Sk 40. Vtorek, četrtek in bo-boto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na tlom •a vso leto 8 g. — k. pol leta 4 ,, -- ,, „ četrt „ 9 „ 20 „ trn v»e leto 10 g. —k „ pol leta t „ — „ „ četrt „ '2 „ 60 „ četrtek 6. aprila. IV. tečaj. \m. Oz na ii lin : Za nnvadno tri-topnn vreto aa plačuje \ G kr. i:c ue tiska 1 kmt 5 n V »» »» 2knt, 4 „ „ „ „ »krut. vočo pismenke so plačujejo po prostoru, Zb VBak tiBok jo plačati kolek (itcnnpelj) za 80 kr. Vredniitvo in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) hii. it. 179. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno franknjejo Pad Francosko in Slaveni. I. Slavni francoski pisatelj in politik graf Alekso kako vas za zabavo ali pa iz maščevanja na vseh štirih ogalih zažgali in na smrt prestrašene in begajoče vaščano v plnmteče njihovo hiše nazaj podili, ka-UorŠno „Spase" si bo nositelji kulture na iztok in na Tocqueville je 1845. leta pisal o svojem narodu: svet zapad skoraj vsak teden sedanjega vojskovanja pri-lahko kakor mu jo drago francoski uarod občuduje, voščili. Nihče ne pripoveduje, da bi bili Francozi povzdiguje, v zvezde kuje, hvalisa, obrekuje, z nogami 1809. leta kakega vjetega stotnika kranjske črne vojsko gazi in tepta, zaničuje in tudi psuje, todo nikdar ne z vrvmi zvezali, na dve kladi položili, pod njem žabo svetu ta čudoviti narod indiferenten postal; „esprit kurili in tako živega spekli, kakor so napravili nosi-frangais" bode celi svet zanimal toliko časa, dokler no t olj i kulturo na iztok in na zapad z kapitanom fraoc-bo zadnji francoski glas v Evropi omolknil. — Kakor da tireur-jov pri Dijon-u, kar je dal Guribaldi uradno na bi bil preroško pred videl sedanje prežalostne čase licu mestu konstatirati in zapisnik za večno čase o tem svojega nesrečnega naroda, kterih doživeti mu po sreči kulturnem činu napraviti. Nihče ne pripoveduje o tem, bmtui numm^i pnunm *u*«-uim rn.-01.u,,» , osoda ni več dopustila, izrekel je z navedenimi bese- da bi si bili morali 1809. leta naši od Francozov po- oča, oziroma brat zarati dušnih ali telesnih napak nc- lovljcni Dolenjci, ki so kakor črna vojska napr-dujoče 'zmožen za delo in potem stavna komisija glede nn nami seznaniti. To 60 bili opravičeni vzroki, da jo stal naš narod v zadnjem strašnem boji s svojimi simpatijami odločno na strani francoskega naroda. Ker so pa politika no dola po simpatijah in po čuvstvih, bomo prihodnjič govorili o tem , kteri so luli razlogi, ki so naš narod morali na to, da je tudi iz političnih ozirov stal na francoski strani. Dr. V. Zarnik. Nekaj važnejih določeb vojne postave. (Iz Pravnika.) (Daljo.) Stavni komisiji pridani zdravniki presodijo , nli je dami graf veliko resnico. Akoravno so Tevtoni francoski narod za zdaj tako pogazili, poteptali, ožulili, oropali in ponižali, da sama „Times" pravi, ka so od časov 30letno vojsko ni nikjer več v Evropi na taki tolovajski način vojska vodila, vendar dandenes celi svet najbolj pozorno na Francosko gleda in dan za dnevom z naj-večo zanimivostjo bere in poprnšuje, kaj je v Parizu novega, kaj se tam godi, med tem ko Berlin, čeravno za „kaiserstadt" po „olle Willem" dekretiran, ostane le dolgočasni, usnjati Berlin v peščenem Brandenburgu, zbirališče in središče najfevdalnejših „junkerjev" in od-gojišČo najbolj drveno-disciplinarnih koprolov. — Že s početka vojake su bila sočutja vsakega pravega Slavena na strani tistega naroda, kteri nam je po vsem svojem dejanji in nehanji, po svoji gibčnosti, po svoji podvzet-nosti, po svojem navdušenji za velike ideje in po vsem svojem značaji tako podoben, sličen in recimo v kratko tako simpatičen. Po Sedanu in po padu Melza, ko je ves svet mislil, da je z francoskim vojevanjem zdaj pri kraji, občudovali smo divno, velikansko rodoljubje celega naroda, talent in energijo mladega Gambotte, ki je po sto- in stotisočev vojakov tako rekoč iz tal izkopal, drhtalo nam jo veselja in radosti srce, ko je Aurelles de Paladine prvikrat Bavarce v bitki pri Coul-miers namlati), ali nepopisna tuga in žalost nas jo ob-uzala, ko so orijaški boji in vsi napori Chanzy-a, Bourbacki-a, Faidherbe-a in viteza vseh vitezov junaš kega Garibaldija brezvspešni ostali. Imeli so pa tudi ti naši raznovrstni občutki opravičeni dvojni vzrok prvič ležeči v simpatiji za narod sam po sebi, kteri je v praksi največ storil za napredek človečanstv«, in drugič glede na politično stanje Slavenstva. Kteri pošteno misleči Slaven pa ne bi imel simpatij za tisti narod, ki ni samo v teoriji po svojih profesorjih v oprašouih katedrih razvijal načela o ena-koBti vseh stanov in vseh narodov in o svobodi in