VSOdnefaSOštevak 4 strani ob ponedeljkih in dnevih po prazniku © strani ob delavnikih 5 strani ob nedeljah za borih IZdinaiievmeiečno nudi v Sloveniji samo „G£AS MARODA" 'S* St. 135 Izhaja vsak dan Delavjlfo vprašanie Naše delavstvo nima danes eksistenčnega minimuma; delavske mezde so padle daleč pod življenjski standard. Ce trdimo, da kmet nima denarja, moramo še v večji meri podčrtati dejstvo, da široke delavske mase gladujejo. Industrijska podjetja so zaradi obče gospodarske krize začela ne samo z redukcijami svojega delavstva, marveč tudi z redukcijo delavnih dni. Po naših rudarskih revirjih se dela na teden po tri, ponekod celo samo po dva dni z minimalnimi mezdami. To je samo eden izmed vzrokov obupnega stanja našega delavstva. Industrijska podjetja sama so drugi vzrok težkega stanja našega delavstva. Ona niso nudila in država jih ni k temu prisilila, da bi v dovoljni meri poskrbela za varnostne, higienske in zdravstvene naprave v svojih tovarnah in rudnikih. Delavstvo je izpostavljeno dnevno največ ji nevarnosti za golo življenje in dogajajo se nesreče, kakor smo jo doživeli še ne pred letom dni v Kaknju, ko je poginilo preko sto delavcev, po večini družinskih očetov. Strogo bi bilo treba nadzirati vse naše rudnike in tovarne in po strokovnjakih ugotoviti ali in v koliki meri odgovarjajo življenjski varnosti posameznika. Rudnike in tovarne, ki nimajo varnostnih, higienskih in pa zdravstvenih naprav, naj ministrstvo zapre, podjetnike pa kaznuje, ker so se igrali z življenjem tolikih naših sodržavljanov! To bi bil prvi socialni ukrep vlade, ki bi v mnogočem pripomogel k zboljšanju obupnega položaja, v katerem se naše delavstvo nahaja. V vprašanju socialnega zavarovanja je naša država po krivdi in nerazumevanju odločujočih faktorjev, skoraj na zadnjem mestu v krogu modernih držav. Socialno zavrovanje, kakršno ga imamo danes je kulturni škandal, ki nujno in brezobzirno zahteva temeljite remedure in reforme. Prvič je treba poudariti, da dobi delavec v slučaju bolezni premajhno podporo, s katero ni v staniu, da bi dosegel z°pet nazaj načeto ali že izgubljeno zdravje. Podporna doba je prekratka, hotv*/ slučaju, če oboli delavec za tu-rioi Ui °, kl i® Slavna in najstrašnejša ueiavska bolezen. Ozdraviti je ne more zakonski paragraf, niti ji določiti meje ah časa. Vemo, da človek hitro zboli, zdravi se le polagoma. Zato bi se morala podporna doba podaljšati v slučajih dolgotrajne bolezni. Drugič, število delavcev, ki se zdravi na račun socialnega zavarovanja je minimalno in niti zdaleka ne odgovarja razmerju vplačanih rednih prispevkov, v delavskih vrstah raste silen odpor Proti delu Središnjega urada za zavarovanje delavstva in v njih vstaja trditev, kl ttl pavšalna, ampak ima svojo ute-meintev v dejstvih, da so okrožni uradi novljeni zato, da je tam zaposlenih *^nKo sto uradnikov te institucije, ki bi morala biti res socialna ustanova. Mi imamo sicer zakon o zavarovanju delavcev toda žal se marsikatere pametne odredbe tega zakona ne izvajajo. Kaj nam pomaga, da imamo moderen zak°r}> če se pa v praksi ne iz-ja. V mislih imam določbo o invalidskem in starostnem zavarovanju, ki je dLZdaJnaj u"edeno P° vseh drugih rov!Vah- Invalidsko in starostno zava-varov-e Čaka nu^ne .realizacije. To za- nar^ an3e bi se moral° raztegniti na vse «T ose industrije in obrti, najidealnej-nov . ga vpeljati obvezno za vse sta-in(W NaiPrej pa naj se uvede v oni meč* riji> ki nam iz svojih obratov po-reiih ^ kratki dobi mase prezgodaj osta-za Jn invalidnih delavcev! zavarmfdb° starostnega in invalidskega nje izmf?''a bi se znatno olajšalo stasa stnni • ega in izgaranega delavske-spiošnn U in bi se znatno omililo tudi 1nvaiidc:b-g0sp?darsko stanje. Pri uvedbi bi se in starostnega zavarovanja žalostn °ral° imeti pred vsem v vidu 0 dejstvo^ da je večina rudarske Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 €IAS Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 NARCDA Današnja številka vsebuje: Delavsko vprašanje Konferenca o dobavi premoga zopet odgodena Otvoritev kulinarične raz-stave Stavka v celjski cinkarni Otvoritev kina Sloga preložena Splitski kongres agronomov za napredek naše živinoreje V Ljubljani v petek, dne 13. septembra 1935 Rokopisov ne vračamo Leto V Zenaspi niš nmsga.. - Petorica ne najde SSBSXS,za sporazum NadaUuieio se osebni razgovori Ženeva, 12. septembra. w. Dogodek včerajšnjega dne v Ženevi je bil govor angleškega zunanjega ministra Hoarea. Lahko rečemo, da so se s tem govorom dela plenarne seje začela v znamenju spoštovanja pakta. V 15 letih, odkar obstoja ženevska ustanova, še ni bilo zastopnika Velike Britanije, ki bi bil na enak način poudarjal, da je ta država pripravljena spoštovati mednarodne obveznosti do kraja. Novi razgovori med Lavalom in Hoareom O snočnji konferenci med Lavalom in Sirom Samuelom Hoareom so zvedeli, da sta razpravljala o zelo važnih vprašanjih in da so bila na dnevnem redu tudi vprašanja, ki se ne tičejo italijansko-abesinskega spora. Proučila sta tudi vsa evropska vprašanja na podlagi londonskega komunikeja od 3. februarja. Predsednik francoske vlade Laval bo govoril v petek. Aloisi uradno molii... Baron Aloisi po vsej priliki ne bo odgovoril na govor sira Samuela Hoarea v skupščini DN. Italija bo počakala na izid posvetovanja petčlanskega odbora, Trnkar bo v skladu z izjavo barona Aloisija pred svetom DN sprejela svoje sklepe, da si s tem ohrani svojo popolno svobodo. ...a vodi razgovore Pač pa se je baron Aloisi snoči sestal po vrsti z Lavalom, Bečkom in Berger-Walden-eggom. Po informacijah italijanskih virov bo Laval najbrže že danes stavil petčlanskemu odboru nove predloge. Če bo odbor te predloge sprejel, jih bo nato predložil baronu Aloisiju, ki je, kakor pravijo italijanski krogi, že obljubil, da jih bo skrbno proučil. Do zdaj se petčlanski odbor ni mogel sporazumeti s prizadetima strankama o poročilu, ki bi moglo dobiti v DN potrebno večino in s tem priznanje, da je predlagana rešitev pravična. Lloyd George o Mussolinijevih odkritih namerah London, 12. septembra. AA. Iz Plymoutha poročajo, da je tamkaj govoril v krogu svojih pristašev Lloyd George. V govoru se je dotaknil tudi italijansko-abesinskega spora. Lloyd George Lloyd George je dejal, da ni Mussolini nikdar skrival svojih namer glede Abesinije, in to mu je treba pošteno priznati. Dalje je Lloyd George omenil govor sira Samuela Hoara -v Ženevi in izrazil prepričanje, da bo vsa država, ne glede na strankarsko pripadnost podprla britansko vlado pri vseh njenih sklepih, ki jim bo namen izpopolnitev obveznosti do Društva narodov. Pred rekonstrukcijo grške vlade Atene, 12. septembra. AA. Narodnemu poslancu Panajotakisu, ki je med napadom v skupščinski veži priskočil svojemu bratu generalu Panajotakisu na pomoč, so amputirali roko radi rane, ki se je poslabšala. Kakor je znano, je bil poslanec Panajotakis med tem incidentom ranjen. Listi pišejo o skorajšnji rekonstrukciji kabineta. Mnenja so, da bo s to rekonstrukcijo okrepljen tisti del vlade, ki je za izpremembo vladavine. Drugi listi pa so mnenja, da bc rekonstrukcija radi odstranitve generala Kondilisa iz vlade v zvezi z njegovan zadnjim incidentom z generalom Panajotakisom .,^.*ene’ 12. septembra. AA. V tukajšnjih političnih krogih mislijo, da napetost v državi, nastala zaradi afere generala Panajotakisa, še ni popustila. Tudi pristaši ljudske stranke zahtevajo, da se generalu Panajotakisu vrne njegov prejšnji čin, general Kondilis naj pa izstopi iz vlade. Doznava se, da so venizelistične stranke definitivno sklenile sodelovati pri plebiscitu in da se bodo z vsemi silami zavzemale za ohranitev sedanjega ustavnega sistema. Prvaki teh strank izjavljajo, da bo kampanjo za plebiscit vodil sam Venizelos,- in tekstilne industrije v rokah tujcev, ki nam odnaašjo težko zaslužen denar v tujino, nam pa zapuščajo v breme države, banovin, občin in posameznikov prezgodnje invalide in hiralce. Karel Doberšek, nar. poslanec. Odmevi Hoarovega govora Pariz, 12. septembra. Havas poroča: Pariški listi beležijo močan vtis, ki ga je zapustil včerajšnji govor angleškega zunanjega ministra Hoareja. Posebno levičarski listi pozdravljajo govor in ga smatrajo za močno in odločno manifestacijo v korist stroge izvedbe pakta. Listi odobravajo v načelu ta govor, pravijo pa obenem, da bi radi vedeli, ali bo Velika Britanija pokazala podobno odločnost v obrambi pakta, če bi ga morala braniti v sami Evropi. Če ta govor povzroča, pravi neki list, kritiko glede tega, ali je za ublažitev italijansko-abesinskega spora primeren, je z druge strani pomirljiv pojav, v kolikor ga tolmačimo s stališča kolektivne varnosti in njene obrambe, za kar se Francija bori že več let. »Petit Journal« in še neki drugi listi so mnenja, da je Hoare v svojem govoru tako rekoč postavil Italiji ultimat. »Echo de Paris« smatra, da je ta govor dogodek ogromnega pomena. Izjava barona Aloisija listom kaže, da smatra italijanska delegacija grožnje s sankcijami za resne. Navzlic vsemu, nadaljuje list, so Francozi ta govor prečitali z nekakšnim razočaranjem. Sir Samuel Hoare, pravijo Francoski krogi, je govoril o Afriki tako, kakor je francoska vlada vedno govorila o Evropi. Tedaj pa jo Angleži niso hoteli poslušati. Verjetno je, da se bo angleška vlada vrnila k svojemu dosedanjemu besednjaku, čim nastane podobno vprašanje v Evropi. »Spomenik klevete« Milanski »Corricre dela Sera« je nad izvajanji angleškega zunanjega ministra razočaran in proglaša Hearea za nemoralnega moralista, Angleški zunanji minister Samuel Hoare, čigar velik govor v Ženevi o dolžnostih Velike Britanije vsi londonski listi odobravajo, dočim je oni del govora, ki omenja proučitev sedanje razdelitve pokrajin, važnih za pridobivanje sirovin, vzbudil pri nekaterih listih presenečenje, ker ta del govora nikakor ni primeren za ublažitev spora med Italijo in Abesinijo. ki je s svojim govorom samo poslabšal italijan-sko-abesinski spor. List pravi, da je Hoare v prikriti obliki prepustil nadaljno besedo Franciji. Ta država se bo morala zdaj odločiti. >Stampas pravi, da pomeni Hoareov govor spomenik klevete. Rosenberg o rasi, Hitler o umetnosti Nürnberg, 12. septembra, p. Alfred Rosenberg je snoči otvoril zborovanje kulturnih organizacij. V svojem govoru o plemenu je izjavil, da je to vprašanje eno najvažnejših osnov nacio-nalno-socialističnega nazora o svetu. Na kraju svojega govora je Rosenberg sporočil, da ustanovi nemška nacionalno-socialistična stranka z današnjim dnem posebno nagrado za umetnost in znanstvo v obliki štipendije, ki bo letos podeljena predsedniku pesniške akademije Joštu in prof. dr. Winterju. Na seji kulturnih organizacij je imel snoči tudi kancelar Hitler kulturno političen govor. V svojem prvem delu je obravnaval vprašanje, ali kaže v sedanjih, ogromnih političnim in gospodarskim nalogam, posvečenim časom, računati s kulturnimi in umetniškšimi vprašanji, ali je pravilno graditi spominske stavbe, mesto da se vpoštevajo bolj gmotni izdatki in ali so dovoljene žrtve za umetnost v dobi, ko je povsod toliko siromaštva, bede in pomanjkanja. »Kdor želi vzgojiti narod s ponosom«, je nadaljeval Hitler, »mu mora dati tudi vidnih pobud za ponos.