358. številka Trst, v torek 27. decembra 1904, Tečaj XXIX HT Izhaja vsaki dan. I udi ob nedeljah iti'praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob uri zjutraj. Posamične Številke »e prodajajo po 3 novć. (6 stotink) t mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Celji, Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji, Petru, Seiani, Nabrežini, Novemmestu itd. Oglase In narofbe sprejema uprava lista „Edinost", ulica Glorgio Galatti 5t. 1*». — I"radne ure so od 2. pop. do S. zvečer. — Cene oglasom 16 st na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. — TELEFON štev. 11»7. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! Naročnina znaša za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NefrankoTana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galatti IS. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti It. 18. Ptošno-hraniluični račun št. 652.841. (Brzojavne vesti). PORT A RT UR TOKIO 2G. (Rsuterjsv biro.) Od oblegovalne armade izpred Port Arturja bo sporo? li v sobota, da bo Japonci zasedli Talin četun 1er da bo si osvojili vse sprednje ruske utrdbe, ki leže pred desnem japonskim i krilom. Ruske vojne ladije na potovanja. ALŽIR 26. Ruska uoičevslka torpedov »Prtsteln;« je dospela semkaj iz Tan-gerja. Poročilo generala Kuropatkina PKTROGRAD 26. (Uradao) Brzojavka večerala Kuropatkina cd včeraj poroča: Japonci so danes ob svitu pričeli ob cesti iz Sinte ntina v Kuanjeojin streljati na našo stražo, ki se tahaja v soteski Taipinling. I«ta se je umaknila iz soteske, ko je pa do* spelo ojačenje, jd zopet zaBedla sotesko. Mi smo zgub li 12 mož. Izgnbe Japoncev eo znatne. Iz Mukdena PETROGRAD 26. Dopisnik »Birsev. Vedomos*.;« j« brzoja\ii v soboto iz Mukdena : Poveod v'ada mir. V vasi Siosi ee je danes pojavila približno *0O mož močna tolpa Cungutov. O 'delek vojakov, odposlan proti njim je im;l ž n im boj ter jih je zapodil v beg. Olielek je pri tam uplenil konje, go ela, preš.če in o ce Vtči del na šh v jauov je tedaj zavarovan proti estremu mraz i tako da je maije vojakov boln h nego prej. Brzojavne vesti. Krvavi Izgredi v Radornu. RADOM (Ruska poljska.) 26. Včeraj okolo 1. ure p< p »lunofi Be je po dovršeni služb: boiji v kat liki cerkvi podila množica iju itt a, nujvcČ delavci, z ru iečimi za stavami in pevaje po glavnih ul c :b. Patrulje, ki so pr šle nts, rot:, bo b.le vrpre;et* s streli iz revolverjev ; pove^nik 26. ptstoika je bil ubit, en crožnik ranjen. O 1 iigrednikov je bil cn mož ubit. Sedaj se vrši tukaj mob'-1 racij | v Dr- Dinko Vitezić. | v I j padel e tuli on! Kadarkoli je p-i-naorsl*, tla em j ga videli, emo se divili ne le njegovi duševni svežjst', aa pak tudi telcsn:, fizični jhkost'. Oč: eo mu b lo res opešaTe, a i sicer je b.l — hrast. Skoro seje zdelo, da mu s sLar.stjo raetj ttles^a trdnost ia nekako Brno se i ž veli v misel, da ga ne izgubimo nikdar, da bo vedno živel. Neizmerno ljubeznijo, kakor devica zre v svojega izvoljenca; poaosom borltel^ev, ki z neomejenim zaupanjem z: <> v svojega -z^cšenfga PODLISTEK. «5 Prokletstvo. Z^odovinsfci roman Avgusta &enoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić. Prevel M. C—6. IX. V dvorani giada požfškega je eedtla na baržuaastem seda!u kraljica Marija v dolg obl.'ki od modrikaste svile, pretkani zlatmi tulifani. Iz pod zlate kronice, ki