bra-tinstvu, ampak ki je po svoji veliki revoluciji s svojimi republikanskimi armadami vsemu svetu oznanoval evangelij podlage sedanje civilizacije, to je: rnzdrobljenje vseh fevdalnih spon iu odnošajev, tega izvirno-german-skega zavoda, ki je bil do velike revolucije temeljni namen skoraj vsem sestavam državnega življenja v Evropi. Da ima pa res francoski narod večo simpatije nego kteri drugi tuji narod med nami Slovenci, no le samo pri izobraženih temuč tudi med prostim našim narodom, posebno pri naših kranjskih kmetih, dokaz so nam temu spomini iz časov prve republiko in prvega Napoleona. Še dandenes ti navdušeno sem ter tje kak starček pripoveduje, kako uljudni, dobri, postrežni in pravicoljubni ljudjo so hili Francozi. Nihče ne pripo veduje, da bi bili francoski vojaki na Slovenskem kje francosko čete pri NovemDiestu z orožjem v roki napadli, sami svoje mrtvaške jame izkopati, v ktero bi bili p tem popadali iz francoskih pušek zadeti, kar so navadno nositelji kulturo z vjetimi franc-tirour ji prakticirali. Niti nihče o tem ne pripoveduje, da bi bili kedaj Francozi vjote sovražne vojščako v kakem mestu pred vplenjeno topove vpregli, ktere bi bili morali skoz celo mesto kakor Črna živina vleči za zabavo in za juks" inteligentno sodrge, kakor je to storil „narod mislecev" v Mccklenburgu s francoskimi jetniki in francoskimi topovi. In časniki no«iteljev kulturo so kaj ne, gotovo pri takem „civilizatornem" činu svojega naroda zarudeli in ga z ostrimi besedami žigosali in obsodili — o ne, temuč rekli so, da je bil to jako smešen prizor, prav primeren pustnemu času in da bi se Me-klenburčani ne bi bili mogli za pustne burke lepše zabavo izmisliti 1 — Da, da, ne obstoji kultura samo v tem, da sna človek brati in pisati in da je tako discipliniran, da 6e dade rajŠe poprej ustreljiti, nego po veljem svojegn „frajtarja" do zadnjo pičice ne vbogati; prava civilizacija obstoji v izobraženji srca in v bla gosti čustev, in v humanitarnih nazorih, ktori dušo ce lega naroda navdajajo in napajajo. Tudi grozoviti Nona Sahili, početnik strašue iu-diško revolucijo proti Angležem, se je poprej v fraku v najfinejših salonih angležkoga visokega društva kretal, krasnim ladies-em iz dinastičnih obitelji dvoranil, nn gleško literaturo počenši od ('hauccr-ja do Thackeraj«a do pičico poznal, Shakespcaro-a in Bvroua v svoj materinski jezik prevedel, ali vso to ga hi prečilo, da ne bi bil organiziral na balu v Delhi znanoga grozovitega morenja vsega kar angleško imo nosi, bodisi mož, žena ali otrok, čin s kterim se je strašni punt Sepoj-ev proti angleškemu gospodarstvu začel, Ali Nonu Sahib se tudi ni nikjer poprej hvttlisal, niti dal hvalisati, da kulturo na iztok nosi in da civilizacijo po svetu trosi. Iz teh vzrokov se naš narod od taistih dob, kar ni več gospodar svoje osode na lastni zemlji z največim veseljem spominja dobrih francoskih časov, kakor časov v kterih so vladali v Iliriji red, pravica, promet, bla gostanje iu spoštovanje do našo narodnosti in do našega jezika. Naš narod so še dobro spominja, da takrat niso hodili francozki kulturonosci kakor sedanji sodelavci ljuhlj. „Tagblatta" v naš* pokrajino z nameni naš narod zasramovati, obrekovati, zaničovati, v nič dovati in ga pred vsem svetom z najgršiin blatom mazati, ampak prišel je v Ljubljano slavni francozki pisatelj Charles Nodier, intimni prijati Ij našega Vodnika, časnik "Telegraph officiel" vredovat z namenom se našega jezika učiti, našo povestnico, našo običajo poznavati in po spisih francoski narod in s tem ves izobraženi svet z na druge merodajne okolščine odloči, ali se začasna oprostitev dovoli ali ne. Iz te določbe izvira , da so pred stavno komisijo vabijo vsi stavi podvrženi brez razločka, iu pa očetje ah bratje, kteri se imajo zdravniško pregledati. Ako bi tedaj zadnjo imenovani no prišli pred stavno komisijo, začasno opro3tenjo bi so no smelo dovoliti, črez razsodbo stavno komisijo jo pripuščena pritožba na deželno vlado v 14. dneh. Pred stavno komisijo priti pa ni treba : a) Očetom ali dedom, ki so dovršili 70. loto, ako župan potrdi, da niso zmožni sami so živiti; b) onim svojcem (Angehorige), kterih očitna nezmožnost za preživljenjo bo po natančnih uradnih preiskavah brezdvomno dokaže, in c) onim svojcem, kterih popolna in stalna nezmožnost si kaj prislužiti se je dokazala že pri prejioi komisijski preiskavi s tem, da imajo na sebi tako telesne napako, ktere to nezmožnost spričujejo in ktero vsakdo lehko vidi brez natančnejšo zdravniško preiskave; d) stavi podvrženi (Stollungspflichtige), kteri so se po natančnih pozvedbah okrajne gospodsko