17. številka. Ljubljana, v soboto 22. januvarja XX. leto, 1887. Izhaja vsak dan ave*er, izimfti nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., (za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 1 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za meec, po 30 kr. za četrt leta. - Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od> četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj Be izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravnišvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, „Gledališka stolba". Uprav ništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Deželni zbor kranjski. (XII. seja dne 18. januvarja 1887.) Poročilo deželnega odbora o reorganizaciji deželnega stavbenega urada izroči se finančnemu odseku, drugo deželno odborovo poročilo o prošnji občin Ajdevica in Dvor za uvrstitev občinske ceste mej Vrbovcem in Dvorom mej okrajne ceste gospodarskemu odseku. Poslanec Detel a v imenu finančnega odseka poroča o zgradbi moBtu čez Savo pri Dolu, za kar so uložile ob Savi ležeče občine prošnjo za podporo. Prošnji pa ni pridejan noben načrt, tudi ne proračun, koliko bode troškov. Treba bode, ker ima tudi cestni odbor svoje predloge staviti, mnogo poizvedovanj. Prošnja se izroči deželnemu odboru, da bode natančneje poizvedel in o svojem času dežel nemu zboru o tem poročal. Dr. Vošnjak poroča v imenu finančnega odseka o prošnji podobčine Narin za podporo za napravo mostu Čez potok Stržen in nasvetuje donesek 50 gld. Poslanec Dežman pravi, da neče nasprotovati dovoljenju te podpore, a ker se prošnje v ta-cih zadevah jako množe in se za vsako cesto in most zabteva podpore iz deželnega zaklada, trdi, da nekdaj ni bilo tako. Pri Litiji &o zgradili kmetje preko Save sami most, kar priča latinsko pisana »pomenska ploča, katero je pri mestu 1770 1. kranjska kmetijska družba uzidala in na kateri se hvali požrtovalno delovanje kmetov, ki so most iz lastnih troškov postavili. Kako bi bilo, ko bi se s takimi spominskimi pločami kmetovalci navduševali, da bi mostove sami na lastne troške delali. Posebno duhovščina in učitelji bi v tej zadevi lahko mnogo koristili. (Glasen smeh in veselost po vsej zbornici.) Poročevalec dr. Vošnjak odgovarja, da je bilo prejšnje čase lahko iz takozvane proste volje graditi mostove in ceste, ko so kmete bi riči straži li in jih silili toliko ča>a, da je bilo delo izvršeno. Mnogo ustreženo s spominsko pločo ni bilo kmetom, kajti, ako so prav zijali v latinski napis, ga vender neso razumeli. Danes bi se ničesar ne opravilo s takimi spominskimi pločami, svet je prepraktičen, sploh pa bi spominska plošča stala menda ravno toliko, kakor nasvetovana podpora. Podpora se potem dovoli. Dr. Vošnjak poroča za finančni odsek o prošnji občine Šturija za podporo za zgradbo stu denca za pitno vodo. Ker ima ta občina veliko troškov za šolsko poslopje, katero bode stalo 4700 gld., nasvetuje se podpora 50 gld. Vsprejeto. Dr. Vošnjak nasvetuje za finančni odsek, naj se dovoli šolskemu svetu v Pečan pri Moravčah za šolski vit 50 gld. Vsprejeto. Dr. Vošnjak poroča v imenu finančnega odseka o prošnji posestnikov iz Fužin okraja kranjskega za podporo za napravo mostu, katerega njim je povodenj lansko leto podrla. Poročevalec nasvetuje, da se prošnja izroči deželnemu odboru, da se prosilcem dovoli primemo podporo iz kredita, odločenega v podporo po elementarnih nezgodah poškodovanih. Obvelja. Dr. Pol u k ar poroča v imenu finančnega odseka glede stavb za obrambo bregov na Gorenji Savi in glede podpore, ki naj bi se v ta namen dovolila iz deželnega zaklada. Sava na tem kraji čedalje bolj odnaša svet in zadnjih 60 let odnesla je že tri hiše, jedna hiša pa je zopet zdaj v nevarnosti, torej je nujno treba, da se Sava na tem kraji uravna. Vse delo bode stao 19.000 gld. Deželni zbor je dovolil 140O gid., a ker vlada ni dala več ko 400 gld., se gradnja obramb ni mogla pričeti. Zdaj, ko se je deželni predsednik sam na mestu prepričal, kako velika je nevarnost tudi za državni most preko Save in celo za državno železnico, uvidela je vlada, da bode morala tudi sama energično poseči v delo, da se kaj izdatnega izvrši. Deželni zbor naj dovoli v ta namen že lani dovoljenih 140U gld., razven tega pa nasvetuje rumeni odsek, da se vrhu tega da še 3600 gl., torej vkupe 5000 gl. Blizu 1200 gld. imeli bi plačati tamošnji prebivalci dve tretjini 12.000 gld. pa ima plačati državna blagajnica. Poročevalec nasvetuje, da se dovoli svota 5000 gld. iz deželnega zaklada, a da se ta svota le dovoli, kadar vlada prevzame druge troške. Deželni predsednik baron Winkler izjavlja, da je c. kr. vlada jako zadovoljna, da se dovoli od strani deželnega zbora tako izdaten znesek in da bode on ministerstvu to najgorkeje priporočal. A pri dovolitvi podpore udeležena so tri ministerstva, ministerstvo notranjih zadev, poljedelsko in trgovinsko. Za dovoljenje za podporo, trebalo bode le še nekaj časa. Nevarnost pa je velika, da Sava ne odnese še jedne hiše, torej je silno potrebno, da se delo hitro prične, na najnevarnejših mestih s LISTEK. Mesečna pisma. L Gospod urednik! V bivšej Vojnej Krajini je imel vsak moški človek svojo konduitno listo, v ka-terej se je beležila dobra in slaba stran njegova; tako se je dogodilo, da je nekemu kapetanu polkovnik zapisal v konduito samo dve besedi, namreč: „Trinkt viel", in ti besedi bi ga bili gotovo mo-ralično ubili, da ni polkovnik avanziral za generala ter mesto napravil mlajšemu, ki je kot polkovnik bil bolj naklonjen svojemu kapetanu, in ki je napisal pod gornje besedice: „Vertragt aber auch viel," kar seveda je paralizovalo prejšnjo opazko ali jo vsaj ublažilo. Ko se čez nekaj let zopet premeni komando v regimentu, je dobil naš kapetan novo kvalifikacijo in sicer: „Hat sich im Saufen ge-bessert". Ker mi je Vaš potopisni arabeskar v IV. številki druge serije potopisnih arabesk zapisal lenobo v konduito, pa ker imamo zdaj pisateljsko društvo v Ljubljani, ki menda vodi kako evidencijo nad našimi pisatelji, a jaz sem vsakako opravičen, da se prištevam mej slovenske pisatelje, bodoč me je pokojni pisatelj Ivan Macun z vsemi mojimi pridevki postavil v književno zgodovino štajerskega slovstva, se bojim, da ne bi kdo rekel, ali celo napisal, da sem se v lenobi poboljšal, odkar sera odšel daleč od Vas v samotne kraje, v svet, ki je z deskami obit, kjer Še ne poznajo niti poštene kočije, kamo li železniškega vagona. Zato pa nikarte misliti, da se mi tako strašno hudo godi; ko bi jedenkrat naš Prostoslav Kreta -nov prikrevsal s svojo ombrelo v naše kraje, H bi videli, koliko bi Vam on znal povedati o lepej legi mesteca v krasnej vinorodnej babjej gori, o starem gradu sredi mesta, o kravah, ki hodijo na pašo vsako jutro, ter se istim redom vračajo zvečer v svoje hleve, o goskah, ki se sprehajajo po ulicah, o djevojkah, ki rade hodijo v cerkev, pa še rajši na ples itd. Ko bi jaz imel le količkaj poetične žile v svojih prstih, napisal bi marsikaj! ne le o lepili vinogradih, ki me okrožujejo in ki rode vsako jesen podporo od dežele dovoljeno in to v dogovoru z okrajnim cestnim odborom, z okrajnim glavarstvom in če treba z deželno vlado. Poslanec D e t e 1 a pravi, da ne gre zavlačevati te zadeve in čakati, da bi se deželna podpora Še le potem uporabila, kadar bode vlada izrekla svoje mnenje Naj bi si- po stavbenem načrtu takoj izvršile najpotrebnejše zgradbe. Poročevalec naj tedaj predlog spremeni iu naj se dovoljeni denar takoj porabi za delo. Dr. Ste r bene c podpira nasvet predgovornika. Poročevalec dr. Po k luk ar pravi, da ne more pritrjevati predlogu, naj bi se nasvet finančnega od seka prenaredil. Tudi z odsekovim predlogom dalo se bode potrebno doseči. Politično oblastvo naj le energično zahteva od g. MajdiČa, da se oni del jezu, ki je zrušen, takoj odpravi iz Savske struge in takoj bode Gorenji Savi pomagano. Treba je odločnosti i u takoj bode nevarnost v veliki meri odstranjena. Če se pa dovoli podpora brez