PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 90 lir Leto XXVIII. Št. 222 (8315) TRST, sreda, 20. septembra 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. VČERAJ DOPOLDNE NA IZRAELSKEM VELEPOSLANIŠTVU «Eksplozivni» poštni zavoj ubil izraelskega diplomata v Londonu Med včerajšnjo pošto so na veleposlaništvu odkrili še dva «eksplo-zivna» zavoja - Scotland Yard presenečen, da se je kaj takega pripetilo Izraelcem, ki strogo nadzorujejo vse poštne pošiljke LONDON, 19. — Razstrelivo v poštnem zavoju je danes ubilo izraelskega diplomata v Londonu Amija Shachorija. Do eksplozije je Milo v trenutku, ko je Shachori v svoji pisarni odprl poštni zavoj, ki je bil naslovljen na njegovo ime. Hudo ranjenega so ga odpe-liali v bolnišnico, kamor je prispel že mrtev. Kot se je zvedelo, je Poštni zavoj prispel iz Amsterdama. To je že drugi atentat v tednu | dni na izraelske diplomate v tujini. Neka uslužbenka izraelskega veleposlaništva v Londonu, ki je bila Po naključju poleg urada, kjer je eksplodiral poštni zavoj, je izjavila, da je Shachori sedel v svojem uradu, ko je prispel zavoj naslovljen na njegovo ime. «Ko ga ie odprl, ie nastala močna eksplozija, ki ga ie hudo ranila*. Danes dopoldne je izraelsko veleposlaništvo dobilo še nekaj drugih Poštnih zavojev, ki so prav tako Vsebovali nevarno razstrelivo. Funk-[ Sonarji so poklicali policijo in stro kovnjake za razstrelivo, ki so sum-i Ijive zavoje onesposobili. Predstavnik veleposlaništva je pozneje sporočil, da je šlo za dva zavoja nalovljena na osebje veleposlaništva, ki sta vsebovala eksploziv, ki bi eksplodiral, če bi zavoj odprla nevešča roka. Britanska policija je takoj začela s preiskavo zlasti v krogih, ki so naklonjeni arabskim protiizrael-i skirn organizacijam. Kljub temu pa So v Scotland Yardu izrazili presenečenje, da se je lahko kaj take-Sa pripetilo v izraelskem veleposlaništvu, kjer so že pred časom sprejeli stroge varnostne ukrepe in nad- Na izraelskem veleposlaništvu v tondonu je «eksplozivni» poštni žavoj ubil funkcionarja Amija Sha-'horija. Poštni zavoj je bil naslovljen na njegovo ime. Ko ga je odprl, je nastala močna eksplozija, ki ga je hudo ranila in je Ortirl med prevozom v bolnišnico, funkcionarji Scotland Yarda, ki Vršijo preiskavo o atentatu, so Izrazili svoje presenečenje, da je lahko prišlo do eksplozije poštnega zavoja v izraelskem veleposlaništvu v Londonu, ki je strogo zastraženo in kjer strogo nadzoru-jajo vso pošto, ki prihaja na ve-laposlaništvo. Poleg tega so vče-raj na Izraelskem veleposlaništvu V Londonu odkrili še dva poštna Zavojčka, ki sta prav tako vsebovala močno razstrelivo. Tudi na izolskem veleposlaništvu v Parizu *° odkrili med včerajšnjo pošto "Ve pismi z razstrelivom. V New Yorku se je začelo 27. Zasedanje generalne skupščine GZN. Novoizvoljeni predsednik skupščine, Poljak Stanislav/ Trepc-*'nsky, je v otvoritvenem govoru npozoril na številna nerešena mednarodna vprašanja ter zaželel, da n< sedanje zasedanje prispevalo k Pospešitvi njihove rešitve. Pričelo se je razdobje stvarnih Ogovorov med vlado in sindikati ~anes bo na vrsti minister za 'nietijstvo, s katerimi se bo specializirana delegacija sindikalne 'aderacije razgovarjala o cenah ži-VII in o drugih vprašanjih, ki l*nimajo kmetijstvo. Jutri pa bo tovor o položaju industrije. Zanimivo je, da je vlada pričela s fOrnim razgovorom s sindikati, *ar dokazuje izredno moč novega, 'notnega in odločnega sindikalne-®a gibanja. Vdor ugandskih nasprotnikov ^minovega režima je zašel v kri-Ugandska vojska je zavzela vfs Mutukulo ter potisnila uporne na mejo s Tanzanijo. Te Nti potrjujejo tudi v Dar Es Sa-'uiu. Včeraj je ugandsko letal-?*vo vdrugič bombardiralo mesto ukubo ob jezeru Victoria. Člo-'®ških žrtev ni bilo. . V pričakovanju zasedanja dp-'Inega sveta, ki se bo po dol-t®rn premoru ponovno sestal v ?rvih dneh oktobra, so včeraj za-®le z delom razne deželne komi-*»ie. Kot protiutež simpoziju znan-jjvenikov o naravi so se na trža-•ni univerzi včeraj zbrali števil-1 študentje in intelektulci, ki pri okrogli mizi razpravljali ' odgovornosti znanstvenikov, ki ?°d etiketo nevtralnosti sodeluje-pri izpopolnjevanju razdiralne- orožja. . Včeraj so se na občini sestali . hdikalisti z županom Spaecini-in predsednikom pokrajine Za-C6,tijem. Razpravljali so o skoraj r®Zupnem položaju tržaškega pomorstva tei skušali najti skupni [®*ik za enotni nastop pri pristol-oblasteh. Goriški občinski svet je prejšnjo odobril obračuna občinskih fodjetij za leti 1970 in 1971, iz 'a,erih sledi, da je primanjkljaj bledica večjih izdatkov za mesl-t|* avtobusne proge. zorstvo nad vso pošto ki prihaja na veleposlaništvo. Egiptovski zunanji minister Zajat, ki je pravkar zaključil svoj uradni obisk v Londonu, je izrazil svojo obžalovanje za atentat proti izraelskemu funkcionarju in dejal med drugim: »Sem zelo užaloščen spričo te novice, ker je žalost, ki je prizadela družino žrtve, človeška žalost... To je ista žalost, ki jo čutimo do družin žrtev v Libanonu. Vse to so sadovi politike nasilja, ki ga naši kraji trpijo od leta 1948.» Pozneje so sporočili, da je bil med atentatom ranjen tudi svetnik veleposlaništva Kaddar Theodor, ki je prispel pred kratkim v Lon- don, da zamenja ubitega funkcio narja, ki bi mora1 kmalu odpotovati v domovino. Kaddar je bil sicer laže ranjen in je zaradi eksplozije začasno izgubil sluh. Tiskovni ataše izraelskega veleposlaništva je izjavil, da ne vedo kdaj je pravzaprav prispel poštni zavoj na veleposlaništvo, kjer se je v zadnjih dneh nakopičila pošta zaradi praznovanja židovskega novega leta. Časnikarje je zanimalo kako to, da izraelska varnostna služba pri veleposlaništvu ni pregledala poštnega zavoja z eksplozivom. Tiskovni ataše je odgovoril, da je šlo za mali zavojček ki ni vzbudil nobenega suma. Kot je znano je v izraelskem veleposlaništvu zaposlenih o-krog sto oseb, od katerih je samo 24 diplomatov, se pravi da je med njimi veliko število članov varnostne službe. Medtem ko britanska policija nadaljuje s preiskavo v strogi tajnosti, je predstavnik izraelskega veleposlaništva izjavil, da so v dveh zavojih z eksplozivom, ki so jih odkrili, našli tudi listek z napisom: «Ubili vas bomo, kjer vas bomo našli«. Listek .je nosil podpis «Črni september*, to je organizacije, ki je napravila atentat na Izraelce v Miinchnu. Tudi libanonskemu veleposlaništvu v Londonu so danes po telefonu zagrozili z atentatom. Predstavnik veleposlaništva je dejal, da so jim sporočili: »Prihodnjič bomo udarili po vas». Kot poročajo iz Pariza so v tamkajšnjem izraelskem veleposlaništvu danes prav tako odkrili dve pismi z eksplozivom. Pozneje so pojasnili, da so obe eksplozivni pismi našli med ostalo pošto s posebno napravo, ki jo uporabljajo tudi na raznih letališčih pr/ pregledovanju letalske pošte. Na veleposlaništvu niso hoteli povedati nobene druge podrobnosti, niti od kje sta pismi prispeli. Izraelsko zunanje ministrstvo je nocoj, v zvezi z umorom svojega funkcionarja v Londonu, objavilo sporočilo, v katerem omenja delovanje ubitega funkcionarja in pravi med drugim, da bodo tisti, ki so prelili kri, njihovi pomagači in vsi, ki jih podpirajo, dobili pravično kazen. Aml Shachori, funkcionar izraelskega veleposlaništva v Londonu, ki je postal žrtev « eksplozivnega » poštnega zavoja Položaj palestinskih gverilcev v Libanonu BEJRUT, 19. - Glavni tajnik A-rabske zveze Riad je danes v Bejrutu posredoval pri libanonski vladi in pri Palestincih v sporu, ki izraelskih terorističnih napadih na libanonsko ozemlje. Palestinski gverilci so obtožili libanonsko vlado, da jih hoče izgnati z libanonskega ozemlja in jim onemogočiti vsako protiizraelsko delovanje. Zdi se, da je Riadu uspelo pomiriti duhove, saj je predsednik libanonske vlade po sestanku z glavnim tajnikom Arabske zveze v pogovoru s časnikarji izjavil: «Med Libanonom in osvobodilnim gibanjem ni prišlo do nobene krize«. Predsednik vlade Salam je poudaril, da nameravajo obdržati »s palestinskimi brati najboljše odnose«. BERLIN. 19. — Tajnik KP CSR Gustav Husak je danes prispel v Berlin. Vodi partijsko in vladno delegacijo, ki je na petdnevnem obisku Vzhodne Nemčije. Na letališču sta Husaka pozdravila generalni tajnik Nemške demokratične republike Honecker in predsednik vlade Stoph. STROGI VARNOSTNI UKREPI OKROG STEKLENE PALAČE V New Yorku 27. zasedanje generalne skupščine OZN Poljak Stanislaw Trepczynsky izvoljen za novega predsednika skupščine Okrepljena varnostna služba pred stekleno palačo v New Yorku NEW YORK, 19. - V Stekleni palači v New Yorku se je danes zvečer začelo 27. zasedanje generalne skupščine OZN, ki bo predvidoma trajalo do decembra. Običajno varnostno službo okrog palače so izredno okrepili: agenti v civilu in uniformi in vojaki v popolni vojni opremi so nameščeni okrog sedeža svetovne organizacije, pa tudi v bližnjih predelih New Yor ka. Tako strogih varnostnih ukrepov ne pomnijo v New Yorku po generalni skupščini leta 1960, ko sta te je udeležila tudi Nikita Hruščov in Fidel Castro. Na začetku zasedanja so za novega predsednika skupščine izvolili Poljaka Stanislawa Trepczynskega, 48-letnega namestnika zunanjega ministra v varšavski vladi, ki bo nadomeščal dosedanjega predsednika Indonezije Adama Malika. V svojem otvoritvenem govoru je Trepczynsky ugotovil, da svet še vedno ni dovolj varen ter da ni še bila izpolnjena naloga, da bi rešili svet nevarnosti vojn in pokolov. Predvsem je omenil vojno v Vietnamu, ki da »krši vse moralne norme ter je ni mogoče opravičevati na logični osnovi«. Svet upravičeno pričakuje, da SESTANEK TAJNIŠTVA FEDERACIJE CGIL, CISL IN UIL Razgovor med vlado in sindikati o izredno perečem vprašanju cen Proračun vlade za prihodnje finančno leto - Parlamentarna komisija za nadzorstvo RAM V RIM, 19. — Pričel se je stvarni razgovor med sindikati in vlado. Pred dobrima dvema tednoma se je predsednik vlade Andreotti sestal s tajniki Federacije CGIL, CISL in UIL, ko so obravnavali celoten skupek gospodarskih in socialnih vpraianj in ko so se tudi dogovorili, da bodo obravnavali predložena vprašanja na raznih ravneh. Ta program se je sedaj pričel ve od 12 do 15 odstotkov. To iz- da je poveljnik otoka izjavil, da redno zvišanje je utemeljil % med- ne obstajajp nevarnosti radijskega izvajati, saj se bodo jutri sestali sindikalisti z ministrom za kmetijstvo Natalijem in pojutrišnjem z ministrom za industrijo Ferrijem. Obravnavali bodo predvsem cene, razloge za njih zvišanje In možnosti, kako naj se zaustavi obstoječa spirala tega zvišanja. Tajništvo Federacije CGIL, CISL in UIL se je danes sestalo, razpravljali so o novih delovnih pogodbah ter predvsem o stališču, ki naj ga sindikati zagovarjajo v razgovorih z obema ministroma. Govora je bilo tudi o zasedanju izvršnega odbora Federacije, ki bo 25. in 26. t.m. Vlada je predložila parlamentu nov proračun za prihodnje finančno leto 1973, ki predvideva 18.600 milijard lir izdatkov. V primerjavi je nastal med njimi po nedavnih I s proračunom lanskega leta so se iiiiiiimiiiimiimiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiitmiiiiiumiiiMiHimiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiMiiimiiiiiiiiiiitimnMiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHMili V PISMU PREDSEDNIKU ŠVEDSKE VLADE PALMEJU Jugoslovanski delavci na Švedskem zahtevajo odločne ukrepe proti ustašem Istočasno izražajo tudi zadovoljstvo, da so rešili potnike ugrabljenega letala STOCKHOLM, 19. — Zveza zdru-, je švedska vlada uradno zahtevala ženj in klubov Jugoslovanov na I izročitev devetih ustašev, ki so prišli Švedskem je v odprtem pismu pred- sedniku vlade Palmeju izrazila za dovoljstvo, da so bili pri ugrabitvi švedskega letala rešeni potniki, in upanje, da bo švedska vlada končno onemogočila nadaljnje fašistično teroristično