Štev. 48.
T LMfliU sreaa dne H. telmma Ш1 Чшиии številka stane 1*50 oin. Lelo Lil
Cene Inseralomu
Enostolpna petllna vrat* malt oglasi po Din 150 in Din 2—, večji oglasi na<i 4J mm višine po Din 2'M. Veliki po Din V- in 4 -, oglasi v uredniSkem delo vrstica po Din 6'—.
Pri veCjem naroČilu popust
Izhaja vsak dan izvxem№ ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj
Poštnina mm v oolovlt
Uprave je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljebljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.565, Zagreb 59.011, Praga In Dunaj 24.797.
Uredništvo je v Kopitarjevi oltct 6/П1. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, npravniStva 528.
Političen list za slovenski narod.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za po! leta ..... .120
/a celo leto .... „ 240
za inozemstvo: mesečno.......Din 50
Sobotna izdaja:
celoletno v Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu. ... » 60
Seja vodstva SLS.
V pondeljek 3. marca ob pol enajstih se vrši v dvorani Rokodelskega doma v Ljubljani seja vodstva Slovenske ljudske stranke.
Dnevni red: 1. Poročilo načelnika o
političnem položaju. 2. Slučajnosti.
Dr. Anton Korošee,
t. i. naielnik.
Za ljudstvo.
Laž, Svoje ime je — »demokrat«.
Dokler ni prevzela 1. 1923 uprave ljubljanskega mesta Zveza delovnega ljudstva, je bilo liberalno časopisje venomer polno hvale občinskega gospodarstva. To kljub temu, da so liberalni občinski sveti kot eksponenti velekapitala skrbeli pač za svojo maloštevilno ki i ko, koristi ubogih in srednjih slojev, ogromno večine ljubljanskega prebivalstva, pa popolnoma zanemarjali. Pod liberalno upravo je mesto Ljubljana bilo eno najbolj zanemarjenih v gospodarskem, socialnem in blagotvornem oziru v celi avstroogrski monarhiji in je predstavljalo vseskozi nazadnjaško gnezdo. Gospodarilo se je z velikimi deficiti; prebivalstvu so se venomer nalagala nova bremena, naredilo se pa ni za ta denar, kar bi se bilo lahko, oziroma se je vse za-vozilo, kar se je naredilo; vse mestne naprave so bile od samega začetka več ali manj ponesrečene, brez potrebne veliko-poteznosti, mesto je lezlo od dne do dne v same dolgove; denar so je zapravljal in metal skozi okno. Pač pa so se ustvarjala korita za strankarske priganjače.
Naloga zastopnikov delovnega ljudstva torej ni bila lahka, ko so prevzeli to liberalno ropotijo. Toda njihovemu neumornemu, temeljitemu in poštenemu delu se je v kratki dobi enega leta posrečilo uvesti novega duha v upravo, pomesti s starim šlendrijanoin in uvesti dobro upravo, ki ne izpolnjuje samo svoje vsakodnevne naloge, ampak ustvarja nove naprave za bodočnost, ki bodo koristile poznim rodovom.
To seveda ni všeč liberalnemu vele-fcapitalističnemu in bankarskemu koncernu ter njihovim hlapcem. Da občina deluje v prid najširšim slojem, to boli »demokratsko« družbo. Naša »demokratska« čaršija je računala, da novi ljudski občinski svet ne bo vstanu napraviti reda in v sedanji dobi draginje ne bo mogel popraviti, kar ie prejšnja večina zanemarila in da bo zato liberalni porodici lahko naščuvati proti njej prebivalstvo, češ, mi nismo nič delali, ti pa so naredili še manj! Toda novi občinski gospodarji so s čudovito energijo postavili občino na noge in demokratska klika ni imela v rokah nobenega orožja proti zastopnikom delovnih slojev. Pač!
Za eno orožje liberalci, ki so danes obrani v demokratski stranki, niso nikoli v zadregi, za — laž. Ta je njihova mati, sestra in družica. Dobro vedoč, da lažejo, so mobilizirali vse demokratsko časopisje, ki opravlja od nekdaj službo laži, da začne pisati o velikanskih dolgovih novega mestnega gospodarstva, o nameravani uvedbi nove trošarine, o stomil i jonskem deficitu, o prazni mestni blagajni, o nečuvenem zapravljanju in bližajočem se bankerotu me, sta. Brez najmanjših dokazov sta »Narod«, ta stari lažnivec, in njegov mlajši drug »Jutro«, dan na dan te laži ponavljala, huj-skala prebivalstvo in pozivala vlado v Belgradu, da občinski svet razžene, da bi so vsedli zopet k mestni blagajni liberalni očetje, spali tam in pustili Ljubljano propadati.
V včerajšnji seji občinskega sveta so ee pri proračunski razpravi te brezvestne laži v vsej svoji ostudni nagoti razkrinkale. Poročilo finančnega odseka nam s številkami in suhoparnimi dejstvi pove, da je proračun ljubljanske mestne občine za l. J924. brez vsakega primanjkljaja. Ta proračun je pojiolnoma realen in ne fiktiven, kakor so bili proračuni bivših liberalnih občinskih gospodarjev. Mestno gospodarstvo je na tako trdnih nogah, da se nobene davščine ne zvišajo; vest liberalnih listov, da se poviša trošarina na vino, je bila nesramna laž, ker se o tem na nobeni seji finančnega odseka ni govorilo niti o tem kaj sklepalo. Tudi ostale občinske doklade
se ne zvišajo, ker so itak državne davščine previsoke.
Ravnovesje v proračunu se je doseglo z varčevanjem, kakoršno pod liberalnimi občinskimi sveti ni biio v navadi. Kljub temu varčevanju pa sedanji občinski svet ni zanemaril nujnih dolžnosti mestne občino, ampak jo celo mogel vstaviti znatne vsoto za nove koristno naprave v prid celokupnemu prebivalstvu.
V	prvi vrsti stoji socialno delo sedanje večine delovnega ljudstva na magistratu. Liiberalni občinski očetje za to panogo komunalne gospodarske politike niso imeli nobenega smisla. Mestno uradništvo so pustili pri njegovih neznatnih prejemkih, oziroma so skrbeli le za izboljšanje položaja višjemu uradništvu, obstoječemu iz prote-žirancev liberalne porodice, docirn so nižje kategorije kulukovale za bore krajcarje. Nadvse pa so stiskali in izkoriščali liberalni mestni gospodarji mestne delavce, ki eo bili najnižje plačani in najmanj zavarovani izmed vseh kategorij delavstva v Sloveniji sploh ter se niso smeli niti svobodno združevati, da si svoj položaj izboljšajo. Neusmiljeno je švigal bič liberalnega kapitalizma po ubogih mestnih delavskih parah. Kako pa so liberalni mogotci zanemarjali mestno reveže, siroščinarje in »špitalarje«, o tem je mestna kronika polna najbolj škandaloznih dogodb in žaloiger.
Sedanja občina pa se je prav tega dela lotila z vso ljubeznijo in spretnostjo. Mestnemu uradništvu in delavstvu so se zvišale in uredile plače ter uravnalo njihovo službeno razmerje tako, da v celi državi ni nikjer boljše plačanih uslužbencev. Sedanj; občinski svet Zveze delovnega ljudstva je osramotil državo, ki svoje uradnike drži kakor hlapce in jih neusmiljeno strada. Uvede se pa tudi brezizjemvi osemurni delavnik. Nadalje je sedanja večina ustanovila nov socialnopolitični oddelek, o čemer se prejšnji večini ljudskih izkoriščevalcev seveda še sanjalo ni. Ta odsek vodi vso delavsko, mladinsko in ubožno skrbstvo in ima v načrtu dnevna zavetišča za brezposelne in proletarsko deco; zvišale so se podpore revežem in ubožnostne naprave mesta povzdignile na višjo stopnjo. Vse to delo se pokriva večinoma iz davka na nočni obisk gostiln, ki dajo občini okoli 1 milijon dinarjev letnega dohodka.
V	svrho omiljenja stanovanjske bede je sedanja občinska uprava sezidala 4 stanovanjske hiše za uslužbence ter srednje sloje, jih bo pa še zidala, dočim državi še na misel ne pride, da bi storila kaj enakega za svoje uslužbence. Sicer pa je imela ob prevratu in po njom, torej v neprimerno ugodnejšem času, tudi liberalna občinska uprava časa dovolj, da kaj stori v tem oziru, pa se še zgenila ni in je prepustila skrb za stanovanja svojim uslužbencem in srednjim stanovom Zvezi delovnega ljudstva. Zdaj, ko je pa v tem oziru nekaj storjeno, pa demokratska gospoda seveda zabavlja.
Znano je, kako temeljito so bivši občinski sveti zavozili glede preskrbe mesta z električno lučjo, s plinarno in tramvajem, ki bi lahko tvorili ogromen vir dohodkov in bi bili res v korist prebivalstvu ter pridobitnemu življenju, da so imeli liberalni mogotci kaj smisla za javnokoristne naprave. Vso liberalne naprave so se izkazalo za nepraktične, malo ali sploh nič rentabilno in nezadostne. Sedanja večina pa že izdeluje načrt nove velike vodno električne centrale. Tudi uvedba poklicnega gasilstva, avtobrizgalue itd. se mora šteti med ono stvari, ki kažejo veliki smisel sedanje večine za izpopolnitev mestnih javnokorist-niii naprav. Pa ravno zaradi tega so demokratski časopisi najbolj lagali, natolcevali in hujskali, in to samo zategadelj, ker jo s tem odpadel zaslužek nekaterim njihovim veljakom. Poklicno gasilstvo pa ni pripomoglo samo k večji požarni varnosti mesta, ampak tudi prihrani mestu velike izdatke na drugih poljih. Uslanova poklicnega gasilstva torej ne pomeni »razmetavanja« občinske imovine, kakor je pridno lagalo demokratsko časopisje, marveč jo le ustanova varčevanja in to pametnega varčevanja.
Pri včerajšnji seji občinskega sveta pa se je tudi pokazalo, kako pobalinsko ro io lagalo demokratsko časopisje o -ogromnih de'govih«, »prazni blagajni« in :>bunkero-tuv mestne občine. Občina ima komaj 10
milijonov dinarjev izposojenih pri »Mestni hranilnici«, jih redno odplačuje ter jih porablja izključno v investicije za hišo, kopališče, ubožnico, motorno brizgalno in podobno. Ostali izdatki mesta so so vsi poravnavali iz mestno blagajne, ki ima vedno tekoča sredstva v zadostni izmeri na razpolago.
Gospodarstvo večine Zveze delovnega ljudstva na ljubljanskem magistratu je, kakor dokazujejo številke, solidno, varčno, pošteno iu skrbi tudi za bodočnost. Med tem pametnim in res naprednim gospodarstvom in zapravljivostjo, nesocialnostjo in
nazadnjaštvom prejšnjih liberalnih meetniK uprav je razlika kakor dan pa noč. Časopisje »demokratske« veleburžuazije bo seveda lagalo dalje, ker nima moralnega po-guma, da bi priznalo, kar je dobro, ampak smatra kot svojo edino nalogo oklevetati iu oblatiti vse, kar je ljudstvu v korist, hvalitii pa vse, kar počenja demokratska klika v svrho izrabljanja širokih slojev in lastnega obogatenja. Ljubljansko razsodno prebivalstvo pa bo sodilo. Pri zvezi delovnega ljudstva vidi nesebično delo, pri »demokratski« gospodi pa zabavljanje in različn« kupčijo, ki odmevajo tudi v — parlamenta;
Debata o Trboveflski družbi.
VPRAŠANJE POSLANCEV ttTGOSLOVANSKEGA KLUBA.
UA REPRESALIJE.
MINISTER 0BL.TUB-
Belgrad, 26. febr. (Izv.) Na današnji
seji narodne skupščine je pred prehodom na dnevni red najprvo odgovoril minister za šume in rude na vprašanje poslancev Kugovnika, Kremžarja, Gost i n č a r j a in tovarišev radi postopanja trboveljske družbe napram rudarjem. Minister S r š k i o je na vprašanje, zakaj šo vedno družba ne izplačuje povišanja delav-cciB, kakor je to bilo sklenjeno na seji narodne skupščine, odgovoril, da je tudi njemu znano, da se direktor i j trboveljsko pre-mogokopne družbe zelo čudno obnašajo in da so mu znani zelo neumestni izpadi teh gospodov. Izjavil je, da. bo tudi nadalje gledal na to, da se sklepi narodne skupščine spoštujejo tudi s strani podjetnikov trboveljske promogokopne družbe.
Ministru je odgovoril poslanec Kugov-siik, da so narodna skupščina in vsi ministri dolžni, da varujejo svojo avtoriteto, da se taki slučaji ne bodo več dogajali, da se no bodo kršili zakoni in da bodo sklepi narodne skupščine držali ter da se družba v bodoče ne bo več posmehovala delovanju v zbornici. Apeliral je na ministra, da upošteva sklepe narodne skupščine, da uporabi vso svojo moč, ki mu je gotovo na
razpolago, da зе izvrše sklepi narodna skupščine in da obveste poslance o tem, v koliko bo trboveljska premogokopna družba voljna izboljšati položaj rudniških delavcev.
Poslancu je ponovno odgovoril S r š -kič, da je s svoje strani napravil vse, kar, je po zakonu mogoče In da bo tudi v bodoče tako deloval. Prosi poslance, da tudi oni s svoje strani vplivajo na družbo v Sloveniji, češ, da je dobil od zveze industrij-cev v Sloveniji protest, kako da sme sploh samo izraziti željo države, da naj se povišajo dnevnice rudarjem. Izjavlja, da bo spoštoval zaključke narodne skupščine in vzel vpoštev roprosalije.
Nato se je prešlo na dnevni red in j* govoril demokrat š o č e r o v. V svojem, govoru jo kritiziral finančno politiko vlado in se izjavil proti proračunu. Seja ie bila nato prekinjena in njeno nadaljevanje napovedano za jutri. Ker je debata pred prehodom na dnevni red bila preveč dolga, se ni prešlo na glasovanje, pač pa se to zgodi jutri. Pred prehodom na dnevni red bodo odgovarjali nekateri ministri: Notranji minister na vprašanje poslanca Ilohnjeca o kuluku.
Položaj Pašičevep režima.
VLADNI BLOK SE KRHA.
UGODNOSTI.
DŽEMIJET0VCI IZSIL.TUJEIO OD PAŠIČA NOVE POGAJANJA Z NEMCI BREZUSPEŠNA.
Belgrad, 28. febr. (Tzv.) Vsi politični krogi se zelo zanimajo za potek razprave izvršilnega odbora SLS. Današnji jutranji in popoldanski listi so prinesli poročila iz Ljubljane, da je izvrševalni odbor odobril delovanje kluba in da so se vsi govorniki izrekli za to, da je treba čimprej režim strmoglaviti. Tekom dneva jc Jugoslovanski klub obiskalo mnogo uglednih {poslancev iz vseh klubov in seveda še večje število časnikarjev. Sestanku v Ljubljani so dajali veliko važnost, kar je za položaj v Belgradu zelo značilno. Položaj za režim g. Nikole Pašiča ni niti najmanj ugoden. Čehidi je večina zavrgla obtožbo proti dr. Lazi Mar-koviču, si Pašič s tem ni mnogo odpomogel.
