XV letnik. V Gorici, 14. novembra 1007. 46. številka. l*li*|« v«ak«etrtrk ab 4 uri popoldne. Rokopiii 18 ne vra-lija. Nefrankovana piim» le ne »prejemajo. Cen* liitu tnala u odo leto 4 krone, u pol leta I kroni. Ta manj premolilo a celo leto 8 krone, it pol leta K 1'60. U Nemčijo je cena i!u 6 K. »a druge Rokopise sprejema A vodna Tiskarna" Gorici, ulica Veterini It. ». sVovensKo *** SH.s Vrnili-i a Naročnino in n:i-manila s pr c j cina upravniStvo, Gorica Semcniika ulica At. 16. Posamezne Stu-vilko so prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem tu-kaliSču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Raumgartl v Korcnjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Como) St. 14. po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijn po petit vrstah in sicer: čo sc tiska enkrat U v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska »Narodna Tietkarun“ (odgov. L. Lukežič) v Gorici. Starejšemu učiteljstvu. Na Goriškem se je ustanovilo društvo kršč. mislečega učiteljstva, katero je imelo 7. t. m. svoj prvi občni zbor, ki je jako lepo uspel. Gotovo je v društvu veliko več učiteljev in učiteljic, kakor jih je bilo v prerano zamrli ..Slomškovi zvezi“, a vendar pogrešamo v novem društvu marsikaterega dobrega znanca, in posebno več starejših jg. učiteljev, katerih krščansko mišljenje in prepričanje je splošno znano, a jih vendarle ni poleg. Kje ste vendar, duše drage! Vi, ki ste zmiraj in do danes živeli v prijaznosti in edinosti s cerkvijo in njenimi učitelji, vi, da ne pristopite k društvu kršč. mislečega učiteljstva? Tega si ne moremo misliti. Ne, vi se do sedaj samo še niste odločili. In na to, da se odločite, kmalu odločite, mi samo — čakamo, In z nami čaka tudi slovensko ljudstvo, da s pristopom v društvo kršč. mislečega učiteljstva tudi častno sklenete zgodovino svoje preteklosti. Kaj naj bi vas neki odvračalo od tega oraka ? Morebiti strah kake izgube ali škode? i mogoče. Dosegli ste že višjo ali celo najvišjo stopinjo v svoji službi, in torej ne morete ničesar izgubiti in nobeden vam ne more škodovati. Ali se morebiti bojite napadov svojih jlovarišev-kolegov ? Prazen strah. Res bodo norebiti kateri vaši tovariši v svoji zaslepljenosti udarili po vas, a za to vas bo vse rJčansko slovensko ljudstvo z veseljem spre-[jelo in branilo. Ali vas morebiti zadržuje starost, češ: na stara leta se nočem več utikati v javne |zadeve, na stara leta hočem miru. — Gg., lo načelo bi bilo čisto napačno in bi pojenjalo za dobro krščansko stvar veliko [izgubo. Ravno vaša starost je priča vaše relosti in porok, da zastopate dobro stvar, katere dobroti in potrebi ste prepričani ako, da ji žrtvujete celo mir svojih starih let. In potem vaš lepi vzgled, ki ga LISTEK. [»Gospod nadkomisar". Solčava je v*s tam v Gorjancih in leži na kraja, kjer Uhko vsakdo pogleda Ije doli v Bosednjo Hrvaško. Pa ne samo prgleda, tudi na izprehod sme tja doli, a prniti se mora prazen, kajti dragače nora skleniti „pritat«ljitvo“ s financarji, kli kakor so jih S »Ičnvci imenovali — z leblajtarji, ki so posebno hitro izvohali liste ga, ki je kaj dišal po tobaka in ga fotem spremili na kraj počitka in miru — v temnici. Zato pa so bili [Solčavci jezni na te preklicane leblajtarje, jim še „nedolžnih'* izprehodov po lepi Hrvaški niso dovolili in zato so puntali in grantali, kako bi se znosili i Mit njimi. Izmed njih pa je bil na leb-Vjtarje najbolj hal Kovač, ker je moral Brenedeti nekaj dni in to samo zaradi 'Ra, ker je zamenjal eno kilo železa s j fokakom. ^Tihotapil ne bom veču, je zatr 1***1, a za financarja pa tndi ne grem. ijhujša kazen v viesh bi bila, če bi oral biti osem dni za leblajtarja ; tega • bi mogel prenesti ! A nekateri so pa ravno nasprotno “■■lili: »Sedaj Se le prične", so za-fje»»|i. — daste mlajšemu rodu, svojemu stanovskemu naraščaju, z očitnim priznavanjem krščanskih načel na polju ljudske vzgoje! Kot izkušeni učitelji in možje s krščanskim prepričanjem boste pridobili veliko mlajših moči za krščanska vzgojna načela, veliko braniteljev krščanske šole, ki bodo za vas ravno toliko spomenikov vaše požrtvovalne ljubezni do slov. krščanskega ljudstva. In to ljudstvo vas bo imenovalo svoje očete, in vam bo vsigdar ohranilo časten in hvaležen spomin! In ob zastoru svojega življenja, ko se boste še enkrat ozrli nazaj na svoje delovanje, kako prijeten bo spomin, kako sladka bo zavest, da ste vsigdar služili dobri, sveti stvari, da odhajate k svojim očetom — bogati na zaslugah za narod in krščansko šolo . . . Zato starejši gg. učitelji, naprej! Za vami bo stopala mlada, čila četa, polna ognja in navdušenja za versko-nravno vzgojo svojega naroda, vsigdar jiripiavljena za delo in žrtve ... Zato, starejši gg. učitelji, naprej! Mi vas čakamo in tudi vse krščansko slovensko ljudstvo čaka vaše odločitve in čaka — vas! Izseljeniško vprašanje. To vprašanje je eno najpoglavitnejših vprašanj, ki se tičejo našega ljudstva. Dan na dan, leto za letom odhaja na tisoče ljudi, najbol;š h Ijadi od nas v tujino. To je treba resno vzeti v pretres. Na eni Mrani je treba to izseljeniško gibanje skušati pametno omejiti; na drugi strani pa je treba skrbeti za naše izseljence, da na potovanju in v tujini niso prepuščeni samim sebi, ampak da se skrbi za nje in se na ta nučin obdrži vez med njimi in domovino. To lepo nalogo je prevzela za slovenske izseljence slovenska podružnica avstrijske družbe sv. Rafaela. V pondeljek se je vršil v Ljubljani v „Unionn“ ustanovni shod slov. podr. Ker je šel g. kemisar z ženo vred za dva meseca na dopust in so ostali st mo Irije navadni leblajtarčki, so si mislili Solčaici : .Sedaj pa le dajmo; mačke ni doma !“ Bahač, vodja tihotapcev, si je kupil v mestu popolno obleko (uniformo) nadkomisarja. Kako se mu je podala : posebno zvezde pod vratc m in dclga sablja! V ti uniformi je mislil mladiče — leblajterčke pognati ravno v nasprotno stran, da bi tako na drugi strani njegovi tovariši lahko kar na debelo odpravljali svoj posel. Dan izvršitve je bil tu. — Sedaj pa je prišel po nesreči tudi Kovač vmes. Na večer je bil v gostilni v dražbi zbranih tihotapcev. Ko so že mislili odrinili, prinese eden poročilo, da je trgovec s ceno za tobak tako poskočil, da se trad in strah pred leblajtarji skoraj ne splačata. Pričelo se je sedaj zabavljanje čez trgovca, ki pa je doseglo svoj vrhunec, ko so pričeli udarjati čez leblajtarje. Tadi Kovač je prišel v tak ogenj, da je moral pridno zalivati, da mu ni zavrela kri. S trdo pestjo je tolkel toliko časa, dokler ni — zasmrčal. TihoUpci so bili Židane volje in sklenili so, da morajo leblajlarjem eno zagosti. A kako? Pogruntal jo je Bahač in sicer tako, da ao se vsi tako od srca zasmejali, da bi bili kmala zbudili avstr. Raf. družbe, ki je trajal nad tri ure in bil zelo dobro obiskan. Vsa poročila so bila zelo temeljita. Do zdaj je slonelo vse delovanje v korist slovenskih izseljencev v Ljubljani na ramah 6. g. prof. dr. Janežiča in „Slovenčevega“ urednika g. Mihaela Mo-škerca. Ker pa je izseljeniško vprašanje vsak dan bolj pereče in zahteva največje pozornosti, zato treba izseljevanje Slovencev, vkolikor se ne du omejiti, vsaj dobro organizirati in skrbno nadzorovati, dve osebi tega gotovo ne zmoreta — zato današnji shod. To so na kratko misli č. g. prof. dr. Janežiča. Debato