delovanje ustašev na Švedskem. Zveza opozarja predsednika švedske vlade, da ustaški teroristi kot plašč za svoje delovanje uporabljajo domnevne športne in kulturne organizacije, da fašistični elementi pogosloma skušajo sodelovati s švedskimi oblastmi in organizacijami, da se ponujajo za prevajalce in tolmače sindikalnim organizacijam, službam za posredovanje dela, bolnicam in drugim javnim službam in da te priložnosti izkoriščajo za izsiljevanje in pritisk na mirne jugoslovanske družine. Zveza združenj in klubov Jugoslovanov na Švedskem izraža Palmeju posebno zahvalo, ker je sklenil ustanoviti državno komisijo za borb0 proti terorističnim skupinam na Švedskem in na ta način omogočiti jugoslovanskim delavcem, da živijo in delajo v miru. Švedska vlada zahtevala izročitev ustaških zločincev preteklo soboto v Madrid z ugrabljenim letalom družbe SAS. Zahtevo po izročitvi bo najprej preučilo pravosodno ministrstvo, končni sklep pa bo morala sprejeti španska vlada. NOV PORAZ JUŽNOVIETNAMSKIH KOLABORACIONISTOV Partizani osvobodili mesto Ba To SAIGON, 19. - Glasnik kolabora-cionistične vlade v Saigonu je sporočil, da so se vladne čete umaknile iz mesta Ba To v pokrajini Quang Ngai, 190 kilometrov severno od južnovietnamske prestolnice, zaradi naraščajočega pritiska »komunistov«. Glasnik je dodal, da so se vojaki umaknili nekaj kilometrov jugozahodno od mesta na položaje, ki jih držijo saigonski »rangerji«. Ba To je glavno mesto istoimenskega okrožja ter je važno središče na cesti, ki povezuje Kontum z obalo in z veliko ameriško bazo v Danangu. Osvoboditev mesta je prvi večji uspeh nove ofenzive, ki so jo sile FNO sprožile zadnje dni preteklega tedna na področju južno od Dananga. Po poročilih iz Saigona partizani pritiskajo tudi na mesti Mo Duc in Tu Nghia, kjer so v teku ostri boji. izdatki zvišali za 2.905 milijard, ali za 18,5 odst. Negativni saldo se je povečal za 1.232 milijard lir. Dohodki za leto 1973 so predvideni v višini 14.992 milijard lir. Predvideni povišek presega 10,5 odst., pri čemer je rečeno v poročilu, da so upoštevali povezavo med novim in starim fiskalnim sistemom. Parlamentarna komisija za nadzorstvo nad radijskimi in televizijskimi oddajami je na današnji seji izvolila svojega predsednika demokristjana G. Sedatija. Za podpredsednike so bili izvoljeni komunist Paluzzi, socialdemokrat Righetti, za tajnika demokristjanski senator Be-naglia in socialistični senator Cit-telini. V komisiji je 13 demokristjanov, 8 komunistov, 3 socialisti, 2 misovca. nato neodvisni levičar, liberalec, republikanec in socialdemokrat. Z današnjo izvolitvijo se je pričelo normalno delovanje parlamentarne komisije o nadzorstvu RAI-TV in s tem se je začel normalni postopek razprave o spornem vprašanju dveh sistemov barvne TV in za občinstvo manj znanem, v resnici pa še bolj spornem, vprašanju nadzorstva nad radijskimi in televizijskimi oddajami. Stavka zdravnikov bolnišnic NOV ARA, 19. — Zdravniki bolnišnic so proglasili splošno stavko od 26. do 28. septembra v zvezi z obnovitvijo vsedržavne delovne pogodbe. Zdravniki pravijo, da ni bil izveden zakon o reformi bolnišnic, da se ne izvaja sporazum med u-pravo bolnišnic in sindikalnimi organizacijami in da se o tem sporazumu niti ne razgovarja. Skodelica kave dražja za 12-15 odst.? MILAN, 19. — Predsednik ita hjanskega odbora za kavo dr. Illy je danes na tiskovni konferenci napovedal zvišanje potrošne cene ka- iiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiN Učinkovit razvoj gospodarskih odnosov med Italijo in SFRJ RIM, 19. — Minister za industrijo Ferri je danes obširno razpravljal s članom zveznega izvršnega sveta Borom Jovičem o razvoju italijansko-jugoslovanskih gospodarskih odnosih. Poluradno ministrsko sporočilo pravi, da sta se ministra razgovarjala v izredno . ................ ,_0_ --------- ... . MADRID, 19. — Glasnik španskega prisrčnem ozračju in da sta pred- J okviru splošnega italijansko jugo zunanjega ministrstva je sporočil, da, vsem preučila gospodarsko-tehnično i slovanskega sodelovanja je treba sodelovanje severnih področij obeh držav. Ugotovila sta, da je še zlasti učinkovit sporazum o gospodarski kooperaciji in da se na tej osnovi laihko napravi še mnogo novega in zanimivega. V okviru tega sporazuma in v rešiti tudi vsa druga vprašanja in je treba preprečiti da pride do zaostritev, ki bi škodovale interesom obeh držav. Ministra sta bila končno mnenja, da je treba glede sodelovanja sestaviti okvirni načrt za daljše razdobje in to na osnovi razgovorov pristojnih ministrskih organov, ki se bodo sestali v teh dneh. narodnimi razlogi, češ da je prišlo do izredne ostre zime, do novih bolezni, ki jih povzroča neznana goba, in do drugih izrednih težav. Zaradi tega je brazilska vlada sklenila, da bodo stalnemu tržaškemu skladišču dobavljali manj kave in da jo bodo prodajal: tudi v Italiji po »polni« ceni. Sardinija in atomske podmornice ZDA RIM, 19. — Mnogo se govori, da bo celotno področje severovzhodnega predela Sardinije in torej ne samo otoki Maddalena, Caprera in nekateri drugi, pod vojaško služnostjo, ker namerava ameriško šesto brodovje na tem področju ustanoviti atomsko podmomiško oporišče. Vesti so iz ameriških virov in jih do sedaj italijanska vlada ni zanikala. Uradno je samo znano, žarčenja. Za Caprero pa so pred dnevi odobrili nekatere poskuse in pred tedni so Otok Obiskali funkcionarji NATO, katere so spremljali predstavniki ministrstva za, zunanje in za obrambne zadeve. Na omenjeno področje se sedaj lahko pride s posebnimi prepustnicami, ki jih izdajajo vojaške oblasti. Sardinija je bila vedno zanimivo področje za NATO, saj so na njej sedaj že različna oporišča. Zasedanje vrhovnega sovjeta SZ MOSKVA, 19. —* Danes sta se sestali obe zbornici vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze. Na dnevnem redu so bila manj pomembna upravna vprašanja, ker najbrž čakajo na odgovore zahodnih vlad glede ratifikacij sporazumov o omejevanju strateške oborožitve in glede predlogov za sklicanje evropske konference o varnosti. se bo ta spor dmprej končal. Kot drugi pojav, ki »ni vreden dvajsetega stoletja« ter ga je treba zato odpraviti, je Trepzcynsky omenil kolonializem, nato pa poudaril nujnost, da se odpravijo pregrade med bogatimi in revnimi. Novi predsednik generalne skupščine je obžaloval, da še ni videti znamenj pomiritve na Bližnjem vzhodu, ter izrazil željo, da bi se upoštevala resolucija mednarodne organizacije o tem vprašanju. Sedanja generalna skupščina bi morala po besedah Trep-czynskega pospešiti pozitivno rešitev številnih hudih problemov, ki tarejo svet. tako da bi mir, sodelovanje in gospodarski ter družbeni napredek prevladali nad nasiljem in krivico po vsem svetu. Danes so tudi izvolili člane komisije za poverilnice, v prihodnjih dneh pa bodo imenovali 17 podpredsednikov skupščine in sedem predsednikov posebnih komisij in odborov. Slednji bodo morali skupaj s predsednikom določiti dnevni red skupščine ter izbrati argumente, s katerimi naj se ukvarja skupščina, druga vprašanja pa porazdelitvi posameznim komisijam. Pred Stekleno palačo so bile danes ves dan na dnevnem redu demonstracije. ki pa so jih priredile le manjše skupinice ter so potekle brez vsakršnega incidenta. Tako je skupinica Židov manifestirala v znamenje solidarnosti s sovjetskimi Židi, pacifisti so pripravili svojo demonstracijo, z manjšo demonstracijo pa je skupina oseb protestirala zaradi nezadostne pomoči OZN Afganistanu. Danes je dospel v New York tudi švedski veleposlanik v Moskvi Gun-nar Jarring, ki se bo udeležil zasedanja generalne skupščine ter imel pogovore s predstavniki vlad. ki so zainteresirane za rešitev bližnjevzhod-ne krize. Člani bonske vlade se bodo vzdržali glasovanja o zaupnici BONN, 19. — Člani zahodnonem-ške zvezne vlade se r.odo vzdržali glasovanja o zaupnici Brandtu, ki bo v petek v Bundestagu. Sam Brandt je s sklepom, ki ga je sprejela danes bonska vlada, seznanil socialdemokratsko parlamentarno skupino. Socialdemokratski poslanci oa so sklenili, da bodo glasovali za Brandta ter da bodo zahtevali, naj bo glasovanje javno. Z javnim glasovanjem in z vzdržanjem članov vlade bo onemogočeno vsakršno presenečenje, tako da vladna koalicija zanesljivo ne bo prejela večine glasov. S tern bo vlada padla, Brandt pa bo lahko predlagal predsedniku republike Heinemannu, naj v roku enaindvajsetih dni, kot predvideva ustava, razpusti parlament, in nato, po šestdesetih dneh. skliče predčasne volitve. ................iimiiiiimiiiiiimimiiiiiimmiiMiiililiiiliiiliiliiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiHillilllllliiiiiliillliimiiiiminmtiiiiimiiiiflliimiiiifiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB Maurer končal obisk v SFRJ Romunski premier Maurer v spremstvu predsednika ZIS Bijediča na beograjskem letališču pred povratkom v Bukarešto (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 19 — Predsednik romunske vlade Ion Ghcorghe Maurer je danes s soprogo in ostalimi člani spremstva po večdnevnem obisku v Jugoslaviji odpotoval s posebnim letalom iz Beograda v Bukarešto V skupnem poročilu tisku o razgovorih s predsednikom zveznega izvršnega sveta Bijedičem se med drugim ugotavlja da sta predsednika opravila široko izmenjavo misli o konkretnih ukrepih za nadaljnji napredek jugoslovanskoro-munskih odnosov in o mednarodnih vprašanjih skupnega interesa. Bi- jedič in Maurer sta v razgovorih opozorila na nove možnosti razvoja sodelovanja na raznih področjih. Predsednika sta se sporazumela o ukrepih za povečanje že dogovorjene blagovne izmenjave ter o ukrepih za napredek znanstvenega in znanstveno - tehničnega sodelovanja. Obe strani sta piav tako izrazili željo, da se poveča in razširi sodelovanje na področju kulture, u-metnosti, prosvete, tiska, radia in televizije. Doseženo je bilo soglasje tudi o nekaterih ukrepih za napredek konzularnih odnosov in obmejnega sodelovanja. Pri proučevanju aktualnih mednarodnih vprašanj je bila ugotovljena enakost oziroma velika podobnost pogledov obeh vlad. Zastopnika obeh vlad sta posebno poudarila pomen in potrebo povečanja delovanja vseh miroljubnih naprednih držav in gibanj za zagotovitev miru in varnosti na svetu, enakopravno sodelovanje med državami in demokratizacijo mednarodnih odnosov. Predsednik zveznega izvršnega sveta Bijedič je z zadovoljstvom sprejel vabilo Maure-ra. da obišče Romunijo. Datum obiska bo naknadno določen. B. B. V OBRAMBO TRŽAŠKEGA POMORSTVA Sindikalni predstavniki pri županu inž. Spacciniju Državne pomorske družbe redčijo zveze na Jadranu Potreben skupen nastop pri pristojnih oblasteh v Rimu POL LETA PO ODOBRITVI DEŽELNEGA ZAKONA Nezadostna oskrba na domu za stare in onemogle osebe 100 milijonov lir za celo Furlanijo - Julijsko krajino je povsem neznatna vsota Tržaški sindikalisti na posvetovanju z županom Spaccinjjem in predsednikom pokrajinske uprave Zanettijcin Pred kratkim je stopil v veljavo deželni zakon iz letošnjega januarja za skrbstvo starih in onemoglih oseb na domu. V Trstu, Gorici, Vidmu in Pordenonu so začele obiskovati domove nekaterih oseb, za sedaj še zelo redkih, posebno izurjene hišne pomočnice, bolničarke in zdravniško osebje. Na tak način nameravajo rešiti pereče vprašanje socialnega skrbstva starih in onemoglih oseb, ki so prevečkrat prepuščene same sebi, lastni revščini in nemoči. Do sedaj je bila edina rešitev iz takih nemogočih položajev sprejem v bolnišnice za kronične bolnike — v bistvu neke vrste internacije, saj starost ne bi smela biti, po nobenem človečanskem kriteriju, smatrana kot bolezen, ampak kot »socialni status*, ki zaradi svoje posebne narave zahteva podporo in tudi napor celotne 1 družbe. Deželni zakon predvideva dodelitev zelo majhnih podpor v ta namen: približno 100 milijonov lir letno