1891 -Petintridesetletnik jubilej - 1926 THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED. STATES OK AMERICA. STEV. (No.) 31. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V j AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. CHICAGO, ILL., TOREK, 16. FEBRUARJA — TUESDAY, FEBRUARY 16, 1926. .NAJSTAREJŠI. IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. LETNIK XXXV, mehiška vlada preganj a vse kar je katoliške- ga. tudi ne prizanaša zavodom za sirote, katere oskrbujejo katoličani. — redovnice iskale zavetja pri ameriškemu poslaniku. Mexico City, Mehika. — Me- ^ška vlada je izdal ukaz, po aterem so morajo zapreti vse at°liške šole, kolegije in sploh I?1 zavodi, katere vodijo kato- s'Cl duhovniki in redovnice. Največ preganjanih se zate- _a k ameriškemu poslaniku james R. Sheffield in ga prosi- Za intervencijo proti temu u-kazu. ^led šolami, ki so se že poko-ei'kazu, je nekaj znamenitih \odov v glavnem mestu, kjer na stotine otrok bolj-rodbin svoj poduk že več ob'a v starosti 25 let'.sta bila najdena mrtva v bližini mesta. O morilcih ni sledu, tu- di motiv umor ni znan. — Šangaj, Kitajsko. —Francosko sodišče je obsodilo štiri kah, bo še tajil, da on ni mori- sta bila takoj po roparskemu lec in se bo skliceval na svojo J umoru od policistov ustreljena, kulturo. To se je zgodilo tudi ,eden je pobegnil, na katerega tukaj. Ko je bilo objavljeno gi- je razpisana nagrada kdor ga banie za deportacijo, se je Jujame $5,000 in dva, Jack vzdignila chikaška Italija v Woods in Joseph Holmes sta, tajske morske roparje na protestu? Leopoldo Zunini, ita-jbila aretirana ter obsojena na^rt. štm druge je pa vzela lijanski generalni konzul v Chi- smrt, katero sta prestala v so 1 1 ni! cago je rekel, da je 99 odstot- boto zjutraj, kov domačinov iz Sicilije pošte da Cahi ŽALOSTNA SMRT POŠTNEGA LETALCA. Poštni letalec, na potu iz Chicago do New Yorka je z ae-roplanom zadel v drevo, letalo se je vnelo v katerem je zgorel letalec. jp;.^*' * —o— - Cleveland, Ohio. — Art Smith, poštni letalec iz Cleve-landa je prišel ob življenje ko je z letalom zadel v drevo v bližini Montpelier, O. Letalo se je pri sunku vnelo, tudi obleka letalca je začela goreti, pri tem je zadobil Smith tako hude o-pekline, da je istim podlegel predno je prišla pomoč. Nesreča se je pripetila v petek večer ob 10:30. Ob 8:35 kitajska policija pod svojo o-] zvečer istega dne je odšel iz blast, katere čaka enaka usoda-j Chicago s pošto namenjeno za ^ umet, Mich, poročajo, . v ^etroitu te dni nepo-h s!lopovi ubili 22 let stare" V°,VenCa Albert So j, se je po noči z dela, ko i« J? upadli in ubili. Prišel je > eta semka.i\da bi si k0 ^'služil, a je prišel na ta-n način ob živl-ien'ie-'^bitj ?opet dokaz, kako motil^ ' ^ovek vedno oprezen in O' ne z-aupati. % tr»Plo mladega pokoj-v»J|0 Pripeljali na Calumet Jr° hiSo k žalostnim sta-kl j. in Mrs. Jakob Agnič, Ja«ketJ° na deseti ulici Yellow "jos se je vršil zad- W ' 13, febl-uarja iz slo- Ulte Vei'kve sv- Jožefa na Hrie Pokopališče. Poči g v °bi'ede je opravil doma-Father Klopčič. etnu mučeniku R. I. P.! Co —— PODOBA NA ^ UURSKIH KOMADIH. Cington ,D-c- -izdaii ' poldolarski New York. i Smith je že drugi poštni pilot, ki je končal svoje življenje Oba sta šla v smrt skesano in I — Philadelphia, Pa. — Zrnih in dobrih ameriških držav- molila za jetniškim kaplanom, >v poklica je postal dr. Felix lianov NaZuninijevo struno je kateri ju je spremljal na moJA. Murphy, ki je bil na glasu _ ljanov. rs,a ^ummjevu j t izboren Z(jravmk. Operiral, kot žrtev poklica od 1. julija pa tudi zab^k^u^S3klJa^ j Holmes je zaklical sojetni- je nekega bolnika, pri tem mu 1925, ko je bila ustanovljena | Zllvl na socialnem kom ko je korakal pod vešala: P* je nož spodletel in se tako poštna zračna služba iz Chica-znana delavka na social em K J P bila močno ranil, da je za poSkod-j *o-New York in obratno. Prvi i"*" InH ^noiJdii vprašana pred smrtjo če imata ,bami umrl. smrtni slučaj je bil oni, ko je, testu proti depoitaci.li. P. ^ ^^ je ^ Hq1. | _ Springfield, Mo. - Ogenj j Charles H. Ames v gosti megli, !mes da on je nedolžen, Woods je izbruhnil na domu Mr. govor ju zadel v drevo in se u-, |pa ni mogel spregovoriti be-,Frank Matneya, kateri se na- bil. Šele po več dnevnem iska sede. S*ch\p?ebni Jl$e&a na katerih bo podoba swp!"edsednika Coolidgea na deklaracijo ne- ni imel v Zedi-, ?avah noben predsed- t^bR JaSti> da bi se njeK°va % je vvk°vaLa na denar, do-n živu doti^' predsednik „ "—o- amer. slovenca." Pri tem se pa seveda ne sme smatrati, da so vsi Italijani j banditi. Gotovo bo velika veči-1 na dobrih državljanov kakor i pač je z vsem drugim narodom. Zato bi se moralo pri deporta-j ciji na to ozirati, da bi se ne zgodila krivica družinam, ki imaajo veliko otrok in bi se jih tiralo v njih domači zemljo, na otok, kjer še za one ni prostora, ki so tam. Značilno pri tem je pa to, da se tako pobrigajo zastopniki gotove države za svoje ljudi. Ako bi se to na primer zgodilo z našimi državljani, bi še nihče z mazincem ne mignil. _ Rockford, 111. — V Rock reki so našli truplo nekega neznanega moškega, ki je bilo primrznjeno k kosu ledu. Nihče ne ve kdo je nesrečnež. _Ladysmith, Wis. — Ogenj je izbruhnil v stanovaljski hiši last Mr. Frank Bell-a, v plamenu so ostali njegovi trije otroci, aam in žena sta zadobila težke opekline in stariši ter dva otroka nekega sostanovalca so tudi dobili hude opekline. PREMOGARJI SE VRNEJO NADELO. Philadelphia, Pa. — Stavka na polju trdega premoga, ki je trajala 165 dni je končana. Sporazumeli so se za petletni kontrakt in stara plačilna lestvica je zopet v veljavi. Po 1. januarju 1927 je pa dov6ljeno eni ali drugi stranki staviti svoje zahteve oziroma pogajati se za spremembo plačilne lestvice. Z drugimi besedami povedano, premogarji niso ničesar dobili, operatorji pa ničesar izgubili. Zaloga trdega premoga se je haja tri milje vzhodno od Sey-'nju so našli njegovo truplo in ! m our. V plamenu sta ostala do-'razbito letalo. To se je zgodilo !mača otroka, 2 in 4 let stara.' meseca oktobra. Poslopje je uničeno. — London, Anglija. — Dragocenosti bivšega ruskega cara so dospele v London. Vrednost tega lišpa je cenjena na $25,-000,000. To pa niso dragulji iz krone, temveč dragocenosti, katere so boljševiki naropali po samostanih v Rusiji. — Fort Myers, Fla. — Thomas A. Edison, iznajditelj je v četrtek obhajal svoj 79. rojstni dan. Edison se počuti dobro in dobro nosi svoja leta. Smith je bil star 32 let in ja jala seboj svojim možem, sinovom in onim, ki jih imajo na za dVag denar prodala, še celo hrani. Trgovci bodo polagoma prah se je prodal. Premog je prišli do svojega, kajti težko je ostal v jamah nepokvarjen, ta-,bilo za nekaterega od trgovcev, ki niso imeli velika premoženja, oni so morali svoje stvari ko da se je operatorjem ta stav ka splačala. Najsižebo kakor hoče, dej-j plačati, trgovcem pa stavkajoči stvo je, da so si konca stavke | niso mogli. Rane so, a Čas jih že mnogi želeli. Dva milijona bo zacelil. oseH je to vest z veseljem vze- Delavei so veseli svoje zini- lo naznanje. Zopet bedo vesele ga 25 let se že bojuje glede ženice in gespodinje priprav- j "checkoff," kar so deloma se-slrite "amer. slovenca." Iljale skromna koiilca in jih da-1 daj dosegli. ko dobro izvežban pilot. Ze od 16. leta se je bavil z letalstvom. Njegov dom je bil v Indiana. —o- AMERIKA NI POBOLŠEVAL-NIČA ZA PIJANCE. London, Anglija. — Mrs. E- j lizabeth Mullin, iz Lancashire na Angleškem je imela moža, ki je bil vdan pijači. Ker sta imela dovolj denarja, je žena svetovala, da bi odšla z možem v Zedinjene države, kjer vlada "stroga" prohibicija. Res sta prišla čez morje v suho deželo leta 1923. Tukaj, namesto, da bi bilo bolje, je Mr. Mullin o-premil-na svojem stanovanju pivovarno in se posmehoval Mr. Volsteadu ter popil vsaki teden 15 galon piva. To je bilo sveda še slabše, zato sta sedaj pospravila svoje