brez dvombe spoznali za take, ki so očividno nezmožni za vojaško službo (offenkundig Untauglicho), naj se od okrajno gosposke oproste od tega, da bi se morali osobno staviti pred stavno komisijo. Začasno oprostitev pa zadobi stavi podvrženi lo takrat, ako podpore potrobni ali njih pooblaščenci to zahtevajo in s spričali utrdijo, ko se fantje popisujejo, lo jo meseca decembra vsacega leta, ali vsaj do rodno stavo (Stollungstag) ; sicer bi se reklamirani, ko bi ga k vojakom potrdili, po tem mogel oprostiti lo zarad zopi-rpoKtavnega uvrštenja, in plačati bi so moralo v vojno blagajnicu 20 gl. odškodovanja , ako bi kaki stroški narasli. Prošnja (reklamacija) za začasno oprostitev, ki jo 8 prilogami vred koleka (štompelja) prosta in ktera Be navadno le ustno opravi, mora so utrditi s sledečimi prilogami : 1) S pozvedbo o rodoviuskem stanu, kar so dobi od pristojnega g. župnika (fajmoštra); 2) potreba reklamiranoga za preživljenjo podpore potrebno rodov ino so mora dokazati s spričuluni lastnoročno podpisanim od dveh občinskih udov, ktera imata tudi k stavi poklicana sinova, pa no prosita za nju oprostonje nli odpuščen je od dejansko službeno dolžnosti. To ipričalo ima zapo-padati: a) Zaznambo reklamiranoga in tistih ro-dovinskih udov, kterim v prid so oprostenje zahteva; b) koliko ima rodovina nepremakljivega posestva ali vsaki ud posamezno, s pristavkom 1812 kraja in občine, hišo ali hiš, potem zemljišč po katasterski meri in po razredih (Kultursgattun-gen) skupaj ; c) zaznambo pripomočkov (virov), obrtnije ali opravila, iz kterega dobiva rodovina oziroma vsaki nje posamezen ud, vzlasti tudi reklamirani življenje, in v koliki meri, po tem, ali so razmere reklamiranoga take, da more rodovino zdatno podpirati; d) koliko se plačuje državnih davkov brez deželnih in občinskih priklad skupaj in posebej; e) da je preživ-ljenje omenjenih rodovinskih udov v resnici odvisno od reklamiranoga, da je to dolžnost doslej resnično in v kteri meri da jo je spolnoval, in da to po natančnej preiskavi in vestnem preudarku razmer, in po lastnem prepričanji podpisana moža potrdita. — Spričalo mora še potrditi župan zarad podpisov in zapopadka. Dalje mora še potrditi, da imata podpisana sinova, ki sta za ono leto podvržena stavi, in razločiti, v ktero letno vrsto sta vpisana. Ako bi v občini ne bilo takih dveh mož, ali pa če bi ne znala niti brati niti pisati* ali bi se branila spričalo podpisati, takrat ima okrajna gosposka sama pozvedeti in stavni komisiji predložiti, kar je vedeti treba. (Konec prih.) Dopisi. —tQc— Iz Ljubljane, 1. aprila. [Izv. dop.] Gotovo se bralci Vašega lista čudijo, da je postal Dež-man župan, ko sem jaz še malo dni pred volitvijo trdil, da je za to mesto c. kr. birokrat Anton Lascban izbran. Tako je tudi bilo do zadnjega dne pred volitvijo, ko se je mahoma začela agitacija proti Laschanu. Petnajst mestnih očetov je odločilo, rekli bo namreč, da vsi odstopijo, ako ro Laschanova kandidatura ne zavrže. Nemčurji so namreč v svojem mnenji jako spremenljivi, šest ur je zadostovalo in gosp. Laschan ni bil več liberalen mučenik, ampak kar je v resnici — c. k. birokrat. Si je pač mislil ,Vsaka reč le en Čas trpi.41 Laschan je bil tako srečno odpravljen, pa koga voliti? Dr. Schaffer, Pirker, Recber vse nič, ta imena so že za na „tandelmarkt." V tej sili se spomnijo na Dež-mana in vse je kričalo Dežman, Dežman, kakor poprej Laschan. Tako bo postali Dežmanov 0Č0 župan, ker nobenega druzega pripravnega bilo ni. Kot župan se niso še nič premenili in jaz jih skrbno ogledujem, kje jim „priprost inestnjan in kolega" tiči. Politični krogi so zelo radovedni, če Dežman kot župan, kteri bi moral vendar biti nekoliko uzvišen nad strankami, še ostane predsednik konst. društva, ali pa se tej časti odpove kakor njegov prednik dr. Suppan. V krogih davke pla-čujočih pa pretresajo vprašanje, bo li Dožman stanoval Listek. Posiljeni tourlst. V Tridenti meseca marca. Čestiti bralec I ali je že kedaj hlapon aopel s taboj čezi Brenner ? Najbrže še nikedar? Pa naj ti ne bode žal zato I — Kajti iz skušnje vem, da vsak Slovenec, potrtega in tesnega srca potuje čezi njega v južne Tirole. Tudi jaz nisem delal izjeme ! Precej pri odhodu iz domovine namenil sem se, ti sem ter tje kaj pisati. Razni okoliši mi tega niso tako dopuščali, kakor bi bil rad. In zdaj so že celi, dolgi meseci pretekli od tega. Zatoraj ti ne bom pravil, ker s« bojim, da bi kaj narobe no bilo in da bi so vsega dobro ne spominjal, kako sem doma jemal bIovo, kdo mi je Brčno, kdo le na videz stiskal roko ; ne bom ti našteval kakovšni potoci solza so mi oči zalili, ko