za , celo deželo Furlanijo - Julijsko kraji-I no. Vsem je jasno, da taka vsota ne zadošča niti za eno samo večjo občino, seveda če je služba za domače skrbstvo korenita in učinkovita. Do sedaj so dodelili tržaški občini 17 milijonov 100 tisoč lir, goriški občini tri milijone 900 tisoč lir. videmski občini 10 milijonov 700 tisoč lir, pordenonski pa 12 milijonov 500 tisoč lir. Kot je takoj razvidno, so te vsote dobesedno neznatne, če pomislimo na potrebe naše družbe, še zlasti v Trstu in Gorici, kjer je poprečna starost prebivalcev zelo visoka in je izredno dosti priletnih ljudi. Deželna uprava v bistvu niti ne skriva, da je ta njen poseg «kaplja v morju* in sami pristojni organi so že večkrat priznali, da s temi posegi nameravajo samo sprožiti prve stvarne pobude za dosego potrebnega napredka na tem izredno važnem področju. Onstran besed in dobrih namenov, da se bo v neki nedoločeni bodočnosti položaj izboljšal, pa ni nobene točne politične obveznosti. E-dini resni in nedvomljiv podatek o-stajajo številke, ki so vsekakor skrajno porazne, čeprav je zakon stopil v veljavo le pred šestimi meseci. V dvorani občinskega odbora je zakonski osnutek o gorskih skupnostih, župan ing Spaccini včeraj popoldne ki naj uresničijo zakonska določila sprejel predstavnike treh sindikal- o pravicah občin in drugih krajevnih nih organizacij CGIL, CISL in UIL, ' ustanov v goratih področjih, da bi skupno vzeli v pretres pe- j Svetovalska skupina KPI bo nadalje reča vprašanja tržaškega pomor- j jzvedla akcijo za dodelitev dodatnih •tva. Sestanka, ki mu je prisostvo- denarnih sredstev za ljudske stano- val tudi predsednik pokrajinske u-prave dr. Zanetti. so se udeležili •indikalisti Saranz, Križman in Va- vanjske gradnje, saj 27 milijard vsekakor ne zadošča. Končno nameravajo predlagati odločen poseg dežele za rin _za _Novo delavsko zbornico j rešitev tržaškega gospodarstva pred krizo. V razpravi so posamezni svetovalci (CGIL), Di Turo, Teiner in Ciani ga UIL ter Marinello za CISL. Sestanek je sklical župan Spac- j poudarili tudi pomen posegov, ki jih cini, in sicer v zvezi z novimi vpra- i bodo imeli na napovedanih konferen- šanji, ki nastajajo oziroma bodo še nastali v okviru tržaškega pomorstva. Obstaja namreč resna nevar nost, da bi državne pomorske družbe, ki poslujejo v okviru holdinga Finmare, v prihodnje občutno skrčile svojo dejavnost na Jadranu in v tržaški luki. Tako se med drugim govori, da bo ministrstvo za trgovinsko mornarico najbrž zavrnil« vozni red, ki so ga pristojni krogi predlagali za leto 1973 za plovbo štirih potniških ladij z izhodiščem v naši luki: Asie, Victorie. Africe in Europe. Ministrstvo za trgovinsko mornarico je zavrnilo tu di program križarjenj, ki jih je imel namen organizirati v prihodnji sezoni Tržaški Lloyd, poleg tega preti nevarnost da bi ladja Cristo foro Colombo, ki pluje dane« tudi iz Jadranskega morja na progi Evropa - Severna Amerika, ne plula več v naše morje. Končno se v zadnjem času širijo govorice, da bi v Trstu izostali tudi postanki štirih ladij pomorske družbe Adriatica s sedežem v Benetkah, ki se danes med plovbo po Jadranu ustavljajo tudi v našem pristanišču. Položaj je torej resen. Župan Spaccini se je pred časom odločil, da sproži vrsto posvetovanj s predstavniki sindikalnih, političnih, u-pravnih in poslovnih organizacij, in sicer z namenom, da bi prišlo do skupnega nastopa prizadetih krogov pri osrednjih oblasteh v Rimu. Skupen nastop v obrambo tržaških koristi naj bi se raztegnil tudi na druga pereča vprašanja tukajšnjega gospodarstva, tako na vprašanje novih naročil za Tržaški arze-nal-Sv. Marko, na vprašanje napovedane ukinitve številnih poletov z ronškega letališča, na vprašanje prekinjene izgradnje zidanega doka in na splošnejše vprašanje o izvajanju tako imenovanih sklepov medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje (CIPE) v okviru tržaškega gospodarstva. Delovni program deielnili svetovalcev KPI Zapisali smo že, da bo predsednik republike Leone prispel 5. oktobra v Trst, kjer bo svečano otvoril sedež deželnega sveta na Oberdankovem trgu. Deželni svet pa bo baje začel s svojim delom nekaj dni prej, točneje že 2. oktobra. Prav v pričakovanju te prve seje se posamezne svetovalske skupine sestajajo in oblikujejo delovne programe do konca mandatne dobe, ki bo spomladi 1973. Te dni se je v Vidmu sestala deželna svetovalska skupina KPI, ki šteje, po pristopu svetovalcev Betto-lija, De Cecca in Rizzija, 15 članov. Tovariše, ki prihajajo iz vrst razpuščene stranke PSIUP so svetovalci toplo pozdravili v svoji sredi. Zatem je poročilo s predlogi za bodoče delo prebral načelnik skupine Antonio Mo-schioni. Delovni program svetovalske skupne KPI lahko strnemo v nekaj točkah. Tako nameravajo poseči v deželnem svetu z zahtevo, naj bi deželna uprava ukrepala proti naraščajoči draginji. Komunistični svetovalci nameravajo tudi predlagati ustanovitev posebne preiskovalne komisije, ki naj bi preučila zadevo finančne druž be «Friulie», za katero sodijo, da ima — poleg gospodarskega — tudi politično obeležje. Svetovalci KPI bodo predložili tudi cah o vojaških služnostih in krajevnih ustanovah. V razpravo so posegli Cuf-faro, Pascolat, Zorzenon, Pellegrini, Bergomas, Baracetti, Bettoli in Ta rondo. Predsednik deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine Berzanti je poslal videmskemu nadškofu Zaf-fonatu brzojavko ob zaključku 18. državnega evharističnega kongresa v Vidmu. V brzojavki je med drugim rečeno, da dzraža zadovoljstvo dežele za polni uspeh manifestacije, kateri je msgr. Zaffona-to tako zgledno predsedoval.* Predsednik Berzanti se tudi ustavlja ob prihodu papeža Pavla VI. v Videm in izraža upanje, da bo obisk pripomogel k moralnemu in socialnemu napredku vse deželne skupnosti. iiiiiiiiHiiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiinnininiumiiiiniuiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiui ZASEDANJE PRVE DEŽELNE KOMISIJE Zaključena razprava o predlogu za podpore neposrednim obdelovalcem Dežela bo potrosila 200 milijonov lir letno - Jutri zasedanje prve stalne komisije za zakonski predlog o uradih za zemljiške knjige Od včeraj je spet v polnem teku na uprava dodelila prispevke na ške občine), dva primera noric (izdelovanje stalnih komisij deželnega obresti, Ki jih morajo kmetje pla- ven občine), dva primera ošpic, 10 sveta Furlanije - Julijske krajine, čevati na posojila, ki 'so jih prevze-1 primerov srbečice (izven tržaške ■ " in modernizacijo občine) in dva primera nalezljivega Prva se je sestala v prostorih na Trgu Obe'dan druga stalna komisija, ki ji predseduje socialdemokratski svetovalec Dal Mas. Svetovalci so zaključili splošno razpravo o zakonskem predlogu za podpore neposrednim obdelovalcem, ki sta ga predstavila deželni svetovalec KD De Biasii in odbornik za kmetijstvo Camelli. Po mnenju večinskih strank bo novi zakon pripomogel k premostitvi težav, v katere je zabredlo kmetijstvo naše dežele zaradi pomanjkanja konkurenčnosti v okviru evropske gospodarske skupnosti. Po zakonskem predlogu bo dežel- aiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiitfiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiimiiiiiiiiiiiimnHi OKROGLA MIZA NA TRŽAŠKI UNIVERZI Znanost naj služi miru in ne uničevalni vojni! Nadaljujejo se protestne akcije zaradi prisotnosti ameriških znanstvenikov ^divizije Jason» v Miramaru Nadaljujejo se protestne akcije pro- kjer ne bodo razpravljali o raz- ti prisotnosti dveh ameriških znanstvenikov, članov »divizije Jason*, ki za Pentagon načrtuje uporabo tehnologije v uničevalni vietnamski vojni. Med mladino na univerzi je, seveda, vzbudil policijski poseg pri Miramaru ogorčenje, ki je pripomoglo, da se je protestna akcija še razširila. Včeraj so se študrtfks in drugi mladinci zbrali v največji avli meti; ske fakultete ob okrogli .mizi* kjer^ je stekla razprava o vlogi znanosti 1 v kapitalistični družbi in o odgovor-1 nosti znanstvenikov, za katere vsekakor ne more veljati nobeno načelo »nevtralnosti*. V kapitalistični družbi, to je bila . osnovna misel okrogle mize, postane-| jo tudi znanstveniki raziskovalci kolesce stroja, kateremu pomagajo pri uničevanju, izkoriščanju in manipulaciji zavesti. O tem in drugih problemih so za okroglo mizo nastopili strokovnjaki in znanstveniki, med njimi Cini, Da-vidson in Schiavutta, psihiater prof. Basaglia, dr. Laveque (v imenu sindikata francoskih raziskovalcev), prof. Cotti - Cometti, docent tržaške filozofske fakultete, režiser Antonello Branca in članica milanskega odbora za Vietnam Vera Pegna. Protestnega shoda so se, med drugimi, udeležili tudi znanstveniki in docenti univerz iz Neaplja, Padove, Bologne, Rima in Trsta. Tega, kakor tudi druge sorodne shode (naj omenimo petkov večer v krožku »Che Guevara*, kjer bo govorila prof. Chitti) prirejajo demokratične in antifašistične sile. Kolektivu Indo-kina, ki deluje na univerzi, so se namreč pridružili še milanski odbor za Vietnam, CUB tržaške univerze, »Manifeste*, koordinacijski odbor za novi PSIUP, sindikat docentov in profesorjev CGIL, Zveza katoliških vse-učiliščnikov FUCI, »Lotta continua*, zdravniki in drugo osebje psihiatrične bolnišnice v Trstu, vseučiliška sekcija KPI »E. Curiel* in celica PSI na tržaškem vseučilišču. SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE bo v sodelovanju z deželno ustanovo za razvoj obrtništva ESA priredilo poseben petdnevni tečaj o knjigovodstvu in novem davku IVA. Tečaj bo namenjen slovenskim obrtnikom. Ker mora SGZ prijaviti točne podatke udeležencev, se interesenti naprošajo, naj se čimprej javijo v uradih združenja, da uredijo vse potrebne formalnosti. V soboto skupščina delegatov CGIl Po sklepu, ki ga je sprejela konferenca voditeljev CGIL v Dolini, bo v soboto v dvorani gledališča Verdi skupščina delegatov za izredni kongres CGIL. Delegate so izbrali še tedaj, ko je veljalo splošno mnenje, da se bodo sindikalne zveze razpustile. Po sporazumu o federativni ureditvi sindikalnih or-! ganizacij je ta sldep odpadel. Tržaška CGIL je vsekakor sklenila, pustu sindikalne zveze, temveč o federativni ureditvi. O tem in o skorajšnjih nastopih v obrambo tržaškega gospodarstva bo zbranim delegatom poročal v jutranjih urah tajnik delavske zbornice Lavio Saranz. Razpravo bo popoldne zaključil član osrednjega tajništva CGIL Rdnaldo Scheda. Sestanek o vprašanjih v zvezi s posebnimi habilitacijskimi tečaji Včeraj so deželni svetovalci KPI sprejeli predstavnike šolskih sindikatov CGIL in CISL. Raztovarjali so se o habilitacijskih tečajih. Predvsem so se sindikalisti razburjali zaradi prešibke decentralizacije teh tečajev, kar sili več kot polovico vseh učiteljev in profesorjev, da se morajo voziti v mesto, kjer ti tečaji potekajo. Poleg tega pa so resne težave z nabavo knjig in drugega didaktičnega materiala. Na koncu srečanja so ugotovili, da so mnenja o teh vprašanjih enaka. Plavajoči dok prispel v La Spezio Plavajoči dok, ki so ga zgradili v Tržaškem arzenalu - Sv. Marku, je po desetih dneh plovbe okoli Apeninskega polotoka v ponedeljek dopoldne prispel v La Spezio. Dok . je zvlekel z Jadranskega na Tiren-sko morje poseben vlačilec, ki ga je konzorcij za pristanišče La Spezio, ki je svoj čas naročil nov objekt v tržaškem obratu, najel na Holandskem. Ko je pristaniški konzorcij v La Spezii leta 1970 razpisal natečaj za gradnjo doka, je med ponudniki nastopil tudi Tržaški arzenal - Sv. Marko, ki je ponudil, tudi najnižjo ceno: 3 milijarde 970 milijonov lir. Dok — ki bo lahk0 sprejemal ladje do 120.000 ton nosilnosti — bo nekaj mesecev brez dela ter ga bodo zasidrali pred luko. Tu bo moral počakati do spomladi prihodnjega leta, da mu v pristanišču pripravijo ustrezen prostor in naprave. li za povečanje svojih kmetij. V ta namen bo de-1 