in vse opombe se odloži na konec vseh referatov. G. urednik M ha Moškerc je nato ocenil razna pota in pristanišča izseljeniška, ki si jih je sam osebno ogledal. Najmanj je priporočati pot čez II a vre, kjer je za izseljence naravnost slabo preskrbljeno. Ožigosal je, govjreč o tržaškem izseljeniškem domu, z vso ogorčenostjo tamošnje razmere, ki so javen škandal. Jo zdaj se je selilo nuše ljudstvo v Severno Ameriko, zdaj pa preti nevarnost, da ri ziiri drnžba Avstro-Americana agitacijo tadi na izselievanje v Jažno Ameriko in Avstralijo. Govornik predlaga troje: 1.) Vsak žnpnik naj bo družbeni zaupnik ; 2.) v L ubljani mora biti posredovalnica, ki naj bi dajala vsa pojasnila izseljencem, kako naj potujejo ; 3) ustanoviti se mo a „Izseljeniški List**, ki naj izhaja vsaj četrtletno. Poročilo o Trstu č. g. Tula je bilo pismeno, ker je bil sam zadržan priti. Sestavljeno je bilo jako skrbno in polno praktičnih nasvetov. Važen je zlasti nasvet, da kdor potuje v Amfriko čez Trst, naj se obrne naravnost na tržaški odbor Raf družbe, in ta mu preskrbi vozni listek in vse potrebno za potovanje Izseljenci naj poročajo družbi, kako se jim godi. smrčečega Kovača. Takoj so bili na nogah. — H tro preneso Kovača v sosednjo sobo. Lepo mu umijejo obraz in roke; prineBo škarje in britev in o lepi črni bradi kmalu ni bilo sluha; brke mn lepo po gosposko navihajo in tadi laso po-mestno skampljajo. Bahač jo prinesel nniformo nadkomisarja in kmaln je bil Kovač — nadkomisar. Na nos so mu potisnili naočnike (cviker). Kovač je med tem levenjem le parkrat malo močneje zasmrčal. — Ko je bil gospod nadkomisar napravljen, so ga ogledovali tovariši in zbijali šale. Da ga niso napravili Rami, gotovo bi ga imeli zn pravega. Še žena bi ga no bila sedaj spoznala. Sedaj pride poglavitno. Bibač in še dva tovariša so pograbili nadkomisarja in ga posadili na klop pred poslopje finančne straže. Popravili so ma kapo, pripasali sabljo, potem pa potegnili za zvonec. Kmaln bo je odprlo okno in z zaspanim glasom je prašal, kaj da )ta govorila poslanca Gostinčar in dr. Krek. Telovadni odseki ljubljanske S. K. S. Z. UBtanove v nedeljo svojo »Zvezo14. Zborovanje se začne ob 10 h dopoldne v telovadnici hotela „Union“. Kranjski telovadci naj bodo v vzpodbujo našim fantom po izobraževalnih društvih, da se tudi pri nas kmalo začno snovati telovadni odseki. Kakor cujemo, se pripravlja že po več društvih podlaga za telovadbo. Le korajžo I Poljaki o slovenski narodni pesmi. — G. Adam L. Siymanski je priobčil v »Svmtu Slowianskem“ članek „Polacky w piesni ludo\vej slowien«kyi“, v katerem priobčuje v poljskem prevoda tri epične pesmi iz Štrekeljeve zbirke, v katerih se govori o poljskem kralju, ki je Dnnaj odrešil, in o poljski kraljici. .Naš glas11, glasilo nove „Kmečke stranke* ua Goriškem je pravzaprav šibek glas. Tako puhlega in plitkega lista še nismo imeli predseboj. Ali naj bo list s tako medlim in ozkim obzorjem sposoben za združitev goriških Slovencev ? Današnji čas zahteva jasnih ciljev, izraženih idej, duhovi se cepijo; sedaj pa pride par pnhlcglavcev na čelu enega policaja in enega advokata ter hoče ta duševni razvoj, ki se vrši po celem svetu preprečiti s par puhlicami. Dobro je, da so izdali svoj list, ker sedaj saj vemo, kaj so zmožni s svojimi talenti. Vidimo, da vse njihovo duSevno obzorje se ne dviga nad nivo vrtojbenskega policaja. Zanimivo pa je, da ta puhlost izhaja h pomočjo državnega denarja. List so dobili vsi naročniki od vlade vzdrževanega glasila „Gor. kmetijskega drnštvau, .Primorskega gospodarja". In to, od vlade vrdrževano kmetijsko strokovno glasilo je posodilo svoje zavitke »Našemu glasu*. Prašamo merodajne faktorje, odkod pride .Goriško kmetijsko društvo" do tega, da pusti strankarskemu političnemu lista izhajati pod zavitki in naslovi svojega od vlade podpiranega glasila? Zahtevamo odgovora I Za udeložniku kat. shoda ua Dunaju. — Naznanjamo, onim, ki so se c glasili za posebni vlak na Dunaj, da se je oglasilo samo 200 udeležencev, moralo bi jih biti za posebni vlak pa 300. Zalo posebnega vlaka ne bo. Želeti bi pa bilo, da se vsi naznanjeni klub temu udeleže katoliškega shoda na Danam. Vožnja je sicer dražja a za ogled po Dunaju je tako preskrbljeno, pa se v dragem slučaju kaj takega ne dobi. Večina ljubljanskih udeležencev je sklenila, da se sedaj potuje po najkrajši poti, t. j. po južni žoldznici in sicer r petek zvečer en oddelek s poštnim vlakom ob 12. uri 20 min. po noči dragi oddelek p« z brzovlakom nb 12. uri 10 min, ponoči, Cono so: iz Ivnbliana po štni vlak za semintja 27 K 60 vin., za brzovlak semintja 35 K 00 vin. Oglašenci naj pridejo torej pravočasno v Ljubljeno. Kaj da hočejo liberalci, so povedali iavno v »Slov. Narodu11 z dne 19. oktobra. Tam so objavili program, po katerem se morajo ravnati. Četrta točka se glasi tako-le: Strank« zahterH strogo ločitev cerkve od države. Zlasti strank« ne pri po znava cerkvi ni kaki pravico do šolo ter zahtevg od cerkkve popolnoma svobodno šolo. Po domače se to pravi: N*predns stranka se bo prejkosb j bojevala zoper katoliško cerkev. Kdor drži z napredno Btranko, je tadi deležen njenega početji in dela i njo vred na lo, da se požen« veronaak iz šole, da se cerkve zapro in vsa služba božja ustavi. Liberalna sufia. Piše se z dežele: Odkar se je »Goriška ljudska posojilnica" in ž njo še »Trgovska obrtna zadruga1*, postavila na skrajno strankarsko stališče, začelo je ljudstvo izgubljati zaupanje v ta dva zavoda. Ni čuda potem, če vlada t imenovanih dveh zavodih tako hoda denarna suša, da kličejo celo »klerikalne* posojilnice ni pomoč. Mogočni liberalni gospodje okoli „Trgovsko-obrtne zadruge*, ki vedno udrihajo črez »klerikalno” zadružništvo, so se tako daleč ponižali, da so upognili hrbet pred »klerikalnim1* zadružništvom in ponižno prosijo pomoči. Na razpolago imamo več pisem, ki jih je pisala Tr-govsko-obrtna zadruga našim »klerikalnim* posojilnicam po Goriškem in Kranjskem. Najbolj smešno je, da pri pisajejo to zadrego denarni krizi, — splošnemu svetovnemu denarnemu položaju. — Za danes naj objavimo pismo, ki 80 ga pisali neki naši posojilnic. Pismo glasi: P. n. Posojilnica v Iz poročil, ki nam jih prinašajo dan za dnevom listi, ste se gotovo poučili kako kritičnih denarnih časih živimi Ogromne investicije v gospodarska in in dastrijalna podjetja v Nemčiji in izvni Evrope, so denarna sredstva Avstro Ogerske tako izčrpale, da danes brez iz jeme vsi veči denarni zavodi trpimo m pomanjkanja denarnih sredstvev v to liki meri, da smo se morali, ne kat er popolnoma, dragi pa deloma omejil z razposojevanjem denarja. Tadi naš zavod kateremu ni do sedaj še nikdar primankovalo (??) di narnih sredstev, jel je čutiti priti« vladajoče denarne mizerije in bi vsled tega siljen vsaj deloma omejiti rat posojevanje denarja. Z otvoritvijo novo alpske proge nastalo je tadi na Goriškem zlasti ol novi progi, marsikatero gospodarski podjetje. Zasluga za to gre v prvi vest našemu zavoda, (Povejte, kje? S a mohvala, se pod mizo val’a! op pis.) ki je podpiral in pomagal dokler in kolikor je bilo v njegovi moči. Ker bo se pa naša denarna sredstva vsled ži omenjenega denarnega pomanjkanja do skrajnosti skrčila, (Pa bankrota mendi vendar še ne bol? Op. pis.) siljeni smo iskati si novih denarnih