Leto LXXm., št, 130 LJubljana, ponedtrjcfc H. fantja 1040 SLOTEHS Irhofo vso* don popoldne tzvzemši nedelje in praznike. // kisera* do 80 pe«ft vrst d Din z do 100 vrst a Din 2_50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inseroti petit vrsta Din i.—v Popust po dogovoru, inseratni davek posebej // „Slovenski Narod" volja mesečno v Jugoslaviji Din IZ—. za inozemstvo Din 25— // Rokopisi so 00 vračajo. UREDNBTVO M UPRAVNKTVO LJUBLJANA, KrKifljevi ufica š>ov. $ Telefon; 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 m 31-26. Podružnice: MARIBOR, Grajski trg š». 7 H NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26 H CEDE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon it. 190 fl JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 h Postna hranilnico v Ljubljani it. 10351. Borbe so vzplamtele na vsej fronti Nemci srdito napadajo od morja do začetka Maginotovih utrdb pri Mont-medyju, Francozi pa so davi pričeli z napadom iz Maginotove črte London, 10. jun. s. (Reuter). Velika nemška ofenziva, ki sega od morja do Maginotove linije, se je včeraj povečala po obsegu in po silovitosti. Kakor pa zagotavljajo v zavezniških vojaških krogih, ni sovražniku doslej nikjer uspelo zlomiti odpor zavezniške vojske. Siloviti nemški napadi so bili ponekod ustavljeni, drugod pa je bilo prodiranje znatno zavrto. Edino na zapadu se je posrečilo Nemcem napredovati. Nemške oklopne odmiče, ki so v soboto dosegle For-jres lt*s Eaux, so vc-oraj prodrle do Rouena proti za pati u in do Gisorsa proti j upu. Prednji oddelki nemških oklopnih edinie so dosegli predmestja Rouena samega, dospeli pa so že tudi preko Seine do mesta Pont de I* Arclie. Na drugi strani pomeni prodor do Gisorsa. da so tu nemški oklopni oddelki sedaj samo še 56 km oddaljeni od Pariza, O bojih na drugih odsekih fronte poroča snočnje francosko vojno poročilo: srednjem odseku pri Montdidieru in Noyonu so bili napadi včeraj zjutraj manj siloviti nego prejšnjega dne. Po podatkih nemških ujetnikov so nemške čete na tem odseku prr-trpolt" v soboto velike izgube. Prav tako se N'emeem tudi pri Soissonsu včeraj zjutraj napadi niso posrečili. Toda popoldne so posegle v boj nove nemške pehotne in oklopne divizije, ter pričele z no- vim napadom na francoske postojanke južno Aisne. Tudi vzhodno od Soissonsa so pričeli novi nemški napadi. Ofenziva med Cha-teau Porcien in Chesne Populeusom je bila po dosedanjih podatkih ustavljena. Na tem odseku so spustili Nemei ob Aisni oddelek padalcev, ki pa so obkoljeni. Iz Basla javljajo davi, da je pričelo težko topništvo na Maginotovi Uniji v bližini švicarske meje davi ob 2. streljati z izredno silovitostjo proti nemškim postojankam. Topovski ogenj je bil najhujši kar so jih do-sedaj v teku vojne slišali ob švicarski meji. Včerajšnja poročila so javljala, da je v ofenzivi med morjem in Maginotovo linijo v akciji okoli 100 nemških divizij. Novi podatki zavezniškega vrhovnega poveljstva pravijo, da so Nemci v prvih Štirih dneh ofenzive ob Sommi in Aisni imeli 400.000 izgub na mrtvih, ranjencih in ujetih. Zavezniki nadalje cenijo, da so uničili doslej že 1000 nemških tankov. Seina ni prekoračena London, 10. jun. s. (Reuter). Zadnje informacije iz francoskih vojaških krogov pravijo, da se nemškim oddelkom, ki so pri Koucnu prodrli do Seine, ni nikjer posrečilo dospeti preko Seine. Gre samo za oklopne edinice, ki nimajo nobene podpore pehote in so docela izolirane. Nemško vojno poročile Borba se nadaljuje na vsej fronti — Poročilo o potopitvi angleške matične ladje „Glorious" Berlin. 10 juniia br (DNB) Nemško vrhovno poveljstvo ie objavilo včeraj po-Doldne naslednic voinc Doročilo: V štiridnevni bitki na področju Somme in Aisne so naše pešadijske in oklopne divizije v tesnem sodelovanju z letalstvom razbile močne sovražne *ile ter druge deloma na novo v borbo poslane Sovražne čete prisilile k umiku Poskus Sovražnika da bi nemški napad za vsako ceno zadržal, se je izjalovil. V Smeri Spcdr-.Te Seine so bile prebite tudi sovražnikove črte v ozadju ter zanlenjene velike znloge in razne naprave za oreskrbo sovražnih čet. Letalstvo je podpiralo di*o-dor čet južno od Somme Topništvo je močno bombardiralo sovražne kolone vseh vrst ter zbiralfšča čet in sovražnih tankov, ki jih ie razgnalo. Dalje proti vzhodu zasledujejo naše divizije sovražnika Na oteh straneh Soissonsa je Aisna v borbah prekoračena. Davi so na nadaljnjem odseku nemške fronte v Franciji prešle nem^kp divizije v napad. Luka Cherhoure ie bila ponovno uspešno bombardirana Prav tako so nemška letala bombardirala več letališč severno in Južnovzhodno od Pariza ter ceste in železniške pn>e:e severozapadno od Pariza. Izgube sovražnika v zraku so znašale včeraj 58 letal in 1 opazovalni balon. 39 letal je bilo sestreljenih v zračnih bitkah, 13 od protiletalskega topništva, ostala pa so bila uničena na tleh. 9 lastnih letal pogrešamo. Nemško vojno brod o v je. med katerim sta tudi bojni ladji »Gneisenau« in »Scharnhorst«. operira pod vodstvom admirala Marschala v razbremenitev v Nar-viku borečih *e Čet v Severnem morju * Pri tem sta bila dne 8. Junija od ene skupine tega brodovja potopljena angleška matična ladja za letala »Glorious« (22.500 ton) in 1 sovražni rušilec. Druga skupina je uničila veliko transportno ladjo »Orama« (21.000 ton) in angleški petrolejski parnik »Oilpioneer« (9.100 ton) ter 1 moderni čoln za borbo proti podmornicam. Pri tem so ujeli več sto sovražnikov. To vojno brodovje nadaljuje svojo operacijo. Tudi v pretekli noči so sovražna letala poletela nad zapadno Nemčijo, vendar na niso povzročila nobene škode na vojaških objektih. Francosko poročilo Pregled borb včerajšnjega dne — Glavni nemški naval zaustavljen — Prvi nemški poskus s padalci — Prodor oklopnih edinie do Seine brez večjega pomena Pariz, šnji boj 10 bi junija AA fHavas) Včeraj-po mnenju nemškega vrhovnega poveljstva moral biti odločilen. To pa se ni uresničilo. Ogromna prizadevanja nemških armad v zadnjih 48 urah ob sodelovanju enega milijona 800.000 vojakov ne samo niso dovedla do zloma francoskega odpora pač pa je bil na mnogih točkah njihov napad bloki an in ustavljen na najučinkovitejši način. To se je zgod:lo predvsem v Champagni. kjer je bilo 40 nemških divizij popolncma zaustavljenih v napadih vzdolž cele fronte, ki jo zavzemajo, t. j. cd Porciena pa dalje do Re-thela. Le Chesnea in PopulVra v Argo-nih. Edini uspehi ogromnih nemških prizadevanj so da so Nemci utrdili dva mostova na obeh straneh reke Ai$ne in to tam, kjer je voda plitva in Jo je možno prebresti. Toda položai teh dveh mostov estane še nadalje negotov. Tu so francoske čete stalno prehajale v protinapade. Na tem delu bo'išča se je pripetil posebne vrste dogodek. Nemci so namreč prvikrat zdaj uporabili svoje padalee v Franc'ji- Prei so roskušali z višine spuščati izol:rane padalce v Franciji To spuščanje padalcev v masah ni rodilo zaže-Lieneea uspeha ker je bilo uerotovUeno, da ti padale" niso imeli svoj h krajevrih pomagačev Skupina teh padalcev je bila Severno od Boueiera obkoljena, in sicer v predelu, ki je gosto zanščen z gozdovi, kjer nemška letalska pehota ne bo mogla izvesti ^diverzij^-jn pok re to v. Z napadi, ki s<> jih Nemci snoči izvedli na področju Pontavera. s* je fronta razširila nroti vzhodnemu pasu bojišča okoli Soiss©nsa. Se vedno pa obs*oji pa»:v-ni pas med Pontc,r>iieria angleška matična ladia za letala »Glori-ous«, ne daieio na merodajnih mesNewyork Herald«, v katerem popolnoma odobrava izjave generala Pershinga. ki je zahteval, da se zaveznikom pošlje popolna pomoč ter da se predvsem povečajo pošiljke letal, tankov in ostalega vojnega materiala. V pismu tudi stoji, da bi v Združenih državih morali vpeljati splošno vojaško obveznost. šola za protiletalsko zaščito K razstavi zaščitnih naprav na ljubljanskem velesejmn Ljubljana. 10 junija V drugih državah so že davno seznanjali ljudi z nevarnostmi letalske vojne in jih opozarjali na značaj tako zvane totalitarne vojne, ki zahteva žrtve prav tako med civilnim prebivalstvom kakor med vojaštvom. V tistih časih ljudje v mnogih državah niso verjeli v možnost nove vojne ter niso bili posebno dovzetni za takšno propagando. Besedi »pasivna zaščita« sta zveneli tedaj marsikomu še prazno. Posebno malo zanimanja za propagando pasivne zaščite so kazali ljudje pri nas, sicer pa propagande tudi ni bilo mnogo Sedaj pa živimo v takšnih časih — že nekaj let — ko so skoraj sleherni dan poročila v listih na prvih straneh najboljša propaganda za to, naj bi civilno prebivalstvo ne pozabljalo, da je v moderni vojni ogroženo v vsakem pogledu neposredno. Mnogo lažje je sedaj dopovedati ljudem, kaj so dolžni ne le zaradi samih sebe, temveč tudi skupnosti, ter da je pasivna zaščita orga-ničen del državne obrambe. Moderna letalska vojna je tako strašna, da je zaščita civilnega prebivalstva neobhodno potrebna m da so potrebni vsi ukrepi, čeprav se morda zde komu pretirani. Izkušnje kažejo, da ni nič preveč, karkoli je storjenega v zaščito prebivalstva pred letalskimi napadi. Razstava mestnega zaščitnega urada, prirejena s sodelovanjem gasilcev, mestnih oddelkov in tvrdke Bite na velesejmu, je sedaj nedvomno aktualna: reči pa smemo, da bi bila potrebna že davno prej. Razstava ima vsekakor propagandni pomen, a propaganda sama dandanes ni več niti tako potrebna kakor praktičen pouk. Razstavo imenujejo tudi šolo protiletalske zaščite mestne občine. Tega pouka, ki jim ga naj nudi ta šola so ljudje v resnici zelo potreb-n; in sleherni zavedni državljan bi moral poznati vsaj abecedo protiletalske zaščite, kajti nevednost ter nepoznavanje sta v tem i>ogledu neodpustljiva, ker lahko postaneta usodna za vse. O tem. ali je takšna razstava potrebna ali ne. zdaj pač ne more in ne sme nihče razpravljati. Razstava bo imela nedvomno mnogo obisk malce v in pričakovati smemo, da se bodo zlasti meščani dobro seznanili z njo. Strokovni referenti tolmačijo obiskovalcem razstavno gradivo, zato bo dovolj, če se bomo omejifli le na zunanji opis razstave, a ob tej priliki najprej opozarjamo le na njene značilnosti. Priznati je treba, da je bila razstava skrbno pripravljena ter da je žc na prvi pogled učinkovita. Obiskovalci, k: so videli beograjsko razstavo, soglašajo, da je ljubljanska mnogo boljša. Prirejena bi bila v okviru velesejma in prizadevali so si. da bi ustrezala širšemu občinstvu, da bi hila dovolj nazorna, poučna in poljudna. Razstavno gradivo je tudi tako skladno razstavljeno, da pritegne pozornost obiskovalcev. Posebno pozornost zbuja rzredno učinkovita in razsežna slika v oddelku tvrdke Bate (ki razstavlja protiplinske maske znamke rNebojša«). Ljudje se ustavljajo pred to vizijo veličastno strašne letalske vojne pod ljubljanskim nočnim nebom, ki ga križajo slapovi slepeče svetlobe žarometov; zublji in dim požarov, eksplozije bomb, nad tem pa boj letal, ki sejejo smrt in uničenje, a vse v fantastični svetlobi. To je res realistična ter pretresljiva slika moderne vojne in glasen memento. In ko si že ogledate posebno dobro to sliko, vam menda ne bo pretežko pozanimati s« za neštete razstavljene predmete v posameznih oddelkih razstave. Zanimalo vas bo, kako so pripravljeni naši gasilci za najhujše čase in kaj vse potrebuje gasilec v letalski vojni. O tem se bomo še porazgovoTili o priliki. Vstopili boste tudi v nenavadno temnico, kabino, kjer prikazuje mestna elektrarna, kako je treba zatemniti okna, bodisi s furnirjem, zastorom ali papirjem, kako naj bodo mod zatemnitvijo razsvetljene izložbe, da bodo vseeno razsvetljene, a da svetloba ne bo izdajalska, kakšne žarnice naj uporabljamo med zatemnitvijo in kako naj bodo razsvetljene ulice itd. Opozarjamo tudi na modele zaklonišč, kakršne naj bi si zasebniki uredili v svojih hišah. Prikazano je tudi povsem naravno, kako naj bodo urejena podstrešja in kako bi ne smela biti. Nadalje vidimo nazorno prikazano, kako globoko prodre rašMna bomba v zemljo, pesek ali gramoz. Posebnega zanimanja sta deležni protiletalski strojnici novejšega tipa, postavljeni pred vhodom na razstavo. Z nekim poaeb-nim spoštovanjem si ljudje ogledujejo to orožje m vprašujejo po vseh podrobnostih. Zdi se jim, da prav ti strojnici povzdigujeta razstavo, da se jim zdi ie tem bolj stvarna in aktualna. Za obisk razstave se ne pobira nobena vstopnina. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, nestanovitno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani ln Kum-boru. Najvišja temperatura je bila v Splitu 28, v Ljubljani 26.4, v Zagrebu 25, na Rabu in v Dubrovniku 24, v Sarajevu In Kum-boru 23, v Beogradu In na Vlsu 22, v Mariboru 19.5. Davi je kazal barometer ▼ Ljubljani T61.8i termometer 11 jO. Učiteljsko zborovanje v Tržišču Tržišče, 9. junija. Učiteljstvo krškega »reza H, namreč sodnih okrajev Mokronog in Radeče, je imelo včeraj pod predsedstvom sreskega šolskega nadzornika g. Martina šterka svojo glavno letno skupščino. Iz nadaorniskega obširnega poročila o šolskih namerah v tem delu sreza posnemamo, da je v obeh sodnih okrajih 14 šol z SO oddelki, v katerih poučuje 21 učiteljev in 63 učiteljic. V mnogih Šolah je bil za dalje čase prekinjen pouk, ker nI bilo učnih moči, bodisi da so bile na dopustu ali pa pozvane na orotoe vaje. V mnogih Solati primanjkuje učnih aob; tako je v srezu šola. v kateri se v eni sami sobi poučuje 270 otrok. V vsem delu sreza primanjkuje učnih sob kar za 50 jf>. Kljub vsem nepri-likam je učiteljstvo doseglo pri pouku lepe uspehe In se more reči. da so se znatno dvignili. V nadaljnjih svojih izvajanjih je sreski šolski nadzornik podal razna navodila glede šolske administracije kakor tudi pouka samega. Primerno je ožigosal tudi nelepo navado nekaterih, ki se še vedno poslužujejo denuciaclj proti svojim tovarišem, večkrat tudi anonimno. V debati je g. JurančiČ iz Telč povedal iz lastne skušnje nekaj primerov nelepe denunciacije ter predlagal, naj se vsaka pritožba proti učl-teljstvu vzame na zapisnik, ki naj ga pritožnik podpiše, nakar naj se uvede disciplinsko postopanje; proti anonimnim ovadbam pa ne more biti postopka in naj se vržejo, kamor spadajo, v koš. Učiteljica gdč. Zupančič je poročala nato o novi Bobičevi čitanki za elementarni razred: Preljubo veselje, kje si doma. V svojem referatu je očrtala vse prednosti lepo slikane knjige, ki so o otroci z radostjo sprejeli in ki oživlja pouk. Prečitan je bil referat okolele učiteljice Pahor o P. Fleretovi »Prvi čitanki ?.. Referentinja se zavzema za Fleretovo čitanko ter pojasnjuje tudi vse njene prednosti. Referat je bil zamišljen kot enoten, ki naj bi ga sestavili obe učiteljici elementarnega razreda, ker pa so bila mišljenja deljena, sta napravili vsaka svojega samostojno. Tudi o teh referatih se je razvila debata. Sledilo je poročilo o državljanski in narodni vzgoji v osnovni šoli. Svoje mnenje je podalo učiteljstvo vseh šol sreza Krško II in na njegovi podlagi je izdelal skupen referat šolski upravitelj g. Zdešar iz št. Janža. Referat je odlično delo, ki govori o nujnosti prave nacionalne vzgoje v osnovni šoli. ki se je žal v preteklosti vse premalo upoštevala. 