sem zadnjikrat pogled obrnil na znano okno, kake podobo so plavale pred mano in kaki spomini so se budili v srcu : „Adijo le zdrava OBtani I" — Sam ne vem dobro po kterih ulicah in kako sem na kolodvor hodil, kedaj je lukamatija zabrlizgal, kedaj je to ali to postajo s hri-pavim glasom conducteur naznanjeval, koliko popotnih je tu prirastlo, koliko odšlo, in tebi je še manje treba na rotovži ali ne. Kje ravno stanuje, na tem nikomur ni ležeče, pa čo stanuje Dežman na rotovži se prihranita dva policaja, ktera ga sedaj straži ta , kajti na rotovži ga vendar nihčo vkradel ne bo. — Upor krojačev še ni končan. Samo dva mojstra sta se do sedaj pogodila. Nar bolj bo je do sedaj skazal krojač Fink, znani navdušenec za volociped. Obljubil je svojim delal ee m „auf Ehreriw>rt" poboljšati plačo za 20 pret., pa ko vsled te obljube zopet delati začno, jih jo hotel še slabeje plačevati nego poprej. Se ve da so delalci delo opustili. Po tej dogodbi se je rodil v Ljubljani smešen bonmot; tacemu, ki besedo ne drži, ne pravijo več „figa" ampak „fmka-mož." — tq-venščini; daljo jo svet zanjo z deskami zabit. Ali neljuba zadrega me je drugače podučila 1 Mraz je, d A vrabci s streh copajo. Zamotan v vse svoje premoženju sedim v kotu nekega coupe-ja in zamišljen gled:.ni lastno sapo, katera se k kor dim gosto vrti in vsdiguja krogi meno. Prav je imel Turgeniov, da je vso postavil za dim in zopet dimi Zdaj neki gospod, ki ima dobro rejeno telo zavito v backovih kožicah in na glavi kučmo do poli ušes potegneno, robasto odrine zamiv.njeta vratica ter me hlastno v božjem jeziku pobara, čo imam pravico tukaj zmrzovati? Nevoljen sem bil, da niked.i tako, ker sera dotične izkaznico v najspodiijem ž< ; u imel. Pa je že tako! Človek mora včaai, da mu je lagljo, dušek dati svojej nevolji. Se ve da jo vodno kteri bode minister zunanjih zadev. Na Dunaj pa pride Stremuhov, doBedaj ravnatelj azijatskega oddelka v Parlamentu. Imenovanje so bo objavilo po ruski veliki noči. Kazne stvari. si (Odtvorenjo Šole na koroškem ko lodvoru v Mariboru.) Na cvetno nedeljo se je svečano odtvorila šola za otroke železničnih delavcev na koroškem kolodvoru. Kakor je pri enakih in podobnih svečanostih navada, bilo je vso slovesno: gospoda iz Beča, med njimi g. vitez B u r g, potem gospodje iz Gradca in mnogo častnih gostov iz Maribora, godba, pokanje i. t. d. Pričujoč je bil tudi prvi osuo-vatelj te šole, g. Aleksander Gottschalk. Kdo je ta mož, ki se je pri vsej tej svečanosti s posebno zmernostjo in skromnostjo odlikoval, naj povomo tu z besedami, ktere je „Slov. Nar." sam 1. 1869 v 84. listu pod „Razn. stvarmi" o njem že enkrat priobčil : „Kakor se nam je iz zanesljivega vira povedalo, daroval je mašinski vodja južnega železniškega društva, g. Aleksander Gottschalk, rodom Rub. odgojen v Parizu, 11.400 gld. za ustanovitev in vzdržanje šole, namenjene otrokom delavcev na mariborski železniški delavnici." Nam se je potrebno zdelo, posebno poudarjati, da je človekoljubni osnovatelj to šole člen onega naroda slavenskoga, ktorega psovati in z rogovi malati je skoro „bon — ton" postalo — pri Nemcih, kterih novejša slava gre posredno ravno tem toliko črtjonim Rusom. — Kakor je navada, govorilo se je pri tej svečanosti primerno, nekaj pa tudi neprimerno, dat celo na ravnost popolnoma breztaktno. Za g. Burgom je namreč g. dr. M. R e i s e r , mariborski župan in rojen Švaba besedo povzel. Kdor sedanjega župana že delj časa pozna, ta ve, da nikakor ni govornik, in da se tudi pri tej priložnosti ni govornika skazal. Ali to samo bi nič ne dejalo; vsakemu ni dar besede dan; pa g. Župan se pri tej priliki ni mogel izogniti onemu srdu, ki ga že dolgo časa zoper Sla vene v srcu kuba in na jeziku nosi. Ta šola, tako blezo jo g. R. rekel, je edina čisto nemška Šola v Ma riboru in ima imenitno nalogo, biti trdnjava Nemčiji in nemški kulturi; v njej se hvala Bogu ne bode razlegal glas »narodnostnih bomatij" (nationaler Utntriebe)! — Tedaj ne omiki in izobraženosti sploh, in kar je g Burg naudarjal, krščanski omiki ima po g. Reiserjovem poljubju ta šola služiti, ampak samo nemški kulturi ter ima biti o r o ž n i c a proti Slavenom in posobno proti Slovencem I G. dr. Reiser ni pomislil : 1) da je župan mariborski, da Maribor stoji na slovenski zemlji, da Maribor od Slovencev živi in obo varna igrača, Slovence na steno pritiskati; 2) ni pomislil, da jo več kakor polovica delavcev slavenska; da ta šola atoji pod avstrijsko državo in da tudi za njo kakor za južno železnico sploh veljajo a v -atrijski zakoni, namreč Čl. 19. ustava, kteri bode enkrat tudi izvršen , kljubu