virov. Za to se obračamo do Vbb z d Ijndno prošnjo, da nam od svojih no rebitnih denarnih prebitkov na^aželi kak znesek kot hraailno vlogo, katero b Vam obrestovali po 512°'o °d d n eri položitve do dneva dvige. -Ako nam priskočite na pomoč b kaki' zneskom imeli bodete poleg ugodne ob restne mere, svoje zadoščenje v t9m, d ste pripomogli (Gabrščekovi propagandi Op. pis) k narodno-gospodarskemu rai voju goriških Slovencev, ki so doslf navezani še skoro edino na samopomoč V prijetni nadeji, da Vam bo ugajali naša ponudba, Vam prilagamo v »vrb1 vpoiilatne gotovine poštno hranilno p° ložnico ter se Vam priporočamo. Z odličnim spoštovanjem za »Trgovsko-obrtno zadrugo v Goric' reg. zadrugo z neom. zavezo-* J a k še I. r. B a j ec I. r. It tega pisma razvidirno, da je r« neznosna »suša** pri trg. obrtni zadruJ In kdo je temu kriv? — Dokler bod j tako važnim zavodam načelovali nek« 1 teri kompromitirani liberalci a 1& G I v J0 Krk bode ljudstvo smatralo ta zarod raj‘^ ifisto navadno liberalno politično „bo-Dandanes, ko vendar ne živimo l,ko slabih razmerah na denarnem , — ponujajo to obrestno mero ,»/„) kot vlogo, le še slabo stoječa dru-Gabršček, ki so jo bil svoj čas spravil esarskim nožem nad „Krojaško za-ijo“, naj se bi rajše pobrigal za kre-onih zavodov, ki spadajo v njegovo jročje. — To smo napisali le zato, ljudje spoznajo, kaka reve so libe-Li mogotci v gospodarskih vprašanjih. ,e, kar je »klerikalno*, je za ni''; a |ffjkulniu denar jim je dober. Časih , vso silo spravijo na »klerikalnega ,(ja a kadar pa se imajo vtopiti v mi laži, — pa ga pridejo prosit poči .sj'- • • k er T vla-rugi i 10 po-i za IVO- po-19. po >čki» ogo nk« k e v* I no dna por dno atja eno in 101 Velik uspeh slovenskega skla-lleljii. — Direkcija c. kr. dvorne knjiž-n na Danaja je kapila v svojo last d zvezkov skladb znanega odličnega renskega skladatelja Danila F a j gel j a. Kajgelju, ki seje stekel mnogo krasnih slug za slovensko cerkv. pesem, čast. na m velikem in častnem uspeha naj-renejše. Želimo, da bi še mnogo let joval v čast slov. glasb, umetnosti. »Mlekarska zveza" je imela v undeljek svoj ustanovni shod v Ljubili. »Mlekarsko zvezo* priporočamo I — Adele Batistič iz Zg. Vrtojbe, je pred mesecem v Aleksandriji neznano-m izginila, se je našla ta teden. Bila je pri ki judovski drnžini in ni Brnela nikdar luoftma iti iz hiše. Posrečilo se ji je ta ;r0,ltiipn, da je nšla in prišla k svoji ro-niiiliinji Ani Stepančič, ktera jo je včeraj omldjala v drago slažbo v Aleksandriji, »gol — Neka Slovenka iz Prvačine je Tr-lla v Aleksandriji 13 let v službi pri enem eri-lispodarju. Minoli teden je umrl goepo-r ter ji v oporoki zapustil dva tisoč in t sto egipt. lir. — Opozarjamo na oglas gospoda ^“»afaela Vuga, ki ima svojo trgovino z sivinami na Kornu. Priporočamol — Nove posadke na Primorskem. - Premestijo se: bosanski regiment št. I iz Dunaja v Trst; dragonski regiment t. & iz Danajskega Novegamesta v Go-ico, Ljubljano, ilirsko Bistrico in Ma-ibor; 6. kompanija pijonirskega bataljo-la št. 5 iz Kremsa v Pulo; 1. bataljon lešpolka št. 97 iz Trsta v Sežano; mtaljon lovcev št. 11 iz Trsta v Gra-liško; štab in tri kompanije lovskega lataljona št. 29 iz Gradiške v Konje in Tržič; lovski bataljon št. 24 iz t0 ludimpešte v Rovinj in Poreč; 2. ompaniji pijonirskega bataljona št. 11 ’rzemyjla v Gorico; 2. bataljon trd-ijavsko-artilerijskega polka št. 3 iz Prze-ivsla v Pulo; bataljonski štab 1. in 4. ompanija trdnjavsko-artilerijskega bataljona št. 3 iz Petrovaradina v Pulo r 2. in 3. kompanija trdnjavsko artilerijskega bataljona št. 3 in Sarajeva in rebmja v Pulo. — Ubegli vojak. — Pobegnil je ojak tak. pešpolka štev. 47 Rihard ammer. — Novi dvajsetkronski baukovci. 11— Ker so sedaj veljavne dvajsetkronske 'Plbankovce lahko ponarejali, bodo v kratkem izdali nove. Novi bankovci bodo na ^fbolj trdnem papirja in v umetniškem lobziru bolj skrbno izvedeni Temeljna "Ibarva bode vijoličasta, ki bo bode z dru-jgimi barvami izlivala v harmonično celoto. Bankovec bode razdeljen na dve polji; na jedni polovici bo v rožnatem ovalu v Bvetlotisku označena vrednost bankovca; na dragi polovici bode upodobljena ženska glava. Treba bi bilo že ’]o pravem času poskrbeti za to, da bi tudi naš jezik prišsl na novih bankovcih do one veljave, ki mu gre. — Vipavsko vino iu dr. Lueger. l| — Dunajski župan dr. Lueger naročil ■i je letos vino iz Vipavskega za svojo domačo pijačo. - Prazne vere so še vedno razširjene med Ijudsvom. Skoro neverjetno je, da nekateri prepisujejo in sirijo med ljudstvo »sanje Matere Božje" ali pa zdravo pismo našega Gospoda J. Kr." in druge take prisraodarije. Take reči rrzite v ogenj I — Slovenskih časopisov je Bedaj 99, med njimi pet daevnikov in sicer kije na Avstrijskem, dva pa v severni Ameriki. — Staroslovenske grobove je odkril knstos ljubij. muzeja dr. Schmid v bohinjski Srednji vavi. Našel je 23 grobov iz dobe Karla Velikega. — Načelstvo »Konsumnega društva" goričkih uradnikov naznanja, da bode občni zbor dne 4. dec. t. 1. Kraj in čas zborovanja se naznani pravočasno. — Na 11 dni strogega zapora je bil v Gorici obsojen inženir Pagoni, ki VBled svoje zanikcrnosti zakrivil, da se je prigodila znana strašna nesreča pri soškem mostu, ob kateri ie bilo & delavcev podsutih. Podjetnik Romito je bil že prej obsojen na 6 mesečno ječo. — Ravnateljsko mesto na slov. kmetijski šoli razpisuje dež. odbor. Mesto je v IX. plačilnem razredu (letna plača 3600 kron), kateri more preiti v VIII. plačilni razred deželnih uradnikov. Kdor namerava prositi za to mesto, naj predloži svojo pravilno opremljeno prošnjo deželnemu odbora tekom meseca novembra t. I. Prosilci morajo s spriče-čevali o dovršenih študijah in s spričevalom, da so sposobni poučevati v kmetijstvu, dokazati, da bo zidostao znanstveno in Btrokovno izobraženi. — Vlom v župnišče. — V Pod-graja so neznani uzmoviči za časa sv. maše na Vseh svetnikov dan vlomili v župnišče ter so pobrali denar iz blagajne sv. Jožefa in fond, ki bo ga župljani podarili za večno Inč. Tudi sestro g. vikarja so ukradli za 140 K. — Hude povodnji v Italiji. — Tiber je narasel in nosi živali in drevesa s seboj. Aniene je preplavil mnogo vasi. Železnica in ceste so poškodovane. Več vlakov ne more voziti. Nad otokom Elba se je oblak ntrgal; našli so šest OBeb, ki so ntonile. — Srce na desni strani. — 28let-nega Avakumoviča iz Moda na Hrvaškem je preiskal zdravnik in našel, da ima srce na desni strani. Listnica uredništva. — Bilje: Brez podpisa! V koši Lokovec: Danes nemogoče I Osek: Sporočite nam, zakaj se gre. ^ Listnica uprave. — Do konec I. 1907 so plačali sledeči gg. naročniki: 1. Kacin Martin Cerkno 162; 2. Wertnik Gabrijela, Požnn; 3. Laharnar Peter posestnik in gozdni čuvBj Podmelec; 4. Vrabec Josip posestnik Kosovelje št. 4 Komen; 6. Ščinkovec Ferdinand, c. kr. logar Lokve; 6. Vuga Ignacij pri o. kr. drž. želesnici v Splitu; 7. Rotar Franc (Palmin Silvester) Štajersko; 8. Berginc Josip, Trenta. Iz goriške okolice. g »Kmečka zveza" priredi shod r nedeljo popoldne v Gorenjem Cerovem. g V Gorenjem Cerovem se v nedeljo astanovi novo »Slovensko katoliško izobraževalno društvo". g Iz Št, Frjaua. — Na dopiB iz Št. Frjana v »Soči* z dne b. t. m., kolikor zadeva mene, šol. razmere sploh, odgovarjam sledeče: Pred 12 leti, ko so