zagotovila vladne podpore, ostal bode le zmirom še provizorij in vedelo se ue bode za nič gotovega. V jednem meseci pa, ako deželni odbor to zadevo deželni vladi takoj izroči in se ista hitro obrne na Dunaj, bode se že izposlovalo dovoljenje za podporo. Poslanec Detel a pravi, da s popravo jezu ne bode nič pomagano. Sava trga zdaj ozemljo. kakor prej nikdar ne. Sploh pa se ljudstvo čudi, da je toliko napeljanega kamenja, a delo se vender ne prične. Pri glasovanji se podpora 5000 gld. dovoli, a dosta vek, da bi se še le dovolila takrat, ko država podporo dovoli, se be vsprejme. Dr. Sterbenec poroča v imenu odseka za deželno odborško poročilo in sicer o „ustanovahu § 9. Ker je to poročilo deželnega odbora jako zanimivo in ga doslej ni, kolikor uam znano, priobčil nobeden tukajšnji list, priobčujemo ga v polnem zadržaji. Slovi tako: Že leta 1884 obrnila se je prednica reda ubogih šolskih sestra de Notre Dame v Gorici z ulogo predloženo dne 31. oktobra 1884 na deželni odbor ter je prosila naznanila, se bode-li v zasebno Šolo za deklice, ki jo nameravajo sestre naplaviti pri Novem mestu in vanjo sprejemati tudi gluhoneme deklice kot deželne ustanovljenke, določila primerna svota iz dohodkov bogate Holzapfelnove ustanove, na milijone vinskih kapljic, segel bi celo po pečenkah, ki se sečejo po paši na obeh straneh ceste, koder človek potuje, ali meni manjka tak božji dar čisto, celo dar opazovanja mi je izginil, odkar sem zgubil kompas, ki pokazuje političke odnošaje v mojej ožjej domovini, ter odkar ne razumem več politike naših „prvakov", če je še sploh kaj imajo. Čeravno vidim in vem, da je preja Vaših Ljubljanskih in sploh kranjskih razmer vedno bolj zamotana iu nebo čim dalje oblačnejše, sem se ipak spravil nad ta le mesečna pisma, prvič, da prestri-žem svoj molk, drugič iz usmiljenja do mojega prijatelja in druga pod črto Prostoslava, da ne bo več tako čisto sam capljal po predelih „Narodovega" listka Pa tudi Vas, gospod urednik, želim včasih razveseliti, vsaj jedenkrat na mesec, Vas, ki se pričkate dan za dnevom z nemškutarijo in ki bijete boj za obstanek, mej tem, ko jaz živim v miru in redu, ko „bubrez v loju". Ni ga tukaj nemškutarja, ki bi me razdražil in mi pognal krv v možgane, mirno gledam okolu sebe in srečavam same prijazne obraze, nihče ne pokazuje s prstom za menoj, veleč: „das ist auch ein solchtener", — Vam čisto ki se ima v kratkem ustanoviti, ter se porabila za deželne ustanove za gluhoneme deklice v navedenem zavodu m ali se v tej zadevi more že zdaj dati odločno zagotovilo. Deželni odbor predložil je to ulogo, priporočaje jo c. kr. deželni vladi kot ustanovni nadoblastniji, katera pa je na podlagi za slišanja c. kr. finančne prokuiature z dopisom dne 18. januvarja 1885 št. 11.219 izrekla, da je name ravana poraba jednega dela obresti navedene ustanove za vsprejemanje gluhonemih deklic v zavod, ki ga nameravajo ustanoviti usmiljene sestre pri Novem mestu, v uasprotii z zadnjo voljo zapustnika in da ji torej pravno in postavno ne more pritrditi. Novo pa se je zasukala ta zadeva vsled dopisa c. kr. deželne vlade dne 18. aprila 1886, ki se tako-le glasi: „Kakor je znano slavnemu deželnemu odboru, dohaja od leta do leta več prošenj za vsprejemanje gluhonemih otrok v zavode za gluhoneme ob stroških dotičnih ustanov. Za dve izpraznjeni mesti Fran Holdheimove in za jedno izpraznjeno mesto grotinje Stubenbergove ustanove za gluhoneme se v pietečenem letu ni oglasilo nič manj kot 31 prositeljev. Velika je torej potreba ustanovitve lastnega zavoda za gluhoneme v deželi. Da se uresniči in izpelje ta misel, je zdaj na razpolaganje : 1. Vse vsled volila z dne 1. septembra 1862 sporočeno premoženje dne 21 januvarja 1. 1868, umrlega dekana Ignacija Holzapfel, kateri „je vse svoje premoženje posvetil zavodu za gluhoneme na Kranjskem, ki se ima ustanoviti." Vsled dobrega gospodarjenja znašalo je to premoženje koncem ju- nija 1885 v javnih obligacijah v uknjiženih zasebnih terjatvah skupaj 182.100 7.120 gld. 189.220 gld. kr. Obresti znašajo na leto 8148 gld, 17 2. Vsled oporoke dne 17. avgusta 1858 sporočeno premoženje knezoškofa Antona Alojzija Wolfa, kateri „je osem po petodstotnih državnih obligacij po 1000 gld., katere so primerno vinkulirati, določil za morebitno ustanovitev zavoda za gluhoneme v Ljubljani " Po spisih, ki so se kratkim potom dobili od deželnega knjigovodstva, znašalo je to premoženje koncem leta 1884, 35.363 gld. v javnih obligacijah, kar je neslo 1499 gld. 41 kr. obresti. Mej tem ko se nahaja Wolfova zapuščina v rokah in gospodarjenji slavnega deželnega odbora, shranjeno je Hol-zapfelnovo sporočeno premoženje pri c. kr. deželni izplačevalnici ter se plodonosno nalaga po naročilih deželne vlade. Meseca aprila p. 1. obrnil se je red usmiljenih sestra sv. Vincenca de Pavla v Ljubljani na deželno vlado s ponudbo, da je pripravljen ustauo viti v Ljubljani zavod za vsprejemanje slepih in gluhonemih in sicer proti plačevanji oskrbnine po 150 gld, /a vsako osebo na leto in pod tem pogojem, da se iz zapuščine dekana Holzapfel-na dovoli redu brezobrestno posojilo, ki s-e zna tudi zavarovati, v znesku 50.000 gld., katero se bode povrnilo z znižanjem oskrbovalnine (morebiti po 50 gld. za OBobo na leto) ali pa v gotovini v času, ki se naprej ne da določiti. (Dalje prlh.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 22. januvarja Ruska društva v Galiciji poslala so peticijo na «lržavni xt>oi% da ne bi še dalje odlašal verifikacije volitev, proti katerim so bo uložili protesti. Pri zadnjih volitvah so se v Galiciji godile razne nezakonitosti Proti tem volitvam so Rusi uložili proteste. Državni zbor pa vedno odlaša verifikacijo dotičnih volitev. Č'cwki deželni zbor bode nekda zboroval še do 26. t. m. Nemški listi se že jeze, da Čehi na lašČ posvetovanja zavlaČujeio, da bi deželni zbor tako dolgo zboroval, da mandati nemških poslancev 7gube veljavo. Vlada pa podpira Čehe. Kakor se viili, se Nemci nič kaj ne vesele novih volitev. Pet mandatov bodo gotovo zgubili, ker so od zadnjih deželnozborskih volitev Čehi dobili večino v Praškej in Plzenskej trgovskej zbornici. V kmetskih občinah in mestih pa utegne gospodarska stranka kje zrna gati. Nemški liberalci so mislili, da bodo z izstopom iz deželnega zbora kar vrgli sedanjo vlado. Ker se jim to ni posrečilo, se že kesajo, da so storili to neumnost Ko se je v grališkcm deželnem zhoru raz govarjalo o proračunu šolskega zaklada za 1887. leto, pritoževal se je predsednik ruskega kluba, pater Kačala, da se v ljudskih šolah ruski element zanemarja in zahteval je tako preorgauizacijo šol, da se bode mladina bolj praktično izobrazila. Sedaj se v Galiciji v šolah še toliko ne ozira na ruščino, kakor se v Rusiji na poljščino. Knez Jurij Czar-toryski je zavračal trditve Kačale, a ne posebno uspešno. Rus Leninski je opozarjal posebno na to, da v mnogih občinah je jedva na 60 ruskih 5 poljskih otrok, pa se vender poljske ljudske šole ne preustrojijo v ruske. Pritoževal se je, da si mnogi šolski nadzorniki z vsemi sredstvi prizadevajo po-poljščiti rusko mladino. Vladni zastopnik je obetal, da bode deželni šolski sovet se oziral na pritožbe Rusov in odpravil krivice ki se jim gode. Poljaka pl. Rozvadovski in poročevalec dr. pl. Madejski očitala sta Rusom, da netaktno postopajo, ker napadajo osobe, ki neso navzoč:ie, da bi se mogle zagovarjati. V umije države. Prihodu bolgarske deputacije v Carigrad pripisuje se velika važnost v turških vladnih krogih. Turška vlada želi sedaj slišati deputacijo, ko se je posvetovala s Cankovom. Nadeja se, da Be jej bode posrečilo napraviti take razmere v Bolgariji, ki bodo Rusiji po volji, in da bode potem mogoče voliti kneza. Kalčev odpotoval je iz Rima naravnost v Sofijo, da bode poročal vladi o dosedanjih uspehih deputacije in dobil navod, kako naj deputacija postopa v Carigradu. Sv>b»ko prebivalstvo je silno nevoljno na tabačno družbo. Monopolni uradniki so streljali pri A da-Kaleh u