2e šolska mladina se mora zavedati vrednosti narodne svobode, vzljubiti mora svoj materni jezik, svojo domovino, ki ji nudi vse pogoje dobrega sožitja. Vedeti mora, da je naša domovina sad potokov krvi ki so jo prelili naši najboljši možje zato. da so nam ustvarili svobodo. V referatu je nanizanih mnogo zdravih misli in navodil, kako vzgajaj šola mladino v pravem narodnem in državljanskem duhu. G. predavatelj je žel za svoja izvajanja toplo priznanje vsega učiteljstva. Naše učiteljstvo se zaveda važnosti nacionalne vzgoje v šoli in tudi izven Šole, toda žal njegovo delo mnogokrat ni bilo priznano. Sledili so samostojni predlogi, ki jih je učiteljstvo predložilo pismeno. Nekateri bodo predloženi šolski oblasti. Z vzklikom in pozdravom našemu mlademu in ljubljenemu kralju je sreski šolski nadzornik zaključil skupščino. Najemnikom stanovanj in lokalov sporoča društvo stanovanjskih najemnikov dravske banovine v Ljubljani, da najemniki niso dolžni prispevati hišnim lastnikom za zgradbo zaklonišč, ter je vsako tako prispevanje najemnika prostovoljno. Prav tako gredo najemna pogodba in potrdila, ki jih je dolžan izdati lastnik hiše najemniku ob plačilu najemnine, na breme najemodajalca in ne najemnika. Obenem vabimo vse najemnike stanovanj, lokalov itd., naj vstopijo v naše društvo kot člani. Članarina l din na mesec se lahko plača tudi po poštni hranilnici na St. 16263, navesti je treba le na hrbtni strani čekov, položnice točen naslov vpla-čnikov. Društveni blagajnik posluje vsak dan od 10. do 12. v Ljubljani, Wolfcva ulica štev. 10-11. nadstropje. Tajnik je strankam — članom — na razpolago vsak delavnik, razen v sobotah, od 14. do 15. ure v Ljubljani, Celjska ulica štev. 19., za art. vojašnico, Bežigrad. Društvo stanovanjskih najemnikov dravske banovine v Ljubljani. ... t Postani in ostani čtan Vodnikove družbe! f Maks Lilleg, naš plemeniti fcarec »O, če nikdo nocoj se vaa ne spomni, pozabil ni vas pevec skromni ln pa — nebo . . . « Umrl je neustrašeni borec, vztrajni, uspehov bogati organizator, vzglednl uradnik, idealno kolegialni tovariš in plemeniti mož žarkega domoljubja Maks Lilleg. V soboto, 8. t. m. ob 8. zjutraj je izdihnil, izčrpan po življenskih borbah, kot junaški gentleman. Natančno pred štirimi leti, na isti dan in ob isti uri je odšel v večnost njegov brat, ugledni veletrgovec Alojz, predsednik ljubljanskega Dramatičnega društva. In brata Makr. in Alojz najdeta večni mir točno enako prav na rojstni dan svojega očeta v ljubljeni zemlji slovenski. Danes popoldne spremimo Maksa na njegovi zadnji poti. L. 1859 se je narodi! v Postojni davkarju Alojzu Lillegu sinko Maks. častnik je želel biti in je absolviral višjo vojaško realko deloma v Mariboru, deloma v Kisku. Toda usoda jo odločila drugače: zaradi nenadne popolne oslabelosti desnega očesa je moral ostnviti vojaški poklic in je pogumno prestopil v državno računsko službo. V Stični je 1. 1875 postal praktikant pri davčnem uradu. In kot davkar. davčni kontrolor, upravitelj in nadupravitelj je nato služboval v Novem mestu, Ložu. Črnomlju. Ribnici, Krškem, Vipavi, Sarajevu, Prnjavor j a in končno od 1. 1909 do svoje upokojitve v Ljubljani. Brez častniške uniforme je združeval v sebi vse najlepše vojaške vrline: skrajno disciplino, hrabro inicijativnost, idealno eks peditivnost ter jekleno voljo, še mladenič, je žc užival ugled izredno sposobnega uradnika: zato je bil že 1.1880 takoj po okupaciji Bosne in Hercegovine dodeljen kot davčni nadzornik in instruktor novemu uradu v Sarajevu, da je pomagal uvesti moderne reforme v davčni siste. Prepotoval je takrat deloma peš, deloma z najprimitivnoj-šimi vozili in le deloma z železnico vse onelotne kraje ter se šele po dveh letih, spoštovan kot vrl nacionalist in vesel, duhovit družabnik med brati Srbi in Hrvati, vrnil zopet v domovino. Ta resni računar in vseskozi stvarni, navidez docela nesentimentalni mož pa je imel vendale rahlo dušo in kakor brat Alojz pevski umetnosti vdano srce. Že kot mladenič je pel v zboru stare ljubljanske Čitalnice in postal ustanovnik ter več let navdušen člen, basist, v zboru pred 48 leti ustanovljene Glasbene Matice v Ljubljani, še več: pel je dalje časa v kvartetu, v katerem sta bila brata baritonist Alojz in basist Maks Lilleg. Velik šop izjemno laskavih priznanj uradnih šefov in glavarstev za posebno vestno, točno poslovanje, skrajno rednost in vzorno urnost v uradovanju je ostal za njim v rodbinskem arhivu; poleg teh priznanj pa še kupček odlikovanj, križcev, kolajn in redov bivše in sedanje državne uprave. Nikdar jih ni kazal in nosil ne krasno stiliziranih pohvalnih dekretov, ne ordenov. Molčal je in delal, delal do zadnjega za — druge. . . že v avstrijskih časih je začel z orga-nizaejo državnih uradnikov in posredoval za interese državnega uradništva večkrat pri najvišjih uradih na Dunaju. Z izjemno požrtvovalnostjo se je udeležil kongresov držav, uradništva v Solunu, Ženevi. Parizu in še marsikje, samo da si je pridobil znanja za lastno organizacijo. Po našem prevratu je organizacijo takoj preuredil ln raz- širil. Kot neutrudno iniciativen ln spreten organizator je ustanovil Zvezo organizacij drŽav, uradnikov v Sloveniji ter ji pritegnil vse stroke, celo avtonomne mestne uradniške organizacije. Na pobudo MaKsa Lillega sta se ustanovili nato enaki Zvezi državnih uradnikov na Hrvatskem in Srbskem. Po ajegOVi inicijativi se je ustanovilo tudi prvo slovensko-hrvatsko glasilo drž. uradnikov, »Naš Glas«, ki obstoja še danes, a le za slovenske uradnike. Hkratu je deloval v uradniški zadrugi in v vseh podvigih za izboljšanje prejemkov, za moderno pre-osnovo pragmatike i. t. d. Pokojnik je potoval neštetokrat v Za^ieb in Beograd, stopal pred ministre in min. načelnike, strokovne referente, pa poslance ter se boril kot cel mož in brez strahu, samo da bi koristil tovarišem. O. marsikdaj so strmeli izvestni mogočnjaki nad njegovo smelo odkritosrčnostjo, pa tudi temeljito poglobljenostjo v najbolj zapletena vprašanja uradniške pragmatike! Toda kristalno čistemu in poštenemu predsedniku slovenske Zveze, vzornemu šefu Ijubljansk s davkarije, niso mogli z ničimer blizu. Bister, diplomatski spreten, neomahljiv, fanatičen v svojem prepričanju, da se bori le za pravico in poštenost, je bil Maks Lilleg voditelj celokupnega siovenskega, pa ČestO vsega iugoslovenskega javnega uradništva. Bil je govornik plamteče sugestivnosti, duhovit debater, motor, ki je gnal ves ogromni aparat oi-animacij od Triglava do Gjevgjelije! Ne, takega voditelja uradniki nismo imeli in ga nimamo. Tudi v ljubljanski občinski svet se je dal izvoliti edinole s težnjo, da koristi občinskim uradnikom in sploh Biužlteljem ter da jim pribori modernejšo pragmatiko, ugod-nejše prejemke. Brigal pa se je y. vsem idealizmom za vsakršen socialni in kulturni napredek v ljubljanski ohčini. In Mnks Lilleg je 1.1020 odločil uspeh »Sokola ln zmago S ^Taborom«! Zakaj plamteCi nacionalist že v Avstriji, je v Jugoslaviji ponovno dokazal, da je mož. ki se ne straši nobenega terorja, kadar gre za jugosloven-sko Sokolstvo, steber državne enotnosti in ponosa. Sam Bog ve. koliko pragmatik je ustvari! in pomagal bistveno reformirati. Za vsakogar jo prosjačil, posredoval, pripomogel marsikomu na višje in bolje, samo — sebi tega ni znal in ni mogel. Dva dni prod uve-ljavljenjem nove državne pragmatike je bil upokojen — po stari pragmatiki . . . Tako plačilo je žel ta neustrašeni »buntovi • Zveza •, njegova Zveza . ki ji je Ml neutrudljiv predsednik od začetka, je morala prestati ... A še kot upokojenec je ustanovil in vodil kot predsednik organir i-cijo drŽav, upokojencev, šele ko so ga zapustile telesne moči. se je poslovil. Tovariši so ga odlikovali 5 častnim predsedstvom. Žalosten, a miren, ponosen je pričakoval svoj konec. »Hvala! Lepa hvala! Zai. -dobro — zame je vse dobro! je govoril po vsaki uslugi svojcev. Bil je gospod, bil ie kavalir, pravi gentleman tudi med umiranjem . . . Makso, dragi stari tovariš, zlata duša nepozabna: hvala Ti. lepa hvala! Fran G ovekar Sokol I, Ljubljana-Tabor poziva svoje članstvo, naj se polnoštevilno udeleži pogreba pok. brata Maksa Lilija, davčnega nadupravitelja v p., ki bo danes ob 16.30 izpred zavetišča sv. Jožefa na Vldovdan-ski cesti. Udeležba v civilu z znakom. Hudo neurje s točo nad Ljubljano in bližnjo okolico Lepo solnčno nedeljo je pozno popoldne skalila nevihta, ki je ponekod opustošila polja in vrtove Ljubljana, 10. junija Včerajšnje prekrasno jutro je zbujalo mnogo upanja, da bo nedelja minila brez običajnih nalivov. Nad mestom se je bo-čilo sinje nebo brez najmanjšega oblačka in že rano je začelo prigrevati toplo soin- ce. Na kolodvorih se je že zgodaj zbirala velika množica, izletnikov, da izkoristi lepo nedeljo in se s prvimi vlaki odpelje na deželo v vse smeri. Zaradi čakanja pred blagajnami ln počasnega poslovanja, ker je bilo najbrže odprtih premalo blagajn, 4 je bilo na glavnem kolodvoru veliko upravičenega kritiziranja, v vlakih pa se je slaba volja razgubila in se je v pričakovanju užitkov v zeleni prirodi vse razži-velo v najboljšem razpoloženju. Natrpano polni so bili vsi izletniški vlaki, nič manj navala pa ni bilo v redne vlake, ki so odpeljali nekaj ur kasneje proti Gorenjski, na kamniško stran in proti Dolenjski. Dopoldne se je pričelo romanje množic proti bližnji Gorenjski, zlasti za progo Dolenjski manjka železniškega omrežja Z železnicami bi se dvignili prirodni zakladi te Novo mesto, 9. junija Dolenjska Je z železniškimi zvezami zelo slabo preskrbljena, čeprav je tod zveza z morjem najbližja. V vseli letih naše svobodne Jugoslavije je bila zgrajena le železnica Tržišče—Sevnica, zdaj pa je v graotaji proga Črnomelj—Vrbovsko, ki bo naJU L Vt L dograjena. Do tega časa bo TTw>mrta preložena tudi zdajšna za hitri promet preslaba od Tržišča do Trebnja, ki Je že sirasirana. Povsem pa so prišli spet z dnevnega reda gradnja proge Brežice— Novo mesto in zveza z Mariborom ter podaljšek proge Straže—Toplice proti Žužemberku m Kočevju. Mod najvažnejše m najpotrebnejše proge, ki hA se naj čimprej zgradile, je proga BrrtKco—Novo mesto z zvezo z Mariborom. Ta proga M bila tudi najkrajša ie- leznJAoa MMttsj Maribora z morjem, Z njo bi bili deležni prebivalci Krškega polja in Posotljani dobrote železniškega prometa, ki so zdaj med vsemi dolenjskimi kraji najbolj odrezani od sveta. Gospodarski raovoj in napredek teli krajev sta v zdaj-šnJh razmerah povsem nemogoča. Avtobusni promet siver veže posamezne kraje in omogoča hitro potovanje posameznikov iz kraja v kraj, toda promet z avtobusi nikakor ne more nadomeščati potrebnih, železniških zvez, zlasti ne glede na tovorni promet. Nujnost zgradbe te železniške zveze je na dlani, zato je povsem neuraevno, zakaj vse uredbe o trasiranju in gradnja prog nrezirajo ta dd Dolenjska, Nič manj važna in potrebna ni zgradba, odnosno podaljšanje proge Straža - -Toplice proti Žužemberku in Kočevju. Kakor na oni strani Krško polje, tako je na tej strani Krška dolina odrezana od železniškega prometa. Tudi Krška dolina !ma mnogo tovornega prometa, v katerem, prednjači zlasti izvoz lesa, ki je oviran zaradi oddaljenosti od železnice. V Krški dolini je tudi edino dolenjsko adravališde, ki je oddaljeno 5 km od železniške postaje, kar je velik nedostatek in ovira za razvoj enega izmed najboljših zdravilišč v naši državi. S podaljškom železniške proge od Straže proti Žužemberku in Kočevju bi se mogla železnica približati zdravilišču Dolenjskim Toplicam, s čimer bi bila odstranjena ena najveCjifo zaprek za napredek zdravi lLšča. EK>lenjcem ne more biti vseeno, ali se prične graditi potrebne železniške zveze prej ali pozneje. Z odločujočih strani se pogosto čuje poudarjanje potrebe po dvigu gospodarskega in prosvetnega življenja tudi na Dolenjskem, a od samih izjav Dolenjska nima ničesar. Treba Je dejanj. Zato je nujno potrebno, da se vaa Dolenjska zgane iz mrtvila, ki je za Dolenjce usodno, in glaano izrazi svoje zahteve po pre-potrebnm železniških zvezah. Vsi činitelji in gospodarstveniki se morajo zavzeti za popravek železniškega državnega programa. Dolenjska ima dovolj prirodnih zakladov, ki bodo prišli do veljave, če ji bo pomagano z zadostnim železniškim cmrež- proti št. Vidu in naprej na šmarno goro, izredno goste pa so bile tudi kolone kolesarjev, ki so zdrknili iz mesta na vse strani. Opoldne je pričelo pritiskati in žgati solnce kakor za stavo. Vročine letos še nismo bili vajeni in zato ni čudno, da je sle-nememu, ki se je gibal zunaj bodisi po pobočjih hribov in gričev ali pa jo je mahal po dolini, lil s čela pot kar v curkih. Jasno je ostalo do poznega popoldneva, po 14. pa so se daleč na obzorju pokazali spiva redki oblaki. TJro nato so se začeli kopičiti nad Kamniškimi planinami težji sivi oblaki, ki so se kmalu raztegnili nad poljem in vasmi v smeri proti Ljubljani. Najprej je pričelo grmeti in treskati zadaj za Kamnikom in so začele padati debele kaplje dežja. V vaseh za Kamnikom, v Stahovci je prišlo samo do skromnega naliva, z vetrom pa so se podili oblaki naprej in že nad Kamnikom se je okrog 16. vlila silna ploha. Oblaki so se privalili še od vzhoda, tako da je bil pogled proti Ljubljani od kamniške strani trenutek nato naravnost strahoten. Iz črne stene oblakov so druga za drugo švigale ognjene kače in sledil je grom na grom, tresk na tresk. Nad Duplico pri Kamniku ln okoliškimi vasmi je takoj po 16. nastala huda ura. Med silnim nalivom je začela padati gosta in debela toča, ki je klestila rast na polju in sadno drevje po vrtovih. Toča je padala v širokem pasu do Domžal in so postale ceste na mah vse bele. Precej toče. ki je napravila povsod občutno škodo, je padlo tudi po vaseh okrog Lukovice in med Be-ričevim in Dolskim do Sv. Jakoba. Nekoliko po 17. se je sprostila nevihta tudi nad Ljubljano. Toča z dežjem je v hipu pobelila ceste in ulice in napravila največ škode po vrtovih v Trnovem in v vzhodnem delu mesta. Sprva je padala debela toča, kasneje pa so postajala zrna drobnejša in so se vsipala na tla in na strehe hiš med gostim dežjem. Toča je padala v mestu dobre četrt ure. prvemu nalivu je kmalu sledil ćnigi, ki se je šele počasi pomiril v ponižnejšo nevihto. Zaradi nalivov so bile na mah preplavljene vse ulice in so na cestah stale velike luže vode. Večji naliv je sledil zopet okoli 20.. pravo neurje pa je bilo po 17. In kasneje po 20. tudi na Barju, kjer je toča napravila večjo škodo. O silnih nevihtah nam poročajo tudi z Dolenjskega, kjer je zlasti močno deževalo v Suhi Krajini, v Žužemberku in dalje proti Novemu mestu. Sorzna poročila Curih, 10. junija. Beograd 10.