« Ugovor, češ da v dobi velike gmotne bede ne kaže podpirati umetnosti, ker je baje luksus, pomeni enak nedostatek kakor sama beda. Kdo more resno zanikati, da je bilo pomanjkanje tudi v dobah, ko je umetnost najbolj cvetela. Cim manj se pospešuje kultura, tem manjši postaja pri dotičnem narodu življenjski standard, beda njegovih državljanov pa tem večja. Umetnost ni v nobenem primeru izraz kapitalističnih stremljenj. V kratkih letih je nacionalno-socialistični pokret storil za kulturni razmah nemškega naroda več, kakor židovski režim v zadnjih desetih letih. Hitler je nato govoril v nalogah umetnosti, ki da mora dajati notranjemu in s tem večno zdravemu bitju svojega naroda njegov zunanji, živi in vidni izraz. Krvavi dogodki v mehiikem parlamentu Mexico, 12. septembra. AA. V narodni skupščini so se odigrali krvavi dogodki. Dva narodna poslanca sta hudo ranjena. Narodni poslanec Martinez Vadalez je ubit. Nesreča se je pripetila med razpravo o nekem zakonskem načrtu. Razprava se je pretvorila v splošen prepir. Ko je počil prvi strel, je nastalo streljanje na vse strani. Skupščina je nudila sliko pravega razbojniškega spopada. V borbo je poseglo tudi občinstvo z galerij. Med ranjenci je tudi grof Mandez, bivši guverner. Policija je zasedla poslopje in ga varuje. Po vsem mestu vlada ogromno razburjenje. Smrt 105 let stare starke Lilie, 12. septembra. AA. Tu je umrla neka starka, ki je 19. januarja t. 1. slavila svoj 105. rojstni dan. Vremenska napoved Novi Sad: Jasno po celi banovini, s povečano oblačnostjo na severo-zapadnem in zapadnem delu države. Temperatura se bo zvišala. Solnce vzide ob 5.13 in zaide 17.55. Dunaj: Jasno in topleje v severnih Alpah. V južnih Alpah jasno, topleje in nekoliko vetra. V jugovzhodnih Alpah pretežno jasno, v nižinah megla. Politični utrinki I Konferenca o razdelitvi premoga Pismo, ki marsikaj pove Član glavnega odbora narodno radikalne ■tränke, predsednik okrožnega odbora NRS za arajevsko oblast in predsednik mestnega odbora NRS za mesto Sarajevo, Avakum Peri-šić je razposlal svojim prijateljem naslednje pismo: »Dragi prijatelj! Znano Vam je, da se je v službi onih velikih idej, ki jih je inavguriral 6. januarja 1929 blagopokojni kralj Aleksander, ko je bilo prepovedano delo vsem takratnim političnim strankam v državi, odločilo veliko število prvakov naše narodno radikalne stranke z ogromnim številom njenih pristašev, da vstopijo v novo politično organizacijo, ki je bila po želji in zamisli blagopokojnoga kralja ustanovljena, da zbere na znanem političnem programu vse dotedanje naslednike raznih političnih strank. S tem postopanjem smo pripomogli h krepkemu ostvarjenju velike šestojanuarske misli in obenem zajamčili naši organizaciji za te prilike dostojno zameno, našim prijateljem pa vpliv na javne posle, ki jim kot pristašem najmočnejše politične organizacije pripada s polno pravico. Ogromne mase naših prijateljev so odobrile patriotično odločitev naših prvakov v polnem prepričanju, da se bo s silo te naše politične organizacije moglo neokrnjeno in uspešno izvesti načela šestoianuarskega programa in da se bodo na ta način ohranile vrste naše organizacije v celoti. ' » . V obeh smereh se je s takim delom v šestih letih mnogo doseglo in kralju kakor narodu častno služilo. Vstopivši v novo organizacijo z vsemi dobro hotečimi prijatelju so se naša pričakovanja izkazala kot upravičena in uspesna vse do onega trenutka, dokler je bil naš naj-večii voditelj pri življenju. Z nenadomestno izgubo, ki nam jo je prinesla njegova muče-niška smrt in s prihodom zlonamerne vlade samozvanih čuvarjev užaloščene države, je nastala nezaslišana revolta-in zastoj v našem političnem življenju. Kaotično stanje, ki ga je ustvarila ta vlada s svojim nerazumljivim in brezobzirnim delom in v katerem se je tudi sama udušila brez nade na povratek, nam ukazuje brezpogojno, da vse naše pristaše sedaj ponovno zberemo in čvrsto povežemo v vrste oaše narodno radikalne stranke, povezujoči k nam tudi vse naše dobro misleče prijatelje, ki smo si jih pridobili s skupnim udanim šestletnim delom in tudi pristaše _ drugih političnih strank, a obenem, da odbijamo one, ki so -irišli na to delo z namenom, da z intrigami ustvarjajo nemir in profanirajo velike programske misli hlagopokojnega kralja Muče-nika. Da ne bi tudi nepozvani in nedostojni v današnji nejasni situaciji zanesli revolte v vrste narodno radikalne stranke in vseh njenih prijateljev, ki so z nami iskreno sodelovali, smo mi v Sarajevu v dogovoru z našimi vidnimi osebnostmi obnovili delo prejšnjega odbora narodno radikalne stranke, o čemer Vas obveščamo. Pričakujemo, da boste tudi Vi v svo-jem kraju napravili isto in da bomo tudi v bodoče, kakor do sedaj (tudi pred 6. januarjem 1929 in za časa šestletnega dela) skunno krepili naše vrste, složno in dogovorno delali in preprečili, da naše prijatelje — tisti ki hočejo v kalnem ribariti — ne odvajajo na stran-pota. ker bomo na ta način v današnjih usodnih dneh s tem najbolje služili kralju in domovini. Avakum Perisic.^ Akcija „slovenske fronte združene oootictie*' Zagrebški »Obzor« poroča iz Ljubljane: »Zastopniki slovenske fronte združene opozicije« dr. Dragotin Lončar, dr. Dobovišek in tovariši so razvili živahno akcijo za populariziranje programatičnih ciljev gibanja slovenske fronte. Pri tem so naleteli na zelo ugoden teren. Njihova akcija zaznamuje velike uspehe posebno na štajerskem, v Beli Krajini in v Prekmurju. Dr. Lončarju se je pridružil znaten del slovenske inteligence in je verjetno, da se bo v teku časa to število še znatno povečalo. Kmečki živeli z največjimi simpatijami pristopa k tej akciji. ,Hrvatska Straža‘ prot» ,Pravdi* »Hrvatska Straža« se razburja nad pisanjem dela beograjskega tiska in pravi: »Zdi se, da bi bila dolžnost izvenparlamentarnih strank in merodajnih beograjskih krogov, da napravijo konec intrigam beograjske »Pravde«, ki sistematično ruje proti sporazumu s Hrvati in da onemogočijo, da ta list piše in nastopa v imenu beograjskih izvenparlamentarnih strank. Davidovič in Joca Jovanovič ne bi smeli trpeti, da »Pravda« govori »iz krogov vodilnih listov izvenparlamentarne opozicije«, ker ustvarja njeno pisanje revolte. Javnost z vso pravico sklepa, da se te vesti preko »Pravde« v nobenem primeru ne lansirajo proti zel. i beograjskih izvenparlamentarnih opozicionai-nih krogov. Zavezništvo ne daje samo pravice, pač pa zahteva tudi neke določene dolžnosti. Tuis arheologi v Mariboru Maribor, 12. septembra Danes dopoldne je prispela v Maribor večja skupina arheologov h raznih evropskih držav, ki se mudi že delj časa na poučnem potovanju v naši državi. Maribor je njih zadnja in zaključna postaja. Na kolodvoru sla jih sprejela mestni načelnik dr. Lipoid, ki jim je zaželel iskreno dobrodošlico. v imenu zgodovinskega in muzejskega društva pa jih je pozdravil prelat dr. Kovačič. Po kratkem odmoru so si tuji gostje ogledali mesto in po ogledu nadaljevali pot v Avstrijo. Za slovenske rudarle konte- .....■■■■ m a——■ ffiffCa odgođena zaradi nastopa ministra dr. Kreka Beograd, 12. sept. b. Danes dopoldne ob 10. uri je bila v prometnem ministrstvu važna konferenca, ki se je na njej obravnavala nova razdelitev dobav premoga iz slovenskih in hrvatskih rudnikov. Tej konferenci so prisostvovali minister za promet dr. Spaho, zastopnik notranjega ministra dr. Miha Krek, inšpektorja za ljubljansko in zagrebško direkcijo železnic, načelnika strojnih oddelkov obeh direkcij in strokovnjaki generalne direkcije državnih železnic v Beogradu. Na to konferenco niso bili povabljeni zastopniki bratskih in slovenskih rudarskih podjetij. Kakor smo zvedeli, je bilo sklenjeno, da se ne zvišajo državne dobavke črnega premoga, ki ga je državna direkcija dosedaj dobivala iz drugih državnih rudnikov. Strokovnjaki so forsirali in zahtevali, da se še naprej dobavlja premog iz državnih rudnikov, čemur se je odločno protivil minister brez listnice dr. Miha Krek, ki v svojih izvajanjih odločno vztraja na tem, da se ta premog dobavlja iz slovenskih rudnikov in pri tem iznesel socialne vidike, po katerih je dosedanja razdelitev premogovnih dobavk krivična. Radi tega odločnega stališča dr. Kreka ni prišlo na tej konferenci do pozitivnih sklepov in se je konferenca odgodila. Zdravje dr. Voje Marinkoviča se boljša # Beograd, 12. septembra, b. Bolezen dr. Voje Marinkoviča, bivšega predsednika vlade, se je znatno zboljšala in zdravniki upajo, da bo bolnik v kratkem prestal krizo. Zasedanje arhirejskega zbora Beograd, 12. sept. b. Danes je bila v Sremskih Karlovcih zasedanje arhirejskega zbora srbske pravoslavne cerkve. Zboru je predsedoval patrijarh Varnava, prisotni pa so bili vsi srbski škofje in nadškofje. Dr. Jenko upokojen Beograd, 12. septembra, b. Z ukazom kraljevega namestništva je upokojen šef oddelka splošne državne bolnice v Ljubljani g. dr. Jenko Ivan, na njegovo mesto pa je postavljen v 4. skup. 1. stop. univ. docent in inspektor ministrstva socialne politike in narodnega zdravja šef odseka za pobijanje tuberkuloze dr. Ivan Matko. Kateri prejemki so podvršeni l°/o izredni dokladi Beograd, 12. septembra. AA. Izredni l°/oni uslužbenski dokladi, ustanovljeni s finančnim zakonom za leto 1934-35 in podaljšani s sedanjimi proračunskimi dvanajstinami, so podvrženi vsi prejemki, ki se mora po čl. 89 do 103 zakona o neposrednih davkih plačati zanje tudi uslužbenski davek — iz-vzemši tiste prejemke iz službenega razmerja, ki ne temelje na mesečni plači z odpovednim rokom. Tako niso podvrženi tej dokladi tisti prejemki, ki se ne izplačujejo mesečno, temveč v krajših rokih, n. pr. vsak dan, tedensko, polmesečno, prav tako pa tudi ne tisti prejemki, ki se izplačujejo mesečno, pa službeno razmerje ni urejeno z odpovednim rokom. Za plačilo izredne doklade ni vazno, ah je službeno razmerje urejeno s pismeno pogodbo ali kakšno drugo pismeno izjavo; odločilno je le dejstvo, da se izplačilo prejemkov vrši mesečno z odpovednim rokom. Prejemki, ki se izplačujejo od primera do primera, so takisto podvrženi plačilu ln/»ne izredne doklade v vsakem primeru, kadar se izplačujejo kakšni prejemki (nagrade, dnevnice itd.). v , . , Ta doklada se pa vobce ne pobira od uslužbenskih prejemkov tehle oseb: slug, orožnikov, graničarjev, podčastnikov m upokojencev, ki jim je pokojnina urejena po določbah zakonov, veljavnih pred uveljavitvijo uradniškega zakona od 31. julija 1923, zakona o državnem prometnem osebju od 28. oktobra 1923 in zakona o ustrojstvu vojske in mornarice od 9. avgusta 1923. , . Pobiranje PVone izredne doklade se bo vršilo ločeno, vendar po isti osnovi isto: časno in na isti način kakor uslužbenski davek, če še uslužbenski davek plačuje v gotovini, na podlagi seznama, se bo tudi izredna doklada tako pobirala; če se pa uslužbenski davek plačuje z davčnimi znamkami, bo treba tudi izredno doklado plačati na tak način. Aca Stanojevič pri predsedniku vlade Beograd, 12. sept. b. Danes dopoldne je sprejel v svoji