskanih pridig, ki so že nekaj časa znane in raziskane.« * Kakšen odziv pa je doslej vzbudila vaša knjižnica? »Obiskovalcev res ne štejemo, lahko pa rečem, da se zanjo zanimajo mnogi kot za staro muzejsko knjižnico. So pa seveda tudi posamezniki, ki se še posebej zanimajo za kakšna področja in tem seveda omogočimo tudi študijski vpogled v knjige. Zanimanje je različno, na primer za stare medicinske knjige, saj nekateri zdravniki s posebnim nagnjenjem do zgodovine, radi proučujejo nekdanje stare načine zdravljenja. Taka literatura je bila skoraj vedno tudi sestavni del samostanskih knjižnic, saj so bili patri učeni ljudje in so znanje o tem uporabljali tako za samostanske potrebe in .verjetno tudi zunaj samostanskih zidov. Med obiskovalci so domačini, turisti, veliko je šolarjev.« Na ogled je seveda le en del knjig stare knjižnice. Kaj je najbolj zanimivo in pomembno v tem delu knjižnice? -Knjige so razporejene po prvotnem lo škem katalogu, med njimi so stare izdaje svetega pisma do raznih priročnikov, slovarje*., leksikonov. Zanimiv je na primer Megiserjev štinjezični slovar nemškega, latinskega, slovenskega m italijanskega jezika iz. leta laHU. Hranimo originalni Romulov škofjeloški pas-jon. Potem Sta oba knjižnična kataloga, stan I BimAtmiFA"*. fhtrnmMimmim Otpuammmii A CUili.-.e &m: ra - ~ rlX|X*it* hitre [( 5 Tlu'olt^ lll^iMll CotKiun. (* <> (omiun ohranjene. Med knjigami je seveda treba omeniti še dva od štirih delov Valvazorjeve Slave vojvodine Kranjske, knjige, ki je v celoti Slovenci še nimamo prevedene. Prepričan pa sem, da bomo pri urejanju knjižnice še kaj našli. Tako kot smo našli na primer še eno inkunabulo, ki je tudi Gspan ne pozna, vsaj v njegovem pregledu 0 inkunabulah na Slovenskem je ni. Našli smo na primer tudi tri knjige z ovitki iz glagolskih pergamentov. Kaj vse se je izgubilo takoj po vojni (med vojno so med zasedbo samostana Nemci knjižnico zapečatili), še ne vemo. Znano pa bo takrat, ko bo narejen nov katalog, ki ga bomo seveda primerjali s starima katalogoma. Morda pa se bo pokazalo še kaj zanimivega in po današnjih merilih dragocenega iz starega dela knjižnice, ki za razliko od novejše samostanske knjižnice z Okoli 20.(100 knjigami, nikoli po vojni ni bila docela pregledana.« l. M. Foto: F. Perdan Prešernovo gledališče Kranj ruz.nuj« TEDEN SLOVENSKE DRAME 88 okrat predstavljamo tri izmed predstav: Ivan Cankar — K HALI NA BKTAJNOVI, predstava Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, Gregor s.t — IJDDOŽKHCI, predstava Primorskega dramskega gledališča i/ Nove Gorice in Dominik Smole — ANTIGONA, predstava Drame Slovenskega narodnega gledališea iz Ljubljane KULTURNI KOLEDAR Alojz )- Mihov stalno gledališče iz. Ti oba deti nekaj leti odločilo, da iovani£m mamskl "I)US Lana , vbri/orilveni nameni tr s*,<)mMiščnikov so povsem ja l dom; premisliti celotno sama p. vedno aktualnega Iva sta blhllani so uprizorili v l t Mumu*1"'"''" priredbi Kralja škofjeld- Man« Tršič j-ob pre J , da je skušal ostati M> V jeveuiu sporočilu, če |i» umrl u, r originalom občut i kot po o je obSri/oritev so pripravili ji njij< ičerka, loči. da ^_ režiser Mano t .... , junom Kruvosom podpisuje tudi sce no, kostumografinja Marija Viduu, komponist (iiampaolo C "oral, koren graf .Janez Mejač m lektor .Jože F a ganel. Nastopajo Boris Cavazza, Bogdana Bratu/. Maja Blagovič, Mi runda (aliaiija, Silvij Kobul, Vladi mu .Jure, Anton 1'etje, Adrijun Hust ja, Tone (iogulu, Boris Kralj, Alojz Milic, Stojan (olja, Tanja 1'ečui m Aldu Sosic Primorsko dramsko gledališči- i/ Nove Gorice pa je v lanskem letu uprizorilo "I.judožerce" luni umrlega ustvarjalcu (iregorju Strniše t pnz.o Naše razmišljanje pO, ČE SE DOMENIMO ... fljunskii Televizija je n,i svo|em prvem programu ob sloveli __^turnem prazniku oddajo ()mi/|e namenila kulturi IVicuko fcSWY|,'/'1 l""'l" 1,1 '• pi icako\ aoo i/l..... model aloi |.i. k., |l i .Jo/e 'he |i- v preteklosti predvsem V komentarjih na posamezne kul 'lleine, veijetno priljubil pienek.lti-i emu lelc i/ijskemu rje 1^ Illu lu/pi a\ Ijallj je mogoče presenetila le v majhni men, kuj iH Ustava tokratnega omizja |e pai naiekovula tudi njegov po Ha i ase spominjal bolj nu KIT posameznih delov nih organi 1u polemične besede rudar p nam |e poznan finunčni položaj znotruj posameznih kultni odločbi Mečev bi mogoče tudi lo potezo nekak.....zumeli. Aktlililna i/l ficsnll'^'i situ.ni|a na maisikateiem kolu u kaze na lazpad sisov očbo te* *mu- kl,r *»' ku'(U °bčuti tudi kultura. Tako je n tega /m nega kolik ""J'v a i u/pi iivii, ki se |e navezovala na ncposicdno sodclova Azilih gosodurskili delov nih orgumzui ij / doli, mmi kultni saj vsa tu, i|,.mi uslroma possjnssnikl '" vuu* «»t.....nu (e, I......• bilo med diugim tudi omenjeno, da ludi k kdaj naliiu ,„,tt.-l..i r, 1 mienovunem kultuiem managmentu. m ,,„ luhkO "»i iii..1.lil pieuell.lll enkl.ll govollll o n. • I,. i k si 111, m,iii nlačal * ?u«"'iii pi"gi.uiub, k|ei ni pioblem amo ' tem, ila se vt. ' A •»tlokovno in dokoučo odločil, k.n |e les ..snovno |...liel„,,, ~i l1"" i1*1 gre Ae m vrsto drugih r»a protij odmeril l V,, , , (|U1/1U ..,.,|„|,1 ,,,>\.. inut svoja predstavništva tudi v Novi Gorici in v Murski Soboti. delamo notranje nosilne stene, ki niso nosilne. Posebnost teb sten je, da jih je moč vgraditi brez kakršnihkoli zidarskih del (gre za tako imenovano suho montažo) in tuko luhko v klasi-čni ali montažni gradnji iz enega večjega pridobimo več manjših prostorov. Kdor hi se zu kaj takega odločil, lahko montažo prepusti nam. če pa je vešč, imamo navodila oziroma in- štruktažo, z malo iznajdljivosti to- naredi tudi sum. Pravzaprav smo program naredili tuko, du je prilugojen načinu Naredi sum.« Trenutno imajo v Jelovici, kjer pa bodo sedanji program najbrž razvijali še naprej, tri vr- mavčnim polnilcem, trakom in z izravnalno maso, nakar na tako pripravljeno podlago lahko lepimo tapete l'n obdelavi podstrešnih stanovanj, kjer so pol robni elemen ti z naklonom, je moč tipski element ustrezno prilagoditi. Za re- ste elementov tako imenovane polne stene, z. vgrajenimi cevmi z.a inštalacije in z odprtino za vrata. Izdelujejo jih v višini 2470 milimetrov in v dolžinah od 100 do 1200 milimetrov ter v stopnjah po 100 milimetrov, Tako imenovane fazon.sk«> «>l«>m«>nt«> pa izdelujejo v dimenzipih od 20 do 100 milimetrov in v stopnjah po 10 milimetrov. Stenski element je sestavljen iz lesenega okvira, na katerega je na obeh straneh pritrjena mavčna plošča. Vmesni prostor mod ploščama j«> zapolnjen s po lutivtatisko [leno Lleuiente p-moč pri povezovanju poljubno kombinirati po sistemu pero utor, vključiti vanje vrata, stene z instalacijami. Stike mavčnih plosi po montaži obdelamo z, z.anj«> el«>mentov pa )«> dovolj ročna z.ug.i (bsicp rep), električnu ročnu žaga z vidia listom ali pa električna vbodna žuga Kur zadeva podrobnejšo la zlugo pu so vam vedno nu voljo v Jelovici Skofja Lok*. Pokličite luhko tudi po telefonu hm.t, §] 96] internu 3711, kjer boste pn Anionu ErieiUJ ilobili l/M in formacije. Kur /udevu cene, nuj povemo, «lu j«- vgrudiiju cenejša, če s«- je lotite sumi, sicer pu bistveno oziroma nujmunj zu po loviio cenejšu od klasične gradnje. • Skratka, montažne predelne stene so prijetim novost nu našem »gradbenem- tr/iscu in nedvomno rešitev, ki ste jo do zduj iskali uli pu o njej razmišljali Sedem prednosti in darilo /. naročilom in vgradnjo montažnih predelnih sten vam Ji''0' vicu nudi: ves potreben material nu enem mestu - enostaven transport • I - niso potrebnu zidursku delu - suha montaža (kadarkoli) in takojšnja uporabnost prost«""' - majhna teža I dobra toplotna in zvočna izolucija - dobra požarna odpornost q Nagnula pu je: za polovico cenejša izvedba od klasične ^»'k, nje. 'tek, 12. februarja 1988 TE1 7. stran mmmMmGLAS TV SPORED PETEK fy.oo «1.00 rn.4o "*.20 6.35 P* 37.50 8.15 i 45 55 8.00 8.01 B.13 8.19 24 28 30 v!55 ^59 rfl.14 D.20 j-05 'ioo e4.l5 rO.20 12. februar '*.55 8.00 J.30 /00 r ti Tednik Po sledeh napredka Nebeška vrata, američki film Video strani Mozaik, ponovitev Tednika Kljukčeve dogodivščine, 25. del Grizli Adams, 2. del ameriške nadaljevanke Zgodba o Čaršiji, dokumentarna oddaja TV Beograd Risanka Vidco strani Vreme Obzornik Propagandna oddaja TV okno Zrno Propagandna oddaja TV dnevnik Vreme Zrcalo tedna Propagandna oddaja Sever in jug, 20 del ameriške nadaljevanke Propagandna oddaja Sarajevski spomini na Calgarv/, dokumentarna oddaja TV dnevnik Biti tam, ameriški film Video strani Oddajniki II. TV mreže Ljubljana: Namizni tenis TOP 12, vmes propagandne oddaje Video meh, ponovitev 2 oddaje TV dnevnik Koncert simfonikov RTV Ljubljana Samo bedaki in konji, 1. del ameriške humoristične serije TV Zagreb I. program |25 Poročila 30 Otroška oddaja •00 TV v šoli: Promet, Igre s svetlobnimi izvori, 1 Francoščina, Slavko Kolar f]30 Poročila ••35 TVvšoli [30 Poročila £35 TVvšoh i j 30 Poročila ,M0 Risanka "J00 Dober dan J10 Kronika Reke ^30 Otroška oddaia TV Skopje *800 Izobraževalna oddaja J30 TV rozstava MO Številke in črke, kviz JOO TV koledar #10 Risanka TV dnevnik 00 Šefi, serijski film 5b Kvizkoteka 00 TV dnevnik 20 TV dnevnik ■50 Bis nočni program 20 Poročila SOBOTA 13. februar '«5 '15 r» L k Video strani, otroška matineja Radovedni Taček Letalo Pamet je bol|ša kot žamet Morje v lavorju in učenost na žaru • P Voranc: Levji Devžei Soba 405. ponovitev 6 dela otroška oddaie TV Beograd Ta čudoviti notni svet, 5 del odd.■!<• 'v Sarajevo Pisma iz TV klobuka 10.55 »Pa se sliš« ob 80. obletnici P. Šivica, glasbena oddaja 11.25 Omizje: »Bo, če se domenimo!« 13.25 Jubilejna TV teka, 3. oddaja 15.25 Pierre de Coubertin, francoski film 17.10 Sklepni olimpijski pregled z zimskih olimpijskih iger - Sarajevo 1984 18.30 Občan Urban, kratki film 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19 00 Vreme 19.01 Knjiga 19.11 Propagandna odedaja 19.16 TVokno 19 24 Zrno 19.28 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Naš utrip 20.14 Propagandna oddaja 20 20 Kanal 13 - Čohovo (v živo izCerknice) 20 40 Žrebanje 3x3 20 50 Propagandna oddaja 20.55 Zimske olimpijske igre 88, otvoritev 22.45 TV dnevnik 23 00 Vrnitev v Paradiž, 16. del avstralske nadaljevanke 23.45 Video strani Oddajniki II. TV mreže 15.25 Ljubljana: Namizni tenis TOP 12, vmes propagandne oddaje 18.55 Vinodolski zakonik, feljton 19.30 TV dnevnik 20 15 Sever, severozahod, ameriški film 22 30 Jazz na ekranu TV Zagreb I. program 9.00 TV v šoli 10 30 Poročila 13.25 Nočni program, ponovitev 14 55 Kritična točka 15.40 Kapelski kresovi, dramska serija 16.55 Poročila 17.00 TV koledar 17.10 Dallas, ameriška nadaljevanka 18.00 Živeti z naravo, dokumentarna oddaja 18.45 Narodna glasba 19 15 Risanka 19 30 TV dnevnik 20 00 Concertino 20 15 Novičiči z neba, ameriški film 21 50 TV dnevnik 22 05 Nočni program NEDELJA 14. februar 8 20 8 35 900 920 1020 11 10 11 30 1200 13 00 1455 1600 16 20 17 10 1845 18 55 1900 1901 Video strani Grizli Adams, ponovitev 2. dela ameriške nadaljevanke Kanal 13 Čohovo, prenos Živ žav Vrnitev v Paradiž, ponovitev 16 dela avstralske nadaljevanke Kanal 13 čohovo,prenos Domači ansambli ansambel Toneta Kmetca Kmetiiska oddaja TV Novi Sad Kanal 13 Čohovo, prenos Posnetek otvoritve ZOI 88 Kanal 13 čohovo.prenos Kako zelena je bila moja dolina, 1 del ameriške nadaljevanke Pri|atel|čka, ameriški film Risanka Video strani Vreme TV mernik tMk i um Deaet zapovedi |e film sicer ž« starejšega datuma, to-Mm. ki se vedno vleče v kinematogrsfs množice ljudi, čim pojavi To je ameriški svetopisemski spektakel. ki ga je •nel Cecil B De Mille s Charltonom Hestonom. Yulom JjVberjem, Anne Baxter in Edvvardom Robinsonom v glav-2* vlogah V n|em nastopa 25 000 statistov Poznane sveto-rtrriske zgodbe so posnete v krajih, ki pri omenja sveto pi-Pjk>, osebe iz posameznih zgodb so zanimivo predstavlje-^ l'redvsem pa so nepozabni množični prizori iz filma L^VerJetnl Malcolm govori o dvajsetletnem fantu, ki v ne-Vh smislu nikoli nI uspel odrasti, medtem ko je bil po drugi eHni pravi tebnlčni geni) Njegova podnajemnika, lopov in l*tennsko razpoložena in praktična ljubica, poskrbita zanj. I^tn na|več|ih problemov Malcoma je denar In tako se ts ?*lni trio odloči, da oropa banko s pomočjo robotiziranih rjbeinikov Vrhunec tehnološkega napredka in smeha Ro-rSev nihče ne uspe ujeti In v dalnji Lizboni uživajo FIlm je ^tu i9Hb priiiel H .iv.ti.ilskih oskar|ev !S ata, socialistični kulak je domača komedija, posneta P *cenari|u Toneta Partljiča Zgodba je pri nas poznana, saj JSda ni Slovenca, ki bi je ne gledal v gledališču aH na tele-r*'l' t Mm daje zgodbi seveda širše razsežnosti, večje mož P*W prikaza naših prvih povojnih let. razlastitve velikih kme-'»/delitev zeml|e med bajtarje In potem pride tisti nera-Urt1||ivi. strašni informbiro, ki vse skupaj zvrne na glavo 19 20 TVokno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 Vuk Karadžić, 15. del nadaljevanke TV Beograd 21.15 Propagandna oddaja 21 20 ZOI 88 - Olimpijski studio, Zdravo 21.25 Skoki 70 m 00.00 Dnevni pregled 00.30 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 8 55 Poročila 9.00 Oddaja za JLA in Paragua, kubanski film 12 00 Anglunipe, oddaja v romščini 12.15 Nekaj domačih popevk 12.30 Domači ansambli: ansambel Tonija Hervola 13.00 Pod lipo, skupna oddaja TV Skopje in TV Ljubljana 14.00 Moji, tvoji, najini, ameriški film 15.45 Finale ženskega košarkarskega pokala, vključitev v prenos 17.05 ZOI 88: Olimpijski studio 17.20 Dnevni pregled 17.55 Tek 10km(Ž) 19.25 Smuk(M) 20.20 Sprijenčeva smrt, francoski film 22.15 Večer kraljevega baleta iz Londona PONEDELJEK ' , _15. februar 10 00 Zrcalo tedna 10.15 Naš utrip 10.30 Nebesa lahko počakajo, ameriški film 16.20 Video strani, Mozaik, ponovitev 16.35 Zrcalo tedna 16.50 Naš utrip 17 05 Radovedni Taček: Pisma 17.20 ZOI 88 - dnevni pregled 17.50 Soba 405, 7 del beograjske serije 18.15 Boj za obstanek: Škurhova pesem 18 45 Risanka 18.55 Video strani 19 00 Vreme 19 01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 Mistralova hči, 7. del ameriške nadaljevanke 21.00 Propagandna oddaja 21.05 Aktualno: v skupne naložbe na nov način 21.45 TV dnevnik 22.00 ZOI 88 - dnevni pregled 22.30 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 17.00 ZOI 88 - olimpijski studio, Pod drobnogledom - skoki 70 m 17.20 Živalski svet: Dotik metuljev 17.50 ZOI 88: Olimpijski studio -tek 30km(M) 20.30 Ernest Hemingvvav in Otočje v zalivskem toku, ameriški film TOREK 16. februar 10.00 Poklicno usmerjanje: Poklici v metalurgiji, tekstilni industriji in papirni industriji 15.45 Video strani 16.00 Mozaik - šolska TV ponovitev 17.00 Pamet je boljša kot žamet 17.05 ZOI 88 - olimpijski studio 17.15 Dnevni pregled 17.45 Periskop 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 Dopust, drama TV Ljubljana 21.20 Propagandna oddaja 21.25 Osmi dan, oddaja o kulturi 22.05 TV dnevnik 22.20 Video godba .23.05 ZOI 88 - dnevni pregled 23.35 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 18.00 Športni prenos 20.00 Obiskujemo slovenske muzeje in galerije: Muzej neevropskih kultur Goričane 20.40 Žrebanje lota 20.45 Pust je pust, kratki film 20.55 Festival glasbe južne Amerike in Iberijskega polotoka SREDA 17. februar 17.10 17.30 TV dnevnik Mostovi 10.00 Dopust, ponovitev drame 11.15 Osmi dan, oddaja o kulturi 11.55 Mostovi 15.45 Video strani, Mozaik, ponovitev 16.00 Osmi dan, oddaja o kulturi 16.40 Mostovi 17.10 ZOI 88 - olimpijski studio 17.20 Dnevni pregled 17.50 Z besedo in sliko: Tillove dogodivščine 18.10 Pokaži mi, kako, izobraževalna oddaja TV Beograd 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 Kalemegdanska razmišljanja, skupna oddaja TV Ljubljana in Madžarska TV 21.10 ZOI 88 - olimpijski studio 21.25 Skoki 90 m ekipno 00.05 Dnevni pregled 00.35 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 17.45 ZOI 88: olimpijski studio 17.55 Tek 5km(Ž) 18.55 Umetnostno drsanje - pari prosto 20.00 Alpe Jadran 20.30 Film tedna: Nekaj dni iz življenja Oblomova, sovjetski film ČETRTEK 18. februar 10.00 Mozaik - Poklicno usmerjanje: miličnik, 11.00 15.35 15.50 16.15 18.30 19.00 19.01 19.13 19.18 19.22 19.30 19.55 19.59 20.05 21 05 Psihologija: mladostnik - na poti k odraslosti Bila sem nevesta po pošti, ameriški film Video strani ZOI 88 - olimpijski studio, Pod drobnogledom - skoki ekipno Hokej - SZ : ZDA Dnevni pregled Vreme Obzornik TVokno Zrno Propagandna oddaja TV dnevnik Vreme Propagandna oddaja Tednik Propagandna oddaja 21.10 Na robu teme, 5. del angleške nadaljevanke 22.00 ZOI 88 - dnevni pregled 22.30 Propagandna oddaja 22.35 TV dnevnik 22.50 Jubilejna tevetoka - 7. oddaja 00.20 Video strani Oddajniki II. TV mreže 16.50 Mozaik - šolska TV, ponovitev 17.50 Zvezdica zaspanka, 1. del 18.15 Glasbeni ropot 19.00 ZOI 88 - olimpijski studio 19.20 Smuk(Ž) 20.30 Košarka PEP Partizan : Tracer, prenos 21.55 Peter's pop shovv Nedelja, 14. februarja 9.00 Napoved programa — EP in melodije za vas 10.00 Iz zgodovine naših krajev - Področje dela gorenjske ekološke službe 11.00 Novice in dogodki — Minute za šport in rekreacijo — Zdravstveni nasveti 12.00 Čestitke in pozdravi Torek, 16. februarja 16.00 Napoved programa - EP in melodije za vas 17.00 Minute za šport in rekreacijo - Obolevnost dihal otrok v Šk. Loki — Med upokojenci v Železnikih 18.00 Novice in dogodki - Gospodarski komentar - Zgodba iz radijske skrinjice 19.00 Napoved programa za četrtek Sreda. 