bili šolodolžni sedaj 18 letni mladeniči, ki po »Sočinega" dopisnika trditvi še svojega imena ne znajo podpisati, (izvestno bistre glavica I) obstojala je že v Št. Frjana dvorazredna učilnica, v kateri sta poučevala sedaj že pokojni g. nadučitelj K. in gspdč. učiteljica v p., L. Onadva sta učila vse otroke, ki so dohajali v šolo, ne samo pisanja, ampak tudi dragih predpisanih predmetov. Šol. oblast je toraj storila v tem obziru svojo popolno dolžnost in zato je pač neumestno, ako »So -čin" dopisnik nekaj zahteva, kar že obstoja. Ako se kateri otrok po osemletnem šol. obiskovanja ne naači svojega imena podpisati, tedaj lahko o njem trdimo, da je slaboumen, in krivde ne gre pripisovati ne njemu, ne šoli, še manj pa učiteljstvu ali šol. oblasti. Glede »Sočinega" dopisnika trditve, da šol. vcdstvo želi od županstva cele zneske kron za šol. potrebščine, odgovarjam, da želim od županstva samo toliko, kolikor se m d ol ža n k a ko r šol. voditelj po obstoječih postavah zahtevati, namreč da preskrbi županstvo z učili one otroke, katerim stariši ne morejo ali nočejo učil nabaviti. V to svrho bi za šolo v Št. Frjana zadostoval »ogromen" znesek 10—15 K! Otroci, ki hodijo v šolo brez učil, izgubljajo samo čas in ovirajo pri učenja še drage otroke. Letos n. pr. nima še sedaj neka prvolet-nica, katero ima v oskrbovanju županstvo, tabliee. Na dlani se ne more učiti pisati, in zaradi 20 h, katerih noče županstvo za njo potrositi, izgubi deklica šol. leto. Glede dopisnikove trditve, da je šol. voditelj ponujal šol. knjige sinu posestnika, ki prideluje 80 hi vina, izjavljam, da se tega slučaja ne spominjam. Sicer pa, ako bi mi katera knjiga preo-stajala. storil bi tudi to. Kar se tiče dopisnikove opazke, da bo šli nbkateri Občinarji 22. avg. v Gorico gledat pustH, moram dopisnika opozoriti, da dotičniki so šli k tistemu in še k mnogim poznejšim Bhodom, ker je v njih korist, da se poučijo o tem in onem, ker hočejo napredovati in ne ostati še nadalje v nevednosti. Vem, da to marsikomu ni prav, ker z zavednim človekom se ne more postopati, kakor bi kdo hotel. Kdor želi komu dobro, mu ne bo zapiral poti do izobrazbe in napredka, do "katerih mnogo pripomorejo ravno shodi. To bodi dopiiniku »Soče" moj zadnji odgovor tudi na morebitna nova izzivanja in žaljenja, ker imam hvaležnejšega dela, nego odgovarjati na lase neutemeljene napade. D. C. g Občinsko volitve v St. Petru so se vršile včeraj in danes. Izšle so se čisto mirno in s popolno zmago naših mož. Nasprotnikov ni bilo na volišče vklub na triletnim grožnjam nekaterih nezadovoljnežev. Iz ajdovskega okraja. a h Lokavcn. — V torek se je sestavilo novoizvoljeno občinsko starešinstvo v navzočnosti dv. svetnika grofa A 11 e m s a. Izvoljen je bil za žapana zopet g. Josip Vidmar. a V Ameriko. — Ravno sedaj, ko je zborovala Rafaelova dražba v Ljubljani, se jih napravlja iz našega okraja zopet mnogo v Ameriko. Sliši se, da ta teden že odrinejo nekteri iz Batuj in Sela. Kaj bo z našimi kmetijami, če se bodo tudi od nas izseljevali ljudje v Ameriko I a V Črničah ni župana. — Volitve so bile že meseca aprila in župan je še prej umrl. Čas bi bil pač, da bi se rešil utok, kterega so napravili nekteri najbrž brez potrebe. Prosimo, da bi slavno glavarstvo poskrbelo, da se reši utok, ali pa naj se vsaj iz prejšnega starešinstva voli župan. a Nesrečno žganje. — Umrl je v Vel. Žibljah dne 6. t. m. vsled pre-obilo vžite pijače okoli 45 I. stari fant Vincenc Bal. Zidnji likof je napravil pri Andreju Sionec, ki je ravno žganje kuhal. Kmalu po 10. dop. padel je menda po kuhinji, na to ga pobere omenjeni gospodar, ter ga spravi na seno počivati. Ko pa pridejo še pred poldnem k njemu pogledati bil je že mrtev. Bog mu bodi milostljiv 1 minskem temu sodnem okraja. Lani ni bila razstavH najlepša, bila je celo ubog«; a letos so Tolminci poknzali, kaj znajo. Napredek med Unsko in letošnjo razstavo je bil velik in tako jo prav. Na razstavišče je bilo prignano okoln 150 glav. Za bike so dobili darila: lian Rutar — Volče — 60 K; Ivan Krivic — Ponikve — 40 K; Fran Šorli — Loje, 30 K; Ivan Rutar — Ljubin 20 K; nagrade i\ 10 K : Anton Pitamic — Volče; Anton Podorek — H un; Andrej Bait — Volče; Ivan Rutar — Za-tomin; Marija Rutar — Čigm in Anton Klemenčič — Slap. Za krave so dobili darila : Jožef Leban — Zatomin — 80 K; Antnn Maligoj — Volče — 60 K; Fran Leban — Žabče — 40 K; Andrej Rejec — Poljubin — 30 K; Jožef Gabršček — Poljubin — 20 K; nagrade po 10 K: Andrej Fon — Volče; Josip Lazar — Volče; Fran Podreka — Volče; Štefan Bukovec — Volče; Anton Pitamic — Volče; Peter Kragelj — Volče; Biaž Leban — Poljnbin; Ivan Čuj^c, — Zitomin. Za junice I. vrste so dobili darila: Ivan Krivic — Ponikve — 60 K; Andrej Ipavec — Volče — 40 K; Anton Manfreda — Poljubinske Rivne — 20 K; Josip Zorzut — Volče — 10 K. Josip Cimprič iz Volč je dobil nagrado 10 K. Za junice II. vrste so dobili darila : Anton Bizjak — Podmelec — 80 K; Fran Fortunat — Volče — 50 K; Štefan Bratuž — Kozaršče — 40 K: Matija Šorli — Podmelec 30 K; Fran Fortunat — Volče — 10 K. t Iz tolminske okolice. — Cenjeni »Primoski List" 1 Sprejmi v svoje predale par vrstic. Na zadnjem shoda »Kmečke zveze" pri Sv. Luciji se je »Prim. L;st“ razglasil kot glasilo »Kmečke zveze’. Ker som prijatelj započetnemu delu in ker se redkokedaj kdo oglasi in poroča kaj važnega o naši »K. Z.", zato naj jaz sporočam nekaj. Moj namen je zavrniti neko laž, ki »e širi o g. Klobučarju, predsedniku »Mlekarne*, češ da >e je silil za predsednika , K Z‘. To je grda neresnica! Bil sem ra no zraven g. dr. Dermastia, in sem dobro slišal, kako je g. dr. Dermastia dal na glasovanje, kdo je za Klobučarja. Večina je bila zanj. Klobučar pa so je z vso silo branil ter dejal, da noče biti predsednik, češ da je premalo zmožen. In ker se ni ndal, se je sklenilo, da predsednika voli odbor. To je resnica, vse drug) ie laž. Nasprotniki zato lažejo, ker se »K- Z * boje. Zato pa kmetje, oklenimo se »K. Z." tem tesnejše! Iz kanalskega okraja. ki Iskrena zahvala. — Izrekamo iskreno zahvalo čislanemu cestnemu odboru, za njegovo delovanje pri izboljšanja naših hribovskih cest. Posebno se 'skreno zahvaljujemo našemu blagorodnemu gosp. načelniku Mihaelu Z'ga, v isti meri tudi g. Henriku Malnič in g. Antona Ivančič. Akoravno so imenovani gospodje pri lepih cestah, se ne ustrašijo pomagati ubogim kmetom. Hribovski kmetje. ki Iz Avč so nam poslali fantje sledeči popravek, ki ga na izrecno prošnjo priobčujemo, akoravno v to nismo siljeni: »Sklicujoč se na §. 