Št 93. V Gorici, v torek dne 71 oktobra 1913. Tečaj XLUI. Isbaja dvakrat na teden, in sicer v torek in soboto ob 4. uri popoldne. Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej. Stjim^tm lo|#, HLIIV^ ; ¦ Vi leta . * . „ 5'— ."** V« » ... „ 3'50 Posamične Številke stanejo . . 8 vj1"*.«,. ;-;;'IGa naročila brez doposlaae naročnine se ne oziramo. Telefon At. 83. Vse za narod, svobodo in napredek U Dr. i ., DrodnlStvo se nahaja v Gosposki ulici Št. 7 v Gorici v I. nadstr, na desno. Upravnlštvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat H vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Deželni zbor. Tretja seja. Tretja seja našega deželnega zbora se je vršila včeraj popoldne.-jod. Al/4 do 7x/». Na dnevnem redu je bilo (56 točk. Navzoči so bili t deželni glavar dr. Faidutti in vsi poslanci. Vlado zastopa namestili-štveni svetnik Retek. Sejo otvori po italijansko deželni glavar. Prečita se italijansko zapisnik prejšnje seje deželnega zbora. Pismo nadškofa. Glavar naznani, po italijansko, da mu, je n a d škof poslal pismo, v katerem naznanja, da se ni mogel udeležiti otvoritvene seje deželnega zbora, ker je dobil vabilo šele na svoji pisalni mizi, ko se je vrnil s službenega potovanja, vošči pa deželnemu zboru plodovito delovanje v korist naše mile domovine. Ob jednem naznanja, da se ne bo mogel,deležiti zborovanja radi cerkvenih opravkov., Glavar sporoči to tudi po slovensko. . ,, Predlogi in interpelacije. Deželni glavar naznani došle predloge in interpelacije. Tako F o n o v predlog glede brezobrestnih posojil, da naj se določi 5 letni odlog; po preteku tega odloga, se-še le začno izplačevati posojila. Drugi F o n o v nujni predlog glede ceste Čepovan-Gorenja Trebuša-Dol. Trebušav naj se obnovi podpora za zgradbo te ceste v znesku 40.000 K in zviša na 44.000; ob jednem naj se naprosi namestništvo, naj doda še 10.000 K. Deželni glavar omeni, da se ta Fo.iov predlog strinja s tretjo točko dnevnega reda in ko bo ta v razpravi, naj utemelji svoj predlog. Potem predlog poslanca Kovača in tovarišev glede točenja novega vina, da naj bi se dovolilo točenje še pred 20. oktobrom. Deželni odbor naj poskrbi to pri politični oblasti. Poslanec R u t a r interpelira vlado, kateri so vzroki, da se je ustavila regulacija Berse in ali je vlada pripravljena, da se izvrši regulacija tudi v gorenjem delu hudournika. Poslanec Kovač interpelira glede .poštnih "razmer po Vipavski dolini, odkar vozi avtomobil med Gorico in Postojno. Dr. G r e g o r č i č interpelira glede cimentiranja vinskih posod. Dnevni red: 1. točka: Poročilo o zakonskem načrtu, ki se tiče uvrstitve med skladovne ceste cestnega kosa, ki veže skladovno cesto Komen-Rihembcrg z dovozno cesto na postajo Rihemberg. — Se odkaže pravnemu odseku. Poročevalec dr. Podgornik. 2. točka: Predlog za zvišanje deželnega prispevka za zgradbo ceste Lok-vica- skladovna cesta Miren-Opatjeselo se odkaže tehničnemu odseku. Poročevalec dr. Podgornik. 3. točka: Poročilo, ki se tiče obnovitve podpore za zgradbo ceste Čepovan-Oor. Trebuša-Dol. Trebuša se odkaže tehničnemu odseku. Obnoviti se ima podpora 40.000 K. Poročevalec dr. Franko. Posl. F o n utemeljuje tu svoj predlog, /e gori naznanjen. Pravi, Gorenja Trebu-ša, ki šteje okoli 700 prebivalcev, je odtrgana od ostalega sveta in od Avstrije, ker nima niti kolovoza. Vlada se je nasproti tej nameravani cesti vedla nekam čudno, kajti če bi bil obveljal njen načrt, hi Gor. Trebuša gledata kakih 300 m visoko nad seboj cesto. Prebivalstvo trpi in »nora pridete pustiti segniti, ker ne more nikamor ž njimi. Priporoča nujnost svoje- j ga predloga. j D r. B u g a 11 o predlaga, naj se ta predmet izroči odseku z nalogo, da o stvari poroča še tekom tega zasedanja. Fon ugovarja. Dr. F ran ko se tudi strinja s tem, naj gre ta stvar v odsek, reši pa naj se še v tem zasedanju. Nujnost Fonovega predloga ni sprejeta, ker za njo glasujejo samo Fon, Grgič in Roječ. Fon se oglasi zopet k besedi in želi. da naj se izroči predlog tehničnemu odseku, ki naj poroča tekom 8 dni. Sprejeto. 4. točka: Poročilo o odpisu zneska 020 K, ki bi ga moral vrniti deželnemu zalogu pokojni deželni kanceiar Albert Pla-niscig. — Se odpiše. Poročevalec dr. Fle-g«. 5. t o č k a: Poročilo o prošnji za podporo županstva Gorja«.ske za popravljanje ceste Ivanjigrad- Križišče- Sveto. Poročevalec dr. Podgornik. — Se odkaže tehničnemu odseku. 6. točka: Poročilo o zvišanju deželnega prispevka za popravo ceste Ren-škivrh- Temnica- Zagrajcc. Gre za zvišanje na 8000 K. Poročevalec dr. PoJgor-nik. — Se odkaže tehničnemu odseku. 7. t o č k a: Poročilo o prošnji za podporo županstva Grahovo v kritje Škode, povzročene po požaru prebivalcem v Kaki. Poročevalec dr. Franko. Dež. odbor predlaga: odobri se podpora 500 K že izplačana in priporoča nadaljno primerno podporo iz dež. zaloga. — Izroči se peti-cijskemu odseku. (Dne 10. jul je bila nevihta ponoči in nastal je požar: zgorelo je 8 hiš, 2 hleva. 3 zidani kozolci, 11 prašičev, obleka, škode okoli 17.000 K.) 8. točka: Poročilo o prošnji županstva Gorjansko, da bi se sprejeli na breme deželnega zaloga stroški, ki jih je prov-zročila Marija Adamič iz Zagrajca v bolnišnici v Trstu. Poročevalec dr. Podgornik. — Se sprejme 806 K troškov na breme deželnega zaloga. 9. t o č k a: Poročilo o prošnji za podporo občanov iz Senika za zgradbo kap-niče...Poročevalec dr. Franko. Priporoča *e 25% podpore v največjem znesku 2550 K. — Se izroči tehničnemu .odseku. 1 0. točka: Poročilo o prošnji županstva Breginj, da bi se smela uporabiti uže dovoljena podpora 1200 K za most čez Nadižo, za napravo ure v Logjeh in za zgradbo pokopališča v Robedišču. Poročevalec dr. Franko. Predlaga se dovolitev. — Se odstopi tehničnemu odseku. 