na družbo izletnikov in ranili več osob. Preiskava se je sicer začela, toda bode javaljne potolažila razdraženi narod. Pri volitvah za grško zbornico je voljenih 99 vladnih pristašev in 50 opozicijonalcev. Francija nakupila je na Danskem mnogo konj za vojsko. Zadnje dni se je čez 3000 konj po železnicah skozi Belgijo prepeljalo na Francoske. V \emči|i je že živahno volilno gibanje. Vse stranke so že izdale svoje volilne oklice, ki so pa jako kratki. Nemški konservativci pravijo, da triletno dovoljenje vojakov že zategadelj ne zadostuje, ker bi potem pri vsacih novih volitvah bila vojska predmet volilne borbe. Njih gaslo je: Ne parlamentska, temveč cesarska vojska! Oklic narodnih liberalcev dolži opozicijo, da jej inanka domoljubja. Brez potrebe je zasejala rizpor v mlado par lamentarno življenje in spravila pridobitve 1871. leta v nevarnost. Svobodomiselna stranka trdi v svojem druga poje nego meni, in pri Vašem poslu menda še spati ne morete mirno, jaz pa še imam precej dobro spanje, naročito, če slavimo kje kakšno svetkovino, pa me izberejo „per acclamationem" predsednikom kakšnega stola, ne sicer sodbenega, nego navadnega stola, na katerem flaše stojijo in ležijo pečeni purani. Pri takih priložnostih se rado zgodi, da me društvo ,,cum applauBo" promovira za doktorja juksa. Vidini Vas v duhu, kako se Vam silijo ustne na smeh in čujem Vas, kako govorite: „uha! zdaj vemo, zakaj nima časa Spectabilis," — a motite se, meni se pisati ne dii, če pomislim, da bo brž ko ne, kedar uinrjem, nekdo pisaje notico o tej amrti dejal: „Speetabilis je bil liberalen listkar, ki je dosti pisaril, sic r pa ni škoda zanj!" Toda pustimo to prihodnosti. Kadar čitani, kako vaši „Šulnnjaki" hočejo šiloma ponemčiti našo mladež, mi pride na misel, kako so svoje dni nemčili Vojno Krajino, ali ista je zdaj tako hrvatska, kakor da ni bila nikoli pod komando. Ipak obstoji mej neinčenjeni vojne Krajine in nemčenjem naroda velika razlika. V Krajini BO nemčili samo inoško deco, za žensko deco jim ni bilo mar in ravno to je krivo, da se je do mač jezik čist uzdržal v obitelji; Vaši „Šuli'rnjaki" so zdaj dosti modrejši, ko nam nemčijo deco obo jega spola, in to je pogibeljno. Branite, da Vam ne ponemčijo ženske dece, pa se Vam ne bo bati narodove smrti. Nemški kultura je v bivšej Vojnej Krajini dosti razprostranjena, no ni nevarna, ampak samo smešna je v svojih posledicah. Kako so izučeni Jiegimentsscbiilleri" hrvatski mislili, a nemški pisali, se vidi iz sto in sto smešnic, ki še kurzirajo kot spomin na stare pretekle čase. Če so na pr. slive dobro obrodile, pisal je graničar: „Die cvečken haben gut geboren". Ko se je kapral Božo Trkulja v Savi utopil, ko je „zdravo Marijo" (večno luč) zvonilo, napisal je feldbaba svoj Bericht tako le: „Korporal Božo Terkulja hat sich gestern in der Save bei der gesunden Mana ein kanoni rt". Tak je bil plod nemškutarjenja v Vojni Krajini. Kakov plod bodo porodili pri Vas „Šulfrnjaki", sicer ne vem povedati, samo želim in rečem po graničarski: „Sie mogen sich alle einkanoniren!" Do bodočega meseca ostajem Vaš mesečni Speetabilis. volilnem oklici, da razpust državnega zboja nikakor ni utemeljen ter je naperjen le proti usta -»nim pravicam naroda. Oklic katoliškega centrra privi, daje sedanji trenutek zelo važen ne le za zakonodajstvo prihodnjih treh let, ampak za celo bodočnost ustavnega življenja. Opirajoč se na zaupanje volilcev po kazal se je centrum vselej kakor „ trden stoip", do-čim so druge stranke se krojile in preustrejevale. Pa tudi sedaj se nadejajo dosedanji zastopniki katoliškega centra, da bodo volilci sijajno pokazali svojo slogo :n nezavisno mišljenje ter verno izpolnili svojo dolžnost. Danski vojni minister je ob priliki neke slavnosti omenjal, da Danci nikdar ne smejo pozabiti, da mnogo vernih rojakov vzdihuje pod pruskim orlom v sužnosti. Toda tožiti nič ne [>omaga, treba se je pripraviti, da si zopet, prisvojimo zgubljene pokrajine. Nekateri mislijo, da bi vse nič ne pomagalo, toda njih mnenje ni patrijotično. Danci morajo biti složni, da se pripravijo na bodoči boj, katerega ob priliki začno. Dopisi. iUl iickofl 21. januvarja. [Izv. dop.J Denar sveta vladar — kako resničen je ta pregovor, sve-doči nam zopet zadnja dopolnilna volitev na Vrhniki, kjer je znana petorica Vrhniških pseudomag-natov spravila svoje 4 nemčurake odbornike v občinski odbor, da bodo g. županu pomagali voziti po motni vodi njegovo znamenito „gondulo". Dragi, o predragi veslači Vrhniške gondule! vskliknil sem čuvši novico, da stane vsaki veslač, ki bo vozil po Vrhniških mlakah to slovečo gon-dulo, 300, ne v laških lirah, ampak v naših avstrijskih goldinarjih. Res težavna mora biti po vaših vodah vožnja, da tako drago veslače plačujete — ali ste pa vi, cenjeni vitezi, razsipni, kakor nekdaj sloveči beneški dožje. „Saj je prov nej pride gnar med ljdi" — pravo imaš dragi Korel — mogočo, da se ijudsLvo, ko mu pride denar v roke, da ne bode v revščini in potrebi, ne bode dalo već zapeljati — sedaj pa je vodi denar, ne razum in zdrava pamet, zato se ti da voditi kakor gladni medved svojemu vodi-telju-komedijantu. Dobro in prav je, da se ljudstvu pomaga, da se mu da zaslužka, pa gorje ljudstvu in njega voditeljem, ki hlepijo z neznačajnostjo priti do denarja. Podkupljivemu ljudstvu ni sveta ni pravica, ni vera, ni domovina. Svet se vrti, gondula okolu sveta in v nji 4 odborniki, 1200 gld. vredni, pa prišlo bode, ko bodo ti razsipni gondolieri klicali: fuimus Troes . . . takrat bo zopet prišel oni veliki mož, ki „butula na ta velki boben" in bo butulal: „Sic transit gloria gondulae." Kdo jih kupi po 300 gld., drug k drugemu?! k prvemu, k drugemu in tretjemu! Od beneake meje 17. januvarja | Iz v. dop.J Gospod urednik, že dolgo časa sva molčala in ne vem, dali se še spominjate, kako sva oštela tisto slavno inteligencijo našo, ki daje prostemu narodu prelep" izgled; da jo posnema preninogokrat tako vestno s tem, da tudi on prerad švaburi, da se preveč ogreje za tuj jezik, na veliko škodo materinstvu. Tujci pa, ki prihajajo k nam „v goste" in „na hlad", neso domu čisto drugačno podobo, kakor je v resnici, ali bi morala biti. Naj rečem dve tri o le-tej prevažnoj zadevi. V drugem letošnjem zvezku „Neue Illustrirte Zeitung" vidimo lepo sliko »po originalu" znanega slikarja A. D. Golz a, ki nam predočuje dve krasni mladenki iz našega — Kanala. Dasi sem radoveden, kdaj bi bil videl oni Blikar v Kanalu taka dva „kampijona", tako idilično krasna; v tako lepej noši, — vender o tem ne govorim. Dostaviti pa vender le moram, da slavni slikar A. D. Golz izvestno ni videl na Kanalskem tako krasne narodne noše. Čestite čitatelje pa bi utegnilo zanimati, kar se piše o teh „Kanalserinnen". Omenjeni komentar govori kaj laskavo o krasoti uežnega spola v Soškej dolini. Ondi beremo: „Kogar je volja, da vidi lepe žene in dekleta, napoti naj se iz gornjega Tiebiža v Boleč na Primorskem, ki je znan še posebno po svojej „kluži", od tod naj gre oh Soči v Kobarid, Tolmin iu od tu preko Kanala v Gorico, avstrijsko našo „Nizzo, in videl bo prava čudesa!" Da, res, nežni naš spol je lahko hvaležen takej — reklami. Bojim se, da nam v bodoče odpeljejo tujci vse naše krasotice izpred — nosa. Da ima Boleč res lepih „Rožic"t to ve svet že na daleč okolu. „Ko gredo fantje črez Predou, dekleta pa ta dou", in ko odidejo še vojaki iz „Bolskih Kluž" v širni svet, tedaj Be razširi tudi slava naših lepih Bolčank na daleč okrog. Dalje v prilogi. rrilofir« „Slovenskomu ^ar^><^1)" ftt. 17 22 januvarJH 1Hh7. J ko pa som se začudil slavnoznani „Deutsche Grtindlichkeit", ko nam gori na Dunaji proklamu-jejo naše Kanalce za potomce starih — Rimljanov, a Kanal premestijo tja doli v — Furlanijo. In saj se to sodi že po onej podobi, — tako se trdi ondi — ker je njih noša, podoba, kretanje itd. — V3e .sttdlandisch". Res, to vam je gorostasna temelji tost! Italijanski Lahi res mislijo, da so Julijske Alpe še vedno italijanske, kar, to