vnetja jeter, žela potrosila v prihodnjih tridesetih finančnih obdobjih po 200 milijonov lir letno V razpravo je posegel najprej svetovalec KPI Bettoli, ki je predlagal, naj čimbolj poenostavijo postopke zakonskega predloga in naj dodelijo podpore tudi kmečkim zadrugam. Za njim je svetovalec Co-go (KD) pohvalil zakonski predlog, ker podpira male kmetovalce. Po posegu misovca Boschija je načelnik deželne svetovalske skupine KD Del Gobbo načel vprašanje o zavlačevalnem postopku bančnih ustanov, ki dajejo posojila. Po govoru socialdemokrata Dal Masa, ki je predlagal, naj v bodoče Še bolj izpopolnijo zakonski predlog, je zaključil razpravo načelnik svetovalske skupine KPI Moschioni. Dejal je, da bi morala deželna ustanova za razvoj kmetijstva ERSA dajati predujem na posojila: na tak način bi premostili oviro prepočasnega delovanja bank. Poleg tega je tudi predlagal, naj dežela dodeljuje prispevke brez povračila in naj prispeva k razvoju zadružniškega kmetijstva. Druga stalna deželna komisija se bo spet sestala jutri, ko bodo svetovalci razpravljali o posameznih členih predloženega zakonskega o-snutka. V četrtek dopoldne se bo sestala tudi prva stalna deželna komisija, ki bo pod predsedstvom svetovalca KD Cociannija razpravljala o zakonskem predlogu o delovanju uradov za upravljanje zemljiških knjig. Po vsedržavnem zaKonu iz lanskega februarja je pristojnost za te urade prešla na deželne uprave, seveda potem, ko bodo posamezne dežele odobrile odgovarjajoče izvajalne zakonske predpise. Agenti letečega oddelka kvesture so včeraj prijavili sodnim oblastem 31-letnega Salvatora Quinta iz Ul. Del Rivo 42, ki se bo moral zagovarjati zaradi vinjenosti. Quin-ta so policisti našli 3. septembra letos, okrog 21. ure, v nekem javnem lokalu v Videmski ulici popolnoma pijanega. Z rešilcem RK so ga odpeljali v bolnišnico, kjer mu je dežurni zdravnik ugotovil, poleg vinjenosti, tudi zastrupitev z nedoločenim številom tablet. Tu se je moral zdraviti 3 dni. ZAKLJUČENI POPRAVNI IZPITI ODLIČEN USPEH NA VSEH VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH Sest dijakov se ni javilo, le eden je padel Tudi na višjih srednjih šolah so se pred nekaj dnevi zaključili popravni izpiti in so bili objavljeni izidi. Objavljamo sezname dijakov, ki so uspešno opravili popravne izpite. UČITELJIŠČE I. razred Mariza Santi, Rosana Sossi, Norma Verša, Henrik Zeriali. II. razred Nadja Auber, Nadja Bisiacchi, Silvana Dobrila. III. razred Marija Puntari. ZNANSTVENI LICEJ I. a razred Aleksander Ota, Stojan Sancin, Savino Vatovani, Vilma Padovan, Tjaša Paulettich, Eden se ni javil. I. b razred Boris Čok, Mark0 Lupine, Marija Fucka, Katy Kostnapfel, Marina Sturman. Eden se ni javil II. a razred Mauro Cesari, Edi Ciacchi, Edvard Dolenc, Mauro Kosmina, Boris Košuta, Ivo Sterni, Drago Vremec, Anamarija Batič, Tamara Pau-letti. II. b razred Lino Battaino, Klavdij čemjavz, Igor Milič, Boris Pegan, David Zobec, Nada Berce, Loredana Carli, Nada Čok, Silvana Pettirossc. III. razred. Pavel Bertocchi, Alex Brass, Ri-nald Figelj, Miloš Jugovič, Robert Milič, Walter Prassel, Lojzek Stok, Karlo Zeriali, Aleš Zetko, Alenka Franceschini, Nelida Ucmar, Vlasta Žvab. IV. razred Viljem Ban, Ervin Grbec, Igor Košuta, Dino Lovriha, Robert Ota, Aleksander Podobnik, Igor Sancin, Viljan Snncin, Fabij Sturman, Vihra Kodrič, Zvonka Markovič, Magda Štoka. TRGOVSKI TEHNIČNI ZAVOD I. a razred Mauro Malalan, Stanislav Salvi, Sergij Sancin, Walter Vatovec. En dijak je padel, dva dijaka se nista javila. I. b razred Franco Abrami, Igor Crismancich, Rosana Jerjan, Erol Petaros, Aldo Strain, Majda Zeriali, Mirian Zeriali. En dijak se ni javil. I. c razred Danilo Maskievicz, Dragica Pegan, Rosana Pernarčič, Sergij Pregare. II. a razred Andrej Capponi, Pavel Ceh, Alida V zadnjih dneh je po mestu polno plakatov o občin- Emili, Elga Moro. II. b razred Loredana Frandoli, Egon Guštin, Vladislava Marušič, Ada Pancrazi, Oskar Pancrazi. III. a razred Tamara Crismancich, Wanda Go-mizelj, Zdenka Starc. III. b razred Miloš Cossutta, Ondina Germani, Ivan Marušič, Lucija Petelin. IV. razred Darka Bresciani, Walter Ferluga, Suzana Foravs, Franko Kanzian, I-vanka Mosetti, Peter Rogelja, Tatjana Sancin, Franko Santi, Mariaro-sa Tretiak, Aleksander Volčič. VIŠJA GIMNAZIJA IV. razred Doriana Kofol. V. razred Anton Trento in Milojka Milič. En dijak se ni javil. KLASIČNI LICEJ I. razred Vilma Abrami in Alenka Legiša. II. razred Katerina Floridan. Kot je razvidno iz zgornjih seznamov, je uspeh odličen. Šest dijakov se ni javilo, padel pa je le eden. Seja odbora Sindikata slovenske šole Danes ob 18. uri se bo sestal odbor in razpravlja’ med drugim zlasti o natečaju za osnovnošolske u-čitelje. Na dnevnem redu bodo tudi nekatera vprašanja o ureditvi še neurejenega položaja profesorjev. Razna obvestila Krožek absolventov slovenske trgovske akademije (KASTA) priredi 8. oktobra v Trnovci III. slikarsko tekmovanje ex tempore na temo »Odkrivajmo kraške vasi* za slikarje dežele Furlanije - Julijske krajine. Podrobnejša navodila bodo objavljena v prihodnji nedeljski številki Primorskega dnevnika. skih davkih, toda vsi so samo italijanski. Tudi na občinskem uradu za davke (Largo Granatieri) so samo italijanski plakati Bi se reklo, da občina noče, da Slovenci prijavimo svoje dohodke. Vas lepo pozdravljam Trst, 16. septembra K. M. Gledališča VERDI Nova umetniška sezona tržaškega občinskega gledališča »G. Verdi* se bo pričela z nizom treh ljudskih sirn-foničnih koncertov, ki jih bodo vodil’ mladi, a že uveljavljeni dirigenti m solisti. Koncerti bodo 23. in 29. septembra ter 5. oktobra. Prvi koncert bo vodil dirigent Gian-luigi Gelmetti, kot solist pa bo nastopil violinist Fausto Anzelmo. D’n‘ gent Gelmetti bo vodil tržaški orkester v izvedbi Bartokovega romunske ga plesa, Waltonovega «Koncerta 28 čelo in orkester* ter Brahmsove «Dru-ge simfonije*. Vstopnice za sobotni koncert so na razpolago pri gledališki blagajni (teist. 31-948). Kino ukedniitou Ugledno uredništvo Primorskega dnevnika Sredi preteklega meseca je Vaš cenjeni list pisal, da Slovenci nismo dolžni prijaviti občini svojih dohodkov, dokler ta ne razobesi povsod tozadevnih plakatov v italijanščini in slovenščini. PREDVČERAJŠNJIM V MESTNEM SREDIŠČU Za zapahi Avstrijca zaradi donosne tatvine v Salzburgu Iz zlatarne avstrijskega mesta sta odnesla denar in dragocenosti za nad šest milijonov lir vrednosti Agenti letečega oddelka kvesture so predvčerajšnjim izsledili in aretirali dve nevarna avstrijska državljana, ki sta pred nedavnim ukradla v neki zlatarni v Salzburgu 250 tisoč šilingov in dragocenih predmetov (približno šest milijonov in 300 tisoč lir). Tatova so iskali tudi agenti Interpola Mlada zlikoca, 18-letni Dragan Ivanovič, ki se je rodil v Beogradu ter 35-letni Josef Lebisch iz Gradca, sta prispela v naše mesto prejšnji tedlen, nastanila pa sta se v delala svetovalca Štoka (Slovenska skupnost) in D'Antoni (PSDI); po tem zakonu bodo določili nove predpise za osebje zemljiških uradov. Ista komisija bo tudi razpravljala ... n _ - o zakonskem predlogu, ki sta ga iz- hotelu «Koma». S seboj sta seveda prinesla ves ukraden plen in ga skrono skrila v sobi hotela, kjer sta prenočevala. Kam sta nameravala, še ni znano. Dejstvo, je, da sta predvčerajšnjim Dopoldne skle nila zapustiti hotel in se podati na krajši sprehod po mestu. Prepričana sta bila, da ju ne bo nihče spoznal. Toda v Ul. Roma sta naletela na aivtomobilsko izvidnico a-gentov letečega oddelka kvesture, ki jim je poveljeval podčastnik De Sanctis. Policisti so po prejetih Nalezljive bolezni v tržaški občini Občinski zdravstveni funkcionar je sporočil število primerov nalezljivih bolezni, ki so jih zabeležili v tržiški občini od 11. do 17. septembra: en smrtni primer vnetja črevesja pri otrocih (izven trža- vkleniti. Med pregledom sobe v hotelu »Roma* so našli tudi ukraden plen, šilinge in stare dragocenosti. Po krajšem zaslišanju v uradih kvesture, so agenti Avstrijca pospremili v korone iške zapore. Tu bosta ostala vse dotlej, dokler ne bodo avstrijske oblasti zahtevale njune izročitve. Razgrajal je in žalil agente Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so prejšnjo noč aretirali 28-letnega Fabia Fabbra, ki je imel zaradi svojega burnega značaja že večkrat opraviti s policisti in sodniki. Fabbro je s skupino prijateljev večerjal v gostilni v Ul. Galleria 5 in nenadoma brez kakršnega koli vzroka pričel žaliti goste v lokalu. Ker pa se ni nihče odzval njegovim žalitvam, se je razburil in pričel lomiti in razbijati stole in steklenice vina. Poslovodja lokala Mario Piazza je zelo energično nastopil in izgnal skupinico in seve- informacijah takoj spoznali nepri- 1 da tudi Fabbra iz gostilne, toda diprava, stopili iz avta in ustavili j na cesti je Fabbro postal še hrup-Avstrijca, ki sta se mimo pustila1 nejši in dalje razgrajal. Zato je Včeraj je 45-letni Gianluigi Buz-zatti iz Tržiča, Verdijeva ulica 15, uslužbenec podjetja »Granzotto*, s sedežem v štivanski papirnici, prijavil agentom devinske - nabrežinske-ga komisariata tatvino 113.900 lir, ki so jih neznani vlomilci izmak da delegate zbere na tgcuaičini, I nali v uradu podjetja. Slika nam prikazuje del ukradenega plena, ki sta ga avstrijska tatova izmaknila v neki salzburški zlatarni ter prinesla v Trst nekdo telefonsko poklical agente letečega oddelka kvesture, ki so približno uro kasneje izsledili Fabbra in njegove prijatelje v znanem nočnem lokalu «Mexico» v Ul. XXX. oktobra. Ko so policisti vprašali Fabbra za dokumente, jim je odvrnil, da jih enostavno nima, nato pa je žalil podčastnika javne varnosti Mayerja, ter ga opredelil za «malega Mussolinija*, policiste, ki so ga z dokajšnjo težavo spravili v policijski avto pa označil za «fašiste». Predvčerajšnjim se je 27-letna Nirvana Giustina z Lovca št. 49 zglasila na komisariatu javne varnosti pri Kolonji. Dežurnemu podčastniku je povedala, da so neznani tatovi prejšnje dni, ko je bila odsotna z doma, vlomili v njeno stanovanje in izmaknili razne dragocene predmete za skupno 280 tisoč lir vrednosti. Okradenka je pojasnila, da so si vlomilci odprli pot v stanovanje s ključi samega stanovanja, ki jih skriva v pritličnem stranišču, ob stopnicah hiše, Včeraj-danes Danes, SREDA, 20. septembra BRANE Sonce vzide ob 6.50 in zatone ob 19.07 — Dolžina dneva 12.17 — Luna vzide ob 17.36 in zatone ob 3.22 Jutri, ČETRTEK, 21. septembra MATEJ Vreme včeraj: Najvišja temperatura 19,5, najnižja 11,6, ob 19. uri 16,2 stopinje, zračni tlak 1017,8, stanoviten, brez vetra, vlaga 80-odstotna, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 19,6 stopinje, padavine v teku dneva 8,8 mm ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 19. septembra 1972 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo je 6 oseb. UMRLI SO: 91-letna Stefania Tietz vd. Rubini, 66-letna Palma Vecchiet vd. Lenarz, 69-letna Giulia Triulzi vd. Merlo, 75-letni Vittorio Fonda, 73-letni Carlo Fabiani, 66-letni Onora-to Pugliese. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. nre) AlTAlabarda, Istrska ulica 7; Al Ga-leno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg S. GiovannJ 5; Miz-zan, Trg Venezia 2. NOČNA služba lekarn (od 19.30 do 8.30) A. Barbo, Garibaldijev trg 4; Di Gretta, Ul. Bonomea 93: Godina -AUT-GEA, Ul. Ginnastica 6; S. Luigi. Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). Razstave Prosveta Izleti SPDT organizira 24. t. m., ob P11 , dneva tržaških planincev, tradici0*1 ni Izlet na Nanos. Prirejeno bo 1 ^ movanje za otroke, mladino b1 starejše planince. Za pod zob b° ^ skrbljeno s pečenjem na žaru. Odhod z avtobusom redne Ijobh p ske proge, ki odpelje z avtobu postaje ob 8.10. - Zbirališče ob 9. uri v Razdrto pred gostilno. Ob 11. uri zbor na Nazionale 15.30 »Pippo olimpionico*-Barvni Walt Disneyev film. Sled’ dokumentarec: »La natura e le sue meraviglie*. Fenice 16.00 »Clint Eastwood š J°e Kidd*. Robert Duvall in John Sa-xon. Barvni vvestem film. Zadnja predstava ob 22.10. Eden 16.00 «Nel nome del padre*. Laura Betti in Lou Castel. Barvni film. Prepovedano mladini pod i8, letom. Grattacielo 15.00 »Cabaret*. Liza Min nelli. Barvni film. Excelsior 16.00 »Perche quelle strane goece di sangue sul corpo di -Jen-nifer?* George Hilton, Edwige le nech, Paola Quattrmi. Barvni lUm-Prepovedano mladini pod 14. letom- Ritz 16.00 »Camorra*. Fabio Testi. Jean Seberg, Raymond Pellegrini' Barvni film. Aurora 15.30 »Cane di paglia*. Barvni film. D. Hoffmann. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 15.00 »Senza movente*. Jaan Louis Trintignant. Barvni film. Cristallo 16.30 «Cosa avete fatto 8 Solange?* Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 »Mimi metallurgico, ff rito- nelTonore*. Barvni film. G-Giannini in M. Melato. Filodrammatico 16.30 «Quando le s8*8 mandre bruciano*. Barvni film- Moderno 16.30 «Aladino e la sua l8”1' pada meravigliosa*. Barvni film. Vittorio Veneto 16.00 «11 caso Mattel8, Gian Maria Volontč. . Abbazia Zaprto. Jutri «11 ritorno de gladiatore piči forte del mondo*. Ideale 16.30 »Una regina per Cesare*-Pascale Petit in Corrado PanL Barvni film. Astra 16.30 »Stazione Luna*. Jerry Le-vvis in Connie Stevens. Prepovedano mladini pod 14. letom. Kino Opčine 19.00 «Tristana». Cathe-rine Deneuve in Franco Nero. Pre' povedano mladini pod 14. letom- V tržaški knjigarni razstavlja ,l8j novejše tridimenzionalne slike Demetrij Cej. V »Kraški hiši* razstavlja fotore^ porter Mario Magajna dokumenta"1 fotografske posnetke o kraških °bca tih in raznih prireditvah V pasaži Rossonl osebna razsta'. slikarke Albe Hrelia. Razstava bo °° prta do 20. septembra. V umetniški galeriji v palači stanzi razstava grafičnih del t;e0,!!io Grosza. Razstava, ki bo trajala 26. t. m., bo odprta od 10 do 13 1 od 17 do 20. ure, ob praznikih o od 10. do 13. ure. T V občinski umetniški galeriji na gu Unitš razstava del slikarja Al Rigottija. Razstava bo odprta do septembra. Šolske vesti VPISOVANJE V OBČINSKE VRTcE ZA ŠOLSKO LETO 1972 - 1973 V občinskih vrtcih v Nabrežini. ~0 vinu, Šempolaju, Mavhinjah in SesU nu je odprto vpisovanje za šolsko 1972-73 URNIK: od 9. do 12. ure v dnef 19., 20. in 21. septembra 1972-Sprejemajo se otroci od 3. (dopo njeno tekom 31. decembra 1972) 6. leta starosti. 2:upa0 Ravnateljstvo državnega učitelj*9® Anton Martin Slomšek s slovenska učnim jezikom v Trstu sporoča dtJ kom, da bo začetna šolska maša d 2. oktobra ob 11. uri v kapucin5 cerkvi na Montuci. PD »Ivan Grbec* v Skednju roča, da bo vpisovanje v društva ^ glasbeno šolo ob ponedeljkih, *. 25., ob sredah, 20. in 27. ter ob to. kih, 22. in 29. septembra. Sprejem ^ se gojenci za klavir, harmoniko kitaro. Vpisovanje bo v društva*1 prostorih vsakokrat od 17. do 18- 01 PRED ZAČETKOM ŠOLSKEGA LETA Dijaška domova priredila seminar za vzgojitelje Priprave za sprejem gojencev - Lep uspeh pri popravnih izpitih - Odličnjaki ne bodo plačevali vzdrževalnine Slovenska dijaška domova v Tr-I stu in Gorici zaključujeta vpiso-vanje rednih in zunanjih gojencev, s ^gojno osebje pa p-ipravlja vse po-š frebno za prijeten sprejem biv-| s'h in novih gojencev Oba domova sta s sodelovanjem in ob pomoči •avoda za šolstvo SRS priredila se-II'inar za lastne vzgojitelje Prvi ?an seminarja je potekal v trzajem domu, nato pa se seminar na-| bljuje v Gorici. i Po objavah izpitnih izidov na vseh Šolah smo izvedeli, da je od 86 vpisanih slušateljev počitniškega tečaja v tržaškem domu izdelalo 86 'lijakov nižjih in višjih srednjih šol, tar znese lep odstotek 98,8. O tem nedvomnem uspehu so nam v Dija-■ škem domu sicer dali občutek zadovoljstva in zadoščenja nad oprav-! ‘ienim delom, obenem pa izrazili zaskrbljenost, da ne bi kdo tako od ! dijakov kot staršev mislil, da je že sama udeležba na domskem tečaju jamstvo za uspeh. vencev. Tako množična udeležba je dokaz, da je v zavesti naših ljudi Za naslednje šolsko leto bo Slo- še močno prisoten duh narodnoosvo- SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI Primanjkljaj občinskih podjetij povzročajo izdatki za mestni avtobus Deficit narašča zavoljo proizvodnih stroškov in osebnih prejemkov iz novih delovnih pogodb in draginjske doklade ■ Prispevki raznim organizacijam venski dijaški dom posvetil še posebno skrb dobremu učnemu uspehu svojih gojencev. Dokaz zato nam je izjava ravnatelja ob zaključni slovesnosti šolskega leta, da bodo lahko višješolci s poprečno oceno 8 oproščeni plačevanja vzdrževalnine, višješolci s poprečno oceno 7 pa bodo plačevali polovično. Seja izvršnega odbora SKGZ Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze je na svoji predvčerajšnji seji v Gorici z zadovoljstvom ugotovil, da se je nedeljske proslave v Cerknem udeležilo izredno veliko število zamejskih Slo- JADRANSKO-ALPSKI ZDRAVNIŠKI DNEVI V GRADEŽU Spolna obolenja tema drugega dne Včeraj je bil na vrsti dan Jugoslavije Goriški občinski svet je prejšnjo noč odobril obračuna občinskih podjetij za leti 1970 in 1971. Raz-bodilnega boja, ki prihaja do iz- | to d vi so za predsedniško mizo pri-raza tudi v akcijah za postavlja- j sostvovali voditelji podjetij, pred- ... ----mad — — i sednik upravnega odbora dr. Marin, tehnični ravnatelj ing. Rigonat in bil včeraj v ok-1 v a priredila na Gradu sv. Justa, alpskih zdravni- j Jadransko alpski zdravniški dnevi se bodo zaključili danes z anevom Italije. Tema znanstvenih razprav bo aktivno kronično vnetje jeter. Popoldne bo še na sporedu obisk Ogleja. V Gradežu je yiru Jadransko •kih dnevov na vrsti dan Jugosla-vije, tema znanstvenih razprav pa sa bile spalne bolezni. Predsedoval Je prof. Stjepan Bunta. ki je imel tal; glavni referat, poleg njega pa so še govorili dr. Montagnani in dr. tar jz Trsta, dr. Janez Fettich, fr. Milan Betetto, dr. Aleksej Kan-•ki, (jr, Danilo Križnič, dr. Borut •'hrlan in prof. Eman Petri, ki je “i] med drugim večkrat gost v baših prosvetnih društvih, saj je Predaval o spolni vzgoji. Janez Fettich in Stjepan Bunta •ta govorila o antiveneričnih dispanzerjih v Sloveniji ter o ustrezni •lovenski in na splošno jugoslovanski zakonodaji. Izrekla sta zelo Pozitivno mnenje o delovanju pro-^Veneričnih dispanzerjev ter pouda-% potrebo po stikih in izmenjavah med protiveneričnimi služba-H treh sosednih dežel. Med vzroki, ki pospešujejo spolna Dolenja, sta predavatelja navedla Predvsem prostitucijo, kroženje prebivalstva ter pomanjkanje spolne Vzgoje. Navedla sta tudi odstotke •Polnili bolezni v Sloveniji, kjer sta Jajpogostejša sifilis in pa gonoreja. Največji odstotek je med moškimi Prebivalci med 20. in 40. letom ®0,73 odst. za kapavico, 76,49 odst. •a sifilis). Največji odstotek je, in P) tudi razumljivo, v večjih prista-j Pitčih in mestih na sploh, naj-: !Janj pa na podeželjskih področjih. ; °olniki so se po večini okužili v {Oozemstvu, v 66,74 odst. primerov •apavice so z epidemiološko razi-i •kavo lahko ugotovili, izvoz okužbe, ni sifilisu je ta odstotek nekoliko - v%, saj so lahko ugotovili izvor ' okužbe v 70,79 odst. primerov. Prof Pertl je v svojem posegu ■ Pttu, da je spolna vzgoja uapesna Protiutež zgrešenemu pojmovanju P^edsebojnih odnosov, še zlasti i *Polnih: z vzgojo in tudi z infor-'Pacjjo je mogoče preprečiti pojav | •Piaeimološkin faktorjev, ki skorjo razvoju ter razširitev spolnih relezni. Če hočemo zavarovati ši-foke množice pred okužbo ter nje-1 Pbni škodljivimi posledicami, je ^eba čim prej uvesti primerno j •Polno vzgojo, ki je društveno ; v?gojno potreba, s katero ni več Piogoče odlašati. | 0 možnosti zdravljenja sifilisa je tovoril tržaški zdravnik prof. Mon-^gnani, ki je dejal, da so sred-?bva, s katerimi zdravniki razpokajo danes v borbi proti sifilisu, | J'glavnem tista, s katerimi so razlagali pred tridesetimi leti. le da •° nekoliko bolj izpopolnjena. Pri j .■) zahrbtni bolezni pa izginitev •Phptomov še ne pomeni, da je Mcrfent ozdravel. Montagnani je ki izrazil mnenje, da je sifilis kravljiva bolezen, kar mnogi še kies zanikajo. Še zlasti zanimivi so bili nekateri f°datki, o spolnih obolenjih v Fur-kiji - Julijski krajini, ki jih je ,®vedel prof. Emesto Zar. Po letu jp5 je število spolnih obolenj če-Mte bolj upadalo. To je pojav, ki J trajal do leta 1957, ko se je k vilo začelo večati. Takoj po vojni •o zabeležili približno 400 prime-tav sifilisa letno, leta 1956 pa se . to število tako zmanjšalo, da jih j6 bilo samo 6. Naslednje leto in k kasnejša se je število vztrajno '*čalo. kot je bilo sicer opaziti tudi * drugih evropskih in čezmorskih Stavah. Pojav pa .je bil še zlasti kiten v tržaški pokrajini. Analiza ka pojava je pokazala, da vzroki k jo v glavnem v svobodnejših •bolnih odnosih, v povečanju homo-j ksualnosti. v ilegalni prostituciji k v notranjem preseljavanju. , hr. Joseph Brandl, je dejal, da 16 v Avstriji človek, ki je bolan kapavico ali sifilis, po zakonu i t,olžan zdraviti se. Zakon celo pred-'deva prijavo sodnim oblastem za ki odklanjajo zdravniško po* kč ali pa prekinejo zdravljenje. V popoldanskih urah so kongresi-sti odpotovali v Trst, kjer so si ogledali mestne znamenitosti, zve-k pa so se udeležili sprejema, ki dr. Stjepan Bunta nje spomenikov žrtvam NOB po naših vaseh. Množična prisotnost naših ljudi na proslavi v Cerknem je potrdila zvestobo idealom osvobodilnega in protifašističnega boja in je hkrati jamstvo, da bodo tradicije NOB med našim ljudstvom živele naprej. Prav tako pa je izvršni odbor SKGZ z zadovoljstvom ugotovil, da je bila v slavnostnem govoru poudarjena podpora ne samo Slovencev temveč narodov socialistične Jugoslavije našim prizadevanjem za dosego čimvečje narodne zaščite na temelju spoštovanja in izvajanja sprejetih sporazumov in v okviru dobrih in prijateljskih sosedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Večij del razprave .je izvršni odbor SKGZ posvetil vprašanju naših kulturnih domov in sedežev ter raznim drugim tekočim vprašanjem. Odbornik Varisco v Vidmu na razpravi o prevozih Deželni odbornik za prevoze Varisco je včeraj v Vidmu predsedoval zasedanju, med katerim s0 razpravljali o prvih rezultatih letošnjih deželnih zakonov za prevoze. Zakona, ki so ju odobrili 10. aprila in 13. julija letos, predvidevata znatne podpore za prevoze delavcev in študentov ter za obnovitev avtobusov in sploh vseh pritiklin avtobusnih prog. Med zasedanjem, ktterega so se udeležili predstavniki zasebnih in javnih prevoznih ustanov Furlanije-Julijske krajine, je odbornik Varisco najavil, da bo deželna uprava v kratkem priredila enoten načrt za obnovitev vseh prog v deželi. Načrt je pripravil posebni odbor, kateremu je deželna uprava poverila preučevanje prometnih in prevoznih zvez. Ker je tovrsten deželni načrt prvi v Italiji in ker je imel velik odziv pri ostalih deželnih upravah, je odbornik Varisco tudi najavil, da bo naša dežela čimprej sklicala enotni sestanek vseh deželnih odbornikov za prevoze. Po debati, v katero so posegli predstavniki zasebnih in javnih prevoznih ustanov, je odbornik Varisco dal priznanje vsem, da so znatno pripomogli k prvim korakom za globalno reševanje vprašanj prevozništva v deželi 0 Občinski pokriti bazen »Bruno Bianchi* bo zaprt v nedeljo, 27. oktobra, zaradi popravil. Trčenje avtov zaradi izsiljevanja prednosti Včeraj popoldne, malo pred 16. uro, se je 26-letna Graziella Pauli por. Paclich iz Ul. Biasoletto 22 peljala s svojim fiatom 125 novejše tržaške registracije po Drevoredu Čampi Elisi proti Sv. Andreju Pripeljala se je do Ul. Schiaparelli, ko je prišlo do trčenja z drugim fiatom 125, za volanom katerega je sedel 48-letni Arturo Valenti iz Ul. Franca 18. Po oceni agentov cestne