reči in se podala nazaj v mokro Anglijo, kjer se je Mrs. Mullin ločiLa od svojega seproga, notoričnega pijanca. - »' O—1— Širite "amer. slovenca." Odlomki govora poslanca Smo-deja. Posl. Smodej pravi, da kato-i ličani nimamo v državi enakopravnosti, kar se da povzeti iz mnogih ukrepov sedanjega in bivših režimov. V proračunu se skrbi celo za pravoslavna deška, semenišča in morajo zanje prispevati davkoplačevalci iz vse države. Opozarja na zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, ki ni samo najmodernejši, nego tudi najboljši zavod v državi. Vlada pa noče ničesar vedeti o tem, zakaj je bil zgrajen ta zavod v bivši Avstriji in kako velikanske zasluge si je stekel, ne> samo za vzgojo gimnazijskega naraščaja, marveč tudi za kulturo slovenskega naroda sploh. Govornik podrobneje opisuje zgodovino borb slovenskega naroda za slovensko šolstvo in konštatira ogromne zasluge slovenskih škofov in slovenske duhovščine v tem pogledu. Govornik nadalje kritikuje plače katoliških župnikov. Katoliški župniki dobivajo po 3000 K na leto, dočim dobivata dva pravoslavna župnika v Sloveniji po 5000 Din na leto. — Ostro kritikuje obnašanje vlade, ki pusti slovensko duhovščino, ki ima velikansko zaslugo za kulturni in socialni na-i predek slovenskega ljudstva,) stradati. Škandal je, če človek; vidi v Ljubljani duhovnike, kij nimajo samo srednje šole, am-j pak tudi visokošolsko izobrazbo, v strganih oblekah, j Skrajni čas je že, da se kronske plače spremene v dinarske. Navaja tudi krivično stališče, ki ga je zavzela vlada pri raz-vrsitvi duhovništva, ki jih je razvrstila, kakor da bi imeli samo srednjo šolo, ne pa tudi bogoslovnih študij. Opozarja, da znaša čisti donos verskega zaklada na Kranjskem 5,600,-j000 Din., odnosno vsaj znašati bi moral, ce bit se pravilno u-pravljalo. -o- kleta. Morda po krivem? -o- Umrli so v Ljubljani: Fran Kavčič, magistratni pisarniški ravnatelj, 38 let. — Marija Adamič, narednikova hči, 3 leta. — Frančiška Hace, hči dninarice, hiralka, 22 let.— Marija Šeme, zasebnica, 76 let. — Mihael Markovec, vrtnarski delavec, 62 let. — Neža Galuf, hiralka, 36 let. — Marija O-sredkar, zasebnica, 76 let. — Anton Zajec, delavec, 25 let. -o- Iz usode naših služkinj. V Zagrebu se je vi-gla iz balkona v II. nadstropju 151etna služkinja Marija Brgles, doma I s Štajerskega. Obvisela je tež-tko poškodovana na balkonu I. nadstropja, odkoder so jo rešili jin prepeljali v bolnico. V smrt jo je gnal strah pred policijo, s katero so ji grozili njeni gospodarji. Zmanjkal je Ml namreč v hiši gospodarjev zlati šči-palnik in »um je padel na dt- Najstarejši krojaški pomočnik v Ljubljani g. Anton Dežnak, dolgoletni pomočnik pri g. Fr. Sarku in prvi pomočnik pri g. Jerneju Ložarju, praznoval je svoj 80. god. Možu poštenjaku in zvestemu našemu somišljeniku iskreno častitamo z željo, da bi mu Bog dal še mnogo srečnih ,in zadovoljnih let. | -o- Dopisnice, ki rabijo iz Boh. Bi« strice v Kočevje 8 mesecev. Pišejo: Dopisnice, ki so jili oddali dijaki na kolodvoru t Boh. Bistrici za Kočevje ob priliki majniškega izleta, so dosegle svoj cilj šele 16. januar« ja tega leta! Uboge dopisnica! so potovale torej celih osen* mesecev;, j -o- | Dva zanimiva shoda V Dom-! Žalah. 1 Dne 10. jan. je bil po rude« čili plakatih napovedan javni shod vseh delavcev in delavk v Domžalah, ob 3. uri popoldne v kolodvorski restavraciji g, Bučarja. Govornik g. Kopač« [ Ura je bila 3, delavcev nikjer, i ura 4, dvorana prazna, od shoda ne duha ne sluha, torej shod preložen. — Že v petek zjutraj so bili brzojavni drogi na novo oviti z rudečimi plakati z vabilom' in napovedjo 7A javni delavski shod, na katerem bo g. Kopač delavcem razložil nov delavski zakon in druge delavske blagre. Pričakovati je bilo, da bo v restavraciji premajhna dvorana za udeležence, toda čudo, dvorana zopet prazna, le v gostilni pri peči gospod Kopač v navzočnosti gostilničarja in enega železničarja premišljuje svoja dva tako mirna shoda v Domžalah'. Denarne pošiljatve. V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO, itd. Naša banka ima svoje lastne *reW s pošto in zanesljivimi bankami t starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali ni zadnjo pošto točno in brez rsakegt odbitka. Naše cene za pošiljke v dinarjih U lirah so bile včeraj sledeče: Skupno poštnino: 500 — Din. $ 9.53 1,000 — Din. $ 18.7S 2,500 — Din. . . $ 4^,73 5,000 — Din. $ 93.00 10,000 — Din. $185.00 100 — Lir $ 4.70 200 — Lir $ 9.05 500 — Lir .. $ 21.75 1,000 — Lir _ __________________ $ 42.25 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. ali nad 2000 lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat HW nja, dostikrat docela nepričakovan«, je absolutno nemogoče določiti cen« vnaprej. Zato se pošiljatve nakažeji po cenah onega dne, ko mi iprejmfri tno denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na SLO« VENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & ČESARHK WS W, «tod 8t, N«w York Mj Ti UUIUKLANSKl SLOVKN1C Amerikans ki Slovenec Prri in najstarejši *Ioven»ki list V Ameriki. 'I Uittnovljen leta J89X. Izhaja vialc dan razun nedelj, pon-ddjkov in daaror m prsxatidUt. Izdaja in tiska! EDINOST PUBLISHING CO Naslov uredništva fn uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: Canal 0098, Naročnina: Za celo leto t___ Za pol leta____ Za Chicago, Kanado in Evropo Za celo leto__ 6.00 Za pol leta _8.00 .$5.00 _ 2.50 The first and the oldeat Slovenian newspaper in America. Established .1891, lastttd daily, except Sunday, day. Mad the day after holiday*. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office] 1849 W. 22nd St., Chicago, III. 'Phone: Canal 0098. _$5.00 . 2.S0 Subscription] For one year__ For half a year________ Chicago, Canada &nd Europe] For one year n ■ - 6.00 For half a yeaf ___ 3.00 POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate Ust plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office »t Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Konec stavke in nekaj o delavski solidarnosti. Kmalu zatem, ko je šla zadnja številka našega lista v tisk, j p prišla vest, da je kompromis med premogarji in operatorji trdega premoga dosežen in s tem praktično stavka končana. Časj je že, da je prišlo do sporazuma. Trdovratnost operatorjev je bila tako velika, da se je zgražal nad njo vsak, ki le količkaj ljubi poštenost in pravičnost. Zahteve premogar-jev so bile neznatne, trdovratnost operatorjev pa tako velika, da radi p.ar borih centkov so pustili stavkujoče premogarje v bedi skoro dolgih šest mesecev. Da je stavka trajala tako dolgo, je precej vzrok tudi to, ker ni prave enotne fronte med premogarji mehkega in trdega premoga. V Ameriki imamo številne delavske strokovne organizacije. A prave solidarnosti med ameriškimi delavci le še ni. Vse lažje bi bilo delavcem nastopati, ako bi malo bolj solidarnost poznali. Za danes se hočemo omejiti samo na premogarje. V Ameriki imamo premogarje, ki so zaposleni na trdem in mehkem premogu. Premogarji trdega in mehkega premoga imajo sicer skupno organizacijo, a pogodb z lastniki premogoko-pov nimajo skupnih, temveč separatne in nikdar obe skupaj ne poteko. Vedno je med njima medčasje enega leta ali več. To je seveda trik premogarskih lastnikov. Kadar nastane j stavka, je en del premogarjev vedno na delu. Kadar stavkajo antracitni premogarji, kakor so sedaj, delajo premogarji na mehkem premogu. Kadar pa ti zastavkajo, delajo antracitni premogarji. To je pa ravno v škodo obojim. Recimo, da bi bili sedaj odšli na stavko tudi na polju meh--kega premoga. Stavka bi bila kmalu dobljena, ker bi premoga zmanjkalo. A pod takimi pogoji kot sedaj, bi pa lahko trajala še mesece in mesece, ker se na drugi strani proizvaja mehki premog. Premogarji mehkega in trdega premoga bi morali v tem oziru čuvati svoje interese. Etablir.ati bi morali .enotno fronto in solidarno eden druge podpirati. Dokler delavci