ee j s; je svetila vrhu ttmena, spuščal se je z obeh strtni t?D€k, srebrem pretkan pajčilae. Marija je b la danes bolj rudeča. Razgovori s pltmiči so jej oživeli duše. P leg nje je stala mati, m rnfga obraza, po zd gnene glave, motreča okolo sebe in naemikajo^a se irpod očesa std j pa Eedaj Gjrjanskemu, ki je temno gledal pred se, držeči r« ki cb i r< kem pasu. Na desno so se voditelja; in tifct'm občud r anjem, s katerim zrd ctročiči v 1'ce ljubečega jih in zanje Bkrbečega očeta : tako nekako so zrli vanj vsi, ki jih je vodila njegova avtoritativna beseda. In vodila jih je vs h, ki so ga^poznali in k' s) zvfsti sinovi te naše izmučene, proganjane Ist*e. Zaupavali sosa njegovemu vodstvu, ker vse njegovo življenje je b.lo nepr^tržen dokaz, kako velik je bil toliko v ljubezni do svoje rodna zfm^je in do svojega rodu trpina, kolikor v odločnesti v boju za nje b'sginjo in njega pravice! Ni ga več med živimi. Izd hnil je svojo plemenito dušo in zitisnil svoje oči v večni sen na dan rojstva Kristovega, pre-vredni prvoborilec tužne Istre, starina mej rodoljubi te dežele in njihova zvezda-vodnica : veliki sin naše Istre dr. Dinko Vltezil B I je že v visoki starost-', v 83. letu svoje dobe, v dobi torej, ki je t'koma one meje, ki jo je večni zakon določil bivanju človeka na tej zemlji, v dobi, ko ee mora sleherni zemljan pripraviti na to, da položi tribut temu zakonu ... In vendar nas je v globino srca pretresla vest, da je nehalo bi' i dra. Dinka Vitez'ća plemenito in svojo zemljo toli žarko ljubeče srce, da so za vedno utihnila usta, ki so nam vBikdar govorila samo zlato zrnje. V globoki žalosti nam uh teva duh tja na ot >k Krk ob mrtvaški oder na, kateri bo položili zemBke o t;nke nepozabnega voditelja in cč^ta. V duhu vid'mo, kako prihaja nared b solzo hvaležnosti v očeh, da vzame b!070 cd svojega miljenca, predno ga odneso k večnemu počitku v zrm'jo, kftari je pekojnik žrtvoval vse : svoj veliki um, svoje veliko &ree, svojo skrb, s ojo IjubezeD, in — svoje imetje. Ni prostor temu listu, n; naše r&zpoLžcnje nam ne dopuščata, da bi danes poda i verno sliko o življenju in delovanju pokojnikn. To se 7roi našega nerada v Istri so nevei-ljive in nesmrtne... Ž^ dela, ki j h je ostavil, s> mu najčastneji spomenik in iz njih je gplef» n diven lovor venec okolo njegove glave na fc-m spomeniku. Ali on se ni cm^jil na to, da je sam delal in uč i in bodiil in vodil. Ne, cn je skibel za nartščaj: vzgojil nam jenasvoje treske če o vil h mož, svojih sorodnikov (jil za delo... Slava spominu dre. Dinka Vitez ća ! Zdi se n.m, da bi sponrnu pokojnika delali ljuto krivico, ako bi le nj ra, ki so bili s pokojnikom v tesnih rodbinskih zvezah — rodbiuam Vit-z c-Trinajst'ć-Sparož d-Fugoš 6 — izrekali svoje sožalje, kajti ob mrtvaškem odru dre. Vitezica — žnljiije vsa dežela istrska in ves narod ! # * * Kakor že gori rečeno: biografija pride. Tu priobčujemo le še sožaljne brzojavke, odposlane včeraj iz Trsta : Nad odprtim grobom starine, prvaka Istre, Dinka, velikega S'ovana, baditelja na polju politike, prosvets, gospodarstva, najve-čega dobrotvorca istrskega roda, vzgojitelja istrskih narodnih borilcav, jadikuje od žalosti petrta, kličoč : Vječnaja parojat! Slava brez-smrtnemu apom nu ! Slavjanska Čitalnic v Trstu. Podpred3. V u č k o v i c. Na britkej izgubi, katera j 3 zadtla Ist