19. tiskovn. zakona z dne 17. dec. 1862, drž. zak. štv. 6 ex 1863 zahtevamo na dopis »Iz Avč" v štv. 41 z dne 10. oktobra 1907 vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: Ni res, da so avškim fantom plačevali mladi možje pijačo, da so smeli z njimi ponočevati; Res pa je, da so maraiketerega moža povabili a brez da bi bil ou kaj plačal. V Avčah, 22. oktobra 1907. Iv. Bukovec, Peter Bucik, Ciril Kovačič, Mihael Kovačič v imenu Avških fantov". Veseli nas torej, da ni tako, kakor se nam je poročalo. Iz tolminskega okraja. t Razstava goveje živine v Tolminu. — Ta se je vršila dne 11. novembra t. I. in seje prav lepo izponesla. Letošnja razstava dela Tolminskem okraju vso čast. Splošno mnenje je bilo, da gre letos prvenstvo vseh razstav na Tol- Iz kobariškega okraja. kd Razstava goveje živine v Kobaridu. — Dne 8. t. m. vršila se je l razdava goveje živine v Kobaridu, za katero se je oglasilo 96 goved, a na razstavo je bilo pripeljanih le 66 glav vkljub temu, da m bdo vreme neugodno. Splošni utis je bil, da živina ni bila tako lepa in zanimanje tako živahno kakor lani. Za to se navajajo raz'ični razlogi, a pravega in utemeljenega ni bilo možno poizvedet1. B kov 'e bilo priglašenih 25, razstavljenih 19; krav priglašenih 43, dnšlih 30; junic priglašenih 28, došlih 17. Darila bo dobili za hike: Andrej Kurinčič, Idrsko 60 K; Fran Feri'tič, Piki 40 K; Fran S ildat, lirsko 30 K; Ivan Uršič, Kobarid 20 K. Za krave: Anton Kranj, Sižid 50 K; M »rij« S vUat. Idrsko 49 K; Katarina Kannčič, lirsko 20 K. Za junice: Mihi Pevat od Pe-vatov 50 K; Anton Manfreda, lirsko 30 K; Anton Uršič, Kobarid 20 K; Janez Drešček, Livek 30 K. Nagrade po 10 K so dobili: Simon Šturm — Kobarid; Ivan Šturm od Šturmov — Kobarid; Andrej Kranjc — S'ino; l»an Perat — Avse; Anton Volarič — M insko; Andrej Ku-rinčič — I Irsko; J )žef Juvančič — Rivna pri Drožmc; Fran Manfreda — l lrnko; Terezija Gruntar — Kobarid; Matija Gašparut — Loge; Simon Hrast — Livek; Franc Pontar — Kobarid. Iz bovškega okraja. b Rastava goveje živine v Bovcu je bila 9. t. m. Na razstavi v Bivcn j« bilo 51 glav od oglašenih 60 in Bicer 4 biki, 27 krav in 20 junic. Živina je bila v obče zelo lepa, pozebno krave in junice. Vidi se, da se ta okrai zelo zanima za živinorejo, od katere ima lepe dobičke. Glede bikoreje ao ae pokazali lani in letoa pomanjkljivosti, zato ae ni dala za bike nobeno darilo; le Anton Kara iz Pluženj je dobil nagrado 10 K. Lepe ao bile krave in ao dobili darila za nje: Marija Furlan — Plužno — 40 K in Anton Knavs — Plužno — 30 K. Nagrade po 10 K so dobili: Josip Hre-genc — Cez Soča; Feliks Knava — Cez-Soča; Jožefa Furlan — Plužno; Anton Kravama — Plužno in Franc Kenda — Dvor. Za junice ao dobili darila: Josip Kravanja — Ilovec —'2J» K; Josip Šuler — Čez-Soča — 20 K; Matija Kenda — Dvor — 16 K; Matija Kasparčič — Bovec — 10 K. Anton Strausgitl iz Bovca je dobil častni diplom. b Slov. katol. polit, (lrušvto v Ilovcn priredi v nedeljo, dno 17. novembra ob 4. uri popoldne avoj redni občni zbor. Dnevni red : 1. Poročilo tajnika; 2. Poročilo blagajnika; 3. Volitev novega odbora; 4. Razni predlogi; 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Iz sežanskega okraja. Iz utovsko občine. Dne 10. I. m. smo imeli pri nas lepo slavnost. Blagoslovil je namreč naš veleč. g. kanonik M. Sila lep kip Matere Božje za dobravsko kapelico. Dosti požrtvovalne so se Dobravci skazali ta dan. Dva krasna slavoloka, neitevilno zastav in vencev se je ponosno dvigalo na čast naši mili Materi. Na stotine ljudstva se je zbralo, da počasti Mater svojo. Ginljiv govor je imel g. kanonik, pevski zbor društva »Tomaj* je zapel krasno novo pesem M. Božji; nakar se je ljudstvo razilo med neprestanim streljanjem topičev, vrh grička pri „Jezeru“. Čast i ponos mali vasici I Ob novem stoletju so tudi na Gra-hovembrdu imeli enako Blavncst; tudi takrat je bila ta jako majhna vasica (11 hiš) takorekoč pod zastavami vsa pokrita. Tudi njim čast; kajti njih kapelica je bolj podobna cerkvici kakor kapelici. Zato pa gre največ hvale hčeram g. Jožefa Mahnič, tamošnjega posestnika, ker one v resnici žrtvujejo mnogo časa za olepšavo kapeličino. To je napredek ne pa v zabavljanju čez osebe, itd. Združimo se v bratski krščanski ljubezni, nehaj prepir. Bog i narodi O n e s I a v. Iz fržiškega okraja. tž Tatovi v davč. uradu. V davčni urad v Tržiču ao vlomili tatje. Iz sosednje hiše, ki stoji že več časa prazna, so prevrtali po noči zid v davčni urad ter tu a svedrom prevrtali blagajno. Vzeli so 7600 K. Nekaj drobiža so pustili. S tržaškega ozemlja. ta Sv. Ivan — Trst.— Dodatek k I. predavanju »Slovenskega krščansko - so-cialnega izobraževalnega društva" pri Sv. Ivanu pri Trstu. Kakor smo razvideli iz »Edinosti* od 6. t. m. je napravila »Edinost" iz komarja slona. Ero Vam resnične podatke. Ko smo se začeli zbirati, so prišli tudi nekateri gospodje in gledali izpod čela, kakor da ne bi imeli prave vpsti. A vedeli smo že v naprej da so to „Edi-nostini" pristaši. Ko je imel govor gosp. Čok jih je takoj v začetku razburil radi včerajšnjega škoda N. D. 0. in raztolmačil že v naprej koliko laži bode objavila »Edinost*. Dalje je govoril g. S. H. Škerlj in jim je naznanil in odkritosrčno izjavil zakaj ni govoril on na včerajšnjem shodu N. D. O. Naj ne mislijo »Edino-stini" pristaši, da se je bal, ampak, ker ni bil prav dobre volje. — Dobil je be-sedo g demokrat Mekinda, hoteč nas s svojim govorjenjem razplašiti; a g. Mekinda naj si zapomni, da se njegove besede nič ne bojimo. V Mekindov zapisnik pa naj bode postavljeno zaradi njegovih dveh vprašanj sledeče: prvič to ni bil nobeden thod da bi se javno s plakati naznanjalo, ampak to je bilo čiBto pri-prosto predavanje le za društvene ude, in drugič kdo je pa izvolil včeraj g Mandiča za predsednika shoda N. D O. Potem je predaval g. M. Moškerc o delavstvu. Gola laž je pa kar je objavila „Elino»t“ namreč, da o predavanju ni bilo niti govora. (Se nam zdi, da je namreč spal cenj. dopisnik »Edinostin*). G. M. Moškercu izrekamo najsrčnejšo za- hvalo za njegov krasen govori NsgHjali so seveda »Edinostim" pristaši z njihovimi »krasnimi besedami". Bahali se ni-smo, da hočemo uničiti napredno stranko, to je laž kar piše »Edinost". Zahvaljujemo se pa »Edinosti" za njene »vzgledne izreke", ki jih je nam stavila v svarilo. »Edinostine" pristaše prosimo naj nam dokažejo da smo izdajalci, kakor so kričali za nami. Vi ste izdajalci, ker ste izdali sv. vero in ne mil »Edinost" pa naj si zapomni, da »po solncu rad dež pada". ta Trst. — Katol. b!ov. izobr. društvo v Trstu — je imelo svoje redno mesečno predavanje v nlici S. Francesco 16 I. Predavala sta g. Moškerc o časopisju, č. g. Ukmar pa o narodu in narodnosti. Velika burja, ki je ta večer ostro brila je marsikakega uda zadržala doma. Tembolj hvalevredni pa so oai, ki so prišli. Prihodnjič pridite vsi. Gospodarske vesli. Obdarovanje konj na Tolminskem. Tudi pri nas pride sčasoma do tega, da se posestniki živinorejci, v krajih kjer so se občinska zemljišča razdelila in nimajo r bližini vasi pašnikov,- združijo v posamezne zadruge, da si napravijo iz primernih zemljišč pašaike za spomladi, predno se odpelje žival na planine, in za jesenski čas ko se jo domov pripelje. To je potrebno toliko glede prehranitve suhe krme, kolikor radi vtrjenja živine in zdravja sploh, kar pač posredne vpliva tudi ne samo na denarni položaj posameznih posestnikov, ampak tudi na zdravje prebivalstva, ker le od zdrave živine je zdrav pridelek. Opustitev skupnih pašnikov upliva pa posebno na konjerejo slabo. To se je očiv>dno pokazalo posebno na Češkem. Pred razdelitvijo občinskih pašnikov imeli so tam konje močnejših kosti in večje raBti. Sloveli so daleč okrog. Vsled razdelitve pašnikov vpeljala se je konjereja večinoma brez vpoštevanja potrebe primernih pašnikov. Materjal se je poslabšal. Država si je pomagala s tem, da se je pričelo vpeljevati iz drugih držav žrebce krepkejših pasem. Ker pa včinek ni bil žrtvam primeren, delali so se nadaljni poskusi. Vsled tega bo je prvotna pasma križala, z