med seboj ne bodo solidarni in eden drugega podpirali, bodo posamezno izkoriščani, kakor so še bili vedno doslej. Kapitalisti so prefrigani in znajo delavske vrste vedno tako razdeliti, da delavci ne nastopajo skupno. Posamezne oddelke te ali one stroke pa potem z lahkoto izkoriščajo. Vendar, kakor si znajo postavljati za varstvo svojih interesov kapitalisti svoje šanse, tako naj bi jih postavljali delavci. Drugače bodo izkoriščevani naprej, kakor so bili doslej. nicah. Kaj pa to pokazuje? To, da tisti delavski prijatelji niso res taki, kot so se predstavljali, pač pa so obljubovali zgolj radi tega, da so dobili delavske glasove. Z drugo besedo, v takih časih se delavce preslepi in ogoljufa za njih glasove. Te dni je prinesel neki list zanimivo poročilo, kako dobijo razni kandidatje od delavstva indorsiranje. Pravi: pridejo v dotiko z nekaterimi delavskimi voditelji, te podkupijo, ti pa gredo pred delavce, sestavijo o takem kandidatu zanimivo zgodovino, kako se je potegoval tu in tam za delavce, in hajd, unije ga odobre in kandidat hodi ves v lavorikah okrog delavcev, jih oskubi za glasove, ko pa pride v zakonodajo, kongres ali kak drug urad je pa tak, kakor so vsi drugi, ne reče ne bev ne mev v prilog delavskih interesov. Delavstvo bo prišlo do boljših časov, a to samo skozi izobrazbo. Delavstvo bo pošteno zastopano po pravih in iskrenih zastopnikih v zakonodajah in zbornicah, kadar bo poslalo poštene može iz svoje srede. Dokler bodo zastopali delavce le taki, ki kupijo indorsiranje z denarjem, toliko časa bodo delavci izkoriščani na eni strani od svojih lastnih zastopnikov, na drugi pa od kapitalistov. Z drugimi besedami, stali bodo med dvema ognjema vedno. S tem, da je kandidat indorsiran, še ni rečeno, da je iskren in pravi delavski prijatelj. Zgodovina potrjuje, da v največih slučajih ni. Zato mora biti delavstvo kljub vsem indorsira-njem jako previdno, za koga in komu oddaja svoje glasove. Kako daleč je "Pašič" zafural Narodno Jednoto. Vstopnina pri KSKJ. za nove člane (ice) je do konvencije prosta! Večina društev KSKJ. daje novopristoplim isto pravico! — Pristopnina novopristo-pilih kandidatov v narodno jed-po njih oficijelnem naznanilu dne 20. jan. 1926 je sledeča: Pristopnina v upravni urad $1.00, v stavbinski sklad $1.00, poleg tega $1.00 pristopnine za vsak dolar dnevne bolniške podpore. Kdor se zavaruje za večjo svoto, je baje pristopnina še večja. Tako dela bratska, enakopravna narodna jednota. Poleg tega so naklade in fehtanje na sejah veliko večje, kakor j kom bliska. Boj med socialpa-pri drugih jednotah. Vse rinejo itrioti in komunisti bo zopet članstvu razni Zafrkniki in :novo breme za članstvo narod-njih pristaši. Eni fehtajo za ne jednote. vedno "kumernega" Prokletar- j Breme na članstvo radi take-ca in njih socijalistično zvezo, ga gospodarstva je težko. Edi-Celo za obrambo Scopsa so ba-|na rešitev in v korist članstva ! je fehtali, najbrže iz bojazni, j bo, da se združi res na pravi jednota nazaduje. O tem govore številke in naklade. Ako bi ata Zafrknik posvetil svoje moči za pošteno gospodarstvo, enakopravnost vsega članstva pri narodni jednoti, kakor za protiverski fanatizem, bi bilo veliko bolje za članstvo in slov. javnost splošno. Ta slov. Pašič je že marsikateremu v glavnem uradu ali pri rdečem dnevniku spodbil stolček. Kdorkoli se ni pokoraval njemu, trinogu. Največje breme za članstvo narodne jednote je baje kot se čuje, nova tiskarna. Naklade se oznanu-jejo, slov. Pašiču se pod stolč- 0 indorsiranju delavskih kandidatov. Eno najvažnejših vprašanj je gotovo, kdo zastopa ljudske interese v zakonodajah, kongresu in senatu. Kakoršno zastopstvo ima ljudstvo, tako je zastopano. Družba je dandanes še vedno kolikor* toliko razredno razdeljena. Deli se sicer v več razredov, a konečna glavna sta samo dva razreda. Na eni strani se zbirajo bogatini, na drugi reveži. Celokupna družba pa obstoji iz vseh, prav tako tudi države, okraji in občine. Vsaka stran gleda, da ima svoje zastopstvo. Navada je, da dandanes skušajo dobiti razni kandidati indorsiranje — odobritev — delavskih unij. Ko jih te odobrijo, potem gredo med svet, se predstavljajo kakor delavski kandidati itd. Koliko so pa taki kandidatje res delavski in za delavce je pa seveda drugo vprašanje. Po večini so ob času volitev vsi delavski prijatelji. In če bi res bili, bi v zbornicah tudi res čuvali in delali za delavske interese. A kako malo se stori za delavske sloj po naših zbor- Chisholm, Minn. Tukaj je preminul v četrtek poznani rojak Mr. Louis Marn po dolgi in mučni bolezni v starosti 40 let. Za seboj zapušča žalujočo soprogo, tri hčere in dva sinova. Pogreb se je vršil zadnjo soboto iz slovenske cerkve sv. Jožefa na Calvary pokopališče. Vsem žalujočim sorodnikom naše sožalje, pokojniku pa naj sveti večna luč in naj počiva v miru! Družini Mr. in Mrs. Rudolf Laurie je preminula zadnji teden petletna hčerka Veronika za pljučnico. Pokopana je bila zadnji petek iz slovenske cerkve sv. Jožefa. Pogrebne obrede obeh pogrebov je opravil domači g. župnik Father J. E. Schiffrer. Poročevalec. -o- Homer City, Pa. Tudi tukaj ne bomo mirova-jli, da ne bi v jubilejni kampa-! nji kaj storili ?a Amer. Slovenca, za katerega so razpisane tako lepe nagrade. Tudi jaz ne smem zaostati. j Samo zimo imamo tako, da so pota tako slaba, da skoro ni 'za hoditi. Pada vse skupaj, isneg in dež in vsak dan zmrzne in pota so taka, kakor bi bi-jla pokrita s samo glažuto. Za nas, ki živimo zunaj na farmi, ni to nič kaj prijetno. Pozdrav! M. G. j John Likovich, Mr. Anton Jak-še, Mr. Math. Klobučar, Mr. Frank Skulj, Mr. Frank Siher-le, Mr. Frank Kapler, Mr. Fr. ' Juvančič, Mr. Martin Vidic, Mr. Joe Gradišar, Mr. Louis j Prijatelj. j c) Za cerkvene kolektorje so izbrani fantje : Viktor Stone, Karl Perko, Rudolf Primožič, | John Progar. d) Rediteljem' je imenovan: j Mr. Peter Fugina. ! Na letni seji se je posebno živahno in dolgo ugibalo za in proti glede razpadajočega žup-inšča. Sklep vseh navzočih je bil, da se župnišče zares dobro popravi ter konečno besedo pri tem delu ima Rev. župnik z novim odborom. Po tri ure trajajoči seji so zbrani dobre volje zapustili dvorano v lepi nadi, da bo no-'vi odbor ravno tako krepko in marljivo deloval za dobrobit in procvit župnije kot je dosedanji, kakor svedoči ali spričuje letno poročilo iz 1. 1925. Dal Bog svojo pomoč tudi v letu 1926.! MU Zadnji petek smo obhajal spomin rojstnega dne največjega ljudskega prvaka preziden-ta Abrahama Lincolna. Washington je s svojim neustrašeni« delovanjem dosegel in osnova Združene države, Abraha"1 Lincoln1 pa je njegovo delo dokončal in izpopolnil. Odpraf« je suženjstvo in v hudi preizkušnji združil jug in sever tel s tem dal trajno podlago obstanka Združenim država® Lincoln je bil velik mož. ® narod in skupnost je vse žrtvoval, tudi svoje življenje. gova zgodovina pripoveduj?-kako je bil usmiljenega srca-pomiloščeval je zločince, osvobodil sužnje, pomagal revni® in zatiranim, delil pravih vsem enako — pa vprašam da ako Scops propade, propade inarodni podlagi in na gospo-, je bil vsem po volji? Kaj še- s tem njih najboljša priča gle- idarskem stališču in da pomete de njih potomstva. Glede naklad bi bilo najboljše in je želeti, da se oglasi kot član narodne jednote in KSKJ. in da pove s številkami, kolika je razlika med eno in drugo jednoto v tem oziru. Številke bodo najboljši dokaz! Za naprej so napovedane nove naklade pri za vedno čez prag vse izkoriščevalce jednote in slov. naroda. Edino to bo jednoto rešilo, sicer jo lahko zanesejo valovi sedanje rdeče politike v vrtince, s katerih bo le težka rešitev. Ko je vladal, je vse zabavlja' čez njega. Ko je umrl šele,za' det od morilčeve roke, ko Je prenehalo biti njegovo velik" srce, šele tedaj so ljudje sp0, znali, koga so imeli. Lepo Jc da se njegovega rojstnega narod spominja, da pokladaJ K njim pristopajo le taki, ki , vence in cvetlice na so bili "brok" za časa Krista- rarodni jednoti na celo član-1na in želijo zamujeno popra-stvo. Zakaj ? Slov. Pašič Zafrk-1viti, kakor tudi novo importi-nik je narodno jednoto daleč njego grob. A veliki Lincoln VS<| tega sedaj ne vidi, ne čuti. Z" kaj mu ni bil narod hvale.