1 1. točka: Poročilo, ki se tiče zgradbe železnice Sv. Lucija-Kobarid in Sv. Lucija-kranjska meja ter podaljšanje proge Sv. Lucija-Kobarid do Trbiža ali kakšne druge postaje državne železnice. Poročevalec dr. Franko. Prt-j>aga se: 1. Vlada naj zagotovi zgradbo železnice Sv. Lucija-Kobarid in Sv. Lucija-Kranjska meja; 2. Deželni zbor jej stavi po tem za-gotovljenju na razpolago 100.000 K; 3. vlada naj obrača pozornost za podaljšanje proge do Trbiža oziroma Škofjeloke. — Se izroči tehnično-železniškemu odseku. Točke od 12. d o i n c 1 u s i v e 5 1. se izročijo vse finančnemu odseku. So sami računski sklepi raznih ustanov in za-logov. 5 2. točka: Odobritev izplačila nagrade finančnim organom, ki so pobirali užitnino v letu 1911. Poročevalec dr. PL rrnvčig. To se tiče leta 1911. — Se odstopi finančnemu odseku. 5 3. točka: Odobritev izplačila prispevka, določenega za obrtno nadaljeval- no šolo v Topoljanu, kuratoriju šole v Tercu (700 K). Predlog glede" podelitve rednegaprispevka, ki je določen za šolo v | Topoljanu, šoli v Tercu, Poročevalec dr. Pinavčig. — Se izroči šolskemu odseku. 5 4. t o č k a: Odobritev izplačila deželne podpore 2000 K za popravljenje zvonika oglejske bazilike in predlog glede podelitve nadaljnega prispevka za popravljanje iste bazilike. Poročevalec dr, Pinavčig. — Se izroči finančnemu odseku. 5 5. točka: Odobritev delnega izplačila dovoljene a ne še preračunjene deželne podpore 1687 K 50 v za vodovod v Ajbi. Poročevalec dr. Franko. — Se izroči finančnemu odseku. Volilni spisi. Predloženi so volilni spisi vseh volilnih razredov. T o s o t o č k e o d 5 6. d o k o n c a, d o 6 6. Vse se odstopijo verifi-kacijskemu odseku. Protesti so podani proti volitvam iz italijanskih mest in trgov in italijanskega veleposestva. B o m b i g se oglasi k besedi glede volilnih spisov iz italijanskega veleposestva in želi, da bi se poročalo o teh volitvah še v tem zasedanju. R u t a r omeni, da cela zadeva glede cerkva je še pri državni sodniji: naj se počaka, da se ta zadeva reši. Dr. B u g a 11 o se pridružuje Bombigevemu predlogu glede poročila še v tem zasedanju in meni, da ni vzroka, da bi čakali na razsodbo najvišjih sodišč; odloči deželni zbor, tudi če bi bilo sodišče drugačnega mnenja. Dr. Podgornik omenja, da razsodba upravne sodnije je tudi praktične vrednosti, ki naj bi pomirjevalno vplivala na vse strani. Boljše je počakati kot pa prenagljen sklep deželnega zbora. Misli torej, da ne kaže podpirati Borabigev predlog. Verifikacijski odsek pa naj odloči, ali smatra za potrebno aH ne, da se poroča že sedaj. B u g a 11 o je za Bombigev predlog, dr. P o d g o r-n i k pojasnjuje, da treba vsekakor upoštevati razsodbo glede cerkva; če se Bombigev predlog omeji na to, se bo kolikor mogoče hitro poročalo. Bo m bi g ostajc pri svojem predlogu, dr. P e 11 a-r i n pravi, da ne gre s tem predlogom že za verifikacijo, predlog izključuje meri-tum; gre za poročilo o rečeh v protestu navedenih. Deželni glavar povzame besedo ter pojasnjuje s svojega mesta, da je zbornica tu, ki odloči, ne tribunah. Zavzema se za avtonomijo deželnega zbora in poslovnik; to je edina norma, po kateri se nam je ravnati. Bombisev predlog, naj se poroča še tekom tega zasedanja, je sprejet. Fonov nujni predlog za povišanje naklade na pivo s 4 K na 8 K. Besedo je dobil poslanec Fon, novo-strujar. Pravi, da naše deželne finance kakor vseh dežel finance, so slabe. Najvažnejša naša naloga je, da saniramo finance naše kronovine. Viri pa tečejo redko. Samo naklade na državne davščine imamo. Dobili bi najbrže 200.000 K več že prihodnje leto, ako obvelja njegov predlog. Vlada hoče podržaviti ta davek in tako bi odpadla pravica naklade na davščino piva. Mi imamo zagotovilo, da se ta načrt predloži v sankcijo, ako ga sprejme deželni zbor. Predlaga nujnost. Bugatto predlaga, naj se izroči predlog finančnemu odseku. F u r lani pozdravlja Fonov predlog kot zastopnik kmečkega stanu in bo glasoval za nujnost. Dr. P o d g o r -n i k pravi, da je stvar res nujna v meritu, ali treba tu poizvedeti od poklicanih čini-teljev in vlade, kaj se da doseči. Ob pri- mernem času se stavijo predlogi iz odseka. Predlaga, naj gre predlog v finančni odsek. Dr. Pettarin omenja, da je pivo importiran produkt in nakiade nanj so opravičene. Mnogo rigorozneje se postopa z našim domačim pridelkom, vinom,, kot pa s pivom. Ker se je s povišanjem te ' naklade spravilo v zvezo tudi ljudsko šolo, omenja, da je bil v prejšnjem deželnem zboru sprejet dodatni zakon glede ljudsko-šolskih učiteljev in poslan v sankcijo. Treba se pobrigati, da se ta zakon sankcionira in potem naj se vrne v zbornico predlog za povišanje naklade na 8 K na davščino piva. Poslanec dr. Franko pravi,,, da predlog Fonov more imeti na občinstvo razne vplive. Nekateri ga ne sprejmejo z navdušenjem, ker bi bilo pivo jako drago, drugi, kmečki stran, bo sprejel predlog • seveda z navdušenjem. Tu zadej pa menim, tiči nekaj drugega. Predlog je stavljen nekako iz opozicijskih razlogov. V državnem zboru se vrši posvetovanje, kako bi se sanirale deželne finance. Okoli 450.000 K bi dobili mi; izrednih troškov imamo nad 200.000 K. Naša dežela bo imela, če tudi dobi onih 450.000 K, vsejedno deficit. Vlada bi dovolila povišanje naklade le v izrecne namene. Če pridemo danes s predlogom poviska na 8 K, potem nastane vprašanje, ali dobimo onih 450,000 K. Torej ne se prenagliti. Počakajrno, da vlada nam da 450.000 K. potem lahko pridemo s predlogom po viška naklade na pivo na 8 K- Če bi pa sedaj sprejeli povijanje, bi si poslabšali stališče. Zato naj gre ta stvar v odsek; treba, da vemo "pred vsem, kako bo s prispevkom, potem iščimo kritje za druge potrebščine. Kakor rečeno, bi vlada zahtevala tisti povišek le v določene namene. Dr. Pettarin meni, da se navzlic, malemu finančnemu načrtu da izvesti povišanje na 8 K in smatra priliko za to ugodno. Bugatto pravi, da je'prišel