Poslanec R a n k o v i ć še nadalje nastopa proti vladi. Nemci so se izjavili proti vladi. Džemijet komaj čaka, da lahko zopet pritisno z novimi vedno težjimi zahtevami. Glede Rankcviča je vlada sklenila v prihodnjih dneh sklicati sejo glavnega od-
bora radikalne stranke in po mislih mint strov bo Rankovič izključen iz stranke.
Pogajanja z Nemci so ostala brez uspe* ha in oni izjavljajo, da bi bili pripravljen? pomagati tudi opozicionalnemu bloku. V tej stiski in zadregi pa si je Pašič znal pridobiti podporo v takozvani Narodni muslimanski stranki, ki je pod vodstvom znanih prijateljev dispozicijskega fonda K o r k u t a, M a g 1 a j 1 i č a doživela popolen poraz. Javili smo že, da so vsi bivši poslanci te bivše stranke prišli na poziv g. Pašiča v Belgrad. Pašič jih je včeraj ponovno sprejel. Radikali tolmačijo ta posvetovanja s tem, da je! pričakovati novih volitev in da je Pašič z njimi konferiral o volivnem sporazumu proti Mehmedu S p a h u v Bosni. Te grožnjo t novimi volitvami s strani radikalov so zelo smešne, kajti gotovo je, da se radikalom niti najmanj ne ljubi iti že sedaj v volitve, Vsi ti poskusi so samo intrige proti opozi-cionalncmu bloku.
Evakuacija reškega zaledja.
Sušak, 26. febr. (Izv.) Naš teritorij na zaledju Reke, katerega čuvajo Italijani zasedenega, bo jutri izročen našim oblastem. Evakuacija se bo izvršila točno po odredbah sporazuma v Rimu, to je pet dni po izmenjavi ratifikacijskih listin o dogovoru. Italijani so sklenili danes popoldne, da bodo vse vasi v zaledju izročili popolnoma v našo last.
Sušak, 26. febr. (Izv.) Italijansko-jugoslovanska mešana komisija za železniški promet je sestavila začasen vozni red med Reko in Jugoslavijo. Železniški promet bi bil žo danes otvorjen, toda nastale so take tohnične težkoče, da so bo otvoritev mogla izvršiti šele pojutrišnjem, ko nam bo izročeno vse zaledje Reke.
Sušak, 26. febr. (Izv.) Na podlagi pogajanj. ki »o se vršila zadnje dni med gospodarskimi krogi na Sušaku na eni strani in predstavniki trgovsko-obrtne zbornico v Senju na druni strani, se ie sklenilo na po-
slednji konferenci, da se na Sušaku osnuje zbornični urad zagrebške trgovsko-obrtne zbornice. Povodom teh pogajanj jo bila poslana ministru za trgovino in industrijo K o j i ć u brzojavka, v kateri gospodarski krogi Sušaka zahtevajo na podlagi sklenjenega dogovora, da se trgovska zbornica v Senju radi pomanjkanju organizacije združi s trgovsko obrtniško zbornico v Zagrebu, nakar se bo ustanovil poseben zbornični urad na Sušaku in v Senju.
Dr. Ninčič o razmerah v Bolgariji.
Belgrad, 26. febr. (Izv.) Na današnj? seji ministrskega sveta, ki jo trajala do pol devetih zvečer, je zunanji minister dr. Ninčič referiral o razmerah v Bolgariji. Glasom ]x>ročil našega poslaništva vlada popolon mir in vso temu nasprotne vest? so brez podlage. Dolgo se je govorilo o notranji politični situaciji, nakar so razpravljali o posamnih resornih vprašanjih.
jc s socialnega stališča najmodernejša, kar jih ima sploh kakšno mesto ali država. Prvič je delavec priznan kot enakopraven z vsakim drugim javnim uslužbencem in uživa poleg dolžnosti tudi jaeno določene in zajamčene pravice. Proti temu pa je nastopila v občinskem svetu JDS po svojem govorniku dr. Tominšku! Izjavil je, da je JDS proti temu, da se delavec izenači z drugimi uslužbenci 1 Delavec je torej po nazorih JDS nižje bitje. Lepa stranka to, ki sicer lovi na svoj lim tudi delavce z nekakšno >Unijo :! JDS je s tem svojim nastopom lo še potrdila, da je goli eksponent banko-kracije in izkoriščevalske veleburžuazije.
-f Štefanovićevi radikali nadaljujejo svojo tekmo z oficielno radikalsko stranko v Sloveniji, kdo da bo bolj uslužen g. Pašiču in belgrajskim centralistom. Kakor je razvidno iz zadnjega »Radikala«, list ni prešel v last oficielne stranke v Sloveniji in belgrajska radikalija očividno podpira obe frakciji, samo da dobi več pristašev, četudi se ti med sabo v Sloveniji pulijo na življenje in smrt za Pašičevo brado. V zadnjem »Radikalu« je Štefanoviceva skupina objavila oklic, ki naj bi bil neke vrste manifest slovenskemu delovnemu ljudstvu. Prav zabavne stvari se nahajajo v tem oklicu, ki vabi vse sloje v radikalsko stranko. Dober dovtip je v oklicu n. pr. to-le: »Borili se bo- j mo z vso brezobzirnostjo proti korupcioniz-шил V vsej številki pa ni niti besedice o čistih delih gospoda veleradikala dr. Laze Markovića, o korupciji g. Radeta Pašića, ki opravlja svoje posle pod protektoratom ministrskega predsedstva svojega očeta. Eh, papir je potrpežljivi
+ Skader. Italijanski listi poročajo iz Ženeve, da so v tamkajšnjih mednarodnih političnih krogih napravile vesti o sporazumu med Italijo in Jugoslavijo zaradi Ska-dra, ki naj ga Jugoslavija anektira, jako mučen vtis. Opozarjajo, da je Belgrad kot preludij k tem vestem razširjal poročila o silni draginji v Skadru in o begu tamkajšnjega prebivalstva, katera poročila označuje albanski zastopnik Bilhinaki kot popolnoma izmišljena. Naglašajo, da so mejo med Jugoslavijo in Albanijo določene po mednarodni komisiji in se torej ne bodo dalo kar tako izpreminjati. V ostalem pa da je razvideti iz raznih glasov, da vesti o Skadru niso brez podlage.
Kulturna sramota. Drugega izraza ne
najdemo za nizkotno bevskanje ljubljanskega demokratskega časopisja proti prireditvi akademikov »Danice«, »Zarje« in »Borbe«-za splitske pogorel ee, ki se je vršila v pondeljek zvečer v Unionovi dvorani. Prireditev sama, ki se je vršila pod častnim predsedstvom gospodov T. Špoma, velikega župana, generalnega konzula dr. 0. Beneša, dr. Janka Brejca in prof. dr. E. Jarca, je bila sijajna in moramo izreči ljubljanskemu občinstvu le priznanje, da se ni dalo terorizirati od časopisja, ki ne pozna niti naiorimitivnejših manir in takta. Prireditev je bila zamišl jena po vzorcu sličnih prireditev velikih mest. Namen prireditve je bil tako vzvišen in lep, da je že s tega stališča hujskanje talmi-naprednega časopisja sramota. »Jutro« in »Slovenski Narod« sta si s tem nizkotnim hujskanjem stekla prvenstvo žurnalistične grdobije, v sramoto slovenskemu narodu. Ni pa na svetu kulturnega časopisa, ki bi padel vsled strankarske zagrizenosti na tako nizek nivo, kakor je tokrat zlasti »Slovenski Narod«. S svojim hujskanjem je dokazal,
da so vsi njegovi članki o slovenstvu prazno, neiskreno besed ičenjo. Če mu že tako smrdijo društva, ki bo priredila ta večer iz hvalevrednih človekoljubnih namenov, da jih je dan za dnem licemereko napadal, bi vsak dostojen človek pričakoval z ozirom na namen prireditve, da bo demokratsko easonisje zatajilo svojo bolehno prenope-toet vsaj toliko, da molči, če že noče delati reklame. Tako je vsaj običaj po vsem kulturnem svetu, ki ga n. pr. mi nismo prelomili niti ob vsesofcolskem zletu, spoštujoči prihod slovanskih in drugih gostov, ki smo jih pozdravili kot Slovane in pozvali našo somišljenike, da jim gredo kot slovanskim bratom povsod na roko, da bodo odnesli iz Ljubljane in Slovenije najlepše utise, zlasti še utise o kulturni višini slovenskega naroda, ki je po svoji ogromni večini krščanskega svetovnega naziranja. Ni pa bilo dovolj ogabnega hujskanja po časopisju, bo-lestno sovraštvo se je pokazalo tudi na ljubljanski pošti. Kolikor smo mogli že včeraj konštatirati, ogromno število povabljenih gostov ni dobilo vabil, ki so bila odposlana. Ali so se vabila pridržala, da jih bodo povabljeni dobili prepozno, ali pa so se »izgubila«, ne vemo. Vsekako zahtevamo od poštnega ravnateljstva, da uvede najstrožjo preiskavo, krivoe kaznuje in o uspehu preiskave tudi javnosti poroča. Sploh opazujemo, da se pošta balkanizira. Tajnost pisem, ki nosijo zunaj naslove gotovih društev, ; • na poštah Čimdalje bolj krši, tako da so nekatere organizacije bile prisiljene, da svojih pisem ne pošiljajo več na svoje podorganizacije na njihov naslov, ker jih te sicer ne dobe. To se je še prav posebno opazilo v Mariboru. Mi ne bomo pod nobenim pogojem trpeli takih po svetu nezaslišanih škandalov in prosimo p. L občinstvo, da nos o vsakem takem slučaju, če mu pride na sled, obvesti. Ne gre, da bi nekaj naravnost že abnormalno zagrizenih demokratov in deinokratarlc na državne stroške uganjalo v službi politiko s kršenjem ene svojih za javnost najvažnejših dolžnosti.
з>Jutro« se silno luiduje, ker ne zna brati svojih izjav in naših porociL Ne mo remo pomagati 1
Noro mesto. V nedeljo, 24. L m. se je Vf* Sila volitev župana in svetovalcev v tukajšnji mestni občinL Volitev je otvoril gerent g. dr. G r e g o r i č s pozdravom na zastopnika vlade, vi. sv. g. dr. Svetka in izvoljene občinske odbornike. Konstatiral je, da so se odpovedali odborniškim mandatom na listi gospodarske stranke gg. KuSljan, gostilničar v Kandiji, Ferdo Seidl, profesor v pokoju, in Miha Mramor, usnjar v Novem mestu, tako, da je vstopil odvetnik dr. Režek, na listi SLS pa sta odstopila gg. Franjo Pelko, krojač v Novem mestu, in Anton Turk, posestnik v Kandiji, ter sta na njuna mesta stopila gg. Ivan Košak, gostilničar in posestnik v Novem uiestu, in Al. Skedel, mehanik v Kandiji. Gerent je prebral rešitev rekurza proti izvršenim občinskim volitvam z dne 23. dec. 1923. Nato je prevzel predsedstvo volitve po letih najstarejši odbornik g. Franc P e r k o (SLS) ter imenoval ekru-tinatorjem odbornika g. Ogoreutza (JDS) in g. Meršola (NSS), zapisnikarjem pa g. Kalčiča (JDS). Združeni JDS in samostojni obrtniki (Ogrinčeva skupina) ter Gregoričevi radikali — skupno 13 po številu, so volili za župana odvetnika dr. Režka (JDS); SLS je volila g. Fr. Perka (6 glasov), skupina reda in dela pa g. Simoua Meršola (6 glasov). Dr. Režek je bil izvoljen z 1 glasom večine, katero si je moral
Posebno dolgo so razpravljali o novi Kinoteki banki, ki bo imela pol milijarde kapitala, od katerega bo dajala kredite kmetovalcem.
Trgovinska pogajanja z Italijo.
Belgrad, 26. febr. (Izv.) Druga sekcija ea sklep trgovinske pogodbe z Italijo je nadaljevala svoje delo in so razpravljali o nadaljnjih paragrafih konsularne konvencije. Poleg tega so sklenili, da se osnuje posebna podsekcija specielno o Reki glede vprašanj državljanstva, opcije in drugih v to stroko spada jočih vprašanj.
ZASTOJ V REPARACIJSKIH POGAJANJIH Z NEMČIJO.
Belgrad, 26. febr. (Izv.) Tudi danes so ee nadaljevala pogajanja z nemško delegacijo glede repuracij. Vendar je zaznamovati zastoj.
POMOČ BREZPOSELNIM V ZAGREBU.
Zagreb, 26. febr. (Izv.) Vsled velike nezaposlenosti, ki vlada v Zagrebu, je zagrebško mestno zastopstvo na eni zadnjih »ej sklenilo, da se napravijo vsi koraki, da »e brezposelnim priskoči na pomoč. V tem smislu je otvorjen poseben urad, ki bo vodil evidenco nezaposlenih delavcev tako ročnih kakor tudi duševnih. Dalje bo imel tudi v evidenci vsa privatna podjetja, te se drže predpisov in če so odpustila vse tuje nameščence in jih nadomestila z domačimi. Za svoje nameščence bo zgradila občina stanovanjska poslopja. Mestno predstojništvo je sporočilo borzi dela, da stavlja od jutri na razpolago dnevno 120 nakaznic, na katere bodo dobivale delavske družine hrano »troške občine. Po potrebi se bo število teh nakaznic zvišalo.
Zbližanje med Anglijo in Francijo.
Pariz, 26. febr. (Izv.) Mac Donald je poslal francoski vladi noto, v kateri razlaga svoje oficielno stališče glede vzpostavitve medzavezniške vojaške kontrole nad Nemčijo in izraža mnenje, pod kakšnimi pogoji bi mogla ta kontrola biti efektivna. Z zadevo vzpostavitve vojaško kontrole se bo v kratkem bavila veleposlaniška konferenca.
ZAČETEK DELA V ANGLEŠKIH PRISTANIŠČIH.
London, 26. febr. (Izv.) Vsled končnega sporazuma med delodajalci in delavci se delo v vseh angleških pristaniščih začne jutri zjutraj.
VPRAŠANJE REVIZIJE VERZAJSKE POGODBE.
London, 26. febr. (Izv.) V spodnji zbornici sta Lloyd George in Mac Neill vprašala vlado, ali je govor ministra za notranje leadeve Ilendersona, ki je izjavil, da je treba verzajsko mirovno pogodbo revidirati, smatrati kot oficielno mnenje kabineta. Mac Đonald je odgovoril, da je vlada odgovorna le za svoje prograinatične izjave, podane v spodnji zbornici.
KRAKOPLOVNA ZVEZA PARIZ-PRAGA
Pariz, 26. febr. (Izv.) Zrakoplovna zve-Xa med Parizom in Prago bo odslej vodila preko Švice in Avstrije, da se izogne Nemčije.
AVSTRIJA PRIZNALA SOVJETSKO RUSIJO.
Dunaj, 26. febr. (Izv.) Uradno se poroča, da je zvezna vlada dne 25. t. m. po
Edmund About:	48
Kralj gora.