policije, ki so sestavili zapisnik o nesreči, naj b; do trčenja prišlo zaradi Valentijeve nepazljivosti, ker se je pripeljal iz Ul. Schiaparelli, namenjen v Drevored Čampi Elisi, pri čemer je izsiljeval prednost. VABILO POKRAJINSKE ZVEZE ANPI V NEDELJO PARTIZANSKO ZBOROVANJE V FOJDI Govorila bosta predsednik ANPI posl. Arrigo Boldrini in predsednik deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine dr. Alfredo Berzanti upravni ravnatelj dr. Chientaroli. Predsednik Mann je obsežno poročal o dvoletnem delovanju podjetja, ki upravlja vodovod, elektrarno, plinovod in mestni avtobus. Iz številk, ki jih je navedel, je bilo razvidno, da je primanjkljaj nastal zaradi mestnega avtobusa. Celokupni primanjkljaj za leto 1970 je znašal 16 milijonov lir, v letu 1971 pa se je dvignil na 41 milijonov. Čeprav je številka dokaj visoka, pa je vendar precej izpod pričakovanj upraviteljev. V proračunu za lansko leto so namreč zapisali, da bo primanjkljaj znašal 56 milijonov. Med poglavitnimi vzroki naraščanja primanjkljaja je predsednik navedel povečanje stroškov za proizvodnjo, naraščanje osebnih dohodkov (zaradi novih delovnih pogodb in oraginjske doklade). Delno je naraščanje izdatkov omilila večja potrošnja, ki je pripomogla k večjemu dotoku denarja v blagajno. V razdobju obeh let so podjetja vložila sredstev za okoli 100 milijonov lir. Najbolj donosna je bila elektrarna. Predlanskim je obrat navrgel 60 milijonov lir čistega dobička, lani pa 51. Plinarna si je delno «opomogla» z razprodajo metana. Predlanski strošek je znašal 29 milijonov lir, lanski (ko so začeli dobavljati metan) pa samo 20 milijonov. Razumljivo je, da gre vedno za čisto izgubo. Vodovodov pribitek je prvo leto znašal 16 mi iijonov, drugo pa samo 6. Kakor smo povedali na začetku, prinaša največjo izgubo mestni avtobusni prevoz. V letu 1970 ;e zna šala 64 milijonov, lani pa 79. Predsednik je izgubo opravičil z dobrim poslovanjem te javne storitve, ki je boljša kot v ostalih krajih. S tem v zvezi bi nakazalo pripomniti, da razpravljajo v upravnem svetu mestnih podjetij o spremembi mestnih prog in da obstajajo težnje, da bi znova ukinili provo v Pevmo in na Oslavje. Spremembe bodo nastale tudi zaradi zapore cestnega podvoza v Ul. Aqui-leia, kjer bodo zgradili nov most in štiripasovnico. Vse kaže, da bodo promet mestnih, vozil preusme- rili po Ul. Fermi, torej po industrijski coni. O poročilih se je razvila krajša diskusija, na koncu katere so za proračune glasovali vsi svetovalci; vzdržali so se samo komunisti in neofašisti, ki so svojo odločitev utemeljili z različnimi argumenti. Na začetku seje je svetovalka Pi-rella, ki je po razpustu PSIUP stopila v vrste KPI, zahtevala od župana odgovor na njeno vprašanje o stanju v industriji IRI v Gorici, to je v SAFOG, Vprašanje je aktualno zavoljo odločitve tovarniškega sveta, da s stavkami doseže od ravnateljstva spremembo proizvodnega programa in razvoj podjetja, ki bo nudil boljše perspektive zaposlenim in tudi mlajšim, ki bi se radi zaposlili v njem. Župan De Simone je odgovoril, da se je večkrat sestal z enotno delegacijo delavcev SAFOG in da spremlja razvoj položaja v obratu. Na zaključku seje so odobrili prispevke raznim organizacijam Mednarodnemu sociološkemu inštitutu ISIG v Gorici so skienili podeliti iz občinskih sredstev prispevek pol milijona lir, raznim športnim in kulturnim organizacijam pa 5.7 milijona. Brezplačne vstopnice za razstavišče EXP0 CT 72 Goriška trgovska zbornica javlja, da ima na razpolago nekaj brezplačnih vstopnic za razstavišče EXPO CT 72, ki bo v Milanu v dneh od 15. do 22. oktobra. Izkaznice se lahko dobijo na uradu go-riške gospodarske zbornice. OB ROJSTVU JAMARJEVEGA SINA Srečanje kraskih jamarjev v «Kraški kraljici» na Vrhu Prizadevanja za razširitev dejavnosti in navezovanje na sorodne organizacije Kot smo že pred kratkim poročali, je delovanje jamarskega kluba »Kraški krti*, ki so vključeni v Slovensko planinsko društvo, postalo v zadnjem času zelo plodno. V zadnjih dneh prejšnjega meseca in v prvih dneh septembra so imeli več srečanj z jamarskimi klubi iz Slovenije. Stike so še posebno poglobili s klubom «Rakov Škocjan* iz Škocjana, pri katerem so bili večkrat na obisku in s člani katerega so raziskali razne jame po Sloveniji. Predstavniki »Rakeka* so tudi sami prišli dvakrat na obisk k našim jamarjem in z njimi pregledali pred kratkim odkrito jamo na Vrhu, katero so »Kraški krti* imenovali »Kraška kraljica*. Minulo nedeljo je bil v tej jami dokaj nenavaden dogodek, ki nam priča o ljubezni, ki jo, naši jamar ji imajo do kraških lepot. Stanko Kosič iz Doberdoba, eden najbolj vnetih «krtov», je v nedeljo dal krstiti svojega novorojenega sina v jami. Ob tej priložnosti se je na NEKAJ MISLI PRED ZAČETKOM ŠOLSKEGA LETA Vzgoja in učni uspeh gojencev poglavitna skrb Dijaškega doma Odličnjake ■ višješolce bodo letos sprejemali v dom brezplačno ■ Iz doma je šlo že veliko gojencev, ki so se aktivno vključili v javno življenje Oktober in z njim šolski pouk slih dijakov. Starši, ki bodo svoje-je pred vrati. Dijaki se za pouk ga otroka zaupali tej ustanovi, se vestno in psihološko pripravljajo, I bodo prav gotovo sami prepričali n.ič manj pa se ne pripravljajo njih o vrednosti vzgojnih metod, ki jih starši, ki bi radi, da bi se otrok alj že dorasel fant temeljito pripravil za življenjsko pot. Starši po navadi najraje sami sledijo otrokom, ki hodijo v šolo in prav gotovo z na j več jo pazljivostjo, vendar se često dogaja, da raje zaupajo svojega otroka kakemu dijaškemu domu, ki zanj skrbi med šolskim življenjem. Nekateri to sto rijo zaradi potrebe, ker so oddaljeni od šolskih središč ali ker sami ne morejo slediti otroku, drugi zaupajo sinove dijaškim domovom, ker so prepričani, da bo tu fant zrastel v dobrega mladeniča pod vestno in zmožno roko vzgojiteljev. Slovenski dijaški dom v Gorici je ustanova, ki skrbi izključno za tu uporabljajo. Dom je danes povsem moderniziran, tako da se v njem lahko dijaki izživljajo prav na vseh poljih. Seveda sta na prvo mesto postavljeni vzgoja in učni uspeh, mimo tega pa dom zadobiva v zadnjih časih povsem drugačno obliko kot jo je imel nekdaj. V dom so v povojnih letih prihajali otroci iz oddaljenih krajev, ki niso imeli možnosti vsak dan obiskovati šole z avtobusi ali drugimi prevoznimi .vedstvi. Tudi mišljenje staršev, ki so pošiljali svoje otroke v Dijaški dom je bilo drugačno. Večkrat smo namreč v družinah slišali besede «če ne boš priden te pošljemo v Dijaški dom*, kot da bi bila tu neka poboliševalnica ali vzgojo in uspeh otrok in že odra-'zapor. Danes so se starši in otroci iiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii PRIHODNJI TEDEN V EMILIJI Kmetijski izvedenci iz Slovenije si bodo ogledali zadružne naprave Deželna zveza zadrug iz Gorice in Vidma pripravlja še druge take obiske in srečanja Pri vzdrževanju dobrih stikov ob odprti meji na goriškem področju z zadružništvom in zadružniki iz Slovenije ima že nekaj let pomembno vlogo Deželna zveza zadrug (Lega delle cooperative), ki ima predstavnikov v Tolmeču, kjer si bodo v oktobru ogledali sedež in naprave znane Karnijske potrošne in prodajne zadruge, ki spada z svoj sedež v Vidmu, svoj pokrajin- j Delavskimi zadrugami v Trstu med ko je n. pr. v načrtu obisk go- včeraj hudo opekel v tržaški ladje-renjskih zadružnih in kmetijskih delnici. V nedeljo bo v Fojdi, mestecu na robu Furlanije, kjer se pričenja Slovenci naseljeno področje Zahodne Benečije, pomembna protifašistična manifestacija. Fojdo so med vojno nacisti in njihovi fašistični pomagači večkrat opustošili in jo z ognjem zravnali z zemljo. Tod se je med Slovenci in Furlani razrasla partizanska vojska, ki je — posebno leta 1944 — zadala nacifašistom hude udarce. Prav sredi 1944 se je na tem področju ustvarilo osvobojeno ozemlje, ki je zajemalo Ahten, Neme, Fojdo in tja do Tarčenta vso vzhodno Furlanijo. Jeseni 1944 so na to področje vdrli Nemci in ga, po trdem spopadu s partizani, opustošili. V spomin na te bitke in na junaštvo furlanskih in slovenskih partizanov bo v Fojdi shod partizanov. Seveda se partizani iz Furlanije in Julijske krajine ne spominjajo samo slavne preteklosti in bojev za svobodo, temveč nameravajo prav s svojo manifestacijo, ki je izraz budnosti in pripravljenosti, še enkrat izpričati, da v Fojdi in Furlaniji sploh ni mesta za fašistična izzivanja. Že spomladi, ko je MSI nameraval pri čeneholi nad Fojdo organizirati svoje zborovanje, se je ljudstvo dvignilo kot en sam mož in provokacijo pravočasno preprečilo Tokrat pa se bodo v Fojdi to je avtonomna turistična ustano- pomešali rdeči in zeleni partizanski robci v skupnem slavju, z očmi uprtimi v bodočnost, ki na teh tleh pomeni predvsem sožitje med so-se takoj nato pa še v Zagrebu, “> je jugoslovanska reprezentanca gagala kar s 6:1. Zadnjič pa je Wgos lova riška reprezentanca nastopa proti Italijanom pred štirimi na evropskem prvenstvu, ko je Jbrala po drugi tekmi kloniti Ita-in ji tako prepustiti naslov Ifvaka. Do te odločilne tekme je rwlo potem ko so v prvi tekmi Jugoslovani stalno v premoči, jifadi dvomljivega sojenja pa so Dijani prišli do izenačenja, nakar j* položaj ni spremenil niti v po- V primerjavi z italijansko repre- ITALIJA Žoff 1 JUGOSLAVIJA Marič Spinosi 2 Stepanovič Marchetti 3 Krivokuča Agroppi 4 Pavlovič Rosato 5 Paunovič Burgnich 6 Katalinski Causio 7 Petrovič Mazzola 8 Vukotič Chinaglia 9 Santrač Cappello 10 Ačimovič Riva 11 Džajič SODNIK: Loraux PRIČETEK: ob 16.30 ^ntanco, ki je bila evropski prvak, # je položaj »azzurrov* precej spremil. Valcareggi je svoje vrste Ncej pomladil, čeprav je letos po-|®ti na balkanski turneji reprezen-Jhca precej razočarala. Zadnjič so Nijani zmagali leta 1971 proti Vedski, nato pa so dosegli tri ize-Jščenja in bili dvakrat poraženi? Jpkrat pa bodo poskušali vse, da ji se oddolžili za slabe nastope v ®dnjem letu. Posebno mladi in no-J igralci bodo poskušali dokazati, ^ so zreli za vstop v krog najboljših nogometašev. Tudi tokrat niso manjkale pole like v krogu italijanskih repre-!ebtantov. Najprej se je vnela po-lemika okrog izključitve najboljše-^ italijanskega strelca Boninsegne, va. Takoj nato pa so napihnili po- stopilo pa je tudi od prostega igral- ložaj okrog Mazzole in Rivere ter o njuni istočasni uporabi v državnem dresu. Tako bo jutri najprej nastopal Mazzola, v drugem polčasu pa ga bo zamenjal Rivera. Morda pa se l oče Vaicareggi prepričati, kateri je bolj uporaben s Ca-pellom, ki postaja eden izmed stalnih igralcev italijanskega moštva. Komaj pa je trener Valcareggi ob- ča, ki naj Eri bil stalno za vso o-brambo, saj je mnenja, da je tak igralec v moderni igri neuporaben. Verjetna jtostava Jugoslavije: Marič, Stepanovič, Krivokuča, Pavlovič, Paunovič, Katalinski, Petrovič, Vukotič, Santrač, Ačimovič Džajič. zmagal Qay po točkah v dvanajstih krogih. NOGOMET PRVE TOČKE ZA JUGOSLAVIJO Število držav udeleženk se je povečalo na 63 HOKEJ NA KOTALKAH FIRENCE, 19. — Predsednik italijanske polprofesionalne nogometne lige Cestani je ostro protestiral pri predsedniku FIGC zaradi sporazuma, ki ga je italijanska no-i gometna liga dosegla s televizijo. | Po njegovem bodo zaradi prenosa Španija je zmagala ! dveh polčasov po televiziji zelo tr- javil postavo, ki bo jutri nastopila I 1Q v Turinu, že se govori o protek-1 iy, - , .. , . _ . cijah in o kaznih za nekatere igral !na svetovnem prvenstvu v hokeju ■ peh klubi C lige (60 ek p) in D ce, ki so se slabo odrezali v prejš- j na kotalkah. V finalni tekmi je njih tekmah. I premagala Portugalsko s 3:2. Ita- Kljub teinu, da je jut-išnje sre-! uia Pa se Je uvrstila na tretje mešanje prijateljsko, pa menijo ita- st/1 z ?mago nad Nizozemsko s 5:3. lijanski izvedenci, da bi moralo nji- j hovo moštvo absolutno zmagati, sajj