našemu švab-skemu županu in kljubu zvijačam nemško-liberalcev. Potem takem manjka g. Reiserju pravega takta, ker so ni mogel pri odtvorenji tako imenitnega zavoda kakor je šola, izdržati, da ne bi j e c 1 j a I nekoliko starih fraz, nabranih v „Tagespost" iu „N. fr. Presse," ter jih prodajajo za lastno modrost, žalil slovensko občinstvo. V karakteristiko tega breztaktnega župana povemo našim bralcem, da bodo vedeli Bwess Goistes Kind er sei" resnično dogodbo o njem. Med mnogimi bolečinami, ki jih ima baje g. Reiser v svojem vsakdanjem in političnem življenji jo bila tudi ta, dajo enkrat kan didiral. Kakor sploh navada mu pri zboru volilcev nekdo stavi neko interpelacijo, g. Reiser pa jezno od govori, k a se on spi oh no pusti interpoli rat i, ka ne sedi na šolski klopi, nego da jo svoje iz pite žo davno dovršil itd. Tako so jo odrezal, klobuk vzel in odišel izmed volilcev, ki za hip niso vedeli, ali ravno tako. Oficial Mallner ravno tako. Oficial We-ič ravno tako. Oficial Harring ravno tako. Oficial Walla ne razume prav nič slovenski. — C. k. okrajno glavarstvo v Ljubljani: Okrajni glavar žl. Schivitz-hof en govori lo kranjski. Okrajni komisar Elsner govori za silo kranjski. Oficial žl. Promorstoiu govori še precej slovenski, pisati noče. Koncipist deželno vlade Rii 11 i n g gOvori „mizerabol" kranjski. Kancelist A h čin zna samo kranjski. Kancelist Tomoc govori in piše slovenski. — C. k. finančna prokuratura : Finančni prokurator dr. Kaltenoggor urno slovenski, pa se mu neizmirno studi. Finančni svetnik dr. Zaje le kranjski govori, pisati pa še to no zna. Dr. Sie-beror ne zDa prav nič slovenski. Dr. Račič zna slovenski in tudi veliko bero slovenski, pisati no zna in tudi noče. Dr. Šranc i.e zna prav nič slovenski. Archivar L oren z zna malo kranjski. Oficial Jan kraujski govori, pišo ne. — Deželne uradnije : Pomočiti urad pri deželnem odboru: Dežolni tajnik Hofbnuor govori dobro slovenski, piše za silo. Koncipient M n-tevž K reč pišo in govori dobro slovenski. Kancolijski oficial Jožef žl. Pagliaruzzi govori lo kranjski, pisati no zna. Kancelijski oficial Juri Mihalič zna prav bi so smejali, ali pa jokali. Pri tacom možu tedaj ni'slabo kranjski, govori lo prisiljen, pišo jako neumljivo čuda, če županska ošabnost prekipi in se jecljaje javlja. Za Boga, gosp. dr. M. Reiser, „Das war ein Schwabon-streich" ! " (Uradniška spoved niča.) Iz Ljubljane se nam pišo: Deželna vlada v Ljubljani: Deželni prvo-sednik Baron Conrad Eibesloldski govori slovenski za silo, piše ne. Prvi deželni svetovalec knez Lothar M o 11 e r n i c h no zna prav nič slovenski in se tudi nič ne trudi, da bi se kaj naučil. Deželni svetovalec dr. Schoppel ne zna prav nič slovenski. Do-elui svetovalec J. Roth govori in piše slovenski. Deželni svetovalec Hočevar samo kranjsko govori in tudi jako slabo piše. Deželni svetovalec vito/. Hoffern-Saalfeld govori in piše slovenski. Policijski svetnik Ahčin govori lo kranjski. Nadzornik ljudskih šol dr. Jarc govori le kranjski in tudi v tem jargonu piše. Medicinalni svetnik vitez Andrioli govori lo kranjski Vladni koncipist Alpi no razume brsodico slovenski, tudi nemški jako slabo zna, samo laški. Koncipist Woiglein govori prav malo kranjski. Koncipist Ga-steigor no zna prav nič slovenski. Okrajni glavar Rbdor govori lo kranjski. Koncipist R. Endlichor govori slovenski iu tudi piše po mogočnosti. Koncipient dr. H i n t er 1 e c h n er zna samo kranjski. Koncipient Baron Gušič govori slabo kranjski. Koncipient Doli ho f govori in pišo slovenski. Konceptspraktikaut Graf Pače govori in pišo slovenski, in se naš jezik pridno uči. Kancelijsko osobjo: Ravnatelj Andrej Logar govori le kraujski. Oficial Paschali ravno tako. Ofi gatuje, in da je črna in studna nehvaložnost in — ne-|cial Ćuber, pl. Okrog, ravno tako. Oficial Paul i Pripravnik Centrih govori precej dobro slovenski, piše slabeje. Dninar Pfeifer govori in piše slovenski. Dninar Stular piše in govori dobro slovenski. Dninar W i 11 and zna malo kranjski. Dninar To man govori in pišo slovenski. Volunte'r Božič govori in pišo za silo slovenski. — Deželno računovodstvo: Računovodja: Martin Ivan o t ič govori kranjski in tudi do sedaj slabo piše; nadejati so pa je, da bo v kratkem v pisanji in govorici izuri, ker so, kakor je slišati, slovenski uči. Oficial Viktor Hoffman govori kranjski, pišo nepravilno. Oficial A. Prolesnik govori in piše slovenski. Ingrosist A. Peternol govori iu piše slovenski Pripravnik Trtnik govori in piše slovenski po mogo-eosti. Pripravnik Omojoc govori in pišo slovenski. Pripravnik Rozman govori in piše dobro