Iz francoščine prestavila K. Hafner.
(Dalje.)
Končno sem torej vendarle našel njegovo občutljivo točko. Stari palikar je bil eadet v srce. Vedel sem, da je moj račun gotov, nič več nisem upal milosti in vendar sem občutil neko grenko naslado v tem, da vznemirjam to negibčno masko in ta kame-niti obraz. Kad sem zasledoval v brazdah njegovega obraza zvijanje strasti kot občuduje utopljenec sredi morja izdalje val, ki ga bo požrl. Bil sem podoben mislečemu trsju, ki ga uniči vesoljstvo s svojo močjo in ki se umirajoč tolaži z vzvišeno zavestjo 3voje premoči. Rekel sem si s ponosom: »Poginil bom v mukah, pa vendar sem gospod svojega gospoda, krvnik svojega krvnika.«
VII.
John Harris.
Kralj je premišljeval svojo osveto, kot premišijuje človek, ki je bil tri dni tešč, dobro kosilo. Premislil je drugo za drugo vse vrste jedi, hočem reci vse muke; položil je svoj jezik na svoje izsušene ustnice, toda ni vedel, s čim naj začne, ne kaj izbore. Rekli bi, da mu je prevelika lakota umorila tek. Pritisnil je svoj prst na glavo, kot bi hotel iz nje kaj iztisniti; toda misli so se mu vrstile tako hitro in nepočakno, da ni mogel nobene prijeti, ko je šla mimo, »Govorite vendar i« je vpii nad svojimi ljudmi. »Svetujte mi. Čemu vas vendar imam, če mi
svojem pooblaSčencu v Moskvi izročila L i -tvivovu noto, v kateri zvezna vlada izjavlja, da se strinja z u postavitvijo rednih diplomatskih in konzularnih zvez z rusko sovjetsko republiko. Ta izjava je bila od moskovske sovjetsko vlade vzeta na znanje in tako je redna diplomatska zveza med obema državama vpostavljena, s čemer je de iure priznana sovjetska Rusija. Dosedanje diplomatsko in konzularno zastopništvo se e tem spremeni v regularno poslaništvo.
MEDNARODNA SANACIJA NEMČIJE.
Pariz, 26. febr. (Izv.) Prvi odbor mednarodne izvedeniške komisije se jc včeraj v plenarni seji bavil s proračunom Nemčije za leto 1924—1925. Ker obstoja med sedanjim gospodarskim stanjem Nemčije in bivšim gospodarskim stenjem Avstrije podobnost, je odbor sklenil, da naprosi bivšega glavnega tajnika reparacijske komisije Sal-terja, da pred odborom poda poročilo o sanacijskem programu Avstrije.
NEUGODEN POTEK MORNARIŠKE RAZ-OROZEVALNE KONFERENCE.
Rim, 26. febr. (Izv.) Na seji mornariške razoroževalne konlerence je prišlo do velikih nasprotij. Delegati Rusije so zahtevali, da smej Rusija imeti enako tonažo vojnega brodovja kakor Anglija. Španija zahteva, da sme imeti 500.000 ton vojnega brodovja. Tudi južnoameriške države zahtevajo večjo tonažo, nego se jim dovoljuje. Izgledi za ugoden potek konference so slabi.
DEMENTI GLEPE IZPREMEMB V ČEŠKOSLOVAŠKI VLADI.
Praga, 26. febr. (Izv.) »Prager Presse« poroča iz Marijanskih Lažen, da so vse vesti o predstoječih izpremembah v ministrskem ksblnetu brez podlage.
IMENOVANJE V POLJSKI ARMADI.
Varšava, 26. febr. (Izv.) Za armadnega nadzornika je imenovan general Szepticky.
SPOPAD MED DEL\VCI IN OBOROŽENO SILO V BARCELONI.
Barcelona, 26. febr. (Izv.) Tukaj so se spopadli delavci s kraljevsko gardo in policijo. Pri spopadu sta bila dva člana sindikalne organizacije ubita, dva gardista in dve osebi iz publike pa ranjeni. Več sindikalistov so zaprli.
DEMOKRATSKI KANDIDAT ZA PREDSEDNIŠTVO Z. D. S. A.
Newyork, 26. febr. (Izv.) Član demokratske stranke James je naznanil oficielno svojo kandidaturo za predsednika ZDSA.
ZIMA V ITALUI.
Rim, 26. febr. (Izv.) Od včeraj zjutraj pada v Markah obilni sneg. Na morju razsajajo viharji. Parniki so ostali v pristaniščih.
-f Poročilo dr. ForoSca. Predveeraj .je imel izvrševalni odbor SLS sejo v Ljubljani, snoči pa v Mariboru. Na obeh sejah je poročal dr. Korošec o političnem položaju. V Ljubljani in v Mariboru se je sklenilo, da se za 3. marca skliče seja vodstva SLS v Ljubljano, na kateri se bo vodstvo posvetovalo in sklepalo o nadaljni tak-tiki'SLS.
-f »Soeialno« stališče JDS. Zveza delovnega ljudstva v ljubljanskem mestnem svetu je včeraj sprejela pragmatiko za mestno uredništvo i n delavstvo. Pragmatika
no morete dali niti enega dobrega sveta? Mar naj čakam, da se Korfijot vrne, ali da Vasilij dvigne svoj glas iz groba. Najdite mi muko za osemdeset tisoč frankov, tepci !«
Mladi čibudžija je rekel svojemu gospodu: »Imam dobro misel. Tebi je umrl častnik, drug je odsoten, tretji pa ranjen. Razpiši njihova mesta. Daj jih na dražbo. Obljubi nam, da bodo oni, ki te bodo znali najbolje osvetiti, nasledovali Sofokleja, Korfijota in Vasilija.«
Hadži Stavros se je zadovoljno smejal tej iznajdbi. Pobožal je otrokovo brado in mu rekel:
>Ti si častiželjen, mali mož! To je dobro! Častiželjnost je izvor poguma. Naj bo torej dražba. To je moderna misel, prav evropska misel. V zahvalo smeš ti prvi povedati svoje mnenje in če najdeš kaj lepega, no bo imel Vasilij drugega dediča kot tebe.«
»Jaz bi,« je rekel otrok, »izruval rni-lorJu nekaj zob, mu potisnil kol v usta in ga na vajetih gonil toliko časa, da bi padel od utrujenosti.«
»Ima preveč bolne noge; padel bi že pri drugem koraku. Vi drugi! Tamburis, Mustakas, Koltzida, Mi lotiš, govorite, poslušam vas.c
»Jaz,c je rekel Koltzida, »bi mu mečkal vrela jajca pod pazduho. Poizkusil sem to že na neki ženski iz Migare in imel sem s tem veliko veselja.«
>Jaz,« je rekel Tamburis, »bi ga položil na zeml jo in na prsa bi mu dal sto funtov težek kamen. Pri tem vsakdo steguje jezik in pluva kri; to ie zelo lepo.«
»Jaz,« je rekel Milotis, »bi mu vlil je-siha v nosnice in mu vbodel trnje pod vse nohle. Človek pri tem kiha do vzhičenosti in ne ve: kam bi dal svoje roke.«
Mustakas je kuhar tolpe. Predlagal je, naj me pečejo pri majhnem ognju. Kraljev obraz se je razširil.
Menih je prisostvoval posvetovanju in je poslušal druge, ne da bi povedal sam svoje mnenje. Vendar pa sem se mu v njegovi čuvstvenosti zamislil in pomagal mi je po svoji visoki inteligenci. »Mustakas je preveč hudoben,« je rekel. »Saj lahko mučite milorda, ni ga pa treba še popolnoma živega peči. Če ga hranite s slanim mesom in mu ne dovolite piti, bo živel dolgo, veliko trpel in kralj bo utešil svojo maščevalnost, ne da si nakoplje božje. Ta nasvet je zelo nesebičen, ničesar ne pričakujem zanj; želim pa, da bi bili vsi zadovoljni, ker jo samostan prejel svojo desetino.«
»čakaj k ga je pretrgal kafedžija. »Dobri starček, imam misel, ki je več vredna kot tvoja. Obsodimo milorda na smrt od lakote. Drugi naj ga mučijo, kolikor se jim zljubi; predlagam, da se ničesar ne zabra-ni. Toda jaz bom stal kot straža pred njegovimi ustmi in skrbel bom, da ne pride vanje niti en grižljej kruha in niti ena kapljica vode. Utrujenost bo podvojila njegovo bolečine, rane bodo povzročile žejo in vso drugo delo bo prišlo končno na moj račun. Kaj praviš ti k temu, gospod?! Ali je pametno in ali me vzprejmeš za Vasilijevega naslednika?«
»Pojdite vsi k vragu!*: je rekel kralj. »Vi bi mislili manj po svojem okusu, če bi bil nrekletec vam ukradel osemdeset tisoč
frankov 1 Odnesite ga v taborišče in zabavajte se z njim. Toda gorje neprevidnežu, ki bi ga v nerodnosti ubil. Ta človek sme umreti le od moje roke. Zahtevam, da mi na veselju povrne, kar mi je vzel na denarju. Prelil bo kri iz svojih žil kapljo za kapljo kot slab dolžnik, ki plačuje groš za gro-šom.«
Vi si ne morete predstavljati, gospod, kako trdno so oprijemlje življenja tudi najbolj nesrečni človek. Zares sem bil jaz željan, da umrjem in najboljše, kar me je moglo zadeti, bi bila hitra smrt. Vendar pa se je nekaj razveselilo v meni pri Hadži Stavrosovi grožnji. Blagoslavljal sem trajnost svoje muke. Nezavedno upanje je sče-getalo dno mojega srca. Če bi mi bila usmiljena duša ponudila, da mi razbije lobanjo bi se bil dvakrat premislil.
Štirje tolovaji so me prijeli za glavt in noge in so me nesli kot tuleč zavoj mirne kraljevega kabineta. Moj glas je vzdramii Sofokleja na njegovem ležišču. Poklical jc tovariše, si dal povedati novice in prosil, dn me vidi od blizu. Bila je to bolnikova kaprica. Vrgli so me k njemu na tla:
»Milord,« mi je rekel, »oba sva precej pri kraju; vendar pa lahko stavimo, da bom jaz preje pokonci kot vi. Zdi se, da mi hočejo dati že naslednika. Kako krivični so ljudje! Moje mesto je na dražbi. No, prav, tudi jaz hočem dražiti in se postaviti v vrsto. Vi boste pričali zame in z vašim ječanjem boste dokazali, da Sofoklej se ni mrtev. Zvezali vam bodo vašo štiri ude in skrbel bom, da vas z eno roko tako krepko mučim, kot najbolj zdravi teh uosDodov.«
Dalie aledU
Štren %
— ...v.....~
ustvariti z lastnim glasovanjem. — Pred glasovanjem /.a svetovalce sta skupina SLS in stranka reda in dela ponudili gospodarski skupini sporazum, da jima prizna po Številu odbornikov primerno število svetovalcev. Gospodarska skupina je pa ta sporazum odbila s tem, da je volila vseh šest svetovalcev iz svojih vrst in sicer gg.: Ogriča, Petriča, Pau-serjo, Ogoreutza, Kustelica, Buka. Ostali dve skupini sta oddali prazne listke. Predsednik kluba reda in dela g. Meršol in kluba SLS g. dr. Česnik sta konstatirala, da je bila na strani njunih skupin resna in dobra volja za sporazum, ki gu pa nasprotna skupina ni upoštevala. — Pritožbi zoper to volitev so se vse skupine odpovedale in je vi. svetnik dr. Sve-tek kot okrajni glavar takoj zaobljubil župana in svetovalce ter jim napravil primeren nagovor. Pričakovalo se je, da bo novoizvoljeni župan na čestitko in nagovor vladnega svetnika dr. Svetka reagiral, kar se pa ni zgodilo.
Stavka pristanšščarjev.
(Od našega londonskega poročevalca.)
London, 22. februarja.
Labour ministrstvo je dosedaj prejelo več podpore, materielne in moralne, od svojih političnih neprijateljev nego od svojih lastnih somišljenikov. Precej prvi dan socialističnega ministrovanja je zaštrajkal narodni sindikat lokomotivnih mašinistov bi za par dni ustavil promet po celi Angliji.
Nekaj tednov pozneje napovejo stavko pristaniški delavci (sindikat šteje 120.000 Članov) ter otvorijo na ta način najefekt-nejšo blokado britanskega otočja. Kdor ne pozna razmerja med angleškimi socialističnimi sindikati in med parlamentarno I a-bour stranko, bi mislil, da je prihod socialistov na čelo angleške administracije začetek brezskončnih gospodarskih nemirov, doba neprestanih »g;banj«, ki se pod starimi vladami niso upala na dan.
V resnici Labour stranka nima v organizaciji pristaniških delavcev nobene besede in nihče radi stavke ne dela ministrstvu nobenih očitkov. Kakor je bila zadnja železniška stavka nerazumljiva, tako se danes zahteve pristaniških delavcev z'ijo javnemu mnenju opravičene. Sindikat je
mm®
11. a
—	Belgrad in umetnost. Te dni so v Belgradu zatvorili umetnostno razstavo >Cvijete Zuzorić«. Tekom celega meseca je obiskalo razštavo vsega vkup 8400 ljudi. Slik so prodali moderpi 3, a »Lada* '24 za.vkupno 55.600 D n — približno toliko, kakor veselo družbo slane en večer v baru.
—	Nav poveljnik belgrajslcc vojaške akademije. Namesto vpokojenega generala NAo-lajevića je imenovan za komandanta vojašne ikademije v Belgradu general Рокогпу.
—	13 Slovencev ponesrečilo v ameriškem rudniku. Clevelandsko »Glasilo K. S. K. Jed-oote« z dne 13. t. m. poroča o veliki rudniški nesreči, ki je zahtevala tudi 13 slovenskih žrtev in več Hnalov. Milfordski rudnik v Cros-bjju, Minn., je 5. L m. popoldne nenadoma zalila voda, ker se je v bližnjem močvirnem jezeru udrlo dno. Tla je tvoril večinoma svinec. Tačas je delalo v rovu 48 rudarjev. 7 od teh je stalo blizu lestve ob izhodu in ti so se pravočasno rešili. Vsi drugi so utonilL Mc-d ponesrečenci so bili tudi Slovenci in Hrvati in sicer: Frank Znjc, Anton Slak, John Miuarič (Mlinarič ali Majnarič), Mihael Bižal, John Jaklič, Peter Magdi č, George Hočevar, Marbn Valeilčič, Mike Thomas (Tomec), John Mavrič, Joe Hrovatin in John Hlačar; poleg tega Nick Radič, po rodu Hrvat. Med rešenimi sta bila dva Slovenca: Frank Hrovatin ml. (njegov oče je utonil) in Mike Zakotnik.