vili na Topčiderskem brdu predsednik vlade dr. Stojađinović Aco Stanojeviča in ostal z njim dve uri. Kakor smo doznali, sta oba voditelja razpravljala o podrobni organizaciji nove stranke. Nenadna smrt uradnika AB Beograd, 12. septembra, b. V Beogradu je nenadoma umrl višji uradnik Privilegirane agrarne banke g. Adolf Uršič. Napredovanje pri PH Beograd, 12. sept. b. Ministrstvo financ je povišalo v 8. polož. skup. pri Poštni hranilnici v Ljubljani g. Prekär Zmagoslava, Muc Berto. Zitterschlager Albino, Šlajpah Josipino, Gale Olgo, Apih Karolino, Vičič Marijo, Zupančič Slavo, Prelesnik Pavlo, Omersu Emilijo in Engelman Lejo, ki so bile dosedaj v 9. polož. skup. V 7. plož. skup so napredovale Sajovic Ljudmila, Pirnat Antonija, Štrajher Silva, Mravinc Marija. KuSinarima razstava Ljubljana, 12. septembra. Za dvema tako velikima gastronomskima razstavama, da sta se merili z največjimi kulinaričnimi razstavami svetovnih velemest in sta javnosti še vedno v spominu, smo davi v veliki dvorani kazine spet dobili tako razstavo, ki jo je priredila Zveza ugostiteljskih nameščencev, torej mlada organizacija kuharjev in natakarjev. Znamenje je prizadevnosti ugostiteljskih uslužbencev, da pokažejo svoje sposobnosti, da se uče drug od drugega in pa da javnosti dokažejo, da naša ugostiteljska obrt ne zaostaja za tujo ter je popolnoma kos tudi najtežjim nalogam tujskega prometa. Prireditelji so naprosili organizatorja prvih dveh kulinaričnih razstav, našega največjega kuharskega mojstra Ivana Ba-bineka, naj pokaže svojo umetnost. Tak sloves vživa ta mojster, da bo že zaradi njegovega imena razstava dobro obiskana. Pripravil je res dolgo mizo naj izbrane j sih stvari, ki so redka naslada najizkušenejših sladokuscev, občudovanje gospodinj brez zavisti in tudi užitek že za oko. Pri moderni kuharski umetnosti je pač tako, da se ne poslužuje staroverskih našarjenih in spacanih dekoracij, kakor so bili razni mlini na veter ter čim najbolj realistično posnete živali in celo hrošči, torej stvari, ki so prej zbujale občudovanje kiparske spretnosti in celo odvratnost in stud, kakor slast. Večina te izumetničene navlake seveda ni užitna, pri moderni kuhi je pa vsa dekoracija le izpopolnitev glavnega jedila glede izboljšanja okusa in čim najbolj vabljive in prikupne zunanjosti. Moderna dekoracija torej zvišuje in stopnuie dobroto jedi in je zato vedno tudi užitna. Tu je kuha že umetnostna obrt, kar se nazorno izraža v Babinekovih delih po ornamentalni kompoziciji in izredno fini barvni harmoniji. Največji francoski možje nam pričajo, da je izbrana kuhinja tudi kultura. Poglejte samo oblike in barve turbana z raki ali pa smučeve fileje a la Madelaine, diskretno ornamentirane z gomoljikami in olivami! Tudi restavracija »Zvezda« ima dobre in tudi lepe stvari, zlasti pa spet opozarja na naše slavne domače rake in postrvi, a »Rio« razstavlja sendviče, ki so pravi užitni ornamenti. Kavarna »Nebotičnik« je poslala prav eksaktno izdelano torto in pogrnila mizo za caj in zajtrk. Med pogrnjenimi mizami je sploh precej poučnega in posnemanja vrednega. Kuharjem se je pridružila dolga vrsta tvrdk z najrazličnejšimi predmeti za kuhinjo in mizo. Posebno moramo omeniti tvrdko Agnola, ki je dala na razpolago najrazličnejše servise in nam pokazala praktično posodo za hitro serviranje m ognja varno posodo za kutianjc in serviranje dietne hrane obenem, torej predvsem praktične stvari, a luksuzne stvari razstavlja na svoji odlično aranžirani razstavi tvrdka A. Kollmann, ki nam je pokazala najmodernejši porcelan in dragoceni kristal, torej- same umetnostnoobrtne izdelke. Pozabiti tudi ne smemo medu v praktičnih posodicah in pa medice naše čebelarske zadruge ter z ročnimi deli okrašenega namiznega perila Drž. osr. zavoda za zensko obrt. Ant. Krisper, Juhan, Adria, Srečko Potnik, Cerarjeve testenine, krasno domače sadje Boleslava Trpina, Meml, Jelen, Franck, Kruppov jekleni namizni pribor, izbrana vina Mirka Stopica, Fngidaire, Rogaška slatina itd. so imena in stvari, ki jih že vsakdo pozna, prav tako pa tudi z umetniškim čutom komponirane Herc-manskijeve cvetlične aranžmane. Razstava je prav dobro obiskana, saj se zanjo zanima ves ženski svet, med obiskovalci je pa seveda tudi dosti gospodov, ki jim je kaj za dobro podlago'. __ Veličastna zadala pot Drag. Hribaria Ljubljana, 12. septembra. Danes popoldne je nastopil svojo zadnjo pot veleindustrijalec in predsednik raznih gospodarskih in trgovskih združenj Dragotin Hribar. S hiše žalosti na Zaloški cesti, kjer je preminul v starosti 73 let, ga je spremilo na pokopališče k Sv. križu veliko število občinstva. Preden so prenesli krsto s pokojnikom na mrliški voz, je uglednemu industrijcu spregovoril nekaj prijateljskih besed v slovo senator Ivan Hribar, nato pa je za Zvezo industrijcev govoril g. Anton Krejči, ki je orisal njegovo življenjsko pot, po kateri se je z marljivostjo, vztrajnostjo in podjetnostjo povzpel do ugleda in premoženja. Vse najboljše moči je posvetil povzdigi industrijske delavnosti v Sloveniji. Pod vodstvom ravnatelja F. Javanca je združeni pevski zbor zapel pokojniku žalostinko, nato pa se je razvrstil žalni sprevod, katerega je otvorila skupina šolskih otrok, katerim je bil pokojnik podpornik. Sledila je četa gasilcev, dva voza z venci in cvetjem, nato pa mrtvaški voz, katerega so peljali štirje vranci. Za krsto so se zvrstili sorodniki, pokojnikovi otroci, hčere, snahe in vnuki. Sledili so številni odličniki, med katerimi so bili notranji minister Anton Korošec, podban Pirkmajer z načelniki uradov, župan dr. Ravnihar s podžupanom prof. Jarcem in z občinskimi svetniki; narodni poslanci dr. Riko Fux, dr. Ivan Lovrenčič in dr. Jure Koce, predstavniki gospodarskih korporacij s preds. ZTOI Ivanom Jelačinom in tajnikom dr. Plessom. Med vidnejšimi spremljevalci smo opazili predsed. Ljubljanskega avtokluba g. Avg. Praprotnika, tajnika Zveze industrijcev inž. šukljeta, ravnatelja velesejma dr. Dularja, preds. narodne galerije dr. Windischerja, gen. dir. TPD Skubeca in tajnika Pogačnika, zastopnike naše znanosti dr. Škerlja, dr. Ivana' Polca in dr. Lukmana, predsed. Slovenske Matice dr. Lončarja, dir. drame g. Gobo in opere g. Poliča in preds. novinarskega udruženja g. Stanka Viranta. V sprevodu je stopalo še mnogo občinstva, pokojnikovih znancev in prijateljev. Na pokopališču pri Sv. križu so se poslednjikrat poslovili od pokojnika njegovi prijatelji, nakar so ga položili v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Italija proti »ustrahovalnim poskusom« Rim, 12. septembra. A A Govor angleškega zunanjega ministra Jioarea ni napravil v rimskih 'krogih dobrega vtisa. Listi priobčujejo kratko vsebino brez komentarja. »Giornale dTtalia« spremlja svoje poročilo s temle veli-k im napisom: V dolgem in praznem govoru Samuel Hoare potrjuje vnovič nepopustljivo stališče Anglije. »Lavoro Faseista« ima svoje poročilo pod naslovom »Anglija se skriva za ženevski pakt in vabi k solidarnosti druge države glede ukrepov proti zakonitim stremljenjem Italije«. »Tribuna« ima tale naslov: Italija je bolj kakor kdaj trdna proti naklepom angleških 'spletk in ustrahovalnim poizkusom v Ženevi. Žal*ta sela Ljubljana, 12. septembra. Danes popoldne ob treh so se v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo zbrali vsi odličnejši predstavniki našega gospodarstva s predsednikom ZTOI Jelačinom na čelu, tajnikom dr. Plessom in podpredsednikom centralnega komiteja industrijskih korporacij dr. Windischerjem, da se v žalni seji spomnijo spomina Dragotina Hribarja. Predsednik je v spominskem govoru povda-ril, kako velika izguba je prizadela slovensko industrijo. Dragotinu Hribarju je uspelo, da je iz manjših početkov dvignil svoje tovarne na lepo, daleko vidno višino. Ko so 1932 priredili blagemu pokojniku skromno svečanost v počastitev njegove 70-letnice, si niso mislili, da se bodo tako kmalu ločili od njega, ki je bil iskren prijatelj, zvest sotrudnik in vzoren vodnik. Zaključil je z željo, da ohranijo vsi večen spomin Dragotinu Hribarju. Liubiiana ima novo dirkaiišie Po ustanovitvi in ureditvi ljubljanskega letališča je naše »Kolo jahačev in vozačev« izgubilo svoje staro dirkališče. Znašlo se je v hudi stiski, kako nadaljevati delo, ki je stalo toliko truda in naporov. Že je kazalo, da bo moralo omejiti svoje delo samo na jahalnico. Kolo je sicer našlo začasno rešitev tako, da je priredijo dve konjski dirki na Bledu kar pa daleč m odtehtalo vei kih prireditev v Ljubljani. Medtem »6 ^ vedno delovalo na to, da bi se v Ljubijai zopet pridobil prostor za konjsko dirkališče. Letos pa je končno vendar prišlo eto srečne rešitve tega vprašanja. Ko je vojaška uprava sklenila pogodbo glede vojaškega vežbališča, se je drustv obrnilo do pristojnih vojaških cimteljev te zaprosilo, da se mu dovoli zgradit^dirkalno stezo na novem vojaškem vezbahscu. Vojaška uprava je tej prošnji radevolje ustregla- nakar je društvo takoj pristopilo k urejevanju steze in se ni strašilo ne tmda ta stroškov, da bi delo najlepše ta uspes-neie izvedlo. Dirkalna steza je po predpisih zgrajena. meri v notranjem krogu 1000 metrov, je šest metrov široka, lepo izglajena in utrjena. Dirkališče leži severozahodno gradu na Fužinah. Oddaljeno je od zadnje postaje cestne železnice 20 minut in vodijo do njega lepo urejena pota. Dirkališče ima naravno vzvišen prostor za stojišča, neka) nižje pa bo stala tribuna s sedeži. Otvoritev novega dirkališča bo v nedelj 6. oktobra t. 1. in ta dan se bodo pomenu naši najboljši konji v jahanju m voznU; Naj ta dan občinstvo, ki ceni lep konjsk sport, pohiti v prijazne Fužine in si ogleda napeto borbo plemenitih živali. Rintelen ne bo pomiloščen Dunaj, 12. septembra. AA. Uradno denianb rajo kot popolnoma neosnovano vest, da ^ miloščen bivši minister Rintelen, ki je bi radi veleizdaje in sodelovanja pri Pre%T nrt-poizkusu meseca julija 1934 obsojen na dosn ' Rintelen se nahaja v kaznilnici Stein v nji Avstriji. Angleški zunanji minister Sin Samuel Hoare v Ženevi v razgovoru z italijanskirn delegatom Aloisijem (levo) in angleškim ministrom Edenom (v ozadju). Vesti iz Italije Vpoklici pod orožje Pod orožje so pozvani in se bodo morali javiti na službovanje že v tekočem letu na trajnem dopustu v Italiji bivajoči vojaki, in sicer: 1. v instrukcijske svrhe za dobo 23 dni podčastniki vojske letnikov od 1900 do 1910 vključno, ki pripadajo pehoti, top-ničarstvu tehničnim četam in njih specializiranim oddelkom; 2. v mobilizacijske svrhe podčastniki in vojaki tehničnih cet letnika 1910. če so radiotelegrafisti podčastniki in vojaki letnika 1912, ki pripadajo kateremukoli specializiranemu oddelku tehničnih čet; 3. podčastniki m vojaki prvega poluletja 1912, pripadajoči sanitetnim in pomožnim četam, in podčastniki m vojaki celega letnika 1912, ki pripadajo avtomobilističnim četam; pri vseh teh skupinah se bo vpoklic izvršil imenoma; 4. v mobilizacijske svrhe vojaki letnika 1913, potrjeni na najmanjši službeni rok 3. stopnje, tudi če so ta rok že popolnoma odslužili, kakor tudi tisti vojaki tega let-nika, ki so potrjeni