dr. Pettarin z novim predlogom, ker spravlja na dan tudi šolski zakon, da se torej ne more o tem predlogu tu razpravljati, ker.jev razpravi nujnost, Fonovega predloga. Fon meni, da so se ba-vili preveč z meritom. On Je podpiral le nujnost. Izreka se proti odseku in za nujnost. Potem odgovarja dr. Frankotu in odklanja insinuacijo, da bi delal on opozicijo. Glede prispevkov deželam pravi, da so stvari v parlamentu čisto določene. Ta predlog dobi vlada v roko in on ima od finančnega ministra zagotovilo, da se bo ta predlog sprejel, ako ga sklene deželni zbor. Tista določba dohodkov iz povišanja naklade na pivo bi obsegala najbrže povišanje učiteljskih plač. Fon meni, da so drugi gospodje v.opoziciji proti njemu. ZanujnostFo novega predloga gl asu je je: Fon, G r g i č, R o i e c i n F u r 1 a n i. Fon predlaga na to, da nai se njegov predlog reši vsaj v tekočem zasedanju. Stvar je po nicgovem mnenju nujna in zato je napravil tudi že zakonski načrt. Sprejeto. Kovačev nujni predlog glede točenja novega vina. . Posl. Kovač utemeljuje svoj predlog gled6 točenja novega vina, ki meri za tem, naj bi politična oblast dovolila točenje še pred 20. oktobrom. Določba do 20. oktobra oškoduje razne trtorejce, je v kvar krčmarjem, škoduje deželi in državi. Po drugih glavarstvih točijo, lahko novo vino takoj, pri nas ne. Predlaga nujnost. P i c-c i n i n i hoče spraviti predlog v odsek. Kovač je proti temu in pravi: danes smo že 6. oktobra. Ako gre predlog v od-seH poteče prej čas do 20., predno bo stvar rešena. V Brdih morda §e le pr», u-1 jajo trgati. Ednv> vino bi bilo potem že staro; drugo novo, mošt. Eno dovoljeno točiti, drugo ne. Treba bi bilo postaviti drug termiiio Glavarstvo je prejšnje čase že poskrbelo, da se je dovoljevalo točenje; naj se zgodi še sedaj. Je :'.a nujnost. D r. P o d g o r n i < omenja, da gre pač za to, naj glavarstvo ukrene, da se dovoli točenje tudi pred 20, oktobrom; naj daje nekake dispenze. Kjer so prej trgali, naj se v posameznih slučajih da dovoljenje ža točenje. Se izreka za nujnost. F u r 1 a n i omenja škodo za kmeta, da mora čakati tlo 20. oktobra; to je v prid samo vele-tržcem. Se izreka za nujnost. B u g a 11 o hvali politične oblasti, da skrbijo s prepovedjo točenja vina za zdravje prebivalstva in podpira Piccininijev predlog. Kovač omenja, da posebne prošnje za točenje novega vina pred iztekom termina so se vlagale že davno. Kjer imajo domač pridelek, ga pijejo kljub vsej prepovedi in druga glavarstva ne poznajo take prepovedi. Na Kranjskem točijo novo vino ori nas ne. Iz Ajdovščine hodijo pit vino v Sturje, ker ga v Ajdovščini ne smejo točiti. J*on se obrača prot! Bugattu, rekoč, da vendar ni res, da bi imela vedno prav politična oblast, dr. Pod gornik hoče -naredbo, na podlagi kakere bodo organi glavarstva dovoljevali točenje novega vina. Kovačev nuini predlog se končno sprejme. Uravnava Berse. Poslanec Rutar vpraša vlado, kakor že omenjeno, glede uravnave hudournika Berse, kaki so vzroki, da se je uravnava ustavila; ali se misli tudi na regulacijo gorenjega toka hudournika? Interpelacija se izroči vladi. Cimentiranje vinskih posod. Dr. Gregorčič interpelira glede cimentiranja vinskih posod. Interpelacija se tiče izvajanja zakona o cimentiranju vinske posode pri vinorej-cih; v interpelaciji se poživlja vlada, da .postopa z vtnorejci obzirno, ker krivo, da mnogi niso dali posode cimentirati, je to, ker je meroskusni urad nastanjen v Gorici in dela cimentiranje vsled tega kmetom izredne heprilike. Poštne razmere po Vipavski dolini vsled aviomobiine zveze. . Poslanec Kovač je inierpeliral glede poštnih razmer po Vipavski dolini, odkar vozi pošto avtomobil med Gorico in Postojno. Zahteva tako. ureditev, da se bodo pošiljatve mogle izročati strankam redno zjutraj, opoldne in zvečer. Prihodnja seja bo v četrtek 9. t. m. ob 5. uri popoldne. Trpljenje slovenskih železničarjev. "V nedeljo popoldne ob 4. uri se je vršil v dvorani »zlatega jelena« v Gorici iako dobro obiskan shod železničarjev. Dnevni red je bil ta-le: 1. Delavnired na državnem kolodvoru. 2. Pritisk na slovenske delavce. 3. Razno. Shod je otvoril predsednik tukajšnje podružnice ter dal besedo g. Š k r j a n -cu, predsedniku Zveze jugoslovanskih železničarjev iz Trsta. — (Radi pomanjkanja prostora priobčimo njegov že stavljen govor prihodnjič.) Drugi govornik je bil Dr. Dinko Puc: Stvar železničarjev je stvar celokupnega slovenskega naroda. Mi rabimo vsak stan zdrav in krepak. Naš narod je tako majhen, da rabimo vsakega človeka. Hočemo, da so vsi stanovi zdravi in srečni ter rastejo v svoji moči. Vaš položaj ne sme ostati skrit. V javnost mora vse, da Vaše zadeve spravijo na primerno mesto zastopniki ljudstva. Delavni red je res velik napredek, ali ne držijo se ga. Imamo pa tudi državne osnovne zakone in imamo človeške, pravice. Državni osnovni zakoni določajo, da imamo vsi Jednake oravice, Slovenec kakor Nemec ali Italijan. Na državnem kolodvoru se je v tem oztru grešilo strahotno. Namenil sem se povedati nekaj slučajev. V Tagespošti sicer pravijo, kako da je Wieser pravičen mož, kako lepo vrši svojo službo. AH ne krši se le delavni red, ampak tudi državni osnovni zakoni. Če kak trgovec prične kupčijo, je umevno, da se mora ozirati na dve reči: na blago in na odjemalce^ da bo postregel vse, ki mu dajo zaslužek. Če se privatna podjetja ne ravnajo po tem, je gotovo,- da nastane v cbrnačem prebivalstvu odpor. Moj predgovornik je omenjal, da na> južni železnici so boljše razmere kot na državni. Če to podjetje čuti, da treba uvesti boljše razmere, koliko bolj bi morala čutiti to še državna železnica, kr pa zanemarja predpisane zakone. Podjetje je sicer privatno podjetje države, ali državno je to podjetje; pri takem drž. podjetju pa imamo tudi Slovenci govoriti. Zato pa: domači delavci najprvo