—	Osebne novice s pošte. Podeljeno je od-pravniško mesto Ksavorij v Savinski dolini poštni pomočnici Jožici Kresnikovi. — Preme šfeni so: poduraduik IV. razreda Anton Až-nah od poštnega ravnateljstva v Ljubljani na glavno ljubljansko pošto; poduradnika V. r. Ivan Vogelnik od poštnega ravnateljstva v Ljubljani na kolodvorsko pošto v Ljubljani, in Anton Horjak od glavne ljubljanske pošte k poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani. — Ucilu-cirani s pravico do pokojnine so: poduradniki II. razreda: Jožef Stermnn in Jožef Sitar na glavni pošti v Ljubljani, Fr. Kupert in Iv. Ku-šar pri pošti na glavnem kolodvoru v Ljubljani; poduradnika IV. razreda: Jurij Spreitz na glavni mariborski pošti in Tomo Ceh na glavni ljubljanski pošti; poduradnika V. razreda: Al. Bavdek na glavni ljubljanski pošti in Fr. Ma-lenšek na ljubljanski kolodvorski pošti; pod-uradnik VI. razreda Anton Papež pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani; uradni sluge III. r.: Fr. Veber v Mariboru, Ivan Mervič na glavni pošti v Ljubljani ter Jožef Fidler v Celju. — Reducirani s pravico do.odpravnine so: uradni sluga IV. razreda Jožef Mokoul pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani; stalna pomožna služabnika Iv. Lončar v Celju in Fr. Ciuha na ljubljanski kolodvorski pošti, začasni pomožni služabniki: Ivan Blažina, Jožef Hočevar, K. Kovačič, K. Rebar n% kolodvorski pošti v Ljubljani, Jožef Zivkovič v Kranju ter pisarniški sluga V. razreda Marko Kotar na glavni ljubljanski pošti. — Zaradi redukcije je odpuščen iz poštne slull>* začasni pomožni sluga Anton Jerinc ori kolodvorski pošti v Ljubljani. — Be-
že pred 2 mesecema objavil svojo namero, da hoče stavkati, ako mu ne dovoli lo 2 šilinga dnevno kot dodatek k dosedanjim 10 šilingom dnevno (okoli 200 Din). Zahteva je popolnoma opravičena že iz čisto gospodarskih ozirov, ker dosedanja plača absolutno ne odgovarja podraženju življenjskih potrebščin. Na drugi strani je pa sindikat izračunal, da pristaniška podjetništva vsled zvišanja delavske plače ne bodo trpela.
2 meseca sta pretekla in podjetništvo niti odgovorilo ni na zahtevo sindikatov, dokler za stavko določeni datum ni bil že pred durmi. Sedaj so se podjetniki šele zganili, šibani od časopisja, ter ponudili delavcem 1 Šiling zvišanja na dan. Prista-niščarji so odgovorili s popolnim popustom dela, >da si priborijo kruh in da iztirajo iz londonskih pristaniških podjetij neko prevzetnost, ki so jo ustvarili premastni povojni dobički.«
Vlada se je seveda za stavko hitro zainteresirala z namenom, da jo konča, ker štrajk v pristaniščih popolnoma ohromi gospodarsko življenje v državi, ki je navezana edinole na morje.
Postavljena je bila vladna raziskovalna komisija — to je novost brez preceden-tov — ki bo vzroke stavke preiskala in, če bo našla protipeslavnosti, otvorila sod-nijsko in kazensko postopanje proti eni ali drugi strani. Pravijo, da v tem pogledu podjetništva nimajo tako čiste vesti kot pa sindikat.
Hitro druga drugi sledeči s*avk? napovedujeta nove gospodarske krize v Angliji, ki se bodo večale tem boli, čim dalje bo problem brezposelnosti osfal nerešen in tem manj bo Evropa zmožna kupovati v Angliji.
Zadnii teden sta razburili angleško delavstvo in industrialce dve težki novici. 1. Indiiska vlada ie naročila veliko želez-niško?ra m?teriaTa v Nemčiji. 2. Južnoafriška Unija je naročila velikansko število železniških prog in lokomotiv pri Krupnu. Obe naročili bosta v Nemčiji za 50 odstotkov cenejši netro bi bili v Angliji. Tako se vidi, da je rešitev brezposelnoslnega problema v Angliji odvisna od medrarednih političnih rofroiev. Jel i zato L^hotir vlada r.aiprej šla ra mednarodno polje?
živino v Oblakih pri Ptuju, se je močno urezal pri klanju živine nn levi roki. —
—	Izgnana sta iz naše države 36 letni ruski begunec Peter Koinanenko iz Jekaterino-slava in sicer kot nevaren tat, za vedno, in pa ključavničarski pomočnik Kari Richler iz Trsta za nedoločen čas zaradi vlačugarstva.
—	Samomorilni poizkus Maksa Linderja in soproge. Na Dunaju sta se poizkusila zastrupiti z veronalom znani filmski komik Maks Linder in njegova žena. Vzrok baje medsebojno nesporazumljenje. Zdravniki jinm upajo ohraniti življenje.
—	Proti socialdemokratičncmn terorju. Mini lo nedeljo se je na Dunaju vršil uslnnovn' shod Obrambne zveze proti socialn.odemokra-tičnemu terorju. Zvezi so pristopili delavci in nameščenci, ki so vsled svojega krščanskega prepričanja pod pritiskom socialne demokracije Izgubili službo ali bo v nevarnosti, da se to zgodi. Na shodu so sprej2li resolucije, ki protestirajo proti socialnodemokratičnemu nasilju in zahtevajo, da vlada nemudoma predloži parlamentu zakonski načrt proti terorju.
HlVfce.
p Jugoslovanska lista v Primorju. Temeljem sporazuma so Jugoslovani v Julijski Krajini seslavili sledečo enotno Psto: 1. Poslanec dr. Josip VVilfan, Trst. 2. Dr. Engelbert Besednjak, novinar, Gorica. 3. Odvetnik dr. Ulise Stanger, Opatija. 4. Odvetnik dr. Stojan Brajšn, Gorica. 5. Inženir Podgornik. 6. Dr. Josip Bi-težnik, oba Gorica. — Jugoslovanska lista je zvezana z nemško na Tirolskem, s katero n «-sita skupni znak: planiko ob lipovi vejici.
p Popolarska lista v Julijski Benečiji. Za Julijsko Benečijo je postavila popol rska stranka te-le kandidate: poslanec Fantoni, Bravas-chi, Gilardoue, Lucas, Pontoni, Tauascovich.
dneirani s pravico do provizije so: sluga IV. r. Tomnž Diirnthaler na Muti in služabnika V. r. Fr. Por pri poštnem uradu v Spodnji Šiški ter Alojzij Gospodarič v Radečah pri Zidanem mostu. — Odpovedal se je poštni službi sluga
VI. razreda Avgust Buchberger v Ormožu. — Odpnščeni sta postni odpravnici Dana Zmrz-likarjeva na Ptujskj gori ter Vera Zmrzlikar-jevu pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. — Umrla sta: uradna pomožna moč Drago Sira- ' šek v Spodnji Sfšlti ter dnevničar Vladimir An-drijauov v Kranju.
—	Semenj v Veliki Loki bo dne 8. marca k"';or je bilo prvotno zapisano v zadujem poročilu županstva.
—	12 dni spala. V Belgradu je učenka 3. gimn. razreda Angelina Vorkapić dne 12. t. m. brez znakov kake bolezni in se ni prebudila celih 12 dni. Ves ta čas so jo pod zdravniškim nadzorstvom umetno hranili z mlekom. Dr. Ko-eta Zivanovič je slučaj označil za tropifno le-targijo.
—	Pazite na tujce. V zadnjem času prihaja preko avstrijske meje vedno več sumljivih tujcev, ki pa ne gredo za delom, marveč postopajo goljufajo in kradejo, kar jim pride pod roke. Večina je takih, katerim so postala domača tla že prevroča radi raznih podobnih avantur. Prebivalstvo se opozarja, da se čuva takih tujcev in jim pokaže vrata, Če pa so prenadležni, naj jih pokaže orožnikom, da ugotove, kaj so ti ljudje in kaj iščejo pri nas.
—	Zagrebška policija. Te dni je ravnatelj zagrebške policije Urbany povabil zastopnike tiska, da si ogledajo ustroj in naprave policije. Poročila v listih so za ravnatelja Urbanyja laskava. Predvsem gleda na to, da zasede policijska mesta z brezhibnimi elementi, kar ni lahko, ker ravno k policiji silijo ljudje, ki jim je zgolj za lagodno življenje. (Tega z ozirom na bedni položaj policije ne verjameinol Op. ured.) Po proračunu bi moralo znašati število policijskega moštva 452 oseb, a dejansko jih ni niti iz daleka toliko. Kakor vse druge panoge državne uprave se mora tudi policijsko ravnateljstvo boriti z nezadostnimi sredstvi. Vendar je povsodi opaziti velik napredek. Za policijsko moštvo in agente se vzdržujeta dve šoli, v katerih se ljudje izobražujejo in vež-bajo v vseh vednostih In spretnostih, ki jih zahteva njihov poklic, razen tega se jim nudi splošna izobrazba. Kot predavatelji nastopajo policijski uradniki in gospodje od Prosvetne zveze. Policijsko poslopje so minolo leto dvignili za eno nadstropje in sploh vse prenovili. V poslopju je kuhinja, kjer dobiva moštvo iz borno hrano za samo 0J5Č Din dnevno (kosilo in večerjo). Razen tega sta moštvu na razpolago lepa kopalnica in čitalnica.
—	Razne nesreče. Pri kr. šumski upravi v Kostanjevici je drvarju Franru Jordanu hlod zmečkal levo roko. — Pri mizarju Vinku Mačku v Sv. Petru pri Celju si je vajenec Leopold Jurič zmečkal pri stružnem stroju levo roko. — V tovarn! z« podpetnike v Rimskih toplicah si je delavec Anton Repin pri padcu na ledenih tleh zlomil desno roko. — Alojzij Padov-nik, delavec pri Jerneju Padovniku. traovcu z
š Županski tečaji na Štajerskem sp vršijo: v nedeljo 2. marca v Mariboru za okrajno glavarstvo Maribor; za okrajno glavarstvo Ptuj se vrši enak tečaj prihodnjo nedeljo, dne 9. marca.
š Društvo učiteljstva meščanskih šol v Sloveniji je imelo občni zbor v soboto, dne 23. februarja ob 10. v risalnici deške meščanske šole v Celju. N jprej je poročal predsednik, kaj se je okrenilo v preteklem letu za razvoj meščanske šole in isto se mora nadaljevati. Trjnica je natanko poročala o društvenem delu. Izvoljen je bil zopet stari odbor, za kongres je bil izvoljen predsednik Huinek kot delegat.
š Smrtna kosa. Umrla je mati celjskega odvolnika g. dr. Ant. Božiča, ga Terezija Bo-žič v starosti 75 let.
š Dijaška umetniška akademija. Mariborsko srednješolsko dijaštvo priredi v pondeljek 3. marca v Narodnem gledališču akademijo z umetniškim, izvirnim sporedom. Cisti dobiček js namenjen dijaški kuhinji.
š Občni zbor Ljubske univerze v Mariboru se je vršil v pondeljek, dne 25. t. ni.
š Mariborski drobiž. Vsled pogostih nesreč je policija poostrila odredbe g!ede prehoda železniških tirov na kolodvorih. — Antonu Zorcu je bilo izpred neke trgovine ukradeno kolo v vrednosti 6000 K. — Katoliška ouiladina priredi v nedeljo 2. marca v Narodnem domu družabni večer s pestrim sporedom.
š Ustanovitev Jadranske slraže v Mariboru. Dne 22. t ni. se je vršil v Narodnem domu ustanovni občni zbor Jadranske straže.
ž K mariborskemu sodišču sta premeščena sodnika dr. Mihotič iz Murske Sobote in Ivan Mikluš iz Ljubljane.
š Železniška nezgoda na Pragerskem. V pondeljek 25. L m. se je dogodila na Pragor-skem okrog 6. zjutraj železniška nezgoda, ki sicer ni zahtevala človeških žrtev, toda povzročila je ogromno škodo. Premikajoči vlak z praznimi vagoni je skočil vsled napačno postavljene okretnice s tira. Večina vagonov je bila razbitih ali pa močno poškodovanih.
š Cariniku Griinvvahlu, ld je bi' radi znane tihotapske afere pred celjsko poroto obsojen na izredno nizko kazen 3 mesecev, je biln kazen zvišana na 6 mesecev radi priziva državnega pravdništva.
IZ
Murska Sobota. Dne 11. maja bo prišel prevzvišeni g. škof iz Maribora na birmo. Po dolgih stoletjih bo med nami prvič slovenski škof. Prebivalstvo se srčno veseli tega dne in bo svojega apostolskega pastirja sprejelo polno ljubezni. Merodajni faktorji se bodo morali pravočasno pobrigati, da uredijo slovesni sprejem.
Martinišfe. Ministrstvo je po posredovanju poslanca Klekla dovolilo, da se lahko po vsej državi osnujejo odbori, ki bodo pobirali darove za dijaški konvikt >Martinišče< v MursKi Soboti. Prosimo slovensko javnost, da se blagohotno odzove baši prošnji, da snuje v ta namen odbore in pobira darove za prekmurski konvikt Informacije daje g. J. Baša, župnik v Bogojini, p. Dobrovnik, Prekmurjc.
Železnica. V treh mesecih bo železniški most preko Mure dovršen, štirje betonski stebri ga bodo nosili, vkopani do 10 m pod vodo. Nedaleč od tega bo drugi manjši, preko Mu-ricc, železo-betonski most. Dela opravlja Splošno stavbinsko društvo, Ivi ima pri mostu zaposlenih okoli 100 delavcev, koj h število narašča do Dotrebi do 160. Na veržejskem kolodvoru
pa zdaj že zavriska včasi mogočna lokomotivi
iz Ljutomera. Kljub vsemu pa so šo Tomažfj ki ne bodo verjeli v železnico, dokler se u«r bodo peljali z njo.