—, Pariz 9.40, London 16.75, New York 446.—, MIlan 22.50, Madrid 45.—, Berlin 178.25, Stockholm 106.23, Sofija 4.—, Bukarešta 2.2*.—. Danes predstavi samo ob 16. in 21. uri — ob 19. uri odpade zaradi produkcije FILM SMEHA, GODBE IN PLESA! ~ Fernandel v vl°£i namišljenega barona. KINO MATICA — TELEFON 21-24 uri odpade zaradi produkcije I Barnabej Samo še danes ob 16., 19. in 21. KINO UNION TEL. 22-21 Krasen francoski film z najboljšimi umetniki v glavnih vlogah POTOK SOLZA KUISSEAU ESTKELLITA CASTKO, znamenita španska filmska lepotica, poje najlepSe španske ljubavne pesmi v razkošni in bogato opremljeni opereti: Pat k" ci avi KINO SLOGA — TELEFON 27-30 V M 9 JU r% ▼ m Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri N5VNE VESTI — Iz »Službenega Usta«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovinec št. 46. z line 8. t. m. ima naslednjo vsebino: ukaz o izločitvi zaselja Bukova gora iz občine zreče in pripojitvi občini Vitanje; podaljšava roka iz pravilnika o ustanovah človekoljubnega značaja; kaj je treba šteti za luksuzne predmete po zakonu o neposrednih davkih; vrečice Iz papirja in papirne preje so priznane kot zavoji, pojasnilo o carinjenju vrvi in konopeev, banova navodila za dela in ponašanje prebivalstva radi zaščite pred letalskimi napadi, banovo odločbo, s katero se razširja nova ureditev delovnega razmerja stavbenega delavstva na vse območje dravske banovine. — Prepoved zborovanj se ne nanaša ■» gospodarske zadruge in delniške družbe. Ker se prepoved notranjega ministrstva, da ne smejo zborovati posamezna društva, ne nanaša na delniške družbe in gospodarske zadruge, morejo te organizacije sklicevati svoje redne občne zbore po zakonskih predpisih in društvenih pravilih. Prav tako prepoved ne velja za prisilna, trgovska. Industrijska in obrtniška združenja, ustanovljena po predpisih obrtnega zakona. — Rekonstruirana I>o državna, cesta, skozi Vransko. Banska uprava je razpisala dela za rekonstrukcijo državne ceste št. 50 v odseku skozi Vransko. 24. t. m. bo druga javna pismena licitacija za oddajo teh del. Proi ka vsota znaša skoraj tri četrt milijona din, 718.391 din. — Nova šola na Sv. Planini nad Trbovljami. Razpisana je prva javna pismena ponudbena licitacija na dan 19. t. m. v občinskih prostorih v Trbovljah za oddajo stavbnih del pri novi ljudski šoli na Sv. Planini. — IzvOz vina iz Slovenije v maju. V maju je bilo iz severnega dela Slovenije izvezenega 91.818 litrov vina. predvsem v Nemčijo, in sicer 57.358 litrov, in na Češko 34.460 litrov. V prvih petih mesecih letos je bilo iz Slovenije izvoženo 5SS.812 litrov vina, po večini v Nemčijo, 543.745 litrov, dalje na češko 44.059, na Nizozemsko S79. in na švedsko 120 litrov. — Vse dolnje Po^vje poti vodo. Poplave vzdolž Save in Dunava zavzemajo vedno večji obseg. Narašča pa tudi še Velika Morava in dalje poplavlja Pomorav-je. Velike poplave so že tudi v bližini Beograda. Pod vodo je cesta Obrcnovac— Beograd. V okolici Smedcrevske Palanke je pod vodo okrog 6.000 ha obdelane zemlje/ ob ustju Jasenice je pa pod vodo nad 2.000 ha zemlje. Sava in Donava sta narasli v zadnjih petih dneh zelo naglo nad meter visoko. — Nad |K>1 milijona din znaša deficit Merkurjeve bolniške blagajne v prvem tromesečju letos. V soboto je bila v Zagrebu konferenca zdravnikov bolniške blagajne Merkurja in na nji je bilo podano tudi poročilo o blagajniškem poslovanju v prvi četrtini tega leta. Primanjkljaj bolniške blagajne je znašal v tem razdobju 550J235 din. Primanjkljaj je nastal zaradi prevelikih izdatkov za zdravila, za kar so izdali 31.25*vseh izdatkov. — Sestanek niadžarsko-jugos1ovenskega gospodarskog odb°ra. V Beograd je prispela madžarska delegacija na sestanek madžarsko-jugoslovenskega gospodarskega odbora. Odbor se je sestal v zunanjem ministrstvu. Namen tega sestanka je bil, da odpravijo nekatere težkoCe. ki so se pojavile z uvedbo nedavno sklenjenega plačilnega sporazuma med Jugoslavijo in Madžarsko. — Olajšave za uvoz črnega premoga iz Zgornje Stezije. Dovoljena je posebna olajšava za uvoz črnega premoga, briketov in koksa iz Zgornje Šlezije, iz področja direkcije Oppeln in sicer do naše meje. Ta olajšava je pa veljala za naSo državo le, ako bi v enem letu uvozili najmanj 60.000 ton premoga, briketov ali koksa. ZJaj je pa sporočila direkcija v Oppelnu. da olajšava velja od 27. maja. ne glede na količino uvoženega blnga. — fpra-va monopola namerava najeti posojilo 300,000.000 din. S finančnim zakonom o proračunskih dvanajstinah je dobila uprava državnih monopolov pooblastilo, da lahko najame dolgoročno posojilo pri denarnih zavodili v državi ali v Inozemstvu. Uprava državnih monopolov namerava najeti okro^ 300 milijonov din posojila in v ta namen se je obrnila na domače denarne zavode, da bi bilo posojilo emitirano na domačem denarnem tržišču. Posojilo bi emitirali v letnih tranšah po 50 do 60.000.000 din. to se pravi, bilo bi emitirano v petih letih. — Slive bodo letos obrodile znatno manj kakor lani. Lani je b;la rekordna sadna letina in slive so obrodile tako dobro kakor že več desetletij r ?. Nekateri so napovedali, da bo tudi letošnja letina dobra, ker je bilo spomladi dolgo hladno ter je drevje pozno cvetelo. Zdaj so pa zelo slabi izgledi za letošnjo letino. Marsikje slive sploh ne bodo obrodile, sicer pa bo pridelka v splošnem komaj le četrtino lanskega ali največ polovico. Zaradi tega se je tudi že znatno podražilo žganje, povprečno za 20rt-. Pričakujejo nadaljne podražitve. — poslovni promet v naših lukah v meseca marcu. Promet v naših morskih pristaniščih je bil marca nekoliko živahnejši kakor februarja, vendar pa slabši kakor istega meseca lani. Skupno je priplulo v Inke 7^78 ladij z 1,189.122 tonami skupne tenaže. med tem ko jih je istega meseca lani 7414 z 1.414.603 tonami. Po tonaži je bil torej letos promet za 15.94 odstotka manjši kakor lani. Od skupnega prometa odpade na na«še ladje 6572 edinic z 960.240 tonami ali 92.85 odstotka. Letcs je bil promet marca manjši za 246 naših ladij ali 3.89 odstotka. Najživahnej- ši promet izkazuje pristanišče Split—Vra-njic s 743 edinicami in 189.337 tonami. Na drugem mestu po prometu je šibeaiško pristanišče in na tretjem Sušak. Izmed tujih ladij je bilo največ italijanskih trgovinskih ladij, na drugem mestu je pa Grčija in na tretjem Angleška. — Blagoslovitev temeiicv za novi beograjski vodovodni rezervoar. Včeraj so na Dedinja blagoslovili temelje za novi vodovodni rezervoar za beograjski vodovod. Rezeivoar bo dižal nad 40 milijonov litrov vode. Tako bo Beograd poslej dobro preskrbljen z vodo in se ne bodo več dogajali primeri kakor lani poleti. — Reorganizacija bančništva na Hrvatskem. Po občnem zboru Zveze denarnih in zavarovalnih zavodov kraljevine Jugoslavije je imelo občni zbor Združenje denarnih in zavarovalnih podjetij za bivšo savsko banovino v Zagrebu. Na tem zborovanju so načeli vprašanje reorganizacije denarnega trga v banovini Hrvatski. Reorganizacija je zamišljena tako, da bi bili vsi denarni zavodi in zavarovalnice organizirane v skupni prisilni organizaciji. Pričakujejo, da bo kmalu prišlo do izvedbe te reorganizacije. — Institut za javne finance ustanovljen. V Zagrebu je bil ustanovni občni zbor Instituta za javne finance. Podobni zavodi obstoje samo v Franciji v Parizu in na Nizozemskem v Haagu. Člani teh zavodov eo tudi nekateri finančni strokovnjaki iz Zagreba. Na občnem zboru je bilo sklenjeno, da v odbor zavoda pridejo zastopniki gospodarstvenikov, javnih korpo-lacij in društev finančnih uradnikov'. Institut bo izdajal svoje glasilo. — Začetek vel»Kih svečanosti tedna hrvatske gledališke umetnosti v Zagrebu. Včeraj so se začele v Zagrebu velike proslave ob priliki stoletnice prve hrvatske predstave v starem gledališču na Markovem trgu v Zagrebu. Prva slovesnost je bila komemoracija na grobovih ilircev, kjer so pokopani med drugimi Vraz, Gaj, Dem eter in Lisinski na Mirogoju, V velikem gledališču je bila slovesna matineja. Ob tej priliki so razstavljeni pomembni kulturni dokumenti v foveru gledališča. Na programu je še cela vrsta prireditev v tem tedmu. — Velika poneverba na dubrovnlški pošti. Na dubrovniški pošti so odkrili večjo poneverbo. Ko je bil odpuščen blagajnik Bašica, so ugotovili, da znaša primanjkljaj 150.000 din. Blagajnik je bil aretiran. — IK>ber ribolov v Dalmaciji. Te dni je bil v Dalmaciji dober ribolov, ker je bilo vreme precej ugodno. Ribiči so nalovili v srednji Dalmaciji v dveh nočeh okrog 60 tisoč kg sardel. Prodajali so jih po 5 do 6 din kilogram. Tovarnam za konservira-nje rib so prodajali ribe po 3.50 din kg. — V splitskem pristanišču so dvignili potopljeno jahto »Mileno«. Poročali smo, da se je v splitskem pristanišču potopila luksuzna ladja »Milena« zaradi karambola s parnikom sšipanom«. Ladjo so zdaj že dvignili. Delo je prevzelo podjetje »Jadranska brodogradilištac: ln ga končalo zelo uspešno. — Nesreče. Posestnika Jožeta Dolinarja iz Smlednika je na cesti podrl neznan motociklist in ga hudo poškodoval po glavi ter po životu. — 33!etni posestnik Štefan Simončič iz Naklega se je včeraj udeležil motociklistične dirke od Jesenic do Sv. Križa, pa je padel z motorja in se poškodoval na desni nogi. — Delavec Jakob Gruden, uslužben pri lesnem trgovcu Ko-biju v Pcdpeči. je vozil domov voz desk, pa so se mu splašili konji. Gruden je skušal konje ukrotiti, pa je pri tem padel pod voz. ki je šel čezenj. Gruden je obležal na cesti nezavesten s hudimi notranjimi poškodbami. — Iz Begunj pri Cerknici so pripeljali v ljubljansko bolnico 2Sletnega posestnikovegra sina Franca Debevca. Fant je šel na podstrešje po seno, kjer se mu je spodmaknila deska. Debevec je padel skozi nastalo odprtino v hlev in se hudo poškodoval po vsem životu. — Na šmar-tinski cesti je neznan motociklist podrl delavca Cirila Kolenca, ki se je hudo poškodoval po obrazu. — V Komenskega ulici je kolesar podrl kovaškega pomočnika Alojzija Hribarja, ki se je poškodoval na glavi. — V bolnico so snoči pripeljali tudi posestnico Franjo Selan iz Sostrega, ki je padla z voza in se poškodovala na glavi. — Važna, knjig*- Pravkar je izšla zelo aktualna knjiga Protiletalska zaščita. Pojasnila in obramba proti napadom iz zraka. Knjiga se dobi pri Banovinski zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani, Slomškova ulica 12. in v vseh knjigarnah. Cena 25 din za izvod. Šole, uradi in društva, ki naročijo brošuro neposredno pri Banovinski zalogi, jo dobijo pri takojšnjem plačilu po 20 din. M AL' POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR J Iz Ljubljane —lj Velik umetniški užitek bo nudila poslušalcem komorna produkcija Glasbene akademije drevi ob četrt na 19. v veliki filharmonični dvorani. Slušatelji Burger, Gregorc, Logerjeva, Bradačeva. Zalokar in žižmond bodo izvajali Gorellijevo »Komorno sonato za dve violini in klavir«. Tartinijevo »Scnato za violino in klavir v a-dururost vstop, če obisk naznanijo o pravem času. Tudi sodobni Ljubljančani slove po svoji visoki stanovanjski kulturi, toda znanje o slogih črpajo in si likajo okus predvsem pri nestrokovnjakih ter nekritično tudi iz raznih tujih knjig, namestu da bi izkoriščali naj-leošo priliko za to v mestnem muzeju ljubljanskem na izbranih originalnih predmetih ter odlično opremljenih sobah. —lj V Ljubljani so umrli od SI. maja do 6. junija.: Voltman Edvard, 64 let, trg. poslovodja, Groharjeva ul. 16; Ogrinc Marija roj. Berdajs, 85 let, v3ova paznika prisilne delavnice, Devetak Frančiška roj. Sosolič, 87 let, vdova krojača, Glince, C. V. - 27; Zupančič Ana 73 let, užitkarica, Vidovdanska c. 9; Machtig Karol, 64 let, žel. uradnik v p., Medvedova c. 18; Ger-mek Antonija roj. Nadlišek, 67 let, vdova nadučitelja, Kolezijska ul. 25; Neuman Marija roj. Chalupnik, 57 let, profesorica glasbe, Nunska ul. 21; Blas Marija roj. Novak, 37 let, žena posestnika, Zaloška 168; Novak Franjo, 47 let. miz. pomočnik, Bohoričeva ul. 30; Potočnik Jurij, 62 let, hlapec, Vidovdanska c. 9. — V ljubljanski bolnici *»o umrli: Zaman Alojz, 42 let, poštni uslužbenec, Švabičeva uL 11; Hra-star Josipina roj. Mavec, 67 let, žena mestnega delavca. Apihova ul. 34 Avsenek Anton, 60 let, delavec, Gorje 124 pri Bledu; Basanezi Iva, 9 let, hči delavca, Javornik 102; Bevc Zvonko, 1 leto, sin delavca, Polje, Studenec 11; Pečenko Ana, 72 let, za-sebnica, Kian,j; Pokorn Rajko, 11 let, sin čevljar, pomočnika. Opekarska c, 26; Ma-sle Lucija, 39 let, služkinja, Na čevcih pri Logatcu; Kralj Ivanka, 5 mesecev, hči dninarja. Mala vas 13, obč. Videm pri Kočevju, Lazanski Jožef, 60 let, delavec, Križe 31 pri Kranju. lj Razne tatvine. Delavcu Leopoldu Ska-lji je nekdo odnesel iz podstrešja mestne ogrevalnice v Kosovski ulici usnjato denarnico z zapiračem, v kateri je imel pet bankovcev po 100 din za 82 din drobiža. — Slavki Lindičevi je tat ukradel s kolesa na dvorišču Lajovičeve tovarne v Kamniški ulici 250 din vredno dinamo svetilko. — Na živilskem trgu je drzen žopar izmaknil Uršuli T. denarnico s 150 din. — Iz barake v Alosevčevi ulici je neznan zliko-vec odnesel dve gumijasti cevi, vredni 340 dinarjev. —lj Izgubila se je rjava usnjena rokavica od Trnovega do Mu len je ve ulice. Pošteni najditelj naj jo odda vratarju Narodne tiskarne. 