o sa sjartjo njenega največega, nenadomeetnega sina, mera hrvatsko slovenske vzajemnosti, žaljuje z rodbino in vsem istrskim narodom politično društvo »E d i n o s t«. Veliki žalosti hrvaisko slovenske Ietre na smrti njega, ki je bil poosebljenje velike ideje vzajemnosti rred slovanskimi plemeni, pridružujejo se iz globine 6rc Tržaški Slovani. Rusko-japonska vojna. Trst, 26 decembra 1004. Izvajanje japonskega vojnega načrta; njega zmote ; - kritična razmotrivanja, (Dopis iz strokovnjaškega peresa.) (Dalje). Kuropatkinu je bilo — kukor že ob začetku emraž_:Orti — tuli sedaj pred tčaii: »pr d .bivati časa, zgubljati kolikor le možno malo prostora, izogibati se odločitvi, dokler ne bo lastna vojska dovolj mjčnac. Tem principom je Kuropatkia tudi res ostal ceomaj o zvest od začetka do danes in ta zntčaj B) imeli tudi. vsi 1 oji, ki jih je li do daii's od J. u — do čit^ S uumintin j— cb reki Hunho — IsLi-ho -- Panjupan (Ban"ap..taa) — soteska Utsilin, vz Čao od Ben^iLu — Shns'r cb Tr. t h) — Da^ut-j dušan, v kateri črti je njegova, momsntanno v tri suipine rezd-lje.a armada, se vedno — ' vel c svojemu impoz ntnemu številu, kakih 500.000 mož — p av za prav le velika ' strateg čra predetraža v frontni raidalji 210 'kilometrov (1 !) Siveda je ta fronta od ofenzivnega izpada levega ruskega krila sem, v času od 5. oktobra pa do danes, v strate-gično in tsktičao itborni, najmoderneje utrjeni črti, katere levo (otočno) krilo počasi ali nepritižao efenzivno post >pa v smeri zbrali pod orožjem gospoda od »1 ge«, nn levo pcdkupljenci palatinovi, sužnji Jelisavine volje, a med njimi Lrcko (d Lučenea, jez nega obreze, kakor da bi h tel kar skočiti ter poklati vse. Pomirili so se, z roko, ali B^g ve, da li tudi srcem ? — Dogovorili ste se, plemenita gospeda, med seboj in z nami, je Bpregovorila Jeli-sava s'gurnim in ostrim glasom. Kraljica želi miru, miru želim tudi jaz, njena mati. Čuli Emi mnogokatero g.enko besedo — — — — Resn čno ! je zaklical prior vraneki, cp:raje se na Bvoj meč. — B:di po tvojem, ČLgtii gospod, je nadaljevala Jtslisava hladno, t sini vsi b pogledom Paližno, ostro in resiiič^o kakor pravite. Ali kolikor dopušča dost jenatvo krone, dovolili smo vam. — Ćuj, čuj ! je Šepnil Ivaniš Horvat Pal žni, prav, zakon dopušča Jelisava. — Ne boaio več pr stavljali bana, ki vam ni po volji. H-h o'.t od Lende ne bo več vladal v Slavoniji, l an?ko žezlo naj se povrno Petru Sudarju, domačeuu s:lu. Sj-dil vim bo s mo ben, palat n naj se ne bo vtikal v banovino. Vi želite tako, bodi vara ! Ćuvati hečemo vaše kraje kakor dedščino svoje, in ako bi kdo skušal posezati v kraljevine banske, l odi v Sriemu, bjdi pii morju, on bo neprijatelj naš in m! ga bomo proganjali z orožjem. Vaši cakoni naj bodo etalni, vaši običaji posvečeni, vaše svobo ščine naj ne žali nikdo. Jeli prav tako? — Je, je rekel škof Pavel glasao, prav je, naj bo to trdno in zvesto. Čast kraljici Mariji ! — Vse smo storili po vtši volji, plemenita gospoda, storite tudi vi kaj po naši vo< lj:. Pred \ami stojita dva d:čna sina Slavonije, katerih ime slovi daleč po krščanskem svetu. Tu sloji naš zvesti dvornik gospod Garjenski — tu častni škof zagrebški Pavel Horvat. Eaega vidim na desni, drugega na preko Saimatsi proti desnemu (vAtočnemu) japonskemu kriiu, in s cer v lati meri, v kolikor to lavo ru?ko krilo dobiva