17. februarja 16.00 Napoved programa - EP - obvestila - gost oddaje 17.00 Glasbena lestvica Četrtek, 18. februarja 16.00 Napoved programa - EP - Kotiček za znanje in nagrado 17 00 Minute za šport in rekreacijo - Cicibanova ura za starše in otroke 18.00 Novice in dogodki - Analiza onesnaženosti zraka na Trati 19.00 Napoved programa za nedeljo RADIO PETEK, 12. februarja: Prvi program 4 30 - 8 00 Jutranji program — glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Mladina poje - 9 05 Glasbena matineja -10 05 Rezervirano za... - 11.05 Karneval in simfonija — 12.10 Pod domačo marelo - 12.30 Kmetijski nasveti - 12 40 Iz glasbene tradicije Jugoslovan skih narodov in narodnosti — 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13 30 Od melo dije do melodije - 14 05 Govori mo angleško - 14.35-15.25 Po poldanski mozaik - 15.30 Do godki in odmevi - 15 55 Zaba vna glasba - 1600 Vrtiljak želja in EP - 17 00 Studio ob 17 00 -18.00 Minute z Alpskim kvinte tom - 18 15 Gremo v kino -19 00 Radijski dnevnik - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19 35 Lahko noč, otroci - 19.45 Pojemo in godemo 20.00 Mla di mostovi 20 30 23 00 Slo vencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - 00.05 - 4.30 Nočni program SOBOTA. 13. februarja: Prvi program 4 30-800 Jutranji program — glasba - 8.05 Pionirski tednik -9 35 Danes smo izbrali - 10.05 Sobotna matineja - 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom - 11.20 Minute za staro glasbo - 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 12.30 Kmetijski nasveti - 14.05 Glasbena panorama - 15 10-15.35 Popol danski mozaik - 16.00 Vrtiljak - 16 30 S poti po Jugoslaviji -17 00 Studio ob 17.00 - 18.30 S knjižnega trga - 1945 Minute z ansamblom Zeleni val - 20.00 Radio na obisku - 22.20 Od tod do polnoči - 23.05 Literarni nokturno - 00.05.5 - 5.00 Nočni program - glasba NEDELJA. 14. februarja: Prvi program 5 00 - 8 00 Jutranji program -glasba - 805 Radijska igra za otroke - 9 05 Še pomnite, tova riši? - 10.05 Nedeliska matineja - 11.00-17.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 15.30 Poročila - 17.05 Nedeljska reportaža - 17.30 Pojo amaterski zbori - 18.00 Zabavna radijska igra - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna — 00.05 — 4.30 Nočni program — glasba PONEDELJEK, 15. februarja: Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8 05 Glasbena lepljen ka — 8.40 Naučimo se novo pesmico - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Tekoča repriza - 11.05 Izbrali smo - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Ponedeljkov križemkraž - 15.30 Dogodki in odmevi - 16 00 Vrtiljak želja -17 00 Studio ob 17 00 + glasba - 18 25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -20.00 Nekaj novejših posnetkov komornega zbora - 21.05 Zaplešite z nami - 22.30 - 24 00 Zimzelene melodije - 00.05-4 30 Nočni program - glasba TOREK, 16. februarja: Prvi program 4.30 - 8 00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce — 9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Nenavadni pogovori - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.00 Iz na ših krajev - 14.05 V korak z mladimi - 14.35-15.25 Popoldanski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi - 17 00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Sotočja -19.25 Obvestila in zabavna glas ba — 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21 05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22 30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - 23 15 Operetna glasba - 00.05 - 4 30 Nočni program - glasba SREDA, 17. februarja: Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program -glasba - 8 30 Instrumenti se vi stijo - 9.05 Glasbena matineja - 1005 Rezervirano za... — 11 05 Danes smo izbrali - 12.10 Pod domačo marelo - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 1405 Mehurčki -14.45 —15.25 Popoldanski mozaik — 15.30 Dogodki in odmevi — 17 00 Studio ob 17.00 - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -20.00 Koncert za besedo - Prešeren - 21.05 Iz oper slovenskih skladateljev - 22 25 Iz našib sporedov — 23.05 Literarni nokturno - 00.05 - 4.30 Nočni program ČETRTEK, 18. februarja: Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.35 Koncert za mlade poslušalce - 9.05 Glasbena matineja — 10.05 Rezervirano za -12.10 Pojemo in godemo — 13.30 Od melodije do melodije — 14.05 Enajsta šola — 14.45-15 25 Popoldanski mozaik - 15.55 Zabavna glasba -16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Stu dio ob 17.00 - 18.15 Jezikovni pogovori - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.05 Literarni večer - 22.30 Ve černa podoknica - 23.05 Lite rarni večer - 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba UM KRANJ CENTER 12. februarja: amer barv vojni film PEKLENSKO TABORIŠČE ob 16 . 18 in 20 uri 13. februar ja: amer barv vojni film PE KLENSKO TABORIŠČE ob 16 in 20. uri, amer barv film DESET ZAPOVEDI I ob 18 uri, prem. amer barv thrill UJETNICE BE TONSKE DŽUNGLE ob 22 uri 14. februarja: hongkon barv. karate film PING IN POING ob 10 uri, amer barv voi film PEKLEN SKO TABORIŠČE ob 15 uri, amer barv film DESET ZAPO VEDI I ob 17 in 19 uri, prem slov. barv filma MOJ ATA, SO CIALISTIČNI KULAK ob 21 uri 15. februarja: prem. avstral. barv fant komed NEVERJETNI MALCOLM ob 16 , 18 in 20 uri 16 februarja: avstral barv fant komed NEVERJETNI MAL COLM ob 16 , 18 in 20 url 17. fe bruarja: slov barv film MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK ob 16 in 18 uri. amer barv ljub dramo MOJA AFRIKA ob 20 uri 18 februarja: slov barv film MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KU LAK ob 16 , 18 In 20 uri KRANJ STORŽIČ 12. februarja: amer izrael barv komed PEKOČA PAPRIKA ob 16. 18 m 20 un 13 februarja umer barv krim film NOČNI MAŠČEVALEC ob 16.. 18 in 20 uri 14. februarja: amer barv film katas ZNAMENJF ZA NE VARNOST ob 14 uri, amer izra el barv komed PEKQČA PA PRIKA ob 16 m 18 uri, prem nem barv erot filma ZALJU BLJENA MELODY ob 20 uri 15. februarja: nem barv erot film ZALJUBLJENA MELODY ob 16 . 18 in 20 uri (Film ni primeren za otroke') 16. februarja: nem barv erot film ZALJUBLJENA MELODY ob 16, 18 in 20 uri (Film ni primeren za otroke!) 17 februarja: amer barv krmi film ZANKA ob 16, 18 in 20 uri 18 februarja: amer barv akni Mm ČRNI MESEC ob 18 . 18 in 20 uri ŽELEZAR 12. februarja: prem. ital. barv. vvest. filma TEX VILLER ob 16 uri, nem barv erot. film VROČE NOČI JOSEFINE MUTZENBAC HER ob 18 in 20 uri (Film za otroke prepovedan!) 13. februar ja: ital barv vvest film TEX VILLER ob 16 uri, nem barv erot. film VROČE NOČI JOSEFINE MUTZENBACHER ob 18 in 20 uri (Film za otroke prepovedani) 14. februarja: amer barv krim film ZANKA ob 16 uri, nem barv erot film VROČE NOČI JOSEFINE MUTZENBACHER ob 18 in 20 un (Film za otroke pre povedan!) 15. februarja: ital. barv vvest film TEX VILLER ob 16. 18 in 20 uri 16. februarja: amer barv film DESET ZAPO VED) I ob 16 . 18 in 20 uri 17. februarja: jug barv voini film TABORIŠČE NIŠ ob 16 in 18. uri, nem barv erot film ZALJU BLJENA MELODY ob 20 ur. (Film ni primeren za otroke!) 18. februarja: hongkon barv karate film PING IN POING ob 16 uri, nem barv erot film ZALJU BLJENA MELODY ob 18 in 20 uri (Film ni primeren za otroke!) DOM KAMNIK 12 januarja kinopredstava od pade 13 februarja: hongkon barv karate film PING IN POING ob 18 uri, avstral barv fant kom NEVERJETNI MALCOLM ob 18 in 20 uri, prem slov barv filma MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK ob 22 un 14. februarja: avstral barv fant kom NEVER JETNI MALCOLM ob 15 in 17 uri, ital barv erot film KALIGU LOVE SUŽNJE ob 19 uri (Film ni primeren za otroke!), prem amer barv thrill filma UJETNI CE BETONSKE DŽUNGLE ob 21 un 16. februarja: slov barv film MOJ ATA. SOCIALISTIČNI KU LAK ob 18 in 20 uri 16. februar ja: slov barv film MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK ob 18 uri, amer barv ljub drama MO JA AFRIKA ob 20 uri 17. febru arja kinopredstava odpadel 18 februarja: amer barv film Dt SET ZAPOVEDI I ob 18 in 20 un TRŽIČ 12. februarja: amer barv film DESET ZAPOVEDI II ob 17. in 19 uri 13. februarja: amer barv film katast ZNAMENJE ZA NEVARNOST ob 16 uri, prem ital. ljub drame NOČI GOSPE SIMO NE ob 18. in 20 uri, prem amer. barv. akcij, filma THRASHIN ob 22. uri 14. februarja: amer barv. akcij film THRASHIN ob 15 uri, ital barv ljub drama NOČI GO SPE SIMONE ob 17 in 19 uri, amer. fant pust film ČAROVNI Cl - DVOJČICI IZ LEMURIJA ob 21. uri 15. februarja: amer fant pust film ČAROVNICI DVOJČICI IZ LEMURIJA ob 17. in 19. uri 16. februarja: amer. izrael barv erot komed. PEKOČA PAPRIKA ob 17 in 19 un 17. februarja kinopredstava odpade! 18. februarja: amer barv krim. film ZANKA ob 17 uri, amer barv ljub drama MOJA AFRIKA ob 19 uri KRANJSKA GORA GOZD ob 17 uri, amer. barv. krim film NOČNI MAŠČEVALEC ob 19. un 18. februarja: amer barv. thrill. UJETNICE BETONSKE DŽUNGLE ob 19. uri _DUPLICA_ 13. februarja: jug. barv vojni film TABORIŠČE NIŠ ob 20 uri 14. februarja: amer barv. akcij film ČRNI MESEC ob 18. in 20. uri 17. februarja: amer. barv thrill. UJETNICE BETONSKE DŽUNGLE ob 20. uri 18. februar ja: nem barv erot. film VROČE NOČI JOSEFINE MUTZENBAC HER ob 20. uri (Film ni primeren za otroke!) DOVJE 12. februarja, avstral barv fant komed NEVERJETNI MAL COLM ob 17 in 19 uri 16. febru arja: amer barv akcij film ČRNI MESEC ob 17 uri, nem barv erot film VROČE NOČI JOSEFI NE MUTZENBACHER ob 19 un KOMENDA 14 februarja: franc. barv akcij krim film PLAVI PEKEL ob 19. POUANE 14. februarja: amer kom BO GOVI SO PADLI NA GLAVO ob 17 uri 16. februarja: amer. trill ANGEL ALI PROSTITUTKA ob 19. uri ŽELEZNIKI 12. februarja: amer barv thrill UJETNICE BETONSKE DŽUN GLE ob 19 uri _LAZE_ 12. februarja: franc. barv akcij, kom film PLAVI PEKEL ob 19 _ĆEŠNJICA_ 1? februarju ti barv ljub dra ma NOČI GOSPE SIMONE ob 20 uri (Film ni primeren za otro kel) MEDVODE 13. februarja: amer barv akcij film ČRNI MESEC ob 18 uri, amer barv film MOJA AFRIKA ob 20 un 14. februarja: amer. |ug barv risani film ČUDEŽNI 13. februarja: amer komed CE NA LJUBEZNI ob 20 un 14 fe bruarja: fran akcij film AS ASOV ob 18 in 20. un 17. februarja: amer kom BOGOVI SO PADLI NA GLAVO ob 20 uri SKOFJA LOKA 12. februarja: amer voj film PLATOON - VOD SMRTI ob 18 in 20 uri 13. februarja: amer VOJ film PLATOON - VOD SMRTI ob 18 in 20 uri 14. febru arja: amer voj. film PLATOON VOD SMRTI ob 18 in 20. uri 16. februarja: niz glas film VE LEMESTNI ROCKERJI ob 20 un 17. februarja: niz. glas. film VE LEMESTNI ROCKERJI ob 18 in 20 uri 18. februarja: amer thrill. ANGEL ALI PROSTITUTKA ob 20 uri ŽIRI 13. februarja: angl spekt POT V INDIJO ob 20 uri 14. februarja: amer akcij film YOUNG BLO OD JEZNI DEČEK ob 17 10. uri 14. februarja: ital. akcij, komed PAZI, DA NE BO GUŽVE ob 10. in 20. uri RADOVUICA 12. februarja: amer. barv. voj. film PLATOON - VOD SMRTI ob 18. in 20. uri 13. februarja: angl. barv akcij, film BMX BANDITI ob 18 uri, zah.nem barv erot. film VROČE NOČI JOŽEFI NE MUTZENBACHER ob 20 uri 14. februarja: amer barv. vojni film PLATOON - VOD SMRTI ob 18. in 20. uri 15. februarja: zah. nemš barv. erot. film VRO ČE NOČI JOZEFINE MUTZEN BACHER ob 20 uri 16. februarja: amer barv voj film PLATOON - VOD SMRTI ob 20 uri 17. februarja: zah nem barv. erot. film VROČE NOČI JOZEFINE MUTZENBACHER ob 20. uri 18. februarja: jap. barv film ZAPE UEVANJE ob 20 uri BLED 12. februarja: amer. barv. film SILKVVOOD ob 20 uri 13. februarja: ital barv pust film TATOVI ZLATE KOBRE ob 18 uri, amer. barv voj. film PLATOON - VOD SMRTI ob 20 uri 14. februarja: amer barv krim film MAŠČEVALEC IZ MIAMIJA ob 18 uri, amer barv. film SILK vVOOD ob 20 uri 15. februarja; angl barv akcij film BMX BANDITI ob 20. uri 16. februarja: zah. nem barv erot film VROČE NOČI JOZEFINE MUTZENBACHER ob 20 uri 17. februarja: amer barv. voj. film PLATOON - VOD SMRTI ob 20 uri 18. februarja: zah. nem barv erot. film VROČE NOČI JOZEFINE MUTZENBAC HER ob 20 uri BOHINJ BOH. BISTRICA 13. februarja: amer barv. film SILKVVOOD ob 20 uri 14. februarja: ital barv pust film TATOVI ZLATE KOBRE ob 18 in 20 uri 18. februarja: amer barv voj film PLATOON - VOD SMRTI ob 18 in 20 uri xxxxxxxxxx O položaju našega turističnega gospodarstva, zavorah in možnostih Turizem se začne in konča pri ljudeh Ljubljana, 8. februarja — Ko zadnji dve, tri leta, govorimo in pišemo o našem turizmu, predvsem pa, ko delamo načrte nadaljnjega razvoja in s tem povezanega zaslužka te gospodarske panoge,-vedno znova ugotavljamo, da nam tako načrti, kot tudi zaslužek, drsijo iz rok. Kljub velikim naravnim možnostim nam zmanjkuje volje in denarja za razvoj; turizem, kot gospodarska panoga, za katero tudi strokovnjaki trdijo, da bi lahko reševala naše sedanje težke razmere, pa ostaja brez potrebnih spodbud. O vsem tem smo se pogovarjali s predsednico republiškega komiteja za turizem in gostinstvo, Milico Mitičevo. Tri zavore turizma Načrti našega turističnega razvoja predvidevajo marsikaj. Marsikaj v naši zakonodaji pa za sedaj to še omejuje. Kaj je pri tem najpomembnejše? »Formalno je strategija o razvoju turizma sprejeta in je tudi načelno opredelila smeri razvoja, vendar pa ni stvari tako daleč konkretizirala, da bi organizacije združenega dela v njej lahko videle, kako naprej. V združenem delu nihče ne ve, kakšnih bonitet bo v razvoju deležen. Kar se zakonodaje tiče, pa bi rekla, da je v tem trenutku še vedno tečaj tisti, ki bi našo dejavnost, kot neto turističnega izvoznika, moral potegniti naprej. Mi kot neto devizni izvozniki vedno igramo na realni tečaj dinarja. Tistemu, ki enako izvaža, kot uvaža, tistemu to nič ne pomeni. Nam pa ogromno. To bi nam pri dohodku največ pomenilo, ko pa imamo dohodek, pa je v trenutku na neki način rešen tudi razvoj dejavnosti. Problem realnega tečaja je predvsem v sezoni, ko se ga, na žalost, najmanj držimo. Navadno ga popravljamo izven sezone, s tem pa nas v sezoni konkurenčnost, ne glede na to, o kakšni kvaliteti naše turistične ponudbe govorimo, vedno »bije«. Kakšni pa so razlogi, da za turistično gospodarstvo še vedno ne veljajo spodbude, kot za ostale izvozne panoge? »Če bi realni tečaj odigral svojo vlogo, nam spodbude za premagovanje različnih barier ne rabijo. Vendar pa se vedno razburjamo, da nas pri spodbudah že tretje leto ne obravnavajo enakopravno z izvozniki blaga. Tako smo po predlogu sedanjih stimulacij, ker odlok še ni sprejet, z blagom dosti izenačeni pri izvozu. Mi pa iz nerazumljivih razlogov, poudarjam, iz nerazumljivih razlogov, nimamo stimulacij, kot je predlog za pretežne izvoznike, kot je predlog za neto devizni izvoz.« Zaradi tega se v razvoj našega turizma vedno manj vlaga, vedno manj je novih investicij. »Tretje leto, zaradi devizne zakonodaje, ne najdemo nobenega, ki bi zaradi motivacije zaslužka deviz, vlagal v turizem. Ker ni te motivacije, pa se ves razvoj po letu 1985 prak tično ustavlja. Kar je bilo narejenega v letu 1986 in lani, so zapoznele akcije investiranja še iz leta 1985. Tako kot je me ni poznano, tudi v sosednji Hr vaški ta trenutek začenjajo samo s hotelom kapacitete 300 ležišč, vse ostalo pa čaka spod-budnejših pogojev za razvoj.« Za tujce nezanimiva sovlaganja V zadnjem času pogosto vidimo možnost za nove naložbe s pomočjo tujih vlaganj. Kako daleč je pri tem turistično gospodarstvo? »Vem, da se na stotine ljudi pogovarja s tujci o sovlaganjih v naš turizem. Edino podpisa no pogodbo, po zagotovilih mojega črnogorskega sodelavca, pa imajo s francoskim partner jem o sovlaganjih v Crnogor skem primorju. Jaz pa bi rekla, da raje počakajmo, če bo tudi ta realizirana. Tujci v tem trenutku vlagajo v Jugoslavijo le tam, kjer so to neke, lahko bi rekla, premične zadeve, na primer ladje, helikopterske linije, ki jih lahko »potegnejo nazaj«. Mislim, da pa ni treba, da razlagamo zakaj. Realnejšo možnost vidim pri sodelovanju s tujimi partnerji pri zakupu kapacitet, kjer tujci vidijo večjo varnost, kot če vlagajo v premoženje. Z denarjem vnaprejšnjega zakupa tujcev za več let, pa bi si organizacija pomagala pri lastnem deležu za novo investicijo. Prvi pogovori o takšnih zakupih so v naših zdraviliščih.