na daljši rok, pa niso odslužili več ko tri mesece. Kako bo ta skupina vpoklicana, se še določi. Žitna tetina Letošnji pridelek žita znaša 78,000.000 q in prekaša lansko letino za 20 6“/o. Če iz-vzamemo rekordni pridelek v letu 1933., ki je dosegel 81.252.000 q. je letošnja količina v Italiji pridelanega žita dosedaj najvecja. Pridelovanje žita vodi stalni odbor za žito v Rimu, ki so mu podrejeni pokrajinski komisarji za agrarno statistiko. V korpo-rativnem redu obstoji tudi posebna korpo-racija za žitne pridelke, ki je sklicana v Rim na dan 28. t. m. ICmet»5sM© nagrade Za prihodnje leto je v gorički pokrajini razpisan nov kmetijski natečaj za nagrade, neke vrste žitna bitka v širšem pomenu. Natečaj ima štiri odseke: za pospeševanje enotne žitne produkcije, za zboljšanje zemljišč, za zboljšanje travnikov in živinoreje in za boljše pridelovanje dobrih vrtnin. Splošni pogoj za udeležbo pri natečaju pa je, da mora imeti kmetija vsaj 409/« površine posejane z žitaricami. V odseku za pospeševanje enotne žitne produkcije je na-daljni pogoj ta, da je vsaj en hektar površine, ki se drži skupaj, posejan z eno samo žitno vrsto. Nagrade znašajo v dolinskem svetu 40o! 400, 250 in 150 lir, v brdih 400, 250, 150 iri 100 lir, v hribih 250, 200, 150 in 100 lir. v odseku za racionalno zboljšanje zemljišč se zahteva, da se zboljša vsaj ena desetina vse površine, ki je zboljšanja potrebna in da ta desetina znese vsaj en hektar. Nagrade so za srednje kmetije 1000, 900, 750 in 650 lir, za male kmetije 800, 700, 650 in 550 lir. V odseku 2a Pridelovanje krmil in za živinorejo mora znašati skupna površina vsaj 4 ha. Nagra-ne so za srednje kmetije 800, 600, 400, r^O lir in nadaljnjih 5 nagrad po 150 lir m zadnje 4 nagrade po 100 lir. v odseku za boljše pridelovanje žlahtnih vrtnin mora v ta namen določena površina vrta nneti vsaj pol hektara. Nagrade so 800, 450, 300 Ur, cive nagradi po 250 lir, dve po 200 lir, tri po 150 i;r jn tri po 1Q0 lir. Prošnje je treba vložiti po posebnih vzorcih na pokrajinsko komisijo za žitno propagando do 30. t. m. Jesensko pregledovanje bikov na tolminskem r, Bikorejci v občinah Tolmin, Grahovo, preginj in Soča morajo najpozneje do oktobra vložiti potom katedre na poseb-Pokrajinsko komisijo v Gorici prošnjo > Pugled njih bikov in za nadaljno li-;jr. °.in obenem vplačati pristojbino 10 lir, >icer uh „„j— — roletnih na. Letos- «recnef g£ilaUsam IVA OV7 ^ ^ -- “ . njih potrditev m samo do jeseni. do 2n ai+ ‘ržaški poziva davkoplačevalce, da čin/T-u m. napovedo v svrho odmere ob-viro j) , davkov tiste davčne predmete in ali ?dJcov’ ki dozdaj niso še obdavčeni Pa ki so se zvišali ali znižali. Splošna stavka v eeliski cinkarni Celje, 12. septembra. Takorekoč nenadoma je nastala danes ob štirih v jutru v cinkarni splošna stavka. Delo je ustavilo okoli 260 delavcev, ker pogajanja z delavskimi zaupniki in odposlancem rudarskega glavarstva v sredo niso uspela. Delavstvo zahteva povprečno 25% večje logaška BBaima ¥ iesenski sazoni Rogaška Slatina, 9. septembra. Konec poletne sezone in začetek jesenske sezone je nekoliko pokvarilo slabo vreme, ki je preplašilo marsikoga, da je odšel prej, nego je nameraval, in ki tudi zadržuje mnogo že najavljenih gostov, da še niso prišli, ker čakajo, da se vreme zboljša. Pa saj se nam po vremenskih prerokbah obeta še lepa in topla jesen — in tedaj bo Rogaška Slatina imela še prav dobro jesensko sezono. Saj ta čas je posebno vabljiv za ljudi, ki ne marajo vrveža in gneče v sezonah, ampak si želijo blagodejnega miru. Zdaj prihajajo semkaj najrajši tisti, ki jim je znano, kako prijetno je bivanje pod milini podnebjem Rogaške Slatine v teh zgodnje jesenskih dneh, ko na lepe okoliške gorice že vabi sladko grozdje. Zdaj pozdravlja naše zdravilišče spet ljube, zveste goste, ki ga obiskujejo leto za letom, dvajset let, trideset let... pravcati jubilanti so med njimi. Da, slatinski vrelci podaljšujejo življenje! In tako je tudi jesenska sezona tu še živahna in bo gotovo ostala do konca — če bo lepo vreme. Rojstni dan našega mladega kralja je Rogaška Slatina kar najlepše proslavila. Vse v za-stavah, prej ta večer sijajna razsvetljava zdravilišča, bakljada gasilske čete z zdraviliško go- pri mmmm silfo na Planini nad Vrhniko bo v nedeljo zabaven Picknick. Ljubljančani se odpeljejo iz Ljubljane na Vrhniko ob 7‘30 ali 11'45 in se vračajo ob 21*11. Nedeljska povratna karta (Vrhnika trg) 7 Din. Pridite vsi, ki Vam je za krasen izlet, di-ven razgled in zabavo v jesenski naravi? mezde in novo ugodnejšo kolektivno pogodbo. Zadeva je izredno resna, ker podjetje pravi, da višjih mezd nikakor ne more prenesti. Bati se je, da bo stavka dolgo trajala; vsaj ukrepi podjetja kažejo na to. Ni izključeno, da zagrabi val gibanja tokrat tudi drugo delavstvo. dbo na čelu; zjutraj slovesne službe božje v nadžupni cerkvi ori Sv. Križu ob reprezentanci vseh uradov, zavodov in korporacij, ter v zdraviliški kapeli sv. Ane in v pravoslavni kapeli sv. apostolov Petra in Pavla; nato v dvorani zdraviliškega doma manifestacij&ki zbor Sokola s slavnostnim govorom prvega zveznega pod-starešine br. E. Gangla; zvečer pa je v zdraviliškem domu priredila gasilska četa slavnostno akademijo ob veliki udeležbi in z lepim uspehom. Za prihodnjo nedeljo 15. t. m., na praznik Žalostne Matere Božje, pripravljajo uprizoritev dramatskega triptiha »Misterij Dolorosec, ki ga je zložil pesnik Silvin Sardenko. Sodelovale bodo gojenke iz zavoda šolskih sester v Celju in zdraviliška godba. Pokroviteljstvo nad to prireditvijo je prevzela soproga zdraviliškega ravnatelja gospa Cilka Gračnarjeva. Ohma zbor t$lav€aš Občni zbor pevskega društva »Slavec«, ki je najstarejše naše društvo, se je vršil v društvenih prostorih v salonu gostilne Lozar na trgu sv. Jakoba. Otvorit ga je s toplim pozdravom predsednik Boris Roš, pozdravil vse udeležence, posebno pa starešino Hubadove Župe JPS g. dr. Antona Šviglja in pevovodjo g. Zorka Prelovca. Nato so podali društveni funkcijonarji obširna poročila, iz katerih je bilo razvideti, da je »Slavec« v minulem letu krepko delal z velikim moralnim uspehom, ki se mu je pa žal pridružil nesrečni gmotni deficit. Težko ga bo pokriti. Koncerti, dasi v proslavo SOletnice društva, niso prinesli zaželjenih dohodkov. Širokopotezni program društvenega pevovodje Ivana Rupnika je zbor zmagal z elanom, odmev v občinstvu je pa bil za stremljenje tega častitljivega društva žalostno medel. Društveni pevski zbor je imel v lanskem letu 105 vaj, tajnik je odposlal 440 dopisov. Torej je razvidno iz tega, da društvo ni držalo rok križem. Po vzoru svojega prednika g. Krista Perka je mladi pevovodja g. I. Rupnik zastavil vso svojo ambicijo za propagando novih modernih skladb, kar je vse hvale vredno. Po poročilih so se vršile volitve odbora, ki je ostal skoro neizpremenjen. Vzpodbudne besede sta občnemu zboru še izpregovorila gg. dr. USTVARITE SI LASTEN KAPITAL! Nov način sledenja. Že s 100 Din mesečno si lahko zasigurate primerno posojilo ali preskrbo Vaših otrok. Brezplačno zavarovanje za slučaj smrti, poleg drugih ugodnosti. Prospekti zastonj. BANKA I ŠTEDIONICA D. D. KRAPINSKE-----------TOPLICE Ustanovljena 1907. leta. Žiro račun: Narodna banka kraljevine Jugoslavije. Obrnite se na glavno zastopstvo za dravsko banovino: RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka ul. 12, Telef. 38-10. Švigelj in Zorko Prelovec, nakar je bilo zborovanje zaključeno. »Slavcu« želimo tudi v bodoče mnogo razmaha in sreče pri njegovem umetniškem delu, obenem pa želimo, da srečno prebrodi svoje finančne težkoče, da se bo lahko nemoteno posvečal gojitvi jugoslovanske in slovanske pesmi. - Z. P. Otvoritev kina Sloge preložena Včeraj opoldne in ob 6. pop. so padali z neba pisani lepaki, ki so naznanjali veselo novico, da se vrši danes svečana otvoritev novega kina Sloge. Ljubljančani, zlasti pa prijatelji dobrih filmov, so se veselili tega dogodka in ves dan je bila pred novim kinom zbrana velika množica ljudi, ki so se živo zanimali za prenovitve v kinu, za novo Philipsovo aparaturo, gledali pleskarje in .druge obrtnike, ki so se ves čas trudili izpremeniti tudi zunanjost novega kina. Zlasti so ljudje občudovali dela na ogromnem transparentu, ki bo v v sijaju električne luči v oranžni in modri barvi oznanjal filmski publiki, da se je v nekdanji kino Dvor vselil nov gospodar in da so od bivšega zapuščenega kina ostali le še zidovi. Vse ostalo je spremenjeno, olepšano, modernizirano in priča, da je tod zavladalo novo življenje, nov duh. Kot na mravljišču je bilo pred poslopjem Ljubljanskega Dvoar ves dan, tako da so morali Slogaši zapreti vrata in postaviti stražo, ki je zabran j evala dohod v notranjost kina preveč radovednim. Hitelo je vse z zadnjimi opravili okrog renoviranja, toda kljub temu smo prejeli baš pred sklepom našega lista obvestilo, da je premiera in slavnostna krstna predstava preložena za 24 ur, tedaj na soboto 14. t. m. ob 20. uri. Dekoracijska dela in razne nove električne instalacije niso povsem dovršene, in ker Slogaši ne poznajo polovičarstva in nočejo, da bi občinstvo ne dobilo najboljšega vtisa, so se odločili rajši za preložitev sicer že tako težko pričakovane krstne predstave. Ljubljanska publika bo morala tedaj' potrpeti še en dan, zato pa bo potrpljenje poplačano s tem večjim užitkom. Spored krstne predstave ostane seveda v polnem obsegu neizpremenjen. Istotako ostane v veljavi nagradno tekmovanje za novi radioaparat in druga darila, ki so namenjena obiskovalcem ob otvoritvi novega kina Sloge. Ptuj Sortirni in pakovalni sadni tečaj. Razstavni odbor Sreske kmetijske in obrtne razstave priredi 25. in 26. septembra od 8 do 18 v prostorih Društvenega doma tečaj za sortiranje in vlaganje sadja. Sprejeli bodo 20 tečajnikov obojega spola, vsaj do 16 let starih. Prijave naslovite na sreske-ga kmetijskega referenta g. Zorčiča, ki daje tudi vsa potrebna pojasnila. Smrtna žrtev noža. Kakor je »Glas naroda že na kratko poročal, je 10. avgusta Hojnik Anton, viničar iz Senčaka, v prepiru z nožem zabodel komaj 20 letnega Janžekoviča Janeza, kočarskega sina iz Senčaka. Hudo mu je ranil pljuča. Po mesecu dni trpljenja je Janez umrl v bolnišnici. Kino bo predvajal v soboto 14. t. m. ob 20 in v nedeljo 15. t. m. ob pol 19 in pol 21 zvočni film »Bitka«. Za dodatek je Pa-ramountov tednik. Telovadni nastop Sokola v Markovcih. V nedeljo popoldne bo priredila Sokolska četa v Markovcih telovadni nastop, kamor napravijo Ptujčani peš izlet. Skupni odhod bo ob 15. uri izpred sreskega načelstva. Gledališče Drama. Nedelja 15. septembra ob 15. uri: Kralj Edip na letnem gledališču v Tivoliju. Opera. Sobota 14. septembra ob 20. uri; Hoffmanove pripovedke. Izven. Znižane cene. Nedelja 15. septembra ob 20. uri; Boccaccio. Izven. Znižane cene. Padlo Petek, 13. septembra. Ljubljana: 12.00 Glasbene slike na ploščah, 12.45 vreme, poročila, 13.00 čas, obvestila, 13.15 trinajsti dan, nesreče dan, 14.00 vreme, borza, 18.00 narodne pesmi na ploščah, 18.40 Po bolgarskih planinah (Majnik), 19.00 čas, vreme, poročila, spored, obvestila, 19.30 nacionalna ura, 20.00 spored od ponedeljka, »Zvoki iz dobe solnčnega kralja«, 22.00 čas, poročila, vreme, spored, 22.15 prenos z velesejma. Pri zadnjih velikih vojaških vajah so Nemci pritegnili tudi mladino k sodelovanju Takega pogreba že dolgo ne pomnilo Hud udarec za Trboveljskega Sokola s smrtjo France Pečn ikove sosedno gostilno, prizorišče strašne tragedije. Na grobu se je od sestre France poslovi) starosta br. Pleskovič. Med njegovim govorom ni ostalo oko suho. Sokol izgublja s sestro Pečnikovo vzorno in marljivo delavko. Smrt jo je naravnost odtrgala od sokolskega dela. Ko so jo poklicali v gostilno, je baš pisala sokolsko statistiko in črnilo na njenem delu je bilo še mokro, ko uboge France ni bilo več. Sokolska godba je zaigrala še žalostinko »Gozdič je že zelen«, rudarska pa »Človek, glej dognanje svoje«. Po pogrebu je Sokol izvršil še kratko pietetno svečanost na grobu druge žrtve orožnika Stoja-noviča Nikole. Medtem ko je sokolska godba zaigrala žalostinko, je starosta položil enega izmed šopkov, namenjenih pok. Pečnikovi, na grob njenega tovariša v smrti. Tako so bile izpričane besede, ki jih je spregovoril dan prej na grobu pravoslavni prota: »Stojanovič počiva med brati!