ojačenja via Harbin Mukden-Inpan-SintsinHn, in preko Tal na. Vidimo torej, da tudi v Bedanjem navi-decnem mirovanju — ni m rovanja. Oiirom na to tu opisane odnošaje mc-ramo le strmeti, kako da ni japonsko voj-skov«-ditvo — ki je m g'o pričakovati vspeha jedino le v h tii, neprestani in energični ofenzivi do preko Harbina — kako da ni to vojskovod6tvo, kakor že rečeno, z&stavi'o svojih treh armad v najkrajši smeri proti I/aojanu Muk Jenu ! ! Da so vse tri japonske armade takoj po izkrcanju II. in III. armade dobile uka.-;, naj v prostoru, ki je obmejen zapadno od Site Takurtan-L-aojan, vztočno od črte Vln-džu-Saimatsi-S:ansir-M.tsi (na Tai!s.hu) Muk-den, izvrše energičen izpad proti črti Liao-jan-Mukden, bi ee bili Rusi iz lastne vc lje in brez boja um&knili iz prostora, zapadno od Črte Takusan-Lr.aojan do črte Taitsiho in bi se bili koncentrirali v Liaojan in severno od Taitsiho. To koncentriranje Rusov bi bilo dovršeno najkasneje ob Času, ko bi bila japonska glavna sila trt h armad dosegla črto Tansipu-Matoulin KutBia Dasd'šan - Santsiatei (na Taitsihu). (Pride še.) Drobne politične vesti. Novi ruski poslanik na Dunaju postane, kakor javljajo z Dunaja, knee Ur-«ov, sedanji ruski pDslanik v Rimu. Ustaja H e r e r o v. — Iz nemške južao zapadae AtVike je eporočil geaeral Trotha, f1 a j« porazil velik del Hitbogov, nekfga plemena ustašiih Hererov. Štrajk rudarjev naNemškem. Listi iz N.ačje javljajo, da nemerujejo rudarji stopiti v splošji štrajk. Priprave da so ž9 gotove, tako prične Štrajk lahko vsak čas. Zaroka španskega kralja. Nekateri berolinski časniki so objavili vest, da je gotova st ar, da se španski kralj Alfiinz zaroči z devi'najs!et»o priocezinjo Marijo Anton jo Meklenburg Šverinsko. Zaroka se bo izvršila mescci f^brusrija, ko pride kralj Alfonz v Bvrolin obiskat nemškega cesarja. Domače vesti. Vladika Strossmaj-er be savil dnt 4. f.-biuvarja 1905. devetdesetletnico svojega rojstvp. Na Hivatsbem delajo velike priprave, da najslavneje praznujejo ta dogodek. Nadina Slavjanska bo s ivojo družbo koncert.r. la dne 29. in 30. t. m. v Zagrebu in sicer v prostorih glasbenega zavoda. Slomšckov rojstni dom je prešel v nemške roke. Sedanji posestnik Anton Slomšek je posestvo prodal nekemu Nemcu b-Soluograškega zti 42.000 K. levi strani — ličili ste ee, gospoda, srce se je odbilo od srca. K< 1 ka sreča za vee kraljevine moje svetle hč.ri, ako se zopet združite, ako ee z^pet najdejo vaša t-rca. Dajte, ko se tu pemir a krona z vsem plemstvom, pomirite sa v tem posvečenem času mirjenja tudi vi. To j« tudi želja gospe kraljice. — Da, prosim vas, je potrdila Marija, pomirite se ! Gorjanski se je stresel in pogledal škcfa, a Pavel je živo uprl oči v palatinovo oko. Kolo plem čev je ut hnilo za trenotek, vsicega oči bo bile obrnene proti Gorjaa-skemu in proti škofu. Pavel je hotel napra* viti korak, Ivaniš je pordeče), potegnil ga za rukav, ali škof je vendar stopil in šel do kraljice. — Jaz sem poslanec miru, moje srce ne pozna mržnje. Radi obče sreče pozabljam nesrečo plemena. Ako je zvestoba trdna, tu je moja roka, gospod Nikola Gorjanski 1 Palalin je fctopil capr^;. (Pride ie). Pravični bodite potem bodete — k*- domov. Kob je odišel, a Četrt ure pozneje ec | tinska mesta, da se navžrejo dalmatmakega toliki' L -t »R o apostc na Dutaju je je vroil na stražnicj ter