4%q(*}nica k o r. k r> a it LJ.iin-s: Ponedeljek, 10. junija: Marjeta DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Barnabe Kino Sloga: Pot k slavi Kino 1'nion: Potok sciza Kino Moste: Trojica v snegu in Doživljaj ene noči Kino Šiška: Alibaba Razstava G. A. Kosov i h monnmentalnth slik v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 19. Kg toma produkcija Glasbene akademije ob 18.15 v veliki Filharmonični dvorani DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, TvrSeva cesta 41, Tra-koczy ded., Mestni trg 1, Ustar, šelenbur-gova ulica 7. Nase "ie^Hr* DRAMA Začetek ob 20 uri Ponedeljek, 10. junija: zaprto Torek, 11.: zaprto. Sreda, 12.: Revizor. Red Sreda. Gostovanje M, Mar ko vica iz Zagreba. ★ Gogoljeva komedija »Revizor« ODsegra 5 dejajij. Delo je prevedel Ivan Prijatelj. Motto te satirične komedije je ruski pregovor: >Ne ćoTž! ogledala, če i*nr5 gri obraz«. Np* tej osnovi je pokazal pisatelj razmere v majhnem provinci« 1 nem mestu, \ v predvojni Rusiji. Korupcija uradništva, ki se razkrije lažnemu revizorju je sicer nekoliko groteskna, a vendar udarno naslikana in predstavlja sliko iz 19. stoletja. Naslovno vlogo bo igral Jan, glavne pa 31*hajlo Marković iz Zagreba, N&blocka, Le var jeva in Kralj. Režiser dr. Kreft. OPERA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 10. junija: Plesni večer šole Mete Vidmarjeve. Izven Torek, 11.: Madame Butterflv. Red B. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Sreda, 12.: Lucija Lanimermoorska. Izven. Gostovanje Vanje Levenlove, bolgarske sopranlstinje. Drevi bo v opori produkcija plesne šole Mete Vidmarjeve, kjer bodo kakor vsako leto nastopile vse mlajše in starejše go-jenke in pokazale sad svojega v=etetnega truda. Posebna zanimivost tega nastopa bo glasbeni del vseh plesnih točk, ki ga je v celoti skompeniral mladi komponist Jože Osana, ki bo oskrbel tudi klavirsko spremljavo. Na spoiedu bo osem daljših solističnih in skupinskih plesnih točk. Občinstvo opozarjamo na ta nastop naše priznane plesne pedagoginje tor priporočamo pravočasno nabavo vstopnic v predproda-ji pri dnevni blagajni v opaznem gledališču. Spored obsega: štev. I. Spev — Mcjla šušteršičeva, II. Capriccio — Majda Petelinova, m. Poigravanja: 1. Punčka, 2. Poigravanje, 3. Igrica, 4. Vetercek, 5. Mušica. (Izvajajo najmlajše učenke). IV. Ptiček — Majda Petelinova. Po odmoru bodo sledeče točke: V. Sozvočje — Mojla šušteršičeva in Marija Dobnikova. VI. Iz tišine: 1. Vizija — Marija Dobnikova. 2. Tika pesem — Vida Favajcva, Nenavadno Čudno. . . ž^va Krajgarjeva, VII. Študiji: 1. Ptiča — Marija Dobnikova, 2. Pajka — živa Krajgerjeva. VUL Balada — Mojla šušteršičeva. Gostovanje Zlate Gjungjnčeve v Purc*-nijeVi »Madame Butterflv« To delo italijanskega pomponista, ki spada med najbolj priljubljene opere pri našecn 1 ' n-stvu, ima poseben uspeh z go. G ju _jen-čevo v naslovni paitiji. Njena močna kreativna sila, s katero uporablja lik nesrečne Japonke in Čustveno ter tehnično odlično podana pevska stran vloge, ustvarjata predstavo, ki je dosegla poleg njene ^Travnate« rekordno število repriz. Opozarjamo na gostovanje ljubljenke naše publike. Predstava bo za red B. Športni pregled Ljubljana, 10. junija Tekmovanje za državno prvenstvo v nogometu se polagoma približuje svojemu koncu. Včeraj je bilo odigrano predzadnje kolo, v katerem je BSK na domačih tleh visoko porazil sarajevsko Slavijo 6 : 0, do-čim je Gradjanski komaj premagal Haška 2 : 1. Pomemben uspeh je dosegla Jugoslavija v Splitu, kjer je Hajduku iztrgala eno točko. Rezultat tekme je bil 1 : 1. Na čelu tabele je sedaj Gradjanski s 14, sledi mu BSK s 13, Slavija z 12, Jugoslavija z S, Hajduk s 5 in Hašk z 2 točkama. Prihodnje kolo bo odločilne važnosti. V podsaveznem prvenstvu sta bili odigrani prvi semifinalni tekmi. Maribor je na domačih tleh zmagal nad CSK 4 : 2. Železničar pa izgubil s Kranjem v Kranju 3 : 2. Ljubljana in Hermes sta včeraj odigrala prijateljsko tekmo, v kateri je zmagala Ljubljana s 6 : 3. Včeraj dopoldne je bilo na Savi tekmovanje za državno prvenstvo v slalomu s kajaki. Zmagal je Malahovskv Rudolf (KKL) 731.05 točk. drugi M kuš Adolf (KKL), tretji Plan Drago (KKZ). Včeraj pa je bilo tudi tekmovanje za atletsko prvenstvo akademikov ter je prvenstvo univerze priborila JASO. ki je proti ASK dosegla rezultat 78 : 74, tehnika pa proti jusu 75 : 74. Včeraj dopoldne je oil tudi 18. redni občni zbor JZSS, ki je bil pomemben že zaradi tega, ker je bila ta vrhovna zimsko-sportna organizacija preosnovana. Med drugim je bilo sklenjeno, da bo razmerje sil v upravnem odboru 3:3:3 za vsako narodno zvezo, za dobo treh let pa dobijo Slovenci še tri odborniška mesta. Naziv nove zveze bo zimsko-sportni savez kraljevine Jugoslavije, skrajšano ZSSJ. Za predsednika je bil izvoljen dr. Ivo Pire, za tajnika Joso Gorcc, za II. ta;r.:ka Lado Kosec, za blagajnika Uogo šramel in za tehničnega referenta Ante Gnidovec. Popoldne ob 16. je tli v beli dvorani Uniona ustcuovni cbčni zbor Slovenske zimsko-sportne zveze v smislu novih pravil ZSSJ. Za predsednika je bil izvoljen Jože žabkar, za tajnika pa Jože činkovec, kakor so sploh večina ostalih mest zasedli Jeseničani. Sedež Slovenske zimsko-sportne zveze bo na Jesenicah. Z Jssen'c Lepo urejeni grobovi. Na novem delu pokopališča ob desni strani steze, je v teku zadnjih dveh let nastalo več vrst novih grobov. V prvi vrsti ie postavi i enih več lepih nagrobnih spomenikov, ki po svoii obliki, arhitekturi in tihi ubranosti kažeio dober okus in ljubezen do svojcev, ki sx>e pod zeleno rušo. Tudi ostali grobovi so lepo in okusno urejeni. Na vseh se kažeio sadovi sod bne vrtnarske umetnosti, kd baš na pokopališču urinaia močno do izraz;.. Poko2.. avanJe mrčesa je zelo draga stvar. Pri sreskem načelstvu v Radovljici, ie nameščen desinfektor. ki po naročilu strank desinficira zasebna štancanja in uničuje mrčes Mrčes se ie na i bolj razpasel v starih hišah, posebno pri s ran-kah. ki imajo staro pohištvo in ki redko-kedai čistijo stanovanja. Desinfektor bi imel baš pri siromašnih ljudeh največ posla, ker so se v njihovih stanovanjih najbolj razpasli ščurki, stenice, mol i i in mravlje, teda uničevanje mrčesa ie neverjetno draga stvar Te dni ie neki so-spod plačal sreskemu desinfektoriu za čiščenje dveh sob in male sobice nič manj kot 1630 din za delo. ki ie bilo izvršno v neka i urah Misiimo. da bi morale državne higijenske ustanove, ki jih vzdržujejo davkoplačevalci, poslovati po takih pogojih, ki bi jih zmogli tudi siromašni sloji Iz Dolenjskih Ts*p!ic — Nesreča z motornim kolesom. Pred nekaj dnevi se je vračal na motornem kolesu pekovski mojster J. Obajdin iz Semiča domov v čermošnjice. Obajdin je trezen in previden voznik, vendar nesreča nikoli ne počiva. Med vožnjo je padel z motorja tako nesrečno, da je dobil precej hud sunek v prsni koš. Kljub temu se je še pripeljal na delno pokvarjenem motorju domov. Bolečine v prsnem košu pa so bile čimdalje večje in so ga zato odpremili v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji. Iz Trebnjega Neprijetnosti vožnje po železnici Treb-nje-Sevuica. z uvedbo letnih vlakov je železniška uprava ustregla v mnogem potujočemu občinstvu, ker se lahko poslužuje mnogo vlakov in s tem prihrani na času, neprijetno pa je, da Imajo nekateri vlaki večkrat zamudo, kar pa prestopni vlaki ne upoštevajo in so primorani potniki večkrat čakati po več ur na prihodnji vlak. Tako ima n. pr. vlak, ki privozi v Trebnje po 15. prav lepo zvezo s Karlovcem, ker v Trebnjem že stoji vlak, ki pripelje iz Ljubljane, če pa ima vlak iz Sevnice le malo zamude, ga belokranjski vlak ne čaka, temveč odpelje proti Novemu mestu, preden pride vlak iz Sevnice. Potniki, ki so namenjeni proti Novemu mestu in dalje, so v tem primeru prisiljeni čakati v Trebnjem skoro tri ure do prihodnjega vlaka. Zelo ustreženo bi bilo potujočemu občinstvu, če bi železniška uprava upoštevala tudi v tem primeru potujoče občinstvo in odredila, da naj vlak, ki vozi iz Ljubljane v Karlovec, v primeru zamude sevniškega vlaka gotov čas počaka, da bi mogli potniki prestopiti in se odpeljati dalje. S tem ne bi železniška uprava utrpela nobene škode, ustreženo pa bi bilo potnikom, ki morajo v nasprotnem primeru čakati v Trebnjem, preganjati dolg čas ter po nepotrebnem zapravljati denar. Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana Umrl nam je v 68. letu starosti naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, stric in tast, gospod Anton Dolenc služitelj drž. učiteljišča v p. dne 9. t. m. po težki bolezni, previden s tolažili svete vere. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 11. t. m. ob 3. url popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 10. junija 1940. Žalujoče rodbine DOLENC, STROJIN, KREGAR in ostalo sorodstvo. > Tužnega srca sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da se je smrtno ponesrečil in nas za vedno zapustil naš predobri skrbni oče, stari oče, gospod Jakob Jurnian Kvaničnik dri. žeL v pokoju Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v torek, dne 11. junija 1940 ob 4. uri popoldne ispred mrlisice veže splošne bolnice na pokopališče v Dravlje. LJUBLJANA, dne 10. junija 1940. V težki bolesti ostali: MIRKO, MILAN, IVAN — sinovi; PAVLA, por. BRILE J, SLAVKA, por. STARMAN — hčerki; STANKO BRILEJ, IVAN STARMAN — seta; STAŠA in STANKICA — vnukinji. NaStsv^a iz Iraka do Sredozemskega morja Eah3 varujejo važno napeljavo nafte iz Iraka do Sredozemskega morja Od dolee verise hribov, ki se vliče od mezopotamske ravnine r»roti vzhodu do zasneženih vrhov perzijske plano-e drži na zapada Iraq Mediterranean Oil Fioe-Line, čudovito delo inžrnierske umetnosti. Ce položi človek uho na zemlio. sliši slabo, pravilno utripanje, kakor bi pod zemlio utripalo osromno srce. To pulzira-nie in neskončno dolga brazrotira v zemlji ter tu in tam eromade De;ka ;o znr.k . ki nam povedo, kje drži veliki cevovod za nafto. dol2 1200 angleških mili. Znpadno od Eufrata se ta napeljava ceoi. Ena cev vodi severno čez francosko ozemlie do Tri poli ja. drugi pa čez Mezarx>t3miio in Palestino, ter se korča v Haifi. Cevi so ooložene 60 cm pod zerrlln ler zasute s peskom. Druge zaščite nimaio Ve"*ii del napeljave ie položen v Dii'čavi. ki~r ni vode in kier ie poletje neznosno vroče, pozimi oa oster mraz in močna burja V to divjo puščavo bre?7 cest ki ie od ene strani omejena z Eufratom in Tigri-som — čez ka^erera ne drži noben m^st — na druci strani pa s strmim nekom jordanske r'žine. so r>r:..š2i možje da bi ustvar:li veliko delo Npčrt da bi z^rodili most čez reko. ie bil odklonien. mč zato. ker bi delo zahtevajo izredno velik kapital in mnogo čn^a. Zato so cevi D-ložHi rxxi vodo v stru^'. p*avt>rii mnieriial čez reko r>a so spraviia!i s normčii jeklenih vrvi. Jeklene vrvi so bil*3 nanet« delno celo v dolžini do 700 m. Na br sovin so postavil' jeklene stolne, visnke <*5 m da so nanie c*»esili vrvi. do katp^ih so prevažali vozi "k e v teži 1000 centov Po'agan^e cevi :-amo po sebi ie bilo lahko delo. silno težko oa ie b!l~» nreskrb"-vanje ekro? 1000 ljudi z vodo Zato .co morali imeti več globokih studencev in črpalk T-konali s° ol.-oi P°0 vod"jak°v in položili so ekroT 100 miM vodovodnih cevi Vodo so dovajali in črpali m vodovodnih ceveh, kamor so io pač potrebovali. ZoradiM so tudi čez puščavski pesek 100 m'li dolgo cesto. Pri tem delu ie trlo zaposlenih n^k^i me-ecev nad 2000 delavcev. Drugi delavci so napeljevali te'e-fonske in brzojavne nane'jave. ekroe 100 pa iih ie bilo zaposlenih pri nadzorstvu in v skladučih gradiva. Tudi zdravstveno službo so dobro organizirali in so imeli več reševalnih postai in potujoče lekarne, ki so redno obiskovale delovne *abo:e cb prosi, ki je bila dolga 1200 mili in ki je ležala 800 milj v puščavi. Polc-žili so 175.000 cevi. Sedaj črpajo nafto na 12 postajah v velike rezervoarje v Tripoliju in Haifi. Na dan ie načrpajo 11 220 ton. to količino oa bodo lahko oo potrebi še znatno povečali. Pri družbi Iraq Petroleum Company ie Anglija udeležena s 47 odstotki delnic, ostanek pa odpade na Američane Francoze in Nizozemce. Naftovod je dobro zastražen, toda ne s tanki, topovi in letali, temveč s sijainim vohunskim sistemom. K a bazarjih in v kavarnah v Bagdadu. Damasku in Jeruzalemu posedajo možje, ki imajo tanka vsesa in ki se zanimajo za vse. kar slišijo okrcrt sebe. Ti možie imaio številne zaupnike tudi v oazah in pri izvirkih vode v puščavi. kamor prihajajo nomadski Arabci po vodo ter vzdržujejo st'ke s plemeni, ki prihajajo od časa do časa na rob puščave po svojih trg-vskih poslih. V puščavi ie bila organizirana policiia. v Mezopotamiji pa arabska legija z angleškim povelj ni št vorn. ki neprestano nadzira okolico, kjer ie položen naftovod. Kljub tako drrbri za'čit: naftovod-*, so bile cevi med nemiri v Palestini 80 krat poškodovane. Energičen sovražnik bi seveda lahko v puščavi nevarno poškodoval naftovod. Zlasti črpalne postaje so zelo občutljive. Posebna priprava iih že čez minuto po napaki opozori na poškodbo in oddelki mehanikov so v stalni pripravljenosti, da bi vs~>ko poškodbo čim prei popravili. Do— t^k nafte lahko ustaviio že v treh minutah. Sleherna čroalna postaja ie opremljena kakor mala trdnjava. Ima stolo. dovolj trden celo proti naoadu z bombami in ie obkrožena z ograjo iz bodeče žice. Razen teea ima posadko z dovolin^ zalogo vode in živil Pri postaii ie tudi malo letališče. Domač'ni niso nevarni, ker so pripadniki njihovih plemen zaposleni pri postajah kot delavci in ie v njihovem interesu, da naftovod redno funkcijonira. F redakcij a plesne šole Metode Vidmar je ve bo d revi ob 20. v opernem gledališču. Vid-marjeva, ki izhaja iz šole slovite plesalke Mary \Vigmannove, je priznana plesna pedagoginja in leto za letom smotrno vzgaja svoj naraščaj. Produkcije njene šole so že prejšnja leta zbujale veliko zanimanje in priznanje, saj lahko rečemo, da je Vidmar jeva prva naša plesalka, ki črtala predvsem vsebinske poteze plesa, seveda v odgovarjajoči zvezi s potrebno obliko. Spevu in capricciu bo sledilo Poigravanje po zamisli otrok samih v večin delih (Punčka, Poigravanje, Igrica, Vetr-ček in Mušica) in nato Ptiček. V drugem delu bo dvojica prikazala Sozvočje, čemur bodo sledili solistični nastopi (Vizije, Tiha pesem, Nenavadno čudno .. .), nato dve študiji (študija ptiča in pajka) ter končno balada. že spored kaže veliko pestro in Široko zamisel večera, ki bo gotovo privabil mnogo gledalcev. je svoje pedagoške sposobnosti postavila v službo resnih, umetniško plesno-vzgojnih tendenc in da je njeno delo že danes obrodilo zelo lepe sadove. Današnja produkcija njene šole bo pod- Tekma pevcev in pevk v ljubljanski operi K razpisu tekmovanja pevcev in pevk, h kateri se lahko priglasi vsak. ki ima lep glas in namen, posvetiti se gledališču, objavljamo še naslednje zanimive podrobnosti: Kakor ie bilo že objavljeno, gre za to, da spoznajo gledališki strokovnjaki lepe glasove in jih obdrže v evidenci oziroma jim dajo vzpodbudo za nadaljnji študij. To tekmovanje je namenjeno predvsem pevcem z dežele, ki sodelujejo pri kakršnihkoli pevskih oziroma cerkvenih zbo-j rih. Ker je zanimanje za to tekmo veliko in so se pričeli