se ume, še ni poslovanila italijanskemu življu sovražna (!!) vlada avstrijska. (Risum teneatis amici I No, sedaj so nam pa temeljiti Nemci povedali na vsa usta: kuj smo bili in kaj smo. Povedalo se nam je, da je bila ta Loška dolina priklopljena k „la patria del Friuli", katero je nekdaj vladal knez, da govorimo jezik, ki je veliko bolj sličen latinskemu, kakor jezik italijanski in da smo po svetu znani sploh pod imenom — Furlani! No, xna.in l»ory ! naši ljudje hodijo po svetu, kjer jedo polento brez soli, je cela družba cel teden jeden sam „sardalon". za katerega glavo se konečuo stepo; tu doma pa po-miraino za „pelagro". Lahi pa, ki preže na naše ozemlje, lahko kriče, da se njih bratom tu v Julijskih Alpah gode neznosne krivice, ki jim jih naklada kruti jarem — avstrijski! Žal, da so ravno naši Kanalci res malce preveč goreči za „sardalone" iu „pelagro". Človek pride v Kanal, zaleže v „cafte Durli" — in tu se govori furlanski, zaleže človek „kam drugam", zopet furlanski. In tako kaže Kanal res že dkoro — furlansko lice. Kaualci, ogibajte se jezika „dei s— ni" ter bodite Sloveuiji krepak jez proti razširjajoče m u se italijanstvu. Ogibajte se tiste škodljive „navado", ker taka navada silno škoduje, posebno takim krajem, ki meje na požrešne tujce! Taka navada se ukorenini, preide v krv in meso, — in kraj je izgubljen. To nam priča „Lucinico", ki je bil še pred malo „krizi" pošten slovenski „Ločnik." Tudi tam je bila le .navada" a huda „navada", ki nam vedno le škoduje! Inteligenca, ne raznaroduj nam naroda z nedolžno „navado" I Kako izvrstno znajo na Dunaji geografijo avstrijskih dežel, kaže nam tudi druga slika iz Jugo slavije, pod imenom: Hochzeit in Istr i en. No, slikar nam pa pripoveduje v komentaru, da je sto pil v čolniČ v Devinu ter po priliki pri Miramari srečal več čolnov veseliti gostov in nova čestilca sv. Lukeža, katerima je sijala iz očij sama sreča in zadovoljnost. Slika je lepa, a slikarju vrlo radi oprostimo „ neprijetno pomoto" (1), da nam potisne celo Deviu tja doli v „tužno" slovansko Istro, ker nas je oškodoval s pohvalnim komentarom k onej shki o istrskem Slovanu! Ondi se pove, da je isti ski Slovan z večine le poljedelec, ki z veliko ljubeznijo obdeluje peščico plodne zemlje; da si prideluje doma izvrstno kapljico, vender je jako tre z en, vino raje proda. Jako ljubi snažnost, a tudi * duševnih zmožnostih daleč nadkriljuje — nem škega kmeta v Alpah. Res, tolike uepristranosti nesmo vajeni od Nemcev I O srečnem ženinu pa je slikar poizvedel, da mu je bila mati Italijanka, a oče — Slovenec, — sin je ostal Slovenec! A kako se godi z našo inteligencijo? Poroči li se Slovenec s tujko, ki se ne more in ne če priučiti našemu jeziku, tako je „um gangasprache" v hiši — tujščina. Omoži li se naše dekle s tujcem, o! ono se koj aklimatizuje pri svojem moži, gladko se priuči jeziku svojega moža in — izgubljena je za nas z vsem svojim rodom! To so žalostni slučaji, — a resnični. w Spominjam so, kako hudo smo kritikovali marsikaterega slovenskega rodoljuba, ki je ni spregovoril sč svojo soprogo slovenske besede! Bili smo mladeuiško navdušeni, a od profesorjev slovenščine nesmo čuli slovenske besede, razen pri slovenski uri. Ni li to žalostno V Je li to izgled, katerega se da mladini ? Okanimo se vender takih razvad ter spoštujmo svoj jezik najpreje mi sami, če hočemo, da ga bodo spoštovali tudi naši — sosedje! Dokler se bo šopirila inteligenca naša s tujim perje, bodimo gotovi: da se Nemci in Lahi ne bode dovoljno učili našega jezika. Okleuimo Be trdno načela: če nesem prisiljen, ne izpvegovorim v tujem jeziku, — iu Nemci in Lahi se bodo morali marljiveje učiti, če bodo hoteli bivati in govoriti z nami. V to nam bodi v pre lep izgled pokojni Fran Erjavec. lopCHU HHMIJUCl Is Kaiuiiegoriee 17. prosinca. [Izv. dop.J V nedeljo 16. t. m. prišli so Kroparski fantje pevci v spremstvu tamošnjega mnogozuslužnega učitelja goep. M. K. obiskat našega pred ne dolgo časom v Kamnogorico došlega gospoda duhovnika J. B. Pred odhodom muddi so se tudi vrli mladici v gostilni K......i in so nam dali priložnost poslušati krasno petje, petje, kakeršno se^ le malokdaj po deželi tuje. Veselje je slušati, kako ti brdki mladiči (večinoma delavci) pesni, kakor: „Tićica gozdna", „Slovo lastovki", „Jadransko morje", „V boj" in mnogo druzih, izborno in natančno pojo. Mnogo vaj in truda je k temu treba, in to je ravno marljivi gospod učitelj M. K., kateri z mnogim trudom v petji poučuje poslušne in nadarjene Kroparske fante in jih tudi k vrlemu in poštenemu obnašanju spodbuja, da je res lepo videti, kako mirno in pri-azno se vedejo ti mladeniči, bodisi na ulici ali doma ali v najolikanejat družbi. Dobro bi bilo, da bi si jih bil surovež, ki je prišel zabavljat v gostilno, rajši za izgled vzel, kako se treba mej ljudmi obnašati. Pevci so mnogo pohvale želi od gospođe, v gostilni navzočne, in to pohvalo so tudi v resnici z »služili. Iz ravno navedenega se pa tudi razvidi, da naro len in marljiv učitelj tudi mvj odr.išćeno mladino lahko veliko v prid narodu in omiki stori. K. Domače stvari. — (DenaŠnja XV. seja dežalnega zbora kranjskega) trajala je javno do 3/«3. ure popoludne. Vsj>rejel se je zakon o upeljavi samostojne deželne naklade od porabljenih žganih opojnih pijač in ta naklada po nasvetu finančnega odseka določila od porabljenih likerjev in vseh po-slaščenih opojnih tekočin brez razločka na stopinje alkoholovine od hektolitra po G gld., od vseh druzih porabljenih žganih opojnih tekočin po stopinjah 100 delnega alkoholometr a za vsako hektolitersko stopinjo 18 krajcarjev. — Vsprejel se je potem postavni načrt o razdelbi skupnih zemljišč in uredbi dotičnih skupnih pravic do njih uživanja in oskrbovanja Resolucijam, katere je gospodarski odsek stavil, posebno prvi, katera določuje, vlada naj potrebno ukrene po ukaznem potu, da se za obravnave, poizvedbe, poravnave, izjave, razglasila, vabila, oznanila pri zvršitvi tega zakona uporablja v dotični občini navadni deželni jezik, ugovarjal je baron Schvvegol ter rekel, da je ta določba ne umestna in nasvetoval je, da se o prvem, kakor o druzih oddelkih resolucije preide na dnevni red. Prof. Šuklje dokazal je bar. Schwegelnu, da je tudi on podpisal bar. Scharachm eda jezikovni predlog, v katerem je ngovor o gemeindettblichen Sprachen". Poslanec Hren je naglašal, kako malo se spoštuje slovenski jezik pri uradih. Naznanila, vabila vse je še večinoma nemški. Poslanec Kersnik je potem nasvetoval, da se dotični del resolucije gospodarskega odseka premeni tako, da se uvede pri deželnem odboru obstoječa praksa in se reče: „v obeh dežel n i h j ez ic i h", mesto v dotični občini navadni deželni jezik. Poročevalec Dev pa nasprotuje prenaredbi Kersnikovi, kazoč kako se godi pri napravi novih zem ljiščnih kn)ig. Dotične naredbe zvirajo od nadsodišča v Gradci in vse je le nemško, tako, da je škoda za trud in za stroške, kajti skoro nobeden dotičnikov tega ne bere. Pri glasovanji vsprejme se Kersnikov predlog. Zanj glasujejo tudi nemški poslanci, drugi oddelki resolucije se pa zavržejo. Vsprejme se potem še zakonski načrt o sestavi deželne komisije za stvari, ki se tičejo očiščevanja gozdnega sveta od tujih osredkov in zakonski načrt o nekaterih pre-membah močvirskega zakona. Reši se mnogo pro šenj o cestnih zadevah. Potem naznani deželni glavar grof Thurn tajno sejo, da ae reši predlog de-želnpga odbora o dovolitvi začasnih doklad pri deželnih uradih nameščenim osobam. Prihodnja seja bode v ponedeljek. — (Draginske priklade za deželne uradnike in služabnike.) Deželni odbor izročil je v včerajšnji seji nasvet, naj se deželnim uradnikom in služabnikom po raznih odstotkih dovolijo začasne doklade k službeni plači, katere bodo skupno iznašale 41'28 gld Predlog izročil se je finančnemu odseku v pretres. — (M i n i s t e r i j a 1 ni svetnik g. \Volf) zapustil je v sredo Ljubljano. Prišel se je prepričat, kako slovenski dijaki v nemščini odgovarjalo, sploh