Poslanec Klekl je zahteval v Belgradu«
da se razpišejo v Prekmurju občinsko volilv« in se napravi konec, danes že neznosnemu absolutizmu. G. Klekl je posredoval v številnih vojaških zadevah, vložil spomenico za regulacijo Muro od Petuncov do Murskih Črncev ter zahteval iz narodnih ozirov pravico sejma za Kobilje. Zahteval je od vlade tudi, da oskrbi vojski, uradom in državnim nameščencem drva iz državnih gozdov, da ne bo, kot doslej, primanjkovalo domačinom drv. Vlada naj zaščiti sirote, da bodo nemoteno smele pobirati suhljad v državnih gozdovih v Prekmurju
g Težko stališče živinoreje. (Dopis iz kmetijskih gospodarskih krogov.) Živinoreja preživlja vsled negotovosti valut danes najtežje stališče, kar jih je imela po vojni. Ne le da je cena živine od lanskega leta (januarja) do danes podla za 40 kron pri kg žive teže, tudi na prodaj stavljena živina se le težko proda. Na sejme, kakor v Velike Lašče in drugam, je bilo prignane veliko rejene živine, posebno volov, a kupčijska pogodila se ni izvršila nobena, ker ni bilo konsumentov, ki so bili za tako živino ponavadi tržaški mesarji. Kmetje so gnali živino rajši domov iu marsikateri živinorejec, ki je kupil voli ob letu, je izračunal, da ima vkljub temu, da je voli eno leto dobra krmil, četrtino izgube. Kam bo prišlo kmetijsko gospodarstvo ob takih razmerah, si lahko mislimo, ker vse oblačilne in življenjske potrebščino so ostale na isti višini draginje. — Vprašamo gospodarske strokovnjake, kako je to, da se le kmetijski produkti (isto je pri pre-šičih) ob najmanjšem dvigu naše valute, tako počene — kur jo žalostna ironična resnica — dočim se tekstilno, kolonijalno in drugo blago, ki ga kupuje engros trgovina v inozemstvu, poceni samo na meji, in ne tudi v naši notranji detajlni trgovini?! Za obstoj naše živinoreje bi bilo neobhodno potrebno, ker domača mesta daleč ne morejo konsumirati za svojo potrebo naše živine, da se zniža izvozna carina na živino, da ne pade steber države — kmet!
g Izvoz losa in lesnih izdelkov. Statistike generalne direkcije carin izkazuje za lelo 1923 nastopne podatke o količini in vrednosti izvoženega lesa in lesnih produktov: gradbeni les 844.508 ton v vrednosti 1286.2 milijonov Din, les za kurjavo 341.003 tone za 151.3 milijone Din, železniški pragovi in sicer bukovi 49.117 ton za 40.9 milijonov Din, hrastovi 11.402 toni za 14.6 milijonov Din, lesni izdelki 19.302 toni za 46.5 milijonov Din, ekstrakti za usnje 11.087 ton za 52.1 milijonov Din, tamin 4210 ton za 24.1 milijon Din. Skupno je torej znašal izvoz lesa iu lesnih produktov v preleklem letu okroglo 1,280.000 ton, kar je predstavljalo vrednost 1.618,000.000 Din. Les je naš najvažnejši izvozni prftdmet. Od celokupnega izvoza v vrednosti 8.049,000.000 Din odpade ne les ena petina ali 21 odstotkov vsega izvoza. Preračunano v dolarje je imel izvoz lesa vrednost 16.8 milijone dolarje.
g Izvoz jajc. Po uradnih podatkih generalne direkcije carin se je lani v celem letu izvozilo 17.241 ton jajc v vrednosti 530.8 milijonov dinarjev. Po višini vrednosti so jajca naš četrti izvozni predmet in pridejo takoj za mesom in mesnimi izdelki.
g Produkcija tobačnih izdelkov v tobačnih tvornicah. Povprečna produkcija tobaka v celi državi znaša mesečno 950 ton in 3 milijone cigar. V celem je zaposlenih v tobačnih tvornicah povprečno 5100 deluvcev. Povprečna mesečna produkcija znaša 155 milijonov cigaret 5,437.323 kg križunega tobaka, 7310 ko tobak" za žvečeuje, 1200 kg tobačnega ekstrakta.
g Ccua hmolju je silno poskoč.la. Velike povpraševanje domačih in tujih kupcev na ia-teškem trgu je pognalo hmeljeve cene do vt šine 6500 č K. Kakor smo svoj čas poročali, je bila zadnja hmeljeva letina tako na Češkem kakor tudi v Belgiji in na Francoskem mnogo slnbša od lanske. Cene gredo navzgor, ker ni ponudnikov, ponudnikov pa ne more biti, če ni zalog. V Savinjski dolini pa so i moli lansko leto bogat hmeljev pridelek. Nekateri od-dotni hmeljarji so dobili zu pmelj 500 do 800 Usoč in Že več. Kdor ima še kaj hmelja, ima v njem veliko vrednost
g Izvoj stavbnega lesa iz naše države na Japonsko. Po poročilu japonskega veleposlanika v Rimu, poslanem vladi kraljestva SHS< pride prihodnje dni v Belgrad japonski trgovinski zastopnik, da bi stopil v stik z našimi zbornicami in da bi rešil vprašanje o izvozu stavbnega lesa iz naše države na Japonsko.
g O poljskih financah je sestavil strokovno poročilo angleški ekspert Hillon Young. — Yoimg pravi, da izhaja kritično gospodarsko stanje Poljske iz trajnega sistema poljske zakonodaje, ki ima za posledico tudi trojevrstno finančno tehniko, nadalje manjka izvežbanega uredništva in zadostnega in enotno urejenega železniškega prometa. Stara tržišča so so izgubila, nova pa šc niso razvita. Občutno je pomanjkanje kredita, tako da se vsa trgovina in obrt kreditira izključno od strani države, kar predstavlja neznosno obremenjenje. — Ako »e lo sanira, bo Poljska ena najbogatejših drža* sveta. Sijajno je razpreden njen rečno-promet-ni sistem, ima eno najbogatejših premogovnih ' skladišč sveta, gališka naftina ležišča uiao še
Stran C
Izrabljena, ogromno je lesno bogastvo. Vrhtega pa je poljska država zelo malo zadolžena in nima tudi nobenih odškodninskih obveznosti.
g Vpis ▼ zadružni register. V zadružni register se je vpisala Agrarna zajednica v Bregu pri Ptuju, registrirana zadruga z neomejeno zavezo.
g Avstrijski industrijalci na Ruskem. Iz Moskve poročajo: V Petrograd je prispela delegacija avstrijskih industrijalcev, da bi se pogajala glede izvoza in uvoza na Ru6ko. V bližnjih dneh bodo založili v Petrogradu oddelek rusko-avstrijske družbe »Russavtorgc, ki je preskrbela Avstriji velike množine žita in azbe^la.
g Monopol užigalic v Franciji se po sklepu parlamenta ukine.
g V. vzorčni semenj v Milanu. V Milanu ee vrši od 12. do 27. aprila V. vzorčni semenj. Italijanski generalni konzulat v Zagrebu posreduje pri prijavah naših industrialcev, ki hočejo razstaviti svoje vzorce.
g Mednarodni sejem v Brislu. V Brislu se bo vršil V. oficielni trgovinski in mednarodni sejem. Prospekt je interesentom na razpolago v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
g Kuska zunanja trgovina v preteklem letu. V decembru leta 1923 je uvozila Unija socialističnih sovjetskih republik, kakor se glasi ime sedanje Rusije, za 14,296.000 zlatih rubljev blaga. V istem mesecu je znašal izvoz Bo,749.000 zlatih rubljev. V tem mesecu je bila torej ruska zunanja trgovina za 21 in pol milijona zlatih rubljev aktivna. — V letu 1923 je znašal uvoz 164 milijonov zlatih rubliev, izvoz pa 206 milijonov. Iz teh podatkov je razvidno, da se je situacija ruske zunanje trgovine v leta 1923 tako znatno izboljšala, da ta izkazuje tekom celega leta aktivnost 42 milijonov rubljev v zlatu.
BORZA.
Zagreb, 28. febr. (Izv.) PeSta 0.17—0.20, Italija 3.44—3.47, London 342.50—345.50, Newyork 79 do 80, dolar 78.25—79, Pariz 3.3950—3.4450, Praga 2.30-2.335, Dunaj 0.11175—0.11375, Curih 13.705 do 13.895, Bukarešt 40—43.
Curih, 26. febr. (Izv.) Berlin 0.000000130, Italija 24.97, London, 24.81, Newyork 577.75, Pariz 24.80, Praga 16.77, Dunaj 0.008130, Bukarešt 3.07, Sofija 4.30, Belgrad 7.25.
lj Gospa Gizela Kremžarjeva +. Včeraj zjutraj ob 3 je v Leonišču nenadoma preminula gospa Gizela Kremžar, soproga narodnega poslanca in urednika »Slovenca« g. Franceta Kremžarja. Že več dni se ni počutila dobro. V pondeljek zvečer je šla v spremstvu ene svojih sester na prireditev v prid dalmatinskih pogorelcev, da se oddolži svoji narodni dolžnosti. Sedela je ves čas mirno v ožji domači družbi in se je proti enajstim odpravljala domov. V predveži za garderobo se je nenadoma onesvestila in so jo prenesli v hotelsko sobo. Mislilo se je, da jo je napadla slabost in ni nič nevarnega. Zdravniška pomoč je bila takoj na licu mesta. Gospa se pa ni več zavedla in so jo potem z rešilnim vozom prepeljali v Leonišče. Dobro četrt ure, preden se je onesvestila, je še govorila z našim urednikom in ga vprašala, če se pripelje njen mož domov. Ko ji je dejal, da bo to težko, ker še ni končana proračunska debata, je rekla, da bo prišel pa v torek. Zgledala slabo in je bila otožna. Pokojna gospa je že od mladih nog marljivo sodelovala pri naših prosvetnih organizacijah, posebno veliko je delala svoj čas v Gorici pri tamkajšnji »Slov. kr-ščanskococialni zvezi«. Zadnja leta se je bolj posvetila svoji družini, ki jo je prisrčno ljubila. Bila je splošno priljubljena in posebno znana po svoji gostoljubnosti. Pokojna zapušča dva otročiča in žalujočega soproga, s katerim je živela v zelo srečnem zakonu. Njen oče je bil nadučitelj v Mošnjah, kremenit mož krščanskega mišljenja. Njen mož je bil še včeraj brzojavno obveščen o žalostnem slučaju in je snoči s prvim vlakom odpotoval v Ljubljano. Težko prizadetemu tovarišu in njegovi rodbini nase najgloblje sožalje, pokojnici pa svetila večna luč!
lj Prireditev v prid splitskim pogorel-eem. Prireditev v Unionovi dvorani v prid splitskim pogorelcem je bila najelegantnej-ša prireditev v tej sezoni. Dasi je dognano, da ljubljanska pošta morda do polovice vabil n i razposlala, je bila prireditev sijajno obiskana. Mnogi, ki vabil niso prejeli, so prišli kljub temu, da izkažejo svoje simpatije Spličanom. Splitski odbor za po-gorelce, ki mu načelujejo veliki župan Pe-rović, škof Bonefačič in mestni župan Tar-tnglia, je poslal brzojavko, v kateri se iskreno zahvaljuje za akcijo in želi večerni zabavi najboljšega uspehia. Unionovo dvorano sla slikarja brata Kralja simbolično, enostavno, pa okusno, elegantno okrasila. Rdeče piramide na balustrudi — simbol požara, dve veliki stegujoči se roki — prošnja in solze na velikih lestencih. Prireditev so med drugimi počastili veliki župan g. Teodor Š p o r n s soprogo, poveljnik dravske divizijske oblasti g. general Trafromir Stoianović s soprogo, g. generalni konzul dr. Otokar Beneš, g. generalni konzul dr. Kohlruss, g. kon-
zul Dular, rektor univerze g. dr. Kidrič, vsenčiliški profesor dr. K a s a 1 in unlv. docent inž. Dušan Sernec, ljubljanski žunan dr. Ljudevit P e r i č in podžupan dr. Stanovnik, žandarme-rijski poveljnik g. polkovnik Drag i 6, g. dr. Brejc s soprogo, prof. Evgen J a r c, g. dvorni svetnik dr. Leon S t a -r e , finančni prokurator dr. S o u v a. n, podpredsednik trgovske zbornice Ivan Ogrin, predsednik Jug. orlovske zveze dr. Megler, gg. inž. Krik in Hof-m a n, veleindustrijec Peter Kozina in mnogo odličnih osebnosti. Igral je orkester dravske divizije pod osebnim vodstvom g. kapelnika dr. Č e r i n a. G. konservator dr. Fr. S t e 1 6 je v svojem govoru oodal sliko starega Splita z ozirom na vprašanje Stare biskupije. Vprašanje Stare biskupije je eno izmed glavnih vprašanj splitskega spomeniškega varstva. Od 1. 1870—1919. so se posvetovali, ali naj stavbo podero ali obranijo. Po požaru .je zopet postalo vprašanje akutno. G. msgr. Bulić je za to, da se ohrani, česar ni uničil požar. Gre za tem, da se ohrani milje starega Splita. Za svoja zanimiva izvajanja je žel predavatelj veliko odobravania. Operna solistinja gdč. Zdenka Z i k o v a in onemi tenorist g. Marijo Šimenc sta bila izborno razpoložena in sta žela za svoje solospeve viharen aplavz. Gdč. Zikova je prejela dva šopka. Pela je Debussijevo »Mandoline« in arijo iz Puccinijeve opere Manon, g. Šimenc pa I ajovčevo »Serenado«, Pavčičev solospev »Pred durmi« in Griegov »Jaz ljubim te.« Ni klavirju ju je zelo diskretno spremljal g. Heribert S v e t e 1 j. Nato se je razvila zelo animirana zabava. Kakor izvemo, je tudi gmotna stran prireditve prav povoljna.
lj VI. delavski veter, ki ee je vršil včeraj v Rokodelskem domu, je potekel zelo živahno. Po predavanju tov. akad. Ujeviča o socialni demokraciji se je vnela izredno živa debata, ki je segala prav do temeljnih vprašanj. Eni so poudarjali bolj potrebo metodičnega dela v gibanju delavskih slojev, drugi pa potrebo novega duha in radikalne preobrazbe. Pokazalo se je, da je potrebno oboje. Prihodnjič predava akad. Tomaž Furlan o postanku in mentaliteti liberalne buržuazije.
lj Sestanek somišljenikov SLS v šiški. V nedeljo po dopoldanski sv .maši se je vršil zelo dobro obiskan sestanek somišljenikov SLS v samostanski dvorani. Občinski svetnik g. Ore-hek je kot zastopnik šišenskega okrnja pojasnil smernice delovanja v občinskem svetu za sukcesivno zboljšanje gospodarskih in socialnih razmer, v kolikor bo pač dopuščalo fi-nancijelno stanje pametnega in previdnega gospodarstva. Podžupan dr. Stanovnik je z ozirom na neresnične vesti, katere namenoma širi liberalno časopisje o gospodarstvu sedanje večine na mestnem magistratu, pojasnil ter z dokazi podprl delovanje pravega, resničnega in plodonosnega tako finančnega kolikor socialnega gospodarstva, katero ima služiti v edino korist celokupnega ljubljanskega prebivalstva. Obč. svetnik dr. Rožič je obrazložil občinski proračun ter povdaril pri tej priliki, da ne vsebuje nobenih novih davščin za leto 1924. Na predlog g. Ceriča so zborovalct »klenih soglasno zaupnico sedanjim zastopnikom SLS ter jih pozvali, da vztrajajo na začrtanem programu ter delujejo po vseh svojih močeh v dobrobit celokupnega prebivalstva.
lj Uspoeobljenostne preizkušnje za osnovne in meščanske šole se prično na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani dne 25. aprila 1924 ob 8. zjutraj. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji se naj predlože po šolskem vodstvu pravočasno okrajnemu šolskemu svetu, da bodo najpozneje do dne 15. aprila v rokah izpraševalne komisije. Kdor bi ne bil pripuščen, se bo pravočasno obvestil; posebna vabila k izpitom se ne bodo pošiljala. Izpraševalna komisija za osnovne in meščanske šole v Ljubljani.
lj Črevljarski prikrojevalni tečaj v Ljubljani namerava prirediti Urad za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani pod vodstvom črevljarskega mojstra g. Steimana. Interesentje, ki se žele tega tečaja udeležiti, naj se pismeno ali ustmeno prijavijo v pisarni urada, Dunajska cesta 22 najkasneje do 15. marca, kjer dobe glede obiska natančnejše informacije. Ker je za obisk tega tečaja že precej prijav, priporočamo, da se mojstri in pomočniki čimprej javijo v navedenem uradu.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Kramar, hiralka, 43 let. — Fran Nadu, dninar, 39 let. — Alojzij Berlan, natakar, 41 let. — Slavka Blažur, rejenka, poldrugo leto. — Jera Kavčič, posestnikova žena, 68 let. — Marija Pleško, žena skladiščnika, 35 let. — Fran šetina, livarski vajenec, invalid, 27 let. — Nikolaja Pe-trič, hči postajnega odpravnika, 3 mesce. — Antonija Zivko, dninarica, 46 let.
lj Nesreče. Sešku Ivanu, ključavničarju pri tvrdki »Transformator« d. z o. z. v Ljubljani, je padel težak podstavek na spodnji del života in ga težko ranil. Oddan je bil v bolnico. — V strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani je likalcu Ivanu Kalčiču stroj zmečkal desno roko. —
lj Policijske ovadbe. V zadnjih 24 urah so bile prijavljene 3 ovadbe radi nedostojnega vedenja, 6 radi prestopka cestnopolieijskega reda, 4 radi prestopka pasjega koatuinaca in 2 radi tatvine.