pevci že priglašati. sporoča uprava Narodnega gledališča v Ljubljani da zadostujeta za udeležbo pri tekmi dve pesmi, ki ju bo moral tekmovalec zapeti. Spremljava bo s klavirjem. Pesmi sta lahko narodni ali kompozicije kakega našega slovenskega ali tujega skladatelja, lahko pa tudi operni ariji ali eno in drugo. Podeželskim pevcem bodo vodje zborov ali organisti lahko svetovali prikladne skladbe. Opozarjamo, da bo pevska tekma ▼ operi dne 23. t. m. ob 20. uri zvečer in da bo javna prireditev, pristopna občinstvu. Tekmovalci naj se javijo istega dne ob 11.. tisti, ki pa pridejo šele s kasnejšim vlakom v Ljubljano, pa po 17. popoldne v operi, kjer bodo morali pred nastopom na pevsko preizkušnjo. Posebno razsodišče, sestavljeno iz strokovnjakov, bo razsodilo, kateri pevec ima najlepši glas in če ne bo imel sredstev za študij, mu bo preskrbela uprava gledal i -šča studijsko podporo in mu omogočila bivanje in umetniško izpopolnjevanje v Ljubljani Postani in ostani član Vodnikove družbe! Veliko stavbno delo po tekočem traku Največji tekoči trak na svetu, za čigar pogon je potrebna energija 5.200 konjskih sil, bo dovažal material za zgraditev velikanskega jezu Shasta v Kaliforniji. Na progi, dolgi okrog 15 km, bo prevoženo po tekočem traku v štirih letih okrog 10,000.000 ton gradiva. TeKoči trak bo razfeljen na 26 samostojnih delov, ki bo imel vsak svoj električni motor z 200 konjskimi silami. Trije drugi traki ne bodo potrebovali nobenega drugega pogona, razen teže gradiva samega, to se pravi, gradivo se bo pomikalo samo proti stavbišču. Tekoči trak bo montiran na lesenem ogrodju, visokem od 1 m do 30 m in bo dvakrat prekrižal reko Sacramento. na kateri grade jez. Kapaciteta tega tekočega traku bo 1.100 ton na uro. Trak bo v obratu neprestano. Pcmiks! se bo s hitrostjo 9.5 km na uro, tako da bo cela proga prevožena približno v uri in 40 minut. Ves tekoči trak bo pokrit in pod streho bo električna razsvetljava. Stavbni stroški velikega jezu bodo 35 milijonov dolarjev. Delajo že približno leto dni in delo bo trajalo še štiri leta. Ta jez pa:" a v ekvir velikih del za namakanje osrednje Kalifornije. Namakali bodo veliko pokrajino ki leži v srednji nižini Kalifornije, dolgi 1440 km. Skupni stroški bodo 170,000.000 dolarjev. Pridelovanje bombaža v Evropi NTi še dolgo, odkar smo morali uvažati v Evropo, predvsem iz Amerike in angleških kolonij večino bombaža. Dandanes pa bombaž izpodrivajo že umetna vlakna, predvsem v Nemčiji in Italiji. Razen tega pridelujemo precej bombaža v Evropi, največ v jugovzhodnih državah Evrope. Pri tem niti ne upoštevamo, da ima Rusija izredno prostrane plantaže bombaža pod Kavkazom in seveda tudi v srednji Aziji. Tudi Turčija prideluje že precej bombaža. Turška vlada vzdržuje več poskusnih postaj, ki imajo nalogo preizkušati, katere vrste bombaža najbolje uspevajo v posameznih pokrajinah. Kmetom so razdelili že okrog 3000 ton bombaževega semena in ra- zen tega 200 sekalnih strojev Lani je Turčija pridelala že 60.000 ton bombaža, letos ga bo baje še znatno več. Teritorij Turčije leži v glavnem v Mali Aziji in je torej podnebje za pridelovanje bombaža ugodno. Zelo je napredovalo pridelovanje bam-baža tudi v Bolgariji kjer so lani pridelali 13.000 ton bombaža. Letos j t obdelana površina mnogo večja ter mer: 7J.000 ha, lani so pridelovali bombaž na površmi 48.000 ha. Bolgarija bo lahko krila s svojim bombažem že tri četrtine svojih potreb. V Grčiji so lani pridelali 15.000 ton bombaža, v naši državi pa približno 100V ton Najmanj so ga pridelali v Rumuniji. samo 400 ton. V Grčiji nameravajo pridelovati bombaž na mnogo večji površini in sicer na 77.000 ha, v Rumuniji pa na 20.000 ha. V naši državi delajo številne poskust za pridelovanje bombaža. Tudi na iMadžari-kem so začeli poskušati z gojenjem bombaža. Prav tako se je baje dobro izkazalo podnebje Pirenejskega polotoka za pridelovanje bombaža in v Španiji je zdaj žc precej posejane površine z bombažem. V bližnji bodočnosti smemo pričakovati, da bo srednja Evropa lahko dovažala dovolj bombaža Iz drugih delov Evrope. Ali tobačni dim desinf icira ? že dolgo trdijo nekateri, da je tobačni dim dobro desinfekcijsko sredstvo in sedaj so to znanstveno dokazali. Dr. Woiff piše v znanstvenem časopisu, da ima to-bakov dim sicer sposobnost zadržati razvoj raznih bakterij, ne more jih pa usmrtiti. Dr. Wolff je napravil več eksperimentov, da je to ugotovil. Izpostavil je bakterije v gostem tobačnem dimu, in sicer v dimu od cigaret in tobaka za pipo posebej. Po tem poizkusu je bakterije izpostavil 24 ur v toploti 37 stop. C skupaj z drugimi kulturami, ki niso bile izpostavljene učinkom tobačnega dima. Učenjak je preizkusil bacile, povzročitelje raznih bolezni. Nobeni vrsti bakterij tobačni dim ni škodoval tako, da bi jih usmrtil, pri vseh je pa vplival tako, da je bil ustavljen njihov razvoj, če filtriramo tobačni dim z vato. izgubi le nekoliko svoje učinkovitosti, kajti vata prevzame le nekaj nikotina. Da bi tobačni dim izgubil povsem svoj učinek na bacile, je treba, da se razpuste v vodi njegove stavine, predvsem pvrrol in formaldehyd. Zaradi tega tudi tobačni dim iz turške vodne pipe nima nobenih desinfekcijskih lastnosti. VVolffovi poskusi nam kažejo, da kajenje ni zanesljivo desifekcijsko sredstvo za desinfekcijo ustne in nosne dupline, pomaga le v toliko, da zadržuje hitrejši razvoj bolezenskih kali. čudovita operacija Neki delavec iz Kirovokana v Ameriki je izgubil po nesreči palec desne roke. j Profesor Petrosjan, ki dela v zdravniškem j zaVodu v Erivanu, je presadil ponesrečenemu delavcu palec leve noge na desno roko. Nenavadna operacija se je posrečila. Presajeni palec dobro funkcionira in ročnost roke ni bila nič zmanjšana. To je bila druga operacija svoje vrste. Prvo takšno operacijo je izvršil prof. Petrosjan pred leti pri štiriletnem otroku, ki mu je manjkal prst od rojstva. Podedljiva kratkovidnost Natančne raziskave kažejo, da je računati s kratkovidnostjo otrok, če imata oba starša normalne oči. le v 10 odstotkih vseh primerov, će je eden izmed roditeljev kratkoviden, tedaj je kakšnih 30 odstotkov potomcev kratkovidnih, če «ta kratkovidna oba roditelja, pa se ta odstotek zviša na 60. Bržkone pa je odstotek še večji, če sta starša še v posebno močni meri kratkovidna. _ Torek, 11. junija Ob 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 12: Plošče. — 12.30: Tor či-Poročila. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester — 14: Poročila. — 18: Plošče. — 18.40: Misli o reklami (Stane Megu-šar). — 19: Napovedi, poročila — 1^.20: Nac ura. — 10.40: Objave. — 10 50: Gospodarski pregled (Drago Potočnik). — 20: Zd. Fibich: Plošče. — 20.20: Ant. Funtck: Tekma, drama (radijska igr. družina). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. XALI OGLAS >eseda 50 par, daven posebej Preklici, izjave oeseda diD i. davek posebej, pismene odgovore gtede malin ogtasov je treba priloži snamko. — Popustov za maje oglase ot priznamo RAzno beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek H.— dni za din 295.— £• ZAKRAJSEK tapetništvo Ljubljana, Miklošičeva M MREŽE za postelje dobite najceneje v Komenskega ulici 34. 1461 Oglašuj male oglase v Slovenski Narod ker so najcenejši! LA VSAK U PKIL1KO lajboijsa in najcenejša obiacn* • I nabavit« pri p m e s ■ e b 8v. Petra eeita it BUFFET v središču Zagreba, dobro uveden, stalni gosti, nizka mesečna najemnina, v bližini državnih uradov, takoj prodam zaradi rodbinskih razmer za 30.000 din z vsem inventarjem. Ponudbe na: Poldl Peskar, Zagreb, Vlaška 95, bufet. 1483 r ENO JUGOGKAHKA SV PETBA NASIPA POUK >eseda 50 par. da ves po*>< > • Najmanjši mesen a,— Din Strojepisni pouk černi tečaji, vpisovanje in ir^tek pouka poljuben. Chri-torov učni zavoci, Domobran-ka c. 15. 73* PRODAM ,eseda 50 par. davek pose ne NajmaniSi znesel* H.— din Izvrstna MEDICA barva ustne m Uca! Donite io v MED AKNI Ljubljana, Židovska ulica 6 A* PREMOČ J\ OKS DRVA nudJ I. POGAČNIK BOHORIČEVA 5 — TEL. 20-51* Postrežba orezbibnai SVEŽE ČEŠNJE I.a, kg din 5.— do 6.— franko voznina razpošilja G. Drechsler — Tuzla. 1495 APARATI ZA TRAJNO KODRANJE 1 malo rabljen, 1 nov, najnovejši izpopolnjen sistem z 32 kosi pribora, luksuzna izdelava — enoletno jamstvo, naprodaj po ugodni ceni. Vprašati: Tvornica Vesna, Zagreb, pošta XI. aH P. Vukelić, Zagreb, Gajeva 55. 1493 KUPIM Beseda 50 par. davek posebe.) Najmanjši znesek s.— din. STRUŽNICO dobro ohranjeno, za obdelovanje železa in jekla, manjšega modela, kupimo. Ponudbe na elektrarno Vuhred v Vuhredu. 1482 POSEST Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din STAVBNO PARCELO njivo v izmeri 3930 m- ob novem dirkališču poleg državne ceste v št. Jerneju prodam. — Lepa lega in krasen razgled. Posebno priporočljivo za upokojenca. — Naslov pove Franc Schmit, Št. Jernej št. 11. 1492 rfeseda 50 par, davek posebej. Najmanlftl znesek 8.— din. OPREMLJENO SOBO lepo, zračno, s souporabo kopalnice, event. s hrano, takoj oddam gospodu ali darni isto-tam oddam tudi kabinet Medvedova cesta 5, zgornji zvonec 1472 narodna Tiskarna I LJUBLJANA 1 104 iZ\. lČuja. tsb vrste nsKrrvtm +BMLRBOSTE LtM MAJFINBJŠB Najboljši v«hLTj po radijskem sveto je NAŠ VAL" sporedi evropskib postaj na vseb vaiovin, »trokoVLj članki, roman, novela, novice s radijskega in televizijskega sveta rilmski pregled, nagradni natečaj, smesmee. Lziiaja vsak petek in je tudi lepo Ilustriran: tfiUVA: Ljubljana, Hnafljeva ulica a. OanieJ Lesueor Krinka i— liu&ezni — Dragi očka, — je zašepetalo dekle in ga objelo. — Ah, če bi moja uboga mamica dočakala srečne trenutke vaše zmage ... — Saj njeno stanje ni nevarno, — je menil markiz. Malo utrujena je, živce ima razdražene, kar je pa končno razumljivo. Ko bodo odstranjeni vsa vzroki njenih duševnik muk, se ji zdravje kmalu povrne. — Bog da. Renaud de Valcor je začutil pri teh besedah v svojem srcu nemir. Ne zato, da bi ga bilo vznemirjalo Laurencino stanje. Tudi če bi se bil zavedal, da je tako težko bolna, kakor je bila, ga to ne bi posebno bolelo. Njegova žena je zavzemala v njegovem srcu tako malo mesta, toda gledati, kako trpi njegova Michelina ... tega ni mogel prenašati. — Dragi otrok, — je po kratkem molku znova povzel besedo. — Toda kako me boli, ko vidim tvojo potrtost. Ali bi bila tako žalostna tudi, če bi ne dvomila o pravičnosti moje stvari? — O, oče moj! Jela sta govoriti tiho, da bi sluga ne slišal njunega pogovora. Ne, ni dvomila o njem. To so pričale njene žareče oči. Ni mu hotela povedati, kaj jo skrbi in muči še bolj kakor materina bolezen. Kje je njen zaročenec? Zakaj se nič ne oglasi? Zakaj grofice Gaetane ni doma, ko se vendar nikoli ni nikamor ganila? Mar je imelo čudno materino in sinovo vedenje svoj vzrok v tem, kar se je govorilo proti njenemu očetu? Mar bo mogla po tem sprejeti srce, ki čaka šele na sodbo človeške pravičnosti, da se vrne k nji? O, ko bi mogla ta trenutek uganiti Hervejeve misli. Njegove duše ni več razumela. Dolgi meseci odsotnosti so potisnili zadnje prisege tako daleč nazaj, da jih je komaj še zaznavala, prav tako pa tudi njegovo drago obličje, jasne oči, svetle lase in nežne poteze na obrazu. — Na kaj misliš? — je vprašal oče. — Nanj. Vedel je to. Kdaj bo mogel natakniti na Gaetanin prst prstan, znamenje davne ljubezni, ki ga je bil tako nespametno pustil tam za morjem z vsemi prividi preteklosti, ki jo je smatral za pokopano, o kateri ni veroval, da bi mogla kdaj vstati? O, ko bi si bil zapomnil vsaj besede, gravirane v njem. Ali je pa mogel kdaj pomisliti, da bo igral ta prstan, ta spomin in geslo ljubezni, nekoč še tako važno vlogo? — Kako neumen sem bil, — je pomislil sam pri sebi. — Ce pomislim, da me je gola vrtoglavost za- držala, da nisem vzel prstana s seboj in da je ta prstan uničil vse prizadevanje mojega življenja. Edino praznoverje, ki sem sledil njegovemu povelju, naj bi postala pečina, ob katero naj se razbije moja usoda. — Na koga misliš? — je ponovil svoje vprašanje. Hotela ga je spraviti na napačno sled in je odgovorila: — Na nesrečno Frangoise. Kako se bo moralo sesuti vse njeno življenje, če bo oče aretiran zaradi* ponarejanja. — Ali se ti smili? — je vprašal markiz nekoliko razdraženo. — Bože moj, ali ni nedolžna žrtev? — 2rtev? — Da, žrtev. — Ah, ta mala ničvrednica, ki je njena časti-hlepnost vsega kriva. — Ali ste prepričani o tem, oče? — Gotovo. Tudi ti bi bila lahko prepričana o tem, če bi pomislila na ljubosumnost, s katero te je preganjala že od mladih let. Toda proti nji nimam samo teh moralnih rx>mislekov. Podlež Vilingen mi je povedal v obraz, da se poročita šele, ko postane zakonita dedinja Valcora. — Ljubi ga, — je zasepetala Michelina. — S tem jo opravičuješ — Toda vprav v tem je njena sramota. Taka ljubezen! Ce bi le vedela, kako podla duša je ta bandit s plemiškim naslovom. Obmolknila sta, skrivajoč vsak zase tajno podob, vstajajočih med njima. On je videl postopoma nesrečno Bertrando pod kolesi svojega avtomobila, sramoten album, v katerem je bila Michelina sama perfidno onečaščena, potem pa sloko, prožno in čilo telo, ki se je spretno umikalo njegovemu morilnemu rapirju. Michelina se je pa v duhu zopet vračala na grajski vrt v bližino teniškega igrišča, kjer je nehote poslušala prinčevo priznanje ljubezni, ta čas ko se jima je bližala Francoise. Vsa posinela v obraz in tako izbuljenih oči, da ne bo mogla nikoli pozabiti njihovega izraza. — Gotovo me smrtno sovraži, — je pomislila Michelina. Tega moj oče ne more vedeti, ker mu tudi ni znano, kaj se je odigralo tam na vrtu. In čemu bi mu to tudi pravila. Švrknila je konja z bičem. Peljali so se prav mimo monumentalnih vrat gradu de Ferncuse. Ne ona, ne oče se nista obrnila, da bi se ozrla na pročelje gradu na koncu drevoreda. Malo dalje tam, kjer se je končal vrt in pričenjala na drugi strani ceste nova stezica, se je pa naenkrat pojavil mož, prihajajoč s polja. Pojavil se je tako nepričakovano, da je konj od-skočil. In kazalo je, da prišlec ni nič manj presenečen, kajti odskočil je nazaj, zdrsnil proti jarku ob cesti in se zapletel v trnje. Michelina je morala krotiti konja in zato se za nerodnega prišleca ni zmenila. Njen oče se je pa obrnil in ošinil neznanca s srepira pogledom. — Na ovinku ustavi, — je dejal z drhtečim glasom. Ureiuie Josip JmmmmBtt li Zo »Narodno tekamo* Fran Jaran u Za upravo in inseratni del listo Oton Christot // Vsi v Ljubljani % Dane«* predstavi samo ob 16. in 21. uri — ob 19. FILM SMEHA, GODBE IN PLESA! Fernandel v vlo°i namišljenega barona. KINO MATICA — TELEFON 21-24 uri odpade zaradi produkcije I Barnabej Samo še danes ob 16., 19. In 21. KINO UNION TEL. 22-21 Krasen francoski film z najboljšimi umetniki v glavnih vlogah POTOK SOLZA RTJISSEATJ ESTRELLITA CASTRO, znamenita španska filmska lepotica, poje najlepše španske ljubavne pesmi v razkošni in bogato opremljeni opereti: PA T 1C C f A V T KINO SLOGA — TELEFON 27-30 w * *% «^ 4T% ▼ M Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri l Mogočna manifestacija v Sokolskem domu Sijajna akademija z bogatim in slikovitim sporedom Bojne in strelske tekme Maribo. 