^ privedel. Njih glasilo se leta in leta ne izplačuje. Jednota mora dokladati. Glasilo KSKJ. se rani priseljenci, ki ne poznajo itedaj, ko je živel, ko je vlada1 rdečega dikta- lišičje politike torja. Moje članke o narodni jed- izplačuje. ' Najstarejši sloven- noti potrjuje Amer. Domovina, ski list "A. S." je neodvisen od nepristranski list, z dne 15. ja-jednote, čeprav dela neumor- nuarja t. 1., ko pravi, da ima no za napredek katoliške jed- vaša jednota zaznamovati pri-note. Ta tiskarna družbe Edi- manjkljaj v članstvu. Kajti pri-nost se izplačuje brez vsakih stopilo je v enem mesecu 282 naklad ali bremena na član- članov(ic), a črtanih je bilo pa ;stvo KSKJ. List "'A. S." prispe- 293. In! še v teh so večinoma va več za napredek katoliške Bolgari, Poljaki in dr., in pra-jednote kot rdeči socialistični vijo da celo čifuti med njimi, jdnevnik narodne jednote za. Tak je torej vaš napredek! 'svojo jednoto. Zato narodna. Rev. James Černe. Poglej na skrbno mater takoj prihitela domača požarna zore d0 mraka skrbi za sv°- Taki smo ljudje! Pa ne #n| v tem slučaju, ampak v vse; Malo manj kot pred dva ti;s| leti vidimo še večji dogode*' Gospod je prišel na zemlj°> v reši človeštvo; delal je čudež6' najbolj samaritanska dela pravi j al, ko je ozdravljal ^ nike in deli! druge dobrote so bili ljudje z njim zadovot ni ? Vpili so, ko so ga pokaZa dobro*' ljudstvu, kateremu je -- > delil I Križaj ga! Šele po s"5' so spoznali storili. nekateri, Sv. Jurij v So. Chicago, 111- V pondeljek, dne 8. februarja, ob 8. uri zvečer je bila v cerkveni dvorani letna cerkvena seja. V navzočnosti 45 članov se je cela seja prav mirno vršila in dokončala. Izvoljen je bil za 1. 1926. novi cerkveni odbor kot sledi: a) Pregledovalca cerkvenih računov sta: Mrs. Martin Shif-rer, Mr. Louis Mergole. b) Pomožni cerkveni odbor sestoji iz sledečih mož: Mr. BANKIRJI SE OBOROŽU-JEJO. Berwyn, 111. — Zastopniki oseminšestdesetih bank Cook: okraja je imelo v Berwynu sejo, na kateri se je sklenilo, da' se bodo v obrambo proti bančnim roparjem založili z orožjem. V ta namen so določili, da bodo naročili orožja v znesku $11,000, s katerim se bodo založili. Poleg tega se je tudi predlagal načrt, po katerem bi se organiziralo gotovo števrlo mož, prostovoljcev, zlasti v krajih kjer ni močne policije. Ti možje bi morali biti pripravljeni vsaki čas svoje delo pustiti, ko bi to zahtevale razmere za o-brambo banke. Z orožjem bi jih založila '111. Banker's Assn.' VESTI IZ SLOVENIJE. V celjski invalidnici se je zastrupil I. A. in je na posledicah zastrupljenja umrl. Bolehal je namreč dlje časa na nogi; zdravniki niso vedeli druge rešitve, da piu nogo odrežejo. Ubogi invalid, ki je v vojni in še po vojni spoznal vse grozne bolečine, se je pa te amputacije tako ustrašil, da je raje izpil arzen in šel prostovoljno v smrt. Sedemdesetletni rojstni dan je praznoval dne 16. januarja g. Anton Turk, knjigovez in za- bramba, prihiteli pa so tudi gasilci iz okolice. Škoda je zelo velika. Smrtna kosa. Po dolgi mučni bolezni je umrl na Rakeku g. otročiče, da jim žwTl.l( vzgoji jih in od truda za ^ otročiče konečno zatisne /ljenju n trudne oči. In v živ lastni otroci ne vedo, ka.1 iiflf Ivan Matičič, fin. rač. revident.j j0> k0 imajo dobro skrbno — V Ljubljani je umrla gospa; ter. Šele, ko preneha biti j Terezija Vrtačnik roj. Stem- no srce, tedaj spoznajo, jim je Bog vzel. Tedaj »fU bov, posestnica na Viču. Ker ni vpošteval določil stanovanjskega zakona, je bil na 4000 Din. globe obsojen trgovec Matevž Senčar v Gaberju. na njen grob cvetlice in J° lijo pred ljudmi. In vendar, ^ mati da posmrti, ko ne sliš>\ ne čuti več za cvetljce, k1 za cveujtt, Oddal je namreč štirim stran-1 pokladajo na njen grob. E kam stanovanje v svoji hiši^ koristna za njo je v tem ! brez vednosti stanovanjskega ju molitev, cvetje pok1ad':ltl grob pa ne pomaga nič ložnik ljudskih knjig. A. Turk 'sodišča. Tudi vsaka stranka je rodom ljubljančan. L. 1868 mora plačati Din. 1000. je stopil kot vajenec k knjigo- j Občutna kazen je zadela gla- Ljudje nismo radi bvi'1'^ človeku v življenju, pa naj ve^kemu mojstru v pofluk. Zna- som "Službenih novin" Emila; rj za nas karkoli hoče. čilno je, da je skozi 45 let v Gottlieba, ki je obsojen radi. enem in istem lokalu in je imel 5 hišnih gospodarjev. Velik požar v Poljčanah. Od tukaj poročajo, da je izbruhnil velik požar v tovarni za izdelovanje stolov. Tovarna je bila mahoma v plamenih. Pošastve-no so se velikanski zublji dvigali v nebo ter razsvetljevali nočno tmino. Na lice mesta je kršitve čl. 143 carinskega zakona na 3,493,072.05 Din. v srebru. Danes je pustni torek ^ god vseh maškar in šem Moža je zasačila pri peter Zgaga spada med t« J svoj god gotovo pošten« ' )( slavil, tako da bo nosil o----! naimani ene cele kvatre prepovedanem poslu ljubljan-, svo ska carinarnica. I naiman,] ene cele NAROČNIKI IN PRIJATELJI nos! LISTA, AGITIRAJTE ZA' -0— NOVE NAROČNIKE ZA| KATOLIČAN BREZ KAT' "AMER. SLOVENCA." I ŠICEGA LISTA JE NIC- ZGODBA 0 NEVIDNEM ČLOVEKU. Angleški spisal H. G. Wiells Prevedel Paulus I. Čuden gost pri "Poštnem vozu." Proti koncu februarja je prispel, zgodaj pred poldan je še bilo, ledeno mrzel veter je pihal in gost sneg je naletaval, zadnji v tisti zimi. S postaje je prihajal in usnjat kovčeg je nosil v roki, oblečeni v debelo rokavico. Od pet do glave je bil ves zavit v zimsko obleko in široki krajec njegovega mehkega klobuka mu je zakrival vse lice, da ni bilo videti drugega ko rdečkasto se bleščeči konec njegovega precej obilnega nosu. Sneg se mu je kopičil na širokih plečah in prsih in še poveČaval njegovo visokozrastlo postavo. Bolj, mrtev ko živ je pribredel po debelem snegu v vežo k "Poštnemu vozu" in vrgel kovčeg na mizo. "Sobico mi dajte, pa topla mora biti! Po- šteno mi zakurite !" je vzkliknil. "Toplo sobico, —ako imate še kaj usmiljenja!" Ne da bi snel klobuk ali odgrnil obleko je otepel raz sebe sneg in stopil za gospo Hali v obednico. Zmenila sta se za sobo, za hrano in za vso postrežbo, pest zlatov je vrgel na mizo, porinil knjigo za tujce od sebe in pogodba je bila sklenjena. Gospa Hali ga je peljala v sobo, mu lastnoročno zakurila in postrežljivo odhitela, da mu lastnoročno pripravi obed. Kajti gosta dobiti v Ipingu in še ob takem grdem zimskem času, to je bila nezaslišana sreča, — in še gosta, ki z zlati kar takole meče krog sebef Gospa Hali je hotela pokazati, da zna ceniti tako srečo. Slanina je bila dobro opečena in Millie, bolehava in mršava kuhinjska dekla in "desna roka" gospodinje, se je urneje zge-nila pod bodečimi, prezirnimi opazkami svoje zapovednice. Obed je bil pripravljen. Gospa Hallova si je naložila krožnika, kozarce, brisal j ke in namizni prt ter odhitela v tujčevo sobo. Vesel, topel ogenj je gorel v peči, pa vkljub tenm je na njeno veliko začudenje tujec še vedno imel ograjen svoj moker površnik in je stal s klobukom na glavi in z rokami na hrbtu pri oknu ter gledal na dvorišče v naletavajoči sneg. Zamišljen da je, se je zdelo, in neopaženo je kapljala voda od suknje na parketirana tla. "Ali vam smem sneti klobuk in suknjo, gospod?" je vprašala skrbna gospodinja, boječ se za svoj svetlolikan pod. Nesla bom obleko v kuhinjo, da se posuši!" "Ne!" je odvrnil in se ni genil z mesta. Zdelo se ji je, da ga ni prav čula, in ponovila je vprašanje. Obrnil je glavo in pogledal preko rame: "Površnik in klobuk bom obdržal!" je dejal s poudarkort. Opazila jc, da nosi velika modra očala, košate brke in gosto brado dq ušes, ki mu je popolnoma zakrivala lice. "Dobro, gospod!" je skromno odgovorila. "Kakor želite! Pa upam, da bo v sobi kmalu