« Zakon o tujih vlaganjih naj bi se kmalu spremenil. »Po mojih informacijah, predlagane spremembe ne zadoščajo osnovnim pomislekom tujcev. Zakon je v postopku, mislim pa, da bomo morali nekatere stvari pri sebi še razčistiti. Predvsem, kako dati večjo varnost tujcu in tudi možnost pri odločanju o investiciji. Kot pa vem, spremembe še ne peljejo v to smer.« Zelena luč za pobude zasebnikov Več možnosti za vključevanje v turizem pa bo po novem obrtnem zakonu menda danih zasebnikom? »Mislim, da bo zasebnikom z novim obrtnim zakonom odprto vse, vse dejavnosti in vsi poklici, razen tistih, ki jih bomo posebej predlagali, da se ne odprejo. Torej zelena luč za vse, razen izjem.« Novost, kjer se v turizmu uveljavljajo tudi zasebniki, so turistične agencije. Kakšna mislite, da je njihova vloga? »Mislim, da bomo to področje z novim obrtnim zakonom, prosto odprli, stvar pa je seveda na občinskih skupščinah, koga in kakšno dejavnost bodo podpirale. Z mojega mesta mo ramo poudariti, da teh zasebnih agencij ne bi smeli videti samo v tipičnem posredova nju, ampak predvsem na področju, kjer velike agencije težje delujejo. To je na primer prodaja kmečkega turizma, ki nam pri velikih agencijah šepa, to je prodaja zasebnih sob, to je ponujanje programov, ki se jih drugi ne lotujejo. Veliko je različnih možnosti, na pri mer programi jamarjev, programi za kanuiste, planince, in še marsikaj. Tu je potrebno vložiti več dela, delati s posa meznimi gosti. In še nekaj. Za sebne agente vidim, da bodo pomagali gostu, ki že pride v kraj« Na Gorenjskem so največji problem domači kadri V zadnjem času ste se večkrat pogovarjali k gorenjskimi turističnimi delavci, /. direktorji hotelov in nuvadno je bilo slišati več tarnanja kot hvale I dobrimi rezultati turizma. Po drugi strani pa se je prav na Gorenjskem v zadnjih dveh letih največ investiralo, odprlo ;o pati. Ce- največ novih turističnih objektov, največ hotelov. »Največja težava pri razvoju turizma na Gorenjskem so domači kadri, ki se raje zaposlujejo v industriji in drugih dejavnostih, saj imajo povsod dosti možnosti. Res je, da je v lanskem letu zraslo največ novih ležišč prav na Gorenjskem, vendar pa so nas ti novi objekti kadrovsko močno stresli. Tako na primer v Petrolovem hotelu Gozd Martuljek nikakor ne morejo dobiti kadrov v bližnji okolici. Celo na nek način odvečni kadri v industriji nočejo v turizem, čeprav vemo za težave Iskrine tovarne na Blejski Dobravi, čeprav vemo za težave jeseniških tovarn. Glar vni vzrok je, to pa je povsod po Sloveniji, delovni čas, delo ob praznikih in nedeljah, ne pa osebni dohodek. Dokler je socialna varnost in možnost zaposlitve od šestih do dveh, tudi za ceno manjše plače — spet mislim na Blejsko Dobravo — toliko časa kadrov v našo nogo ne bomo mogli dobiti, prav je razveseljiv podatek blejske gostinske šole, da imajo veliko domačih dijakov, pa se večina teh kasneje porazgubi po obratih družbene prehrane delovnih organizacij ali pa v industriji in druge panoge. Če primerjamo Gorenjsko z drugimi področji, lahko rečemo, da so največji napredek naredili v naših zdraviliščih. Trdim pa, da samo zaradi kadrov, ki jih lahko dobijo zato, ker imajo ti veliko manj možnosti, da bi se zaposlili drugje, ker druge industrije skoraj ni. Kakor koli obrnemo lahko ugotovimo, da kadri rešujejo vse, da niso največji problem sredstva, temveč kadri Začetek in konec v turizmu so domači ljudje.« Prav težave s kadri ovirajo uspešno delo novih hotelov. »Na Gorenjskem je v zadnjem času zraslo nekaj ros lepih novih hotelov, toda tako Kompas v Ribnem, kot sedaj Potrolov hotel v Gozd Mart ulj ku, sta se najprej spopadla s problemom kadrov. Mislim, da so tudi v Bohinju /. velikimi lastnimi napori zgradili Alpe tourove apartmaje Triglav. Kar pa je v zadnjem času zlasti pohvalno v Bohinju, pa je usmeritev v to, da je treba čim več domačinov zaposliti v turizmu, jim dati tudi možnost dodatnega zaslužka, zaposlo vati pa čim manj sezonske de lovne sile, ki ne živi s krajem. Če bo to res uspelo, se nimamo rasa bati. Treba je namreč za posliti domače ljudi, ki v turi/, mu vidjo ekonomsko motivu i jo Ker to, da je nekdo ljubitelj le dejav nosti, od lega ni pravih rezultatov. Da kraj živi | turi/ mom morajo biti ljudje tudi ekonomsko motivirani.« Dostikrat se oziramo čez mejo in gledamo, kako uspeva turi/cm na sosednjem Koroškem, kako uspevajo majhni penzioni. Hi bila tudi za Gorenjsko to nova možnost, ki hi pritegnila ljudi in pomenila hitrejši razvoj? »Mislim, da gorenjski prostor velikih novih objektov ne presene več Zato se veliko tru dimo, da bi na prostih lokacijah, na mestih propadajočih starih objektov, ponudili prostor zasebnemu sektorju. Manjši objekti so namreč v družbenem sektorju težko ob vladljivi, lažje z njimi upravlja družina s pomočjo v glavni se zoni. Če ima pravo informaci jo, je nekje v Kranjski gori že danih šest ali osem lokacij za zasebne pen/ione, podobno se trudijo tudi v Radovljici. Ven dur pa se še prepogosto najde jo različne oVire, ki so mnogokrat neupravičene.« V. Stanovnik Kakšna bo usoda Brda, gradu Strmola, vile Bistrice nadj Nobena država ni brea ocenjevati, koliko jih i Stane Dovgan, šef protokola SR Slovenije: Zmotno je prepričanje, da vs< sloni na proračunu 1 »Vsaka država rabi protokolarne objekte, tudi Jugoslavija in Slovenija, vendar je treba sproti ocenjevati, koliko jih potrebujemo in kakšne. Mednarodna dejavnost Jugoslavije se je po drugi vojni stalno stopnjevala in je doživela vrhunec v šestdesetih in sedemdesetih letih, to je v času ustvarjanja in utrjevanja neuvrščenega gibanja, v katerem je naša država imela in še ima pomembno vlogo. K nam so prihajali državniki in delegacije z vsega sveta, nekatere tudi z zelo številnim spremstvom, za katere je bilo treba tudi zagotoviti spodobno bivanje. Pri tem se je bilo treba prilagajati zahtevam tujih državnikov in delegacije z vsega sveta, nekatere tudi /. zelo številnim spremstvom, za katere je bilo treba tudi zagotoviti spodobno bivanje. Pri tem se je bilo treba prilagajati zahtevam tujih državnikov, te zahteve pu so bile tudi varnostne nurave. To je bil glavni razlog, da smo se v sedemdesetih letih odloeili za širjenje kompleksa Krdo.« je dejal Stane Dovgan, šef slovenskega protokola. »Gre za območje najslabše zemlje na Gorenjskem, za zemljo, ki ni primerna za obdelavo. Verjetno bi ravnali drugače, če bi bilo Brdo na /abni-skem polju ali nekje na Pokljuki, kjer so bogati gozdovi s kakovostnim lesom.« • Tovariš Dovgan, ljudje ugibajo, kako velik je kompleks Brdo. Hodijo na Kal išče in štejejo jezerca, vikende... Nam lahko poveste osnovne podatke! »Brdo obsega približno 480 hektarov zemljišč V njem je dvanajst jezer — dve sta bili na-rejeni že prej, ostala po zadnji širitvi. Vsa smo uredili v nekd.i njih močvirjih, v vseh so tudi idealni pogoji za gojenje rib. Na leto jih bo možno zrediti okrog, tristo ton. Tisto. k.u ljudje vidijo ob jezerih izza ograje, niso vi kendi. temveč navadne barake za shranjevanj«' hrane za rib*, orodja, soli... Na območju Brda sta tudi dve koei z vsem potreb nun za pripravo ohedka. Tu ne gre za nobeno skrivnost, koči je že videlo m v njih bilo veliko go renjskih poslovnih ljudi. V osrednjem delu protokolarnega objekta so graščina Brdo, hotel Kokra, cvetličarna (vrtnarija), hipodrom s kasaško stezo in rej-ni center z okrog 70 čistokrvnimi konji« • llipodioiii je slabo izrabljen, na njem je vsako leto le ena prireditev, spominska dirka maršala Tita. »Hipodrom smo gradili racionalno, s skrajnim varčevanjem. Betonske pragove, ki jih je železniško gospodarstvo zmetalo s tirov, smo uporabili za tribune; gradbenega podjetja pa so nam navozila material, ki bi ga sicer morala voziti še dlje, kot je Brdo. Strinjam se, da bi lahko bili na hipodromu več prireditev, vendar se nam to splača in za to tudi nimamo dovolj ljudi. Eno takšno prireditev, kot je septembrska, bi še lahko organizirali, več ne. Bodoča delovna organizacija bo morala razmišljati tudi o tem, kako bi tekmovališče bolje izrabila (konjeniške stave, mednarodna tekmovanja...). 0 Ko smo že pri konjih: konjeniški klub Kranj je ponujal roko hrdskemu klubu, vendar za zdaj do sodelovanju še ni prišlo. Zakaj? »To v prihodnosti ni izključeno, vendar pa je treba povedati, da kranjski klub razvija jahalni šport, brdski pa kasaškega. Na Brdu imamo hipodrom za kasa ška tekmovanja, nimamo pa jahalne steze. Za ograjo brdskega kompleksa je glede na velikost zemljišč maksimalno število divjadi, ki hoče mir, zato tudi ne bi bilo sprejemljivo, da bi I konji jahali povsod po parku. Očitki, da je brdski konjeniški klub zaprt, so neresnični. V klub se lahko včlani vsak — vi, če hočete, jutri, kadarkoli. Naj bo to tudi poziv vsem gorenjskim fan toni m dekletom, ki ze imajo nekaj znanja in izkušenj s konji in se navdušujejo zu kasaški šport, naj se nam oglasijo V vodstvu kluba smo že razmišljali celo o javnem razpisu. • Kakšno je stanje brdskih gozdov? Sliši se namreč vse mogoče. »Prvo, kar je treba omeniti, je to, da n«' gre za gozdove, temveč za gmajno, za slabši les Vihar in žledolom sta nam naredila ve liko škode, vendar smo vse pos pravili Nekatere jase smo po gozdih, druge spremenili v pas ruke oz travnike (za krmo divjadi), • Okoliški kmetje se se niso potolažili od zadnje širitve Brda. Kako so urejena razmerja s prejšnjimi lastniki? »Doma sem s kmetov in dobro vem, kaj kmetu pomeni zemlja Ne le zaslužek, tu gre tudi za čustveno navezanost. V začetku, ko lastniška razmerja še niso bila urejena, je bilo precej težav;' največkrat zato, ker tuji držav niki m kmetje iz takšnih ali dru gačnih razlogov niso mogli biti naenkrat v kompleksu Brdo Kot vem, je zdaj lastništvo ra zen v enem primeru rešeno. Kmetje so za zemljo, kt jim je ostala za ograjo, dobili enako vredno zamenjavo, lahko prodali ali celo zamenjali delovalna zemljišča.« • V prejšnji številki skega glasa smo v rubriki bralcev objavili raz krajana z Visokega, češ datni odvzem Kokre za Brda »pokopal« mline ob Kaj menite o tem? »Za to še nisem slišal ne morem verjeti, da bi tok Kokre toliko zmanj navaja vaš bralec. Vem je po napeljavi cevovod* palic povečal pretok vode ku, ki teče skozi Suho in lje. • Koliko stane vzd Brda?. »Zmotno je prepričal v slom nu proračunsk1 narju. Z zemljo in objtfk Že doslej dobro goS] Cvetličarna posluje hotel Kokra ni nikdar samo Gospodarska zborn venije nam je pripeljala 12 tisoč gostov. Naša ko* je ena najboljših v Jugi zato imajo tudi brdski k1 soko ceno. Zdaj veliko i v divjad, todu to je kupiti] num bo kmulu bogato val Če na Brdu ne bi inV teh gospodarskih dejav morali namenjati i/, p se precej već denarja, /daj, • Kakšna je torej prti Brdu? »Ko je predsedstvo S čilo, da bodo vsi protoko godki praviloma v Beo le izjemoma po repuhli v izvršnem svetu ocenili, potrebujemo več toliko p larnih objektov kot nokd' Bled smo ze predali tur mu gospodarstvu, po (nazadnje za srečanje Kreiskv) pa jo še uporabi protokolarne namene, 1 na osnovi poslovnega ndj novim gospodarjem, lili Tudi za Brdo so so noktt* ganizacije že zanimale, U od ponudb odstopile, ko pruvila kalkulacije g( nja Polovičnih rešitev P< mo sprejeti, zagotoviti dobro gospodarjenje z obL z e m 111 • odločili, da bo grad Brdo prej ostal protokolarni | vse ostale objekte in dej pu ho prevz« organizacija • Nu dolenjskem •«* Brdu še trije protokol^ jekti. Kaj načrtujete / nr »Strmol, eden naših w jekte m dej' a p« isehna ' isti (se tal pffl >otrdi prej niso. O kakšnem "občinskem stališču" ne bi mogel govoriti, 'ahko pa povem svoje, osebno mnenje. Grad Strmol in brdska grašči-118 imata veliko kulturno —zgodovinsko vrednost in sta tudi zelo dobro . ^drževana. Po tej plati gre protokolu zasluga, da ju je ohranil v do-Q( ^rerri stanju, še posebej zato, ker vemo, kakšna je usoda nekaterih podobnih objektov v Sloveniji. Ne poznam, koliko denarja gre za vzdrževanje Brda in Strmola iz republiškega proračuna in kolikšen je pri *m delež lastnih prihodkov od gospodarskih dejavnosti; menim pa, pNe treba iskati rešitev v smeri še večje ekonomike. Za to so predam na Brdu dobre možnosti (gostinsko - turistična dejavnost, lov-^Vo, ribolov, konjerej'a...). Kranjska občina nima do Brda nobenih obveznosti, nekaj denarja , J le za spominsko dirko maršala Tita. Sicer pa smo gostje na Brdu ob ""tonskem prazniku, ob sejmu civilne zaščite in ob drugih podobnih "ilo'žnostih - kajpak pod enakimi pogoji kot vsi drugi.« Besedilo: C. Zaplotnik Slike: F. Perdan S* Bled - nekdaj protokolarni objekt, zdaj najime- Gjši blejski hotel 1 dolarjev za predsedniški apartma L»ila Bled (z dvorskimi garažami) je za zdaj edini protokolarni ob-CJUt Gorenjskem in v Sloveniji, ki je prešel v roke turističnega gogpo-J^tt. Prevzel jo je HTP Bled, jo nekoliko preuredil in jo vključil v tupio ponudbo. Vila je zdaj najimenitnejši blejski hotel z 62 ležišči v L^rtmajih m 11 dvoposteljnih sobah. Najdražji, predsedniški apart ritane 260 dolarjev na dan. Med gosti je okrog 90 odstotkov tujcev. ^bjvbo nekdanjih dvorskih garaž bo radovljiška Almira skupa] s še tkivnimi organizacijami s področja tekstilne in usnjarske industrije 'Mila v poslovni center Pristava. Preurejanje nekoliko kasni, ker je gospodar "podedoval" od prejšnjega tudi pet stanovalcev, za katere JJ^ba dohiti nova stanovanja. V nekdanjih garažah bodo trgovinice z J^irti blagom, dvorana z 2.r>0 sedeži, okrog 40 ležišč v sobah m apart-ijji gostinski lokali, ateljeji... V notranjih prostorih in v atriju naj bi jiali kulturne m zabavne prireditve, seminarje, razstave umetniških 'fev. modne re\ i ie Konjeniška kluba loči le ograja Konjeniški klub Kranj, ki šteje okrog 80 članov in ima šest zasebnih in prav toliko družbenih konj, je kot večni popotnik — iz Voklega se je preselil na Zgornjo Belo, odtod na Blata v bližino Brega pri Preddvoru, z.daj pa imam svoje pribežališče v opuščenih opekarnah v Bobovku. Pred tem so se v klubu večkrat prizadevali, da bi se združili s konjeniškim klubom Brdo ali da bi me sosedoma, ki ju loči le ograja in med katerima je nekaj sto metrov razdalje, prišlo do tesnejšega sodelovanja. Na dopisa, ki so ju že pred leti poslali na republiški protokol, niso dobili odgovora. »Ze pred leti smo na občnem zboru ocenili in tako ocenjujemo tudi zdaj, da ni smotrno, da sta v kranjski občini dva konjeniška kluba,« menijo člani kluba. »Brdski hipodrom je slabo izrabljen. Ker nimamo primernega vadbenega in tekmovalnega prostora niti ne denarja, da bi ga zgradili, smo že pred leti prosili protokol, če bi lahko na hipodromu organizirali jahalni tečaj in izvedli eno ali dve tekmovanji. Nismo uspeli, Brdo ostaja v tem o/.iru še naprej zaprto. .Še več: zaprt je tudi njihov klub, saj se vanj ne more včlaniti vsak, ki bi to želel.« Tržičane že dalj časa zanima, kakšna bo usoda njihove Vile Bistrica na imenitni lokaciji nad mestom. Še v času, ko je bil predsednik občinske skupščine Janez Piškur, torej v prejšnjem delegatskem obdobju, je bilo na seji zbora krajevnih skupnosti postavljeno delegatsko vprašanje, ali so » v današnjem času še umestni objekti za te namene.« Delegate je še posebej zanimalo, kako je vila izrabljena in kdo jo uporablja. Podobna vprašanja si je v tistem času zastavljala tudi osnovna organizacija ZK v krajevni skupnosti Bistrica pri Tržiču, ki pa je med drugim opozorila tudi na »neprimeren odnos gostov oziroma uporabnikov objekta do posameznih krajanov.« Izražene so bile tudi želje, da bi zapuščeno teniško igrišče ob vili dali v uporabo širšemu krogu ljudi, še posebej zato, ker v Tržiču ni tovrstnih objektov, v občini pa je vse več ljudi, ki bi se želeli ukvarjati s tovrstno rekreacijo. V občini so že tedaj razmišljali, da je možno protokolarni objekt, ki ima razen teniškega igrišča tudi majhen zunanji bazen, vključiti v turistično ponudbo višje kategorije. Za Tržič, ki ne Vila Bistrica na imenitni lokaciji nad Tržičem. Dvaintrideset dvorcev Dr. Vladimir Dedijer je na mariborskem kulturnem večeru v pogovoru s Tonetom Partljičem dejal (povzeto po Teleksu): Za eno od svojih knjig sem naredil anketo in sem poslal šefom kakšnih šestdesetih držav na svetu vprašanja, kolikšno apanažo imajo, kdo jim jo določa in koliko dvorcev so si dali zgraditi. Prvi mi je odgovoril Pertini: Zivom V istem stanovanju, kot sem živel pred izvolitvijo, imamo pa pet dvorcev, ki so bili še kraljevi in jih uporabljamo, kadar jih potrebujemo. Od Bomeinija sem dobil odgovor, da je šah Reza Pahlavi zgradil pet dvorcev - mi pa dvaintrideset. Kaj bi v socializmu počeli s toliko dvorci, to je zame pomembno vprašanje. premore sodobnega hotela in ima nekaj dobro urejenih ležišč le pri zasebnikih, bi bila taka rešitev nadvse ugodna. Delegatsko vprašanje, naslovljeno na tedanjo predsednico zbora občin, kaže, da so bili protokolarni objekti še do nedavnega »tabu tema« in da (odgovorni) ljudje o tem niso radi spraševali. Tržičani so vprašanje sklenili z nekakšnim »opravičilom«: »Želeli bi, da razumete vse skupaj kot dobronamerno v korist naše družbenopolitične skupnosti. Razumljivo je, da se v tem obdobju, ko pada življenjski standard in ko govorimo o smotrnejšem trošenju družbenih sredstev, vse bolj pogosto pojavljajo takšna in podobna vprašanja, na katera smo dolžni odgovoriti.