9. junija S snočnjo telovadno akademijo, ki jo je priredila mariborska sokolska župa v Sokolskem domu, jc bila dana našemu zavednemu z nacionalnim duhom prežetemu občinstvu prilika, da se vsaj delno oddolži neumorno delavnim in požrtvovalnim sokolskim delavcem za njihov trud, ki so ga zastavili za čim lepšo izvedbe prvotno zamišljenega načrta letošnjega zleta. Čas in razmere, v katerih živimo, so znatno okrnile prvotno zasnovani načrt po katerem bi bil letošnji sokolski zlet oaše obmejne sokolske /upe nedvomno eden izmed najveličastnejših man?fcstac:j sOKOrslte in nacio- nalne misli ob naši meji. Edina prireditev večjega obsegi, ki je ostala izvedljiva, jc bila BuOČata lepa telovadna akademija, pri kateri so poleg matičnega društva sodelovala še sokolska društva Maribor 1.. Maribor II (Pobrcžje). Ptuj in Slovenj Gradec. V nabito polni dvorani mariborskega SofcolJkegfl drma jc bilo pravo praznično razpoloženje, dočim so se balkoni doma šiblli od množice naše zavedne sokolske mladine, ki je spontano dajala duška svojemu razpoloženju. Lahko trdimo, da se ie snoci zbralo v Sokolskom domu vse, kar čuti sokolsko in nacionalno. Prireditev so poleg sokols-kih pripadnikov v- rekordnem številu obiskali tudi odlični predstavniki naSih vojaških in civilnih oblasti s številnimi pripadniki domačega oficirskega zbora ter dijakov-vojakov. Snoč- nji nacionalni zbor obmejnega Maribora nas je znova potrdil v ven, da so vezi civilnega prebivalstva z na^o junaško vojsko tako tesne in trdne, da jih ne more porušiti nobena sila. Ve« potek snočnjc telovadne akadem'fc nam je izpričal uspehe smotrnega sokolsfcegs telesnovzgojnega dela vseh nastopajočih sokolskih edinic ter tesno in za današnje te/kc čase še prav posebno razveseljivo dejstvo, da sta v narodnoob-rambnem poštedu sokol.stvo in naša juna-ška vojska eno telo, ena duša in eno srce. ki utriplje samo za naš narod in našega kralja. Ti dve ugotovitvi nam vlivata nov pogum in novo še močnejšo samozavest, s katerima mora biti prepojen sleherni nas državljan. Mnogo bolj nego podrobna izved ba posameznih točk sporeda, se nam zdi omembe vredno dejstvo zavesti naše narodne skupnosti, ki je bila tudi tokrat izpričana na neprisiljen in spontan način. Bogati in pestri spored snočnje telovadne akademije je bil samo okvir, v katerem je zbrana sokolska množica več tisočev Mariborčanov manifestirala vsa svoja državotvorna, sokolska in nacionalna čustva. Spored jc bil naslednji: 1. Pozdrav državni zastavi, državna himna 2. Kajanje v gozdu (ženska deca Maribor-matica), 3. »Šestorica« (višji moški naraščaj Maribor II Pobrczjc). 4. »Prebujenje sveta« (ženski naraščaj Maribor II), 5. »Volja in hrepenenje« (moški naraščaj. Ptuj). 6. Ritmika (članice Slovenj Gradec). 7. »Razgibajmo se« (moški naraščaj, Maribor I), 9. Drog (člani), 10. »Borba in zmaga« (članice Maribor I) 11 »Pesem sokolskih legij« (moški naraščaj. Ptuj), 12. Dvovišin&ka bradlja (ženski naraščaj Maribor matica), 13. »Jaz sem Slovan« (Sokoli vojaki šole za rezervne oficrrjc v Mariboru) ter 14 Sokolska himna. Pohvalno moramo omeniti tokrat tehnično stran celotne prireditve. Vodstvo tehničnega odbora je bilo v spretnih rokah. Tehnični odbor je prebrodil vse težkoče, ki mu jih je postavil čas na pot in je bila snočnja telovadna akademija najvidnejši izraz prvotno zamišljenega obsega letošnje sokolske pirerditve. Vsako nastopajoče društvo je po svoji moči prispevalo k celotnemu uspehu župne akademije Vsi oddelki, bodisi tega ali onega društva so biTi deležni zaslužnega priznanja zbrane sokolske množice. Navdušenje se je sfopnjevaio do viška. ko 90 se na odru pojavili stasiti dijaki vo-jaki-SokoIi, ki so strumne izvedli točko »Jaz sem Slovan«. Naj omenimo še te, da je pri prireditvi marljivo sodelovala železničareka godba »Drave«, ki je spremljala izvedbo orodnih točk ter izpopolnila odmore med posameznimi tonami. Poživila jc spored in olepšala okvir lepe sokolske prireditve. Ko uvrščamo snočnjo telovadno aJcademijo mariborske s»»k<>l.«»ke župe v vrsto najlepše uspelih prireditev in ko ugotavljamo stalen napredek vztrajnega sokolskega telesno vzgojnega dela posameznih sokolskih enot, moramo obenem podčrtati neovrgljivo dejstvo naraščajoče zavesti naše nacionalne in državne skupnosti, ki je in ostaja pogoj naše moči in naše odpornosti, potrebne zlasti danes za zgraditev še srečnejše in še lepše bodočnosti. Z vero vase in moč siovanstva ter sokolstva dvigajmo visoko prapor naše nacionalne in državne svobode I Bodočnost je in mora biti naša! Dan 9. junija, ki je bil določen za glavni zletni dan, jc mariborsko sokolstvo nadomestilo prav tako nad vsa pričakovanja z uspelimi bojnimi in strelskimi tekmami na radvanjskem strelišču, kamor so »e zgrnili Sokoli tekmovalci in mnogo nacionalnega občinstva v rekordnem številu, tako da je zlet kljub okrnjenemu obsegu dosegel svoj moralni uspeh. Kočljiv položaj našega vinogradništva Pomagajmo predvsem malemu vinogradniku Sv. Ana v Slov. gor., 9. junija Vinogradništvo je za okraje severne Slovenije važnega življenjskega pomena. Najbolj so odvisni od te gospodarske panoge revnejši mali vinogradniki, ki nimajo dovolj zemlje za pridelovanje živeža in se morajo zato oskrbovati z izkupičkom, ki ga prejemajo za prodani vinski pridelek. Te malo-vinogradniške družine se razvijajo in životarijo, kakor so pač vinske letine. V prvih povojnih letih je uživalo naše vinogradništvo po vrednosti kvalificiranih vin precejšnjo veljavo doma In v tujini. Cene so bile zadovoljive, stroški za obdelovanje manjši in trta ni bila ogrožena od tolikih bolezni kakor zadnja leta v času splošne vinske krize. Po dobi zadovoljive izvozne konjunkture naših vin je nastopila nenadno kriza, ki še danes muči in upro-pašča zlasti našega malega vinogradnika, ki nima možnosti, da bi to panogo postavil na rentabilnejšo podlago. Padec cen vinu po 1. 1931 na skrajni minimum je prlvedel nase vinogradništvo v skrajno težaven položaj, ki ni ga bilo treba že zaradi splošnega lastnega gospodarskega ln narodnostnega Interesa urediti, da se obvaruje mali vinogradnik pred popolnim gospodarskim obubožan jem.ki mu grozi. Naši vinogradi nam po gmotnih razmerah lastnikov kažejo zelo različno sliko. Veleposestniški, meščanski in predvsem inozemski vinogradniki imajo dovolj možnosti za vzdrževanje svojih goric, ker razpolagajo z zadostnimi sredstvi za nabavo Škro- pil in zaposlitev potrebnih delovnih moči. Ti vinogradi so zaradi skrbne nege tuđi manj ogroženi od peronospore. Njihov pridelek se vnovčuje za trikrat ln celo štirikrat višjo ceno kakor pa pridelek našega domačega vinogradnika, ker ga lahko svobodno izvozijo. Zato niti ni čudno, Če vinogradi dvolastnikov napredujejo, dočim naši domači propadajo. Niso redki primeri, da trto zamenjujejo s časom njive in travniki, ker primanjkuje ljudem kruha in živini krme, česar ni mogoče nabaviti za pičel izkupiček vinskega pridelka. Naš mah" vinogradnik je v zadnjem času tudi občutno prizadet zaradi previsokih cen potrebnih škropil, ki si jih ne more nabaviti v pravem času, ko bi bilo škropljenje za uspešno zatiranje peronospore najbolj potrebno. V teh razmerah nI čudno, če se marsikaterega polašča obup nad obdelovanjem trte, ki ji zaradi tega ne posveča potrebne strokovne pažnje in je prepuSčena na milost ln nemilost propadanju. V naSem splošnem gospodarskem Interesu bi bilo, da bi se nujno pristopilo k sanaciji našega vinogradništva. V tem pogledu naj bi se posvetila vsa pozornost zlasti malim revnim vinogradnikom, predvsem pa bi bilo treba pomagati jim v krajih, kjer jih je obiskala toča, ki je povzročila občutno škodo. S primerno podporo za sanacijo našega vinogradništva bo resen kričeč gospodarski in socialni problem našega vinorodnega podeželja. —jh V borbi za nogometno prvenstvo Semifinalni tekmi v Mariboru in Kranja MarboT. 9. junija V Mariboru in Kranju so imeli danes mariborski nogometaši hude borbe ISSK Maribor, ki se je z dvoino zmago nad celjskim Olimpom plasiral v semifinalno tekmovanje za prvenstvo Slovenske nogometne zveze, je danes na stadionu SK Železničarja pomeril svoje moči s čakovečkim SK, ki je prej eliminiral moštvo ljubljanskega Marsa. Za današnjo tekmo med tako rekoč starima rivaloma ISSK Mariborom in ČSK je bilo v mariborskih nogometnih krogih še dokajšnje zanimanje in je tekma privabila okoli 500 gledalcev, ki so bili sicer veseli zaslužene zmage ISSK Maribora, toda manj veseii nad nogometom, ki danes pač ni ustrezal propagandnemu namenu. ISSK Maribor se j c danes moral melo boriti, da je dosegel rezultat !SSK Maribor i čakvvčkl SK 4:2 (2:2) Zmaga je sicer lepa, toda bojimo se povratne tekme, ki bo v nedeljo 16. junija v Čakovcu. Dva gola naskoka bi sicer pri stabilni formi ISSK Maribora zadoščala« toda moštvo je danes pokazalo, da je zek> labilno. Res je sicer, da je bil ISSK Maribor danes primoran nastopiti s več sam osmi in zato tudi ni mogel predvajati one igre, ki smo je navajeni. Krivda pa je v tem, ker so Mariborčani povzeli visoko igro nasprotnika, ki jun pa radi tega se je zdela igra kakor nabijanje tjavendan, brez premisleka, brez vsakega smotra. Dokler je napad operiral z nizkimi kombinacijami, je tudi uspel. Kot dober strelec se ni nihče izkazal dasi je bilo danes več tako zrelih pozicij, ki jih je bilo zares težko zastrdjati. Krivda temu je večno »dribljanje« in neodločnost pred nasprotnim golom. Če bi Marrbor znal vse današnje zrele prilike izrabiti, potem bi mirno lahko pričakoval prihodnjo nedeljo, ko se bo odločilo, ali pride Maribor ali Čakovečki SK v finale. Gostje so danes zaigrali z elanom in požrtvovalnostjo. Fantje so prav hitri, toda nckoiliko premalo disciplinirani. Njihovo prerekanje s sodnikom in nasprotnimi igralci je napravilo slab vtis, Čakovčani so operirali povečini s prodori, ki so bili vselej nevarni. Sreča za ISSK Maribor pa je bila, da tudi gostje niso razpolagali z zanesljivim 9tre!cem. Najboljšo formacijo so imeli v obrambi, kjer sta se zlasti odlikovala oba branilca z lepimi odbojnimi udarci. Krilci so bili predvsem požrtvovalni. V napadu je bila dobra desna stran. Start nekaterih igralcev pa je bil včasih preoster. V tem je tudi vzrok, da je bila današnja tekma prepletena z raznimi sabotažnimi akcijami in neprijaznostmi, zlasti v drugem polčasu, kar je napravilo na gledalce mučen vtis. K sreči se tekma ni »izrodila«, ker je sodnik vse spore »proti likvidiral. Sodil je g. Deržaj iz Ljubljane. Bil ie gotovo objektiven, vendar gostje z njim niso bili zadovoljni, ker jim je diktiral v drugem polčasu dve enajstmetrovki zaradi roke. SK Kranj : SK Železničar 3:2 Druga semi finalna tekma se je vršila v Kranju, kjer je gostoval naš SK Železničar. Uspešna propaganda za naš tenis Na igriščih ISSK Maribora je bil dopoldne zbran ves teniški Maribor, ki ie prisostvoval zanimivemu teniškemu turnirju za nagrado, ki jo ie razpisal znani mariborski športnik g. Franc Mastek za najboljši par v igri v dvoie Vabilu ISSK Maribora se je odzvalo 12 ijrralcev. do večini iz Maribora, a tudi Zagreb in - Ptuj sta bila zastopana. Potek turnirja i-pokazal, da razpolaga Maribor z dokaj lepim številom igralcev, ki so po redu vsi uvaževania vredni turnirski tekmovalci. Najuspešnejši ie bil topot mariborski zagrebški par Voglar - Krznar, ki sta si tudi priborila prvo nagrado. V finalni igri sta nadvladala oar Jagodic - Ceptider s 6:3. 9:7. V sernifinalu sta slavila Jagodič-Cepuder v splošno presenečenje lepo zmago nad Dernoškom in Kobi.jem z 1:6. 6:2, 7:5. ki sta veljala za favorita turnirja, ; dečim sta Vosrlar - Krznar oosazila Dtui-sko kombinacijo Babic - Tobias s 6:0. 6:2. Prej sta zmagala Jagodic - Cepuder nad pokroviteljem turnirja Mastekom in dr. Vakseljem no težki borbi s 4:6. 6:1. 6:4 ter Babic - Tobias nad razigrano dvojico Korenčan II. - Pavlin s 7:5. 6:1. Turnir je pokazal, da se Dri nas vse proma'.o goji igra v dvoie. v kateri pride po^e^ tehničnega znanja zlasti taktična podkovanost do posebne veljave. Kakor čuie-mo. bodo današnjemu turnirju že v do-glednem času sledile .še druge propagandne prireditve za naš tenis. Mariborske in okoliške novice — Zaključek protltuberkulocnega u dna. Da bo mogoče podati javnosti celoten uspeli letošnjega protituberkuloznega tedna, naj vsa. vodstva, srednjih in osnovnih šol čimprej zaključijo zbirko in pošljejo FrotituDerKulozni ligi v Mariboru evoje obračune. Isto prošnjo naslavljamo tudi na vse industrijce, podjetnike in druge delodajalce, javne in državne urade, občine, župnišča, gasilske čete, fantovske odseke in sokolska društva kakor tudi na delavske zaupnike. — Bilanca protituherkuloznega tedna v Rušah. Agilna protituberkulozna liga v Rušah, ki dela že več let. je imela 30. maja svoj občni zbor. Iz porocU je bilo razbrati, da je lip: a v zadnjerr ■ osi o vnem letu posvečala največjo paž j revni Šolski deci. kateri je v hudi zin .. v mescih januarju, februarju, marcu p aprilu, razdelila 1220 litrov mleka in llol štruc kruha. V ta namen izdala 5077 din 50 par. Ker je bilo dohodkov te neumorne lige v preteklem letu 14.913 din 53 per. razpolaga liga še vedno s premoŽenjem okrog- 10.000 din. kar je v današnjih okolnosti nad vso hvale vredno. Kolikšno človekoljubno delo je s tem ruška liga napravila, vedo najbolje starSi prizadetih revnih otrok, za kar Izrekajo vsem, ki so pripomogli k lepim uspehom, najtoplejšo zahvalo. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Minafikova lekarna pri Orlu na Glavnem trgu 12, tel. 25-85. in Remsova lekarna pri Sv. Roku na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32. — Nova grobova. V SploSnl bolnici je umrla Ana Krušič. žena mesarskega pomočnika, stara 47 let. V Splavarski ulici 7 je umrl tovarniški delavec Mihael Straus star 6* let. — Mariborski gledališki igralci bodo gostovali v soboto 15. t. m. ob 20. v Jelenovi dvorani pri Sv. Lovrencu na Pohorju. V nedeljo 16. t. m. bodo ob 15. gostovali v Marenbergu v Sokolskem domu, Istega večera ob pol 21. pa v Sokolskem domu v Rušah. V vseh treh krajih bodo vprizorili znano veseloigro »Konto X« v režiji M. Košiča. — Franzov mlin gori! Ta vest se je včeraj opoldne bliskovito razširila po vsem Mariboru. Gasilci so takoj odbrzeli v Melje, pa so se kmalu vrnili. V skladišču na dvorišču Franzovega mlina se je namreč vnela žagovina, ki je tlela. Delavci so nevarnost ognja takoj odstranili, tako da gasilcem ni bilo treba Intervenirati. .