v železniško službo pri nas, potem šele, če teh nI, pridejo drug« na vrsto. Pri nas pa, se uvajajo Nemci od vseh strani. Umetno privabljanje teh na naša tla je nezakonito. Trpimo mi, ki dajemo Avstriji veličino, če ni nas, je Avstrija nič; naše južne dežele so Jako \>ažne za obstoj Avstrije, da brez njih Avstrija ni več velesiia; zato pa se mora nas še posebej upoštevati. Naši ljudje morajo v Ameriko, v Nemčijo, tujec pa hodi na naša tla; privedli so zadnje mesece polno tujcev v Gorico. Te nemške delavce, ki so tu, pa naj se vsaj presoja tako kot Slovence; ne pa da so za to tu, da avanzi-rajo pred našimi. V Avče so poslali nemškega železničarja, ki ne zna nič slovenski. Neki 18 letni Nemec je prišel na mesto slovenskega železničarja, ki služi že 3 leta! Očitna pristranost! — Nemški ljudje, ki so bili kaznovani, so avanzirali, neomadeževani Slovenci ne! — Glede nadur moram kon-statirati, da če naš človek dela pol ure več, se mu delo ne plača. Delavnega časa pa se treba držati točno in vsaka začeta ura po delavnem času se ima uračuniti kot cela. Če dela danes 25 minut čez; jutri zopet, se tekom meseca nabere skupaj veliko ur. Ali godijo se čudne reči: Kdor ne dela čez uro, lina uštet prosti dan. Kdor dela čez uro, se mu pa odbije prosti dan. Kje je še kaj takega risi svetu? To je mogoče samo v Gorici! — Na primer: kurjač dela cen dan, zvečer pa dobi ukaz," da mora na Jesenice; delati mora torej kar naprej, 24 in tudi več ur nepretrgoma, in za to dobi približno 1 gold. 80 kr., zaračuni se mu le takozyani »Kilo-metergeld«. — To so nezaslišane razmere! Slovenski delavci ste trpini, sužnji ste! — In Če je še tako neumen nemški uradnik, misli, da srne pljuvati na slovenskega delavca, ki je priznano eden nai-pridneiših. — Prišel je nemški uradnik nad delavce, ki so nalagali teže na vlake. Delali so kot živine. Ali on jih je preganjal, naj le še bolj hitijo. Eden delavec reče: Sajnaredimo, kar moremo. Zato je bil kaznovan! ¦ Nemški človek je nahrulil Slovenca z »liVindiscber Hund«! Slovenski železničar se je radi tega žaljenja pritožil pri predstojniku, ki je zarezal nad njim: Halfs Maul! Po delavskem redu imajo železničarji četrt ure določeno za zajutrk ali malco, kakor pravi red, ali odmor je šele takrat, ko slučajno ni dela, pa če je to tudi šele ob 11. uri. Med odmorom se je pripetilo, da so šli štirje delavci v gostilno (3 Slo-, venci in 1 Nemec); vsi trije Slovenci so bili kaznovani, Nemec pa ne. -— S Slovencev in 1 Nemec so imeli nadure.-'Slovencem so plačali 7 ur, Nemcu pa L ur, dasi je napravil isto delo kakor Slovenci. — Neki nadzornik je tak, da ga je sama surovost, samo sekira in draži naše ljudi. -~ Samo nemški jezik je veljaven na kolodvoru; »Kurende« dobivajo samo v nemškem jeziku. Odkod to, da mora znati slovenski delavec tudi nemško? Neki slovenski delavec je bil kaznovan z globo 3 K, ker je v skladišču govoril slovensko. No, resnici na ljubo moram povedati, da se je pritožil in mu je bila globa odpuščena. A že dejstvo, da se je kdo upal kaznovati slovenskega delavca na slovenskih tleh radi slovenskega govorjenja, je dovolj značilen. Tako početje je sramota! Sicer je, pa še danes prepovedana v kurilnici slovenska govorica! Slovenec je prišel prosit dopust, Predstojnik: »Ich gebe Ihneit keinen Ur-laub, wel! Sle eln Slovak slnd,« Potem pa pišejo, da so napadi na postajenačelnjka neopravičeni. Cela slovenska Javnost naj se začne pečati s temi škandaloznimi razmerami Goriški kolodvor je ekspozitura nemško-nacijonalnega kluba. Veliko nemškonaci-jonalno ognjišče hočejo napraviti iz njega. Mi pa zahtevamo: da se ne bo uganjala na državnem kolodvoru nemška politika, marveč da se bo vršila redna prometna služba. Na kolodvoru je neki nemški uradnik, ki zmerja slovenskega kmetica, ko pride na kolodvor, »dmnmer Trottel, dummer Jockel«; če pride italijanski špediter, se mu prikloni, morda zato, ker dobi 2 K vsako nedeljo. Protestiramo proti temu, da se izkorišča državna železnica v nemško-nacio-nalne namene. Dokler ne bo ostajalo kruha nam, ni prostora za tujce na državnem kolodvoru. Protestiramo proti ravnanju s slovenskimi delavci in proti briskiranju slovenskega občinstva. Ni pa še bilo ne deželnega ne državnega poslanca, ki bi se bil oglasil proti tem neznosnim razmeram; naša delegacija naj spravi to zadevo v deželni in državni zbor, da bo vedela vlada, kaj se godi na državnem kolodvoru v Gorici, kaj se godi na avsirijskem jugu, na katerega se tako rado apelira, da naj bo branik proti sovražnikom države----Železničarji! Ne udajte se! (Govor je bil prekinjen večkrat z burnim pritrjevanjem. Po govoru je sledilo grornovito ploskanje.) Na to je govoril še Škerjanc obširneje o potrebi organizacije. Čehi imajo 36000 organiziranih železničarjev. Spodbujal je navzoče k pogumu, k vstraj-nosti in delu, da nas ne preplavijo Nemci in da nehajo biti železnice nernčurske kače, ki se vijejo po slovenski zemlji. Kako se dela s slovenskimi prosilci, je povedal tipičen slučaj: V Trstu je prosil za železniško službo Slovenec, ki je baš odslužil svoja vojaška leta pri mornarici. Po izobrazbi je sposo ben za službo prožnega mojstra. Vse lepo in prav, ali sprejeli ga niso, marveč so rekli, naj vse oglasi drugo leto. Čez tri dni je prišel prosit železniške službe Nemec z Dunaja, ki je služil z onirn Slovencem skupaj pri mornarici; ta pa je bil sprejet, ker je Nemec in menda tudi zato, ker je bil za eno šaržo nižji od Slovenca. Lepemu govoru je sledilo splošno odobravanje. Na to je spregovoril še učitelj Turk o šulvereinskih šolah. (O teh bomo še govorili.) Predsednik je zaključil lepo uspeli shod. Končno omenjamo, da je bil navzoč na shodu policijski oficijal Oraš v uniformi in dva policijska agenta. Slovensko gledališče v Gorici. Med ona srečna slovenska mesta, ki so letos odprla duri Talijinih