Seja IJiiMlansKega ohfitosRep sveta.
Zanimanje za današnjo sejo ljubljanskega 1 občinskega sveta je bilo silno živahno. To so pričale nabito polne galerije, ki so z veliko napetostjo pričakovale poteka razprave o novi pragmatiki za mestne uslužbence in zlasti o mestnem proračunu za tekoče leto.
Zupan dr. Perič otvori sejo ob pol 7. uri zvečer. Iz poročil predsedstva omenjamo, da sta obč. svetnik g. Miha Moškerc in g Novak svoja mandata odložila. Občinski svet vzame ta dva odstopa na znanje in ravno tako nastop obeh namestnikov g. Valanda in g. Bi-zovičarja.
V	upravo Mestne hranilnice je Izvoljen namesto odstopivšega dr. V i d m a r j a obč. svetnik dr. L e m e ž.
V	odseke, v katerih je bil zastopan oboleli g. obč. svetnik Miha Moškerc, so bili izvoljeni : v gremij obč svetnik g. Albin Zaje, v socialno-politični odsek g. dr. Rožič, v odbor za elektrarno g. Jože Pire, v odsek za zastavnico g. V a 1 a n d, v odsek za dohodnino g. ravnatelj Jeglič.
Svojo odsotnost je opravičil gospod Urban č i č.
CESTNA ELEKTRIČNA ŽELEZNICA.
Pred prehodom na dnevni red je stavil občinski svetnik g. Jože Pire sledeči nujni predlog:
Dunajska družba, katere last je ljubljanska cestna električna železnica, je poslala ob čini na vse njene upravičene zahteve popolnoma negativen odgovor. Zdi se, da hoče družba s svojo zavlačevalno taktiko le onemogočiti vse sklepe občinskega sveta, ki gredo za tem, da se uredi medsebojno razmerje in se občini pomaga do po pogodbi zajamčenih pravic. Da se napravi konec tej zavlače-valni taktiki, predlagam:
L Ker vlada med občino in družbo nesoglasje, predlaga občinski svet družbi, da se imenuje v svrho razsoje čl. 24 pogodbe razsodnik.
Če družba v treh dneh ne pristane na to imenovanje, se pooblašča g. župan, da predlaga družbi sestavo razsodišča ter imenuje 2 razsodnika in enega namestnika, ki ga imenuje župan. (Glej § 24 pogodbe).
2. Ker se družba brani izročiti mestni občini nabrani stan. fond in tudi sama ne kaže nobene pripravljenosti za zidavo hiše, skleni občinski svet, da razveljavi sklejk občinskega sveta, e katerim se je družbi dovolilo pobirati 20 par nad zahtevano voznino za stan. fond ter skleni povišati za ta znesek davščino na listke cestne električne železnice; tako nabrani denar se stekaj v stan. fond za cestne električne železničarje.
Po kratki utemeljitvi je večina predlogu priznala nujnost in predlog sprejela.
SLUŽBENA PRAGMATIKA.
Nato poroča obč. svetnik g. Jože Pire v imenu personalno-pravnega odseka o novi službeni pragmatiki za mestne uslužbence.
Uvodoma svojega poročila je podal poročevalec kratko zgodovino službene pragma-tike za mestne uslužbence ljubljanske. Prvo pragmatiko so dobili mestni uslužbenci ljubljanski 1. 1913. Tista pragmatika je bila izdelana po češkem vzoru in se je ozirala le na uradništvo in na sluge. Za delavstvo ni določala tista pragmatika nič. Na delavstvo se je začelo misliti šele po vojni. Mestna občina ljubljanska ima veliko število podjetij, od katerih prospeha je znatno odvisen proračun občine. Zato občini ne more biti vseeno, kakšno delavstvo ima v svojih podjetjih. Zato se je odsek oziral pri izdelavi nove pragmatike tudi na delavstvo, stoječ na stališču, da po trebuje tudi delavec za svoje pošteno delo enakopravno plačilo z drugimi uslužbenci mestne občine.
Doslej smo imeli za delavce samo delavski red. Ta delavski red pa je danes zastarel m zato ga je bilo treba nadomestiti. Odsek je prišel do prepričanja, da je najbolje, združiti delavski red s pragmatiko in tudi mestno delavstvo pragmatizirati.
Nova pragmatika obsega 5 poglavij. Prvi del obsega splošna določila, ki veljajo v enaki meri za delavce in za uradnike. Važna je določba, ki ugotavlja enakopravnost ženskih uslužbencev za moškimi po načinu, da enakopravno delo zahteva enakopravno plačilo.
Za slučaj, če 6e hoče mestna uslužbenka odpovedati službi, da se posveti svojemu pravemu poklicu, dobi primerno odpravnino.
Za slučaj bolezni določa nova pragmatika lastno bolniško zavarovanje.
Glede vstopa v službo se zahteva študijska kvalifikacija, ne izvzema pa slučajev, da pride sposoben uslužbenec tudi brez predpisanih študij do svoje veljave.
Drugi del pragmatike govori o dolžnostih mestnih uslužbencev. Delovni čas določa za uradnike in f,lične kategorije na 6 ur, za delavstvo pn 8 ur. Nadurno delo se načeloma odklanja, če pa se izkaže kot potrebno, dobi uslužbenec primerno odškodnino.
Tretje poglavje določa pravice uslužben-stva, zlasti ureditev plač in časovno napredovanje. Kvalifikacija se odpravlja, dopušča pa se, da preidejo sposobni uslužbenci tudi v višje kategorije.
Posebno važnost polaga nova pragmatika na ureditov dravinjskih doklad in določa za
Ljubljana, 26. februarja VftL
višje uradnike in za oeobje na odgovornih' mestih posebne položajne doklade. Uvedle e® bodo sčasoma tudi doklade za komisije.
Službeno obleko dobe sluge in pa oni, M trpe pod vremenskimi nezgodami
Uslužbenec, ki služi kadrski rok, nima pravice do prejemkov, za rezerviste pa določa pragmatika dvojne prejemke, za moštvo in za častnike.
Dopuste bodo dobivali i uradniki i de* lavci. Kdor ne bo mogel dopusta izrabiti, be imel pravico do primerne odškodnine.
Pravico do pokojnine določa nova pr* gmatika po 30 službenih letih.
Četrto poglavje obsega določbe o koalicijski svobodi in o zaupniškem sistemu za delavstvo.
V	petem poglavju so določbe glede elu&> bene odpovedi in o disciplinarnem postopanju.
Poročevalec obč. svetnik Jože Pire pa vdarja važnost enotnosti pragmatike, dočim smo imeli doslej 6 različnih pragmatik in službenih redov. Pragmatika pa ne more stopiti takoj v veljavo, ker je treba najprej dokončati razvrstitev uredništva in ugotoviti & nančni efekt, pač pa bo uveljavljena s 1. ajv rilom 1. 1924
Razvrstitev uradništva se bo izvršila sporazumno z uradništvom in upoštevali se bode po možnosti tudi pismeni predlogL
OSTRA DEBATA.
K besedi proti predlogu o službeni pra* gmatiki se oglasi najprej g. občinski svetnik Tavčar (NSS). On pa ne govori toliko e načelih, na katerih sloni pragmatika, ampak predvsem o načinu, kako se je uveljavila, V svojem govoru očita večini dolgo vrsto formalnih pogrešk, zlasti to, da opozicionalnim strankam ni bila dana možnost osnutka nove pragmatike temeljilo preštudirati, ker so ga dobili prepozno v roke.
Dr. Rožič: šest mesecev ste imeli ža» sa! Obč. svetnik Tavčar: Delali ste tako* kakor z načrtom za elektrarno.
Obč. svetnik dr. Rožič: Danes ne gre za elektrarno, ampak za pragmatiko!
Med obč. svetnikom dr. Rožičem ia obč. svetnikom Tavčarjem je prišlo do ostrega spopada, v katerem apostrofira obč. svetnik Tavčar g. dr. Rožiča s »profesorjem«.
Obč. svetnik dr. Ro ž i č : Od nas ste se naučili, kar znate.
V	debato je posegel tudi občinski svetnik g. Tur k, ki zakliče proti dr. Rožiču: Kaj me briga, kaj ste, ali hudič ali pa biriči
Med velikim hrupom nadaljuje obč^ svet* nik g. Tavčar, da osnutek pragmatike ni bil zrel in očita večini, da uslužbencev eplob nihče ni vprašal.
Obč. svetnik dr. Rožič: »»Jutro« in »Narod« nam tega nista dovolila!«
Nastane nov hrup. Prerekanje med ob£. svetnikoma dr. Rožičem in Turkom ostane nerazumljivo. V splošnem hrupu je konča! obč. svetnik g. Tavčar svoj govor.
ODGOVOR DR. LEMEŽA TAVČARJU.
Na izvajanje opozicijonalnega govornika obč. svetnika g. Tavčarja je dogovarjal obč. svetnik dr. Lemež:
Govornik ugotavlja, da obč:1" svetnik Tav^ čar ni povedal niti ene besede o načelih, na katerih je zgrajena nova pragmatika. Goep. Tavčar ni govoril ne o enakopravnosti žensk, ki jo določa nova pragmatika, ne o koalicijski svobodi in ne o sistemu delavskih zaupnikov itd., itd., ampak samo o načinu, kako je do pragmatike prišlo. Pragmatiko so dogovorile sedanje večinske stranke žo pri volitvah. Danes izpolnjujejo svojo obljubo in sicer na podlagi načel, na katerih je bila osnovana Zveza delovnega ljudstva. Nova pragmatika pome-nja načelno velik napredek v primeri z dosedanjo, a tudi glede načina, kako je bila izdelana in kako se je o nji razpravljalo, ji ni mogoče ugovarjati. Osnutek je bil vsem pravočasno dan na razpolago. Da pa je pragmatike dobra, dokazuje najbolj okolnost, da se celo zagrebški mestni uslužbenci zanjo zanimajo,
Obč. svetnik g. Turk: >AT sa vas spet enkrat ujel'?«
Klic: »Mi že, vi pa ne!«
OPOZICIJA PROTI MESTNIM
USLUŽBENCEM.
V	imenu demokratskih občinskih svetni kov je govoril obč. svetnik g. dr. T o m i n -š e k. Predvsem je protestiral, da njegov klub osnutka pragmatike ni dobil pravočasno v roke. Večini očita dalje, da se je glede pragmatike enostavno domenila, da jo bo sprejela in stvar bo gotova. Proti takim metodam pa mora odločno protestirati, iu sicer zato, ker bi večina vendar morala upoštevati tudi voljo treh četrtin ljubljanskih davkoplačevalcev, ki jih njegov klub zastopa.
Burni medklici:* Vi hočete atare kuri je K
Med glasnimi protesti večinskih socialnih strank konča obč. svetnik dr. Tominšek svoja izvajanja z zatrdilom, da njegov klub ne bo glasoval za večinske eksperimente, e katerimi se hoče delavec izenačiti...
Zopet nov hrup in ogorčeni protesti * strani večine
Obč. svetnik dr Tominšek konča: >Vi favorizirate le delavsko večino!«
Te besede demokratskega govornika č® naDravile silno mučen vtis na večino in i*
razov ogorčenja na demokratsko reakcionar-stvo in nazadnjaštvo in na protisocialno sta-
liščo zastopniku onih, ki imajo, je kar deževalo. Izvajanja obč. svetnika dr. Tomlnška so vsi govorniki veČine ogorčeno zavračali.
DEBATA ČELESNIK-TURK.
Za obč. svetnikom dr. Tominškom je dobil besedo obč. svetnik Cele&nik, ki je najprej polemiziral proti obfc. svetniku dr. To-miušku, izjavljajoč, da danes niso zastopani t občinskem svetu več »davkoplačevalci«, ki davke samo nosijo na davkarijo, ampak oni pravi davkoplačevalci, ki denar zaslužijo in ki delajo.
Obč. svetnik g. Tur k nekaj pripomni: Obč. svetnik g. C e 1 e š n i k : »Mi ne zastopamo Habsburžanov le
Ta opazka je obč. svetnika g. Turka •Ono razljutila in on ogorčeno protestira.
Med obč. svetnikom g. Turkom in obč. svetnikom g. Celešnikom je prišlo do oetrega ■popada, tekom katerega je očital g. CeleSnik g. Turku neki »svinčeni« fond, g. Turk pa g. Celešniku njegovo vilo, za kar je dobil seveda ■opet g. Turk primeren odgovor.
Tudi obč. svetnik g. Makue j« s zastopnikom demokratov pošteno obračunal. Na naslov »liberalne frakcije« je padlo nekaj prav gorkih, ravno tako tudi od strani obč. svetnika g Kralja.
Kot zadnji opozicionalni govornik je nastopil obč. svetnik g. dr. K a v n i b a r. Njegov govor se je prijetno razločeval od ostalih opozicionalnih govornikov po umerjenosti in etvarnostL On je bil edini govornik, ki je res govoril načelno, izjavil pa je končno, da bo glasoval proti zaradi načina, kako ee kočo pra-gmatika uveljaviti.
PREDLOG PODŽUPANA.
Nato je povzel besedo podžupan g. dr. Stanovnik in stavil sledeči predlog:
Ker opozicija ne predlaga nobenih načelnih izprememb službene pragmatike, predlagam, da se načrt nove službene pragmatike sprejme en bloc, brez specialne debate in obenem da poblastilo personalnopravnemu odseku, da izvrši sam vse potrebne stilistične, formelne in redakcijske pogreške.
SLUŽBENA PRAGMATJKA SPREJETA.
Predlog g. podžupana dr. Stanovnika je večina kljub viharnim protestom opozicije sprejela. S tem je bila nova pragmatika za magistratne uslužbence sprejeta.
Proračunska razprava.