toplo dovolj!" Nič ni odgovoril, obrnil je glavo k oknu in gospa Hali je čutila, da so njeni poraz- govorniški poskusi nezaželjeni. Naglo je pokrila mizo, razložila žlice in nože in vilice v brzem staccato in smuknila iz sobe. Ko se je vrnila, je še vedno stal pri oknu, nepremičen kakor kamenita soha, z nekoliko upognjenim hrbtom, z ovratnikom svoje vrhnje suknje zavihanim čez ušesa, in cedeče st> krajce velikega klobuka je imel potisnjene naprej, da so mu popolnoma pokrivali lice. S pomenljivim poudarkom je postavila krožnike z jajci in z opečeno slanino na mizo ter je povedala bolj nego je povabila: "Lunch je pripntvijen, gospod!" "Hvala!" je dejal, pa se ni genil, dokler ni zaprla vrat za seboj. Šele sedaj se je sunkoma zasukal in stopil k mizi. Hlastne so bile njegove kretnje. Ko se je bližala gospa 11 ali kuhinji, je čula počasni in enakomerni čirk čirk čirk, ropot žlice po medenem kotličku. "Oh, to dekle!" jfl| vzdihnila. "Cisto pozabila sem ! — Oh, ta počasnost !" Pohitela je v kuhinjo, skregala služkinjo s par bodečimi besedami in sama .pograbi- 4 la za žlico, da hitro pripravi gorčicn° ' ko. Vse je sama pripravila: jajca;i(' hala, svinjetino in slanino je opraž'1,1^ ^ zo pokrila, — in tale Millie ni za drvtf da jej delo zavlačuje. — Oh, ti po8» tako odličen gost, — pa čakati mor;'• ^ Napolnila je posodo z gorčično 0,1|'(l|' jo svečano postavila na črn, z zlat-0' ^ robljen pladnjik in odbežala po stop11 Potrkala je in odprla. .| Jf Njen novi gost je naglo nekaj ni videla drugega, kot da je nekaj zginilo pod mizo. Zdelo se jf je, da J kaj pobral. ' j« Postavila je gorčič na mizo. TcdaJ^,,,. pazila, da je1 tujec odložil površnik JI buk. Oboje je ležalo na stolu P^A,^ par mokrih čevljev je slonelo na '/j | , plošči poleg ognja. jj1 "Rja se je bo prijela!" — je 1'°'^, • in z odločno kretnjo stopila k čevlj^; "Ali smem sedaj vzeti tele mokre ^ p| kuhinjo?" je vprašalo v. glasom, ki puščal odgovora. (Dalje prih.) * ^BIKMSKI SLOVENEC iMUkAAa I *5S3H!=B Tvoj nedeljski tovariš. Rev. J. C. Smoley Kvaterni. Mar- TEDENSKI KOLEDAR. 1. postna. — Hudob, duh skuša Jezusa. Mat. 4. 21 Nedelja — Maksimilijan, škof. x 22 Pondeljek — Stol sv. Petna. 23 Torek — Peter Damijan Wash. roj. . 24 Sreda — Kvaterna. Matija apostol. 25 Četrtek — Valburga, opat. . 26 Petek -jeta Kort., sp. 27 Sobota —Kvaterna. Leaner, šk. PRVA POSTNA NEDELJA. "Duh ga žene v puščavo in hudobni duh ga izkuša." Mat. 4, 1. "Poberi se satan! Zakaj pisano je: Gospoda, svojega Bo moli in njemu samemu slu-S temi besedami je zapodil Kristus Gospod skušnjavca od sebe. Kako ostre so te besede ke. V tako puščavo, med divje zveri, se je podal Kristus po krstu. In zakaj je šel tja? Sv. Pavel je napisal v listu k Korinča-nom: "Če bi sami sebe presojali, bi ne bili sojeni." (1. Kor. 11,. 31.) Kristus nam je hotel pokazati ,kako delajmo pokoro. Vidim Ga v duhu, kako kleči tam na trdem kamenju — z razpetimi rokami, k nebu po-vzdignjenimi očmi in moli. Je zima, hladno — mrzel veter brije med skalami, Gospod pa moli. Tako kleči od ranega jutra do poznega večera. In ko se je stemnilo, pa gre v temno, mrzlo votlino, položi utrujeno glavo na kamen in mirno zaspi. Ob šestih zjutraj vzhaja soln-ce, toda Gospod je že davno pokonci, zopet kleči in moli. — Ni zajutreka, ni obeda, ni večerje. Še več: ne daleč od njega žubori studenček. Koliko potnikov je že pohitelo k njemu in se pokrepčalo. Gospod še ni pokusil vode. On drži post llst Gospoda samega: "Gospo-'ne,samo en dan, dva dni, tri da> svojega Boga moli, in nje-' dni — celi teden že ni zavžil ®u samemu služi!" | ničesar, deset dni, dvajset dni, Je li potreba, prijatelji, da skoro šest tednov, celih štiri-J1 vam te besede še enkrat po- deset dni. Je to čudež, da je navija], ko sem jih prebral vt tako dolgo vzdržal. Potem pa evangelju? Je potreba, je; z je postal lačen, to se pravi, ču- j^mečim glasom bi rad vsem til je lakoto. JU(Jiem po svetu zaklical: "Go- In te lakote seje poslužil 5p0(1a, svojega Boga moli, in hudič, da bi Gospoda zapeljal Su samemu služi!" Koliko' v greh. Hudič ni vedel ničesar Jih kruh? Poslušajte! .'resnične so besede: "Ne samo Tamle1 vidimo fantiča zdra- ob kruhu živi človek, ampak vih, rudečih lic. Videti je na'od vsake besede, ki prihaja iz njem, da mu ničesar ne manj- ust božjih." ka. Toda v njegovem srcu pri-J Še en zgled. Žena tega mo-čenjajo poganjati in rasti razne ža je tako tiha, tako mirna, ta-napake i ni. slabe lastnosti. Zdi, ko potrpežljiva, tako delavna se, kakor da bi bile to le ma-jin skrbna, da jo vse občuduje, lenkosti. Noče ubogati, je tr-j In marsikatera soseda je že re-mast, svojeglaven, pogosto gakla: "Ko bi morala jaz s ta- za svoje grehe. Amen. "Vse to ti dam," pravi. Hudobni duh, je li to vse tvoje? Si1 li ti gospodar zlata, srebra in vseh kraljestev? Glejte, kako iz to. Je, ki na te besede Gospo- o tem, da se je Sin božji včlo-Ve Pozabljajo; da, ne samo, večil. Imel je pričetkoma Kri-koliko jih je na svetu takih, k v. ^esto Bogu služijo s svojim stusa za popolno navadnega ______ m - človeka. Mislil si je: "Je to ne- ŽU%ijem hudiču. Je to žalost-' navaden človek, a vendar edi-človeško nole človek, in nič več." Tu pa no, Živ] |a poglejte le 'tie; Jeiije, pa mi bote pritrdili.} sliši "•ana itniv Ptto o njem na naenkrat iz neba glas: današnji evangelij je tako,v'To je moj mili Sin, nad kate-Aiv, tako podučen;' premi-' rim imam svoje dopadajenje." J~ t božjih." sijiKi. i „ • • , o i-ii zasačimo pri lažeh, tudi malim tatvinam so prišli na sled. Oče, mati, vama leži gotovo mnogo na tem, da bi iz fanta kaj bilo: kako bote pa popravili to skrivljeno drevesce ? Z računstvom? Z zemljepisjem ? zgodovino? Z risanjem? godbo? Ne, prijatelji moji, nekoliko več je potreba: Božje besede je potreba. "Ne samo ob kruhu živi Človek, ampak ob vsaki besedi, ki pride iz ust božjih." Drug zgled. Sina so poslali v šole. Bil je tako priden, tako pobožen, ko je zapustil očetovo hišo; koliko upanj so stavili vanj njegovi starši! Čez leta in leta se je vrnil na dom; norčuje se iz sestre, ki hodi k spovedi, posmehuje se materi, ko moli, razklada očetu, kaj naj verje, ljudem pripoveduje, kaj je mračnjaštvo, nazadnja-štvo, klerikalizem, reakcijonar-nost — ljudje ga poslušajo; razumni možaki ga obžalujejo, češ, skažen, faliran študent; škoda ga je. Pa povejte mi, s čim se je pa skazil? Vsega je imel dovolj, česar je potreboval; oče je morda pogosto rekel: "Če gre zadnja krava iz hleva, bom žrtvoval za njega." Mati je varčevala, si pritrgova-la od ust, daf bi se sinu dobro godilo, kruha mu ni manjkalo. Dobival je tudi duševni kruh, toda za tega se ni brigal, in tako se je) pokazil. In mati si sedaj morda z robcem otira solze, ko sliši besede: "Ne samo ob kruhu živi človek, ampak od vsake besede, ki prihaja iz kim možem živeti, bi se bila že zna lagati, on, ki je "lažnik od davno končala." Toda ona se še ni končala, se ni zastrupila, pač pa vzgaja svoje otroke z dobrim zgledom, z dobrimi o-pomini, o možu ne reče pred o-Zjtroci nič hudega, ne pritožuje Z se, ampak moli z otroci za o-četa. Prijatelji, morda porečete, odkod pa ima ta žena to moč ,da vse to vzdrži? Da ne obupa? Ali jo vzdržuje ta košček kruha, ki ga ima vsak dan na mizi? Ne, ne, prijatelji ! Vzdržuje jo to, kar ona verje, ona se krepča z nebeškim kruhom pri mizi. Gospodovi, vzdržuje se z božjo besedo. "Ne samo ob kruhu živi človek, ampak od vsake bese- SIRITE "AMER. SLOVENCA." VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi 1320 W. 18th St., Chilago, 111. Vence za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela Cene zmerne* začetka." Kako je lagal Kajnu : "Kako ti bo lahko pri srcu, če se nad Abeljnom maščuješ! Ubij Abeljna, proč z njim!" In Kajn ga je[ poslušal,Jizvršujeiii točno po naročilu. Dostav-potem pa taval po svetu .... 