svetišč, bo-demo šteli tudi Gorico. Lansko sezono nam je dramatični odsek »Sokola« obljubil stalno gledališče. Marsikateri si je pač mislil: »iz te moke ne bo kruha«, a diletanti so pridjali ti moki dobrega kvasa in danes lahko trdimo, da bode kruh. spečen, ako občinstvo stori svojo dolžnost. Z dvema predstavama so pokazali diletanti svoje zmožnosti; in sedaj so že zopet na delu. da vzdržč v Gorici tako potrebno in važ--' no institucijo. Potrebo stalnega gledališča čutimo že par let. Gostovanja članov ljubljanskega gledališča (katera letos izostanejo) niso povsem odgovarjala goriškim razmeram. Da ta gostovanja niso imela zaželjenega uspeha, so bile vzrok med drugimi prepogoste medtedenske predstave v kratki dobi. Za nižje sloje so bile cene previsoke, da bi si zamogli privoščiti umetniški užitek, in le dijaštvo je posečalo mnogoštevilno vse predstave. Načrt dramatičnega odseka, gojiti in pospeševati pod danimi razmerami dramatiko toliko Časa, dokler se ne ustanovi posebno dramatično društvo, ki naj bi skrbelo za stalno gledališče, se more le tedaj posrečiti, ako bode naše občinstvo pridno posečalo predstave. se predvaja 2 velikim Tspehom ia sicer še 3 dni. V letošnji sezoni se bode uprizarjalo redno vsak mesec eno ali dve nedeljski predstavi. Poskusilo se bode tudi s popoldanskimi predstavami po znižanih cenah. Repertoir bode pester. Menjavale se bodo burke, drame, veseloigre, komedije in po možnosti tudi narodni igrokazi. Skrbefo se bode za novo scenerijo. Sploh pa se vpelje toliko v dvorani, kot na odru razne tehnične gledališke potrebščine. Za izvedbo tega načrta pa je treln mnogo žrtev. A strah pred praznimi stoH plaši dramatični odsek »Sokola« za marsikateri potreben troŠek. No, upamo, da bode naše občinstvo upoštevalo in podpiralo to važno institucijo; saj so prišli po enaki poti v vseh drugih slovenskih mestih do pravega gledališča. Dober diletantski oder pod dobrim vodstvom in z vsestransko podporo za-more za sedaj nadomeščevati povsem častno pravo gledališče. Ako hočemo imeti kedaj v Gorici pravo, stalno gledališče, nam ne preostaja drugega nego si izbral ono pot, po kateri so dosegli svoj cilj nnfi' bratje v drugih mestih. Danes nam nt mo • goče misliti na angažiranje umetnikov hi moramo zategadelj računati le na požrtvovalnost domačih diletantov. Tudi ne vemo, se bode li poskus, vzdržavati gledališče, posrečil. Ako pa storč goriški Slovenci svojo dolžnost, predvsem na?a inteligenca, bode možno misliti že v par letih na pravo gledališče. V kratkem se naznani prva predstava. Že sedaj apeliramo na naše občinstvo, da poseti to predstavo mnogoštevilno in s tem pokaže smisel za gledališka umetnost., K. Goriški mestni svet. V soboto je imel goriški mestni svet sejo; navzočih je bilo 55 svetovalcev: vlado je zastopal nam. svetnik Rebek. Župan se spominja v toplih besedah ranjkega mestnega svetovalca Eno. Dorflesa. — Računski oddelek mu je pred-[' ložil proračun za leto 1914; proračun se izroči odseku in potem predloži občinstvu na upogled skozi 14 dni. Župan naznani tudi, da rnu je došei od slovenske strani protest proti dovoljenju za nemško slavnost 7. septembra t. I. v Gorici ter predlaga, da je ni treba niti citati. Vojašnice. Poročevalec dr. Čcščiuti poroča o povabilu vojaške oblasti h komisijonalnemu obravnavanju glede razširjenja artilerijske vojašnice. Sprejme se povabilo in predloži zahtevana formalna ponudba, ali le proti zagotovilu od strani vojaške o-blasti, da iz nje ne bodo izvirala nikaka bremena za občino. - , Glede zgradbe lope za pionirje in saperje je poročevalec isti. Lopa bi obsegala 1460 kvadratnih metrov, troškov je proračunjenih 90.000 K. Sklene se, podati ponudbo s pogojem letne najemnine skozi 25 let in sicer 7'32 odstotkov glede na in-1 vestirani kapital. Zgraditi se ima vojašnica za oddelek trdnjavske artilerije. Sprejme se predlog, naj se naznani vojaški oblasti, da občina norica ne more podati v tem oziru nika-kc ponudbe, ker bi i/ te uustalo občini troškov na leto K 14,888.10. Šolsko poslopje v ulici sv, Klare. Poročevalec Venier. Namerava se zidati nova dekliJluiJjudsl^ šola y,uliq sv. Klare. Troškr v prejšnjih letih. Na celi gimnaziji se je vpisalo letos 540 učencev in sicer 521 javnih ter 19 hospitantinj. Po razredih se dele: I. 64, 11. 53, III. 80, IV. 76, V. 75, VI. 72, VII. 63, VIII. 57. Na terii ¦»nemškem« zavodu je komaj 70 Nemcev. Slovenci in Italijani so si po številu' skoraj popolnoma jednako močni. Pred c. kr. izpraševalno komisijo za ljudske in meščanske šole v Gorici se pri-čno prihodnji usposobitveni izpiti v ponedeljek, dne 10. novembra 1.1. -~ Pravilno opremljene prošnje je predložiti predpisanim potom pravočasno, tako da bodo vsaj do dne 31. oktobra t. 1. v rokah ravnateljstva. Shod državnih nastavljencev v Gorici. — Vršil se je v soboto v hotelu »Angelo d' oro«; bile so zastopane vse kategorije. Shod je bil dobro obiskan. Predsedoval ie pros. Sokol. Glavni govornik je bil poštni oficijal g. K. Hrovatin, ki je ostro kritikoval parlament in vlado radi službene pragmatike, katera je bila na dnevnem redu. Sprejeli so resolucijo, ki pravi, da vedno zavlačevanje službene pragmatike je vzbudilo največjo indigna-cijo pri vseh državnih nastavljenem. Shod pozdravlja združenje vseh kategorij in jih poživlja k energičnemu nastopanju za do-seženje uradniških zahtev. Ne trpeli bi novega zavlačevanja nad določeni termin 1. septembra: so za retroktivno uve-Ijavljenjc slu, jene pragmatike in delajo odgovoren parlament in druge poklicane faktorje za dogodke, ki se pripravljajo. Navzoč je bil tudi poslanec Ušaj. ki je valil krivdo na klub Malorusov, ki da hoče obstruirati proti malemu finančnemu načrtu, ako se v Galiciji ne uvede volilna reforma, Hrovatin ni bil povsem zadovoljen z govorom Ušajevim. Govorila sta še ekspeditor Kamenšek in