« Trbovlje, 12. septembra. Tako ogromnega in ginljivega pogreba, kot ga je imela v sredo nesrečna žrtev zblaznelega orožnika 201etna Franca Pečnikova, Trbovlje že dolgo ne pomnijo. Iz Sokolskega doma, kjer je od srede zjutraj ležala pokojna podnačelnica na mrtvaškem odru, se je razvil dolg žalni sprevod. Takoj za križem je jahal oddelek sokolske konjenice. Sokolstvo je korakalo za tremi prapori v postrojenih vrstah. Za članstvom v civilu je korakal oddelek sokolske dece. Sokolska deca je tudi nosila številne šopke, vence pa so nosili člani in članice. Poleg sokolske godbe je bila v sprevodu tudi rudarska, ki sla izmenoma igrali žalne koračnice. Ko je šel sprevod mimo doma pokojnice, gotovo ni bilo človeka, ki bi z žalostjo ne pogledal na mala okenca, okrašena s cvetjem, ki je izgubilo svojo gojiteljico. In vsak je pogledal na Dnevni dogodki X Nacionalna ura. Ob 19.30 predava univ. prof. dr. Viktor Novak o temi: Grgur Ninski in borba Hrvatov za slovansko bogoslužje. Prenos iz Beograda. X Nov most čez Savo. Finančno ministrstvo je dalo zagrebški železniški direkciji na raz-»olago 10 milijonov dinarjev, s katerimi bodo tgradili v teku jeseni in zime nov železniški most čez Savo pri Zagrebu. X Sedem meščanskih šol brez poslopij. Od tagrebških šol so zaradi prenapolnjenosti naj-»olj prizadete meščanske šole, katerih ima Zagreb šest, a nobena nima svojega poslopja. Vse K) gosti v tujih zgradbah, ki nikakor ne ustre-lajo pedagoškim in higijenskim zahtevam. X Na strehi iz Sušaka v Zagreb. Na zagreb-Ikem kolodvoru so prijeli 14 let starega Maksa Sožiča, ki se je pripeljal kot slep potnik na •trebi brzovlaka iz Sušaka v Zagreb. Pobegnil p z doma in si zaželel pustolovskega življenja ' velikem mestu. Volitve za jesen ——=c- Lutz Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VII. X Za 50 letni jubilej svojega delovanja bo »tvorila Družba sv. Cirila in Metoda razstavo narodno obrambnega dela. Vse udeležence velike skupščine vabimo, da si zanimivosti razstave ogledajo. Razstava je v mestnem muzeju (Auerspergova palača) nasproti Križevniške terkve. X Našička afera. Včeraj popoldne se je nadaljevala razprava v Osijeku o velikem korup-eijskem procesu, katerega kratkomalo imenujemo našička afera. Sodniki so prečilali porodilo strokovnjakov iz blaznice v Stenjevcu o duševnem stanju obtoženega Bugareviča. Po »bravnavi tega dela procesa pride na vrsto čitanje spisov in nato končni govori državnega ložilca in zagovornikov. X Monumentalna javna borza dela v Zagrebu. Več tisoč delavcev je zaposlenih pri grad-bah hiš in palač v Zvonimirjevi ulici v Zagrebu, kjer to gradbeno sezono največ grade. Posebno pozornost vzbuja monumentalna palača javne borze dela, katero grade inženjerji bratje Faltus. Palača ima prvo javno zatočišče pred zračnimi napadi s strupenimi plini, ki se nahaja 6 m pod zemljo. Notranjost zgradbe je najmodernejša, kajti 10 inženjerjev in arhitektov je vodilo grajenje te palače. Dober dan zimski'* * S—-— ----- Lutz Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VII. X 1200 dijakov v eni gimnaziji. V karlovški gimnaziji se je vpisalo 1200 dijakov in dijakinj, ki se s 50 profesorji gnetejo v starinski šolski zgradbi karlovške gimnazije. Pred vojno je imela gimnazija 400 dijakov z učitelji vred. V iste prostore so zdaj zgnetli 1200 dijakov. Lahko si mislimo, da je zgradba vse prej kakor primerna za uspešno delo učencev in profesorjev na tej gimnaziji. X Ponesrečen avstrijski turist. .Pretekli petek se je v Julijskih Alpah v Prisojnikovi steni precej težko ponesrečil avstrijski turist, uradnik Jadranske zavarovalnice in bivši komisar pri mornarici Oskar. Kovačič iz Beljaka. Reševalci so ga po težkih naporih rešili iz prepada, ga zvečer prenesli v kočo na Gozdu in ga nato v avtomobilu prepeljali v Beljak. Ugotovili so, da ima zlomljeno desno nogo in poškodovano hrbtenico. Prepeljali so ga na graško kliniko. X Pretep dveh vasi. Vasi Dubrava in Danilo-Biranj sta že dolgo v laseh zaradi nekega pašnika, katerega si obe vasi lastita. Občani so se nekajkrat stepli zaradi tega pašnika. Pred dnevi so se zopet spopadli. 150 kmetov iz Danila je napadlo seljake iz Dubrave. Nekega seljaka so hudo ranili, več pa lahko ranili. Šele orožniki so napravili red. X Teden Rdečega križa v Ljubljani se prične v nedeljo 15. septembra z opoldanskim promenadnim koncertom pred Narodnim domom in nabiranjem daril v denarju po ljubljanskih ulicah in trgih. Od torka 17. do petka 20. t. m. se bodo vsak dan od 9. do 12. ter od 10. do 18. ure po vsem mestu pobirala oblačila za zimsko pomoč siromašnim Ljubljančanom. V sredo, dne 18. t. m. zvečer bo v dvorani Delavske zbornice dobrodelna akademija Rdečega križa z govorom in koncertnim sporedom. Radio Ljubljana bo oddajal predavanja o namenih in pomenu Rdečega križa, kar bomo še pravočasno sporočili. Zaključilo bo »Teden Rdečega križa« v soboto, dne 21. t. m. večerno filmsko predavanje v ljubljanskem kinu. Kapital v zimi *------------- Lutz Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VII. X Cene nemških knjig. Organizacija knjigar-jev za Dravsko banovino obvešča občinstvo, da so knjigarne Dravske banovine znižale cene knjigam, ki so izšle v Nemčiji (knjige iz drugih držav so izvzete) za 25°/o. Izrecno pa se poudarja, da to znižanje cen ne more biti razširjeno na do današnjega dneva že dobavljene knjige. O eventualnih spremembah bo organizacija obveščala občinstvo od slučaja do slučaja. X V zvezi z novo trgovinsko pogodbo z Grčijo opozarjamo potnike v Grčijo, da se lahko poslužijo kompenzacijskih bonov za svoje izdatke v tej državi, in sicer do pet tisoč drahem. X Breda Šček: Prva cerkvena pesmarica za mladinske ali ženske zbore. Zbirka dvo- tri- in štiriglasnih poljudnih pesmic. Loče, 1935. Cena Din 18'—. Pravtako kot v prej omenjeni zbirki 5Kralj Matjaž« je marljiva skladateljica tudi na vrtu cerkvene glasbe vsadila niz lepili rožic in pesmic, ki so priprosto in blagoglasno pisane, nekatere celo dostopne šibkim pevskim zborom. — Vokalni stavek je zelo enostaven, kar je pa orgeljskega parta, ga zmore vsak organist. ki niti ne pozna stroge orglarske šole gospoda orgelskega vintuoza mons.S t. Premrla. Vpliv njegove šole se pozna Uidi pri Bredi Ščekovi, v vseh podvojenih tercah v štirih glasovih. Naj sprejmejo pevski zbori tudi to zbirko cerkvenih pesmi z veseljem in naj jih pojo. - Z. P. Ljubljana DNEVNA PRATIKA. Peiek, 13. septembra. Katoličani: Notburga, dev., Pravoslavni: 31. avgusta, P. p. Pr. Sv. DEŽURNE LEKARNE: Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Gartus, Moste, Zaloška cesta 18. * * Poslanec gosp. Albin Koman je odpotoval na tritedensko zdravljenje, kar naj p. t. stranke blagovolijo upoštevati 1 * Na dvorišču mesi nega magistrata ho drevi ob 20. uri koncert francoske glasbe iz dobe Solčnega kralja pod naslovom »Francoska serenada«. Poleg gdč. Zupevčeve, ki zapoje 4 arije, nastopijo še Pfeifer (violina), Jeraj in Dermelj (viola), Leskovic (čelo), Lipovšek (klavir) Korošec (flavta) in Kocjan (oboa in angleški rog). Kakor rečeno, obsega spored stara klasična francoska dela. Sedeži po 10, stojišča po 5 Din, v knjigarni Glasbene Matice in od V28. ure dalje pod arkadami magistralnega poslopja. — Člane francoskega instituta vljudno vabimo, da poselijo nocojšnji koncert Glasbene Matice na dvorišču magistralnega poslopja. KAVA R N A VELESEJEM Vsak dan velemestne atrakcije! * Kako regulirajo Ljubljanico. Dosedanji lepi poletni čas je najbrž za nami in tvrdki Dukič in drug, ki regulira Ljubljaničino dno, se mudi, da spravi ogromno delo o pravem času pod streho. Radi tega hoče pospešiti regulacijo in so v ta namen že zadnjo nedeljo ves dan delavci betonirali strugo ter tako vsaj z nekaj metri širine nadaljevali z betoniranjem in nadomestili prejšnjo zamudo. Tako so tudi na drugi strani obrežja postavili še drugi mešalni stroj, da oba stroja obenem sipljeta betonski material v strugo. Dosedaj je zbetoniranih nekaj nad 50 metrov širine. Glavni križ je še vedno z odvažanjem materiala, ker voznikov vsak dan primanjkuje. Pravijo, da jih je največ zaposlenih doma z delom. Pomagati si hoče podjetje z nabavo novega tovornega avta. Upati je, da bo struga izkopana in očiščena blata ter ilovice tja do zapornice že ob koncu prihodnjega tedna. Grudnovo nabrežje je bilo ta teden radi nastalih razpoklin ob šentjakobskem mostu — kakor smo že poročali — zaprto za tovorni promet in seveda tudi za voznike, ki prihajajo tod po bližnjici k nakladanju, a so potemtakem morali šele po ovinkih dospeti na določeni kraj. Kakor hitro zgotove betonski oporni zid na levem bregu ob ustju Gradaščice, prično na nasprotni strani z gradnjo ravno tako dolgega in globokega opornika. Podreti bodo morali že v najkrajšem času mitničarsko hišico, da si pridobe prostor za gradnjo tega opornika. Prihodnje dni bo nekaj delavcev odpuščenih, ker bodo na strani ob Trnovskem pristanu za nekaj časa prekinili z odvažanjem materiala in bo zaradi tega tudi lokomobila poromala v garažo ob Šva-bičevi ulici na daljši oddih. * Za novi kino »Sloga«, ki bo otvorjen drevi ob 20. v Ljubljanskem dvoru, vlada med ljubljanskim občinstvom veliko zanimanje. Včeraj pa ie vzbudilo posebno pozornost tudi letalo, ki je v opoldanskih urah po mestu in okolici iz višine trosilo letake, opozarjajoče na otvoritev novega kina. Zaradi tehničnih zaprek je krstna predstava in otvoritev novega kina Sloge s Franc Leharjevo melodijozno opereto Fraskiio preložena za 24 ur, to je na jutri, soboto 14. t. m. ob 20. uri. KINO SLOGA (v prostorih bivšega kina Ljubljanski Dvor) Maribor Pismo starou&okoienca Maribor, 12. septembra. Časopisje poroča, da je skupina slovenskih poslancev izročila kraljevi vladi spomenico v zadevi obupnega položaja slovenskih rudarjev. Verjetno je, da bo vlada prav zaradi te spomenice izdala ukrepe, da se zagotovi življenjski obstoj rudarskih revežev. Prav ob takih poročilih pa prihaja nam staro-upokojencem na misel, kako je mogoče, da se naš položaj kljub neštevilnim spomenicam in intervencijam še do danes ni izboljšal. Vse od leta 1923. pa do danes, ko se borimo za izenačenje prejemkov z novoupokojenci, vrsta poslancev najrazličnejših strankarskih naziranj ni mo-'gla doseči ničesar. Lela 1923. je bil v zadevi upokojencev izdan nov pravilnik, ki je ustvaril dve vrsti: stare in nove upokojence. Pred izglasovanjem tega pravilnika je bil v njega vnesen člen, ki je bil vsem upokojencem pravičen in ki glasi: »Z osebami, ki so bile upokojene pred izglasovanjem tega zakona, se bo postopalo tako-Ie: 1. Oni, ki so bili upokojeni pred 1. avgustom 1914. ali oni, ki so bili upokojeni po najmanj 20 letih efektivne službe in oni, ki so ob objavi tega zakona stari 60 let, se bodo prevedli za pokojninske prejemke po tem zakonu brez vsake revizije glede na službena lela in stopnjo, v kateri so bili upokojeni. 