'iam na dom Zgubljenemu sinu je lagal: '"Kako se boš imel dobro, če boš enkrat med svetom, pojdi od doma v velika mesta, da ti oče ne bo mogel ukazovati." —. Tako je zavlekel zapravljivega sina v svet, dokler ni zapravil svojega premoženje, svojega zdravja, dokler ni postal pravcati capin, potepuh in berač, ki bi si rad s svinjsko krmo nabasal svoj želodec. — Judežu je lagal hudobni duh: "Kako le- de, ki prihaja iz ust božjih?"jpi denarci, trideset srebrnikov! Ali naj k temu dodam še k^ak j Polje, njive si kupiš, kaj se boš opomin? Ne, ni ga potreba, to-j klatil po svetu, postaviš si hi-da prosim, prijatelji, vzemite s^ico, pa boš lepo doma sedel." seboj to besedo Gospodovo, ;In dal mu je potem v roke vrv: shranite jo v svojem srcu in j "Tu jo imaš, sedaj ko si izdal premišljujte o nji. Gospoda, ti nič drugega ne Iz puščave je peljal hudobni preostaja." Tak lažnik je bil duh Gospoda v Jeruzalem in hudič od začetka, toda Gospo-šel z njim v stolp templja. —'da ni mogel goljufati. "Poberi Stolp se je dvigal visoko nad Se satan! Pisano je: Gospoda, Cedronsko dolino. Mislite si, je-'svojega Boga moli, in njemu ruzalemski stolp nekako tri- samemu služi!" krat višji kakor naš cerkveni i Prijatelji, to je dogodek da-stolp — kako krasen razgled našnjega evangelija. Eno saje moral biti razgled iz jeruza- mo besedo še. Tri 'leta pozneje lemskega stolpa! Komur se je je bil Kristus na 'drugi gori. — motilo, ta niti doli pogledati ni Mesec je svetil, a On kleči pod smel. In tu sem' je peljal hu- oljkinim drevesom. In v me- ZA "AM. SLO-OB 35-LETNICI SKOZI IN SKOZI, VSELEJ IN POVSOD, TO JE GESLO VSAKEGA ZAVEDNEGA SLOVENCA!_ LOUIS STRITAR se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohi-štve ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221. NAZNANILO IN ČILO. PRIPORO- V JUGOSLAVIJO se vrši na najboljšem francoskem par-niku PARIS, ki odpljuje iz New Yor-| Vsem našim cenjenim naročnikom (cam), prijateljem in vsem rojakom V državi Minnp' sota naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potov aim zastopnik Mr. Leon Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase, prodajati naše knj-i-ka na 1. MAJA 1926. I £e in sploh vse, kar je v zvezi Za potnike tega potovanja bodo na Z našim podjetjem, parniku in na vlaku prirejene posebne' y tej posebni jubilejni kam-ugodnosti. Poleg tega bo spremljali .. .. ... izkušen uradnik banke potnike prav! Pan» apeliramo na vse prijate-do Ljubljane in skrbel za udobnost^ lje lista Amer. Slovenec, da potnikov, zlasti bo imel na skrbi njih naj jrredo našemu potovalnemu rSuliVS^botC:u^|-stopniku Mr. Mladichu po-mov v najlepšem času. Izrabite toj VSOd na roko in 111U pomagajo priliko. Priglasite se čim prej! Za' širiti katoliški list kjerkoli mo-nadaljna pojasnila o skupnem potova-j gQČe Q potrebi katoliškega ti- kratko H Gospodovem. Ni "Jati Jfti potreba posebej ome v, Kaj je to?. Sin božji je to? P^-epričajmo se, tako je govoril hudič sam pri sebi in se približal Gospodu. Brezdvomno se mu je prika- j 1 kedaj se je to, kar nam evangelij pripoveduje,' zal v človeški podobi. Pred še-Ko je bilo Kristusu' stimi tedni je slišal glas iz ne- ^ -set let ,je šel iz Nazareta Jordanu, da bi se dal ()\ syetega Janeza krstiti. (10 ež> ki se je pri tem krstu s0 je vam znan: Odprla Nebesa, in z neba je stopil v0uh 0, 'Ce v podobi goloba, in Bog a ^e rekel: "To je moj ljubi (|0' llftd katerim imam svoje J^ajenje." d »"eke Jordana G°sPod Te ]y 1]la ta v puščavo. je šel pa Kakšna pa puščava ? Predstavite krajino, kjer oU si" II ;0i i j t ni*1 čisto nič ne v,; - Pekoče solnce je sežgalo **miJo; ni videti travice, tij,,10 suho Prst> Pesek> kame-skale. Daleč na okoli ni ]e eti človeške stopinje. Edino $et k°vi, divji psi, hijene so klatile. Tudi roparji so V 1 v Puščavi svoje zavetišče. »ah so bile velike votline,, hodniki, in po teh votli-« a- potujoče potnike. V, In , se skrivali roparji in na-ffifftli Puščavi je bilo, kjer je šel «Cl:od .............- — ■ i ........ ift v 'z Jeruzalema v Jeriho . at*el na poti med razbojni- ba, da je to Sin Božji. Če je to tako, je govoril hudič, potem bo kaj lahka pomoč proti lakoti. Glej, tu leži dovolj kamenja ; če si res Sin Božji, reci eno samo besedo, pa postane iz kamenja kruh. — Tako hudobni duh. Gospod je pa takoj spoznal, kdo govori z njim, zato mu je rekel: "Ni potreba. V sv. pismu stoji zapisano: "Človek ne živi samo ob kruhu, ampak ob vsaki besedi, ki pride iz božjih ust." Čudne besede! Ne samo od kruha, ampak od vsake besede, ki pride iz božjih ust." Kolikokrat ste že slišali te besede, ali ste jih pa tudi kedaj premišljevali? Ali ne obleže te besede v vašem spominu kakor trd, neprebavljiv kamen? Ali se ne da ta kamen spremeniti v SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST Zopet drug zgled. Poznamo može, ki imajo lep zaslužek. Dober zajutrek, dobro kosilo, dobro večerjo, tudi za zabave ostaja še vedno dovolj. Toda čudna reč: Ta kruh mu ne zadošča. On je siten, razdražljiv, doma ga ne veseli nobena reč, zanemarja družino in išče drugod zabave. Še pred kratkim je bil tako dober mož, tak dober, skrben oče, toda odkar je prenehal hoditi v cerkev, se je naenkrat tako zelo spremenil. — Poznal sem1 moža, ki si je zjutraj "radi želodca" enega ali dva privoščil na tešče ; zastrupljal je tako svoje telo, dokler ga niso položili v prerani grob. Glejte ,in mož, o katerem sem govoril zgoraj, si je zastrupil svojo dušo, dan za dnevom ji je dal strup slabih časopisov. Duša je prosila: "Daj mi kru-ha" — toda on jo je krmil z žganjem, strupom slabega časopisja. Odtod taka izpremem-ba. — Glejte, prijatelji, kako dobni duh Gospoda in mu rekel : "Če si res Sin božji, spusti se doli, zakaj pisano je: "Svojim angelom bo zapovedal radi tebe, in te bodo na rokah nosili, da ne zadeneš kje ob kamen." Vprašanje: Ali se je smel Kristus hudobnemu duhu na ljubo podajati v tako nevarnost? Ne, ni se smel. — Zato je pa rekel: "Pisano je: Ne skušaj Gospoda, svojega Boga sečni svetlobi vidi milijone in milijone ljudi, in nekak tajen glas govori: "Vse to ti dam, če predme padeš in me moliš." In Kristus, Sin Božji, je bil poslušen nebeškemu Očetu, padel, globoko padel, ponižal se je do smrti na križu, da bi nas rešil, da bi nam pomagal. Veste, ke- nju, kakor tudi glede drugih potovanj, pišite na: SLOVENSKO BANKO ZAKRAJŠEK k GEŠARK 455 W. 42d ST., NEW YORK, N. Y. Obrnite se na našo banko tudi: Kadar pošiljate denar v stari kraj ozil'll je pravi misijonar, bodisi v dinarjih, dolarjih ali drugih valutah; Kadar hočete dobiti denar iz starega kraja; Kadar ste namenjeni dobiti kako osebo iz starega kraja; ali Kadar imate opravka s kako drugo zadevo v starem kraju. 1" V tretje je skušal hudič Gospoda na visoki gori. Bila je to bržkone gora v puščavi, kjer se je Gospod štirideset dni postil. Dviga se nekako 2000 čevljev nad gladino Mrtvega morja, in je jako krasen razgled iz te gore. Na to goro je hudič peljal Gospoda, pokazal mu vse zlato, srebro, zaklade tega ska ste vsi poučeni, zato pa vsi delajte, da pride katoliški list v vsako slovensko hišo v vsaki Vaši naselbini. Mr. Mladich se mnogo trudi po naselbinah in razširja katoliški tisk. V tem ker razširja katoliško čtivo, ki je dandanes najvažnejši faktor pri društvih, v župniji in v vsem javnem življenju. Priporočamo ga najtopleje vsem! Uprava Amer. Slovenca. Vsi, ki boste za Časa jubilejne kampanje "Amer. Slovenca" pošiljali naročnino na upravništvo, se poslužujte teh kuponov. Volite za one, ki delajo za skupni blagor našega naroda. ¥©lil!M kupon za agitatorje. Wahčičevo Alpen Tinkturo, katera je najboljša in uspešna na' na svetu za proti izpadanju in za rast las-i Bruslin tinktura zoper sive lase, od| katere, postanejo lasje popolnoma na-l urni. Dalje imam najbolj uspešna zdravila, kot za rane, opekline, bule, turove, kraste, grinte, lišaje, solnčate pike in prahute na glavi, za revmati-zem ali trganje, kurje oči, bradovicc, potne noge itd. Kateri bi rabil moja zdravila brez vspeha mu povrnem