adjunkt Budav, ki sta povdarjala potrebo solidarnosti vseh kategorij. Velika nesreča bi se bila kmalu zgodila v nedeljo dopoldne okoli 10. ure v Šolski ulici v Gorici. Blizu stranskega u-lioda v cerkev sv. Ignacija se je zlomilo kolo težkemu vozu, naloženemu s tramovi. Les je bil last g. Čibeja iz ulice Barze-lini. vodil je voz 32-Ietui Fran špaeapan. Okoli"30 kvintalov teže je bilo na vozu. Tramovi so se posuli na tratoar, kjer se je nahajal gospod Josip Hrovatin, vpoko-jeni višji učitelj. Izogniti se ni mogel, pritisnil pa se je k zidu in branil kolikor mogel proti tramovom. Prestrašil se je go-snod Hrovatin. ki se nahaja že v starosti 69 let, hi iti se vedelo, ali je močno poškodovan ali ne. Odpeljali so ga v bolnišnico, po mestu pa se fe hipoma raznesla vest o nesreči, mislilo $c je, da je g. Hrovatin |*močno poškodovan; ker je mož povsod* priljubljen in ima velike zasluge kot požrtvovalni nCitelj in vodja na zavodih Šol. Doma, je bilo sočutje splošno. K sreči se je kmalu dognalo, da ima g. Hrovatin samo kožo opraskano ter da ni nikake težje poškodbe. — Na težko obložene vozove se mnogo premalo pazi v Gorici! — In kakšna nesreča bi bila, če bi bili ti tramovi zajeli otroke, ki so šli par minut poprej tam mimo! 100 let le poteklo včerai, ko so avstrijske čete zopet primarširale v deželo in goriško mesto ter je bilo konec francoskega gospodstva v goriškem mestu. Zadnji francoski guverner Junot Duca d' Abrantes je bil nor človek. Uganjal je razne reči. ki so kazale, da ni bil pri čisti pameti. Tako je nekoč spehal svoje goste [ od bogatega kosila v voz in sam podil konje po mestu, kričal in tepel' okoli sebe, da je bila groza. Grofico Del Mesiri je videl na oknu; morala je v voz in hajdi v dir po mestu. Šele ko ga je milo prosila, naj jo pelje domov, je to storil. Vprašanje. — Za danes samo vprašamo gospoda dr. Casapiccola v Gorici, če je kaj čital ljubljanski list »Dan« v zadnjem času? Tam je govora o nekih razmerah, ki se menda tičejo njega___ Tečaji za knjigovodstvo, slovensko korespondenco in italijanščino. — Trgovsko in obrtno društvo za-Go&iško naznanja, daotvori dne 20. oktobra 1.1. učne tečaje za knjigovodstvo, slovensko korespondenco in italijanščino v Šolskem domu. Učni dnevi so pondeljek in četrtek od 8.—10. ure zvečer. Šolnina za celo dobo : znaSji enkrat za vselej K 15, katera se plača naprej. Opozarja se gospode in gospi-ce, ki nameravajo ta tečaj obiskovati, da se prijavijo najkasneje do 18. oktobra t. 1. pri društvenem blagajniku g. Josipu Ivančjčat, trgovcu v Gosposki ulici št. 11. i( »Goriška Slovenska Mladina« vabi I vse,; člane in prijatelje društva k vsakoletnemu rednemu občnemu zboru, ki se bo vršil v četrtek, dne 9. oktobra 1.1. ob 8. uri zvečer v prostorih hotela »Zlati Jelen« po sledečem dnevnem redu: 1. Nagovor predsednika. 2. Čitanje zapisnika zadnje- ! ga rednega občnega zbora. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo pregledovalcev računov. 6. Volitev predsednika. 7. Volitev osmih odbornikov, štirih namestndikov in dveh pregledovalcev računov. 8. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti prvega občnega zbora, vrši se pol ure kasneje drugi, ki je sklepčen ob vsakem Številu navzočih članov. Odbor. Žaljenja veličanstva je obdolžena neka 15 letna Marija Don, doma iz Čedada, uslužbena v krčmi »Al Cappello« v Krminu. Pretep. — 20 letni mesarski pomočnik P. Klede v Gorici je šel v nedeljo na sprehod v Solkan v družbi svojih tovarišev. So že kaj izzivali ti laški fantiči, da sccLaj dolžijo Solkance, da so jih nabili. Klede je šel v bolnišnico z bolečinami v hrbtu in na levi roki ima rano. Neki drugi je tožil, da ga boli noga, pa ni hotel ostati v bolnišnici; ostal je le Klede. Najbrže sta našla, kar sta iskala. Okoli po svetu sta romala 30-letni delavec R. Vasilič s Krka in Felicita Roc-<:o iz Moščenic. V Podgori sta zagrešila javno nasilstvo in osleparila sta par ljudi. Obsojena sta vsak na 4 mesece težke ječe s posti.: *TisoČ in ena noč«. — Sanjave, lepe in košate bajke iz Orienta pod naslovom »Tisoč in ena noč« se nam prikazujejo na največjem projekcijskem platnu v Avstriji, v modernef Kino-gledišču v Gorici Cantral Bio. — »Tisoč in ena noč« se bo prednašala še dpnes, jutri in v četrtek in upati' je, da ne bo nikdo zamudil te ugodne prilike ogledati si bajeviti čar razkošja orientalskih noš, plesov itd. Domača politika. Posledica slabega deželnega gospodarstva. — Včeraj dopoldne so se zbrali na posvetovanje vsi predsedniki deželno-zborskih klubov pod predsedstvom deželnega glavarja. Deželni glavar je obrazložil finančne razmere naše dežele in namen zborovanju je bil ta, določiti direktivo glede na veliko število peticij. Računski ravnatelj Kvgen Kavčič je potem obširno obrazložil finančno situacijo, ki ni 'najstjajnejša. Poslanci so se prepričali, da !;bo tr,eb:a'štedilj in se omejiti f P r t- [V4) d p o r a h. j Rekurz goriškega mestnega sveta .odbit,- -r- Kakor je bilo pričakovati, tako ¦ se je zgodilo. Upravna sodnija je odbila rekurz goriškega mestnega sveta glede odvzetja volilnih agend po tržaškem na-mestijištvu. Namestništvo je bilo prisiljeno storiti skrajne korake proti goriškemu municipiju radi volitev; umevno, da je upravna sodnija odbila rekurz, ker ni bilo v korakih namestništva čisto nič nepo-stavnega. Kaj drugega kot odbitje rekurza tudi Italijani niso pričakovali. župana, ker se je prejšnji župan Maru-sič odpovedal. V blagajni je bilo primanjkljaja več sto kron. Deloma je že poravnano deloma ima prizadeti še poravnati. Pri oddaji županstva bil je navzoč deželni uradnik Peternel, kateremu.je bilo dodano pet mož kot pregledovalni odsek. Pri tem so se mudili teden dni. Kaj so storili, kaj koristnega, nam ni znano, vemo pa to, da pri koncu svojega dela, gotovo niso vedeli, iz česa sploh obstoji občinsko