« Tržičani so na delegatsko vprašanje in na pripombe komunistov iz Bistrice prejeli od republiškega izvršnega sveta odgovor, v katerem med drugim piše, da si v republiki prizadevajo zmanjšati število protokolarnih objektov in da so pripravljeni upoštevati vsako pobudo za njihovo vključitev v turistično gospodarstvo, vendar pod pogojem, da bo zagotovljeno vzdrževanje in da bodo prispevali k bogatitvi turistične ponudbe. Lastnik vile Bistrica je tržiška občina, uporabljajo pa jo republiški izvršni svet za protokolarne potrebe ter pomembni kulturni in znanstveni delavci, kot so dr. Josip Vidmar in drugi. Nekdaj jo je uporabljal tudi Miroslav Krleža. V Tržiču so na vse to pripravljeni. V predalu že imajo načrte, bolj ali manj je dogovorjeno tudi to, kdo naj bi objekt prevzel, kdo zagotovil denar...Ko smo spraševali o tem, kaj ovira predajo objekta in začetek preurejanja, nismo dobili povsem jasnega odgovora. Predsednik tržiške občinske skupščine Ivan Kapel je dejal, da nameravajo vilo Bistrica preurediti v manjši hotel visoke kategorije z okrog tridesetimi ležišči. Uporabljali naj bi jo za gostinsko — poslovno dej avnost. »Želje, da bi se nam načrti uresničili, so postale še večje, odkar se je Tržič spustil v »tekmo« za šolo za poslovodne delavce, ki jo organizira Gospodarska zbornica Slovenije. V občini ocenjujemo, da bi šola kraju veliko prinesla, predvsem pa bi pospešila razvoj turizma.« Babic, turisti-1 delavec iz Kranja ^prezentančnih iHjektov je >eveč »Ji M, blUu""''1 |)i v mu, ki |e u.i ( J......ij lt() lavni. opo/ ii u.i preveli H'Ht'>'' ''" 11' p i e/en tančn i h ob Spjjj^ pri nas, |e znani kranjski h? in,. delavec Andrej Babic. >č leti je v Delu izšlo \ alcev njegovo rii/.miš isom sem zasledil ne ^^BtOpiMiih n dizuviu (tj:\**i'iit.iiici, o rezidencah, ^»jt drugih objektih, ki služijo J2*mi reprezentanci, zvezni in-jJP*wllških Vem, da mora ne ^Bfcjekt" leprezen K|^'>,, potrebe, toda ko sem jC*vll delni seznam teh ohjek Si Sloveniji, sem zlahka tigo [š k' ^" I'" """ ' I" ' lij? državni i epi ezeiit.iiH i lah j ^j^žili tudi. će hi hili uv i š< eni jjfl 1 ki jih ima, posebno pa še nuni vsak dan ku/>- mi le 'IV,. ispodarski položaj, ki ga lscenu i nove zmogljivo i sluzih- turizmu, ker ni /a novogi adnje, iščemo solie. solm> na kmetijah, ) politiko naj hi |>i idohili lo zmogljivosti v po, it m leah itd. Zakaj hi tem k.i ni ne dodali hotela n.i ibjektov n.i Bledu itd 1 Itemeljujcmo neupoi uho hipodromu nu Bnlu' tu imumo rezerve, ki ph pametno izrabiti v koi r.l kbe, ki jih je tudi uradila I *e za državno repre/.en poslu/ev.it i hotelov . kol O po svetu mnogo liogu lave, kot je MŠtir« Kmetje pravijo Preveč smo čustveno navezani na zemljo, da je ne bi branili Brdo se je trikrat širilo prvič takoj po vojni, drugič v šestdesetih lotih in tretjič v se demdesetih Zlati boleče je bilo zadii|e širjenje, ko so kmetje i ■ I 'redoselj, s Suhe, Bele, Brc ga in i/, drugih okoliških vasi izgubili '.Wt hektarov gozdov. Cepi uv se je nekajkrat skušalo prikazati, da so bili krnel je pi i pravljeni odstopiti zemljo Bidu. |o resnica lak-.na, da so se temu kar precej upirali. Vsak poseg v lastnino je boleč in tudi ta je bil, pu čeprav so tisti, ki so vodili razlastitveni posto pek, skušali kmetove bolečine blažiti z nekimi »višjimi intere si«. Da kmetje niso bili zadovoljni, ne nazadnje potrjujejo »stiska himna v slovo gozdovom« (ki je bolj politični pamflet kot himna) in izjave kme tov. • Korenjakov i iz P red ose I j so ob vsakem ograjevanju Bi da izgubili nekaj gozda, največ prav pri zadnji širitvi, ko je za ograjo oslal se zadnji del osem hektarov velikega gozda v enem kosu. Tedaj so z.a zame njavo dobili okrog šest hekta- ! . >'. i/da v Tenet p.all -I .rs |o še kar dober, delo na težavnem terenu je nevarno m z.a niudno, predvsem pa je gozd bolj oddaljen od doma, kot je bil pre| Kmet je smo se kajpak potegovali za svojo zemljo, a ,,un izmed dvanajstih brdskih je/en ker smo že vnaprej vedeli za razplet, nismo bili preveč trmoglavi Povejte mi, kateri advokat bi branil naše interese!« • Štefan Busaj s Suhe: »Lo ta 1961 smo izgubili 2,7 ha gozda in se nekaj pašnika. Prejeli smo sklep, na katerega se tudi ni bilo mogoče pritožiti. Zemljo su nam plačali. Dobili smo 830 starih tisočakov, za kar smo si ob doplačilu še stotih »jurjev« lahko kupili fička. Ob žudnji širitvi, 1974. leta, |C ostalo za ograjo še 7,8 hektarov gozda V vabilu, ki smo ga tedaj prejeli z. občinskega od delka za gospodarstvo, je pisa lo, na] se oglasimo zaradi ra zgovora oz. zaslišanja v zvezi z razglasitvijo gozdov za poseli ne nairiene. Ze beseda zaslišanji mi j« nekam čudno zvenela. Kmete je najbolj bolelo to, da so nam zemljo ogradili, še preden smo dobili nadomestno.« • Janez Kalan s Suhe: »Ob širitvi Brda v 60-letih sem zgubil dva hektara. Za denar, ki sem ga dobil, sem si kupil kolo, usnjene rokavice in očetu obleko. Ob drugi širitvi je šlo za Brdo še deset hektarov go'. dov - tri sem zamenjal za ob delovalno zemljo, tri sem pro dal, ostalo pa zamenjal za gozd v smeri proti Visokem, kjer nu jo Kokra ze odnesla pot do de la go/da Kmetje smo preveč čustveno navezani na zemljo, da je ne bi branih l/gube še do danes nismo povsem preboleli. « • Joža Sink s Suhe: »Še preden smo dobili nova zemljišča, me je najbolj motilo to, da se je režim vstopa na nase parcele v kompleksu Brdo tri- krat menjal. Najprej nam je bilo rečeno, da bomo lahko hodili na Brdo vse dni v letu razen v času protokolarnih dogodkov, nato se čas skrčili na nekaj dni v letu, nazadnje pa so nam vrata zaprli. « Lojze Kalinšek, referent za zemljiško —pravne zadeve v Kmetijski zemljiški skupnosti Kranj Kršene so bile kmetove ustavne pravice »Pri širitvi kompleksa Brda je bila narejena velika napaka, ker so zemljo ogradili prej, preden so uredili lastniške odnose. Kmetje so sprva še lahko hodili delat v svoje gozdove, kajpak z ustrezno dovolilnico in ob določenem času, potem tudi to ne več. S tem so bile kršene njihove ustavne pravice. Kmetijska zemljiška skupnost se je na željo republiškega izvršnega sveta vključila v reševanje zemljiških problemov šele tedaj, ko je ograja že zajela 268 hektarov zemljišč, skoraj izključno gozdov. Širitev je prizadela 133 lastnikov, kmetov in nekmetov. Z vsakim posebej smo iskali sporazumno rešitev, l^e za en primer je pritožba na sodišče, sicer pa smo zadnjih šest rešili novembra lani, ko je gozdno gospodarstvo odstopilo še nekaj gozda. Kmetje in nekmetje so gozdove lahko prodali, jih zamenjali za obdelovalno zemljo v razmerju 1:4 ali za gozd. Prodanih je bilo 68 hektarov zemljišč, cena pa je bila nizka. Večina kmetov je dobila nadomestne gozdove v razdalji treh kilometrov od doma, nekateri pa tudi dlje (v Udinborštu). Ne morem se strinjati z oceno, da so bili gozdovi, ki jih je zajela zadnja širitev Brda, slabi. Toliko sem bil v njih, da lahko trdim, da so to dobri gozdovi. Mislim, da se je Brdo preveč razširilo in da bi se napaka še dala popraviti. Če sem povsem iskren: kmetom bi zemljo lahko dali nazaj, pa ne bi bil nihče prizadet.« GLAS 10. STRAN ŠPORT Pf REKREACIJA Petek, 12. februarja 1988£ Junija bodo v Istanbulu izbirali Planica kandidira za svetovno prvenstvo Jesenice, 11. februarja — Kongres v Istanbulu bo letos junija določil oba organizatorja svetovnih prvenstev v nordijskih disciplinah leta 1991 in 1993. Med kandidati Planica s Kranjsko goro in Bledom. Konferenca Smučarske zveze Jugoslavije je sprejela predlog Smučarske zveze Slovenije, organizacijskega komiteja Planice ter družbenopolitičnih organizacij in skupnosti Gorenjske, da naj Jugoslavija oziroma Planica, Kranjska gora in Bled kandidirajo za organizacijo svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah leta 1991 ali leta 1993. Kandidati za organizacijo svetovnega prvenstva so Smučarska zveza Slovenije, organizacijski Komite Planica ter skupščini občin Jesenice in Radovljica. Odbor za kandidaturo in Smučarska zveza Jugoslavije bosta kandidacijski postopek izvedla do kongresa Mednarodne smučarske federacije, ki bo od 5. do 12. junija letos v Istanbulu. Kongres v Istanbulu bo junija določil oba organizatorja svetovnih prvenstev v letih 1991 in 1993. Tekmovanje v nordijskih disciplinah se običajno pripravi v drugi polovici februarja, s 14-dnevnim uradnim programom. Prireditev bi pri nas potekala v najbolj znanem in najbolj razvitem turističnem središču — v zgornjesavski- dolini, v Planici, v Kranjski gori in na Bledu. Tekmovališča so v Planici, tekaške steze segajo do Kranjske gore, medtem ko so rezervna tekmovališča na Pokljuki. Nastanitve sodelujočih bi bile v Kranjski gori in na Bledu. Kandidaturo utemeljujejo s tem, da naša država kljub 65-le-tni zgodovini in članstvu v Mednarodni smučarski federaciji še ni bila organizator svetovnega prvenstva v smučanju — razen v poletih. Odločitev temelji tudi na tem, da so v zgornjesavski dolini dobre terenske in vremenske razmere in ustrezne prenočitvene zmogljivosti s približno 1.500 posteljami. Pohvalijo se lahko tudi z organizacijskimi izkušnjami, saj so v Kranjski gori že 27 krat organizirali pokal Vitranc, slavili 50-letnico Planice in da redno organizirajo mednarodna tekmovanja v tekih v Bohinju. Za svetovni prvenstvi v nordijskih disciplinah so evidentirani: Thunder Bay v Kanadi, Harrachov na Češkem, italijanska Val di Fiemme, japonski Sapporo, švedski Falun in Planica. In finančni plan morebitnega svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah: med drugimi viri naj bi združena sredstva gorenjskega turističnega gospodarstva znašala 100 milijonov dinarjev, združena sredstva Slovenije 60 milijonov in prispevki iz družbenega dogovora federacije milijardo 200 milijonov dinarjev. Dohodki, milijarda 200 milijonov, naj bi pokrili vse stroške, med katerimi se najvišji predvidevajo (350 milijonov) za pripravo stez in skakalnic. D. Sedej Olimpijska napoved Večina stavi na Matejo Kranj, 10. februarja — Jutri se bodo v Calgarvju v Kanadi začele zimske olimpijske igre. Večina naše odprave je že v Kanadi. Tja morata priti se skakalec Primož Ulaga in trener Luka Kopri-všek. Tekači in biatlonec že vadijo v Canmoru, alpski smučarji pa v I,ake Louisu. Skakalci bodo zadnjič trenirali danes, saj je v nedeljo že prva tekma. Naše olimpijce smo pospremili na pot z optimizmom in v pričakovanju vsaj ponovitve uspeha iz Sarajeva, ko je Jure Franko osvojil srebrno kolajno. Tudi tokrat načrtujemo kolajno. Najbližja nam je v alpskem smučanju, pa tudi skakalci so v svetovnem kakovostnem vrhu. Nekaj ljudi smo povprašali, kaj pričakujejo od naših v Calgarvju. Uspehi so dosegljivi, so menili, po napovedih pa je najbližja kolajni Mateja Svet, ki je tako blestela na zadnjih tekmah v Kranjski gori. di Petrovič in Benedik. Med skakalci največ pričakujem od Te-pesa.« • Stane AiimasMv i/. Kranja, varnostnik: »Občutek imam in prepričan sem, da bodo naši uspešni. Mateja je v formi, zrela je zu uspehe. Veliko lahko dosežejo tudi alpski smučarji, pa tudi skakalci. Doka zujejo, da so dobri m da optum zem ni iz trte zvit.« • Franci Sever iz Škofje l4>ke, odvetnik: Kaj napovedujem za Calgarv. Kno zlato kolajno bomo dobili in to ho Mateja Svet Odlična jo (>d ostalih kaj posebnega ne pričakujem. Zmoti jih trema. \iso sposobni prenesti psihične ga pritiska, ki je na takih tekmo vanjih še posebno hud.« • Katja I es|«k iz Srednjega Bitnja, alpska smučarska: »Se vedno imam probleme s koleni. Boh me in hodim na fizioterapijo. Sedaj je najprej zdravje, šele potem pa bo prišlo nu vrsto srnu čanje V Calgarvju največ stavim na Matejo, ki je še posebej v veleslalomu, pa tudi v slalomu spo sobna osvojiti kolajno. Veronika Šareč lahko preseneti v slalomu Pri fantih še najbolj zuupum Križuju, ki ima nujveč izkušenj in rutine, pu Zanu, ki je vedno boljši Dobro stu pripruvljenu tu • Koman Gartner iz Železnikov, dijak srednje lesarske šole iz škofje l-oke: ( pum ni uspeh, nu kolajno Matej.i je tega spo sobna, pa tudi Bojan je še vedno slalomski mojstei Med skakalci največ lahko dosežu- Tepeš, /.aru mum se za smučanje. Tudi sam sem tekmoval z.a Iskro iz Želez, m kov. 1'otem sem opustil smuča njo, saj ni bilo mladincev in nisem videl razloga, da bi še vztru j«1-« J. Košnjek loto F. Perdan Zlata smučka bo spet marca Vogel, 10. februarja — Potem ko je v soboto odpadlo drugo tekmovanje v veleslalomu za Zlato smučko na Voglu, so organizatorji Žičnice — Vogel in Dnevnik, sklenili, da ponovitve tekmovanja nebo Tretje od skupaj petih tekmovanj bo na predviden termin, v soboto, 5 marca, ob 11. uri. Vsi tekmovalci (teh je okrog sto), ki so bih pripravljeni za sobotno tekmovanje, bodo imeli na tej tekmi 20 odstotkov popusta pri nakupu smučarske karte. %ayja JOŽE HOSNJEK Je Ivo Čarman za našo smučarijo odpisan Brca za desetletje garanja i Sv. Duh, 9. februarja — »Zelo rad imam smučarski tek, vendar pod takimi pogoji ne morem več tekmovati. Še trideset let nisem star, pa mi pravijo, da sem prestar. To je mogoče samo pri nas, povsod drugje so ta leta za tekača najboljša. Deset let si tekel, pa nisi nič naredil, so mi dejali. Mar so pozabili, da sem bil leta najboljši tekač, dolgo povsem sam, in sem bil še pred odhodom na olimpijado po rezultatih drugi jugoslovanski tekač,« razočarano sprašuje Ivo Čarman, za katerega ni bilo prostora med potniki na olimpijske igre v Calgarvju. Odločitev, da ne greš na olimpiado, te je hudo prizadela. Na zadnjem državnem prvenstvu te je skoraj zlomilo. Tekel si slabše, kot zmoreš. »Sekiral se se, žrl, razočaran sem bil nad nepošteno odločitvijo, zato razumljivo nisem bolje tekel. Sicer pa sem bil zadnja leta nekaterim v napoto, posebej zveznemu trenerju Raišpu. Čr-tali so me iz reprezentance, čeprav sem bil naš drugi, tretji tekač, pravili so mi, da sem prestar, čeprav je starost, v katero prihajam, pravšnja za zrelega tekmovalca. Če mi ne bi Lojze Gorjanc in Gašper Kordež stala ob strani, bi se mi še slabše godilo. Za šport sem živel in mu zaupal, dvanajst let tekmujem, pet let sem bil najboljši, skoraj osamljen in mislim, da bi že zaradi tega lahko šel na olimpijske igre. Če letos ne bi bilo rezultatov, bi priznal, da ne zaslužim olimpijskih iger, vendar sem bil to sezono drugi najboljši jugoslovanski tekač. Če bi krampal, bi imel več. Zvečer bi kramp postavil v kot in prepričan bi bil, da me bo zjutraj čakal, da bom spet lahko delal, pri športu pa ni nobene zanesljivosti.« Je Ivo Čarman za naš smučarski tek zgubljen. »En teden po novici, da so me črtali iz olimpijske reprezentance, enostavno nisem mogel trenirati. Treniral sem samo enkrat.Sedaj spet treniram, ker računam, da bom šel na 90 kilometrov dolg Vassa tek na Švedsko. Moj nekdanji sotekmovalec in serviser Elana Janez Reberšak gre tja in se bom z njim peljal, Smučarska zveze Slovenije pa mi je obljubila plačilo stroškov bivanja na Švedskem. Potem nameravam nastopiti v teku na 50 kilometrov v Falunu in zatem še na tekmovanju v Rovaniemi na Finskem. Za zdaj sem odločen, da bom nehal tekmovati. Če bil šel v Calgarv na olimpiado, za katero sem zadnji dve sezoni živel in vadil, bi verjetno vztrajal še do naslednjega svetovnega prvenstva. Sedaj pa ne mislim več čakati. Če bi se razmere in odnos do tekmovalcev spremenil, bi mogoče svojo odločitev še premislil. Tako pa so me namerno spregledali in tega ne bom pozabil.« Nehal boš tekmovati. Kaj boš počel? »Zaposlen sem v Iskri Telema-tiki. Delovno mesto imam, vendar sem bil vsa leta aktivnega tekmovanja veliko iz tovarne. Stroka je napredovala, moje znanje pa je zaostalo. Kot tekmovalec sem pa pridobil veliko izkušenj. Smučarskemu teku po tej plati lahko še veliko koristim, če bodo seveda zame vrata odprta.