Po poročila finančnega referenta občin. Svetnika g. Albina Z s j c a, ki ga objavimo Jutri, se je oglasil k besedi obč. svet g. Turk.
GCTURK KRITIZIRA MESTNE VOŽNJE.
G. Turk je izvajal v imenu svojega kluba, 9a je občinsko gospodarstvo danes tako slabo, da brez ogromnega deficita ne bo mogoče izhajati. Ceste so slabe, razsvetljava pod vsako kritiko, mestna podjetja pa ne neso nič, izvzemši pogrebni zavod, ker so pogrebi danes tako dragi, da se vsak človek boji umreti. Vožnje v lastni režiji pomenijo silno izgubo in bi privatni vozniki vozili cenejše. Hiše za mestne uslužbence so predrage; fonda pa, ki se je zbiral za stanovanjske hiše, ni nikjer v proračunu. Šolstvo je pod sedanjim gospodarstvom tudi trpelo; govornik omenja lice j. Tržno nadzorstvo ni vredno nič in večina naj bi se pobrigala za novega tržnega nadzornika, ker sedanjega nikdar ni na trgu. Režija užit-ninskega zakupa je predraga in užitnina bo prihoduje leto po sprejetju pragmatike prav malo nesla. Tudi poklicno gasilstvo je predrago. Zato izjavlja govornik v imenu svoje stranke, da bo glasoval proti proračunu.
IZJAVA ZAJEDNICARJEV.
Slično izjavo je podal v imenu zaje dninarjev tudi obč. svetnik g. dr. R a v n i h a r. Govornik je grajal predolgo e-les-stanje, ker bi bil proračun lahko že zdavnaj gotov. Tudi ne verjame, da bi mogla občina shajati z dosedanjimi dokladami. Proračun greši proti običajnemu principu budgetiranja, da je treba postaviti dohodke kolikor mogoče nizko, 3troške pa čim višje. Dobro bi tudi bilo za-stran točnega pregleda, če bi imeli pred seboj računske zaključke lanskega leta.
KOMUNISTI 0 PRORAČUNU.
Naslednji govornik obč. 3vetnik dr. Lemež poudarja v imenu svoje strauke, da je delavstvo najbolj zainteresirano na onih toč-ftah proračuna, ki izhajajo iz načel, na katerih je bila pred volitvami zasnovana Zveza delovnega ljudstva. Ugotavlja, da se je ugodilo mnogim zahtevam delavstva. Proračun predvideva zlasti lepe postavko proti brezposelnosti. V proračunu ni postavljena samo lepa svota za direktno podporo brezposelnih, ampak znatne svote pomenjajo tudi lepo indi-rektno podporo, posebno postavke za nove zgradbe, kjer bo zaposlenih veliko število delavcev. Itvali tudi, da je sprejet dovolj velik znesek za obrtuo-nadaljevalne šole, da ne bo treba vajencem plačevati prispevkov iz njihovih skromnih sredstev.
GOVOR PODŽUPANA DR. STANOVNIKA.
Za klub občinskih svetnikov SLS je govoril podžupan g. dr. S t a n o v n i k. Njegov govor ni bil lo izvrstno dopolnilo in pojasnilo k izvajanjem finančnega referenta, ampak je vseboval ob enem ostro kritiko delovanla ozi-
roma nedelavnosti starega liberalnega občinskega sveta. Proračun je sestavljen tako skrbno, kakor že ni bil predložen občinskemu svetu ljubljanskemu celih 40 let Njegova glavna odlika ja varčnost toda varčnost na pravem mestu. Res je, da je sedanji občinski svet ukinil licej, ker imajo prizadete učenke dovolj prilike za Svoje izobraževanje na enako vrednih dmgih zavodih, zato pa je občina zgradila Б velikih stanovanjskih hiš e 70 stanovanji. Občinska uprava je preuredila mestno ubožnico, da imajo tudi mestni reveži snažno stanovanje in dobro hrano. Skrbela je za ti io cest, in to delo se še nadaljuje. Popraviti so dali mestna poslopja, za kar se stari občinski svet 40 let ni nikdar brigal. Za uslužbence mestne občine je občinska uprava skrbela z izboljšanjem plač, za katere jih lahko državno uradništvo zavida. Glavna stvar pa je kontrola mestne uprave in njena reorganizacija. G. podžupan upa, da bodo nje, govo stranko pri tem velevažnem delu podpirali vsi, ki so nekdaj pristali na Zvezo delovnega ljudstva
STARI SPOMINI G. LIKOZARJA.
Obč. svetnik g. Likćzar je skuial odgovarjati g. podžupanu z znanimi očitki, češ da ravno »klerikalci« niso pustili nekdanji večini na magistratu delati. Začenja naštevati celo vrsto zgodovinskih dogodkov, ki so danes že zdavnaj brez pomena. Zavračali so ga celo njegovi nekdanji ožji somišljeniki. Uspehov e svojimi izvajanji ni žel.
Po nekaterih krajših in daljših govorih obč. svetnikov gg. Tavčarja in g. Kralja, dobi zaključno besedo finančni referent mestne občine ljubljanske obč. svet g. Albin Zaje, ki je v jedrnatem govoru krepko zavračal vse napade in očitke opozicije. Pogrebi v Ljubljani niso najdražji, kakor meni to g. Turk, ampak najcenejši izmed vseh mest v Jugoslaviji. Mestna pristava je velika dobrota, ker je izdaten regulator cen na trgu. Proračun je sestavljen z vso vestnostjo in glede sestave proračuna je g. obč. svetnik Zaje po-vedal na naslov g. dr. Ravniharja marsikatero bridko.
Ko jo bila razprava skoro že končana, je podal obč. svetnik g. dr. Lemež v imenu svojega kluba sledečo izjavo:
IZJAVA KLUBA OBČINSKIH SVETOVALCEV NDSJ.
Mi bomo glasovali za proračun.
To storimo, ker smo na proračunu, če tudi v opoziciji z uspehom sodelovali. Storimo to zlasti radi tega, ker v svojem notranjem sestavu odgovarja komunalnemu programu Z, D, L., s katerim sum šli v občinske volitve in radi katerega smo stopili v opozicijo.. Mi se sicer, в tem svojim glasovanjem ne vračamo v. sklop Z. D. L. Vztrajali bomo v tej zbornici v opoziciji kot stalna proletarska kontrola nad izvajanjem komunalnega programa Z. D. L., ki nam je skupen s sedanjo veČino, zlasti pa bomo vestno kontrolirali izvajanje proračuna in službene pragmatike. Izjav-ljamo pa, da bomo četudi v opoziciji, vedno podpirali sedanjo večino in 2 njo iniciativno sodelovali, če bo ona dosledno izvajala komunalni program Z. D. L. Vsikdar pa bomo stali v najbrezobzirnejšem boju proti sedanji večini, če se bo v svoji politiki oddaljila od tega programa in šla po potih obznanaške desnice le zbornice.
Po izjavi da župan dr. Perič predlog o proračunu na glasovanje.
Proračun je bil sprejet z g 1 a -sovi večine. Opozicija — JDS, NSS in NNS — je že pred glasovanjem zapustila dvorano.	! .
Seja je bila zaključena ob pol dvanajstih ponoči.	.
НашгШа.
vodnikih. K oblini udeležbi vljudno vabi odbor.
Prostovoljno rasilne društva na Larerti priredi predpuetno veselico dne 2. marca v prostorih g„ Ogrina na Lavercl. Začetek veselice ob 14. Preskrbljena je dobra vinska kapljica. Ker je čisti do-blček namenjen le za nabavo gasilskega orodja, ▼abi k obilni udelžbi odbor.
Narodno gledišče.
»Traviatac v opernem gledališč«. Nocoj ob
pol osmih ne poje znana Verdijeva opera »Travia-ta« z gospo Veeel-Pollo kot gostom. Vse ostale vloge so v dosedanji zasedbi. Predstava se vr3i za red F. Naša opera pripravlja za mesec marec tri novitete in sicer: v soboto dne 1. marca ste poje kot slavnostna predstava v proslavo stoletnice rojstva Bđdriha Smetane njegova opera »Poljub«. Za to predstavo so lahko rezervirajo sedeti in loie od danes naprej pri dnevni blngajni. Sredi meneča marca bo premijera Puccinijeve opere »Manon Le-scaut«, ki jo reži r a in dirigira operni ravnatelj g. Rukavina. Kot tretja noviteta se vprizori tudi še v marcu ruska opera »Carska nevesta«. — V drami ee »prizori nocoj »Othello« za red A.
-	Prošveta!
pr Jesenice. Kat. delavsko društvo vabi na X, Prosvetni večer, ki se vrši v četrtek ob 8. zvečer v Društvenem domu s sledečim sporedom: A. Aškerc: Tlaka, alegorija. J. Aljaž: Kmetski hiši, mešan zbor. J. Stritar: Ruski begun, alegorija. J. Aljaž:. Ti osrečiti jo lioti, mešan zbor; J. Gospodarič:Rusija, predavanje pojasnuje 24 skioptičnih slik; Al. Poženel: Paruik, predavanje pojasnuje 16 skioptičnih slik. Kino: Detektivska drama. Vstop prost za člane KDD, Strokovno in Prometne zveze.
pr Jurčič, Spisi. Priredil profesor dr. Ivan Grafenauer. Pravkar je dotiskan IX. zvezek te zbirke, ki je s tem popolna, ker je X. zvezek že prej izšel. Vseh 10 zvezkov velja broširano Din 200.—, vezano Din 300.—. Vsak posamezni zvezek velja Din 20.— oziroma vezan Din 30.—. Glavne povesti posameznih zvezkov so: I. Jurij Kozjak. Domen. — II. Jurij Kobila. Tihotapec. Klošterski žolnir. Grad Rojinje.
—	III. Deseti brat — IV. Cvet in snd. Hči mestnega sodnika. — V. Sosedov sin. Sin kmetskega cesarja .— Med dvema stoloma. — VI. Doktor Zober. — Vil. Lepa Vida. Lipe. — VIIL Erazem Tatenbach. Bojim se te. — IX. Rokovnjači. X. Slovenski svetec in učitelj. — Poleg označenih obsega vsak zvezek še več manjših povesti. — Naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
VIL
Хота založba. Načelstvo opozarja vse člane Nove založbe, da bo občni zbor dne 28. februarja, t Četrtek ob 8. zvečer v dvorani Akademskega doma. Občni zbor je važen zaradi spremembe pravil. — Predsednik.
Diskusijskl' veter Slov. kat akad. starešinstva In Prosvetne zveze se vrši v petek, 20. t. m. ob 8. v dvorani akad. doma. Tema: nadaljevanje debate o bistvu socialnega vprašanja. Vabimo k obilni udeležbi.
Starešinski sestanek se vrši danes ob 8. v dvorani akad. doma. Toma: nadaljevanje debate o elektrifikaciji Ljubljane. Vabljeni starešine In akademiki, gostje dobrodošli. — Predsednik.
Višji prosvetni tečaj pri oršullnkah. Danos v sredo 27. febr. prične predavati ob pol sedmih zvečer msgr. Steeka o spomenikih' stare Ljubljano. Za njim ima predavanje g. 2aren. V četrtek ima predavanje ga dr. PiskernikOva ob pol sedmih.
V Prosreti Krakov«—Trnov« predava dane."! ob tričetrt na 8. zvečer g. A nt. Anžič.
Jagoslov. društvo sa proučevanje angleškega jezika т Ljubljani naznanja svojim članicam in članom, da se vrši redni občni zbor dne 12. marca ob pol 7. zvečer v prostorih prve državne gimnazije Tomanova ulica. Na obilnb udeležbo vabi odbot.
Društva strokovnih mojstrov tobačne tovarne ima 1. marca ob 20. prodpustno prireditev v dvorani Mestnega doma. Vstopnina 10 Din. Predpro-daja vstopnic pri vratarju tobačno tovarne g. La-vrenčiču.
Podpora« društvo nslnlhearav električne resf-
ne iolfznire v Ljubljani priredi v soboto, dno 1. marca v veliki dvorani »Ljudskega duuia« zabavni večer v prid podpornega sklada. Začetek ob 20. Vstopnina 8 Din- Predprodaja vstopnic pri spre-
Cerkveni vestnik.
C Kongrogacija gospodov ima danes svoj redni sestanek ob pol 8. zvečer v kapelL
e KvharistiČni kongres v Osjeku. Velik ev-haristični kongres se sredi avgusta t I. vrši v Osjeku. Udeleži se ga vsa djakovska škofija in ('oranju.
Dijaški vestnik.
d Tretji redni občni zbor Jug. kat. akad. drnstva sv. Cirila i Mctodija ▼ Belgradu za letni semester 1923—1924 se vrši v nedeljo, dne 2. marca z običajnim sporedom. — Tajnik.
izpred sodišča.
»Orjuna« pred sodiščem. Včeraj se je vršila
pred senatom deželnega sodišča obravnava proti odgovornemu uredniku »Orjune« zaradi taljenja časti. Tožila ga je uradnica »Kreditne banket Lud-mila Bajtova. ^Orjuna« jo je v več člankih obdolžila, da bo postala slavna oseba in sicer radi špl-onaže. Očitalo se ji je visoko fašistovsko poslanstvo, da je Goričanka, taštstoveka vohunka, da jo bo treba pozdravljati po fašietovsko z dvigom roke in klicem Gja, eja, Cecilija, iu da bi se morala za rijo malo bolj pobrigati ljubljanska policija. Treba bi bilo postopati proti njej z oljem in škarjami. Tudi se je nevarno namigavalo v člankih, kjer ona stanuje in kam hodi na brane. Odgovorni urednik se je zagovarjal, da je bil v času od 5. do 20. januarja odsoten in seveda ni Čital teh člankov. To pa mu ni pomagalo, ker, dasi je to ugotovil, vendar jo ostal odgovoren, ker ni prijavil namestnika. Ob-sojon je bil radi opustitve potrebne pažnje na 1600 Din globe ali v slučaju neiztirljivosti na 1 teden zapora, mora plačati stroške kazenske pravde in izvršitve ln mora na svoje stroške objaviti v prvi Številki po pravomočnosti to sodbo. Kazen je precej obtežilna in sicer radi tega, ker se je tu združilo pet slučajev žalitev težkega značaja.
i 104. Ob priliki demonstracijo lOrjune« pred stanovanjem italijanskega delegata je naletel Franc Koprlvar na razburjene stražnike, ki ao praznil« Poljansko cesto, baš ko je hotel iti domov. «a vratih ga je porinil eden stražnikov v vežo. Kopri-var pa jo ogorčen nad takim postopanjem stražniku precoj razburjen odgovoril: »Siroveži, pojte ee učit olike, siroveži!« Obtoženec je lo priznal. Sodišče je vpoštevalo razburjenost in jo Koprivarja obsodilo samo na 100 Din globo.
Poizvedovanja.
I I
Prestrašen j« tamorc popihal h«r misli, da ga vrag „nastr^ia!" Z3.a\ bil j« bel od n»fl So glav«, ?)si milo ..Z&aT0R0GN pa slav«,

IGBOTil
Trgovci, obiščite VIIL MEDNARODNI
vzorčni ?e!esejem v Pragi
Pojasnila i« legitimacij« dajei ČESKOSLOVAMOt KONZULAT,	»ALOMA« COMP«,
LJUBLJANA	LJUBLJANA.