imetje. Sedanji nadomestni g. župan je bil izvoljen v lanskem letu. Volilni boj je bil hud. Pristaši bivšega župana bi imeli radi sina istega, Jakoba Marušiča, češ da ie pameten mož, in da pozna račune oče-* ta, ter da.bi taka oddaja županstva bila najlažja. Drugi starešini z mnenjem da bo ta volitev le za kratek Čas, so se namenili voliti za župana Pahorja, ki je že nad 30 let hrepenel po županovem stolcu, kar se jim je žali bog tudi posrečilo. Ta je seveda pred volitvijo v.gostilni pri »Jelenu« starešinom prisegel, da se bode po njih nasvetih ravnal in da bode tudi starešinske sklepe vpošteval. Mož je pa tam tudi okoli 170 kron plačal. Hvala! Ali vse to je le kratek Čas trajalo. Prodal nam je proti starešinskemu sklepu občinskega bika, ki je bil najlepši in najboljši cele dežele, kakor se je kasneje izjavila komisija za licenciranje bikov. Delil je občinsko gmajno brez nikakega dovoljenja med občinarji. Odpustil je iz občinske službe občinskega tajnika in redarja, ker ga niso podpirali pri njegovem postopanju. Prišel je nedavno neki obči-nar v občinsko pisarno ter je naprosil g. župana, da bi smel. vpogledati v občinski inventar, ker bi moral biti v smislu § 60. občinskega reda vsakemu občinarju dopuščen vpogled. Ta je začel debelo gledati in ni vedel, ali bi tega občinarja vrgel iz pisarne ali kaj. Konečno se je vendar odločil ter je rekel: »Tu je omara, in drugega nisem pripravljen vam pokazati«. Pozneje je tega občinarja celo ozmerjal. Pritožiti se nam ni mogoče, ker ne vemo več kam. Na deželni odbor smo se že ope-tovano pritožili, ali pomagalo ni nič, tam se naše pritožbe niso rešile. Povedati moramo še, da so se pred šestimi leti pritožili neki tukajšnji posestniki na deželni odbor proti županu MaruŠiču in nekim starešinom, med njimi tudi sedanjemu županu ker so ti prodali več kosov občinskih zemljišč, ne da bi imeli kak starešinski sklep ali katero drugo pravomočno dovoljenje, in govorilo se je celo o nekem ponarejenem podpisu. Naše županstvo je do sedaj tako zanemarjeno, da do danes ni bilo še v občinskem uradu občinskega inventarja, razne vložne knjige, v katerih ima občina denar naložen, se nahajajo v tujih rokah, torej pri takih osebah, katerih nimajo z občino sploh nikakih stikov. Nadalje jako važni občinski spisi se nahajajo pri nepoklicanim osebam in eni teh celo od leta 1891. Pa tudi občinsko zemljišče se prodaja, kadar se županstvu zljubi. Upamo da bode novi deželni odbor to naše županstvo v prihodnje prijel malo bolj pred oči, ter da bode gledal, da se sestavi inventar, nadalje da bi se občinski denar sploh ne nosil več po žepih, katerega morajo tukajšnji posestniki ceio s 250% prispevkom na izravne davke plačevati. Torej v red z občinsko blagajno in z občinskim posestvom. Prizadeti. DOPISI. Sokolski vestnik. Iz Št. Andreža. — Tukajšnji Sokol je uprizoril v nedeljo Ganglovo 4 dejanko ^Sin«, ki je uspela jako lepo, v čast Sokolu. Občinstva je bilo obilq. Čudili smo se spretnosti, ki se le redko najde pridi-letantih. Posebno so se izkazali Škrabar, Škrabarjeva, Paškulinova, Lutinanova, Furlanijeve, vsi so igrali dobro, pri nekaterih scenah smo mislili, da imamo pred seboj prave igralce, ne diletante. Čast jim! Čast prirediteljem! Društvu čestitamo. Iz goriške okolice. Iž Opatjegasela. ~- Naše starešinstvo bo praznovalo v tem mesecu sedemletni-co svojega nepretrganega obstoja. Dvakrat smo volili v tem času novo starešinstvo, pa vse zaman. V lanskem letu meseca novembra je bila 'dopolnilna volitev Razne vesti. Odpustitev rezervistov. — Vojna uprava je odredila, da se trajno odpuste nadomestni rezervniki dne 10. t. m. Re-zervnikom letnika 1910. se všteje dosedanja vojaška služba za dve, onim letnika 1911. pa za eno orožno vajo. Rezervniki poljske artiljerije se odpuste dne 31. t. rti. . V hldroplanu Iz Pulja v Trst In nazaj. — Dne 4. t. m; se je ob 6. u;;i 30 minut zjutraj dvignil v Pulju s hidroplanom v zrak ladijski poročnik Woseček ter dospel ob pol 8. uri zjutraj v Trst tcv se pri morskem svetilniku izkrcal. Ob 10. uri 35 minut se je dvignil hidroplan zopet v zrak, plul nekaj časa nad tržaškim pristaniščem ter oclletel nazaj proti Pulju. Roparski umor. — V Krakovu so zaprli 4 osebe, ki so umorile knjigotržca Sy-czowskega in ga oropale 7000 K. Vsi so svoje' dejanje priznali. Požar. — V Gablonzu je zgorela steklarna Leopold Riedl. Škoda znaša 600.000 kron. Povodnji v Teksasu. — \r. Ne\vyorka se poroča, da so v Teksasu povodnji povzročile štiri milijone škode. Veliko ljudi je utonilo. V državi Louisiana je povodenj napravila 4 do 6 milijonov škode. Kolera na Ogrskem. — Notranjemu ogrskemu ministerstvu je bilo naznanjenih od 5. do 6. t. m. 25 novih slučajev kolere.*— V Hrvatski in Slavoniji je bilo slučajev kolere 403. Umrlo je 171 oseb. — Iz Oračanice v Bosni so bili zadnje dni naznanjeni trije slučaji kolere. Pomlloščen. — Knjigovodja E. Alt-man na Dunaju je bil svoj čas obsojen na smrt na vešalih, ker je umoril svoje tri sorodnike,- podjetnike Berger. Altman je sedaj pomiloščen v dosmrtno ječo. Velika železniška nesreča. — Tz Kijeva v Petrograd vozeči brzovlak je zadel ob vhodu na petrograd. kolodvor ob lokomotivo, ki so jo odpeli od poštnega vlaka. 14 oseb je bilo mrtvili, 17 težko, 10 pa lahko ranjenih. Voz in konji v morju. — Včeraj zjutraj nekako ob 7 so nalagali na voz Dre-herjeve tovarne na obrežju Ottaviano Au-gusto s parnika »Marija P.