« Vrniva se k olimpijskim igram v Calgarvju. Po rezultatih si bil to sezono drugi in bi po vsej logiki moral iti tja. Zakaj drugačna odločitev, da tja potu* jeta Kršinar in Graif? »Želel sem v Calgarv in zaradi njega sem posebno resno treniral. To bi bila po Lake Placidu in Sarajevu moja tretja olimpiada, verjetno najljubša, saj sem v Kanadi kot mladinec osvojil odlično 16. mesto in zaradi tega mi je Kanada posebej pri srcu. Devetindvajset let bom star in v športu sem se marsičesa naučil. Šest trenerjev sem zamenjal in od vsakega sem se nekaj naučil. Skušal sem svetovati, pomagati, pri trenerju Raišpu pa sem očitno v nemilosti. Kako se je vse skupaj odvijalo, niti natančno ne ve. Po prvem izboru na Brdu sem bil drugi po rezultatih, potem pa smo morali na še eno tekmo v Avstrijo na 30 kilometrov klasičnega teka. Tudi tam sem bil drugi Jugoslovan in prepričan sem bil, da so rezulati zadostni za mojo udeležbo na olimpijskih igrah. Sprašujem se, kaj bi moral še narediti, da bi šel v Kanado? Povrhu vsega pa se človek zgrozi, ko zve, da so glasovali, kdo bo šel na olimpiado. Saj to ni lepotno tekmovanje za izbor lepotice sveta. Saj vendar vrednost posameznika pokažejo rezultati, ura. Nisem jezen, niti nevoščljiv niti Kršinarju, niti Graifu. Obsojam pa način, kako so me izrinili iz moštva.« J. Košnjek Foto: F. Perdan Počitnice so bile vesele Kranj, 10. februarja - Odbor za šolska športna društva pri ZTKO Kranj je s številnimi športnimi prireditvami popestril letošnje zimske počitnice. V dvorani na Planini je bilo pionirsko tekmovanje v malem nogometu. Odigranih je bilo 39 tekem, skupno pa je igralo 205 otrok. V A skupini so bila moštva učencev tretjih in četrtih razredov, v R skupini pa učenci petih, šestih in sedmih razredov. C skupino pa so sestavljala moštva krajevnih skupnosti. V A skupini je zmagalo Primskovo pred Kokrico, Zarico, Britofom, Savo in Naklom, v B skupini pa tudi Primskovo pred Britofom Savo, Mavčičami, Zarico, Kokrico in Naklom. V C skupini je zmagalo Porto pred Kami-kazami in Netopirji. V zimskem bazenu je bila rekreacija v plavanju, ki sta jo vodila dva plavalna mojstra. Sodelovalo je nad 300 otrok. Tečaja drsanja se je udeležilo 170 otrok, prostega drsanja pa se je med počitnicami udeležilo 4200 šolarjev. Načrtovan je bil tudi tečaj smučarskega teka, ki pa je moral zaradi pomanjkanja snega odpasti. J. K. Z avtobusom na Pokal Zdravo Kranj, 10. februarja - Ker je preteklo nedeljo smučarsko tekmovanje za Pokal Zdravo na Golteh odpadlo, ga bodo organizirali to nedeljo, 14. februarja. Na tekmovanje bo z Gorenjske odpeljal posebni avtobus. Ob šestih zjutraj bo odšel izpred hotela Creine v Kranju, ob 6.20 izpred hotela Transturist v Skofji Loki in ob 6.40 izpred hale Tivoli v Ljubljani. J. K. Od tekme do tekme Ivan King iz Tržiča Pozimi smučanje, poleti balinanje Tržič, 2. februarja - Na nedavni podelitvi Bloudkovih značk je najvišje občinsko priznanje za delo v telesni kul turi prejel tudi Ivan King. S športom se .je začel ukvarjati že zelo zgodaj. »Najraje sem imel smučanje in nogomet. To sta bili tedaj glavni športni disciplini v Tržiču,« se spominja Ivan, ki je bil stalni član tržiške smučarske ekipe in stalni član nogometnega moštva. Ko je prenehal tekmovati, se je vklju čil v delo smučarskega kluba. Pred 25 leti je opravil izpit za smučarskega vaditelja, dve leti kasneje je postal trener alpskega smučanja, leto zatem pa še zvezni sodnik za alpsko discipline in skoke »Takrat se je tudi začelo delo z mladimi, prvih smučarskih korakov sem naučil veliko otrok,« pravi Ivan King, ki je že od ustanovitve področnega zbora vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja tudi njegov član. V zadnjih letih gu je prevzela še ena športna panoga -balinanje. Postal je gospodar balinišča na Ravnah, veliko je pripomogel k temu, da je v okviru športnega združenja "5. avgust" nastala ekipa, ki uspešno tekmuje v slovenski ligi. V tej ekipi tudi nastopa, sicer pa je Ivan tudi sodnik in član izvršnega odbora športnega združenja. Pri svojih 58 letih še vedno rad sodeluje na smučarskih in balinarskih tekmovanjih v svo ji starostni skupini je bil dvakrat že slovenski prvak pa najboljši na Gorenjskem in tako dalje. j Kikel Namiznoteniško prvenstvo v Skofji ImM - Športno društvo Kondor in ZTKO Skofja I>oka sta priredila v športni dvorani Poden občinsko namiznoteniško prvenstvo zu mladince in članice. Tekmovalo je 16 mladincev in B članic. Pri mladincih so bili najboljši Miran Šturm in Marko Čenčič (Iskra Železniki), Boštjan Rant (Partizan Skofja U>ka), Matej Koblar (Selcu) in Matej Križaj (Kondor). Pri članicah pa so bile najuspešnejše Petra Fojkar, Urša Bračun, Vita Berčič in Mateju Starošimič, vse i lanu e Partizana. J. Starman Selekcijski turnir pionirjev NTK Kondor z Godešiča je priredil po zaključku numiznoteniške-gu tečuju za nujmlajše turnir za pionirje, sture od 5 do 10 let in od 10 do 15 let. V prvi skupini so bih najboljši Rok Bertoncelj, Murko Starman in Boštjan Pinlar, v drugi skupim pa Matej Križaj, Tho mas Lenarčič m Uroš Bertoncelj. - J. Starman Sankači na mednarodnem prvenstvu Avstrije V Stemu blizu Sehladmmgu v Avstriji je bilo mednarodno prvenstvo Avstrije v sankanju nu naravnih progah, na katerem je tekmovalo 143 sunku čev iz Avstrije, .lugoslaviie, Zve- zne republike Nemčije, Italije, Norveške in Švice. Organizatorji so si morali pomagati z umetnim snegom, kar je povzročalo tekmovalcem precej težav. Tudi poškodb je bilo veliko. 12 sankačev so morali prepeljati v bolnišnico, med njimi tudi Tržičunu Dragu Česna, ki ima hudo poškodovano nogo v kolku in je še vedno v bolnišnici v Scbladmingu. Naši sankači so se dobro držali. Med člani so bili Janez Luznar 20., Franc Pohleven 25., Teo Kališmk 30., Simon Bor-nik 31. in Štefan Zadravec 33. Med starejšimi člani je bil Milan Česen četrti, med članicami stu bih Tin-ku Tolar m Bredu Meglic četrtu in osmu, med starejšimi mludinci je bil Boris Nastran poti, Tomaž llabjan deveti, Gregor Kulan deseti in Florijan Šturm dvanajsti. V dvosedih sta bila bratu Rožič druga. Udeležila se bosta evropskega mladinskega prvenstvu na Poljskem. - J. Kikel Turnir tržiških šahistov - Tržiški šahisti so že priredili februarski redni mesečni hitropotezni turnir Igralo je 20 šahistov. Zmagal je Pavel I ah pred Srečo m Mr-varjem, Borisom Kogojem, Murti-nom Aljunčičem m Andrejem Iai-cem J. Kikel Piipiiio in koristno — Počitniški tečaji smučanja, ki jih že vrsto let prireja kranjska Sava, so vsa leta dobro obiskani. Na njih vladata red in disciplina, strokovno vodstvo tečajnikov je na kakovostni ravni in starši so brez skrbi, ker so njihovi otroci v varnih rokah. Na letošnjem tečaju je bilo 300 otrok in vaditeljev, letaj je bil načrtovan na /atrniku, pa so ga zaradi pomanjkanja snega prestavili na Soriško planino. Vožnje je bilo več, glede težjega dostopa je bilo več tveganja, vendai je tečaj uspel Dva dni so se Savčani preselili na Zatrnik, vendar so imeli zaključek tečaja s tekmo, od koder je posnetek, spet na Soriški planini. Vsak je dobil spominsko kolajno, najboljši trije % vsaki skupini pa se posebne kolajne J, K. Vabila, obvestila, prireditve V Gorenji vasi občni zbor planincev Planinsko dru stvo Gorenja vas v Poljanski dolini vabi člane in prijatelje planin na občni zbor, ki bo v soboto, 20. februarja ob 19. uri v dvorani doma Partizan. Za uvod bo alpinist Viki Grošelj pre daval o vzponih nu Aconcaguo. Zbor bo zaključen z družah mm srečanjem V Savskih jamah velika sankaška prireditev —- Na sanka ški progi v Savskih jamah v Planini pod Golico bo v nedeljo, 14 februarja kakovostna sankaška prireditev, ki bo štela za 31. pokal mesta Jesenic in za prvi srednjeevropski pokal v sankanju na naravnih progah. Gre za novo tekmovanje naj boljših evropskih sankačev. Dve tekmi sta že bih, tretja bo na Jesenicah, četrta pa bo v G.umischu Na prvih dveh tekmah so sodelovali tudi sankači z Jesenu iz Železnikov. Posebej sta se izkazala Jeseničanu Marjan in Janko Meglic, dobra pa |o bila tudi Tinka Tolar iz Železnikov Jeseniško tekmovanje se bo začelo v nedeljo ob osmih, v soboto pa bo trening. Paralelni slalom r.u svinjsko glavo na Zelenici I 'odro-fini zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja iz Tržiča vabi ljubitelje paralelnega slaloma na zanimivo tekmovanje za svinjsko glavo. Tekmovanje bo v nedeljo, 14 februarja ob 11 uri za kočo na Zelenici Prijave bodo sprejemali med <» m 11. uro v Domu na Zelenici. Ti/iške sindikalne igre — Konusi).i M športno rekreacijo pri občinskimi sindikalnem svetu v Tržiču, ki ji predseduje Janez Brzin, je (ra/pruvljala) o zim.skošporlnih prireditvah, ki se bodo točkovale za delavske športne igre I9H7/1988 Dogovo rili so se, da bo prvenstvo v smučarskih tekih 24 februarja v Križah, sankanje 26 februarja v Podljubelju in veleslalom 111 marca na Zelenici Vse je seveda odvisno od snežnih razmer. Ce bo slo vse po programu, bo 19 marca popoldne v Pod ljube lju slovesen zaključek iger Nu pobude nekaterih članov bodo v prihodnje igre vključili tudi tenis J K igetek, 12. februarja 1988 RAZVEDRILO. 11. STRAN (§®m®]M©IEnGLAS mm-. agradna igral KJE SO, KAJ DELAJO NAŠI ZNANI NEKDANJI ŠPORTNIKI I Sukno Zapuže sprašuje: kaj je na sliki? ■ Naša znana gorenjska in slovenska tovarna Sukno Zapuže z več kot stoletno tradicijo, uveljavljena v svetu in doma, tudi letos z zmajem iz ljubljanskega sejma mode, izdeluje kvalitetne modne volnene izdelke iz mikane in česane volnene preje, predvsem odeje in tkanine. Sukno ima industrijsko prodajalno v Zapužah, v Kranju (nasproti Brionov), marca pa v starem delu Tržiča odpira še eno trgovino. V njihovih prodajalnah se da dobiti tudi do 30 odstotkov cenejše izdelke ali kvalitetno blago, po katerem tovarna že dolgo slovi. V Zapužah sledijo modnim tokovom, zato so njihove tkanine iz volne primerne za odlične ženske plašče ali kostime. In še ena prednost: tkanine izdelujejo v Manjših serijah! Tovarna Sukno Zapuže vas v naši nagradni igri sprašuje: Kaj smo slikali v Suknu Zapuže? Objavili bomo še dve sličici. Žrebali bomo trikrat, Sukno Pa bo srečne nagrajence povabilo v tovarno in jim namenilo ePe nagrade iz njihovega proizvodnega programa: prvovrstno v°lneno odejo, kvalitetno blago za kostim in lepo namizno Pregrinjalo. Odgovore pošljite do srede, 17. februarja na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (navadna igra) kj smo slikali: p in priimek: ANEKDOTA • Dva Nemca - pivovarna Wilhelm von Scholz, nemški pesnik in romanopisec je takole ustregel neki reviji, ki ga je zaprosila, da bi čisto na kratko označil glavne značilnosti pomembnejših narodov: "En Anglež - tepec; dva Angleža - tekma; trije Angleži ~ velik narod. Ea Nemce pikolovec; dva Nemca — pivovarna; trije Nemci - vojna. En Amerikanec - milijarder; dva Amerikanca - pijanca; trije Amerikanci - prohibicija. En Francoz - čvekač; dva Francoza - posvetovanje; trije Francozi - odlična večerja z vsem, kar sledi. En Italijan - še kar pameten človek; dva Italijana -dvanajst otrok; trije Italijani štiriindvajset strank." /9 ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Nov način obveščanja imetnikov tekočih računov_ zaradi povečanega obsega poslovanja prek tekočih računov je Ljubljanska banka pripravila izpisek na povečanem formatu, na katerem je lahko izpisanih do 20 sprememb prometa, izdeluje pa ga 8. in 28. v mesecu Na izpisku so označene bremenitve tekočega računa prek trajnega pooblastila banki, da poravnava določene račune, kot so elektrika, RTV, naročnine 28 časopise, vrtec, računi Eurocard, ... Pripravljena bo tudi sprememba računalniške obdelave tako, da bodo imetniki limita (po novem 60 /o povprečnega priliva v zadnjih treh mesecih, vendar največ do 300 000 din) imeli na izpisku izpisan komentar o datumu in znesku odobritve limita. 'letnik tekočega računa lahko prejema izpisek po Polti, ali pa ga dviguje osebno v enoti banke, ki vodi tekoči račun Enomesečni depoziti ^ 1 • februarjem imajo varčevalci možnost Ve*ati dinarska sredstva za dobo enega me-*°c« (najmanjši znesek 100.000 din) pod % ni letni obrestni meri. NARODNOZABAVNE VIŽE JANEZ GORJANC t ANSAMBEL MARELA MUZIKA, DA ZASRBU0 PETE Zanesljivo bo med tistimi, ki ne bodo želeli zamuditi niti enega televizijskega prenosa z zimskih olimpijskih iger v Calgarvju. Tudi sam je bil olimpijec. Leta 1972 je v Sapporu tekmoval v klasični kombinaciji, bil pa je tudi na svetovnem prvenstvu v Falunu. Ne spominja se natančnih uvrstitev. Obakrat se je uvrstil okrog 30. mesta, kar je bilo upoštevajoč razmere, v katerih je bila in je naša klasična kombinacija, solidno. Bil je enako dober tekač kot smučarski skakalec. Dogajalo se je, da je bil na državnem prvenstvu peti v skokih in četrti v tekih, kar kaže njegovo kakovost. V Evropi je bil po moči okrog desetega mesta. Na velikih tekmovanjih v Schonachu, v Tatrah je bil četrti in dvakrat deseti in to dvoje šteje za največje uspehe. Kaj pričakuje od Calgarvja, ga sprašujemo. »Največ lahko doseže Mateja Svet, tudi kolajno. Pri ostalih pa je uspeh odvisen od trenutnega raz- položenja. Lahko bodo uspešni, lahko pa odpovedo. Olimpiade so enkratna, velika tekmovanja in tudi sreča igra veliko vlogo. Od skakalcev največ zaupam v Tepe-ša. Najbolj zanesljivo skače in kolajno bi mu od srca privoščil.« Janez Gorjanc, star 39 let, je že 10 let poklicni organizator športne rekreacije v kranjski tovarni Sava. Dodatno se je usposabljal na Fakulteti za telesno kulturo v Ljubljani in posel mu ne povzroča preglavic. Kot tekmovalec je bil vsa leta član Triglava iz Kranja. »Najprej sem bil skakalec, z 19 leti pa sem začel še teči. Enkrat sem bil mladinski državni prvak v kombinaciji, sedemkrat pa članski. Takrat so v kombinaciji tekmovali še Jože Dovžan, Andrej Cuznar, Franc Ambrožič, Janez -Hu kovni k in Srečo Grosar. Za kombinacijo je značilno, da vzame-. vadba izjemno veliko časa. Treba je vaditi dve disciplini, ki sta različni: skoki terjajo moč in reflekse, teki pa vztrajnostno moč. Oboje je treba znati združiti. Po petkrat, šestkrat tedensko sem vadil. Tuji tekmeci niso vadili več, ampak bolj kakovostno. Moja trenerja sta bila Remza za skoke in Janez Pavčič za teke. Vendar menim, da je bolje, če je en trener za obe disciplini, saj obema daje enako pozornost, kar pri dveh trenerjih ponavadi ni običaj. Zakaj pri nas kombinacija stagnira. Manjka strokovnega kadra, manjka stimulacije, da bi po klubih spet začeli gojiti kombinacijo. Tudi njo bi morali vključiti v točkovanja za najuspešnejše klube. S tem bi po moje to športno zvrst spet oživili, saj za tekmovalce ne bi bilo pro- b,ema-« J. Košnjek • Toni Kapušin vas čaka pri telefonu 21 860; 21-835 Kaseta Srce je popotnik je postala zlata. Na veselici je že srebrna... Kdo? Obvezna smer, kajpak, tista prava Obvezna smer, ki bo s Heleno Blagne zastopala ljubljansko RTV na izboru pOpevke za Evrovizijo... Pevec skupine Toni Kapušin bo v torek pustno rajal na Lancovem v Radovljici, k nam, v uredništvo pa bo prišel v sredo, 17. februarja od 17. do 18. ure. Vaše klice bo čakal na telefonski številki 21-835 in 21-860. Na vsa vaša vprašanja bo osebno odgovoril, vsem, ki ga boste poklicali, pa bo poslal sliko s podpisom. Mi pa bomo tri najbolj zanimiva vprašanja nagradili s kaseto. Ansambel Marela iz Mengša je odkritje lanskoletne narodno-zabavne scene. V dvoletnem obdobju je ansambel predstavil svoj značilni zven na Ptujskem festivalu in bil odlikovan z zlatim Orfe-jem, na Števerjanu je bil zmagovalec lani, podobno pa je Marela zmagala tudi v radijski oddaji Lojtrca domačih z Belimi junaki. Sledile so kasete Bojan, Rok in Mateja, ki pri prodaji že drvi zlati nakladi naproti. »Naš kapelnik mengeške godbe Franc Lipičnik je pripovedoval o njegovi muziki, s katero je pred leti uspeval na raznih festivalih, ohranila pa se ni. Ponudil nam je svoje skladbe, vnesli smo modernejši ritem in nastala je Marela — po mareli, delu slovenske narodne noše,« pravi vodja Franc Kompare. Marela ima res muziko, da zasrbijo pete. Besedila pišeta Ivan Sivec in Marjan Stare. Marela je tudi edini ansambel, ki je včlanjen v Yu ski pool. Stalno nastopajo, po vsej Sloveniji. Ansambel pa že čaka na drugo kaseto, ki jo je posvetil Lipici. Ob dvojnem albumu bo izšel tudi ovitek — etui z Lipico in slikovno prilogo ter besedili v dveh jezikih, za goste iz tujine ... Drago Papler Nagradna križanka: Rešitev prejšnje križanke: Ossa, erg, ar, gala, Svetozar Gligorič, volan, Paavo Nurmi; eben, Sonja, nain, tona, trg, alost, ld, Sreten, med, im, Inn, ir, radev, ara, tjulenj, meridian, Eanes, amati, orne, vknjižba, Egon, jž, aura, Oradea, krkon, Eva, Agadir, baker, Ivo, Inari, ANI, Ban, Ćatić, ras. Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrada Marija Hafner, Zg. Bitnje 127, 64209 Zabnica; 2. nagrada Majda Kosmač, Zapoge 9, Vodice in tri tretje nagrade: Lenčka Sok, Mošnje 46, Radovljica, Martina Zalar, Golnik 34, Golnik in Avsenik Robert, Partizanska 4a, Jesenice. Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada: 8.000 dinarjev 2. nagrada: 6.000 dinarjev Tri tretje nagrade po 3.000 dinarjev. Rešitve pošljite do srede, 17. februarja na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko). ureja DARINKA SEDEJ (gCMMIKfcJJglISIGLAS 12. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 12. februarja 1|f UGODEN NAKUP - UGODEN NAKUP - UGODEN NAKUP - UGODEN NAKUP - PLETENINA Kranj, Jenkova 1 moške in ženske pižame (frotir) od 16.310 din naprej 1 ženske bluze od 6.757 din naprej 1 T, moški in ženski puloverji, ~~L ostanek izvoza od 8.767 din naprej I TUDI ČASOPISOV VEČKRAT ZMANJKA toda NIKDAR v kiosku DELO na avtobusni postaji v KRANJU DELO in vse edicije ČGP Delo boste tu vedno našli! NR, JANA, TELEKS, STOP, KIH, DR. ROMAN, AVTO MAGAZIN, ZDRAVJE, RADAR, MOJ MIKRO SMUČARSKI KLUB BLED Partizanska 32 BLED Smučarski klub Bled objavlja LICITACIJO rabljenega vozila KOMBI FORD-1976 Licitacija bo v ponedeljek, 16.2.1988 ob 16. uri na parkirnem prostoru športne dvorane na Bledu. ZAVOD ZA LETOVANJA KRANJ Po sklepu zbora delavcev zavoda razpisujemo prosta dela in naloge za GORENJSKO LETOVIŠČE NOVIGRAD - PINETA in LETOVIŠČE STENJAK - JEROLIM pri PULI 1. 2 UPRAVNIKOV LETOVIŠČ 2. VODJE GOSTIŠČA 3. 2 POMOČNIKOV (ic) GLAVNIH KUHARJEV 4. SKLADIŠČNIKA 5. BLAGAJNIKA 6.2 DELAVCEV - VZDRŽEVALCEV 7. 2 DELAVK (cev) V BIFEJU 8. 7 SERVIRK 9. 12 DELAVK V KUHINJI 10. 1 DELAVKA V KUHINJI GOSTIŠČA 11.9ČISTILK 12. 2 VODIJ PRALNIC 13. 1 PERICA Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, od 1. junija do 25. septembra 1988. Za dela in naloge od točke 1. do vključno 8. zahtevamo poleg splošnih pogojev srednjo, oziroma poklicno strokovno izobrazbo ustrezne smeri, za dela od točke 9. do 13. pa popolno ali nepopolno osemletko. Prijave sprejemamo 15 dni od dneva objave oziroma do zasedbe del in nalog. Pisne prijave pošljite na Zavod za letovanja Kranj, Stritarjeva 8. Vse informacije dobite lahko na omenjenem naslovu ali po telefonu 22-052. „ <3 DELAVSKA UNIVERZA „TOMO BREJC" KRAN. ORGANIZIRA V MESECU MARCU t.l. — tečaj strojnega pletenja — tečaj šivanja — tečaj strojepisja Prijave sprejemamo do 25.2.1988. Podrobnejše informacije dobite osebno ali po telefonu 24-983 vsak dan razen sobote od 8. do 15. ure. KOMPAS HOTEL RIBNO Vabimo vas na KULINARIČNE PRIREDITVE: Dnevi banatske kuhinje s kuharji iz Zrenjanina, ob spremljavi ansambla PRIJO. Vsak dan od 18. 24. ure, od 5.- 15.II. Dnevi bavarske kuhinje v izvedbi kuharjev iz Bad Tolza in ob prijetni glasbi na citre. Vsak dan od 18. - 24. ure, od 19. - 29. II. Ob sobotah in nedeljah vam nudimo izdatno družinsko kosilo za samo 24.000 din. j ARENATURIST - PULJ, OOUR »KAMENJAK « nudi možnost postavitve kontejnerskih hišic v avtokampu »Indie« - Banjole, 10 kilometrov od Pulja. Prostor za kontejner: 10x7 metrov, možnost priključka na elektriko, vodovod in kanalizacijo. Skupna udeležba v gradnji infrastrukture. Informacije: OOUR »KAMENJAK«, tel.:(052) 23-811, interno 311 in prodajna služba tel.: (052) 23-811, interno 370. Ne pozabite: Arenaturist ima v okolici Pulja 10 kampov. Obiščite nas na sejmu Alpe-Adria! ALPETOUR Hotel CREINA Kranj Vabimo vas na VESELO PUSTOVANJE v soboto, 13.2. ob 20. uri in na pustni torek, 16.2. ob 20. uri Najboljše maske čakajo lepe nagrade! Zabaval vas bo znani ansambel SPEKTER. Informacije in rezervacije - recepcija hotela ali telefon 23-650. ekonomske propagande tel. 23987 fVA alples industrija pohištv Železniki, telefon: 064-67121 Naše sistemsko pohištvo in dopolnilni kosovni program vam je na voljo v vseh salonih s pohištvom in v naši maloprodaji v Železnikih. Prodajni salon v Železnikih je odprt od 8. 19. ure in ob sobotah od 8. 14. ure. V februarju vas vabimo k nakupu, ob katerem vam poleg stalnih ugodnosti nudimo še naslednje: — 20 % POPUST PRI GOTOVINSKEM PLAČILU - 6 MESEČNO BREZOBRESTNO POSOJILO IN - MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA Jftek, 12. februarja 1988 OBVESTILA, OGLASI 13. stran m))m, GLAS 00 P/UtK hotel Bled Vabimo vas na VESELO IN TRADICIONALNO PUSTNO ZABAVO v plesni dvorani KAZINA v soboto, 13.2. ob 20. uri in na veliki pustni finale v torek, 16.2. ob 20. uri Izbrane izvirne maske bodo prejele lepe nagrade Prijetno se boste zabavali ob zvokih ansambla ANELIDI iz Pule. Rezervacije in informacije hotela Park ali tel.: 77-945 SREDNJA LESARSKA ŠOLA 64220 Skofja Loka, Kidričeva 59 Komisija za delovna razmerja in stanovanjske zadeve pri Srednji lesarski šoli Skofja Loka razpisuje dela in naloge UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE Pogoj: visoka izobrazba ustrezne smeri. (Lahko je tudi absolvent). Pelovno razmerje bomo sklenili za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopunu). Nastop dela takoj. **isne prijave naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na n&slov: Komisija za delovna razmerja in stanovanjske zadeve |5 Srednja lesarska šola Skofja Ix)ka. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh od poteka roka za zbiranje prijav. alpetour TURISTIČNA AGENCIJA Upokojencem nudimo poceni počitnice v rabcu (hoteli b kategorije z bazenom) za 7 polnih jenzionov boste plačali le 54 000 din pri tritedenskem Bivanju vam en dan podarijo Potujte izven sezone potujte ceneje: "•m letalo avtobus po preizkušenem programu organiziramo ponoven obisk večnega mesta, odh 9 in 1? MARCA [jrčija, letalo do skopja in nazaj. potem avtobus, bogat spored ogledov, odh 16 marca £ssr za skupine (praga, brno, bratislava) Ranija dežela neprecenljivih umetnostnih fakladov, dežela sonca. pesmi in plesa. obiščite z NAMI Barcelono MADRID iJjDALUZUO °D20.4 NAPREJ **ETA IN GRČIJA. LETALO - AVTOBUS LADJA. ODH 26 4 '"formacije in prija ve v vseh alpetourovih f cističnih poslovalnicah in pooblaščenih 'cističnih agencijah IZBRALI SOZMflS LTH loške tovarne hladilnikov o.sol.o. Kidričeva 66, SKOFJA LOKA LTH Skofja Loka objavlja JAVNO LICITACIJO za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. krivilni stroj RASS dolžina 2000 mm za debelino pločevine do 2,5 mm izklicna cena 3,000.000 din. 2. Škarje za razrez pločevine WIEGER za dolžino 2.000 mm, max. debelina rezanja 2,5 mm, izklicna cena 2,000.000 din. 3. Ekscenterska stiskalnica DOMAX, 50 t, izklicna cena 2,500.000 din. 4. Centrifugalna črpalka LITOSTROJ tip CN 32/125 brez elektromotorja, izklicna cena 160.000 din. Licitacija bo v torek 16.2.1988 ob 12. uri v LTH, obrat Trata. Vsi interesenti si osnovna sredstva lahko ogledajo istega dne od 8. do 11,30. ure. Vsak interesent mora v času ogleda vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene. Kupec plača na zlicitirano ceno še prometni davek v višini 30,9%. Licitacija bo pisna. ilsTRjjl Blagovnica Kranj Nudim vam bogato izbiro TALNIH IN STENSKIH OBLOG! 4 obroki OBRESTI JE NAČIN PLAČILA, KI GA VELJA IZKORISTITI! Delovna organizacija GORENJSKA BOLNIŠNICA JESENICE - Titova 112 Zbor delavcev delovne skupnosti skupnih služb delovne organizacije Gorenjska bolnišnica Jesenice, Jesenice, Titova 112 razpisuje prosta dela in naloge VODJE SPLOŠNE SLUŽBE DELOVNE ORGANIZACIJE Za vodjo splošne službe je lahko imenovana oseba, ki poleg z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki določenih pogojev, izpolnjuje še naslednje: — da ima visoko izobrazbo pravne smeri — da ima najmanj pet let delovnih izkušenj, — da ima vodstvene in organizacijske sposobnosti, — da ima pravilen odnos do samoupravljanja. Zbor delavcev bo izbiral izmed prijavljenih kandidatov, ki bodo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in kratkim življenjepisom poslali v roku 15 dni po objavi razpisa v časopisu na naslov: Delovna organizacija Gorenjska bolnišnica Jesenice, Titova 112, Delovna skupnost skupnih služb s pripisom na kuverti - za razpis. O opravljeni izbiri bodo kan didati obveščeni v 15 dneh po izbiri. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. lfc'«hna Celje ,e v blagovnici FUŽINAR na Jesenicah pripravil enkratno akcijsko prodalo radiatorjev dC*"M. Racate jih lahki, na f, ...»snenih obrokov m s samo 11.5 % obresti za preostalih 5 obrokov Radiatorje amete takoj ob nakupu Ni kaj. nemogoče, je mogoče! Akupunktura Mokslbusti)« Akupresura NOVO V KRANJU Ul. Janka Puclja 3 (Planina III) Tel.: 33-809 ponedeljek, sreda, petek od 18. do 20. ure 7 metodo kitaiske tradicionalne medicine in zelišči odpravliamo prekomerno telesno težo, nespečnost, nervozo, glavobol, te/ave v hrbtenici, sklepih, impotenco. odvajanje od ka|en|a . MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporoča [strešna okna/ " r mira RADOVLJICA Tel.:75-036 Montiram več vrst izpušnih loncev in cevi za osebne avtomobile. KLEPARSTVO Franc Keržan, Preddvor 3, tel.: 45-043 INTEREXPORT TOZD INEX potovalna agencija LJUBLJANA, Titova 25, telefon: 312-995, 327-947 INEX TURISTIČNA POTOVANJA: — EGIPT, odhod 27.2., charter letalo, 5 dni — SIRIJA, odhod 28.4., letalo, 9 dni — POČITNICE V TUNIZIJI in na otoku DJERBI, letalo, 7 dni, odhod vsak petek — TUNIZIJA ZA DAN ŽENA, letalo, 4 dni, odhod 5.3. STROKOVNA POTOVANJA: — INTERSCHUL DORTMUND, mednarodna razstava šolstva, letalo, 2 dni, odhod 22.2. — EUROPAIN PARIZ, mednarodna strokovna razstava pekarstva in slaščičarstva, letalo, 4 dni, odhod 22.2. — SIA + SIMA PARIZ, mednarodni kmetijski sejem, letalo, 4 dni, odhod 7.3. — ORHIDEJA PARIZ, mednarodna razstava orhidej, letalo, 4 dni, odhod 21.3. — INTERFACE INTERNATIONAL PARIZ, mednarodna razstava računalnikov, letalo, 4 dni, odhod 17.2. — ITR PARIZ, strokovni sejem za cestni promet in logistiko, letalo, 4 dni, odhod 17.2. — IMPRINTA DUESSELDORF, mednarodni kongres in razstava komunikacijske tehnike, letalo, 4 dni, odhod 22.2. — THERMALIES PARIZ, strokovni sejem zdravniških storitev, prosti čas, zdravje in vzdrževanje telesne kondicije, letalo, 4 dni, odhod 22.2. — ISPO MUENCHEN, mednarodni sejem športne opreme, avtobus ali letalo, 2 dni, odhod 26.2. — MECANELEM PARIZ, mednarodni strokovni sejem sestavnih delov in sistemov za strojne konstrukcije, letalo, 4 dni, odhod 29.2. — FAST FOOD PARIZ, mednarodna razstava hitro pripravljenih jedi, letalo, 4 dni, odhod 25.3. — CEBIT HANNOVER, mednarodni sejem pisarniške opreme, informacijske in komunikacijske tehnike, letalo, 3 dni, odhod 16.3. — IPACK - IMA 88 MILANO, mednarodna razstava strojev za pakiranje in embalažo, avtobus, 3 dni, odhod 24.3. — SEJEM GLASBIL FRANKFURT, letalo, 3 dni, odhod 10.3. -FIERAGRICOLAVERONA, 90. mednarodni sejem za poljedelstvo in živinorejo, avtobus, 2 in 1 dan, odhod 13., 14., 15., 16., 17., 18. in 19.3. — SICOB PARIZ mednarodni salon INFORMATIKE, TELEMATIKE, KOMUNIKACIJ in organizacije pisarniškega poslovanja, letalo, 4 dni, odhod 25.4. — MODE VVOCHE MUENCHEN, sejem mode, avtobus, 3 dni, odhod 28.3. — MEDNARODNI OBRTNIŠKI SEJEM MUENCHEN, avtobus, 3 dni, letalo, 2 dni, odhodi 14., 16 in 18.3. — VVIRE \ TUBE 88 DUESSELDORF, mednarodni strokovni sejem žic in kablov, cevi - mednarodni strokovni sejem, letalo, 4 dni, odhod 11.4. — SEMICON - EUROPA ZUERICH, največja predstavitev najnovejše tehnologije polprevodniške tehnike, letalo, 4 dni, odhod 1.3. Za kolektive, šolske skupine s strokovnim programom pripravljamo po naročilu želene aranžmaje. Prodajamo domače in mednarodne letalske vozovnice. c ekonomske propagande tel. 23987 MALI OGLASI tel:27 960 ceita J HA 16 apaiatlj.ifgojl Prodam AUTO RADIO digitalen 2x18 vv philips 824, cena 45 SM, zvočnike pionner 2000 buster car tehnik 2 x 100 W Ogled sobota, nedelja dopoldan. Korošec, C Kokrškega odr 42, Kranj _1652 Prodam italjansko otroško KOLO od 10 - 15 let starosti znamke SKILAB-CHIORDA CROS na prestave z amortizerji zelo atraktiven in BMX rog. Sr. Bela-7, tel : 45 222 Preddvor 1662 Prodam barvni TV ei niš. Tel.: 61 454 _1709 Prodam novo polavtomatsko tračno ŽAGO za razrez hlodovine. Tel 64 378 1711 MOTOKULTIVATOR gorenje muta special acme motor skoraj nov, prodam 30 SM ceneje ter priključke kosil nico in obračalnik za seno Tel 49-134 _1721 Prodam OJAČEVALEC JVC - AX - 11 kasetofon JVC-TD-vV 11 in omarico Tel: 70-492 1724 Nujno prodam GRAFIK EOULAISER akai. Tel : 40 272, popoldan 1732 KASETAR 24 303 pioneer prodam Tel.: 1734 Prodam CISTERNO 3000 litrov in oljni gorilnik CTC. Tel : 35 949_1791 Prodam rabljen barvni TV gorenje Tel: 25-607 1802 Prodam MOTORKO stihi 0,7 Tel.: 64-132_1805 Prodam pevsko ozvočenje FBT 100 VV, generalno obnovljeno. Nedelska vas 7, Mlaka pri Kranju 1810 Prodam dvobobensko VITLO original za traktor štore Tel : 83 176 1818 IZRUVAČ krompirja konjski, prirejen za traktor, prodam Janez Kuralt;Žab niča 39_1835 Prodam HI Fl toshiba, 2 x 80 W. tel. 36 357_ 1853 Prodam barvni TV gorenje z daljinskim upravljanje, ekran 70 cm Strniša, ko-krica cesta na Belo 33/a 1857 Prodam dvomanualne ORGLE farfisa z ritmi in 120 W lesli farfisa Tel : 69-726 _ 1864 Nov dvojni RADIOKASETAR tensai, prodam. Potokar, Župančičeva 25, kraqnj, tel . 35-082 1865 Prodam črno bel TV sprejemnik, star dve leti Dvorje 26 1868 Prodam dobro ohranjen pralni STROJ gorenje(obnovljen) Skreblin, Gregor čičeva 15, Radovljica 1872 Prodam krožno ŽAGO z elektromotor jem. Tel.: 70-416_1878 Prodam tračni brusilni STROJ za les in JUGO 45 Tel.: 70-232_1880 100 GRADI STEAMATIC, nov, nera bljen, prodam za 360 000 din. Tel.. 75-916 1885 IZREDNO UGODNA PONUDBA 25.000 din za vez oz. 4 prostorninske metre franco proizvodni obrat: — Sovodenj v Poljanski dolini tel.: (064) 69-020 in — Skofja Loka tel.: (064) 61-361 Prevoz organiziramo po dogovoru. POHITITE, dokler je še zaloga. JELOVICA lesna industrija, SKOFJA LOKA Ugodno prodam barvni TV iskra 56 cm z daljinskim upravljanjem Tel 80-752 _1745 Poceni prodam dobro ohranjeno barvno TV gorenje, ekran 63 cm Žvab, Moste 15, Žirovnica 1746 Prodam nami/ni vrtalni STROJ I"el 27 520_1747 VIDEOREKORDER orion VHS hq si stem, nov z dokumenti ugodno pro dam Tel 25 503 1780 Ugodno prodam nov VVAPP (puromat) za električno pranje na paro ter dve novi termoakumulacijski PEČI 4 KW Tel 81 075_1784 Prodam KOSILNICO gorenje muta, dobro ohranjen in LADO NIVO Tel.: 42 562_1766 Prodam prenosni RADIO grundig par ty center 1000, star dve leti. Vrba 16, Žirovnica 1767 Prodam TRAKTOR imt 533 in malo ra-bljeno hladilno SKRINJO Ith, po ugod ni ceni Pogačar, Tenetiše 5. Golnik _ 1771 Prodam barvni TV gorenja starejši Tel 38 202_1777 Barvni TV grunding, ekran 66 z daljin skim upravljanjem in glasbeni STOLP benvtone C 500 L z deklaracijo, pro dam. Tel.: 25 797_1782 Prodam lesno obdelovalni STROJ ho by 83 mio standard na 4 operacije Pintar, Martinj vrh 25, Železniki 1784 Rt!l|en industrijski šivalni STROJ singer Tel 39 669_1973 Prodam električna ORGLE tigar duo, dvomanualne z 8 vgrajenimi ritmi in z notranjim ojačevalcem 15 vV Tel: 82 552_1976 Prodam VARILNI AGREGAT uljanik 500 Amph Mali, Begunje 41/a, tel 73-386_ 1978 Prodam barvni TV fischer Tel M 662 1985 DEŽURNI VETERINARJI OD 12.2. DO 19.2. živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj, Iva Slavca 1, obvešča živinorejce na Gorenjskem, da sprejema nu ročila za vse vetennurske storitve vsuk dan od H. ure zjutraj do 22. ure zvečer na zavodu v Kranju oz. po telefonu št. 22 781 ah 25-779. Naročila za veterinarske storitve oddajte do 8. ure /jutrtu, M nujne obiske pa lahko ves dan. Naročila v času nočnega dežurstva — od 22. ure zvečer do 8. ure zjutraj — pa sprejemajo: ZA OBČINO K KANJ: I.IKOSAR dipl. vet. Dušan, Visoko 45/a, Šenčur, tel.: 43-150 ZA OBČINO SKOFJA LOKA: KHIZNAR dipl. vet. IVllro, Godešič 134, Skofja I .oka, tel.: B2-130 ZA OBČINO KADOVIJICA IN JF.SKNK K: Mu*. GI.OBOCNIK dipl. vet. Anton, Poljsku pot 3/u, I ,«•><»■ tel.: 72-629 ZA OBČINO TKZlC: SOKIlC dipl vet. DruKo, Strahinj II«. Nuklo. tel.: 47-192 Hitro in solidno šivam vse vrste zaves po ugodni ceni. Po želji montiram tudi karnise. Kličite na tel.: (064) 33-034. Prodam HI Fl STOLP. Tel.: 38-305 1891 Zamenjam čisto novo samonakladalno PRIKOLICO 25 za manjšo Vinko Babic. Britof 37 1901 Prodam enoosno traktorsko PRIKOLI CO, primerna za hriboviti teren in delo v gozdu. Janko Resman, Nova vas 39, Radovljica, tel: 73-369 1913 Prodam rabljen TV iskra in pralni STROJ obodin Pot v Bitnje 1, Stražiš če_1919 Prodam TRAKTOR ursus 335, nov Stane Jelovčan, Na Logu 8, Skofja Lo ka 1932 izgubljeno Izgubil se je mešanec ŠARPLANINEC VOLČJAK. Ima dolgo rjavo-črno dlako in sliši na ime RUNO Poštenega najdi telja prosimo, naj proti nagradi sporoči na naslov: Franc Stroj, Dvorska vas 31/C, Begunje, tel : 73 070 1986 gradbeni mat. Prodam suhe SMREKOVE OBLOGE (opaž), zelo primerne za oblaganje stropov in sten, šir 5, 7, 9 cm Dolžina po želji, od 1 do 4 m Tel 64 103 1310 Prodam strešna OKNA C na Rupo 1 __1722 Prodam rebrasto ŽELEZJE v palicah fi 8 mm. Tel : 42 355_1788 Poceni prodam ali zamenjam za grad beni material STIROPOR 6 cm čemi lec, Ul. 26. julija 12, Naklo_1800 Prodam punte in bankine Tel.: 68 716 _1828 Prodam prikolico, nosilnost do 1000 kg ter 6 betonskih cevi fi 1000 mm po ugodni cevi Anton Tršelič. Golniška 53. Kranj_1862 25 odstotkov ceneje prodam nova ga razna vrata, možnost zamenjave za kredit, cement ali opeko Tel : 82 189, po 20 uri_1899 Prodam 2 kosa strešno OKNO 74 x 145 Tel 47 752, Križnar 1975 Prodam barvni TV, star