sveta, vsa kraljestva in cesar- 'denar. Pišite takoj po cenik, ga po-stva in mu rekel: "Glej, vse to zaston^ ti dam, če predme padeš in me 1 JAKOB WAHČIČ, moliš." — "Kaj ?" — "Nič dru- Ii436 E. 95th St. Cleveland. Ohio NA MILIJONE ljudi bi ne bilo danes brez las, ko bi vsaki ob( Upravništvu "Amer. Slovenca" pravim času rabil Vsakovrstne peči! Vsakovrstno pohištvo! i1 M J ŽENITNA PONUDBA. yj^'genten Slovenec v sta-«lten ,J(Me$, rojen na Kranj-1 So ' govori več, jezikov, bi jLjjv'^ seznanil s slovenskim fyiit °m ali vdovico v svrho Katero veseli, naj se S'cjwi1 nli Piše na naslov: Frank V f 1545 N- Wells St., c.o. . ' "tohnšoh, Chicago, 111. JOS. HLAVATY Rešljivi lekarnar Hiške recepte izvršuje »otografič. potrebščin l'iii11V°daki in Kamere. k nam filme v iz- ' 51st Street in Wood, 111. Vi Ntsi .Chicago, wu «<1 — H; Gaoled, mize za goste ldlla,l 4340. Neirf&čeK 1439 W. 18th St. CHICAGO, ILL. IZDELUJE NAJBOLJŠE SLIKE! SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 30-LETNO IZKUŠNJO! Kako se je iznebila reumatizma. Vedož 1>» svojih lastnih izkušnjah, koliko človek trpi, kateri ima rovma-tizem, je M>"s- Hurst, ki živi 11a 204 Davis Ave. D. 290, Rloonii'ngton, 111, tako hvaležna, da s.i prizadeva, kjer le more, še drugim trpečim povedati, kako se' lahko iznebijo teh bolečin na čisto priprost način kar 11a svojem domu. Mrs Hnrst nima ničesar za prodati. Samo i z reži t c ta oglas in ga pošljite ■/. Važim imenom in naslovom njej; ona ho prav z veseljem poslala potrebna navodila čisto brezplačno. Pišite takoj, da ne pozabite. Domača trgovina sa Dorn&če potrebščine BARVE - MIZARSTVO - ŽP1EZN1NA Prodajam vsakovrstne barve, varniše itd. P° najzmernejših cenah. Barvam hiše znotraj in zunaj. Lepim stenski papir. Izvršujem vsa mizarska in tesarska dela. — Prodajam vsakovrstno železnino, različno orodje in vse kar potrebujete v tem oziru za Vaš dom. — Prodajam tudi vsakovrstne šipe (šajbe.) U John Kosmach SLOVENSKA TRGOVINA Z ŽELEZNINO Ar**' 1Sf»d 99r,rl St.. Chicago, 111. 1804 West 22nd St., Phone: Canal 0490 wmwmwm mwwm'wwwwmv^wwwmm^wwyf^wwwwiwmmwwmww'mwmww ( I Ako podpirate trgovce v domači soseščini, podpirate one, ki pomagajo dvigati vašo soseščino v veljavi posestev in drugače. Za dobro Pohištvo se obrnite vedno na zanesljivo trgovino v domači soseščini, da veste kaj kupite. Pri nas lahko kupite raznotero pohištvo, ki ga rabite za vaš dom. Cene nizke in zmerne. Za gotov denar ali na lahka mesečna odplačila. V naši trgovini dobite vse, kar rabite za vaš dom. Pridite in prepričajte se! Chicago, 111. Dne..................................................192G Pridobil (a) sem Vam................novih naročnikov in za njih naročnino pošiljam $........................ Naročnino je obnovilo....................naročnikov, kar znaša ........................ Skupno število volilnih glasov je ....................................nar. Glasujejo za .................................................................................... (Naslov) ........................................................................................ da dobi priznanje za zasluge in jubilejno nagrado. Imena teh, ki so mi plačali naročnino, Vam pošiljam na priloženi listini. Pošljite vsem jubilejni spominek. Jaz si izvolim nagrado. Podpis agitatorja ....... Naslov ......................... VAŽNO:—razite, da bodo naslovi naročnikov, katere nam pošiljate, pravilno napisani. Označite natančno, koliko je kdo plačal naročnine. Volilni kupon naročnikov. Upravništvu Amer. Slovenca, Chicago, 111. Dne. J. L. Telser Furniture and House Furnishings, Fonografe, Radio 2107-11 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL. Phones: Canal «138—lloosevolt 2107. Ustanovljeno 1912. Priloženo Vam pošiljam $.................... za obnovitev moje naročnine 11a list "Am. SI." Mojih volilnih glasov je.................. Glasujem za .................................................................................... Naslov da dobi priznanje za zasluge in jubilejno nagrado.' Pošljite mi jubilejni spominek, rodpis pošiljatelja ..................................................... Naslov PRVI, NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KAT, PODPORNI ORGANIZACIJI Posluje že 32. leto. V tej dobi je dosedaj že izpla čala raznih podpor v znesku TA JEDNOTA JE SOLVENTNA ALI NAD lOO-PROCENTNA. Ima 166 krajevnih društev širom držav, Njeno premoženje znaša $1,497,593.00, Članstva v obeh oddelkih šteje 28,064, Glede pojasnila za pristop vprašajte kakega uradnika(co) našega krajevnega društva. — Glede ustanovitve novega društva (8 članov zadostuje) pišite na glavnega tajnika: Jos. Zalarja, 1004 N. Chicago Bt., Joliet, 111. Nagrada za ustanovitev znaša $20.00. VAŽNO! TEKOM PONOVNE KAMPANJE JE PROST PRISTOP V JEDNOTO! KATOLIŠKI SLOVENCI, PRISTOPAJTE K NAŠI K. S. K. JEDNOTI 1 AVANTURISTIČEN ROMAN Karl Figdor — prevel R. R. KMZIUKANSKI SLOVENEC .ar. In tedaj . . . Kien-Lungu se zazdi, kakor da živi v pravljicah, na onem svetu, v neznanih nebesih . . . Kapljanje krvi je prenehalo. .Krog roke se mu je ovila mehka obveza, zaustavila uhajajoče življenje. Trudoma odpre oči. Pred njim kleči bela žena . . . kleči Mavda. --Evropejci meščanske straže, trgovci in inženirji, na čelu jim konzul, obstopijo no-silnico, v katero je sedla poleg Kien-Lunga tudi Mavda. Nosilnica se dvigne, odhiti po o-vinkih na Šamin . . . 8. Kien-Lung se prebudi. Prespal je cel dan, celo noč in naslednji dan. Napolnjuje ga neskončna utrujenost, toda občutek življenja se mu je zopet povrnil. Lahno se okrene v beli postelji, stoječi v zamračeni konzulovi sobi, tako dobro mu deneta mir in tihota. Hipoma pa se mu zazdi, kakor da so se natihoma odprla vrata. V sladki udobnosti se mu ne ljubi odpreti oči, se mu ne ljubi pogledati, mežeč pričakuje, kaj se bo zgodilo. Toda, ko začuje znan glas, se nenadoma zdrzne. Ob postelji stoji Mavda. Poln sreče se obrne Kien-Lung k njej, jo prime za lepe bele roke, jih položi na svoje ustnice ter šepeče : "Rešila ste me in sedaj sem vaš, z vsem srcem vas ..." ' A "Rešitev za rešitev," odgovori Mavda smehljaje. "Sedaj je zopet vse dobro. Vsa nevarnost je preč. Ste dovolj močan? Ali vam lahko pripovedujem?" Kien-Lung prikima in Mavda začne: "Celo mesto govori samo o tem, kaj se je zgodilo, samo vi še ne veste. IJai-Feng je mrtev. Dekleta so se mu uprla. Ko se je vrnil iz onega dvorišča nazaj v hišo "Trikratne sreče," so ga prisilila pod 0u-Majinim vodstvom, da je izpil čašo strupa. V ostalem: zunaj vas čaka oče. Prost je!" 9. Mavda in Kien-Lung sedita v veliki tihi sobi, v katero sta bila stopila pt-Vič po onem begu iz hiše "Trikratne sreče." Kien-Lung je zopet zdrav in močan kakor je bil .nekoč. Približal se je trenutek ločitve, kliče ga dolžnost do očeta in do dela. Ali naj bo to slovo za vedno? Srce se mu krči v prsih. Njegovi pogledi se ne morejo ločiti od, postave belega dekleta, ki mu sedi nasproti. Kako ljubi to žensko ! Oba molčita. Pregloboki občutki jima branijo govoriti. Končno pa se Mavda ojunači ter spregovori: "Pripovedovati vam hočem svojo zgodbo, dragi prijatelj. Dolžni,sem storiti to." In med tem, ko se sklone k njemu z obrazom, izpremenjenim pod težo bolestnih spominov, mu prične pripovedovati najprej šepetajoče, a potem vedno glasneje : Tragedijo svojega mladega življenja. 