Орокаг|ашо, da izdeluje usnjen«
odslej v Ubtnih ateljejih io po mori
1« kontekciisua mauatr Ja onlCK*
Prago Sefjroab, Ijubljana
Meteorologično poročilo.
L)nbl|ana 30» m s. m. vtS. Normalna barometerska višina 736 mm.
c«.
V.III.
5». a. 21 b
28.,2 7 h
DivMt V ЈПП)
<52-9
734-0
20. 2. 4 h
733-7
1 urili^. motor
» U
- 4-2
_ 7-2
— 3-7
• МП11 I » m«.
jasno eever
jasno
J-
»nag
Najrrorjie in najnovejše obleke м dam« lat goepode dobite вашо: 6elenb. ul. a. Oričar & Majat
Kar VI potrebujete, je Elzaflnid. To prsrro domače sredstvo prežene Vaše bolečine! Poiikw• na pošiljka 27 Din Lekarnar Eug. V. Fellet, Doajv Stublca, Elza trg št 134, Hrr.
DEKLE, poSteno, snažne in skrbno, staro 20—30 let, ki razume c. kuho in hiino delo, sprejmem k mali družini takoj. Naslov se izve ▼ upravi lista pod lt«v. 1071.
FANT. ki je dovrSil 15 let. »c hoie izučiti KLJUČAVNIČARSKE OBRTI pri poštenem mojstru, pri katerem bi imel hrano in stanovanje. -Naslov pove uprava «S1o-vcnca« pod Štev. 1079.
Pleskarja
(EMAJL1RARJA) sprejme »TRIBUNA« F. B. L, Ljub-liana, Karlovska cesta St. 4L
VAJENCA
za čevljarsko obrt sprejmete
takoj in dobrega POMOČNIKA za trajno delo. Jožel KRUŠIČ, čevljar, Dev. Mar, v Polju.	109C
Potnika
po Sloveniji
* pisarn. Izobrazbo sprejm« takoj večja tvrdka. - Ponudbe pod »Uro: .POTNIK« n* upravo »Slovenca«. 1068
Izgubila se Jo včeraj dopoldne nn trgu s sadjem proti trgovini č'crnnk bon svetlorjavo barve. Pošten najditelj nai jo odda proti nagradi ▼ mlekarno gospodarske zveze, Šolski drc-ored.
Invalid je Izgubil s kolodvora Dobrepolje do Velikih Lašč v nedeljo, dno 24. t. m. z dopoldanskim vlakom večjo vaoto denarja. Prosi se pošten najditelj, da odda najdeno vpol6 na žnpni urad Dobrepolje ali pa postajenaMniku na kolodvoru v Dobre-poljah. .
Uboga služkinja io izgubila včeraj na Vodnikovem trgu 100 Din. Pošten najdlteJj naj blagovoli vseto oddati proti nagradi v upravi tašeg« liela.
Za postno In velikonočno dobo priporoča J«g««Ie-
vanpka knjigarna v Ljubljani cerkvenim iborem sledeče skladbe:
Adami« K.: Velikonočne pesmi м mešani zbor, Part. 16 Din, glasovi po 6 Din. Melodijozal in vseskozi lahki napevi, posebno podeželskim zborom primerni.
Foeruter A.: Lamentaciie in očitanja za meianl zbor. Part. 8 Din. izredno lepa in učinkovite napeva, posebno »Očitanja«.
Hladnik: Velikončne pesmi in lJegina coeli aa mešani zbor. 8 Din. Lepi in lahki napevi; z« podeželske zbore.
Hribar p. Angolik: Postni in velikonočni naperi 7A mešani zbor Part. 80 Din. glasovi po 10 dinarjev. Zelo lepi napevi, še posebro postali, brezdvomno najlepii, kar jih je f P- Angelill sploh zložil.
Kimovce Fr.: Rihar renatus za mešani zbor. Part, 24 Din, glasovi po 8 Din. Zbirka obsega vefi postnih in vollkonočnih pesmi (Riharjevlh) med temi tudi en križev pot.
Premrl Sti Slava sv. Križu. Postne pesmi za
f-ani zbor. Part 14 Din. Zelo lepi napevi; sa vsake zbore porabni.
Pattnrr p. Hnjtnlin: Poelnn pesmi za mešani zbor, Part. 80 Din (samo še nekaj Izvodov v zalogi), članovi po 6 Din. Te pesmi spadajo ined oaf-iepše slovenske pesmi sploh
Siriierl-Primirl; 15 velikonočnih pesmi (Riharjeri, Cvekovi. Oerbičevi, Vavknovl in drugI napevi) za rrtnšnal zbor. Part. 80 Dia, glaaovl po 4 Din.
V globoki kugi naznanjamo rsera sorodni-
kom in prijateljem žalostno vest, da je naša srčno ljubljena soproga, mati, hčerka, sestra, svakinja, goepa
Ivanka Stnjković
roj. JAREC
dane« po daljSi mučni bolezni v 29. letu starosti preminula.
Pogreb nepozabne pokojnlce n« vrli v četrtek, dne 28. icbruarja ob pol 5. uri popoldne it hiše žalosti, Zelena jama št. 68, na pokopališče k Sv Križu.
Mosta pri Ljubljani, dne 26. iebr. (934
Žalujoč* rodbina:
STOJKOVIČ, JAREC. STAMAČ, KRAŠEVEC.
DEKLICA
t izobrazbo meSč. šole, želi vstopiti Jrot prodajalka v trgovine, najraje na deželo. Naslov pri upravi pod 1048.
izučen laborant
Mča službe za takoj. Sposoben je vseh tozadevnih opravil Ponudbe pod »Zanesljiv laborant« na upravo "Slovenca«.	1097
~ GOSPODIČNA
s trgovsko Izobrazbo i c 1 i m e s t a v pisarno kot prak-tikantinfa brezplačno. - Naslov v upravi pod it. 1093.
"PRODAJALKA
iztirjena v galant. stroki, išče službe; gre tudi v manulak-turo 1—2 meseca brezplačno. - Naslov v upravi lista pod Stev. 1048.
Dobro vzgojeno DEKLE
stnro do 20 let, sprejmem za Inhko hišno delo in k otrokom. - Naslov pove utirava lista pod Stev. 1072.
NAPRODAJ
radi selitve takoj lepa salonska ZOFA, MIZA STOLI, stenska URA in druga oprava, vse v dobrem stanu. -Kje, pove uprava »Slovenca« pod Slev. 1053,
POSESTVO
10 min. od Celja, enonadstr. HIŠA, 2 gosp, poslopji, 6000 m3 zemljišča, ccna nizka. Naslov: Ivana GROŠELJ, Sp. ŠUka (nad cerkvijo), Ljublj.
Drž. vred papirje
do 200.000 Din iS če večja trgov, tvrdka kot depot za drž. dobave, proti garanciji in l%% mcecč. obrestim. -TakojSnje ponudbe pod šifro: "Ugodno obrestovan je« na Aloma Сотрапу, Ljublj.
Vsem prijateljem, етлпсет Sn sočutnim srcem naznanjam v svojem imenu in v imenu vsega sorodstva, da mi je včeraj, dne 25. februarja zvečer preminula v starosti 27 let moja ženka
Marta, roj. Orožen
ptittivii me samega z novorojeno hčerkico Marto.
Truplo pokojnlce se prepelje iz mrtvašnice tukajSnjc dri. bolnice v Kamnik, kjer se vrSi pogreb v četrtek, dne 28. febr. ob 10. uri iz domače hiSe v rodbinsko grobnico na Žalah.
Maše zadušnice se bodo brale v četrtek ob 10. uri v cerkvi nr Žalah ia v četrtek teden ob 7. uri v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Naj počivs v miru)
Vladimir Vrančlč, soprog. — Rodbine Dr, Vnsnčič, Ciril VrančK, dr Oro-i*n, Mg. Ph. Orožen, dr. Grobelnik, Svetina, Ing, Honžak in dr, Likar.
Brer. posebnega obvestila.
Meblovano SOBO
poleg jut. kolodvora oddam takoj 1 ali 2 gospodoma z vso oskrbo event. samo s hrano. - Naslov pove uprava «Slovenca« pod St. 1091.
ZNIŽANE cent za otroške
vozičke, ki se dobijo v veliki izbiri direktno v domači tovarni otroških vozičkov in dvokoles TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovska cesta 4. Istotam ae dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatika ter sc sprejemajo v polno popravo za cmajlirnnje in poniklanjc dvokolesa, otr. vozički, šiv. in razni drugi stroji. Prodaja tudi na obroke.	1087
Trnovski lokal
t mcS blagom in inventarjem, takoi oddam v najem v zelo prometnem dež. mestu. Šifra »Promet« St. 1094.
Po božjem fledoumJjivem sklepu, kateremu so v svoji preveliki tugi vdano klanjamo, se ie preselila iz solzn« doline v boljšo večnost naša dtčee ljubljena, predobra soproga in mamica, »siroma sestra, teta, svakinja in sinaha, gospa
OllCi
ЖтМгтт
soproga narodnega poslanca
Iti jc danes zju^a) 3. nri, previdena s tolažili sv vere, nenadoma zatisnila svoje zemske oči.
Truplo preblagc, nepozabne pokojnicc prepeljemo v četrtek, dne 28. t. m. ob 3. uri pop. izpred žalnega doma, Star pot St. 2, na pokopališče pri Sv. Križu k večnemu počitku. Sv. zadušne maše bodo v župni cerkvi st. Petra in raznih dragih cerkvah. Prosimo Vas, prijatelji in znanci, ki r nami sočustvujete in ste poznali našo ljuho ratnico, spominjajte se je v svojih molitvah.
V LJUBLJANI, dne 26. iebruarja $924.
FRAN KREMŽAR, soprog. — M ARIJAN in FRANCEK, sinova. MALICA WLASSAKr FR ANICA PEČAR in MINKA BRATUŽ, sestre. — RUDOLF ROZMAN, braL — Tast, svaki in svakinja, nečaki in nečakinje.
Mesto posebnega obvestila.
Salda-Konti, Slracc, DlafcrtnlShr, hnilge. amerlhanshč lournaic odlemalne hnllžlce Hd.
Kitneoveznlco K. T. D. v ljubljeni - Kopitarjeva a lica б/ll.

P. n.
I šivilje gospodinje j
j opozarjamo, da so zopet do- j : speli najboljši šivalni stroji f
jGritznerl
\ v vseh opremah.
i i j Pouk v vezenin ter {
i hrponju perila j
j nogavic (štofanje) brez- j : plačno CdlnO le pri: :
I Josip Peteline!
I Liubliana, sv. Petra n. j
j Mtheniina delavnica pod vod- !
j stvom priznanega strokov- |
j njaka in mehanika Stanko j
1 Galeta na razpolago za Si- |
s valne stroje vseh sistemov :
in koles. 7984 :
i i ifMiitmvvffttitJMiiiiHiisiMMtMiMtiiMraMtii«
DVA GOSPODA sprejmem na stanovanje in zajtrk. -Naslov pove uprava »Slovenca« pod Štev. 1092.
Originalna Telikijeva trta v SHS
Prve Jagoslovonshe srinice v DARliVARIJ Lastniki:
Stgmund Teleki, Vhlany rfuian Bresslaner, Oa-tuvar. Po velikosti in čistih vrstah prvi in največji nasadi v državi. I nporočajo evojo slovite proizvode vseh poznanih ameriških i o-diou (ključev in korenjakov) iz Daruvarskih nHsndov v najbolji ka kovosti izrecno samo: Uerlandten x "tipar a Te »».i S B, Ha eslr s Moatikoia. Aramon x Kupesnis Gaaun br.i.
R<par.s Portalis. Primva sptejemamo dokler traja zaloga. Naročila naj se pošljejo na UPRAVO
PRVIH JUGO-si.a venskid
loznjaka
Milan Bresslauer,
Uumvar
Zahvala.
Za vse blage dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom nenadomestne izgube naše drage soproge, matere, sestre ia tele,
gospe
Marije Rajner
roj, KAŠMAN
kakot tudi vsem, ki so blago pokojntco spremili k večnemu počitku, se tem potom naj-iskreneje zahvaljujemo.
ŽALUJOČI OSTALI.
dobe člani Konsuma v svoji zadružni gostilni, Kongresni trg 2. — Zunanji člani naj nc zamude nobene prilike obiskati prostorov, v ka= terih se je razvila naša nad 14.000 članov broječa zadruga. — Abonenti dobe nižje cene.
m
Prazne sode
strojnega ali drugega mineralnega olja kupim vsako množino. - ODON KOUTNY, trg. z orodjem in tehn. potrebščinami, LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 7. 866
Najboljši In najprlpravneiSi pisalni stroj za potovanje
THE REX Co
GRADIŠČE 10......Telefon 268 I
s
Opulogrefi » ««h wffltoi№i In opaiografilne pcirsbJBue medno * zalogi.
Štev. 4758/rei. IX
1039
RAZPIS.
Mestna pristava potrebuje za svoje režijske konje za sedaj približno 3 vagone dobrih, suhih, zdravih pšeničnih otrobov.
Dobaviti bo iste sukcesivno po pol vagona mesečno, ker vsled pomanjkanja prostora ni mogoče cele množine varno vskladiščiti.
Tozadevne ponudbe je nasloviti na mesln? stavbni urad do 1. marca 1924.
MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI.
dne 23. icbmaria 1924.
Hw9
PRODAJA MOTORNIH VOZIL IN OPREME, DRUŽBA Z O. Z,
IK Sl ko.
(BARESIĆ &. ŠAEEC)
si usofa spогоСШ, da fe prevzela dosedanjo tvrdka SC. ČAMERNIR A. Ko., v nameri razširiti dosedanji delokrog čimbolj. Nova tvrdka <bo delovala pod Istim vodstvom.
•AMERICAN MOTORS* uvaža ra dobavlja izdelke najboljših in največjih tovarn sveta: FORD automobile; LINCOLN, 8 cilindrske luksuzne vozove, Fordov rnaj boljši voz sveta"; FORDSON TRAKTORJE univerzalne motorje za pogon v poljedelstvu in industriji; OLIVER pluge ter druge poljedelske stroje; INDIAN motorna kolesa, ki so zadnja 4 leta držala svetovni rekord ter so v Jugoslaviji vedno zmagovala; FIAT automobile, zmagovalce v Grand-prix kontinenta; CHAMPION najbolj razširjene vžigalne sveče; MICHELIN-GABLE pnevmatike največ zahtevano znamko Evrope; OPREMO ln vee potrebščine najnovejšega izvora. — Na razpolago je DELAVNICA 7, dosedanjim izurjenim in preUkušenim osobjem in z najbogatejšo zalogo rezervnih dolov. — Vsakovrstne INFORMACIJE dajemo vsikdar drage volje in brezobvezno.

. ■'.' ."iV;. v.
LtOaiK kou&fcii >btov«aca%
Odgovorni urednik; Frttuc Кгешгаг v Ljubljani,

Jueosiovaneka tiskarna v Uubliaoi.