dve leti in otroško motorno KOLO honda. Tel 37-241_ 1741 Prodam semenski KROMPIR igor prva množitev in krmilni KROMPIR. ČIRČE 23, TEL.: 39 058_1751 Prodam 10 štantov kozolca. Voklo 63 _ 1752 Prodam uvožen otroški športni VOZI ČEK chicco. Tel.: 83 225, po 14. uri __1770 Prodam suhe hrastove PLOHE in de ske ter tračni obračalnik za seno La-hovče 13 1793 PRIKOLICO adria s tremi ležišči in novim predprostorom, zimsko-letna iz vedba, staro 7 let, malo rabljeno, prodam za 300 SM Tel.: (061) 372-262 _1811 Zelo poceni prodam krzneno žensko JAKNO, št 36 (volk) in prenosni dvojni RADIOKASETOFON Tel: 74 509 1833 Prodam 500 kg drobnega KROMPIRJA in zamrzovalno skrinjo 380 litrsko cosch, v okvari Kokrica, Cesta na Brdo 53, Kopač 1836 Prodam uvožen globok otroški VOZI ČEK. Tel. 60-205_1837 Prodam rabljem OKNI 0,8 x 0,8 m 1 x 1,4, mahagonij vrata s podbojem, šte dilnik gorenje, tri radiatorje in nekaj delov za BMW 316, letnik 1978 Tel.: 47 628, popoldan_1842 Ugodno prodam nov betonski MEŠALEC, 30 litrski bojler in ITISON 4 x 4 m Bogdan Finžgar. Benedičičeva 2, Jese niče 1844 Ugodno prodam belo kompletirano ZIBELKO in otroški ležalni stolček Per ko, Tuga Vidmarja 10, Kranj, tel.: 34 585_1866 Prodam nov športni VOZIČEK Popo vič, Zlato polje 3/d 1867 Zelo ugodno prodam okroglo kuhinj sko mizo, šotor za štiri osebe z balda himom in nekaj gobelinov. Teh: 75-202 ___ 1874 Prodam 1000 kosov okvirjev za AŽ pa nje Franc Ziherl, Poljanska c 53, Škof ja Loka 1879 Prodam dobro klavirsko HARMONIKO na 80 basov ali zamenjam za diatoni čno Tel 46 089 1886 Jeklenko za acitelen prodam Česnik, Krnica 11, Zg Gorje 1902 Prodam otroško POSTELJICO z jogi jem Tel 47 647, popoldan po 15 uri _1910 Prodam šestdeset basno klavirsko harmoniko Scandalli: gorilec za cen tralno kurjavo Thissn avtomatiko za centralno kurjavo Billman m podvozje od počitniške prikolice z naletno zavo ro (nosilnost 1000 kg) Tel : 26 964, po poldan, od 16 ure dalje 1928 Prodam 10 kub. m hrastovih dve leti starih drv V bližini Kranja, lahek do stop. najboljšemu kupcu, plačljivo ta koj Oglasite se v Domu upokojencev Kranj, soba 508/II 1929 Komisijska prodajalna ERIK Kranj, Tomšičeva 38, Telefon: 24-486 saiBfi SPREJEMAMO IN PRODAJAMO ZA VAS: Vse vrste akustičnih aparatov, TV video naprav, glasbil, računalniške opreme itd. in sezonsko športno opremo. Odprto od 10. do 12. in od 15. do 19. ure ob sobotah od 9. do 12. ure. Obiščite nas! poieitl Parcelo s hišno številko oz zazidljivo parcelo na Gorenjskem kupim šifra: SONČNA LEGA_tfW Prodam stareišo hišo z gospodarskim poslopiem Tel 83 313 1898 V bližini Kranja prodam več|6 gospo darsko poslopie primerno za SKLA DIŠČE ali OBRT šifra MAJ 1921 Kupim zazidljivo parcelo 400 kvad m v Kranju ali okolici šifra PARCELA 1963 taino prodam Prodam 1'ONII /.i sol.ene lovi blatnik in havbo za VVARTBURGA Tel 64 132_1J4t Prodam GAJBICF Kuraltova 4. Sančur _1666 Prodam AKVARIJ 130 litrov z ribami in vso opremo Tel 21 241 1 708 Prodam I!) kubika suhih DESK m bu kova drva ter glavo za LADO 1200 Tel 60 663 popoldan_1718 Prodam krzneno JAKNO volk Tel 73 039_1727 Prodam semenski KROMPIR igor For me 3 1733 Prodam več suhih DRV Tupalioe 7 1737 mali oglasi tel. 27960 Prodam SI NO Tal 22 831 1738 Prodam |odilni KROMPIR igor in buko va DRVA Tal 42 775_1931 Prodam drobni KROMPIR Dodale 21. ž\ib...... 1935 itan.oprema Ugodno prodam TROSED in dva fO TELJA. Tal 36 641_1714 Prodam Hl ADU NIK z zamrzovalnikom za 18 SM Tal 26 826_1710 Prodam novo centralno etažno Pf č Tel 47 161_1769 /aradi selitve poceni prodam razno GARSONJFRA OPRFMO. tudi pultz mizo in hladilno omaro, zamrzovalno ■,krin|o hladilni 80 &<' litrski pip« m bojler Tel : 60468 17/^ Prodam regalno OMARO dolžine 3.20 m za dnevno ali otroško sobo staro dve leti. rdeča barve ter preprogo 3 x 2 m rdeče barva in STOLP tchneider spp 120 z zvočniki 2 x 40 W Kropo všek, V Vlahoviča 5, Krani tel 38 376 1778 Prodam MIZO ter troted i dvema fo teljema v kombinirani r|avo drap barvi Tel 26-797 _1779 Prodam element., /,. KUHINJO (bele) Tel: 26«3M, popoloon_1787 Prodem otroiko SOBO ( dve ležisčil in .edeZno garnituro Tel 44 022 1790 PI Ć" za < entralno stadler 85 000 ohra n|«na, ugodno prodam tel 79 802 1 /<)', OD 15. DO 20. FEBRUARJA TEDEN GOSPODINJSKI -10% popust pri nakupu: posteljnine, brisač, odej, krp, predpasnikov in drugih dekorativnih tkanin - 5% popust pri nakupu:preprog, drobnih gospodinjskih aparatov ELMA in RADE KONČAR ■ ŠE DO 20. FEBRUARJA velika posezonska razprodaja zimske smučarske konfekcije ■ DO 29. FEBRUARJA - POPUST pri nakupu nekaterih programov pohištva INEX — TISA (20%), BREST (30%) z možnostjo obročnega odplačevanja VELEBLAGOVNICA nama SKOFJA LOKA -J Prodam TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 4 kW za 130 000 din Tel : 34-078 • Zaradi preureditve splanice prodam dva nova jogija 190 x 90 in podna za posteljo Vičič, Planina 73/7 1798 Prodam pralni STROJ gorenje in traj nožarečo PEČ magmo Rozman, Sko kova 11, Stražišče 1807 Pordam novo etažno PEČ 20/ccal, 20 do 30 odstotkov ceneje in novi 200 litr ski bojler, pokončni Zemva, Zg Gorje 52_1814 TROSED in dva fotelja, prodam Šilar, Zg Bitnje 163 1821 Zamenjam enosobno družbeno stan* vanje za večje, po možnosti v centrt mesta Kranj. Tel : 24 156 18# Oddam sobo s souporabo v Kranj* Šifra: PLANINA 188' Ženski oddam SOBO s kopalnico. fra: KRANJ CENTER 193« ifrl 194* Najamem enosobno STANOVANJ^ nudim predplačilo za dve leti šif Skofja loka_i Dvosobno STANOVANJE v Skofji L KVV nova kombinira na PEČ za centralno z bojleriem, pro dam Tel 27 803 1972 itanonanja ~ V najem vzamem GARSONJERO ši fra ČIMPREJŠNJA PONUDBA 1720 V Kraniu oddam sobo s souporabo ko palnica, prednost imaio študentje Tel 26-797_;_1710 V Lescah prodam komfortno stanova nje z vrtom, garažo in centralno, vselp vo v letu 1989 Ogled 16 in 17 po 15 uri ah tel 15 februarja po 19 uri na »t 70 676, KofcrUd odrt« 20_1797 Kupim STANOVANJE od 40 do 4!> kvad m v Kran|u in okolici šifra Ma rac_1801 Podstrešni prostoi za ureditev štirih sob, ob manjši investiciji oddam št fra: UGODNO PRILOŽNOS T (blizu Bleda) 1824 Kupim zazidljivo parcelo v okol* Škofje Loke, Poljanska ali Selška dO na Tel 66751_ Dober motor za R 12 kupim Med Golnik 7/a 1i Kupim BIKA težkega od 200 do 4001 Tel : 36 533_ij Kupim rabljen kasični parket. Tf 43-160_if Kupim suh hrast, debeline 6 cm več Tel 77 275_Ij Kupim ali vzamem v najem manj* PARCELO za vikend (S00 kvad m) M slov v oglasnem oddelku Kupim jesenove in lipove plohe, zarstvo Šivic, tel 79 839 vozila Prodam Z 101. letnik 79/80 comi rdeč Kajuhova 10, Kranj, tel 23 363, ir GOLF J. letnik 1977. avtomatik 3, la« 1986. Tel: 82 192_M Prodam Z 128. letnik 1986 in mote KOLO tori Tel : 39-967 Prodam Z 101. letnik 1974, v vozr st.iniu /.i M) SM m II NIŠKA LOI JA spaldiiKj s kompletom /oijic / julija 1988 in betonske mreže 8/6 -jjkosov. Tel.: 60 792_1728 Prodam FIAT 750 SC, letnik 1979, obnovljen, cena 120 S M. Tel: 27-259 ______1730 Prodam R 4, letnik marec 1986, prevodnih 11.000 km. Tel.: 67-161, popol-!______1731 Vodarn PRIKOLICO za avto. tel: «__90_1735 prodam starejšo Z 101, obnovljeno j_j_34-369, od 19. 21. ure_1739 prodam GOLF JL, letnik 1980, bencin, ggjgjarve za 4 Mio. Tel 74 158 1740 _■ P. letnik 1978, 100.000 km, obno S*J>. prodam za 140 SM. Tel.: 88-161, !___>adopoldan_1742 prodam GOLFA, letnik 1979, modre g_[_eLKurirska pot 11, Pnmskovo 1743 Prodam lepo ohranjeno in do avgusta [»flistrirano Z 750, letnik 1977 za 80 $__J_uzga, Alpska 3, Bled 1744 Prodam JUGO 45, letnik 1986. Boga !__Sryas 62, Šenčur_1748 Prodam FIAT 750 SC, letnik 1979 Ve !g__j_Sp Bitnje 46_V749 •krambolirano Z 850 celo ali po delih Prodam. Stojmilov, Cesta železarjev l___~senice 1754 Vodarn OPEL KADET, letnik 1969, ce IllPodogovoru Tel 82 552 1755 jf GOSTILNA »STARI MAYR« KRANJ OB PETKIH IN SOBOTAH PRIREJAMO ZABAVNE VEČERE S PLESOM OD 20. DO 24. URE IGRA SKUPINA NOSTALGIC SHOW BIZ BAND V SOBOTO. 13-2.1988. BO VESELO PUSTOVANJE OD 20. 00 24. URE. VSTOP PROST. vljudno vabljeni rezervacije po teLEFONU 21-387 5*JJK0EN ŽABO OS 21 i vlečno kljuko, ^'str.rano, prodam Tel. 22 972 1757 ^•m Z 101 C. letnik 1962. L Hrova ^»tanovanje 41_1769 fettam FIAT 126 special celega ali po Do . ,nr Pfv° ,n 'adnio havbo za LA _T,2°0 fol 'H 693 1761 ^NDROVER dieael dolgi, letnik 1973. B_y»lno urejen in R 30 TS. letnik ™ "godno prodam Tel 78 708 jt=^__1765 irJ^0. letnik 12/81. prodam Tel.: g«__l256_1768 h_5»rn FIAT 128 tport, letnik 1974 in ^J_>7, latnik 1981 Tel:36 836 1773 ^»mTGOLF, letnik 1977. Tel. 45 164 _____1774 Oiki '"'I* 1976, dobro ohranjeno, re -----_7_7j| ^Mbi tam 80 • sedeli, letnik 1977, rjtJ*n ' B kat z delom ali brez pro Tm ' menjam tudi za novojši avto ^j__797 _1781 ,3°dam VW 1200. letnik 1976 Skokov,. •Kra„, 17fl3 |(8. ' 15000 km. dobro ohranjen " mSSt1 s«'»'*«vo 40/b, Kranj, '64? >d« Vu tel 1794 O*"'JUGo '''' ,s84 v,k'"' n,c. Praprotna polica 34, Cerklje fc^^ _1796 ^dV00_ 1801 ^8r" / 750 dobro ohranjen M) (MM) uU«><1no Coloiska /'. Krii.ii 1H1 1 '8eS y KAWASAKI 1000 RX letnih fc^J*i_»3 046 Ig^rrTFlOI GTL 66. 1? B|tt{j>Wpo,d8n Pristov ^•n p on,"»|eno ŠKODO 110 I 77r * "»<*«tove 24. Naklo. ^jPjjij bi^vu 1BD2 T>| 28 820 L<>U«?,|LJuQ0 M. ••»"»k 1966 Franc *Un, Z '01. letnik 1979 Suha ^IjT-tj---.__ '"•oh, 'l l",mk vm 49 (m kM vrat, letnik I jubljannka 182 J Al tel 1827 1830 1831 4, I BIH ..iN r,r»l«n. prodam Tel 64 041 Sžfrrr^ _— ^»V0>' / letmk ,1.....„,I,,., 1'lhV « G? Vih 23 000 km. cana 210 SM 1845 Prodam Z 750 SE. letnik 1981. Tel : 37-279_1846 Prodam R 4 po delih Tomaž Jereb, Papirnica 16, Skofja Loka 1847 Prodam Z 750, letnik 1973 ter Z 750 za rezervne dele. Tel: 34-606 1848 Prodam Z 101 luxe, letnik 1978. Tel.: 25-233_1849 Prodam ohranjen in registriran CITROEN GS 1200, letnik 1976, cena 130 SM ter kupim rabljene punte, bankine 2 kub. m desk in les 10 x 6 x 500 cm. D ru lovka 11, Kra nj 1850 Prodam GOLF, letnik 1981. Tel.: 38-405 __1854 Prodam ohranjen VW 1200 J, letnik 1974. Stojakovič, J. Gabrovška 30, Kranj Planina 1858 Prodam R 4, letnik 1975, pločevina generalno obdelana, motor generalno obnovljen. Tel: 36-444, popoldan 1859 Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1979. Tel.: 74-932_1869 Za 40 SM prodam obnovljenega, neregistriranega FIĆOTA, starejši letnik. Dušan Kogoj, Tomšičeva 98/a, Jeseni ce_1870 Prodam Z 750 LE, letnik 1984. Tel.: 45 250_1875 Ugodno prodam Z 750, letnik 1983 Tr-boje 3/a, nova hiša 1876 ALFA 33 1,3 S. letnik 1987, prodam ali zamenjam Tel: 61 738 1877 Prodam Z 101 confort, letnik 25 december 1980, registriran do konca leta. Staretova 32, Kranj Čirče 1881 Prodam FIČOTA Z 750, letnik 1979 Da-mir Jurajič, Partizanska 44, Skofja Loka_ 1887 Prodam R 14, letnik 1979, karamboli-ran in KAVČ s fotelji, cena po dogovo ru. Tel: 44-048 - 1889 Tovorno prikolico za osebni avto prodam. Luže 61, Šenčur 1892 ALFA SUD, letnik 1979, 5 prestav, 1300 ccm, rdeč, 58000 km, prodam za 435 SM. Tel.: (064) 28 647_1893 Prodam ALFO 75 1,6. staro 19 mesecev. Tel: 38-169_1894 r,---J---\ n . t r\r^t o r - i. 1 OOO M~I--- fTUUHfft vvv r'jL'j, SJMtta ree*; ■.■*.*w)v ohranjen. Blaž Štern, Gorice 2, Golnik _1895 Po delih prodam R 4 Jernej Ajdovec, Pipanova 24, Šenčur 1896 CBX HONDO prodam Tel.: 24-788, po poldan 1904 Prodam SIMCO, zlatorumene barve, letnik 1979. Janez Aljančič, Podbrezje 166_1906 Prodam R 4, letnik julij 1983, dobro ohranjen. Tel: 33 916 1908 Prodam R 4, letnik 1980. Ogled petek po 15 uri in soboto ves dan Marjan Kos, Pipanova 80, Šenčur_1909 VISO 11 RE, letnik 1984, prevoženih 36 000 km, registrirano do februarja 1989 prodam Tel : 22 150, popoldan _1912 Prodam GOLFA diesel, december 1982, za 8 Mio Tel : 50 855_1922 FAP 1820 BK kiper, prodam ali zamenjam za manjše osebni avto R 5 ali PEUGEOT205. Tel : 62 503_1933 Z 126, letnik 1978, nujno prodam. Tel.: 77 067. Krnica 64 1934 Prodam JUGO 45/AX, registriran nov. 198/ Jenko. frboje % 1942 Ugodno prodam R 16 TS, letnik 1976, neregistriran, cena 65 SM in SIMCO 1000 GLS, letnik 1976. registriran, cena 90 SM Jože Gričar. Blaleva ul. 10, Skofja Loka_1945 Prodam Z JUGO 1.1 GX, letnik 1988. še neregistrirano Tel 21 040, popol dan_1948 Prodam R 4, letnik 1977. Kokrica, Parti zantka 10_1962 Prodam nov RENAULT GTL 4. Marjan Kozel), Hotemaže IJ. Preddvor ]9r>3 GS 1300 super. letnik 1980, ugodno prodam Igor Zemlja. Gregorčičeva 34/a, Bled, tel.: 78 512_1964 Prodam športno KOLO na 10 prestav, ŠTEDILNIK (4 elek , 2 plin), motor za Z 101 drle in dele za H 4 ter bukova l)H VA Zg. Brnik 136_1969 Z 860, letnik 1980, karambolirano, ugodno prodam. Tel.: 79 732 1961 Prodam JUGO 4!.. letnik 1984 lel 35 837_1966 Prodam MOPED APN 6 Sr. Bela 53. Preddvor_1966 Prodam / 101. letnik 19/6. registriran do decembra 1988 za 170 SM, ogled v soboto popoldan Andrej Mandal). Ba /oviška I') Radovljica 1970 Prodam vVARTBURG. letnik 19/7 Tel 34 164_ 1971 Prodam MOPED 14 M. letnik 1986, JA VVO 350. letnik 1986 in moped colibri Tel 38-206_1974 Poceni prodam FIAT 126 P. letnik 1978, brez prednjega stekla Roman Zupane, Koritno 19. Bled_1979 Prodam ŠKODO 105 L. letnik 1980 Ivo Kodias Brezje 23/a tel /9 840 1981 Poceni prodam ŠKODO KM) Voglje 79, tel 49 086 l'»H3 MP0llltW Vsako varilsko ključavničarsko delo (tudi zahtevno), posamična ali serijska izdelava, sprejmem C na Belo 8. Ko krica pri Kranju_1696 če želite postati HONORARNI ZA STOPNIK MLADINSKE KNJIGE sa ja vita TAKOJ PERSPEKTIVNA ZALO ŽBA_1786 Zaposlim kvalificiranega delavci za dela in naloge v delavnici za predelavo plastika Tel, 61 061 1839 S|>rejmevii kakršnokoli delo na dom Tel 39 326 _1862 Najhnlisim na|bol|šn zastopniške |>m vi/.|e pn prodaji n,i|bol| iskanega pro grama na terenu šifra 100 SM 1882 Prebirate oglase o prodaji knjig? Omahujete, odločite se za najboljšo po-nodbo Šifra: STROKOVNO USPOSA-BUANJE _1883 ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE! Če že-liš postati honorarni zastopnik za knjigo, ki sodi v vsako slovensko družino se javi šifra: TAKOJ_1920 Na dom sprejmem honorarno delo po dogovoru. Prostor in prevoz zagotovljena. Šifra: ZANESLJIVA KVALITETA_1927 V redno delovno razmerje sprejmemo takoj KV orodjarja z najmanj 15 let prakse. OD po dogovoru. Šifra: DOBRO PLAČILO 1984 Prodam JARKICE. Golniška 1, Kokrica, Kranj_ Prodam 8 mesecev brejo TELICO si-mentalko. Prevodnik, Borde 10, Skofja Loka_._1729 Menjam težko jalovo KRAVO za brejo telico. Visoko 29, Šenčur 1736 Prodam dva meseca staro TELIČKO simentalko ter črno-belega bikca, sta-rega 14 dni. Tel: 68-507_1758 JARKICE rujave, stare tri mesece prodam Zgoša 47/a, Begunje 1763 Prodam polovico mlade govedi. Vo- glje 90_1792 Prodam polovico KRAVE, semenski KROMPIR igor. Velesovo 12 1799 Prodam ZAJCE samice pasme ovnač in orjak. Tel: 60-208_ 1806 Prodam čistokrvne nemške OVČARJE, stare tri mesece Tel.: 42-953 1 809 Prodam ZAJCE samce in samice za rejo ali zakol in fižol. Polica 13 1812 Prodam 25 kg težke PUJSKE in 110 kg PRAŠIČE, krmljene z domačo hrano. Okroglo 15, Naklo_1815 Prodam PRAŠIČE. Tone Korenjak, Pre-doslje95_1822 Prodam dva BIKCA simentalca, stara 14 dni Janez Kuralt, Žabnica 39 1834 Prodam belega perzijskega MUCKA, rt Gr?niir *:'Č£>'*" • ^* * 1871 Radovljica Prodam 9 mesecev staro KOBILO- ha-novranko z rodovnikom. Grad 59, Cer kije_1873 Prodam simentalko s prvim teletom, kljuko in odbijač za GOLFA, kosilnico vicon creina 165 Pogačnik, Otoče 21, Podnart, tel 70 286 1888 Prodam OSLIČKA. Tel: 42-912 1900 LIPICANKO, žrebetno kobilo, jahana in vajena vožnje, prodam. Ogled po dogovoru v soboto in nedeljo. Delavska 46, Kranj Stražišče 1911 Prodam dva tri tedne stara TELIČKA (simentalec, križanec). Čuimžar, Zg Duplje 33_1914 Prodam dve TELI stare 6 tednov, simentalke za rejo ali zakol Zg. Brnik 20_ _1918 Prodam PRAŠIČA za zakol, domača krma Anton Kokalj, Sr Bitnje 19, Žab niča_1923 Prodam mlado brejo KRAVO Čado vije 3, Golnik_1930 Prodam KRAVO brejo 9 mesecev. Volčič, Reteče 75 1937 Prodam nemško OVČARKO, staro 7 mesecev, odličnih staršev Tel 46 476 __1941 Prodam I T LIČKO simentalko, staro 6 tednov Lahovče 14, Cerklje 1951 Prodam 20 do 50 kg težke PRAŠIČKE Stanonik, Log 9, Skofja Loka 1955 V aprilu, maju in juniju bom prodajal rjave JARKICE Sprejemam pisna na ročila Stanonik, Log 9, Skofja Loka _1956 Prodam tri mesece brejo TELICO si mentalko Prcdosl|e '., tel 36 389 1957 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. C Janeza Bobnarja 2. Cerklje 1964 Prodam BIKCA za nadaljno rejo. star tri tedne Franc Kozjek, Čirče 28, Kranj PU! BEDI! VE ŠD Pole! jinreia, v soboto 13 J in to rek 16 2 ob 20 uri, VESELO PUSTO VANJE v KUD Sveti Duh Igra ansambel Rž Najboljše maske bodo nagraje ne Vljudno vabljeni Nogometni klub Šenčur vas vabi na MASKERADO, v soboto ob 20 uri l.ji.il ho ansambel GORNJE.SAVSKI KVINTET Predprodaja kart od 11. do 13 'ebruarja od 16 do 18 ure v domu Kokrške čete v Šenčurju VABIJO NO GOMETAŠII_1804 V torek, 16. februarja 1988 ob 18. uri ste vabljeni na veliki PUSTNI PLES v Zadružnem domu na Primskovem Igra skupina TI N 1820 Gostišče OMAGA Boguri|o, vabi na ve selo pustovanje, ki bo v soboto 13 fe bruarja in TOREK, 16 februarja ob 20 uri Rezervacije po tel 73 870 VA BUEN1I_1851 ŠD KOKRICA [irireja /al.avo v Kultur nem domu na Kokrici Igra MARTIN KRPAN Pnčetek ob 20 uri VABLJE NM 1926 OBVElfIEA MODNI SAION URŠIK obvešča ce njene stranke, da izdelujemo oblačila po naročilu tudi iz prinesenega blaga Se priporočamo!