kako z nemščino na srednjih šolah v Ljubljani stoji. Odgovarjalo se je vkljub nasprotminu prizadevanju dveh nemških profesorjev, zlasti gosp. E. Nedveda, neprijatelja slovenskih dijakov, ki Je, da bi vender naša želja ne spolnila se, vprašal, po- sebno v sedmem razredu, najalabeje dijake. G. O. Gratzy pa se je odtegnil, ker se je bal predavati zgodovino v navzočnosti gospoda ministerijalnega svetnika v slovenščini, v katerej mu jezik ne teče gladko. Takoj po odhodu ministerijalnega svetnika je zopef .dobrega volja" prišel poučevat. Kar se tiče g. prof. Heinricha, katerega je današnja .,Lai-bacher-Zeitung" vzela pod svoje krilo, ponavljamo to, kar smo zadnjič pisali. — (Za Erjavčev spomenik in ustanovo) so darovali: Uredništvo „Soče" 50 gld.; dr. A Gregorčič 15 gld.; Ivan Berbuč 15 gld.; čitalnični ud na Krasu delnico za 10 gld. in v gotovini 10 gld. — (Dostavek) V odboru za Eriavčev spomenik je tudi g. Ivan Hribar, Čegar ime je zad njič po pomoti izostalo. — (Slovenska predstava) v tukajšnjem deželnem gledališči bode v torek 25. t m. Po dol-g-m premoru posrečilo se je dramatičnemu društvu spraviti zopet ope eto na oder. Predstavljala se bode „Me-*ečniea", komična ojiereta v jedriem dejanji. Poslovenil J. Ulčarjev. Uglusbil Iv. pl. Zijec. D;rigent in učitelj o|>ereti je dramatičnega društva kapelnik gospod prof. Gerbič. Ta večer nastopita prvikrat operna pevka gospa Milka Gerbičeva v ulogi „Me-sečnice" in gospodična Luiza Daneševa. Priznanja vreden je trud odbora, ki z vsemi silami dela na to, da vsestransko zadovolji slovensko občinstvo. Pred „Meseenieo" igralo se bode „Išče se odgoj-nik". Igra v dveh dejanjih. Po francoskej : On de-mande un gouverneur" poslovenil Valentin Mandelc. Uloge uročene so našim prvim igralnim močem. Upati smemo, tirjati smemo polno hišo! — (»Glasbena Matica") osnovala je pod vodstvom svojega novega učitelja g. Eberharta kot kapelnika brezplačno orkestralne vaje za diletante, pri katerih se že sedaj udeležuje precejšnje število godbe veščih gospodov. Vaje se vršijo vsak ponedeljek in četrtek od 7. do 8. ure zvečer v društvenem prostoru v Virantovi hiši. Vabijo se torej uljudno k obilni udeležbi k tem skupnim vajam vsi gospodje, ki imajo veselje do godbe in katerim je sploh mari za sestavo takega za Ljubljano jako potrebnega — orkestra. Oglasiti se je na napomi-nanih dnevih pri imenovanem vodji. Odbor. — (Pevska redna šola) prične se pri slovenskem delavskem pevskem društvu „Slavec" in bode vsak torek in petek zvečer od 8. do 9. ure. Ob tej priliki vabi odbor vse dosedaj še ne-pevce, kateri imajo veselje do petja, da pristopijo k društvu in se lahko upišejo v ponedeljek, torek in s rodo večer v prostorih „ Glasbene Matice" (Vi-rantova hiša II. nadstropje) pri društvenem odboru. — (Tukajšnje delavsko izobraževalno društvo) ima jutri dne 23. t. m. popoludne ob 2. uri v gostilni pri „Zvezdi" (Ferlinc) svoj občni zbor. — (Nova knjiga) izšla je pod naslovom: „Filip. Žalostna igra v petih dejanjih. Spisal Vittorio Alfieri. Poslovenil Josip Krizman. Trst. Tiskarna V. Dolenca. 18d6." 71 str. Alfieri po pravici sluje kot izboren pesnik in njegove drame so preložene skoro na vse evropske jezike. Gosp. Krizmanu smo zategadelj hvaležni, da je s tem prevodom izpolnil, kar je obetal pred jeduajstimi leti v uvodu k „Anti-goni" in to cvetko presadil na slovenski vrt. Prevod je blagoglasen in knjigo toplo priporočamo vsem rodoljubom. — (Zgodovine fara Ljubljanske škofije,) katero izd i je g. A. Ko bi ar izšel je četrti zvezek, v katerem g. admiuistrator Ivan Šašelj prav dobro opisuje zgodovino AdlešiČke fare na Belokranjskem. Poleg prirodoznanskega in statističnega opisa in drugih zanimivih podatkov ima knjižica tudi dodatek „Adlešićki lokalizmi", mej katerimi je marsikatero zanimivo zrno. — (Iz Šmarija pri Jelšah. Dne 16. t. ni. imelo je Šmarijska požarna hramba svoj občni zbor, v katerem so se vršile nove volitve v odbor. Moško učiteljstvo je pristopilo „in corpore" k požarnej hranila ter bilo voljeno v odbor. Slava ! Požarna bramba in čitalnica priredita tudi letos plesni venček, a nekateri tržani „elite venček". Dne 23. t m. bode v salonu g Jagodica zborovanje „Družbe sv. Cirila in Metoda" za šmarijsko-ro-gatski okraj, h kateremu zborovanju se slavno občinstvo obeh okrajev uljudno vabi. Pričakuje se po zadnjem prepričanji, da se tudi sedaj kmetski stan v mnogobrojnom številu udeleži, da pokaže svojo narodno probujenost. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Gradec 22. januvarja. Deželni zbor. Obširna včerajšnja debata o Pražakovi jezikovni naredbi zelo pomenljiva. Poročevalec Vošnjak in knez Liechtenstein izvrstno govorila. Nemški konservativci za Vošnjakov predlog glasovali. Danes poslednja seja, Dunaj 21. januarja. „Politische Corres-pondenz" dobila je od posebnega dopisnika iz Berolina poročilo, da merodajiii politični krogi položaj jako resnim zmatrajo. Omenjeni krogi si ne prikrivajo, da so se črne pike, ki so že dlje časa opazovale na obzorji, zgostile polagoma v preteče oblake. Miroljubna pisava francoskih listov ni mogla uplivati pomirljivo, ker se je načelo „mir in zmernost" izreklo glasno, da ga je čula vsa Evropa. Francoska se jako sumno pripravlja ob nemško francoski meji in prireja z veliko hitrostjo barake in taborišča. Francoska vlada tega niti prikrivati neče, ker je velik del potrebnih desk nakupila od nemških trgovcev v Al zaci j i in Loreni. Počakati treba, bodi li francoska vlada nakupovanje lesa opravičila ali ne. Bukurešt 21. januvarja. Širi se vest, da so tukajšnjega bolgarskega agenta Stoja nova nagloma v Sofijo poklicali. Stojanov je baje rekel, da se v Bolgariji pripravljajo resni dogodki in da bode vlada energično postopala. London 21. januarja. Vesti z Dunaja in iz Carigrada poročajo, da je bolgarsko pogajanje v dobrem tiru. Vesti iz Peterburga pa trdijo, da se Itus\ja še vedno neče udeleževati pri poravnavi, dokler regentstvo ne odstopi. Se le tedaj bi Rusija pokazala svojo spravlji vost in predlagala novega kandidata za bolgarski prestol. slovenskim rojakom na Goriškem. Tužni dogodek preteklega tedna dirnol je nemilo srce vsakega rojaka, ki je o njem slišal, kajti Fran Erjavec bil nam je priljubljen učitelj, ki je po svojih mnogih poljudnih in dovršenih spisih govoril prepričalno in poučno do naroda v razno vrstnih njegovih potreb«h. Njegova beseda bila je kakor pribita in vBakdo fttvl si je v čast, če je mogel tudi osebno ž njim občevati. Njegova istinita in delavna ljubezen do naroda našla je priznanje in živ odmev pri vseh, ki so ga poznali. In v kateri vasi goriške dežele je bil Fran Erjavec nepoznan? V visokih hišah kakor v revnih bajtah prebirali so vedno z največjo pazljivostjo in koristjo njegove spise, in večinoma bil je tudi osebno znan po vsem Primorskem, kajti večkrat je prepotoval deželo v znanstvene namene. Kako je narod cenil ranjkega Erjavca, kako mu je bil udan in hvaležen, pokazal je njegov veličastni pogreb A v svesti smo si, da s pogrebno slavnostjo hvaležna srca narodova niso dobila še popolnega odduška, da vsakdo pričakuje še posebne prilike, o kateri bi mogel spričati svojo narodno zavednost, svoje visoko spoštovanje in iskreno hvaležnost do ranjkega. Da bi se gorki želji posameznih rodoljubov ponudila taka prilika, odločili so prijatelji in spoštovalci ranjkega, ki stanujejo v Gorici, poseben odbor, ki naj bi vsprejeinal radodarne doneske, s katerimi naj bi se postavil ranjkemu pisatelju rodoljubu dostojen spomenik na goriškem pokopališči, a ostali znesek naj bi se porabil v namen, ki bi se najbolje strinjal z nazori in delovanjem ranjkega. Goriš kih rodoljubov splošna misel je, naj bi se večji del radodarnih doneskov porabil za ustanovo, katera naj bi bila v prvi vrsti v prid njegovima osiro mučenima otroKoma, kolikor in dokler bi razmere to zahtevale. Znano je, s kako presrčno ljubeznijo je ranjki skrbel za svoji deklici, ki se odgojujeta v samostanu v Škofji Loki Ako bi