Um z*h(e.ai, naj mu j zraka. Posebno pa v Dubrovnik. Mi konata glasio nsirš ib krš5an?kih Bocjalistov, ki vrnejo omot, ki da ga je bil tam pozabil in tiramo zadovoljstvom da so se tujci slednjič seveda jako visDko ceni svoje katoličanstvo v katerem je imel eno srajco in dva ovrat t overili, da ni Nizza, ni Cannes, ni Yer*s, ni Meni pa, Jati se in stresati move mosta, ki so tehtali 10 tonelat. Novi ^^ svoj strup nad — katoliškim narodom slo- most iz jekla, ki je tehtal 200 tonelat, je bil venskim f dovršen v 4 urah, tako, da je zamogel vlak Iz Staojela na Krasu nam p sejo : ; voziti preko njega. Posestnik tukasije grašč;ne g. A. Sessler je' Neki drugi stari moat pri H^tfiieldu je brezplačni prepustil del svojega gradu od- bil nadomeščen z novim ca V, v 52 mi-delku 500 Črnogorcev, ki delajo na novi nutab. železniški progi. Za pravoslavni praznik sv. j Nedavno so v Stratfordskih delavnicah Nikolaja je naprosil župnika iz Peroja pri Great Eastern železnice popolnoma zložili lo-Puli, da je imel službo božjo. Na predvečer komotivo v 10 urah. Ddlo je pričeio zjutraj te najviši vrhunec, kjer je zgradjena kapelica, posvečena sv. Jurju, tedaj ni Alpe se svojimi 6500 m, ni Himalaja z 9000 m ne nudijo di P°P°" f votnejega rargleda. Človeku se zd;, da plava 15—20 km se izgublja na zgineva v morje, ki je pod nogami. A bližnja otoka Hvar in BiaČ kakor da se — tako fe zdi —dotikati Italijp, ki je vead^r (J0 km cddaljeaa. Ob njen h do^ih otokih se pa prikazujejo kakor mesteca v minijaturi ali si č ce : Ankota, Bari, Br nd si itd. Z druge strani pa zazreš z jednim po gledom vso Bosno tja do maje Srb je. Ob potu se mhfcjajo tu :n tam v kotli nah gore stoletni hrtst:, veiič stn3 jame, v praznika je g. graščak pogostil svoje goste z zgodaj, lokomotivo eo v raznih fctadijah stavljanja fotografirali; istega dae je že vlekla katerih je večletni led, da bi ž9 eaa sama redno vzglednim vedenjem sinov Ćrnegore- • tovorni vlak nreti Peterborouarh. ^gla ž nj m preskrbljat. Du^aj jedrni, pijačo in smodkami iz veselja nad iz tovorni vlak preti Peterborougb. Iz Jesenic j i vi j a jo, da v spodnjem J Že pred mnogimi U t' so na prrgi G.eit rovu novega predora eedaj nič Le delajo. \Vest?rn mfd Londonom in Exrt rjem, ki je Žvepleno-siana voda priteka s tako silo iz dolga 194 milj, zamenjali tr z ozkim tir to stene, da ni možno delati. Čeravno so pod- delo izvršili v dveh dneb. jetniki izjavili, da bo predor dovršen do j V Avstriji se je dogodil čudež, da so meseca aprila 1905, se to ne igodi. Pred. takom dveh in pol ur spremenili drevesa v mts cem julij€m ne bo preder dovršan. Sedaj imajo za prevrtati še 425 metrov. časopise. Ob T. uri 35 minut so bila posa kana tri drevesa, ob 9. uri je bit les olupljen, razrezan, stoičen v močn;k in predelan v papir, t:r je šel iz tovarne v tiskarno, iz katere a več l?t. Pitam [ osebno eromatčae rastline, ki so obrnile na-;e pokornost glasovitih botanikov, a eo rabljeae v zdravništvu in jili tuxoi:»ji narod imenuje čudotvornim1. Kaj pa naj rečemo o divneia zraku, polneja k;9ika? Tamošnji gorjani vele, da bi če na B okovu tudi Železo prebavljalo. - - Salama tu rista bi bila t m nezadostna in prele lika Lem sLvc < v tem kcLceitom Vreine O božienill praznikih je bilo razrezan, stoičen v močn k in predelan v pa- hrana. - Tam treba pičenega jare; ki vedno mtgleno