_1903 POZOR NOVOSTI Iz proizvodnjega programa lahko naročite ah kupiti STOLČEK za hranjene vašega otroka, kateri se vita in niža Tel. 24 127 1916 Sjireiemam naročila /a vse vrste vo dovodnih inštalacij Tel 61 664 1977 ROLETE lesene, plastična in alumini jasta polnjene h pohvratanom, žaluzije vseh visi večja poj.iav.l.i rolet m /alu zij, zapiranje balkonov z roletami naro čite ŠPILERJEVIM, Gradnikova 9, Ra dovlj.ca. tel (064)75 610_673 PUSTOVANJE Z MIHELICI IN IGRO 3X3! Na Primskovem, v Zadružnem domu bo veselo z ansamblom Hanca Miheliča in posebno igro 3x3 (prodaja kartic) in nagradami. VABIJO NOGOMETAŠ! V SOBOTO, 13.2. OB 20. URI. IZOLIRAM CEVI centralne kurjave z volno, pločevino. Tel.: (061) 216-673 _112 Cenjene stranke obveščam, da spet sprejemam naročila za žaluzije vseh barv in dimenzij ter rolete. Roletarstvo Nograšek, Milje 13, 64208 Šenčur, tel.: (061) 50-720_1156 Opravljam vrtanje, "štemanje" za centralno, vodovod in elektriko. Tel.: 73-894_1344 Prodam in obnavljam hišne smetnja-ke Tel: 23-531_1715 Za hitro in solidno popravilo vašega pralnega stroja, štedilnika, bojlerja in drugih gospodinjskih aparatov - pokličite SERVIS Žepič Andrej, tel.: 57-066 _1762 TV MEHANIKA PORENTA, Breg ob Savi 75, vas obveščam, da vam v najkrajšem času popravim vaš TV aparat. SE PRIPOROČAM!_1786 ATELJE VASJA (064) 24-156 izdeluje načrte novogradenj in adaptacij z vso potrebno dokumentacijo in načrte opreme stanovanjskih ter poslovnih prostorov. 1825 V 84. letu je tiho odšla naša draga mama, stara mama in sestra MARIJA JAVORNIK roj. Galjot Od nje se bomo poslovili v soboto, 13. februarja, ob 15. uri na pokopališču v Bitnju pri Kranju. Žalujoči: sinova Jože in Janez z družinama, sestra Angela in ostalo sorodstvo. Kranj, Sp. Brnik, 11. februarja 1988 OSTALO MAŠKARADNE OBLEKE za otroke prodam. Tel.: (061) 266-940 in (061) Instruiram matematiko in angleščino. Tel : 24-762_1753 Prodam BRUNARICO primerno za vikend. Bizjan, Zasavska 54/a, Kranj _1775 Vzamem garažo v najem v Kranju ali bližnji okolici( 5 km). Tel.: 33-781 1803 Skupina študentov nudi IN ŠTRUKCI-JE iz angleščine, nemščine, matematike, fizike in elektrotehnike na področju Škofje Loke. tel: 61-856 1816 Zazidljivo parcelo za vikend iščem. Tel: (061)212-802, zvečer_1817 Iščem varstvo za 15 mesečnega otroka na domu. Tel: 35-829 1855 Za varstvo 10 mesečnega otroka išče mo prijazno starejšo žensko proti dobremu plačilu, po možnosti iz centra mesta Tel 21 889 1861 Iščem varstvo za otroka v Lescah ali v Radovljici Tel : 80-334 1863 Opozarjava osebo, ki je bila opazovana v torek, 9.2. med 19.20-20. uro, ki je vzela dve ženski TORBICI iz osebnega avtomobila pred stanovanjskim blokom Posavec 9 Naj torbice z dokumenti in vso vrednostjo vrne POŠTE NO lastnikoma ali nese na PM v Radovljici. 1947 V SPOMIN MARIJI KAVČIČ Mineva leto žalosti, bolečine in praznine v naših srcih VSI NJENI Stražišče, Kranj, Brestanica pri Krškem I rt Kon»r Kako te čakam, o kako te čakam! Ko pride v hišo gost moj, črni mrak, poslušam, ali čujem tvoj korak . .. (A.Gradnik) V SPOMIN 13. februarja mineva žalostno leto, kar nas je zapustil naš ljubljeni, najdražji mož, oče, dedek in brat FRANC VIDMAR Žalujoča žena Marija in vsi njegovi. Skofja Loka, februar 1988 Dreg%ga sina in brata ZAHVALA Ob boleči izgubi drage hčerke in sestre MIČOTA ŠČEKIĆA ZORANE KAVČIČ roj. Ščekić Bili smo deležni velikega razumevanja in sočutju. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam stali ob strani v te/.kih trenutkih, darovali cvetje in nam izrekli ustna in pisna sožalja. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju za njihov trud, vsem sosedom in družinam, ki so nam stali ob strani in nam materialno pomagali. Zahvaljujemo se delavcem upravnih organov občine Kranj in Sekretariatu za notranje zadeve, ki so Mičota obiskovali v času bolezni doma in mu vlivali upanja ter delavcem OŠ Matija Valjavec in WF. i/. Preddvora s podružnicami za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se vsem govornikom za poslovilne besede in godbi za zaigrane žalostinke. Še enkrat hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ju v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti. Mičo in Zorana, hvala vama za vse . — vajin spomin bo večno živel z nami. Mamu Neda in sestri Zdenka in Jelka Preddvor, 1988 O, saj ni smrti, samo odmikaš se, samo tih postajaš. Tiho je odšel od nas PAVEL ŠINKOVEC drogerist Od dragega dedija smo se poslovili v družinskem krogu na pokopališču v Kranju. V žalosti vsi njegovi Trstenik, Kranj, 7. februarja 1988 mali oglasi tel. 27960 Kranjski zdravniki si prizadevajo za nakup reanimobila Avtomobil, v katerem rešujejo življenja Kranj, februarja — Že več let se zdravniki kranjskega Zdravstvenega doma poigravajo z mislijo na poseben reševalni kombi za nuđenje nujne medicinske pomoči. Vse kaže, da se bo dolgotrajno pritiskanje na kljuke vseh mogočih virov financiranja slednjič le obrestovalo in da že letos utegnejo priti do želenega reševalnega vozila. Gre za vozilo, odlično opremljeno za nujno medicinsko pomoč, ki zdravstvenemu osebju že med vožnjo omogoča nekatere nujne posege pri bolniku ali ponesrečencu. Reševalni kombi ima osnovno opremo: ležišče za ponesrečenca, predale z medicinskimi pripomočki, opremo za obešanje infuzijskih tekočin, tako kot v klasičnih rešilcih. Vendar v slednjih zdravnik v zasilnih razmerah ponavadi' težko nudi pomoč ponesrečencu, medtem ko je v »reanimobilu«, kakor zdravniki imenujejo to reševalno vozilo, za to idealno poskrbljeno. Okoli ležišča so sedeži, s katerih zdravnik lahko trdno sede tudi med najhitrejšo vožnjo varno najde ponesrečenčevo žilo. Kot v drugih rešilcih je na voljo kisik, pa respirator, pri roki so tudi razni kompleti, potrebni denimo za kirurški poseg ali porod. Novo vozilo pa je opremljeno z EKG aparatom z defibrila-torjem, s katerim lahko zdravnik hitro zazna znake življenja pri ponesrečencu s hudimi poškodbami, utopljencu, žrtvi električnega toka. Na voljo je opre- ma za imobilizacijo, tako za celotno hrbtenico (vakuumska blazina) kot tudi za imobilizacijo vratnega dela, kar je pri nekaterih poškodbah življenjskega pomena. Pri roki so številni medikamenti, opornice, infuzijski sistemi, skratka razmere, o katerih v klasičnem rešilcu lahko le sanjamo. Željo po vozilu, ki stane okoli 50 milijonov dinarjev, dr. Dušan Bavdek, vodja službe splošne medicine v kranjskem zdravstvenem domu, v imenu zdravnikov takole utemeljuje: » Pri mnogih ponesrečencih, denimo pri ljudeh s hudimi opeklinami, močnih zunanjih in notranjih krvavitvah, poškodbah z električnim tokom, je važnejša kot hiter transport v bolnišnico, prva medicinska pomoč. V vozilu, kakršen je Cimosov kombi C 25, imenovan reanimobil, to lahko učinkoviteje nudimo kot v rešilcih, ki so nam zdaj na voljo. Avto, ki ga želimo kupiti, bi bil namenjen potrebam Gorenjske, ne le Kranja, čeprav pobuda prihaja iz vrst naših zdravnikov. Gorenjska je namreč na stičišču 11 Živilui kranjski kolaček - Živila Kranj, ki so lani odprla Pivnico Evropa bife na tržnici, ribarnico in bonboniero v Kranju in trgovine z bifeji v Naklem, na Planini, Golniku, v Podnartu in Kava bar na Jesenicah, je včeraj svojo ponudbo v Kranju obogatila s slaščičarsko delavnico in prodajo slaščic v Tavčarjevi ulici. Ponudbo bodo prilagajali željam kupcev. Foto: F. Perdan Izšel je letošnji koledar prireditev Pratika najpomembnejših dogodkov Kranj, 10. februarja - Center za turistično m ekonomsko pro- junija YU Ja// festival na Bledu, 12. juni ja mednarodni motokros za pokal Alpe Adria v razredu 80 <.< m v Tržiču, .'10. julija Bohinjska kmečka ohcet, od 2. do 7 a\ gu-.ta Idriart na Bledu, od 10. do 14. avgusta blejska kmečka ohcet, 18 septembra bohinjski kravji bal, 25. septembra Blejski srček, konec decembra pa naj bi koledar letošnjih prireditev zaokrožil 27 svetovni pokal Vi tranc v Kranjski gori. v Stanovnik Jutri na maškarado_ Kranj - Jutri, v soboto, 13. fe bruarja, bo v Kranju tradicional na maškaradna povorka. Zbor maškar bo ob 10. uri na Trgu revolucije. Zraven bo tudi kranj ska godba na pihala, tudi v ma- skah, seveda. Po obhodu po me stu bo za vse maškare v kranj ski avli pripravljen flancat. Turi stično društvo Kranj vabi, da se prireditve udeleži čim več ma skatc 1) 1) SLjQVENIJATURIST %; ptjditm m mami ! Program MATURANTSKI IZLETI 88 cenami' Informacij SLOVENIJATURIST Ljubljana (325-646) Maribor |062< 27-471) Celje (063 24-719) Murska Sobola (069 21-189) Rogaška Slatina (063 811 -488) Nova Gorica (065 26-012) Koper (066 21-3581 Portorož (066 75-670) Ptu| (052 23-629) Bohinjska Bistrica (064 76-145) Podčetrtek (063 828-000I cest, koder se dnevno prevažajo cisterne z nevarnimi snovmi, dogajajo se hude prometne nesreče, Kranj je blizu letališča, kjer se prav tako lahko zgodi kaj nepredvidljivega. Poleg meje smo, prek štirih cestnih mejnih prehodov se k nam v sezoni zlivajo reke turistov. Industrijsko središče smo z veliko možnostmi, da se dogodijo nesreče pri delu. Vse te okoliščine utemeljujejo našo željo, pravzaprav potrebo po vozilu za nuđenje nujne medicinske pomoči, pa tudi dejstvo, da nam bolnišnici, ki si delita delo na Gorenjskem, nista čisto pri roki . Iz Kranja je do Kliničnega centra 25 kilometrov, do jeseniške bolnišnice pa 36. En sam avto za vso Gorenjsko ne bi bil dovolj, zato bi kazalo takoj, ko dobimo prvega za potrebe spodnjega dela Gorenjske, razmišljati še o enem za gornji konec. « Za uresničitev tega cilja zdravniki že lep čas pritiskajo na kljuke raznih institucij, morebitnih virov financiranja, kajti iz lastnih amortizacijskih sredstev si zdravstvo take naložbe ne more privoščiti. Kaže, da bodo denar za reanimobil zdaj kmalu zagotoviti in da bodo že letos prišli do želenega vozila. D. Z. Žlebir /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Dogovori za cesto Na odseku ceste Stražišče-Čepu -Ije pred vasjo Pševo, kjer plaz grozi, da bo odnesel cesto, je tu teden če/, cesto /.grmelo drevo. V Cestnem pod-jetju v Kranju so povedali, da se bodo danes (petek), čeprav nimajo zagotovilu zu poravnavo stroškov, lotili večje začasne sanacije in tako skušali zaustaviti pretečo nevarnost. Pričakujejo pa tudi, da bodo sporazumno se la mesec opravili potrebne raziskave zu projekt in celotno sanacij«* usadov nu tej cesti A. Ž. FotO: F, Perdan uWIWlTl%cI] NOVO ocenjevanje starih vozil v Hji|LJESCAH od 15. do 17. ure Zdaj nas Čopovine ne bo več sram Akcija za odkup in obnovo Čopove rojstne hiše, ki so jo lani decembra začeli učenci žirov-_ niške šole, je med slovenskimi osnovnošolci in srednješolci naletela na izjemen odmev in odziv. Akcija še poteka, a doslej se je vanjo vključilo že več kot 60.000 učencev, ki so zbrali več kot tri stare milijarde dinarjev. Prispevali so tudi krajani v krajevni skupnosti Žirovnica, ki obsega deset vasi. Malo jih je bilo. ki ne bi dali nekaj tisočakov prispevka za »Čopovino«, saj si želijo, da jim Čopova rojstna hiša na poti kulturne dediščine ne bi bila več v sramoto. Ob priložnostni svečanosti v osnovni šoli Gorenjskega odreda v Žirovnici smo poiskali mlade osnovnošolce, najbolj prizadevne organizatorje in se pogovarjali z enim izmed poverjenikov, ki je zbiral prostovoljne prispevke med domačini. Mojca Žefran, učenka 8. b razreda zabrezniške šole: »Na šoli smo bili izredno veseli, da so se odzvali po vsej Sloveniji. Sanu učenci smo med seboj zbirali prispevke, povprečno je dal vsak po 500 dinarjev. Poskrbeli smo zato, da nam je naš nekdanji učenec in zdaj odlični arhitekt Klemen Rodman iz Rodin izdelal lepo nalepke. Poslali smo jih na vse osnovne in srednje šole po Sloveniji.« Ivan Škantar, upokojenec iz Vrbe: »V Vrbi je petdeset hiš in prispevalo je vsako gospodinjstvo. Nikogar ni bilo, ki bi odklonil, ko sem po-irKai na vrata. Hvale je vredno, da so bili o akciji vsi pravočasno obveščeni, za kar se lahko zahvalimo le zabrezni-ški šoli. Ljudje, ki so dali različne zneske, od 2.000 dinarjev do 5.000 dinarjev ali več, so tako v Vrbi skupno prispevali 20 starih milijonov. Zanimivo je, da tisti, ki imajo manjše osebne dohodke ali pokojnino, niti trenutka niso pomišljali, da ne bi prispevali kar izdatne zneske.« Maruša Mohorč, učenka 8. a razreda iz osnovne šole Gorenjskega odreda: »V šoli redno in zelo rada sodelujem v kulturnem društvu in ko je žirovniška Svoboda dala pobudo za akcijo, smo se vsi učenci odzvali. Zavedali smo se, da mora biti najprej obveščena vsa šolska mladina in vsa slovenska javnost. Sama sem bila zato gostja priljubljene oddaje ljubljanske televizije Klobučniki, za pomoč smo prosili na jeseniškem radiu.« Uroš Koman, učenec 8. a razreda iz Zabreznice: »Nalepke smo hitro tiskali sami, saj smo želeli, da bi bila o naši akciji kar najbolje obveščena Va« »ICYSI1?K5 iavnost. Veste, učenci iz zabrezniške šole vodimo sami obiskovalce po poteh kulturne dediščine in vedno nas je bilo sram, ko so spraševali, kje je rojstna hiša Matije Čopa. Saj je skoraj nismo upali pokazati, tako bedna je bila! Zdaj bo v njej lahko spominska soba in vaška knjižnica, ki nosi ime po tem velikem jezikoslovcu in našem rojaku.« D. Sedej 20. in 21. februarja na pobočje Karavank Zimski pohod na Stol Jesenice, 11. februarja — Poleg na Stol bodo pripravili tudi mlad ga bataljona. Člani ekip naj bodo obrambne, planinske in strelske Zimski pohod na Stol, množična planinska manifestacija, ki vsako leto privablja na zasnežo na pobočja Stola na tisoče planincev in ljubiteljev zimskih rekreativnih pohodov, bo letos 20. in 21. februarja. Letošnji pohod bo že 23. po hod v spomin na bitko jeseniške čete 20. februurju leta 1942 na strmih pobočjih Karavank pod Stolom. 51 pogumnih planincev in alpinistov na prvem pohodu 25. februurju leta 1962 je dalo spodbudo ostalimm in pohod je z leti postal zares množičen: do slej SO prireditelji organizirali 22 pohodov, ki so jih je udeležilo 54.41B navdušenih planincev in drugih ljubiteljev gora Stol je muhasta gora, zimski vzpon pa resnično le za hrabre m pogumne Alpinisti in gorski reševalci bodo pred letošnjim pohodom temeljito pregledali pobočja Karavank iti se potem odločili z.a najbolj varno pot. V okviru zimskega pohoda na Stol organizirajo tudi mladinski po hod Po poteh Cankarjevega ba taljona do Valvazorjevega doma Letos bo mladinski pohod v soboto, 20 februarja To bo orien tacijski pohod petčlanskih ekip učencev osnovnih m srednjih sol iz. jeseniške občine Trasa bo Milijon izginil iz avtomobila Pe ive«. 1» (ebruai |a Pred stanovanjsko luso na Posavcu številka 9 je bilo zvečer, kmalu j>n 19. un, vlomljeno v osebni avto Z njim sta se pripeljali Fata M in Sonja S , ki v prostem ču mi po Gorenjskem produjata knjige. Vozilo sta pustih pred hi so, nato j).i odsh po vasi ponujat svoje hI,igo Ko sta se /večer vračali proti Kranju, je Sonja S pogrešila torbico, v kateri je imela dokumente m denarja /a novi milijon Miličniki radovljiške postaje milne, ki so raz.isko vali primer, sodijo, da je nežna m storilec vdrl v avto tedaj, ko je bil ta parkiran pred stanovanjsko hišo na Posavcu tradicionalnega zimskega pohoda inski pohod Po poteh Cankarjeve-predvsem učenci, ki so vključeni v krožke nu šoluh. ostala ista, mladi bodo krenili na pot s Koroške Bele in '/atom niče do Vulvasorjevega doma. Člani ekip bodo nu posamezni točki morah odgovoriti na več vprašanj o zgodovini Stola in širšega območja Karavank, oh zaključku pohoda pri Valvazor-jevem domu pu bodo streljali z zračno puško. Najbolj-,a ekipa bo prejela prehodni pokal Stola, ostale pa knjižne nagrade in pri znanja Organizatorji želijo, da ekipe sestavljajo predvsem učenci, ki so vključeni v obrambne, planinske in strelske krožke na šolah. Udeležba * tem pohodu "bo zanje lepa prilO nost, da znanje uporabijo tu<* praktično. Na letošnjem 23. pohodu bo sprememb: obu dnevu 1)0 11. uri proslava pred Vulvusoi vim domom, kjer bodo tistim, so se pohoda udeležili d t* s*1 uli dvujsetič, podelili poseb' plakete. Udeleženci bodo dob' tudi zlate, srebrne in broii8»* značke. Tehnične službe ImkIo del' v gostilni pod Stolom v ZiroV* ci. Vsi udeleženci morajo primerno obuti in oblečeni, \ običajno pu tudi tokrut ne mogoče prenočiti v Valvu/.of vem domu pod Stolom. I) S0