razmere dovolile, da bi se mogel tudi narod udeleževati pri odgoji osiročenih otrok z morebitnimi podporami, bilo bi gotovo v zinislu ranjkega in znak hvaležnosti, ker bi prenesli ljubezen do njega na njegova otroka, katera je presrčno ljubil. Ako bi se v tem oziru pokazala narodova pomoč nepotrebna, naj bi se nabrana vsota porabila v znanstvene namene in v prosveto naroda, za katero je ranjki Erjavec delal iu živel. Prepričani smo, da Slovenci se bodo ujemali s prelepim načrtom, ki so si ga izmislili goriški prijatelji ranjkega, katerim so okoliščine in življenje narodu in družini prerano umr- lega pisatelja dobro znane. V imenovani goriški odbor za Erjavčev spomenik in ustanovo voljeni so naslednji gospodje: Ivan Berbuč, profesor; dr. A. Gregorčič, deželni poslanec; S.Gregorčič, vikar na Gradišči, pesnik; Julij pl. Kleinmavr, protesor; dr. Lisjak zdravnik v Gorici. Temu odboru naj se pošiljajo radodarni doneski, ki se bodo vestno obračali po namenu častitih darovalcev v zgore opisanem zmislu. Z obilnirnijdarovi pokažimo, da znamo ceniti zasluge ranjkega za prosveto na roda slovanskega, ter povračujmo mu vsaj nekoliko gorko ljubezen, katere je gorel do naroda slovenskega. V vsakem trgu in v vsaki vasi naj bi se našel kdo, ki bi podpiral blago podjetje goriškega odbora. Prepričani smo, da ta poziv potem ne ostane mrtev, temveč da najde v srci vsakega rodoljuba glasen iu viden — odmev. Rojaki! S tem, da častimo spomin svojega blagega učitelja, neutrudnega delavca na narodnem polji, častimo sami sebe in se delamo vredne, da nam Bog pošlje druzih. Vsuk naj pripomore po svoji moči k plemenitemu podjetju! Poslano. Slavni Matici slovenski! Steber sloveuskega slovstva — nenadomestljivi Fran Erjavec zgrudil se je v prerani grob. Mej onimi društvi, ki so mu najtesneje k srcu pri-1 as tla, bila je Matica slovenska. Teh 23 let, odkar obstoji, ni je noben pisatelj podpiral s tolikimi in tako korenitimi spisi, nego pokojni Fran Erjavec. Nehvaležna bi bila Matica manom njegovim, da mu ne postavi književnega spomenika. Takoj letos naj poda 1. zvezek zbranih povestij in potopisov Erjavčevih udom svojim Dolžna je to pokojniku, dolžna je to narodu! Zbrani pripovedni spisi Erjavčevi bodo najboljša reklama Matici slovenski. Matičnjak. prinaša v 2. številki sledečo vsebino: I. Fran Erjavec -p. — II. Jos. Klemctičič: Iz samote (pesem). — III. Fr. Gestrin: Z nesrečnim srcem, z mračno dušo . . . (pesem). — IV. Ant. Funtck: Iz spominov mlade žene. II. — V. Ivan Trdina: Hrvaški spomini. (Dalje.) — VI. Janko Podg-drec: Iz naše vasi. (Konec.) — VII. Dr. Fran Celestin: Josip Stritar (Boris Miran). (Dalje.) — VIII. Togled po slovanskem svetu: l. Slovenske dežele. 2. Ostali slovanski svet. — SLIKE: I. Bosenski ustaš. II. Na savski obali. — „SLOVAN" velja za unanje naročnike za vse leto 5 gld., za polu leta 2 gld. 50 kr. in za četrt leta 1 gld. 25 kr. ; za ljubljanske: za vse leto 4 gld. 60 kr., za polu leta 2 gld. 3o kr. in za četrt leta 1 gld. 15 kr.; za dijake pa 1 3 gld. 60 kr. Listnica iipravni*tv»: Gosp. J. K. v Podmolci Naročnino Bte imeli plačano za polovico minulega letu, tomj je s poslanimi 7 gld. plačano sedaj za vse leto 18S6. i u--iai „LJUBLJANSKI M" Gld. 4.60. <933-24> Gld. 2.30. — Gld. 1.15. Tulci: 21. januvarja. Pri Mionm Mossmann z Dunaja. —Taussig iz Linca. — Schlager iz Zagreba. — Goiringer, Uranu z Dunaja. — Dr. Samec iz Kamnika. Pri t Ilochhausen, Thumel z Dunaja — Kom iz Gradca. — Ledner iz Prage. — Morawetz, Ltudlmoier z Dunaja. — Koch, Falbcrger iz Celovca. — Blaschke, Alina z Dunaja. — Stal/.ur iz Kočevja. Umrli so v sLJiiltijasil: 20. januvarja: Kurolina, Prelesuik, jermenarjeva žena, 59 let, Stari trg it 2, za jetiko. — Jernej Ravnikar, umirovljeni davčni uradnik, 82 let, Kniuinku cesta St. 10, za starostjo. 21. januvarja: Amalija Zevnik, zascbnica, 71 let, Igri-fike u iee št. 8, za otrpuunjem srca. Meteorologično poročilo. i o Čas opa-O | zovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve-trovi Nebo Mo-kriiju V mm. g 7. zjutraj — | 2. pop. -j 9, zvečer 749 75 mm. 749-61 um 749 81 mm. — 176 C — 72 C — 114 C sl.ssvz. si. jz. brezv. jas. obl. jao. 0 0 "»mm. B-anaJska borza dne 22. januvarja t. I. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... sjQ Srebrna renca.........* si Zlata renta........... |J| 5°/0 marčna renta........ 97 " Akciie narodne banke....... 869 Kreditne akcije......... 283 " Li m don............ 127 Srebro............. _ ' Napol. ........ 10 " O. kr. cekini ......... 5 " Mernike marke .... f;2 4°/0 državno srečke i- 1. 1854 250 gld. 129 2 Državne srečke iz 1. 1864 100 gld. 1«7 Ogerska zlat* renta 4% ...... 101 „ Ogerska papirna renta rV\ . . 91 * f>70 Štajerske zemljišč, edvez. oblig. '. 1u5 " Dunava reg. srečke .r>70 luo gld 116 - Zemlj obč. avstr. 4*JL*/0 zlati zast. listi 1H5 . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 " Kreditne srećke . , . 100 ^ 172 Rudolfov« srečke ... 10 18 Akcijo Hiiglo-avstr. banke 120 " 109 " Tiamiiiw»y-druSt velj. 170 gld. h. v. * , 213 ! 15 35 30 9) 60 10 03 96 25 10 90 50 25 50 60 50 50 V Calumetu v Neverne) Ameriki dne" 25. jmnja 188(>. Blagorodni, plemeniti gosp. TRNKOCZV, lekar poleg rotovža v Ljubljani. Naznanjam Vam. da sem prejel Vašo pošiljatev doma <*ih zdravil, kakeršne Vi napravljate, v svojo največjo zadovoljiioat. Prosim Vas tedaj bo jedenkrat, po pošti po-nlati naslednjih |«vr tno uplivajocih d< uiačih zdravil ter Vam hkratu poljem 9 dolarjev mad 20 gld. av velj.; za pO »dag lo troškov. Vzlic precejšnjih voznih troškov »e ne ustrašim naročiti Vaš h Jako ru.zširjenih domačih zdravil iz Calumeta, Mlchlgan, v Neverne! Ameriki, ker jih uiuji tukajšnji rojaki po pravici moćno zahtevajo. Ostanem V.im udani Toslp Scliza.eller, v Calumetu, Michlgan, Sev. Amerika. 5 dvanajstoric Marijaeeljsklh kapljic m želodec, proti želudocviio boleznim i tri , 1 steklenica 20 kr. 5 zavitkov kri čistilnih lsrogljle, 1 Škatlica 21 kr. 1 dvanajstorica cveta zoper trganje po dr. Mali«.*, proti protinn, rev mu t i/mu itd , 1 steklenica 60 kr. 1 dvanajstortca soku kranjskih planinskih zelišč s podiosforno-kislira apnom In železom pomešanega, proti plućnim boleznim, kašlju in hripavosti, 1 steklenica 56 kr. P. n. Jednakih zahvalnih pisem in naroČil za domača zdravila lekarne THNHOOZ Y, araven rotovia v Id ubijani, doSJo je poslednji is vseh držav kontinenta, na stotine iz kronovin Avstro-Ogerske in sicer od zdravnikov, lekar Je v, ftivlnosdrnvutkov, duhovnikov itd. itd. (792_14) Podpisana stavbena družba oddaje po dražbi prevažanje opeke iz njenih opekarni« na Vlčl. — Pogoji se zvedo v pisarni Kranjske stavbene družbe. (53-1) Srednja temperatura — 121% za 10*1° pod noruaalom. Strojarija (VVeissgerberei) in usnjarija z vsem dotičnim orodjem odda ae takoj v najem pod Jako ugodnimi pogoji. — Omenja se, da nt tukaj ni daleč okoli ni jednake ubrtnije. — Obrtnija je jako na dobrem glasu in obstoji že nad trideset let. Gospodar je odda zarad bolehnosti. Ponudbe naj se pošiljajo Antonu Dekle vi v Po* stojinl. (49—1) Podpisana stavbena družba more za prihajajočo sezono preskrbovati lepo lomljeno kamenje, ki ga ima nalomljenega Fotlpečjo, v vsakej množini, loco obrežje Ljubljanice. — Več se izve v pisarni (52-i) Kranjske stavbene družbe. Da omogočita vsakemu omisliti si, kar je v vsakej sobi naj-praktičneje in najlepše, nastavil sem svojim divanom za malo časa nisko oeno 25 Moji divani preoblečeni so z n.oderuiui, trpežnim blagom, ki ne izgubi barve. Za dobro delo so jamči. Divaui imajo pod sedežem predalo, a na zabtevauje izdelujem jih tudi brez istt-ga. Besnim kup eni ua deželi pošljem, f-e želijo, uzorce blaga franke. Gornja nizka oena velja le za malo časa, torej prosi m. se pravo jasno oglašati z naročili, za katerih najboljšo izpeljavo se jamči. Aniea tupecirar v KjiiB»ljitni. Kljuoarske ulice št. 3. -..