— Sprejemni izpiti za I. razred na I. realni gimnaziji v Mariboru bodo 24. junija ob 9. Prošnje se sprejemajo od 20. do 22. junija (kolek 10 din, rojstni list, šolsko spričevalo). Šolski okoliš obsega sreze Maribor levi breg, Dravograd, Slovenj Gradec, mesto Maribor razen magdalen- skega mestnega okraja. Deklice bodo obiskovale n. realno gimnazijo. — Tretja javna ponudbena licitacija za oddajo stavbnih del pri državni realni gimnaziji v Mariboru. Ker sta bili prvi dve licitaciji brez uspeha, je banska uprava razpisala tretjo licitacijo, ki bo IS. t. m. v tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani. Prvotni načrti so bili nekoliko spremenjeni. — Drsen roparski napad. Ponoči okoli pol 2. je neznanec napadel v Prečni ulici natakarico Berto Krizovnikovo, ki je zaposlena v gostilni »Pri treh ribnikih«. Roparski napadalec Je sledil natakarici, ko se je vračala z dela domov, že v Ulici kneza Koclja, v Prečni ulici pa jo je ustavil in jo vprašal, kam gre. Natakarica je odgovorila, da čaka svojega moža. Tedaj je neznanec skočil proti njej in jI skušal Iztrgati ročno torbico, v kateri Je bilo 1820 din gotovine. Natakarica ni izgubila prisebnosti, zaklicala je na pomoč in ko so se začuli koraki v bližini, j« napadalec pobegnil proti Dravi brez plana. Policija mu je že za petami. — Sinčka Je sledila V smrt. V zvezi z najdbo neznane utopljenke na pobreški strani v bližini tentpetrskega otoka so sedaj ugotovili, da je utopljenka identična s 36letno posestniško hčerjo Marijo Oslov-nik iz Dravograda. V Maribor so prišli njeni starši In jo spoznali. Nevarna bolezen je uničevala njeno telo. Ni prenesla bridkega dogodka, ko je konj brcnil njenega 61etnega sinčka Ivana, ki je zaradi tega umrl. Vzela Je srajčko mrtvega sinčka, si jo vtaknila med nedrje ln se odločila za smrt. Skočila je ▼ Dravo, Id je za vedno zagrnila njeno življenje. — Tatovi na pohodu. Zidarju Josipu Vb-srinu Iz Spodnjega Dnplt-ka je neznan zll-kovec Izmaknil 300 din vredno žepno uro. — V vlaku med Pragerskim in Mariborom je izginila upokojenemu železničarju Antonu Klariču iz Štor denarnica, v kateri Je bilo 200 din gotovine. — Iz veže neke gostilne na Aleksandrovi cesti je drzen tat odnesel Mariji Vukovi torbo s tremi posodami mleka. — Raznasalcu kruha Antonu Novaku iz Zgornjega Radvanja je iz- postopja vojaškega urada na Slomškovem trgu kolo znamke »VVaffen-rad« z evid. št. 2-125121. Za tatovi poizveduje policija. — Usoden padec. 60!etna perica A-nalija Plajnšek, stanujoča v Mlinski ulici iT. je hotela zlesti po lestvi na podstrešje jstev pa se je nenadoma zrušiLa. PlajnšKovn Je obležala na tleh nezavestna. DomaČi 30 jo z umetnim dihanjem obudili zopet k zavesti, nakar so jo odpremili v splošno bolnico. Iz Slovenskih goric — Ponarejeni 5u0dtnar$ki bankovci so se pojavili v Slovenskih goricah. Bankovci se razlikujejo od pravih v toliko, da so zamazani in iz trSega papirja. Opozarjamo, naj bodo ljudje previdni pri sprejemanju bankovcev, da ne bodo trpeli škode. — Kmetje kosijo po toči opustošeno rž. Toča, ki je obiskala 27. maja velik del severnega dela Slovenskih goric, je prizadela na vsoh mladih, razvijajočih se kmetijskih kulturah občutno škodo. Med žitom »ta najhuje trpela rž In ječmen, KI ju je toča popolnoma zbila v tla. Kmetje so od rži mnogo pričakovali, čeprav je je mnogo uničila dolgotrajna zima. Sedaj je tudi to upanje pokopano, Zaradi nevarno opustošenih posevkov rž!, so jo pričeli nekateri kmetje kositi in sušiti za krmo živini, da bi še lahko posadili koruzo in krompir. Prizadetim posestnikom bi bilo treba priskočiti na pomoč z izdatnejšimi podporami in odpisom davkov. — Ali je tukšno dobičkarstvo upravičeno? Pogosto se čujejo pritožbe nad draginjo, ki se širi povsod, tako v mestih kakor na podeželju. >>Vse, kar kupim, je drago, kar prodam, nima cene.« tožijo kmet, bajtar in delavec. Moramo ugotoviti, da je velik vzrok tega prosto in neovirano posredništvo pri nabavi in prodaji raznovrstnega, za življenje potrebnega blaga V tem pogledu je prizadet meščan, ki kupuje živila na trgu, ker mora zanje plačati mnogo več kakor v prejšnjih letih, producent kmet pa od tega nič nima. Dra.^nje so krivi predvsem prekupčevalci, ki kupujejo na podeželju predvsem jajca, surovo maslo in smetano po hišah ter prinašajo na trg, kjer jih prodajajo za dober dobiček. Razumljivo je. da so nekateri potrebni zaslužka za zamudo časa in prenašanje težkih tovorov iz 7 do 8 ur od trga oddaljenih krajev, vendar pa ta zaslužek ne bi smel biti pretiran. Mnogi posredniki nakupijo jajca po 40 do 50 par, na trgu pa jih prodajajo po 1 d3 1.25 din. Posrednik, ki prinese na trg in proda jajca po tej ceni, zasluži do 150 din na dan, medtem ko mora ubogi vin'.čar ves dan kopati v vinogradu za borih 8 do 10 din. Se večji izkupički so pri surovem maslu, kjer posrednik pri sedanjih cenah zasluži pri 1 kg 20 do 25 din. Vse to nesorazmerje cen med producentom in potrošnikom gre v korist posrednikom, ki imajo v mnogih primerih na 100 odstotkov dobička. Vsekakor bi bilo potrebno tudi tu postaviti potrebne meje. da se prepreci pretirano izkoriščanje produ-centov kmetov in bajtarjev po peščici do-bičkarbkih posrednikov, ki jim le pošteno delo ne prija in sloni njihov dobiček le na brezvestnem izkoriščanju revnega podeželskega človeka. Ob!a3t naj bi to podrobneje raziskala in uvedla potrebno kontrolo nad cenami, po katerih posredniki dogovorno nakupujejo po hiš.ih živilske potrebščine. S tem bi izkazali zlasti revnejšim družinam, ki so odvisne v glavnem od prodaje jajc mleka in masla, veliko gospodarsko pomoč. — Kupčije I nepremičninam*. Kljub razburljivim Časom se v zadnjem času živahno razvija :■■) kupčije s posestvi po Slovenskih gorica'. Veliko zanimanje se čuti zlasti za manjša bajta rska posestva. Ta posestva so po večin: zelo draga. Povprečno prodajajo nekateri posestniki prazno travniško zemljo že po S0OO do 14.000 din za 1 ha. — Cestn't dela napredujejo. V teku so že dalje ča3a dola pri gradnji nove banovinske ceste Sv. Lenart—Sv. Benedikt v Slovenskih goricab, ki bo v doglednom času dograjena In izročena prometu. Ta cesta bo tvorila za Slovenske gorice in zaledje važno prometno zvezo. Z njo ho dobilo tudi neposredno zvezo Prekmurje, ki so mu bilo dosedanje sin bo prometne zveze največja ovira za gospodarski napredek. Z Jesenic Lepo urejeni grobovi. Na novem de.u pokopališča ob desni strani steze, ie v teku zadnjih dveh let nastalo več vrst novih grobov. V Drvi vrsti ie posta vi i enih več lepih nagrobnih spomenikov, ki po svoji obliki, arhitekturi in tihi ubranosti kažeio dober okus in liubezen do svoicev. ki so3 pod zeleno ruio. Tudi ostali grobovi so lepo in okusno urejeni. Na vseh se kažeio sadovi sodobne vrtnarske umetnosti, ki baš na pokopališču prihaja moC-rvo do izraza. PokoneavanJe mrčesa je zelo draga stvar. Pri sreskem načelstvu v Radovljici, ie nameščen desinfektor, ki po naročilu strank desinficira zasebna stanovanja in uničuje mrčes. Mrčes se ie najbolj razpasel v starih hišah, posebno pri strankah, ki imajo staro pohištvo in ki redKo-Kedai čistilo stanovanja. Desinfektor bi imel baš pri siromašnih ljudeh največ posla, ker »o se v njihovih stanovanjih najbolj razpasli ščurki, stenice, molii in mravlje, toda uničevanje mrčesa ne~ verjetno draga stvar Te dni ie neki sto— spod plačal sreskemu desinfektor i u za čiščenje dveh sob in mala sobice nič manj kot 1680 din za delo. ki ie bilo izvršeno v nekai urah Mislimo, da bi morale državne higijenske ustanove, ki iih vzdržujejo davkoplačevalci, poslovati po Uikih pogojih, ki bi jih zmogli tudi siromašni sloji. Iz Dolenjskih Toplic — NesreĆa x motornim kolesom. Pred nekaj dnevi se Je vračal na motornem kolesu pekovski mojster J. Obajdin iz Semiča domov v čermoSnjice. Obajdin je trezen in previden voznik, vendar nesreča nikoli ne počiva. Med vožnjo Je padel z motorja tako nesrečno, da je dobil precej hud sunek v prsni koš. Kljub temu «e Je še pripeljal na delno pokvarjenem motorju domov. Be-lečine v prsnem košu pa so bile čimdalje večje in so ga zato odpremili v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji. Inseriraite v „S1. Narodu"! Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana TJmrl nam Je v 68. stric in tast, gospod letu starosti naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, Anton Dolenc alužitelj drž. učiteljišča v p. dne 9- t. m. po težki bolezni, previden s tolažili svete vere. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 11. t. m. ob 3. uri popoldne Izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 10. junija 1940. Žalujoče rodbine DOLENC, STROJIN, KREGAK in ostalo sorodstvo. f TuSnega srca sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da se je smrtno ponesrečil in nas za vedno zapustil nas predobri skrbni oče, stari oče, gospod Jakob Jurman zvaničnik drž. žel. v pokoju Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v torek, dne 11. junija 1940 ob 4. uri popoldne Izpred mrliške veze splošne bolnice na pokopališče ▼ Dravi je. LJUBLJANA, dne 10. junija 1940. V težki bolesti ostali: MIRKO, BOLAN, IVAN — sinovi; PAVLA, por. BRILEJ, SLAVKA, por. STARMAN — hčerki; STANKO BRILEJ, IVAN STARMAN — sete; STASA in STANKICA — vnukinji NaStcvcđ Iz Iraka do Sredozemskega morja Kal:o varujejo važno napeljavo nafte iz Iraka do Sredozemskega morja Od dolge verige hribov, ki se vleče od mezopotamske ravnine proti vzhodu do zasneženih vrhov perzijske planote, drži na zapada Iraq Mediterranean Oil Pipe-Line. čudovito delo inžmier^ke umetnosti. Če noloži človek uho na zemlio. sliši slabo, oravilno utrioanie. kakor bi Dod zemlio utripalo ogromno srce. To pulzira-nje in neskončno dolga braz^oti'-a v zem-Hi ter tu in tam sromade Deska so znck . ki nam novedo. kie drži veliki cevovod za nafto, dolg 1200 angleških mili. Zapadno od Eufrata se ta napel i a va ceni. Ena cev vodi severno čez francosko ozemlie do Tripolija. drugi oa čez Mezopot?»miio in Palestino, ter se konča v Haifi. Cevi so položene 60 cm pod zemljo ter zasute s peskom. Druge zaščite mmaio Večji del napeljave ie položen v puščavi, kirr ni vode in kier ie Doletie neznosno vroče, pozimi pa oster mraz in močna bur.ia V to divjo puščavo bre^. cest ki ie od ene strani omejena z Eufratom in Tigri-som — čez katerega ne drži noben m^st — na drugi strani na s strmir^ u ekom jordanske nižine, so prišli možje da bi ustvarili veliko delo Nočrt da b: zTadili most čez reko. ie bil o'lk'onien. mč zat^». ker bi delo zahteva'o izredno velik kapital in mnogo čosa Zato ?o cevi naložili ped vodo v strugi ^'avb^i materiial čez reko na so snravliali s Domoći^ jeklenih vrvi. Jeklene vrvi so bile nar>ete delno celo v dolžini do 700 m. Na rr gov'h so postavili jeklene stolne, v^s^ke 35 m. da so nanje obesili vrvi. no kat"Hh so prevažali vozi "ko v teži 1000 centov. Polaganie cevi samo do sebi je bilo 1 ^riko delo. silno težko oa ie bilo preskrb>-vanje okroq 1000 ljudi z vodo Zato 5 o morali imeti več globokih studencev in črpalk. Izkopali so ok o? 6?.0 vod-\iak-»v in položili so okroT 100 mili vod v~dnih cevi Vodo so dovajali in č; poli do vodovodnih ceveh, kamor so io pač potrebovali. Zgradbi so tudi čez Duščavski nesek 100 milj dolgo cc?+^. Pri tem delu je bilo zaDos'en'ih neka i mesecev nad 2000 delavcev. Drusi delavci so nape'ievali te'e-fonske in br^oia\ooe nane'iave. rkros 100 pa jih ie b;lo zaposlenih pri n£d7orstvu in v skladiščih gradiva. Tudi zdravstveno službo so dobro organizirali in so imeli več reševalnih posta i in potujoče lekarne, ki so redno obiskovale delovne *abore cb progi, ki je bila dolga 1200 mili ir. ki ie ležala 800 milj v puščavi. Polcžili so 175.000 cevi. Sedaj črpajo nafto na 12 posta i ah v velike rezervoarje v Tripoliju in Haifi. Na dan je načrpaio 11 220 ton. to količino pa bodo lahko oo DOtrebi še znatno povečali. Pri družbi Iraq Petroleum Company ie Anglija udeležena s 47 odstotki delnic, ostanek pa odpade na Američane Francoze in Nizozemce. Naftovod ie debro zastražen, toda ne s tanki, tonovi in letali, temveč s siiainim vohunskim sistemom. Na bazarjih in v kavarnah v Bagćaln, Damasku in J?ruza-lemu posedajo možje, ki imajo tanka ušesa in ki se zanimajo za vse. kar slišijo okro^ sebe. Ti možje imajo številne zaupnike tudi v oazah in pri izvirkih vode v Duščavi. kamor prihajajo nomadski Arabci oo vodo ter vzdržujejo stike s plemeni, ki prihajajo od časa do časa na rob puščave do svojih trgovskih poslih. V puščavi je bila organizirana oolicija. v Mezopotamiji oa arabska legija z angleškim povelj ništvom. ki neprestano nadzira okolico, kjer ie položen naftovod. Kljub tako dobri za:čiti naftovoda, so bile cevi med nemiri v Palestini 80 krat poškodovane. Energičen sovražnik bi seveda lahko v puščavi nevarno poškodoval naftovod. Zlasti črpalne postaje so zelo občutljive. Posebna nriprava iih že čez minuto no napaki opozori na poškodbo in oddelki mehanikov so v stalni pripravljenosti, da bi vs?ko poškodbo čim prej popravili. Dotok nafte lahko ustavijo že v treh minutah Sleherna čroalna Dostaia ie ocrem-Ijena kaker mala trdnjava. Ima stolo. dovoli trden celo proti napadu z bombami in je obkrožena z ograjo iz bodeče žice. Razen teca ima posadko z dovoljno zalogo vode in živil Pri postaji ie tudi malo letal;šče. Domačini niso nevarni, ker so pripadniki njihovih plemen zan^sleni pri postajah kot delavci in je v njihovem interesu, da naftovod redno funkciionira. Produkcija plesne šole Metode Vidmarjeve bo d revi ob 20. v opernem gledališču. Vid-marjeva, "ki izhaja iz šole slovite plesalke Mary VVigmannove, je priznana plesna pedagoginja in leto za letom smotrno vzgaja svoj naraščaj. Produkcije njene šole so že prejšnja leta zbujale veliko zanimanje in priznanje, saj lahko rečemo, da je Vidmarjeva prva naša plesalka, ki črtala predvsem vsebinske poteze plesa, seveda v odgovarjajoči zvezi s potrebno obliko. Spevu in capricciu bo sledilo Poigravanje po zamisli otrok samih v večih delih (Punčka, Poigravanje, Igrica, Vetr-ček in Mušica) in nato Ptiček. V drugem delu bo dvojica prikazala Sozvočje, čemur bodo sledili solistični nastopi (Vizije, Tiha pesem, Nenavadno čudno...), nato dve študiji (študija ptiča in pajka) ter končno balada. Ze spored kaže veliko pestro in široko zamisel večera, ki bo gotovo privabil mnogo gledalcev. je svoje pedagoške sposobnosti postavila v službo resnih, umetniško plesno-vzgojnih tendenc in da je njeno delo že danes obrodilo zelo lepe sadove. Današnja produkcija njene šole bo pod- Tekma pevcev in pevk v ljubljanski operi K razpisu tekmovanja pevcev in pevk. h kateri se lahko priglasi vsak. ki ima lep glas in namen, posvetiti se gledališču, objavljamo še naslednje zanimive podrobnosti: Kakor je bilo že objavljeno, gre za to. da spoznajo gledališki strokovnjaki lepe glasove in jih obdrže v evidenci oziroma jim dajo vzpodbudo za nadaljnji študij. To tekmovanje je namenjeno predvsem pevcem z dežele, ki sodelujejo pri kakr- j šnihkoii pevskih oziroma cerkvenih zbo- rih. Ker je zanimanje za to tekmo veliko in so se pričeli pevci že Driglašati. sporoča uprava Narodnega gledališča v Ljubljani, da zadostujeta za udeležbo pri tekmi dve pesmi, ki ju bo moral tekmovalec zapeti Spremljava bo s klavirjem. Pesmi sta lahko narodni ali kompozicije kakega našega slovenskega ali tujega skladatelja, lahko pa tudi operni ariji ali eno in drugo. Podeželskim pevcem bodo vodje zborov ali organisti lahko svetovali prikladne skladbe. Opozarjamo, da bo Dev*ka tekma v operi dne 23. t. m. ob 20. uri zvečer in da bo javna prireditev, pristopna občinstvu. Tekmovalci naj se javijo istega dne ob 11.. tisti, ki pa pridejo šele s kasnejšim vlakom v Ljubljano, pa po 17. popoldne v operi, kjer bodo morali pred nastopom na pevsko preizkušnjo. Posebno razsodišče, sestavljeno iz strokovnjakov, bo razsodilo, kateri pevec ima najlepši glas in če ne bo imel sredstev za študij, mu bo preskrbela uprava gledališča studijsko podporo in mu omogočila bivanje in umetniško izpopolnjevanje v Ljubljani. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Veliko stavbno delo po tekočem traku Največji tekoči trak na svetu, za čigar pogon je potrebna energija 5.200 konjskih sil, bo dovažal material za zgraditev velikanskega jezu Shasta v Kaliforniji. Na progi, dolgi okrog 15 km, bo prevoženo po tekočem traku v štirih letih okrog 10,000.000 ton gradiva. Tenoči trak bo razbeljen na 26 samostojnih delov, ki bo imel vsak svoj električni motor z 200 konjskimi silami. Trije drugi traki ne bodo potrebovali nobenega drugega pogona, razen teže gradiva samega, to se pravi, gradivo se bo pomikalo samo proti stavbišču. Tekoči trak bo montiran na lesenem ogrodju, visokem od 1 m do 30 m in bo dvakrat prekrižal reko Sacramento, na kateri grade jez. Kapaciteta tega tekočega traku bo 1.100 ton na uro. Trak bo v obra-tu_ neprestano. Pomikal se bo s hitrostjo 9.5 km na uro, tako da bo cela proga prevožena približno v uri in 40 minut. Ves tekoči trak bo pokrit in pod streho bo električna razsvetljava. Stavbni stroški velikega jezu bodo 35 milijonov dolarjev. Delajo že približno leto dni in delo bo trajalo še štiri leta. Ta jez pa; a v ekvir velikih del za namakanje osrednje Kalifornije. Namakali bedo veliko pokrajino ki leži v srednji nižini Kalifornije, dolgi 1440 km. Skupni stroški bodo 170,000.000 dolarjev. Pridelovanje bombaža v Evropi i še dolgo, odkar smo morali uvažati v Evropo, predvsem iz Amerike in angleških kolonij večino bombaža. Dandanes pa bombaž izpodrivajo že umetna vlakna, predvsem v Nemčiji in Italiji. Razen tega pridelujemo precej bombaža v Evropi, največ v jugovzhodnih državah Evrope. Pri tem niti ne upoštevamo, da ima Rusija izredno prostrane plantaže bombaža pod Kavkazom in seveda tudi v srednji Aziji. Tudi Turčija prideluje že precej bombaža. Turška vlada vzdržuje več poskusnih postaj, ki imajo nalogo preizkušati, katere vrste bombaža najbolje uspevajo v posameznih pokrajinah. Kmetom so razdelili že okrog 3000 ton bombaževega semena in ra- zen tega 200 sckalnih strojev Lani je Turčija pridelala že 60.000 ton bombaža, letos ga bo baje >e znatno več. Teritorij Turčije leži v glavnem v Mali Aziji in je torej podnebje za pridelovanje bombaža ugodno. Zelo je napredovalo pridelovanje bam-baža tudi v Bolgariji kjer so liani pridelali 13.000 ton bombaža. Letos jt obdelana površina mnogo večja ter mer; 72.000 ha, lani so pridelovali bombaž na površini 48.000 ha. Bolgarija bo lahko krila s svojim bombažem že tri četrtine svojih potreb. V Grčiji so lani pridelali 15.000 ton bombaža, v naši državi pa približno 10GV ton Najmanj so ga pridelali v Ruim.niji, samo 400 ton. V Grčiji nameravajo pridelovati bombaž na mnogo večji površini in sicer na 77.000 ha, v Rumuniji pa na 20.000 ha. V naši državi delajo številne poskuse za pridelovanje bombaža. Tudi na Madžari-kem so začeli poskušati z gojenjem bombaža. Prav tako sc je baje dobro izkazalo podnebje Pirenejskega polotoka za pridelovanje bombaža in v Španiji je zdaj že precej posejane površine z bombažem V bližnji bodočnosti smemo pričakovati, da bo srednja Evropa lahko dovažala dovolj bombaža iz drugih delov Evrope. Ali tobačni dim desinf icira ? 2e dolgo trdijo nekateri, da je tobačni dim dobro desinfekcijsko sredstvo in sedaj so to znanstveno dokazali. Dr. Wolff piše v znanstvenem časopisu, da ima to-bakov dim sicer sposobnost zadržati razvoj raznih bakterij, ne more jih pa usmrtiti. Dr. Wolff je napravil več eksperimentov, da je to ugotovil. Izpostavil je bakterije v gostem tobačnem dimu, in sicer v dimu od cigaret in tobaka za pipo posebej. Po tem poizkusu je bakterije izpostavil 24 ur v toploti 37 stop. C skupaj z drugimi kulturami, ki niso bile izpostavljene učinkom tobačnega dima. Učenjak je preizkusil bacile, povzročitelje raznih bolezni. Nobeni vrsti bakterij tobačni dim ni škodoval tako, da bi jih usmrtil, pri vseh je pa vplival tako. da je bil ustavljen njihov razvoj, če filtriramo tobačni dim z vato. izgubi le nekoliko svoje učinkovitosti, kajti vata prevzame le nekaj nikotina. Da bi tobačni dim izgubil povsem svoj učinek na bacile, je treba, da se razpuste v vodi njegove sestavine, predvsem pvrrol in formaldehvd. Zaradi tega. tudi tobačni dim iz turške vodne pipe nima nobenih deainfekcijskih lastnosti. VVolffovi poskusi nam kažejo, da kajenje ni zanesljivo desifekci,jsko sredstvo za desinfekcijo ustne in nosne dupline, pomaga le v toliko, da zadržuje hitrejši razvoj bolezenskih kali. Čudovita operacija Neki delavec iz Kirovokana v Ameriki je izgubil po nesreči palec desne roke. Profesor Petrosjan. ki dela v zdravniškem zavodu v Erivanu. je presadil ponesrečenemu delavcu palec leve noge na desno roko. Nenavadna operacija se je posrečila. Presajeni palec dobro funkcionira in ročnost roke ni bila nič zmanjšana. To je bila druga operacija svoje vrste. Pno takšno operacijo je izvršil prof. Petrosjan pred leti pri štiriletnem otroku, ki mu je manjkal prst od rojstva. Podedljiva kratkovidnost Natančne raziskave kažejo, da je računati s kratkovidnostjo otrok, če imata oba starša normalne oči, le v 10 odstotkih vseh primerov, če je eden izmed roditeljev kratkoviden, tedaj je kakšnih 30 odstotkov potomcev kratkovidnih, če rta kratkovidna oba roditelja, pa se ta odstotek zviša na 60. Bržkone pa je odstotek še večji, če sta starša še v posebno močni meri kratkovidna. _ Torek, 11. junija Ob 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila, — 12: Plošče. — 12.30: Poroči-Poročila. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 18: Plošče. — 18.40: Misli o reklami (Stane Megu-šar). — 19: Napovedi, poročila — 10.20: Nac. ura. — 10.40: Objave. — 19.50: Gospodarski pregled (Drago Potočnik). — 20 Zd. Fibieh: Plošče. — 20.20: Ant. Funu-k Tekma, drama (radijska igr. družina) — 22 Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. MALI OGLA leseda 50 par, dave* poseoej Preklici, izjave oeseda dtn i.- davek posebej. ETi?ANA$IP/J POUK >eaeds 50 par. davek pom ■ Najmanjši znesek a.— Dtn Strojepisni pouk i černi tečaji, vpisovanje in trnek pouka poljuben. Chri-'ofov učni zavod, Domobranca c. 15. 73* PRODA >eseaa 50 par. davek pose ne j Najmanisi znesek 8.— din Izvrstna MEDICA barva ustne in lica! Donite jo v MEDAKNI Ljubljana. Židovska ulica 6 **PREMOC ^> OKS DRVA aod) I. POGAČNIK BOHORIČEV A 5 — TEL. 20-51* Postreioa orezbibnai SVEŽE ČEŠNJE I.a. kg din 5.— do 6.— franko voznina razpošilja G. Drechsler — Tuzla. 1495 APARATI ZA TRAJNO KODKANJE 1 malo rabljen, 1 nov, najnovejši izpopolnjen sistem z 32 kosi pribora, luksuzna izdelava — enoletno jamstvo, naprodaj po ugodni ceni. Vprašati: Tvornica Vesna, Zagreb, pošta XI, ali P. Vukelić, Zagreb, Gaieva 55. 1493 KUPIM Seseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8.— din STRUŽNICO dobro ohranjeno, za obdelovanje železa in jekla, manjšega modela, kupimo. Ponudbe na elektrarno Vuhred v Vuhredu. 1482 Beseda 50 par, davek posebej, Najmanjši znesek 8 Din STAVBNO PARCELO njivo v izmeri 3930 m- ob novem dirkališču poleg državne ceste v št. Jerneju prodam. — Lepa lega in krasen razgled. Posebno priporočljivo za upokojenca. — Naslov pove Franc Schmit, št. Jernej št. 11. 1492 eseseda 50 par, davek posebej. Najmanisi znesek 8.— din OPREMLJENO SOBO lepo, zračno, s souporabo kopalnice, event. s hrano, takoj oddam gospodu ali dami isto-tam oddam tudi kabinet Medvedova cesta 5, zgornji zvonec 1472 NARODNA TlSKAPNA I LJUBLJANA OS (SlUb VSB VRSTK TISKIWtM »BILPROSTK LM MAJF1MBJ&B Najboljši vod*.Tj po radijskem svetu je NAŠ VAL« sporedi evropskih postaj na vseh valovih, itrokov^" članki, roman, novela, novice s radijskega m televizijskega sveta, tilruski pregled, nagradni natečaj, sme Anice. t^fiaja vsak petek in je tudi lepo Ilustrirani UPRAVA: Ljubljana, Hnafljeva ulica 6, Krinka ljubezni 110 »•■II — Dragi očka, — je zašepetalo dekle in ga objelo. — Ah, če bi moja uboga mamica dočakala srečne trenutke vaše zmage... — Saj njeno stanje ni nevarno, — je menil markiz. Malo utrujena je, živce ima razdražene, kar je pa končno razumljivo. Ko bodo odstranjeni vsa vzroki njenih duševnik muk, se ji zdravje kmalu povrne. — Bog da. Renaud de Valcor je začutil pri teh besedah v svojem srcu nemir. Ne zato, da bi ga bilo vznemirjalo Laurencino stanje. Tudi če bi se bil zavedal, da je tako težko bolna, kakor je bila, ga to ne bi posebno bolelo. Njegova žena je zavzemala v njegovem srcu tako malo mesta, toda gledati, kako trpi njegova Michelina ... tega ni mogel prenašati. — Dragi otrok, — je po kratkem molku znova povzel besedo. — Toda kako me boli, ko vidim tvojo potrtost. Ali bi bila tako žalostna tudi, če bi ne dvomila o pravičnosti moje stvari? — O, oče moj! Jela sta govoriti tiho, da bi sluga ne slišal njunega pogovora. Ne, ni dvomila o njem. To so pričale njene žareče oči, Ni mu hotela povedati, kaj jo skrbi in muči še bolj kakor materina bolezen. Kje je njen zaročenec? Zakaj se nič ne oglasi? Zakaj grofice Gaetane ni doma, ko se vendar nikoli ni nikamor ganila? Mar je imelo čudno materino in sinovo vedenje svoj vzrok v tem, kar se je govorilo proti njenemu očetu? Mar bo mogla po tem sprejeti srce, ki čaka šele na sodbo človeške pravičnosti, da se vrne k nji? O, ko bi mogla ta trenutek uganiti Hervejeve misli. Njegove duše ni več razumela. Dolgi meseci odsotnosti so potisnili zadnje prisege tako daleč nazaj, da jih je komaj še zaznavala, prav tako pa tudi njegovo drago obličje, jasne oči, svetle lase in nežne poteze na obrazu. — Na kaj misliš? — je vprašal oče. — Nanj. Vedel je ta Kdaj bo mogel natakniti na Gaetanin prst prstan, znamenje davne ljubezni, ki ga je bil tako nespametno pustil tam za morjem z vsemi prividi preteklosti, ki jo je smatral za pokopano, o kateri ni veroval, da bi mogla kdaj vstati? O, ko bi si bil zapomnil vsaj besede, gravirane v njem. Ali je pa mogel kdaj pomisliti, da bo igral ta prstan, ta spomin in geslo ljubezni, nekoč še tako važno vlogo? — Kako neumen sem bil, — je pomislil sam pri sebi. — če pomislim, da me je gola vrtoglavost za- držala, da nisem vzel prstana s seboj in da je ta prstan uničil vse prizadevanje mojega življenja. Edino praznoverje, ki sem sledil njegovemu povelju, naj bi postala pečina, ob katero naj se razbije moja usoda. — Na koga misliš? — je ponovil svoje vprašanje. Hotela ga je spraviti na napačno sled in je odgovorila: — Na nesrečno Frangoise. Kako se bo moralo sesuti vse njeno življenje, če bo oče aretiran zaradi ponarejanja. — Ali se ti smili? — je vprašal markiz nekoliko razdraženo. — Bože moj, ali ni nedolžna žrtev? — Žrtev? — Da, žrtev. — Ah, ta mala ničvrednica, ki je njena časti-hiepnost vsega kriva. — Ali ste prepričani o tem, oče? — Gotovo. Tudi ti bi bila lahko prepričana o tem, Če bi pomislila na ljubosumnost, s katero te je preganjala že od mladih let. Toda proti nji nimam samo teh moralnih pomislekov. Podlež Vilingen mi je povedal v obraz, da se poročita šele, ko postane zakonita tledinja Valcora. — Ljubi ga, — je zašepetala Michelina. — S tem jo opravičuješ — Toda vprav v tem je njena sramota. Taka ljubezen! Če bi le vedela, kako podla duša je ta bandit s plemiškim naslovom. Obmolknila sta, skrivajoč vsak zase tajno podob, vstajajočih med njima. On je videl postopoma nesrečno Bertrando pod kolesi svojega avtomobila, sramoten album, v katerem je bila Michelina sama perfidno onečašcena, potem pa sloko, prožno in čilo telo, ki se je spretno umikalo njegovemu morilnemu rapirju. Michelina se je pa v duhu zopet vračala na grajski vrt v bližino teniškega igrišča, kjer je nehote poslušala prinčevo priznanje ljubezni, ta čas ko se jima je bližala Frangoise. Vsa posinela v obraz in tako izbuljenih oči, da ne bo mogla nikoli pozabiti njihovega izraza, — Gotovo me smrtno sovraži, — je pomislila Michelina, Tega moj oče ne more vedeti, ker mu tudi ni znano, kaj se je odigralo tam na vrtu. In čemu bi mu to tudi pravila. Švrknila je konja z bičem. Peljali so se prav mimo monumentalnih vrat gradu de Ferneuse. Ne ona, ne oče se nista obrnila, da bi se ozrla na pročelje gradu na koncu drevoreda. Malo dalje tam, kjer se je končal vrt in pričenjala na drugi strani ceste nova stezica, se je pa naenkrat pojavil mož, prihajajoč s polja. Pojavil se je tako nepričakovano, da je konj od-skočil. In kazalo je, da prišlec ni nič manj presenečen, kajti odskočil je nazaj, zdrsnil proti jarku ob cesti in se zapletel v trnje. Michelina je morala krotiti konja in zato se za nerodnega prišleca ni zmenila. Njen oče se je pa obrnil in ošinil neznanca s srepim pogledom. — Na ovinku ustavi, — je dejal z drhtečim glasom. Uretuie Josip Zupančič U Zo »Narodno Han Jaran U Za upravo in insaratni del lista Oton Chratot U Vsi v Ljublfani