2. Oni, ki so bili upokojeni po 1. avgustu 1914. ali pa oni, ki so ob priliki upokojitve imeli manj od 20 let efektivne in oni, ki so bili v času sprejetja tega zakona stari pod 60 let, so podvrženi reviziji glede na njihovo sposobnost za službo.« Isti člen je nadalje obširno določeval, kako bi se imela izvršiti revizija upokojencev: delazmožni bi se morali vrniti v službo, drugim pa se odmeri pokojnina po novem zakonu. Toda en dan pred sprejetjem zakona je bila vnešena bistvena sprememba tega člena, katero je Narodna skupščina tudi sprejela. Zgoraj navedeni člen se je nadomestil z naslednjim: »Pred 31. julijem 1923. upokojeni uslužbenci prejemajo še nadalje iste pokojnine in draginjske doklade.« S tem usodnim členom je bila armada staro-Upokojencev obsojena na životarjenje. Človeku se zdi skoraj nemogoče, da so se takratni poslanci mogli tako prenagliti. Novi pravilnik je že takrat hotel pomagati staroupokojencem, ker so se že takratni prejemki izkazali kot nezadostni. Še slabše je to danes. Večina staroupo-kojencev je docela obubožanih, stradajo v pravem pomenu besede in to brez lastne krivde. Oni, ki so nam kovali usodo, pa se ne zavedajo našega trpljenja. Prosim vas v imenu vseh staroupokojencev, da objavite gornje vrstice, da jih bodo čitali naši poslanci in senatorji. Morda se nas bodo le spomnili in podprli v naših stremljenjih. A 22-90 je nova telefonska številka mariborskega uredništva in uprave »Glasa naroda«. A Borza dela išče za takojšen nastop službe izurjeno strojno pletiljo. A Julij Betetto, slavni basist in ravnatelj ljubljanskega konservatorija, nastopi kot don Basilio ob gostovanju ljubijariške opere z opero »Seviljski brivec«, ki jo prejmejo poleg rednih domačih predstav vsi letošnje gledališki abo-nentje. Pri tem gostovanju bodo cene dokaj zvišane, zato je letošnji gledališki abonma, že iz tega razloga priporočljiv. Mimo omenjenega gosiovanja prejmejo abonentje 13 dramskih, 7 operetnih predstav in en koncert. — Prijave sprejema dnevno gledališka blagajna. Za lanske abonente ostanejo dosedanja mesta rezervirana do sobote 14. t. m. A Brez blagoslovitve. Napačno poučen dopisnik iz Št. Vida pri Ptuju je poročal v nekaterih dnevnikih, da je ob razvitju sokolskega prapora v Št. Vidu pri Ptuju, ki je bilo preteklo nedeljo, opravil blagoslovitev župnik g. Konstantin Ocepek. Kot pa nam poročajo z verodostojnega mesta, blagoslovitve sploh ni bilo. Mariborski škofijski ordinariat je namreč na prošnjo sokolske čete v Št. Vidu, da se prapor blagoslovi, odgo: vorn, da se prošnji ugodi samo v primeru, da Sokol podpiše izjavo, da se ne strinja z neka- terimi odstavki knjige »Pota in cilji«, ki se bavi s TyrSevo ideologijo. Ker sokolska četa lake izjave ni predložila, je bila blagoslovitev odklonjena. A Pod ključem. Nedavno je bilo pri trgovcu Ludviku Rižniku v Košakih vlomljeno v trgovino in je spreten vlomilec odnesel mnogo nia-nufakturnega blaga, zlasti pa veliko količino cigaret. Škode je bilo za 15 tisoč dinarjev. Košaški orožniki so takoj osumili vloma 20-letnega potepuha in znanega tata Jožeta K., ki je pravi strah Košakov. Včeraj popoldne se je mariborski policiji posrečilo aretirati osumljenega Jožeta, ki pa krivdo taji. Toda orožniki so nabrali toliko obtežilnega materijala, da se jim Jože ne bo mogel izmuzniti. A Nočni vlom v mestu. Preteklo noč so doslej še neizsledeni storilci vlomili v gostilniške prostore gostilne »Wilson« na Aleksandrovi cesti- 53 ter povzročili okoli 2000 dinarjev škode. Vlomilci so z vitribi spretno odprli več vrat ter prišli v posebno gostilniško sobo, kjer so stikali za denarjem, ki ga pa niso našli. Nato so se podali v jedilno shrambo ter se zadovoljili z več kilogrami mesa, klobasami, mastjo in drugimi jestvinami, katere pa bodo zalili z 10 litri pelinkovca, ki so ga tudi ukradli. Iz gostilne pa so vlomilci vdrli v sosednjo mesnico, ki pa Motorne dirke v Nemčiji. Posnetek zelo ostre borbe 6 dnevne vožnje po Nemčiji. Že v prvi etapi so odstopila 3 moštva od petih, ki so se javila za tekmovanje; to dejstvo priča, da dirkalna proga zahteva vse napore in sposobnosti tekmovalcev. je bila v njihovo veliko presenečenje — prazna. Daktiloskop mariborske policije g. Grobin ni našel nobenih prstnih odtisov in so vlomilci najbrže delali v rokavicah. Policija je storilcem baje že na sledu. A Ukradeno kolo najdeno. Pred dnevi smo poročali, da je bilo Rudolfu Bračiču izpred sre-skega načelstva ukradeno žensko kolo. Včeraj pa je neki posestnik s Pobrežja našel ukradeno kolo v Zrkovskem gozdu razdejano. O najdbi so bili obveščeni orožniki na Teznem, ki skušajo ugotoviti, kdo je v gozdu pustil Bračičevo kolo. A Tatvina. Neznani tat se je preteklo noč splazil na podstrešje zasebnice Alojzije Plohlove v Klavniški ulici ter ukradel za 1000 dinarjev posetljnine in perila. A Velika prireditev v unionski dvorani. I. godbeno društvo tekstilnih delavcev v Mariboru bo priredilo v soboto 14. septembra v vseh prostorih dvorane Union svojo ustanovno veselico. Na sporedu je tudi volitev »Miss tekstilnih delavk in nameščenk« pod vodstvom gledališkega igralca g. Harastoviea. Nagrade so naslednje: I 5 metrov svile za kompletno obleko, II. bala belega platna, III. par elegantnih damskih čevljev. — Tekmovalke naj se prijavijo v soboto 14. t. m. najkasneje do ‘20. ure v dvorani Union pri žiriji. — Začetek ob 20. uri. Vstopnina v predprodaji Din 10, pri večerni blagajni Din 12, za člane Din G. Vstopnice so v. predprodaji v trgovini Srečko Pihlar, Anton Macun, Franjo Majer, in Drago Roglič. — Ker je čisti dobiček namenjen za nove uniforme in instrumente, se odbor priporoča za številen obisk. A Kino Union: Danes zadnji dan prekrasni dunajski film »Maškarada« z umetnico Paulo Wesely in Adolfom Wohlbrückom. Režija Willy Forst. A Grajski kino: Danes premijera vesele operete »Ne hoj se ljubezni« z ljubljencem žena Adolfom Wohlbrückom in Liane Haid Celie ■ Seja mestnega sveta. Prva seja novega mestnega sveta bo danes v petek, 13. t. m. Na dnevnem redu je konstituiranje odborov. ■ Orla vas pri Braslovčah. V nedeljo 8. septembra t. 1. je tukaj umrl posestnik g. Franc Kajtner v 67. letu starosti. Dolgotrajna in mučna bolezen ga je rešila trpljenja. Bil je skrben in priden oče in gospodar. Domači in sosedje ga bodo težko pogrešali, saj je bil splošno priljubljen. Naj počiva v miru! Svojcem naše iskreno sožalje! ■ Nedeljski sport. To nedeljo bo ob 14.45 na Glaziji tekma za trening med kombinirano mladino SK Celje in vojaškim tea-mom 39. pehotnega polka. — Isti dan ob 16.30 pa bo na Glaziji podsavezna prven-stena tekma SK Celje : ŽSK Hermes iz Ljubljane. ■ Vpisovanje v Glasbeno Matico. Vpisovanje v tečaje Glasbene Matice v Celju se je že začelo in se bo nadaljevalo še vse te dni. Dne 16. t. m. ob dveh popoldne se zberejo gojenci v Matici k razdelitvi pouka. Poučevali se bodo vsi instrumenti in solopetje. Stari gojenci, ki se še niso vpisali, se naj vpišejo te dni, da ne bi z zamudnostjo zavlačevali rednega pouka. Oni izven Celja, ki niso več šoloobvezni, pa si želijo spopolniti svoje glasbeno znanje, dobijo potrdilo za dijaško karto. — Kdor čuti kaj zmožnosti in talenta, naj ne zamudi priložnosti za vpis v šolo, ki je pod odličnim vodstvom in ima najboljše učne moči. ■ SOletnica CMD. Moška in ženska podružnica CMD v Celju se pripravljata za proslavo petdesetletnice družbe dne 9. novembra. Celjski delegati dobijo pooblastila za jubilejno skupščino pri predsedniku moške podružnice g. dr. Bavdku na upravnem sodišču, želeti je, da bi se članstvo v čim večjem številu udeležilo te skupščine. ■ Dijaštvo celjske gimnazije. Letos je na naši realni gimnaziji 53 dijakov več nego lani. število dijaštva v vseh razredih ie doseglo 952, česar še nikoli ni bilo. Dijakinj se je vpisalo 313. V prvem razredu, ki bo imel štiri oddelke, je 129 dečkov in 71 deklet. Zavodu še manjka pet učnih moči, zaradi tega bo treba pouk v začetku skrčiti. Razen tega bodo imeli štirje razredi tudi popoldne pouk. a Snšnica je že skoro vsa regulirana od izliva do ovinka ceste na Ostrožnem. Delalo se bo še naprej proti Ostrožnemu, dokler bo še kaj sredstev za to. Gospodarstvo Splitski kongres agronomov Koncem preteklega tedna se je vršil v Splitu letni občni zbor Udruženja jugoslovanskih agronomov, združen s kongresom, ki je bil posvečen razmotri vanju važnih stanovskih in kmetijsko-strokovnih vprašanj. Predsednik udruženja inž. Voja Gjor-gjevič je v svojem govoru navajal, da je Politika gospodarske avtarkije, ki so jo vodile malone vse države, doživela popolen neuspeh ter se zelo polagoma in oprezno opušča. Svobodna zamenjava blaga je spet na vidiku in polagoma se rušijo carinski zidovi, s katerimi so se ogradile države. Na to postopno spremembo morajo polagati vso važnost zlasti agronomi, zakaj njih poglavitna naloga je, da bodo čim izrazitejše sodelovali pri izgradnji nove gospodarske politike in proizvodnje. Kmetski proizvodnji, ki je temelj našega gospodarstva, je treba posvetiti največ truda in pozornosti. — prvi dan kongresa je bil namenjen pred vsem notranjim vprašanjem organizacije. udruženje šteje 510 članov, v stanovskem pogledu je organizacija skrbela za interese agronomskega staleža ter občni zbor z zadoščenjem ugotavlja, da brezposelnost ne razjeda agronomskega stanu. Posebno skrb je organizacija posvetila tečajem in ekskurzijam ter razpravi o gospodarski zakonodaji in zadružnem zakonu. Pri volitvah je bil izvoljen za novega predsednika dr. Dragomir čosič, za podpredsednika pa inž. Atanackovič. Ob zaključku prvodnevnega zasedanja je bilo še sklenjeno, da se bo vršil prihodnji kongres v Novem Sadu. Naslednji dan kongresa je bil izpolnjen z referati. Novi predsednik dr. čosič je govoril o organizaciji kmetijske službe. Tozadevno je še prav posebno naglasil, da »nora ta služba služiti predvsem napredku kmetske proizvodnje. Ta služba mora imeti značaj službe narodu, tako da bo kmetsko ljudstvo z zaupanjem zrlo nanjo ter jo smatralo, da resnično služi njegovemu napredku. Agronomsko delo mora biti blizko ijudstvu, elastično ter se prilagojevati različnim potrebam in koristim kmetskega zivljenja. V to svrho so potrebne reforme samega agronomskega studija ter sprememba tozadevne zakonodaje. — Prejšnji predsednik inž. Gjorgjevič je v svojem referatu razpravljal o novem zadružnem za-konu, inž. Arsić pa o načrtu zakona o kmetskih zbornicah, kjer je podčrtal, da so te zbornice kmetskemu stanu nujno potrebne ter jih je zato treba čimprej ustva- „V službi naroda” Po referatih je kongres sprejel obsežno resolucijo, ki v glavnem navaja: I. Za kmetijsko službo je treba izdelati načrt zakona, ki mora upoštevati načela: I. Kmetijska služba mora biti popolnoma neodvisna* od upravnih oblasti. 