„.._ Vsa v mojo stroko spadajoča dela, n. pr. salonske garniture, žimnice, posteljne uloge i. t. d., izdelujejo se po oenl, brzo in solidno. Poprave v mestu in na deželi prevzemam in izvršujem v občno zadovoljnost. (64—1) Št. 813. Razglas. (33-2) Pobiranje pasjega davka za leto 1887 se je v 1. dan januvarja 1887. leta pričelo in sicer je davek plačati od vsacega psa v okrožji ljubljanskega mesta, izimši samo tiste pse, ki so za varstvo samotnih posestev neobhodno potrebni. I.a-tniki psov naj si najdalje do 1©. Fel»rii-varja t. 1. preskrbe" letošnje marke pri mestni blagajnici proti plačilu 4 gld. a v. Z ozirom na §. 14 izvršilne naredbe o pobiranji pasjega davka se vsi lastniki psov opominjajo, naj o pravem času uplačujejo takso, ker od 10. dne prihodnjega meseca naprej boie konjae lovil pse, kateri se bodo na ulicah nahajali brez letos veljavne marke. Mestni magistrat Ljubljanski, dne l. januvarja 1887. Pisar s prav dobrimi spričevali, izvežban v vseh pisarniških stro- j kah, želi pod ugodnimi pogoji ustupiti do 1. fetoruvarja t* 1. v odvetniško ali kako drugo pisarno. — Ponudbe ' vsprejema iz prijaznosti upravništvo „Slovenskoga Naroda" POd čhiffro V. Č. R. (42—2) j Trgovsk pomočnik, i slovenskega in nemškega jezika zmožen, v prodajalnici špecerijskega in mešanega blaga dob'o izurjen, želi do 1. maroa 1.1. svoje sedajno mesto premeniti. Ponudbe naj se pošiljajo uprav plitva „Slovenskoga Naroda" z naslovom V. V L. it 200. (4fi—2) Čiščenje in zboljšanje Tina. Najboljše in izkušenejše sredstvo za to je pristna fran.coaka GA T Tp np A (Oateocolle saus odeur ALLUIA pour darlfier^. Iznenadno ugoden uspeh se Jamči. — Dobiva se pri J&Lm H »T-t III«,1111-11 v Ljubljani, Tavčarjeva palača, Dunajska cesta. Navod, kako se rabi, zastonj. (840 — 19) Spretni zavarovalni z dobrimi spričevali se v prejmejo. — Prosilci naj pošljejo svoje prošnje generalnemu zastopstvu „ANKER"-ja, društva za zavarovanje življenj« in rent na Dunaji, v Ljubljani na Turjaškem trgu št. 7. (3^—2) y J^Jiil>ljf*ii.i so izšle in se dobivajo sledeče knjige: Selski župnik. Roman. Spisal L. Halevij, poslovenil Vinko. — Ml. H", 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Parlx v Ameriki. Roman. Francoski spisal lieni Lefebvre. Poslovenil , * * Stat nominis umbra. Ml. 8', 686 struni j. Stane 60 kr., po pošti 70 kr. Za tlragoceiiiiii korenom. Povest iz življenja kitajskih pognzdnikov. Spisal A. J. Maksimov. Poslovenil J. P. Ml. 8", 141 stranij. Stane 25 kr., po pošti 30 kr. Ivan /Im»^iii'. Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-šišntk. — Ml. 8°, 198 strauij. Cena 25 kr., po poiti 30 kr. Knez Serelirjanl. Rotnau. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. U09 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Junak našega časa. Ml. 8°, Povest. Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 264 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Dubrovski. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. ■ Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. M o v. Roman. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 p6I. Cona 70 kr., po pošti 80 kr. v Časnikarstvo in naši časniki. Spisal * * * Stat nominis umbra. Ml. 8°, 19 p61. Cena 70 kr., po poŠti 75 kr. Za znižano ceno se morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič. — Životopisje, spisal Rajč Boi. — Rrešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Maeriiavelli, spisal dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vo&njak.— Čegava bode, noveliea, spisal J. Ogrinec. Velja ... . 15 kr. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Clierbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.....t............25 kr. Za oba zvezka naj se priloži še 10 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr. Št 699. Razglas. (48-2) ni omogoči ozdravitev samo prt-možneinu, marveč tudi najubornejserau bolniku Popolnoma pravici v čast imenoval jo je neki visokočustiti gospod duhovnik „pravo roko Božjo", ker polajša in ozdravlja najhujše bolečine in najnevarnejši bolezni, ter odstrani, ako se rabi pravočasno, velika nesreče iu pribrani tako marsikomu veliko bede in solza. Izdelovatelj pošilja jo v zaboje kili po 12 steklenic za 1 gl I. 36 kr. po poštnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki. V steklenicah a 10 kr. v LJubljani samo v lekarni Pioooll, ,,pri angeljl•'. Dunajska oesta. V steklenicah a 15 kr. v Novem Mestu v lekarni Rizzioli in v mnogih lekarnah na Štajerskem, Koroikem, Primorskem, Tirolskem, v Trstn, Istri in Dalmaciji ',5—3) Vi^i n iiss—i 11 iiibw n......m i ih m gasa V Četrtek dne 3. tebruvarja iss7 dopoludne ob 10. uri bo mestni magistrat svojo hišo št. 12 v Streliških ulicah v Ljubljani za hv. Jurija rok Ihst. leta potom očitne dražbe, ki se vrši v njegovem uradu, oddal v najem. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 18. januvarja 1887. W0T jVcpreiiiočljIvc "Wt plahte za vozove v različnih velikostih in raznih bazah, dobč se vedno po nizkih cenah pri R. RANZINOKR-JI, špediterji o. kr. prtv. Jntne teleznioe, v LJubljani, Dunajska oesta it. 15. i554—28) Slednji dan na novo napolneno rarsktft. ,4~4) liaUB'€*8l» 06* |lOClt>g&IVO iz pivovarne bratov Kosler-jev pri po roti A. MAYER-jeva trgovina h pivom v steklenicah. iffner'6* pFEREN-SPRTE Najboljše sredstvo za čistenje zraka za bolni ike in otroške sobe; ceiiadeiiiestlji\o rnzkuževalno sredstvo pri boleznih sapnika in živčne sisteme; odlično nbvarovalno sredstvo kot ustna voda proti boleznim vratu Iti žrela. (823—3) Hlttiier-Jev coniferni sprit se dobiva Harno pri JUL. BITTNER-ji, lekar ji v Heichenau, Sp. A. in v spodaj navedene) zalogi. Cena steklenici coiiitVrnega sprita 80 kr., H steklenic velja 4 gld. Patentov.!.! i i razpršilni aparat 1 gld. 80 kr. sm" Pricton camn z varstveno znamko 1 Pa-Is^bF 11 lOLCil oalBlU tentovaoi razpršilni aparat ■ ■ ■ mo: „Bittner, Reichenau, N.-Oe." Zaloga za Kranjsko pri U. pl. Trnkoozy-Ji, lekarji. CACAO ČOKOLADA VlCTOR S CHMIDT & SoHNE ki sta pri prve j Dunajskej razstavi kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradno registrovano varstveno znamko in firmo. (85G—41) Dobiva He pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-likates, v ljubi,jaiii pri Petru Ij»NNiiik-u. Razpošilja se v provincijo proti poštnemu povzetju. VlCTOR SCHMIDT & SOHNE, c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in centr. iaspošHjaroioM Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž kolodvora). * t CTnn«4tiae (41—2) ♦ : je obe in zobovja " ^ UHtavlja po iiiitiovejšciu m m e r i k a u a ke m načina e biv/ vsakih bolečin ter opravlja |»l iMiiliovMitjn in » ♦ v-.' r.ol»tie «»'roi»i«i i ■,' ♦ • zobozdravniJk A. Paichel, ♦ e- poleg Hradeokega mostu, I. nadstropje. # ♦♦*j»*0* ->-*-«.»<>0'H««>*''>^- + « sveže pustne krofe dobi se v Janez F5derl-ovi nasladni pekarni Lingove ulice. (10—4) Y „Narodni Tiskarni" v Ljubljani prodajajo se cevi zbrani spisi v t v po znižani c*enl. 1. zvezek: 2. zvezek: 3. zvezek: 4. zvezek 5. zvezek: 6. zvezek: Zvezek po eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek "> kr., za vezani 10 k v Ih'seti brat. Roman. I. Jurij Kozjak, slavenski janioar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Crtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. I. Pomen. Povest. — II. .Inrij Kobila. Izvirna povest, iz časov lutrovskc reformacije. — III. Ilva prijatelja. — IV. Vrbah Smukova ženitev. Humorističnu povest iz narodnega življunja. — V. (jolida. Povest po resnični dujrodhi. — VI. Ko/lovska sodba v Višnji iiovi. Lepa povesi iz stare zgodovine I. Tihotupee. Povest iz doniačegt življenja kranjskih Slovencev. — II. Urad Uojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest i/. 16. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest Is 1 *J. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. I. Sosedov ain. (.Mladika-*, 18(58.) - II. Moč in pravica („Zvon", 1870.) — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. (rSlovenski Narod", 1872.) — IV. Ilojini Ne te. Zgodovnska pnvesf. ^Zvon", I87(i.; — V. Ponarejeni hankovei. Povest i/, domačega življenja. (TSlovenske večernice", XXXVr. zvezek, 1880.) — VI. Kuko je Katarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel (Koledar „Družbe sv. Mobo ja", 1880.) - VII. Crta i/, življenja po-(„Slovenski Narod', 18(i8.) Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrune spise" po 50 kr. izvod, ako litičnega agitatorja. 60 kr., si naroče skupno najmanj deset iz-vodov. w 1f Prodajajo se v (17—3) NARODNI TISKARNI" tt I_ij-u."b>ljani, Kongresni trg. Glledallfika stolba. 974^ Spretnega, v odvetniških poslih dobro izurjenega (43) vaprcjme odvetnik na I* lafa po zmožnosti — do 60 „'l«l n« mesec. Ponudbe s kratkim curriciilum vitae naj se potujejo po t* (podfosiornokitjilim) apnom - železom, kateri izdeluje samo lekar VictOT pl. Trnkoczv. lekar na Dunaji, V., Hundsthurmstrasse 113. Izvrstno, že 20 let preskušeno in neprekos-ljivo zdravilo. Pri začenjajoči se auHlct 'tuberkulozi), Jetiki, slabosti pliio. bluvanju krvi pomaga Izvleekovo apno *VS s tem, da gnojne dele ozdravi (zitapue.ii i).— Proti pomanjkanju krvi, bledici. Mlakosti, Mkrolelj-niiii poinagm veleuplivno BZT kri delujočo *e-lezo. H — Kašelj, hrlpavost, katar, za-Hlizenje, težko Napo olajša, ozdravi in • dpravi ■V trpotcev izvleček. *W Iz teh treh zdravilnih sestavin je najgotovejše zdravilo za vse prsne in plučne Mezni. ; JPozor ! Znameniti zdravilni uspehi ori g' nalnega izdelka dosežejo se R dvojnim upll-vanjem trpotce vega Izvlečka v zvezi z :• japnoin-želeioui, kur Trz-h putrjujejo mnogi ozdra-veli z zahvalnimi pismi — katera so v originalu V ' razložena na ogled. Posebno se opozarja, da je treba pazili, da so moj izdelek ne z menja a kakim drugim, ki se blizu t»ko imenuje. Da se dobi vselej pravi izdelek, zahteva naj se pri kupovanji ..Trpotcev izvleček z apnoui-iele-zoui Iz FrunziMkusdekarne na Dunaji" (Hundsthiirmstrasso 113). Da je pristen, mora imeti na zavitku varstveni znamki, ki sta tu zraven (trpotčevu rastlina in sv. Frančišek). Originalna cena gld. l.lO, po pošti 20 kr. več za zavijanje. Glavna zaloga, ki ga vsak dan razpošilja v provincije, je. Franziskus-Apotlieke, VVicn, HundsthurinstrMHse \r. 118, (kamor UHJ se pošiljajo pismene naročbe). Zaloga pri gosp. lekar j u U. pl. Trnkooz.y-.Ju v Izubijani In v lekarnah vseh večjih provin-cijanih mest. (854—13) 331 Najboljše kraško brinje ima na prodaj AM)]{]*:.| .TELEN v Opatjem selu (p. Kagrado). — Kdor hoče imeti iz njega najboljšega brinjevca, naj se obrne do njega. Po primernej ceni ga proda de 200 mernikov. (v8—4) rrfclt*.------^ r^r asues asa Naznanilo- P. n gospodarjem, čast. duhovščini, gg. ncitejein in vsem prijateljem kmetijstva usojamo si naznanjati, da je na svetlo prišla nova kmetijska knjiga z naslovom: KMETIJSKO BERILO za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjem v pouk. Po naročilu visokega c. kr. ministerstva kmetijstva spisa ravnatelj deželne kmetijske iole v Ooriol. Knjiga govori na kratko o vseh kmetijskih strokah s posebnim oziroin na kmetijske razmere na Kranjskem, Primorskem in Spodnje.:i Štajerskem, obseza 10 tiskovnih pol na močnem papirji ter ima 83 podob. Ker je dovolilo vis. c. kr. ministerstvo za tisk knjige zdatno podporo, jej je cena samo 50 kr., trdo vezanej pa 75 kr. in 5 kr. za poštnino. Dobiva se (30—2) tt tiskarni Dolenc v Trstu. Marijinceljske kapljice za želodec, ME m HNUfcZElILER TR0PFEM ' NUR ECHT 3EI APOTHEKER TRK!(0CZY LAIBACH 1 STliCK 20. po izvirnem propisu prirejano in se dobivajo le v lekarni Trnkoozy, zraven rotovia V LJubljani, so najboljše in, kakor mnoga spričevala potrjujejo, najskušenejše in prospeŠ-nejše kapljice Zoper vse želodčne liolezni in ti . i ti nasledke, kakor: smrdljivo sapo, neteč-nost, želodčno slabost, napenjanj«^, kislo pehanje, koliko, želodčni katar, zgago, kamen, premočno zaslezenje, zlatenico, gnjus in vzdiganje, zlato žilo, glavobol, ako pohaja iz želodca, želodčni krč, zanašanje, preobložen želodec z jedili in pijačami, ohistne in jetrne bolezni itd. &-vui*ilo! Se jedenkrat nam jo omeniti, da so te kapljice izpostavljene velikemu ponarejanju. Mnogo ljudij je, ki neso vešči v pripravljanji teh kapljic in pod imenom „Marijinceljske kapljice" raz pečavajo slednje kot ponarejene knpljice mej nevednim ljudstvom, da le morejo napraviti ki ko kupčijo. Te kapljice zaradi svoje brezvBpesnosti neso prave „Marijinceljsko kapljice za želodec", ampak le grenka voda. Kdor torej želi pravih Marij in celjski h kapljic za želodec, pazi naj pri kupovanji vedno na [ gorenju podobo Matere Božje, ki je «a varnostno \ marko postavno zajamčena in mora hiti na vsaki stekleničici. Prodaja (685—16) LEKARNA TRNK0CZY" zraven rolo v za v Ljubljani. Razpošilja se vsak dan po pošti. Nteklenica s rabilniui navodom velja *© kr., tucat 2 gld., 5 tueatov le 8 gld. ___ • , »O kr., S 1. m ■ 3o Vsakovrstne stroje za obdelovanje lesa za žage, tesarije, Btnvbene mizarije in mizarije za hišno opravo, za tovarne, ki izdelujejo parkete, kiinue, sode, vozove, -zaboje in stole; stroje, ki se gonijo specijalno z roko aH nogo: ploščate in krožne žage I Pand- uud Kreissagen), stioje za žlehanje in dolhcnjo 'Friiss- und Stemm-Maschinen) prodaja kot specijaliteto (722—9j G. Tdnnies-ova tovarna za stroje v Ljubljani. Nadalje se se priporoča za popolne zgradbe tovarn, izdelovanje transmisij s kolesi za jermene iz kovanega železa in z zvezami po najnovejših sistemih, skrbes iz železa in kovine. Proti ognju in ulomu varno IftfiVO imeti, je dandanes premožnim p. n. osobunt postala nujna potrebnost, zategadelj naj se nikdo ne ustraši stroškov, ki jih stane, ker neso v nobeni primeri z nevarnostjo, v katerem je premoženje, ako je nema. Udano vabim tedaj na nakup takih blagajnic, ki jih imam vedno dosti v zalogi. Zastopstvo c. kr. priviligovane tovarne F. VVertlicimovih ,50—i) blagajnic za Kranjsko ima FRAN DETTER v Ljubljani, na Starem trgu, nasproti železnemu mostu. Švedske kapljice. ilgmuEl Mittelbaeh Krebs-Apotheke in Wien, L, Hoher Markt najuljudneje priporoča sledeče medicinsko-farmacevske specijaliteto, ki so v vsakem oziru zares izvrstne, preskušene in zanesljive. Jedno naj ^.oficL'l ltrn&olr najfinejše kako-tJl IIMi I |M (IM l\ vosti, popolnem neškodljiv, bel iu rudeč. V škatljicah po 50 kr. Scllerie-E!ixir, 8tunskih eaen- cev, pospešuje in krepča prebavljenje, je gotovo sredstvo za ohranenje moške sile. Steklenica 2 gld. 80 kr. Mittelbacli-ova pomada za obraz, izvrstno sredstvo proti pegam, mozu-ljem, ogreem, pikam, odstrani nečistosti kože*, ako se dalj časa rabi, postane koža nežna in lina, gube minejo in de celo v višjih letih ohrani koži svežost. Cena lončku 80 kr. Ozebljinski balzam. \ott; Mittelbach-ovi prsni bon- K .k II j najboljše in na;gotovejše sred-UtMlljstVo protj zaslizenju, kaSlju, bripavosti, prsnim iu pluinim boleznim. Cena škatljici 35 kr. Br. Bastler-jeve kapljice proti koleri, »lESSftB naj starejših in najboljših domačih zdravil, ki se v največ evropskih deželah v neštevilnih rodbinah proslavlja kot pravi specifi-cum proti vsem boleznim, katere izvirajo iz pokvarjenega želodca, slabega prebavljenja ali prehlada; po prastarem receptu napravlja lekar Mittelbach švedske kapljice, ki so daleč okolu jako priljubljene. Cena steklenici 60 kr. T.!)ttni f»VOt za krepčanje lasnega lJClMll temelja in lasnih ko- renin, za odpravo luskin, kakor tudi za ohra lenjo in pospeševanje rasti las. Steklenica velja 80 kr. Anatherin ustna voda in zobna pasta, fivUjsetc ietanay priljubljenejše in najboljše čistilno in ohranilno sredstvo za zobe. Cena steklenici 40 kr., zobna pasta 60 kr. Plufcni zeljiški med. hripavoBti, zaslizenju, kroničnemu pluč-neum kataru itd. Večkrat na dan naj se ga vzame jedna kavina žličica. — Cena steklenici 80 kr. Centralna lekarna za vsa homeopatična zdravila. Poštna naroČila izvrše se z obratno pošto in prosim, da se naznani naslov in poštna postaja. natančen (899—8) Iztlatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".