10. Bilo je kmalu n.a to, ko sem se vpisala na petrograjsko vseučilišče. Tedaj sem doživela najhujšo katastrofo svojega življenja. Oče, mati in jaz smo si bili ves čas kolikor se spominjam, zelo dobri. Mati je bila bolehna, večkrat je morala v kopališče in potem sva bila z očetom sama, študirala sva skupaj in pod njegovim vplivom sem se odločila za študij Katoliška orientalskih jezikov ter pri tem neverjetno dobro napredovala. Po rojstvu Danec — od tod tudi naše rodbinsko ime — je bil že v mladosti vstopil v rusko državno službo ter zavzemal v zunanjem ministrstvu visoko mesto v uradi za daljni vzhod. Obvladal je dobro tudi kitajščino ter bil v Petrogradu v tem oziru hajbrže prva kapaciteta. Razen materine bolezni ni kalila niti najmanjša stvar naše tihe sreče. Tu pa je udarila nenadoma med nas iz jasnega neba strela. Ko sva se vrnila nekegai nedeljskega popoldne z materjo z izprehoda, sva našla očeta — mrtvega poleg pisalne mize. Poleg njega je ležal samokres. Ustrelil se je. Pojasnilo o vzroku samomora sva dobili kmalu. Na pisalni mizi je ležalo njegovo pismo. Na ovoju je! bilo z velikimi in odločnimi črkami zapisano: "Mojim ljubim." Še danes vem na pamet, kaj je bilo v njem napisano. "Spodili so me," je stalo začetkoma, "v omami sem si uničil življenje. Odpustite mi. Za svoj greh sem se pokoril dovolj. Živeli smo preko naših razmer. Skrbel sem' za to, da si ti, moja žena, v svoji bolezni imela vedno najboljše zdravnike in vso pomoč, ki je sploh bila mogoča. Ti moj otrok pa si brez skrbi študiral. 2e preil več časa mi je nek znanec, ki je poznal moje skrbi, ponudil posojilo pod jako ugodnimi pogoji, katero sem kočno tudi sprejel. Prvi menici, katero sem dal iz rok, so sledile druge. Vedno globje in globje sem se zakopaval \4 dolgove. Moj prijatelj pa je bil velikodušen ter mi zapadle menice vedno znova prolongiral, dokler ni naenkrat čisto izpremenil svoje taktike ter zahteval, da mu poplačam ves dolg do zadnje stotinke. Na moje obupne prošnje za novo podaljšanje plačila, mi je stavil predpogoj, katerega izpolnitev bi me lahko mahoma o-svobodila vseh dolgov in skrbi. Dolge noči sem se bil sam s seboj, predno sem se odločil. Če mu ne izpolnim predpogoja, rešim svojo čast — uničim pa si srečo. Če izpolnim predpogoj, izgubim čast — rešim pa vas. Podlegel sem. Mojo pregi-eho pa so odkrili ter me spodili iz službe. S tem pa sem končno čisto zadovoljen, ker takega življenja, kakor je bilo moje v zadnjem času, ko sem vedno in vedno trepetal v strahu, da mi pridejo na sled, ne bi bil več mogel živeti dolgo. Odpustite mi!" Tu je pismo končalo. Za nas pa je začela tu kljub očetovemu priznanju šele prava skrivnost. Kakšen je bil pogoj, katerega mu je stavil neznanec? Zakaj so ga odpustili, njega, zvestega, skrbnega uradnika? Pojasnilo za to bi bili lahko dobili v uradu, toda bilo naju je sram stopiti pred visoke gospode. Mogoče nam bo razkril očetov dnevnik to skrivnost. Oče je zapisoval narm-eč vsak dan svoje doživljaje v poseben dnevnik, katerega je imel vedno pod ključem. Toda vse iskanje po tem dnevniku je ostalo brezuspešno, tako smo morali prepustiti času in usodi, da nam pojasni očetovo tragedijo. Mati jq bila že poprej bolehna, očetova smrt pa jo je zlomila tudi duševno. Tega strašnega udarca ni mogla prenesti. Ko je po oni strašni noči napočilo jutro, je izdahnila svojo blago dušo. Tiskarna SE PRIPOROČA V NAKLONJENOST slovenskim drulhff m -nem slovenskim trgovcem in ebrtnflrom, -za vsakovrstna tiskarska naročila. h hitre, med najtttijlml, —poizkusite in prepričajte >*» —Naša špecijalHeta so zlasti društvena dela, 4 -fr —društvena pravila, in vse druge tiskovina, —izvršujemo prestave na angleško in obratne. KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN, PIŠITE VEDNO NAJPRVO NA SVOJO KATOLIŠKO TISKARNO« Amerilcanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, v. CHICAGO, ILL. ■Si. Zakaj se mučite S POKLDANJEM LINOLEUMA, KO VAM MI TO STORIMO, NE DA BI VAM BILO TREBA PLAČATI! Velike važnosti je, kako se linoleum položi, da dalje ostane poraben. Naši eksperti rešijo vprašanje polaganja linoleuma za vas. Baš sedaj imamo veliko zalogo krasnih vzorcev po različnih cenah. Pustite, da vam postrežemo takoj. Cene so 85c za štirjaški jard, $1.00, $1.50 in $2.00. EICHHOLZER & CO. 527 MAIN STREET, FOREST CITY, PA. i Idi dobro pohištvo SE obrnite vedno na staro poznano veletrgovino. Ako hočete Vaše domove opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja. Ako hočete imeti v Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdita isto kupiti h W. SZYMANSKI VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM. f 1907 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. Doba parkeljev. Trunk operira s parkelji, v Milwaukee parkelje izganjajo .. . šment, sami parkelji skačejo po zraku. In človek in g. Molek naj bi se jih ne skušal otresti? Edina tolažba je v ti parkeljski dobi stari vrtnar v lepi Kaliforniji, Burbank, ki odvali težak kamen od prestrašenih duš, ne, od prestrašene materije, in zagotavlja, da ni parkeljev! Korajža velja. G. Molek se sklicuje na Bris-bana. Brisbane ima deloma prav in ne pove prav nič novega. Ako je g. Moleku za resnico glede moralične odgovornosti. naj pogleda v kako moral-ko, tam bo vse našel, ali pa naj pogleda v kak katekizem v poglavje o popolnem in nepopolnem kesu. Naj ne misli, da je nauk o odgovornosti in vsa morala sezidana samo v zrak, da bi jo vsaka sapica mogla podreti. Primera o "očetovi šibi" je res za petletne fantičke, ne za zrele može. Ampak naj ostane pri primeri. Odvzemite otrokom "šibo," da ostanem pri primeri, in videli boste, da bodo vse, prav vse razbili. Odvzemite pa odraslim vsako odgovornost, vso moralo, parkeljna, če tako hočete, vero na ono-stransko plačilo ali kazen, pa izpodkopate s tem vsako podlago dobrega in hudega, in ljudje bi bili pravi norci, ako bi ne razbijali, če jim tako kaže, in delali kaj dobrega, ko zanj ni plačila. Se more še g. Moleku pripetiti, da ga vržejo "brezodgo-vorni" komunisti na cesto, mu ne želim, a ravnali bi samo po naukih, ki jih usiljuje g. Molek sam. Končno pride vprašanje: "Na kateri moralični podlagi blagoslavlja duhovščina vojaške zastave in orožje pred odhodom v bitko in navdušuje vojake za ubijanje?" Za odgovor imam nekaj vprašanj, saj vpraševati razumem tudi jaz, ne samo g. Molek. Ali cerkev vodi vojne? Ali se je vam že kdaj kaj sanjalo o pravični in krivični vojni? Ali mi morete natanko dokazati, da vzamemo za vzgled zadnjo svetovno vojno, kje, na kateri strani je bila pravica, in kje krivica? Ali je vsaka vojna morija? Ali je dolžnost posameznega državljana, da najprej preišče, ali vojna morda ni morija, ko država napove vojno? Vi govorite splošno o "ubijanju," to je socialistično naziranje vsaj v teoriji. Na milijone pravih razredno zavednih socialistov je nosilo orožje. Ali bi me ne smatrali vi za nor-ca, ako bi jaz zahteval, da naj bi se bili uprli? Posebno nemški socialisti so "morili" z vsem navdušenjem, in še bodo, če se jim da prilika, da povrnejo Francozom. Kako to, da se socialistična teorija razlikuje od prakse, kakor noč in dan? Naprej pa povem, da jaz vo-jakom-socialistom na nobeni strani ne očitam prav ničesar, ako so "ubijali." * # * Trara, trara . . . tututi . . . titi, rara . . . Kaj je to ? Sam Bog ve. Morda bo vedel še Jos. Rodica, ki v Glasu Svobode ako zapoje v "okvirčku," kakor v št. 3. Haramiha, morajo ljudje plačevati za plehast pleh! Če le kdo kaj načečka na papir in to kak lastnik kakega papirja na-druka za javnost in ponudi ljudem, "našemu narodu," za nakup in naročbo, pa odprejo "rojaki" vsi zamaknjeni nad nedosegljivo modrostjo svoje moš-njice in n&r«Či'jo tak list, in jutri dati jiaj je vrhunec splob v v ttfldrostt da .1C HA Vliti* •veki tak list, *. pr. Glas Sv«- Bi bode, ali Proletarec, ali sveta . . . "najboljši" list. In ti listi govore naprej in naprej) samo o luči, ki "rojakom" i" "našemu narodu" manjka, M da oni prižigajo te luči in poganjajo temo, ampak, haraiffll ha, malo kak narod se bo našel pod solncem, ki bi pozdravlja! take leščerbe za — luč, razeri — slovenskega. Luč, luč . .. temo preganjamo ... a luči prav nikjer, teme pa kakor j^L senske megle. Trara . .. tutititi. . . Kot det<| sem ob jasnem vremenu čut glas trobent in donenje bobnom iz okolice Beljaka, kjer je bilrf na Jezernici vedno dosti vojf štva. V detinski duši se je je če Vam šele čez p»»" poteče naročnina; te jo sed«j svoje jlaa* grade! n" r bi tuna, Arnieo ' 1