angležko težke vrste, z norman-sko valonsko itd. Nastala je vBled tega zmes, ki je pomagala oslabšati še to kar je dobrega ostalo. Še le v zadnjem desetletju pričelo se je uvidevati v merodajnih krog h, da tako ne gre naprej. Še celo v Kladrup-i kjer se nahaja svetovno znana žrebčarna last Njeg. Veličanstva našega presv. cesarja je postajal materjal slabši. Zboljšanje materjala se doseže večinoma z vpeljanjem drugokrvnih plemenjakov. Skušnja je dokazala da to ne zadostuje. Slično je bilo zadnja desetletja tudi na Tolminskem. Naši konji so bili v prajšnih letih in tudi še od leta 1870—1880 v sosednih naših kronovinah in tndi v sedanjih laških na jako dobrem glasu. Saj je še zdaj pač znano v Vidmu mnenje, da je konj iz hribov trden, žilav in vreden kot iz drugih krajev vpeljani. Ko se je pa pričelo vpeljavati in prepogostokrat menjavati žrebce drugih pasem, poslabšal se je materjal tako, da je konjereja propadla. To je samo ob sebi umevno, ker so cene bile razmeroma vedno slabše. K temu je tudi uplivalo razdelitev pašnikov. In naš živinorejec oprijel se je bolj govedoreje. Ker je pa državna uprava uvidela, da tako ne gre naprej nastopila je racijonelnejšo pot. Zi posamezne okraje uvrstili so se v posamezne aonjerejske okraje. Tako se je določilo za tolminski okraj vpeljali pinegavsko pleme oziroma valonsko, katero najbolje ngaja. Nakupili so se žrebci boljše vrste in drže se načela, da ostanejo kolikor mogoče časa stalno na odkazanih postajah. Tako se vdobi pač enakomernejši tip konj in da smo na pravi poti dokazalo je letošnje obdarovanje konj v Tolminu. To je tudi povod tem vrstam. Gori omenjena komisija je razstavljene konje pregledala, v posamezne razrede uvrstila in po daljšem presodevanju določila, kterim se darila priznajo. Na to so bili g. posestniki konje-rejci skupno povabljeni pristopiti v obližje obdarovalne komisije. Gospod podpolkovnik je navzočega župana tolminskega naprosil, naj posestnikom obrazloži važnost konjereje, in doceni v to najpotrebnejša navodila, ter priporoči, da kolikor mogoče napredujejo. Pri tem jo tudi gosp' coote Panigaj omenil, da bo toliko, dr- žava kolikor dežela oskrbela, da se bodo podeljevala vsako leto izdatnejša darila še v večjem številu. Na to je Cbkar Gaberščik v Imenu komisije zbranim posestnikom in udeležencem v kratkih besedah orisal važnost konjereje, ki se nikakor ue sme prezirati. Za razvoj našega gospodarstva, za zboljšanje našega položaja sploh, izpopolniti je način reje naših domačih živali. Napredovati moramo tudi tam kjer so se pogoji poslabšali, ker vsled novih prometnih zvez, prišli smo po dolgih letih tudi mi, do tega. da vse naše pridelke itd. lahkeje izvažamo. Zato se moramo organizirati in moramo skrbeti, da pokažemo naprednost s tem, da ne znamo samo tekmovati z drugimi deželami v posameznih punogah kmetijstva, ampak da pridemo do spoznanja, da je to za nas same največi dobiček. Ker s tem, da si vzgojimo lepšo in boljšo živino, ae ne množi samo glavnica našega premoženja, ampak večajo se tudi obresti od kojih nam je vrediti tekoči račun izdatkov in poskrbeti potrebnih svotza nadaljno zboljšanje našega gospodarskega položaja sploh. (Konec prih.) = Gnojenje vinogradov. — Sedaj v jeseni je za gnojenje vinogradov najboljši čas. Redilne snovi, ki bb nahajajo v gnoju, ae preko zime raztope in pridejo do spomladi, ko jih trta potrebuje, do korenin. Najboljši gnoj v vinogradu je hlevski, ker damo ž njim poleg rev dilnih tudi mnogo organičnih snovi, ki e zemlji Bprhnejo in jo zrahljajo. Ko so organične snovi razkrajajo, napravljaj-se tudi razne humozne kisline, ki upli-vajo blagodejno pri razkrajanju rudninskih snovi v zemlji. Najboljše je raztresti gnoj po vinogradu in ga za peden globoko pokopati. Pregloboko se ne sme gnoja dati, ker bi v globočini zagnil, mesto sprhnil. Posebno v težki zemlji se to lahko prigodi. Poleg tega se tudi potrže z globokim kopanjem trti preveč korenin. Razun z domačim gnojem, gnojimo vinograde lahko z umetnimi gnojili. Najboljša so v ta namen : Tomasova žlindra, kalijeva sol in soliter. Prvi dve gnojili trositi je po vinogradu v jeseni, zadnje pa spomladi, ko začne trta poganjati. Soliter se namreč jako naglo raztopi in bi se v zemlji poizgubil, ako bi ga prerano potrosili. Za 1 ha vinograda vzeti je približno: 6 q Tomasove žlindre, 3 q kaljeve soli in 2 q solitra. To gnojilo bo raščo in zarod neznansko povnpešilo. Skušnje iz zadnjih let so tudi pokazale, da ne trpijo vinogradi, katere se je potrosilo z umetnimi gnojili, toliko od suše. Kalijeva sol in soliter vlečeta namreč vlago iz zraka na-se in je ne izpustita prav rada. Priporočajo se zato ta gnojila osobito za oeušne lege. Kdor ima malo domačega, gnoja, pomaga si najboljše na ta način, da gnoji vsako četrto leto a hlevskim gnojem, potem pa vsako leto z nekoliko (s polovico gornje množine) nmetnih gnojil. Kdor ni še rabil umetnih gnojil >v vinogradu, nsj jij, skusi letos in gotovo bo jako zadovolj Že prvo leto se mu drago poplačajo. g Sekire za obrekovanje o| — Pri obrezovanju oljk nam rabi oster nož, dobre škarje in ostra za odstranjevanje debelejših vej. Kalij, rabijo v to svrho posebne sekire, ki prav pripravne. Sekira, ki ima na VI žlebasto krivo dleto, nam služi za slranjevanje dsbelih vej. Z žlebastim, krivljenim dletom, ki je nad ušesi, i* žemo ali iztešemo, kar je gnilega in hrga. S sekiro, ki ima zgoraj zakrivlji nožu podoben del, se odstranjujejo Uti veje, in sicer z zgornjim, zakrivljen delom, debelejše veje pa s spodnji ravnim rezilom. Ta sekira se vzame drevo, in ker ima podaljšan in zakrivlji roč, se obesi za porabo na kako vejo, g Zakon za povzdigo živinort slopi v veljavo za osrednje ozemlje novim letom. Od novega leta naprej ne bo smel pripuščali noben bik, ki i licenciran. Loterijske številke. 26. oktobra. Trst............ 72 90 6 32 Line ....... 66 71 48 76 l . ZAHVALA. Za vse izkazano sočutje v dolgi in mučni bolezni ter ob smrti svetimi tolažili pokrepčanega, mojega nepozabnega brata DNTOHil OSTROUSKA zasebnika in trgovca, kakor tudi za častito mnogo-brojno spremstvo pri pogrebu si štejem v dolžnost izreči v svojem imenu in v imenu pokojnika ter ožjih prijateljev prisrčno zahvalo; Osobito pa se zahvaljujemo čast. šolskemu vodju, ki se je s šolsko mladino udeležil in posebno sl. občinskemu starešinstvu, koje se je v polnem številu udeležilo pogrebne slovesnosti, pa tudi čast. gospodoma duhovnikom in čast. pevskemu zboru za ginljivo petje in da-rovateljem krasnih vencev in šopkov. Še enkrat srčna hvala I V Kobiljiglavi, dno 11. nov. 1907. Žalujoči brat in ožji prijatelji. / Knjigoveznica Ivan-a Bednari SE JE PRESELILA v ulico Vellurlni šl 9 v hišo „Nar. Tiskarne' ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ II ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Najnovejša trgovina z jestvinami, moko, žitom in cementom na drobno in debelo Rafael Vuga Gorica — na Kornju št. O — t»oric» priporoča trgovcem in zasebnikom v mestu in na deželi, kavo, riž, ogrski in domači ječmen, sladkor, olje, petrolej, pšenično moko domačo in ogrsko, turšično, ajdovo in rženo meko, pšenični in turšični zdrob, belo in rudečo sol, otrobe, oves, turšico, pšenico, rež. najboljši Portland cement itd. itd. itd. ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦•( ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ •< Prilep »Prim. Listi" št. 46. : te ld. »It. 1987. Sleparjenje s Tomaževo žlindro. C. kr. kmetijska družba kranjska nam pošilja sledeče svarilo: „Nekteri trgovci, zlasti eden iz Trsta, ponujajo pri nas na Kranjskem in na Primorskem Tomasovo žlindro po 5 K 75 h 100 kg postavljeno na kolodvor v Trstu in pravi, da je žlindra 17 do 19 odstotna. Kdor pozna kupčijo s lem blagom, tisti ve, da je ponujanje žlindre, ki more imeti dva odstotka manj ali več fos-forove kisline, samonasebi že čisto navadno sleparstvo, in kdor tako ravna, se mu ne sme zaupati da bi tudi drugače ne sleparil. V vsej Evropi imamo tri velike skupine, ki prodajajo Tomasovo žlindro na podlagi skupnega dogovora pod enimi in istimi pogoji. Ena taka skupina je v Pragi, ki pa zaradi drage voznine za južno Avstrijo, torej za nas, ne hodi v poštev. —Druga skupina je na Angleškem, in ta glasom dogovora v Avstrijo sploh ne sme prodajati. Tretjo skupino tvorijo nemške in belgijske tvornice, ki imajo največ blaga v roki, ki ga pošiljajo čez morje v Trst, ;in to dobivamo mi. Tomasova žlindra, ki jo ponujajo pri nas tržaški in drugi trgovci, je vsa od berolinskih tvornic. Vse tvornice Tomasove žlindre prodajajo svoje blago po cenah, ki jim je podlaga vsebina, to so odstotki fosfo-rove kisline. Cena torej velja za 1G-, 17-, 18- itd. odstotno Tomasovo žlindro, in nobena tvornica ne ponuja blaga za enotno ceno, če ima žlindra 17 do 19 odstotkov. Trgovci sami delajo take neumne in obenem sleparske ponudbe, ki imajo namen edino le kmeta slepariti. Trgovec *je kupil od berolinskih tvornic Tomasovo žlindro z natanko zaznamovano vsebino “in jo je moral tako plačati, kakor kaže jna vreči zaznamovana vsebina, ki pa, mimogrede bodi omenjeno, tudi ni vselej zanesljiva. Če tržaški ali kteri drug trgovec ponudi 17-do 19 odstotno blago, potem sme biti kupec zagotovljen, da bo dobil v najboljšem slučaju le 17odstotno blago, kajti 19odstotna žlindra je danes za 67 vinarjev dražja kakor 17 odstotna. Iz tega sledi, da je omenjanje ^odstotkov le limanica, ki nanjo kmete lovijo. Označeni trgovci se sploh zanašajo na nebrižnost ali pa na nevednost kmetov, češ da prejetega blaga sploh ne bodo dali preiskati po kakem kemijskem preskušališču. Oni pošljejo zato račun v trdni nadi, da bo ta Tomasovo žlindro plačal, ne da bi jo dal preiskati in ne da bi prišel na sleparijo. Mi n. pr. dobro vemo da danes v Trstu sploh ni nobene druge žlindre kakor samo 16 odstotna, in če kak ta-mošen trgovec pošlje 17- do 19 odstotno blago, bo prav gotovo v resnici poslal le 16 »odstotno. Ti trgovci tudi ne jamčijo za vsebino fosforove kisline, in če jih kdo trdo prime, pa pravijo, da naj se dd žlindra preiskati in kolikor vsebina kaže, tako naj se plača. Pri tem imajo zopet svoje sleparske nakane. Preskušnja stane denar, in le tisti, ki vzame cel vagon, ima pravico do brezplačne preskušnje. Navadni odjemalci ali kmetje, četudi kupijo cel vagon, niso poučeni, kako se ravilno iz celega vagona vzame vzorec za preskušnjo, in ker ga navadno pravilno ne vzamejo, in sicer proti predpisom berolinskih tvornic, pa trgovci potem ugovarjajo resničnosti preskusa, ker vzorec ni biFprav vzet, in v slučaju pravde kmet podleže. V prav zadnjem času se je dognalo, da je neki tržaški trgovec proti dogovoru poslal namesto 18odstotne žlindre 17 odstotno, vreče so tudi bile zaznamovane s številko „17“, a pravilna preskušnja je dognala, da poslano blago ni imelo niti celili 16‘Ij odstotkov fosforove kisline. Po določilih berolinskih in vseh drugih tvornic Tomasove žlindre, ki jamčijo za vsebino, je dovoljena razlika \/2 odstotka, in če je večja, jo mora tvornica povrniti. C. kr. kmetijska družba ožigosa to sleparjenje s Tomasovo žlindro v dogovoru z »Gospodarsko zvezo0 v Ljubljani in torej svari kmetovalce pred takimi trgovci in agenti s Tomasovo žlindro. Imenovana zastopa jamčita za vsebino fosforove kisline od prodane Tomasove žlindre in zato imata oba iste cene, ki so danes sploh mogoče, in je izključeno, da bi kdo na pošten način mogel Tomasovo žlindro ceneje oddajati. Vsled dobljene izkušnje smo upravičeni izreči sumnjo, da izvestni trgovci devljejo slabše blago v vreče, ki so zaznamovane z višjo vsebino fosforove kisline. Preiskala se je n. pr. Tomasova žlindra takih trgovcev in je imela manj fosforove kisline kakor je bilo na vreči zaznamovano, dočim tisto blago, ki ga prejema kmetijska družba ali „Gospo-darska zveza", ima redno večjo vsebino kakor kaže vreča. Iz tega sledi, da so tvornice poštene in vsaj kmetijskim za-stopom v bojazni pred preiskavo pošiljajo zajamčeno dobro blago. Kdor torej noče biti osleparjen, ta naj ne kupuje Tomasove žlindre od ožigosanih trgovcev in agentov ter naj se rajši obrne do kmetijskega zastopa, kamor je včlanjen. Zavedne kmetovalce, kmetijske podružnice in zadruge opozarjamo na tu opisana dejstva ter jih prosimo naj v tem zmislu pouče svoje manj zavedne tovariše. Tvornice za Tomasovo žlindro jamčijo le za pošiljatve v celih vagonih. Vzorce za preskušnjo je vzeti na naslednji način: Z nalašč za to prirejenim svedrom je iz vsake pete vreče vzeti poskušnjo, ki naj se potem na suhi podlagi dobro zmeša in spravi v primerno suho steklenico, ki se zamaši Li zapečati s pečatom prejemnika in priče. Poskušnjo naj vzame kupec, oziroma prejemnik ali njegov pooblaščenec, v navzočnosti nepristranske priče, ki se mora o namenu vse zadeve poprej po- učiti. Na steklenico je prilepiti listek, kamor je zapisati število vagona, železniško postajo, odkoder je bila Tomasova žlindra poslana, datum in ime tvornice, potem število vreč, težo, znamko in zajamčeno vsebino fosforove kisline. Za vsak vagon je vzeti, posebno poskuš-njo v tri steklenice ter mora biti v vsaki najmanj ‘250 g na popisani način vzete žlindre. Vse tri steklenice za vsak vagon je pravilno popisati in izpolniti je tri svedočbe o vzeti poskušnji, ki jih mora podpisati prejemnik ali njegov pooblaščenec in omenjena nepristranska priča. Ena steklenica s poskušnjo se mora takoj poslati na kako kemijsko preskušališče, ki je v to svrho pooblaščeno. Za Kranjsko je pooblaščeno kmetijsko-kemično preskušališče za Kranjsko v Ljubljani. To je nakratko in površno povedano, kako je postopati, a podrobno navodilo za to postopanje je dobiti s tiskanimi policami vred pri tvrdki „Tliomasfosfatfabriken“, Beroliu W., Karlsbad 17, in tudi vsak trgovec jih ima dovolj v zaiogi. Tisti trgovec, ki bi ne hotel Tomasove žlindre z jamstvom prodati in postreči s to zadevnimi navodili in tiskanimi svedočbami, kaže s tem že naprej svojo sumljivost in se lehko smatra za sleparja, in zato moramo pred njim svarili. To svarilo bodi tudi naše svarilo. Od nikogar ne kupujte žlindre, razun od kmetijskih organizacij, ki so dale blago koj pri prijemu natanko analizirati. »Goriška zveza" gospodarskih zadrug in društev pri nas na Goriškem skrbi, da dobiva kmet pravo, nepokvarjeno blago po zmerni ceni. M* ***** Gosposka ulica št. 10, priporoča svojo največjo zalogo raznovrstnega blaga, kakor: perilo za gospode, raznovrstne pletenine, jagersrajce, nogavice, rokavice, najlepša lzber: nakita za ženske obleke, čipk, trakov, svil, pasov, šerp, čipkastih rut, predpasnikov, modercev, pajčodalov za birmance itd. Vse potrebščine