bi se drugače podrlo večletno delo.1 Verjetna postava Italije: Zoff, Spi-1 NEW YORK, 19. - Jutri se bosta nosi, Marchetti, Agroppi, Rosato, na 9 lige (162 ekip, razdeljenih skupin). PLAVANJE Večkratnemu plavalnemu zmagovalcu na letošnjih olimpijskih igrah, Marku Spitzu, je neka angleška tovarna športnih izdelkov ponudila 620 milijonov lir, če bi podpisal pogodbo, po kateri b) reklamiral njene izdelke. Pogodba naj tri veljala pet let. Spiz ni pristal, pa tudi odklonil ne! SKOPJE, 19. — Danes popoldne so se v Skopju na 20. šahovski olimpiadi pričele borbe prvega kola v šestih predfinalnih skupinah. Moštvo Sirije, ki je sinoči prispelo v Skopje, je uvrščeno v 2. skupino, tako se je število moških ekip povečalo na 63. Prvo zmago na olimpiadi je zabeležil novi bolgarski velemojster Radulov, ki je po uri in pol igre matiral v 24. potezi Algija Šanija iz Iraka. Jugoslovani so se danes spoprijeli s svojimi angleškimi nasprotniki. Po prvih dvobojih je vodila Jugoslavija z 2:1. Tvkov .ie premagal Keena. partiii Matulovič - Mar-kland in Matkovič - Wade sta se končali z remirem, v partiji Liu-bojevič . Hartston pa ima Ljubo-jevič prednost. MESSINA, 19. — 52-letni mesinski delavec Antonio Musciumarra je petnajstič preplaval Mesinski preliv. Za svoj podvig je potreboval 34 minut in 35 sekund. Izjavil je, Šahovska mrzlica tudi v Gorici Dvoboj za svetovnega prvaka med Rusom Spasskim in Amerifcan-cem Fischerjem je po vsem svetu povzročil pravo mrzlico. Turnirji se po vseh krajih in koncih vrstijo eden za drugim in trgovine so polne kupovalcev šahovnic. Tudi v Gorici bo šahovski krožek organiziral tak turnir, ki bo razdeljen v dve kategoriji: v eno bodo smeli fantje do 15. leta v drugo pa bodo lahko pristopili vsi. Turnir se bo pričel 23. septembra in vpisovanje bo trajalo do dneva prej, v šahovskem krožku, v kavarni Garibaldi KOLESARSTVO V NEDELJO V GABROVCU Dobra uvrstitev Maverja in Bonana Čok in Renko zaradi napake kolesarske nista mogla uradno nastopiti zveze Zaradi napačnega obvestila pri-1 dobro uvrstila. Tekmovalce je ovi- VENTTMIGLIA, 19. - V četrtek se bo v Monaku pričelo svetovno prvenstvo v balinanju, kjer bo nastopilo dvajset držav, med katerimi bosta tudi Jugoslavija in Ita- „ . . . . , po sedmih letih znova borila ame- Burgnich, --ausio, Mazzola. Chma riška boksarja in bivša svetov-gha, Capello, Riva. j na prva||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiHuiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiuuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimuiiMiiiiuuiiiinim na primer, Vukas ali Veselinovič, i PRIJATELJSKI PREDPRVENSTVENI NOGOMET !-------------------------------------------------------------------------------------------------------------- ITALIJANSKO - JUGOSLOVANSKO TEKMOVANJE o** um rut U1 oo SfAUUU. J-6/a Vil jt, j im lA/ata tuut uuguaiavija ui I da bo prihodnje leto poskušal znova, j lija (ld je eden izmed favoritov). reditelja nista mogla lonjerska mladinca Čok in Renko v nedeljo nastopiti na kolesarski dirki v Gabrovcu. Potem ko je klub SCAT objavil, da lahko nastopa katerikoli kolesar, so v zadnjem trenutku dovolili tekmovati samo tistim, ki so vpisani v italijansko kolesarsko zvezo. Skoraj trideset ljubiteljev tega športa je tako ostalo na cedilu: saj jim sodniški zt>or ni pustil niti tega, da tri se priključili karavani na sedem kilometrov dolgi progi, ki so jo morali prevoziti devetkrat. Vseeno pa sta lonjerska predstavnika tekmovala izven konkurence in sta se vedno držala v ospredju ter sta s svojo vožnjp zadovoljila. Čok bo drugo leto gotovo nastop«] v mladinski konkurenci takoj na prvih sezonskih dirkah, medtem ko bo začel Renko tekmovati med amaterji nekoliko kasneje, zaradi šolskih obveznosti. V uradni konkurenci pa sta nastopila veterana Maver in Bona-no, Id sta se na zelo naporni progi se lahko opira na odlično uigranos, in pa na hitrost, kar dokazuje tudi tretje mesto na »minimundialu* v Braziliji pred neka5 meseci. Prav v zadnjem trenutku je Jugoslovanom zmanjka' Olimpijin vezni igralec Oblak, ki se je precej hudo poškodoval v nedeljo. Trener Boškov je zaradi tega v precejšnjih skrbeh, saj nima pravega nadomestila. Jankovič igra še vedno slabo, v zadnjem trenutku pa je poklical Vukotiča, kateremu bo morda zaupal dres št. 8. Sploh pa je Boškov v velikih skrbeh, saj se je prav pred odhodom znašel brez svojih najboljših elementov Bajevič ima nogo v mavcu, nasledil ga je U mavcem) Oblak, sedaj pa se pritožuje zaradi t>olečin tudi Popivoda, katerega bi moral nadomestiti Petkovič. Najnevarnejši element pa bo še vedno Džajič, katerega bi moral nadzorovati Spamosi. Napadalno vrsto bo vodil Santrač ki se je v teh zadnjih prvenstvenih tekmah odlično izkazal s svojo pozicijo za gol. V obrambi je najnevarnejši Stepanovič, kateremu zelo ugaja prodirati v ospredje. V vratih bo nastopil Marič, ki ga mnog5 kritizirajo zaradi poloma v Braziliji. Ni pa gotov nastop Krivokuče, ki ima poškodovano koleno. Jugoslovansko vodstvo je bilo prisiljeno nekoliko spremeniti svoj sistem, saj ne bo moglo uporabiti dveh kril (kot je bilo navajeno z Bajevičem). Santrač namreč potrebuje oporo, ki mu KOŠARKA V tekmi s Primorcem Videmski Snaidero favorit Vesna ni zadovoljila na «Turnirju prijateljstva« Nastopilo bo skupno šest ekip: po tri iz vsake države Trebenci so v tem nastopu pokazali boljšo pripravljenost Vesna — Primorec 2:2 (1:0) VESMA: Kozlovič, Carmelli, Zoc-coli, Germani, Štrajn, Dudini, De-grassi, Kelemenič, Koterle, Milič, Cicoletti, 12. Tonetto, 13. De Paolo. PRIMOREC: Kralj Vladimir* Sosič Stanislav, Sluga, Sosič Livij, Fi-notto, Možina Teodor, Šajna, Denič, Čuk, Možina Valdi, Kralj Mauro, 12. Kante, 13. Kralj Pavel. STRELCI: v 22. min p. p. Kelemenič, 25. min. d. p. Kralj Paolo, v 30. min. Kralj Mauro, v 40. min. Cicoletti. V okviru priprav na letošnje prvenstvo sta se spoprijeli v prijateljski tekmi kriška Vesna in Primorec. Rezultat je realen. V prvem polčasu je bila Vestiri nekoliko boljša in je tudi povedla. V drugem polčasu pa se je Primorec bolj potrudil in je zasluženo dosegel dva zadetka. Vesna je šele v zadnjih minutah igre uspela izenačiti. Križane čaka čez dva tedna že prvenstvo. Morali se bodo precej potruditi in trenirati, če bodo hoteli za četi prvenstvo pozitivno. Primorec pa ima še dovolj časa, da dokonča priprave, zlasti ker so trebenski nogometaši že dobro pripravljeni, in to se je na igrišču tudi poznalo. Vesna se je takoj pognala v napad in je večkrat resno ogrožala vrata Primorca. Nasprotno pa so tudi Trebenci izvedli nekaj akcij, a niso bile prenevarne. Gol je padel v 22. minuti, ko je obramba Primorca pustila samega Kelemeniča, da je nemotorha Dovedel. V drugem polčasu je Primorec zamenjal vratarja in v 20. min. je stopil ha 'igrišče tudi Kralj Pavel, namesto Šajne. Primorec je predvajal boljšo igro in tako je v 25. min. prav Kralj Pavel izenačil. V 30. min. je Primorec povedel z Mau-rom Kraljem, ki je z močnim diagonalnim strelom povedel. V 40. min. se je ponovila ista akcija, ko je Vesna dosegla svoj prvi gol, le da je tokrat dosegel gol Cicoletti. BRK V nedeljo se bo pričel italijansko lahko preverili formo svojih igral--jugoslovanski košarkarski turnir, . cev, izpilili razne sisteme, popra katerega se bodo udeležile naslednje ekipe: Snaidero Videm, Spliigen Bock Benetke, Gorena Padova (vsi Italija), Olimpija Ljubljana, I-oko-motiva Zagreb, Železničar Karlo-vac (vsi Jugoslavija). Ta »turnir prijateljstva*, ki bo letos prvič, ima dvojni namen: sodelovanje med društvi sosednih držav in igranje kakovostih srečanj pred bližnjim prvenstvom. Eden glavnih pobudnikov tega turnirja je slovenski košarkarski strokovnjak inž. Boris Kristančič, ki je letos zelo zaposlen. Vse kaže, da bo moral celo trenirati kar dve ekipi: videmski Snaidero in ljubljansko Olimpijo. Poleg tega pa je Kristančič še v posebni komisiji za sestavo državne reprezentance, direktor hale Tivoli v Ljubljani itd. In prav ta njegova vsestranska dejavnost mu je omogočila, da je krepko pripomogel k organizaciji tega turnirja, ki bo nedvomno zanimiv, za trenerje posameznih ekip pa tudi koristen, saj bodo tako ................m,m,........................... NOGOMET TURNIR DE MAC0RI Primorje razočaralo s svojim nastopom Priprave proseške ekipe so v velikem zaostanku ^toper italijanske reprezentance Rosato (sedi na tleh) si je med treningom poškodoval ramo, vendar bo, kot kaže, lahko vseeno nastopil proti Jugoslaviji ll,,|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtHmiiiuiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiimiiii Atletika AFRIKA IN ŠPORT le beli človek že «prestar» ta velike atletske podvige? sedanji rekordi Afričanov so bili predvsem sad njihovega naravnega talenta -Nastop Afričanov v MUnchnu so že ?'98i ocenili za slabšega v primer-7? s tistim iz Mehike, kjer je črna d^^ia osvojila 5 prvih mest ter nekaj in tretjih. JVi uspehu iz Mehike govorijo sa-j. tri zmage na letošnjih igrah. Tuti število atletov, ki so se uvrstili v /'ale je za Afriko letos manjši: 18 ?°ti 21. Pozitivno dejstvo pa je po-ženske v letošnjem seštevku. Lp* bolj podrobno analiziramo štiri l?R stare rezultate nam ne more >ed oči tedanja izrazita premoč L* dolgih progah 'in popolna odsot-u®t v panogah, ki terjajo nekaj več jdčnega znanja. Premoč na daljših J°8ah je izhajala le iz privajeno-jf Vzhodnih Afričanov (Etiopcev in jDijcev) na razredčen zrak v visoki CWrski legi. Pri enakih pogojih v JHikl so na 5000, 10000 in 3000 m Y*sedno osmešili ostalo konkurenco. [Jtfre v Mehiki so za Afriko pome-„ darilo turističnih hib mednarod-olimpijskega odbora, v MUnchnu čale z resnico in so polne odgovornosti stopile v areno. Poleg zmag (in drugega svetovnega rekorda po zaslugi nekega afriškega atleta) je celotna odprava dosegla lepe uspehe tudi v skokih in metih. Afričani so bili zastopani v skoraj vseh panogah. Poglavje zase so dekleta. Teh je bilo v MUnchnu veliko. Konkretnih uspehov ni bilo in samo ena sprin-terka je dosegla finale na 100 m in 200 m. Razumeti je treba vlogo ženske v nerazvitih in mladih državah ter slabe pogoje za gojitev tekmovalnega športa. Moški imajo vsaj možnost v vojaških klubih, ženske pa so za sedaj še prave «predhodnice». Človeški material je pa prvovrsten in «ženski Keinos bi se moral razmeroma kmalu pojaviti. nogi človek najbolj približal meji svoje zmogljivosti. Seveda, nobena država v Afriki ne more razpolagati s tako organizacijo, ki bi vzgajala sprin-terje za 10”. Napori so tako usmerjeni v dolge teke, ker je poprečni Afričan prej človek, ki zna trpeti, kot pa eksploziven značaj. Zanimiv je iz MUnchna afriški rekord 8,01 m v skoku v daljino, ki je prinesel Ovvusuju iz Gane 4. mesto. Čeprav je Owusu tudi študent v ZDA je predvsem naravni talent. Nismo slučajno omenili skoka v daljino, ki je panoga z najmanjšim napredkom in istočasno panoga z neverjetnim svetovnim rekordom 8,90 m, ki še ne spada v naše stoletje. Ta rekord bo lahko padel v pogojih, ki bodo za Evropo »normalni* morda čez Llbertas TS — Primorje 3:1 (2:0) LIBERTAS: Premate, Vidoni, Lu-petin, Melon, D’Aloja, Bertoli, Au-| ber, Ferrara, Purinani, Vascotto, Križman. PRIMORJE: Štoka (Ferfolja), Vi-sintin, Pertot (Lipott), Trampuš, Bu-kavec, Barbiani, Barnaba. Sardoč, Verginella, Husu G., Rustja. STREIXT: Purinanj v 13. min., Vascotto v 44. min., Križman v 65. min., Rustja v 78. min. SODNIK: Ghizdavcich (Trst). V soboto zvečer je Primorje i-gralo v četrtfinalu za pokal De Ma-cori proti Tržaškemu Libertasu. I-zid govori v prid Tržačanom, če pa pogledamo postavo Primorja, je razumljivo, da je prišlo do poraza. Na žalost moramo zopet ugotoviti, da je proseška enajsterica pokazala premalo resnosti na letošnjih turnirjih (Dilena, Krasna). V soboto pa je prišel tretji udarec za proseške