slovenski. Dninar Flore govori in piše slovenski za silo. Dninar Mam zna le v stari kranjščini govoriti in pisati. Dninar Bavdek govori in piše slovenski. — Deželna blagajnica: Blagajnik Franjo Ravnikar govori in piše prav dobro slovenski. Kontrolor Drag. Žagar ravno tako. Oficial Jožef Pod krajšo k ravno tako. Dninar Stef. Filapič govori in piše, kakor rojen Nemec, slovenski po mogočosti. — Deželna bolnišnica: Začasni oskrbnik Andrej Krem žar govori in pišo slovenski. Začasni kontrolor Gabriol Ur bas govori prav slabo kranjski, pišo pa kakor bi otrobe vezal. Kancelist Jan. Smukavec govori in pišo slovenski. Pripravnik N i-koinod Brus govori in pišo slovenski. Dninar Jakob Trdina govori in pišo slovenski. Dninar Graf noter govori slovenski, pišo za silo, pa slabo. — Posilna de- bolje v tacih priložnostih, ako se v mislih raznosi ; jaz sem tem pa na glas mislil. In ker vedno slovenski mislim in govorim posebno na tujem, da sem bolje va en, tako sem tudi zdaj: „Vrag naj te — da mi miru ne daš I" Pa kakor strela z jasnega me zadene, ko me gospod r da in pravice nekako sarkastično smeje se zavrne: sno le počasi gospod, da vas jezik ne otepe !■ — Kaj tukaj v obljubljenej deželi, tukaj med trdimi Nemci ta glas? Pa se vendar ni ta-le na binkoštni vtorek med apostolje pomešal, da vse razume ? I — Vsaka reč ima svojo dobro stran 1 Tako sem tudi jaz brž pozabil na mraz, gorkota mi je iz vseh udov silila v glavo ; storil sem, kar mi je dobri Kranjec velel. Vsaj za tacega so mi je predstavil. Poslušal pa nisem dalje, kako je tožil po zlatih časih, ko Še ni bilo za njega časov razprtij in narodnega huskanja, ter pristavil zraven, da mu mojo obnnšanjo potrja sprideni stan domovine. — Žal mi je bilo, jako žal, da sem kompromitiral domovino, tako žal, kolikor las imam na glavi. In teh imam veliko I Neki dolgočasni Anglež je pol življenja ljudem lase pulil in tako dolgo štel pa štel, da je izštel, da ima vsak človek normalno 130.000 las na glavi. Pomisli koliko žalosti sem prestal, predno so se vse iz vrstilo I Pozabim pa vso tako prizore in postanem zopet veder, ko se mi pridruži prav originalna babica, tirolka z dušo in telesom. Kratko s zelenimi in rumenimi traki navskriž obšito krilo in šo krajše moderce, visoki klobuk na glavi jo je na prvi pogled izdal. Boječe sede zraven meno, dela znamenje za znamenjem iu momlja s suho zakrivljeno brado, da skoraj ob nos ž njo tolče, zdaj pa zdaj se sključeno na prsi udari. Nehote me posili smeh. — Ko pa ona vidi, da som prijazen, da se smejem, me vpraša plašljivo, sem li tudi jaz kristijan ; potrdim joj. Toda zdaj pa postane zgovorna, kakor bi jej enega kolesca manjkalo. Pripoveduje, da so prvikrat pelje na toj spaki, katera ni delo človeških rok, ker jej je zlodej vozel napravil. „Vidite, sklene prepričevalno, tako vse prido čezi sedemkrat sedom in šo več sedem let, kar se prerokuje. O slabi, slabi časilu — kmali jej zgovornost preide, ko so vozimo v prvi tunelj, zdaj jej šo lo živo vsa prerokovanja pred oči stopijo; kar trepeta. Oklene se moje roke, kakor s kleščami in miži dolgo še, ko na beli dan pridemo. Umiril sem jo šo lo zagotovljajo jej, da drugi predor je krajši in svitlejši. Tout comme chez nous! — Pa kamo jo zabredlo pero ? Kmali bi zašol v male kosce. Krivico nečem nikomur delati in ne posnemati onih pisalnih kruhnrjev, kateri kak kraj komaj v perspektivi pogledajo in še ne obliznejo, pa ga trobijo na dolgo in široko po svetu. Toruj ostaniva tu na Laškem, kjer sem z lastnimi očmi gledal in z lastnimi ušesi dalje časa poslušal. So-voda nisem na onih blaženih tleh , na onej zemlji, o kterej Goethe tako navdušeno in odkrito poje: froh empfindo ich mich nun auf klassiBchcn Boden begeistert; Vor- uud Mitvvelt spridit lauter und reizender mir ! — Srečen nisem tako, da bi obiskal mesta, kjer so so igralo uajveče dramo človeštva, od koder so jo širilo translvo in kjer je ustajala blaga luč omike, kjer jo vladala toliko vekov nevednost, laž in teniota in kjer so se dvigalo svitle glave mogočno nad apačenostjo človeštva. — Trident jo pohlevno mesto, ima kakih lo tisoč prebivalcev. O njogovej zgodovin-dcoj imenitnosti vera le toliko, kar mi jo kedaj g. katt bet pravil, da je tukaj sv. Lukež oznanjeval krščanstvo in da so po/.nejo cerkveni očetje po večletnem zborovanji I. 15G3 svoj po-guhilui „anathema" izrekli čezi Luterane.1; v statistiki so dejali, da je staro mesto, da prede svilo, in nič dru-zega ; in zdaj mo hoto podučiti, da je BtrategiČDO imeniten kraj in take stvari. Sam pa nisem v roko dobil nobeno listine iz mestne kronike, na kar po nevedoma zadenem, to jo vse mojo