za g. šivilje in krojače. Anton Potatzky v Gorici, na sredi Rašteia hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovalšče nlrnberHkega in drobnega baga ter tkanin, preje In nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje. Potrebščine aa krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Ela »Ha za vse letne čase. Posebnost: semena za zelenjave, trave In detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica št. 25 priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsvečc prve In druge vrste, namreč ob '/« kita In od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdtče-vega mlina iz Kranja In iz Joch-mannn-oveg v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. ***** C. kr. $ privil. Podpisana imam na prodaj kopeluji stroj za segrevanje vode. Marija Zidarič ulica Torrente št. 8. ZS let obstoječa strohoona hrojačnica prve vrste. GORICA — na Travniku - GORICA Tu se kupuje najceneje! Trgovina z gotovimi oblekami in ma-nufakturnim blagom iz inozemskih In avstrijskih tovaren vseh vrst, ter nepremočljivih pelerin In jopiče za dame. Edina zaloga oprave k uniformam za gospode o. In. kr. častnike, uradnike, veterane, finančne stražnike, orožnike, občinske redarje ln ogrnjegasce; za Oastlto duhovščino: ovratnike, mašne kape. Dobiva se vse, kar spada k paradnim oblekam, ludi orožje samo v trgovini M. POVERAJ v Gorici na Travniku. »Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta št. 19. (Medjatova hiša) zavaruje 1. proti požarni Škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke; 2. proti prelomom zvonove, in '•). za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam Edina domača slovenska zavarovalnica! Svoji k svojim! mm Štev. Bi 80 OV Razglas. Naznanja se, da javna dražba zastavil III. {etrtleta, t. j. mesecev jiljja, aipsla ii septembra 1906, začne v pondeljek, Z. decembra 1907, ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in pon-deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po-poludne. Od ravnateljstva zastavljalnice. V Gorici, 7. novembra 1907. Odlikovana pekarija S& In sladčinmia K. Draščik v Gorici na Kornu (v lastni hifti) izvršuje naročilu vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pince itd. Prodaja različna lina vina in likerjev na drobno al; v oris. Iiutelikah. Priporoča Ne sl, občinstvu. Cene jako nizke. v********i 10/ Uj Ui 10? i Lekarna V MfMir Girici { Prave In edine Zel. kapljice i mamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo .*j redno prebav-■' Ijanje, če Be jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena mamka) popjje _ Okrepi ielodec, stor6, da agine v kratkem času omotica in Si-voina linost (mrtvost). Te kapljice tndi stord, da človek raje jd. Cena steklenici 60 vin. ^ Novodoslo blago za nastopno dobo se vdobi po zmernih cenah v delavnici In trgovini z gotovimi oblehami Union Krušič krojaški mojster in trgovec v Gorici Tekalinče Josipa Verdi štev. 33 in v podružni delavnici na Tržaški cesti v lastni hiši (v bližini g. Črnigoja). Za naročila iz dežele zadostuje, da se mi pošlje normalno prsno mero vzeto po vrhu telovnika. Pri naročilih za gg. uradnike naj se mi označi službeni stan in činovni razred. N. pr.: Okr. sodnik, šolski svetnik, sodni pristav, profesor IX. čin. razdre itd. Izdelek iz lastnega blaga — " — jamčim. — ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ Peter Cotič, v Gorici, Raštelj, 32. Naznanjam slavnemu občinstvu in ccnj. gg. odjemalcem, tla sem o*lprl podružnico v Gosposki ulici št. 1, vls-aUs „Monta". v kateri osebno poslujem. Sprejemani vsakovrstna naročila za izdelovanje novih čevljev in popravo starih. V zalogi se dobi vsakovrstne čevlje. Izvršena dela pošiljam v mestu na dom, na deželo po pošti Iranko. Cene zmerne. Konkurenca izključena. rte toplo priporočam udani Peter Cotič ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ e TJ a h O m O 04 I Prosiva zahtevati listke! Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositolj«; (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Ceno nizke, solidna postrežba! Edo krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže i 'potrdili najine nove amerlkaatke blagajne, da je kapil pri naja za 100 kron blaga. % i VIKTOR T0FF0LI velika zaloga oijkinega olja iz naj-ugodnejih krajev. Gorica, vla Teatro št. 20 Borlca, vla Semlnarlo št. 10 Olje za luč 40 kr. lit. Olje corfu 60 kr. lit. „ fineje 56 „ ,, „ bari 60 „ ,, „ bolje 56 „ „ „ lucca 70 „ „ „ dalmat. 56 „ „ „ nlzza 80 „ „ „ Istrsko 56 „ „ „ najfin. I gl. „ Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom. Edina zaloga oijkinega olja v Gorici. Saunig in Dekleva ulica Miinicipio St. 1. Gorica. Velika tovarniška zaloga šivalnih slrojev kakor za šivilje, krojače, črevljarje in tudi /.a umetno vezanje (reka-•niranjn). V zalogi se tudi nahajajo angleška dvokolesa »Ilelical Premier« in slamorczni stroji, samokresi in razne puške, lastni mehaniška po-pravljalnica. P r o i i v a «ahtevati 1 i a t k e ! f Centralna posojilnico v Bariči } se je PRESELILA na tekališče J. Verdija št. 32. Restavracija,,Centra i i mmii y ■ rfpii Naznanilo. Podpisani naziymja slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da je odprl novo restavracijo „CčnCRflL“ Corso G. Verdi št. 32, v liiši „Cenl. posojilnice" v kateri bode toči! pristna bela in črna vina kakor tudi dobro pivo iz slavuozuauili Drelierjevih in plzenskih pivovaren. Obenem bode vedno preskrbljeno z dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili. Ima krasen jedilni salon, kakor tudi veliko dvorano za veselice, plese in raznovrstne druge zabave, lepo kegljišče, katero je krasno razsvetljeno in po zimi zakurjeno. Za mnogobrojen obisk se priporoča Pavel Honsch, restavrater. Dražbeni oklic. Vsled sklepa c. k. okrajne sodnije v Gorici z dne fi. oktobra 1907 opr. šl. Ii se bo vršila na zahtevanje Antona Hrovatina, posestnika v Vitovljah, v svrho delitve skupnega premoženja javna dražba Antonu Hrovatinu, .losipu Živicu, Antoniji Živio, Frančiški vic in ridl. Bernardini Zivic lastnih nepremičnin po sledečih skupinah: 1.) V tetrtek dne 14. novembra 1907 ob 10. uri zjutraj v Črničah zemljišče pod davčno občino Črniče, cenjeno na 202 K HO h. • 2.) istega dne ob 2. uri popoldne v Oseku zemljišče pod davčno občino Osek, cenjeno na 4738 K 62 h v šestili ločenih skupinah; 3.) v soboto dne 16. novembra 1907 ob 10. uri zjutraj v Ozeljanu zemljišče pod davčno občino 0željan, cenjeno na (51)70 K 38 h v eni skupini; 4.) istega dne ob 2. uri popoldne v Šempasu zemljišče pod davčno občino Šempas, cenjeno na 3897 K 32 h v štirih ločenih skupinah; 5.) v torek dne 19. novembra 1907 ob 10. uri zjutraj v Vitovljah zemljišče pod davčno občino Vitovlje, cenjeno na 40404 K 27 h v lit. ločenih skupinah; 6.) v sredo dne 20. novembra 1907 ob 10. uri zjutraj v Vitovljah ostala zemljišča pod davčno občino Vitovlje, cenjena na 15825 K 47 Ii v 35 ločenih skupinah. Nepremičnine se smejo oddali tudi za dve tretjini cenilne vrednosti. Vsak ponudnik ima položili za vsako skupino, ki pride v dražbo 10",o vadij. Dražbene pogoje, zemljeknjižne podatke in cenilne zapisnike si lahko ogleda vsak na dan dražbe na licu mesta, pred dražbo pa pri c. k. okrajni sodniji v (iorici v sohi št. 8. ali pa v odvetniški pisarni dr. I). Treota v Gorici.