« v Trstu premog. Ko so hoteli odpeljati voz, jim je padel v morje in je potegnil za seboj tudi oba uprežena konja. Vzlic temu, da je bila pomoč takoj na licu mesta, sta konja vendarle utonila. Voz pa so potegnili iz morja. Drzen avijatik. — V Parizu se je bila raznesla vest, da se je izgubil svetovno-znani avijatik Pegout. Vest ni resnična, ker se Pegout nahaja v Boucu, kjer dela najdrznejše polete.. Letel je celo minuto z glavo obrnjeno navzdol in še šestkrat napravil v zraku popoln obrat čez glavo. Odgovorni urednik In Izdajatelj Ivan Kmviii » Oorid. Tt*?: *°0^Bt^"Iis,om»« •»- OasHršcek (odgov. J. FabSIi). ~ " ~ i» »So&< in »Primorec. liliji)© tolcčoato njilo oi ttrdke Berpiann & Ca, Tetschen na labt ostane nedosegljivo prej in slej v svoji n2in-kovttosti proti, pegam in je neizogibno potrebno za nmno negovanje kože in lepote. To spriCnjeio priznalna pisma, ki nam dohajajo vsak dan. Dobiva se po 80 vin. v lekarnah, mirodiMcah in trgovinah s parfumi. Ravno tako izkušena je lilijna krema „Manera«, ki ohrani damam čudovito nežne roke. Dobiva se v tubah po 70 vin. povsod. Mali oglasi. laJmaiHt ftlitolMua itti« 80 tU. iko i« oglat obieUejil te raCasa it vitko bosedo 3 Tla. lajpripravtajle Utaeriratja ta trgovoo in obrtnika. Koliko t« manlSih trgovcev in obrtnikov v Gori«!, kftUrth na dalaU (in oeio v m«tu) nlhit na posut, k« nikjw «e tMtriralo. Skoda nI majhna. !*aIqA (koleselj) pokrit, lahek, za lvd I Bo enega konja; ponudbe pod Bovec poštnoležeSe. 319—1 1 ali 2 sprejme dobra družina nu - -, hrano in stanovanje. Svitla soba, vrt, klavir, vestno nadzorstvo. Cona nizka. Naslov povS upravniStvo. 29(5—1 lutnmnhil (Limousino) 40 HP, popolnoma de-JtllUlIlUUII lujog, močan, chassis pripraven tudi za tovorni voz.se proda dne 12. t. m. ob (O. uri fredpoidne na prostovoljni dražbi. — Garage allich - Gorica. 325 S Domača onspodična S&ffi §žt&,Z ^Trgovski Dom", kot pomožna prodajalka in odpraviteljica modnih časopisov. Kemična tvornica Traiskirchen pri Dunaju LIEBLEIIV & C.o Cementna malta, beton, apriena malta napravi neprodorno za vodo samo STE) A RIT (obl. zavarovano). Najidealnejše sredstvo za osušenje vseh vrst in za zadržanje talne vlažnosti. nepremočljiue fasade z apneno malto. Malta zmešana s Stearitom ima tiO—1C0% večjo trdnost kakor druge primesi. (Uradno preizkušeno). Edina prodaja in zastopstvo: P. P. Vidlc & Komp. — "Ljubljana. Pomagalko za knjigoveznico spreime takoj »Goriška Tiskarna" A. Gabršček. Julius Guttntan & sin lunarna sodna. Grosskanizsa - Ogersko ponuja sede in LebrC iz suhega slavonskega hrasta vsake velikosti. Pošiljateo se Izorši tako]. Cene zmerne. 293-1 Glavna zaloga podpefnikov k Orufovka Gorica, Raštelj 3. Zaloga usnja. Ochsena kocke za juho po 3 Din. S?-«™-^^0 Vt8ako J^°' omako, gnlaš itd. 1 kocka zadostuje za 1 krožnik izvrstne hra-uune goveje lune s krompirjem, zelenjavo in močnim mesnim okusom. Ochsena kot nadomestek mesa imamo no tem takem kot imamo potemtakem kot dobro kosilo za 3 do 6 uin. za osebo vn4lS^r^ft.R0hil[Z So, v.škatlah P° 43 kock po 3 vin. komad franko in prosto ednine vzame nSf t^SLS^\ PIaca*,s®,p,? PreJ«m« ™ odobritvi koncem meseca. Kar ne vgaja se vzame nazaj. Za razprodajalce v škatlah po 900 komadov po znatno znižani ceni. Ochsena je trajna in uradno patentovana. Aiteita (E>be>, MOHR & Comp., Z. Z O. Z. »-t Splošna hranilnica v Trstu osnovana po načelih hranilničnega regulativa z dne 2. septembra 1844, je pričela poslovati s I. oktobrom 1.1. tz^Z^Z Uradu are od fl.-iz. In 3.-3. pop. Vložna obrestna mera 4°L »Splošna hranilnica« v Trstu je edini slovenski zavod na Primorskem, ki je upravi .n sprejemati vloge, za katere se zahteva ______^ pupilarna varnost I Naznanilo. Tvrdka Amedio Bolafflo, zaloga vina v Gorici, uljadno naznanja tem potom vsem svojim cenj. odjemalcem, da bo zaloga vina zaprta od petka, dne 10. t m. od 4. ure popoldne in v soboto cel dan. m-i Slavnemu občinstvu ulju dno naznanjam, da sem zapfB podružnico v Gosposki ulici. Izgotovljene obleke za gospode in. otroke prodajam sedaj edino le v CORSO VERDI št. 11 {nasproti Iznoinemn trgu}. Z odličnim spoštovanjem I. Felberbaum. TRST, Via S. Nicold Štev. 2 Tehnični !>iro ureditev kompletnih industrijskih ^ naprav vseh vrst in električne luči j in moči. i Glavno zastopstvo draždanske tovarne motorjev na plin prej loric Hille v Dresden. Najstarejša tovarna motorjev na nafto, sesalni plin, benzin, benzol in plin. Nad 10.000 motorjev v obratu. Izredna odlikovanja. Stroji za izdelovanje opeke, vseh vrst za ročni in parni obrat. Raznovrstni stroji za obdelovanje lesa od tvrdke Adoll JUdinger v Oberinrkheim pri Stnttgartii. Universalni strugalni stroji okrogle žage, vrtalniki in izjedači (Frasmaschinen), razni brusilni stroji Kompletne oprave za mizarske delavnice. Stroji Zu obdelovanje kovin, kovaške mize, vrtalni stroji, izjedači itd. Proračuni, ponudbe in tehnične informacije gratiš in franko. LO^^O^Očm »Goriška ljudska posojilnica1* vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. (V lastni hlil, Sosposka ulica *t. 7, I. »atfstr.) — Talafoa it. 78» EaCun požtno hranilnice Itev. 837.315. Na ob5n©m zboru dne 27. aprila 1913. se Je določilo: Hranilna vlog« se obrestujejo po 5% Stalne ve6je vloge % enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar. Vlr.jjjitcljcm so na razpolago hišni hranilniki. Z zvišanjem obresti hranilnik vlog vsied splošnega podraženja denarja, zvišati so se morale sorazmerno tndi dosedanje 57, oz. 6% obresti od posojil. Glavni amlmil bg obrestujejo koncem leta 1^12. s 6%. Stanfa 31. dec.l9t2 : Zadružnikov 1822 z deleži v znes&u 57.012 kron. — Hranilne vloge: 1,022 15605. — Posojila: 898.203--. ~ Reservni zaklad: 125.23586. - Lastno premoženje: 383-926.76. H %WAm^^mmiwmmmm^^mmm^m^mm mm& Kupujte samo dvokolesa MGetiCL" iiiMfllfenaMv ki so najboljši francoski sistem in najtrpežntjjše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Ofilflnal VlCtOlla so amjprak-tičnejSi za vsako hišo. Isti služijo za vsako vrstno Šivanje in Štikanje (vezenje)T Stroj tečef biezšumno in je jako-trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to široko spadajoče predmete se dobi po to-p -tr »w 7ara|gfej ceu| or| tvrdki Kerševani & Čuk GORICA, na Stolnem trsu it. J. CDRICfl.