2. Temeljiti mora na osnovi gospodarskih okolišev, dasi se ti tudi ne skladajo z upravnim okrožjem. 3. Kmetijska služba mora služiti izključno napredku kmetijstva ter- bodi edino pod nadzorstvom strokovnih kompetentnih forumov. 4. Z zakonom mora biti omogočeno sodelovanje s kmetskimi gospodarskimi organizacijami, ker se bo edino tako omogočila tesna povezanost in stik med strokovnjaki in naprednimi kmetskimi vrstami. Vsa kmetijska služba se mora opravljati po tem zakonu in po načelu splošnih koristi za državno skupnost. — II. K načrtu zadružnega zakona pravi resolucija 1. da je v interesu kmetijstva in kmetskega stanu, da se čimprej izda enoten zadružni zakon za vso državo. 2. Svoboda združevanja in udejstvovanja ter popolna neodvisnost so temeljni predpogoj dobre zadružne zakonodaje. 3. Za uspešno delo zadrug je obvezna revizij a zadrug ne-obhodno potrebna. 4. V zadružni zakonodaji morajo biti merodajna načela solidarnosti in enakosti. 5. Favorizira naj se udejstvovanje specijalnih proizvodnih zadrug in njih zvez. 6. Zn osnovo novega zadružnega zakona se mora vzeti predlog Glavnega zadružnega saveza. — III. Pri izdelavi zakona o kmetskih zbornicah je treba upoštevati: a) kmetske zbornice naj bodo popolnoma avtonomne in čim prožnejše v svojem delu ter naj zastopajo maksimalne interese kmetov in kmetijstva kakor tudi dela za napredek kmetijstva, b) da se z ozirom na važnost tega vprašanja predhodno konzultira Udruženje jugoslovanskih agronomov ter upošteva njegove predloge, c) Udruženje smatra, da je ustanovitev kmetskih zbornic nujna potreba kmetskega stanu, vsako zavlačevanje pri izdaji tega zakona smatra za hoteno zapostavljanje kmetskih interesov. Hkratu smatra, da se tako brez kmetske zbornice prepušča obrambo kmetskih interesov drugim nepoklicanim ustanovam. — IV. V tej točki se resolucija zavzema za takojšnjo ustanovitev kmetijske šole v Splitu in za ukinitev prekomernega uvoza rozin in smokev, ki prinaša veliko škodo gospodarstvu Dalmacije. Za napredek naše živinoreše Pred 9 leti se je pričelo skromno in tiho delo živinorejcev v Špitaliču pri Konjicah, ki so si nadeli nalogo, dvigniti sloves svoje živine z lastnim delom. Veliko je bilo truda, veliko težav, ki jih ie bilo treba prebroditi, da se je priš'a do tega, kar danes hudi Živinorejsko selekcijsko društvo Špitalič. že ob priliki premovanja leta »932 ie bilo videti uspehe, ki jih živinorejci sami hišo pričakovali; ob letošnjem premovanja Pa lahko živinorejci v Špitaliču s ponosom Poudarijo, da so ustanovili slovensko Švico. Ako pogledamo nazaj v 9 letno delo in sa-Jho površno ocenimo gospodarsko in kul-turno ustvaritev organizacije, se zdi člove-rtä res neverjetno, da se more s takšnim Ho 0rh v tako kratkem času toliko napre-ovati. v tej dobi je društvo spravilo v Promet okrog 200 komadov plemenske ži-vme, večinoma rodovniških bikov, krav, J;ehc in mladih telet. Rodovniški biki so “h Pogibali ne samo po celem konjiškem in n1’ amPak tudi v celjski, šmarski, laški Qto„ežiški srez. Poleg odprodaje plemen-, hfaterijala je v celem okolišu (ške-denj Tolsti vrh, St. Slemene, Suhadol, Aiee, Krabek, Loče, Draža vas) sistematično organizirano rodovniško delo, ki je poleg ogromne gospodarske važnosti tudi velika kulturna pridobitev. Pri tej priliki naj opozorim na izredno vrednost sivopšenične pasme, ki se v tej organizaciji selekcionira. Ne samo da je ta žival absolutno odporna proti boleznim, je tudi izredno sposobna za delo, ima prvovrstno meso, mlečnost pa se od leta do leta dviga. Najvišja mlekarica v letu 1934 je dosegla čez 4000 1 mleka; mirno lahko trdim, da je to pasma bodočnosti. Rodovniško delo pa se ni omejilo samo na organizacijo v Špitaliču. Sledile so dobremu zgledu Konjice, nato Vitanje in Oplotnica, pripravlja pa se tudi v žrečah. Na ta način bo skoraj ves srez Konjice organiziran na polju govedoreje v podrobnem rodovniškem delu. Velika škoda je, da se letos ne more vršiti premo vanje pri vseh organizacijah, kot je bilo prvotno določeno. Stiska za denar je prisilila kr. bansko upravo, da se vrši letos premovanje samo v Špitaliču in Vitanju in šele drugo leto v Konjicah in Oplotnici. Opozarjamo ob tej priliki vso slovensko javnost, da bo premovanje v Špitaliču, pa tudi v veliki meri v Vitanju eno najlepših v Dravski banovini, živinorejci, pridite in poglejte uspehe trdega, a vztrajnega dela! Premovanje v Špitaliču pri Konjicah se vrši 23. septembra, v Vitanju pa 24. septembra 1935. Navodila k obrtnemu zakonu Ker nekateri nepravilno razlagajo in izvajajo ,‘°ve določbe el. 10 obrtnega zakona, je v evr-hh-pravilnega izvajanja teh določb na podlagi , ■ 418 in 'kSO obrtnega zakona ministrstvo za 'Sovino in industrijo izdalo tale navodila: Po določbah čl. 10 obrtnega zakona lahko Mi opravljajo tudi javne trgovske in koman-dllhe družbe, če je najmanj eden izmed članov , fhžbe, ki je v zmislu sklenjene pogodbe oz. .lovskega zakona pooblaščen zastopati in vo-n; družbo, izpolnil pogoje, ki jih zakon pred-dln ie za zamostojno vršitev dotične obrti. Te »lor.be se zalo nanašajo izključno na javne v "MfPe in komanditne družbe, ustanovljene tudj ,ls'u veljavnega trgovskega zakona, ne pa bah cÖa, “avadne družbe, ustanovljene po določ-lj .‘splošnega civilnega zakona, ki lahko oprav-dr,,? samo v takšnem primeru, če so ti «br»,?- iki izpolnili pogoje, ki jih predpisuje obrt ,Zakon za samostojno opravljanje takšnih Podni;,M0 bodo splošne upravne oblasti pred ski in ,1J0 Pooblastil ali dovoljen j javni trgov-zahteV, , Ohianditni družbi za izvrševanje obrti obstop i, dokaz o tem, da družba kol taka že obenem' r'st«ina splošna upravna oblast se bo družbe M Pričala, ali ima kateri »zmed elanov vrževa m. |zPolnjuje pogoje za samostojno iz-d|'užbo obrti, iu(ji pravico zastopati in voditi indust?pd!agi sklfvl>a ministrstva za trgovino in vati -strežbo. Nudim dobro hrano in plačo po dogovoru. Pismene ponudbe na upravo lista pod značko: Dobra jiostrežba št. 4. Opr- šl. 3815/2-1935-1. » Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, zastopan po Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani bo oddal pri gradnji »Zdravstvenega doma viteškega Kralja Aleksandra 1. Ujedinitelja v Kranju sledeča dela: 1. težaška, zidarska in železobetonska dela; 2. tesarska dela; 3. kleparska in krovgka dela. Ponudbe se morajo vložiti za vsako skupino posebej ali pa skupno za vse tri skupine. Ponudbe in vse priloge morajo biti spisane na predpisanih tiskovinah in morajo hiti pravilno kolkovanc. Ponudbe v zapečatenih ovojih z napisom: »Ponudba za izvršitev .......... pri gradnji »Zdravstvenega doma viteškega Kralja Aleksandra I. Ujedinitelja« v Kranju se morajo vložiti v vložišču Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20/1 najjmzneje do 26. septembra 1935 do lO. ure dopoldne. Brzojavno ali telefonsko najavljene odnosno naknadno vložene ponudbe se ne bodo vpoštevale. Ponudna obravnava se vrši dne 26. septembra ob 10. uri dopoldne v pisarni Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva c. 20, soba št. 212, proti povrnitvi stroškov. Vse za razpis potrebne razpisne pripomočke dobe refloktanti v pisarni Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, soba št 201. proti povrnitvi stroškov. Vsa potrebna pojasnila se dobe pri nadzornem inženjerju ing. Marjanu Mušiču, Ljubljana, Za Bežigradom št. 12, odnosno v pisarni urada, soba št. 201. Ljubljana, dne 11. septembra 1935. Okrožni «rad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. a—^mb———————ani' — i Moralni obraz film$ke Amerike Ameriški filmski svet tone v- valu sramežljive čednosti. Poštenost, možatost in vse te čednosti predvojnega življenja prihajajo pri filmu zopet v veljavo. Libreti novih filmov so spet osnovani na stari naši prislovici »Pošteno najdalje traja«. Spet se obsoja zlo in se kaznuje, dobro pa se hvali in poplačuje. »Dami s kamelijami« je odpuščena njena grešnost samo zato, ker se že bliža grobu. Ko pa postaja ameriški film moralen, se opoteka iz ekstrema v ekstrem in se utaplja mnogokrat v golih naivnostih. Ni treba, da bi navajali primer za to. Ko sodimo o vrednosti takih filmov, nam je zares žal, da so v to globino izginile girls in garsonke. Kakor v ničemer ne pozna Amerika mere, tako ji manjka mera tudi v filmu. To prenapetost in pregnanost standardnega ameriškega filmskega libreta se lahko najbolj presodi iz filmov, posnetih po življenju gangsterjev. Znani francoski dramatik Marcel Achard je zabeležil v tem pogledu značilno dogodbico: Darryl Zamick, šef produkcijske družbe Warner Brothers, je čital v listih, da je bilo v Chicagu tekom enega tedna alkoholne vojne postreljenih okoli 40 gangsterjev. »Tole je vendar novinska vest« je vzkliknil »in zato tole ljudje čitajo, jaz bom pa tole vrtel.« Darryl Zamick je začel izdelavati filme o gangsterjih. Zločinci so postali filmski junaki. Dolgočasnega zaljubljenca, ki je kar prekipeval od ljubeznive sentimentalnosti, je zamenjal na platnu grobijan z dobrim srcem, ki se z revolverjem v roki bori proti družbi in ne pogine prej, dokler ne odpravi s sveta vsaj dvajset sebi podobnih surovežev. Ko je bila prohibicija odpravljena, je bilo treba najti nekaj drugega, kajti tihotapec alkoholnih pijač in gangster sta povsem izgubila svojo privlačnost in popularnost. Tako je za valovala poplava nežnosti in nastali so zlati časi za velike muzikalne komedije in na platnu so prikazovali Musikhalle pa tudi velike vojaške in morna- riške parade, okvirjene z melodijami tanga blues in rumbe. Delo je zahtevalo novih senzacij, ki vplivajo »naravnost na srce«. Gangsterja pa vendar ni bilo več mogoče porabiti. Stopil je zato na pozornico njegov večni sovražnik: policaj. Toda niso ga zaman v sto in sto filmih osmeševali in ga prikazovali, kako se vmešava v stvari, ki se ga ne tičejo. Niso ga zaman prikazovali v neprijazni luči na-pram zločincu. S tem so samo še ojačili predsodek, ki se še davno ni preživel. Atavizem, ki korenini globoko v duši svobodnega človeškega bitja proti tlačitelju. Kar pomislimo, da noče noben pobič v igri »ravbarji in žandarji« biti »žandar«, temveč da hoče biti vedno »ravbar«. Zato je bilo treba postopati polagoma in tako se je rodil prvi film, ki se še podaja temu čuvstvu občinstva. Film, ki še s svojim naslovom ugaja temu odporu, film: »Mimo zakona«, ki pa že previdno začenja pravilno vrednotiti policaja. Mlad mož hoče maščevati svojega tovariša-detektiva, ki so ga ubili gangsterji. Vstopi v policijo in po