znanje! — (Dalje prih.) lalnicH : Novoimenovani oskrbnik Tekavčič govori in piše slovenski, upati je tedaj, da se, ko gosp. Tekavčič službo nastopi, neba privilegium posilne delalnice nemški uradovati in da se bo uredovalo zan.tprcj slovenski. Adjunkt Ferd. Vil h ar govori slovenski, pisati no /na. * (Uradniška s p o v c d n i c a.) C. k. okrajna sodnija v Kapli : Gospod Blaž Stuchec, c. kr. okr. sodnik, lomi za silo slovenski, pisati in brati ife ume, sicer povsem sovražnik naše naroduosti. G. Florjan Ferm, c. k. kancelist, govori slovenski, brati in pisati malo zna. G. F Rotter, sodnijski sluga , precej dobro govori. C. k. davkarija : G. Anton Verga, c. k. davkar, trd Nemec. G. J. Tscbarmann, c. k. kontrolor, govori dobro, ako pa tudi brati in pisati ume, davek plačnjoči ne vedo. G. Hahn, davkareki sluga, rojenTirolec, toraj trd Nemec. Dalej naj omenim šo neko napako : Bolska občina, ktera je dolgo zaradi svojo narodnosti slovela, si jo za župana izvolila tujca, ki naše razmere malo pozna, zraven pa slovenski čisto nič no ume, II koncu lanskega leta si jo omislila za vse hiše plehuato plošče z hišno št. in hišnim imenom, toda vse trdo D«Olike, tako da človek meni, da se znajdo daleč v Nemčiji. Gospod Ivan Božič župnik v Kortah (vrednik nekdanjega „Slovenca") je mu poslano ploščo z napisom „Pfarrhofj Trogern" plačal in županstvu z naročilom nazaj poslal, da plošče z nemškim napisom nikdar nad vrata svojega stanovanja pribiti ne pu9ti * (J a m s k a I a n k a) se hode p »navijala v iki! ponedeljek 10. aprila » ljubljanskem gledališči, j Dtam. društvu je prav dobro storilo, da ravno ta dao ponavlja tO igro, k.r bodo imeli tudi vneoji domoljubi lepo priliko ud.d./.iti iS te predstav«, k;ir prvikrat ni, bilo tako mogoče. Gotovo sani mi vo hode z.i marsikoga videti, kako lepo napreduje društvo, kar j j posebao sijajno pokazalo ravno v tej igri in po načinu, v kte-rem jo je spravilo na oder. — r— (Slovenska Matica) v Ljubljani fc dobila te dni privoljenje osnovati si lastno tiskar-nico. * (Krojaška asocijacija) se je osnovala, kakor kaže denašnji insorat, tudi v Ljubljani. Namen jej je, prodajati po društvenikih i/delano obleko v društveni prodajalnici. Ker so take asosijacije le na korist občinstvu in rušijo zastarele monopole, obračamo pozornost bralcev našega lista na nje. Dunajska borsa 5. aprila. Enotni drz. dolg v bankovcih . . . 58 a 15 kr Enotni drž. dolg v srehru . 68 • 5 n ldfiO dr z. posojilo . 95 * 70 w Akcija narod. l>ank . 7 • 26 n Srebro . . , 00 n 95 n krojaška asocijacija. Najudani.ša podpisana se osloboduje p. n. občinstvu naznanjati, da ponedidjek 3. aprila odpre krojaške asocijacije. Ona dela za 30% ceneje kakor vsako drugo krojaško podvzetje v Ljubljani. Za dobro blago in skrbno postrežbo je porok. Asocijacija biva nasproti Hradeckv-jevemu mostu, v hiši lekarničnra Eggenberg-a v 1. nadstropji. (1) Krojaška, asocijacija. Vabilo na naročbo. Vljudno vabimo vse rodoljube posebno na Goriškem in sploh Primorsko Slovence, da nas blagovolijo podpirati z obilnimi naročili, pa tudi z dopisi od vseh strani. Čem zdatnejfla bo duševna in gmotna podpora, ktero bomo dobivali, tem brže spremenimo naš list v tednik in ran primerno znižamo ceno. Za zdaj bo izhajala „Soča" vsako drugo in četrto sredo meseca iu stano družbenike našega polit, društva za vse leto 2 gold., za pol leta 1 gold. in za četrt leta pa 50 kr.; nedružtvoiiika pa za vse loto 2 gl. 50, za pol leta 1 gl. 30 in za čtrt-leta 70 kr. Posamezni listi se dobijo v Gorici v bukvarnici gosp. C. Sochnr-ja na Travnika blizo škofije po 10 kr. Oznanila ali insernti so prijemajo v vseh jezikih in plačuje se za navadno tristopno vrsto , Če ao oznanilo enkrat natisne 8 kr., če dvakrat 7, če trikrat 6 kr. i u za vsak ti sok 30 kr. za kolek. Naročnina naj se pošilja in sicer najcenojo in naj-priprosteje po poštnih nakaznicah pod naslovom : Viktor Dolenc, dopisi pa vredništvu Soče v hiši št. 86 „Con-trada MacelliJ v Gorici. Prosimo vse tiste , kateri eo mislijo naročiti, naj pošljejo naročnino nemudoma , da bomo vedeli, koliko listov se ima tiskati. Vrednižtvo „©o6©.*' L^^^^-lc^ " -----i---n lwf>_ " sS^^A^^v^^'^ST jPisanke !! v obliki biserov, zlatnine in srebrnine m dobe v najveći važnosti pri f ? August-u Tlliol-u, na primer: nad lOO briljantnih in rutinih prstanov od gold. 15 do gold, 200. — Več kot 1000 zlatih prstanov, garnitur in uhanov itd. Celo popisavanje moje zalogo, ktera je kakor znano velikanska, bi slavno občinstvo le utrudila, vabim tedaj vsacega, da se osebno pri meni prepričati blagovoli. .ki JffSr JŠL jk -j* la&tttik prve in največe zaloge biserov, zlatnino, srebernino in kineskoga srebra ah spodnje &tajerNko v ^lariborn, v gosposkih ulicah v Pajerjevi hiši. (2) Opomnim še, da moje pisatlke niso vse enake, ampak da ima vsaka svojo posebno obliko ter da jim po mnozih letih ostaja še vedno velika notranja vrednost. (14) Papirji, obiskalnice, pecati in druge pisne priprave, najbolje blago po sledeči preniski ceni. Francoski papir za pisma v ktero se zastonj vtisne vsako ime, firkfl in krone. 