in precej mrzlo, a vendar ves pir, t:r je šel iz tovarne v tiskarno, iz katere *>i g^ P«*™ «kuI>ao s kostmi - t kov čas brez dežja. Sinoči po 10. uri je pa začel J .o ob 10. uri že prišli tiskani ča opisi. g™ Premije človeka. Mej t,m, ko je v Ma- iz megle škropiti drob.n dež. | V Ameriki so v zadnjih let h napravil, kar.ki t mper.tura + 30 R v «eno-f je na V „Hk« sLno.tni Lorc »rt - »\sroi- čuieže v izle!ovfnju knjig. Neka z IoSdf vrhu B-'okova 3-4 ure kasneje - 0. V Ma ! S- ^ * » !»va pa ' g /boto, dne T. janu ar a 1905. S ^v,o v treh d eh izročil -000 iztiaov ne- ~ V L. or p > z m- nbv M o h ju preda se vel ka dvorana i k' ga dela po 350 strani. D.io je prodov i m j« ju. »Narodnega don.a« ofici elao svojemu glav-1 ponedeljek ; v sredo je b lo 2000 zvezkov že H t,l saio na brzo roio opfaf, Famo kulturnemu ntmetu. Natan5at,ji v, p o- oddan h in v soboto je bilo oJ.oTaoih že Hoviš,o, t slo gks .v:to g .ro, ditbrnemi pc- 10.000 izvodov. raist go;po le t ni^ov, ki pr.hajajo v DjI- Ooromna mina. Dae -t- t. m. je v ne mačjo v tolikem štev lu, da d-Iajo greh, ako 1. tef>tembra kamenolomu blizo L vorna eksplodirala ae ne u t zijajo v Ma iaraki in ne obiščejo potankosti pr.občim 5 a U i emui red koncerta i a druge prihodnjič. V Opatijo je došlo od i. t 1904. ćo vključno 21. decembra 1904. 6151 ogromna mina. Hoteli s> dvignili v Oi 15 decembra 1904. do vključno gr.mL.io kamenja ol 100.000 toneat tižnt. l'l. decembra je prirastlo 171 oaeb. Dne LU Izvrtali so galerijo, dolgo 50 nelr.v, v ka decembra 1904. je bilo navzočih 701 oseb. ! tero so stavdi 4000 kilogramov »hed.ta« Blasa zima. Z Brezja na Gorenjskem | neke silno razstreljivne snovi. Delo je trajal, poročajo, da se najde tam cvetoči tro- i 4 meaece. Na eksplozijo je b io povabljen,b T entice. Za inožko podružnico družbe sv. Ci , . . , , } potre9, a v zrak se je pa dvignil cel hr.b in brio zn-.li mnogo g stov, novinarjev itd. Eksploz ja jc bila ttrašne. Zdelo ee je, kakor da je moč^n rila n Metodija v Trstu so darovali g. - . ... . A . c, -■ 1 U 1 -- t' I To je ena največih mm, ki so bile doseduj Auguštin Skočir kurEt v bolnisi ci v < rradcu; { J 10 kron, g. Jonp Novak župn k v Povirju \ naseJeae- Človeška usoda Z»lo3tno d ko o z >rc- mtmbi človeške usode podaja letno poročilo neke nemške veiikcmestne ubožnice. Med v B,okova. Će s'.or^ to, g mnogo bolje, n g j m:. ►S.tdoj č moramo oma niti, da prva kro Daua glava, ki je obiskali Dalmacijo, je bil kralj sakeon&ki leta 1895. Ali on je bil ob enem turist, ki se je s svojim spremitvom vspel na Biokovo tja g ri do njsga najvišega v liunca, in je na'>ral rafctlin, c;•«• Dr. N. Fertilio specijalist za bolezni nosa, grla in ušes. Ul. Torre bianca 45 (vogal Torrente). TRST. ORDINUJE: od 10—12 predp.. pop. od 4—5 pop. brezplačno. Potrte tugom i raze v i Ij enim srcem javljam svim prijateljem i znancem, da je tlanas? nakon kratke, ali teške Uolesii preminuo u Gospodinu Dr. DINKO VITEZIĆ Dubrovnik ali Biokovo? listi že ntkO/iTO t daov nat'o feoi s potniki, piiheja o'i®i v rszaa dalmi u svojoj giidini providjen svetotajstvi vjere. Sprovod biti će dne ^7. t. mj. u '.>-30 sati u Krku, mrtvi ostanci prenieti u rodni Vrbnik. KRK, na Božić. Za rodbine : Vitezić, Trinajstić, Sparožić Dr. Mate Vitezić. Molimo pokojnikove prijatelj© 1 znance, da ovo smatraju izravnim saobćenjem Fugošić