mnogih nevarnih spopadih pobije enega za drugim: celo tolpo, ki je ubila njegovega prijatelja. Toda ne spreglejte, da je postal policaj morda zato, da bi služil pravici, temveč postal je policaj, da bi služil maščevanju. V dobi gangsterjeve slave se je postavil gangster sam proti družbi, posameznik proti brezimeni tolpi. Policaj pa se bori sam proti združbi zločincev, ki ostanejo kot poedinci povsem brez imen. V našem slučaju so samo vloge izmenjane. In prav v tem je nova poteza, še nekaj takih filmov, pravi Marcel Achard in lopovi bodo popolnoma izgubili svojo pustolovsko romantiko in mikavnost. To ne bodo potem več slavni izobčenci človeške družbe, o katerih se pišejo reportaže v listih, temveč brezimeni, neznani zločinci, katerih karijera se zaključi s treskom vrat v ječi. Omara smrti Lukrecije Borgije. Omara smrti je te dni razstavljena v Londonu. Sedanji lastnik zahteva za proslulo omaro 648.000 dinarjev. Zelo bogato .okrašeno omaro je Cezar Borgia daroval svoji sestri Lukreciji. Omara se je odpirala z zastrupljenim ključem. Kdor ni poznal skrivnosti ključavnice, ga je pri odpiranju pičila posebna igla v roko. Običajno je po nekaj urah nesrečnež, zastrupljen izdihnil. Omara je igrala v življenju Lukrecije Borgije strahotno, zločinsko vlogo. Patialski maharadža r Evropi. V Berlin je dospel maharadža s Patiale, ki ga je angleški kralj odlikoval s kraljevsko častjo. Kače Kakor mnogi vsak dan, gre tudi danes mlad Siamec po izhojeni železniški progi. Z enakomernimi, prožnimi koraki prestopa s praga na prag. Nenadoma obstane. Med dvema pragoma leži pred njim na razbeljenem prodcu majhna lesketajoča se kača. Mladenič si jo ogleda, žival spada med najbolj strupene male plazilke. Z bosimi nogami jo previdno prestopi in gre brezskrbno svojo pot. Kača pa mirno dremlje dalje, da bo pozneje nekoč usodna za koga drugega. In kakor je napravil tale Siamec, tako delajo vsi. Kar pri miru puste te smrtno-nevarne plazilke, ki bi jih mnogokrat prav lahko ugonobili. Prav zaradi tega pa se plazijo v ogromnem številu okoli: po džunglah, poljih, po vasicah. Vse v vrtove in hiše velemesta Bangkoka zalezejo. Neprestana strašna nevarnost za domačine — ki so se pa navadili nanjo. * Tako je mogoče, da se je v bližini glavnega mesta zgodilo tole: Nasip za novo železnico se vleče preko obširnih, sedaj zaplavljenih riževih polj. Čeprav je rano jutro, žge solnce in razžarjena sopara trepeta v zraku. Nebo je čudno svetlo. Ob železniškem nasipu capljata dva z merilnimi pripravami otovorjena siamska kulija. Vesela in brezskrbna uživata svoje priprosto žitje. In igračkasto kot otroka se zanimata za najbolj postranske stvari. Prvi obstane. Napeto pregledava tla pred seboj. Saj je vendar nekaj zašuštelo v travi. In sedaj je nekaj smuknilo v luknjo kraj steze. Na vsak način je treba videti, kaj da je. Kulij se skloni, radovedno išče luknjo ter razgiba trave in bilke. Nakrat zmakne roko. Pičila ga je kača. še predobro pozna neznatno ranico. Natančno si jo ogleda, se zdrzne in posivi. Drugi pristopi, si ogleda na iztegnjenem prstu one štiri male pikice, ki so jih usekali ostri kačji zobje. Pa se še ta zdrzne. Oba bulita na komaj vidne usekline. Pa izreče drugi ime, ki mu kar neče z jezika. še bi rad dvomil, še ne bi rad verjel v neizogibnost. Ampak smrtnopičeni mu spokojno prikima. Tudi on je iz ranice spoznal najstrupenejšo malo plazilko. Nehote vtakne prst v usta in krčevito sesa. Ampak to ne pomaga. On to ve. Ve tudi, da ni nobene pomoči več. Zaveda se, da mu je živeti samo še nekaj ur. Težkega srca golčita mladca. Tako nenadoma na smrt obsojeni ima samo še eno željo: videl bi rad še enkrat svojo mater in se poslovil od nje. Tovariš je takoj pripravljen prevzeti na svoja ramena še njegovo breme. * Pospešita^ da bi došla tujega inženjerja, ki je z nadzornikom nekje spredaj. Evro-pec sliši za seboj tiho klicanje, se ustavi in vznejevoljen se obrne: »Kaj pa je spet?« Ponižno pristopi nesrečnež in pravi: »Sahib, rad bi se vrnil domov.« Vidi mračni odklanjajoči inženjerjev obraz in utemelji syojo nenavadno prošnjo: »Pravkar me je pičila kača in ne bom več dolgo živel.« Začuden in nekako osupel motri inženjer oba domačina. Oglasi se drugi in pove domače ime kače. Nato premotri indijski nadzornik z vso pozornostjo usekano ranico, še vedno dvomeči inženjer vprašujoče zre v nadzornika. Ta prikima. Sedaj doume tudi Evropec strahotni položaj. »Takoj izrezati rano in izsesati.------ Tristo vragov, če bi imeli vsaj serum s seboj — — —! Nimate vsaj salmijaka pri sebi?« Ves trepeta od razburjenja in živčno brska po vseh žepih. Indijec pa odkima: »Tu ni mogoče pomagati! Pičila ga je ena od najbolj strupenih kač. čim manjše so, tembolj so nevarne. Prav nič se ne da pomagati!« »Mora se! Na vsak način! Vse je treba poskusiti,« razkačeno ugovarja belokožec. »Teci brž na železniško reševalno postajo,« vpije na kulija. »V pol ure si lahko tam.« Živo mu kaže z roko smer. Z dobrodušnim smehljajem zre pičeni v razvnetega moža. Kaj pa tale ve o kačah?! Nato se gostobesedno oprosti, da mora zapustiti Sahiba med delom. »Dobro, že dobro! Samo teci, teci nazaj! Hitro! Brž! Pospeši! Morda te bodo vendar še rešili.« Kulij se ponižno zahvali. In gre počasi in spokojno svojo pot. Njemu se ne mudi: še nikdar v življenju se mu ni nikamor mudilo. Njegov pogled objema širna riževa polja, ki jih je svoj čas obdelava!. Pogleda navzgor. Toda tam je sama bleščeča svetloba: nobene zvezde ni videti, ki mu bo morda bodoča domačija. * Evropcu ves dan ne gre prigoda iz glave. Vznemirja ga zadeva. Pozno popoldne se vrača v Bangkok. In takoj krene k nizki, leseni kulijevi bajti. Tam izve, da je pred dvema urama umrl. Spokojno in ne da bi tožil. Malokdo se je zmenil za to. * Bil je eden od onih mnogih tisočev, ki padajo vsako leto kot žrtev kač in ki zapuste tiho in brez hrupa to zemljo. Čitajte in razširjajte »Glas naroda«! i Emil Vathek: 123 Kri ne klice po mašievaniu... Od prvega trenotka ga je nekaj priganjalo, naj ne verjame, da se je tale njihov zagonetni sin izselil ali da je vso to zadevo zaspal. Vtepel si je v glavo, da ga bo iskal in ne bo prenehal prej, dokler ga ne izgrebe. Drugi sled je bil nekaj podobnega. Ljudje iz Volosnjanke niso vedeli nič točnega zoper Glaser j a, toda na sumu so ga imeli. Kakor da je ta sum sam povzročil! Dva dni potem, ko se je vse prevalilo, je osumjenec izginil iz Volosnjanke. Njegova rodbina je seveda namigavala, da se je odpeljal za trgovskimi posli v Galicijo. Toda pozornost je vzbudilo, ko je izginila tudi njegova žena in njun otrok, čez nekaj časa se je pripeljal v Volosnjanko agent madžarske zavarovalnice in trdil, da je videl pred nekaj dnevi v Debrecinu Glaser j a in njegovo rodbino na kolodvoru. Niso imeli mnogo prtljage, kakor če bi se selili, in po tem je sodil, da so se na Madžarskem že nastanili. Potem so si začeli zaupovati, kar so vedeli o Glaserju. Ko se je pripeljal Caslavsky, je bilo že ustaljeno mnenje, da je bil Glaser ovaduh in da je zbežal, ker se je bal, da ga ne bi sodišča republike kaznovala. Caslavsky je o tem premišljal ter trdno sklenil, da ne bo pokazal, kaj ve o tem begu. Ni bilo za Asten-burga močnejšega pomočnika, kot bi bil tale Glaser, če bi bil prisiljen izdati, kaj ve o tem. Ko se je ves zadovoljen vrnil s svojimi dokazi in fotografijami v Prago, je pomislil, da poišče tudi tega zagonetnega sina in da izpregovori z njim, pre- den izroči pridobljeno snov sodišču. Ta človek se je imenoval Danijel in opravljal isto rokodelstvo kakor on — bil je pravnik, če je bil res v Pragi, kakor so trdili ljudje iz Volosnjanke, ga ne bo težko najti. Zadostovalo je, da se zveže z advokatno zbornico in jo vpraša, ne da bi vzbudil pozornosti. Advokatna zbornica mu je dala presenetljiv odgovor. Danijel je bil koncipijent pri doktorju Wolffu. To pomeni, da je sedel ves ta čas pod isto streho z morilcem svojih staršev. Ko je to izvedel, bi bil najrajši opustil nadaljnje Iskanje. Zakaj izvedel bi lahko le take stvari, ki bi obtožbi škodovale. Advokatna zbornica mu je sporočila, da je Danijel v juniju zapustil službo in da druge ni našel. Junij — to se je ujemalo. V juniju je vse to izbruhnilo, v juniju je Danijel zapustil službo pri stricu morilca in ni iskal več druge. Sovislost mu je bila jasna. Danijel je prejel podkupnino, da bo molčal in izginil. Morda je res že v Zedinjenih državah. Ali pa čaka kje v skrivališču, da se vse to prežene, in potem bo z denarjem teh ljudi odprl na Slovaškem pisarno. Tako, kakor se mu je zdaj kazal, ga prav za prav ni več potreboval. Ima mnogo prič, da je dal Bernard Astenburg ustreliti nedožne in ima celo fotografijo zblaznele deklice. Navsezadnje bo za njega samega govorila fotografija nagrobnega spomenika, ki ga je dal postaviti na grob svojih staršev, preden je bil podkupljen. Toda nekaj mu ni dalo miru in ga je izpodbujalo, da se je neprestano vračal k Danijelu. Morda je bilo predvsem to, s čimer se je najčešće bavil. če je bil to denar Astenburgov, ki mu je zamašil usta, kaj če bi poskusil to, da bi njegov denar zmagal nad denarjem Astenburgov? če da več, bo morda razvezal jezik temu čudnemu človeku, ki se mu ne mudi, da bi maščeval svoje starše, ko jih je maščeval s spomenikom. Kako sladko bi bilo, če bi mogel privesti pred sodišče tega človeka... Slednjič se je odločil, da najde vsaj to, kje stanuje. Spet se je srečal z nečim, kar ga je docela osu-pilo. Začel je seveda iskati po Pragi, čeprav si ni mnogo obetal; bil je trdno prepričan, da je ta človek že za mejo. Toda na njegovo vprašanje so mu v popisovalnem odelku policije rekli, da stanuje doktor Štefan Danijel v Ječni ulici št. 18. Torej ni izginil iz Prage! Kako naj si to tolmači? To je bil višek cinizma? Ali pa je bilo to nekaj drugega? Nekaj, kar se mu je neprenehoma oglašalo v duši ter mu prigovarjalo, naj ne poskuša rešiti te uganke. Nekaj ga je izpodbadalo, naj se dela, kakor da sploh ne ve, da živi sin ustreljenih staršev. Toda to je bilo preveč zagonetno in Caslavsky je bil kakor obseden. Moral je vnikniti v to. Nekega dne se je napotil v Ječno ulico. 8. To je bila hiša starega tipa z velikansko vežo in tako svetlim palačnim stopniščem, da so se prav do prvega nadstropja dobro videle vse fotografije v reklamnih skrinjah, ki jih je imel razstavljene neki fotograf. Danijel je stanoval v drugem nadstropju pri gospe, ki je oddajala sobe. Pri njej je izvedel, da Danijela ni doma, da pa prihaja praviloma domov ob ^ štirih. Manjkalo je le nekoliko minut do štirih. Ö Caslavsky je rekel, da počaka zunaj, in je hotel oditi. Toda gospa je zaklicala »pozor, zdi se mi, da slišim njegove korake«. Takoj nato je nekdo vtaknil ključ v vrata in vstopil. Gospodinja je rekla: »To je gospod Danijel.« Potem se je obrnila k svojemu najemniku: »Tale gospod vas je prišel obiskat.« Dani j e. se je priklonil časlavskemu in se odkril. »Prosim«! j odprl je vrata ter ga spustil v svojo sobo. Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga ■ o. i., predstavnik L Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik 0. Mihalek, vsi f Ljubljani