100 listov osmike, fini, beli . gld 100 „ angl. rebrastega rdi liniranega......„ — „ 65 100 listov rebrastoga v vseh barvah.......„ — „ 7f) 100 listov Četvorke, fini, beli „ — „ 85 100 „ „ nngl. re- brast in liniran . . . . „ 1 „ — 100 listov, zavitkov, osmerke, beli........„ — „ 50 100 listov, zavitkov, osmerke, rebr. močan naj>ir ... „ — „ 50 100 listov, zavitkov, pisanih rebrastih......„ — „ 56 100 listov, zavitkov, znotraj ostekljenih......„ — B 60 100 listov, zavitkov, za četvorko, rebr. močan papir . „ — »,05 S^jfT" Dve lepi črki s krono v običnom bar- votisku veljati na 100 listih 80 kr., za 100 zavitkov 30 kr. 100 obiskalnic na dvojno lakiranem papirji, najfineji kam notisk, najnovejše pismenke, 1 gl., ravno take, fineje, s črnim tiskom 50 kr Jek len a p o rosa kr •24 10 80 80 10 Regolator-pereta za vsako roko in jm- pir, 1'2 peres........ 12 angležkib, najboljših 1*2 vrst . . . 12 ducentov (1 karton) omenjenih vrst 12 „ Aluminiiiiu-peres, proti rji zavarovnni......... I ducent kavčukastih peres, po svojo izvrstnih.......... 1 dneent svinčnikov, dobrih, kr. 10, 15, 25, 85, 45. 1 ducent peresnih ročajev, kr. 10, 15, '25 80. Jako spretni so novi mašinski Hvinč-ii i k i : ni jih treba ostriti, tudi se ne lomijo, 1 svinčnik v les vdelan 10 kr., v kost 15 kr., 1 svinč. s peresnim ročajem in nožem 90 kr.t 1 kapsula s tekočino za 8 mesece 10 kr., 1 kos union-radir-giinii za svinec in tinto 5 kr. WfF* Najlepše izrezani pečati 8 krasno p i s n v o. 1. pečat z 2 črkama s finim držalom 50 kr., krona velja 80 kr., cela imena po ceni. Preše za visoko iztisne n i tisk t imenom lepo delane f. 2.80, 8.50. S tam p i lije k kosilatjevo škatljo, mastjo in Sčetom 4 i'. 50. j}^- Naj novejšo ■ t a m p i 1 i j e s a m o o ni a-kalnice napravijo I(J00 iztisov, ako su mašina samo eiikrut namoči , najprikludneje za Dobiva se tako dobro blago edino na Dunaj pr Geslo kupčije : Tudi za malo denarja se lahko kupi dobro blago, šk. z najfinijem izrezom pisarne in urade, 1 6 f. 50. JJf^T" Nepokončljive elastične tablice za računanje po 5, 10, 15, 2o kr. sj^T* Najlepše karte za god in g ratu-ISOlje, krasno izdelano po 5, 10, 15 kr., posebno lepe z vedno dišečo blazinico po '20, 80, 40, 50 kr. Pisno mapo ___ majhne , osmome brez oprave s zaporico f. 1.20, 1.50, 1.80. Take z vso opravo po f. 2., 2.50. Zunaj in znotraj umetno izdelane po f 8.5H, 4, 4.50. V veliki četvorki brez oprave po f. 1.80, 2.60, z vso pisno opravo po 1', 8, 8.60, 4j Umetno izdelano po f. 4.50, 5, 5.50. Pečatno marko za pisma, ktero so za-rad tvoje pri ročnosti, ceno in varnega ispiranja bolje, nego oblati in vosek, najlepše delo z vsakojako firmo, grhoni, imenom, mo-nogrumem, 500 mark po gld. 1.20, 1000 mark gld. 1.80. Papeterije. Lepo oskrbljen zavoj, napolnjen z raznimi krasnimi papirji po 25, 35, 50, 00, 80 k., gbl 1. ii^"* Praktično dober kup darilo je nova j»isna garnitura iz vlitega bronsa, sestav- 1 ročen Bvinčnik, 1 škatlica za netilo, 1 obrisalo, 1 obešalo za kinft ali uro. Vse prav krasno izdelano in velja samo 8 gld. Najbolje črtavno orodje. 1 škatlica 80 kr., gld. 1, 1.20, 1.50; 1 Škatlica popolna gld. 1 80, 2.50, 3. 1 črtavnik 30 kr., 1 cirkelj, majhen, 30 kr., velik 40 kr. Globusi po 50, 80 hr., gl, 1, 1.50, 2, C. Škatlice s tušom, napolnjene z najlepšimi medenimi barvami po kr. 8^», 50, 80, gld. 1, 1.50, 2. JO^r* Listnice lepe po kr. 10, 15, 20, v usnji kr. 25, 35, 50. Najfineji pečatni vosek z vonjavo, rudeč po kr. 8, 10, izvvsten v raznih barvah po 10 kr. Novo i/najden tintni prah, kteremu je treba samo vodo primešatij da so dobi najbolja leskeča tinta; skatljica po 20 kr. AJ^T" Izgledi za navadno in kali-gra lične vaje v pisanji dobri za učitelje in učence. 1 sešit male obliko z 12 pis. kartami velja 10 kr., 1 sešit velike obliko s 30 krasnimi pisavami 65 kr. — Izgledi hitro naučiti so risanja, najnovejša metoda, za ža- ljena iz 10 kosov: 1 tintnik, 1 peresni roč- četnike in diletante v različni izbirki 1 sešit nik, 1 poza, 2 pisna svečnika, 1 termometer,1 10, 15, 25 kr. A. Vrieclmaii-u, Praterstrasse Nr. 26. rJ ^e- ć^2z~r ćz^l?- ^^jSS^^^^g^ ^s^j^^S^ Titkar R^du&rd Jaimcblts