navijače. Tekma je bila porazna že od vsega začetka, saj je moštvo stopilo na igrišče v nepopolni postavi. Vratar Štoka je bil že pred srečanjem poškodovan in se je le s težavo premikal. V 42. minuti pa je moral dokončno z igrišča, nadomestil pa ga je mladi in neizkušeni Ferfolja, ker ni bilo rezervnega vratarja. Poleg tega je moral stopiti na igrišče tudi trener mladinskega moštva Sardoč, ki ni nastopal že dve leti. Pertot se je poškodoval že v prvih minutah igre, znova je manjkala rezerva in v drugem polčasu ga je zamenjal Lipott, ki je prišel slučajno na igrišče in letos še ni treniral. Mislim, da je to dovolj za prikaz sobotnega srečanja. Naj dodamo še, da so nekateri igralci začeli s treningi šele pred kratkim, pa je slika popolna Popolnoma upravičeno je zato 50 let, rodil pa bi se lahko tudi drug fenomen, ki bi skočil še dlje. Tak vprašanje Prosečanov, ki so' zaskrb-Morda bo kdo presenečen, da Afri- ' primer lahko pride le iz Afrike (ali ljeni za svoje moštvo, ki bo letos čani tako malo pomenijo v sprintu, izmed ameriških črncev), ker je beli nastopalo v drugi amaterski kate- __________________________ ___ ________________ posebno na 100 metrov, čisti sprint človek že »prestar* za take podvige goriji. Vsekakor pa ni prav, da se! gometni’ tekmi v Oslu je Norveška je dandanes stvar že znanstvenega de- , in preveč vezan na svoje laboratorije. | Primorje tako vede na turnirjih, j nepričakovano visoko premagala set dni in bi morali biti igralci že odlično pripravljeni. Če bi nastopili v popolni postavi, bi Proseča-ni gotovo zmagali, saj ni bil tržaški Libertas taka velesila, ki bi lahko zmagal s tako visokim izidom. Na vsak način pa je za poraz krivo Primorje samo, ki je s sobotno tekmo zapustilo slab vtis tudi pri navijačih. B. R. TENIS MONTREAL, 19, — Američan Artur Ashe je zmagal na mednarodnem teniškem turnirju v Montrealu. V finalu je premagal Avstralca Roya Emersona s 6:4, 3:6, 6:2, 7:5. • • • CHARLOTTE, 19. - Američanka Bi-llie King je zmagala na teniškem turnirju v Charlottu. V finalni tekmi je premagala Avstralko Courtovo s 6:2, 6:2. • • • SEATTLE, 19. — Na teniškem turnirju na odprtih igriščih v Seattlu je zmagal Romun Nastase, ki je v zadnji tekmi premagal favorita tega turnirja Američana Toma Gormana. * * * SKOPJE, 19. - V Skopju se je zaključilo 27. povojno teniško prvenstvo Jugoslavije. Med vsemi tekmovalci je bila najuspešnejša mlada 16-letna Mariborčanka Mirjana Jaušovec, ki je osvojila vse tri možne naslove. V mešanih parih je postala prvakinja skupno s klubskim tovarišem Košakom, potem k» sta premagala večkratna prvaka Genčičevo in Prešeckega. V moških parih sta postala prvaka Zagrebčana Ivančič in Štolcer. Med člani pa je zmagal špear, ki je tako nasledil Franuloviča. vili kar se še da popraviti. Oglejmo si na kratko ekipe. Snaioero iz Vidma starta kot eden favoritov. Vodstvo ekipe pa bo moralo čimprej odpraviti nekatere zaplete v zvezi s plačevanjem igralcev. Cosmelli namreč še ni začel s treningi. Natali je zbolel. Melilla pa je po «kratki* stavki le sprejel ponudbo društva in začel z delom. Kristančič pa še vedno ni izbral Američana, ki bi nastopal za Snaidero v letošnjem prvenstvu. Lani so Videmčani nastopili brez Američana in ekipa se je odlično obnesla. Letos pa si želijo domači navijači višjo uvrstitev. Američan je torej nujno potreben. Senzacija bi seveda bila, če bi Snaideru uspelo najeti Portoričana Blondeta, ki je bil na olimpijskih igrah najboljši košarkar. Pogajanja pa so se izjalovila. Za Snaidero je letos večkrat nastopil Creighton, dober v obrambi, nesebičen v napadu, še premalo izkušen za evropska igrišča. Torej: odprto vprašanje. To, kar ni uspelo Videmčanom, se je pred dnevi posrečilo Benečanom. Vse kaže, da bo za Spliigen Bock letos nastopil Steve Hawes, eden najboljših ameriških amaterjev, 15. na posebni lestvici «hono-rable mention*. Havves je visok 2,08 m, na tekmi je dal poprečno 22 točk, prestregel pa je 20 odbitih žog. Havves je druga izbira a-meriških profesionalnih ekip, kar seveda pomeni, da je to res odličen igralec. Benečani bodo letos starta-li v prvenstvu kot veliki outsiderji. Gorena iz Padove si bo tudi letos v svojem prvenstvu zastavila za cilj rešitev pred izpadom. Gorena je letos najela novega Američana, to je Johnsona, ki je zanesljiv v obrambi, uspešen v napadu, »garač*. Ekipa pa je brez Meneghela, ki je prestopil v vrste Forsta. Tudi v treh Jugoslovanskih ekipah, ki se bodo udeležile tega turnirja. še ni vse jasno. Pri Olimpiji še ni znan novi trener. Trenutno je tehnični vodja Boris Kristanci^, pomaga mu Gagi. Jelovac je utrujen zaradi nastopov, razočaran pa zaradi slabe uvrstitve na O. I In prav Jelovac bo moral nositi glavno breme v prvenstvu. Nič dobrega se namreč ne obeta letos Olimpiji. Že lani so Ljubljančani obstali pri dnu lestvice. Iz mladih vrst pa ni zrasel igralec, ki bi lahko zanesljivo nastopil v članskem moštvu. Olimpija je jasen odraz splošne krize, ki je zajela slovenski šport na sploh. Tuti pri Lokomotivi ni vse v redu. Večina veteranov je prestopila v druge klube (Kavedžija, Kovačič, Valek, Jelič), mladi pa so že na turnirjih po Italiji pokazali, da niso dorasli za zvezno ligo. Ple-čašu in tovarišem bo torej trda predla. Železničar iz Karlovca je ohranil svojo strukturo. Njegov cilj v prvenstvu je seveda rešitev. Igra Karlov-čanov je zelo enostavna, torej uspešna: »garanje* v obrambi, izkoriščanje protinapada, enostavna igra v napadu. SPORED 1. KOLA, KI BO V NEDELJO, 24. 9. Olimpija — Lokomotiva Snaidero — Spliigen Bock Gorena — Železničar KOLESARSTVO zadnje preizkušnje na prvem mestu skupno s S. Božičnikom. Proga je bila dolga 167 km, potekala pa je iz Ljubljane do Kočevja in nazaj. Cilj je bil na ljubljanskem gradu. • • • BADALONA, 19. — Felice Gimom-di je zmagal v etapni kolesarski dirki po Kataloniji. Italijanski prvak je zmagal v zadnji poletapi na kronometer in tako zasedel prvo mesto na skupni lestvici. NAMIZNI TENIS - o* rotrt r ” or nt'iUP'i| v ou;-1 LJUBLJANA, 19. - Znana namiznoteniška igralka ljubljanske O-ilimpije, Eva Jelerjevia, je svoj matični klub prosila za izpisnico. Izjavila je, da bo odšla študirat v Zagreb ali Nemčijo. Ker pa so bili v ozadju njene prošnje tudi spori z njenim trenerjem Usenikom, ji uprava kluba izpisnice ni izstavila. NOGOMET OSLO, 19. — V mednarodni no- šo m afriške države znova sre- la, ker se je morda prav v tej pa-1 K- B. isaj se bo pričelo prvenstvo čez de-1 Švedsko a 3:1. LJUBLJANA, 19, — Jože Valenčič je novi slovenski kolesarski prvak. Naslov je dokončno osvojil na dirki za »Veliko nagrado Roga* v Ljubljani, kjer je zmagal Mariborčan Keršič. Nastopili so vsi najboljši jugoslovanski kolesarji, z izjemo olimpijca Zakotnika, ki je_______________________ hd poškodovan. Valenčič je bil do I sta Grgiča s 13:6. ral močan veter, kateremu je botroval tudi mraz. Takoj po prvih krogih je ušel mladi Ceschia, ki je nato stalno vodil in prispel na cilj s precejšnjo prednostjo. Drugi je bil Zuzich, ld je v končnem sprintu premagal pet tovarišev. Maverja so uvrstili na peto mesto, če* prav je bilo očitno, da je prispel na cilj četrti, takoj za Sosičem. Dobro se je odrezal Bonano, ki je prispel v isti skupini, čeprav Je bil zadnji v sprintu. Pripomniti pa je treba, da sta bila lonjerska kolesarja edina, ki sta se mučila, da bi ujela bežečega Ceschio, medtem ko so drugi mimo počivali in se pustili vleči vse do ciljne črte, kjer so sprintali še sveži in, seveda, tudi zasedli najboljša mesta. Glavnina pa, kjer so bili vsd naj-Uoljši, je prispela na cilj po 2‘20”. Dirka se je odvijala na progi Gabrovec - Salež - Zgonik. Vrstni red (63 km): 1. Ceschia (Inter 1901) 1.40’ s po-prečno hitrostjo 37.426 km na uro: 2. Zuzich po 1’40”; 3. Sosdč; 4. Bartoli (Oottur); 5. Maver (Adria); 6. Di Vico; 7. Bonano (Adria); 8. Uršič po 2’20”; 9. Monteduro (Oottur); 10. Grancampi (Traestini). Ra« HOKEJ NA LEDU V nadaljevanju svoje evropske turneje je kanadska reprezentanca v hokeju na ledu igrala proti reprezentanci Skandinavije neodločeno 4:4. Kanadsko moštvo sestavljajo poklicni igralci. NOGOMET AMSTERDAM, 19. — V nizozemski prestolnici so aretirali nekega 18-letnega mladeniča, ker je grozil igralcem Ajaxa s smrtjo. OBVESTILO Deželni odbor odbojkarske federacije organizira v Trstu tečaj za odbojkarske sodnike. Prijavijo se lahko kandidati tako moškega kot ženske: ga spola, ld so dopolnili 18. leto starosti. Tečaj bo v večernih urah trikrat tedensko na sedežu deželnega odbora v UL F. Venezian 5, II. nadstropje. Vpisovanje je na zgoraj omenjenem sedežu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 19.30 do 21. ure. Začetek tečaja je predviden z dnem 9. oktobra L 1. Italijani so med glavnimi favoriti za svetovno balinarsko prvenstvo v Monaku. Doslej so osvojili že deset naslovov svetovnih prvakov. Na skupnih pripravah v Vernanteju se je zbralo 6 reprezentantov, od katerih vidimo tri na naši sliki (Andreoli, Granaglia bi Suini) iiumiiiiiiinuuiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiumiiiiiuiiniiimiiiimiimiMiiiiiii BALINANJE Turnir vzhodnokraških ekip Tesna zmaga Gaje nad dvojico Zarje Turnirja te je udeležilo 16 dvojic V soboto se je v Padričah zaključilo balinarsko tekmovanje med vasmi vzhodnega Krasa. Turnirja so se udeležile Padriče, Gropada in Bazovica. Pohvala pa gre predvsem Gaji in Zarji, ki sta bili pobudnici tega prvega tekmovanja. Nastopilo je skupno kar 16 dvojic. Največ je bilo na balinarskih stezah Gropajcev (sedem dvojic), nato Bazovcev (pet) in Padriča-rjev (štiri). Kvalifikacijska srečanja so trajala od torka do petka, odvijala pa so se na stezah v Padričah, v Bazovici in na novem balinarskem igrišču v Gnopadi Neizkušeni Gropajci so bili izločeni takoj v začetku, presenitila pa je Bazovica, ki je poslala v finalni del dve dvojici, prav toliko pa tudi Padriče. Prva polfinalna tekma je bila v Gnopadi. Prišlo je do presenečenja, ko sta Bazovca Dario Rugelj in Tomo Pečar premagala padri Drugi polfinale je bil v Padričah, kjer je zmagala dvojica Josip Žagar in Vinko Grgič, ki se je tako maščevala za poraz v Gro-padi nad Bazovcema Silkom Grgičem in Marcem s 13:10. Veliki finale se je zaradi slabega vremena odvijal na zaprtem igrišču na Greti. Najprej je bil položaj izenačen, nato pa je prevzela pobudo v svoje roke izkušena pa-driška dvojica, ki je premagala nasprotnika s tesnim izidom 15:12. Padriška tekmeca J. Žagar in V. Grgič sta bila nagrajena z zlato kolajno. Končna lestvica: 1. Josip (Gaja); Žagar in Vinko Grgič 2. Dario (Zarja); Rugelj in Tomo Pečar 3. bilko (Zarja); Grgič in Rudi Marc 4. Karel (Gaja). Guštin in Just Grgič Darko Grgič Uredništvo TRST Ul. Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletne 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.—- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/ višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi’ Oglasi Za vsak mm v upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja _— .... ----- 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Prl oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri Sr.l- Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel NAPETOST MED UGANDO IN TANZANIJO ŠE NI POPUSTILA Ugandska letala vdrugič bombardirala tanzanijsko obmejno mesto Bukobo Aminove sile so sicer potisnile gverilce proti meji, toda celotno vojaško stanje je še nejasno - Kampala še vedno vitraja pri ukrepu izgona Azijcev DAR ES SALAM, 19. - Neki tanzanijski vojaški glasnik je danes sporočil, da so ugandska letala ponovno napadla in bombardirala Bukobo ob jezeru Victoria. Gre že za drugi zračni napad. Včerajšnji je imel precej hude posledice, saj je po uradnem sporočilu izguhik) življenje 9 ljudi, 24 pa jih je bilo ranjenih. Sodeč po izjavi vojaškega glasnika, danes ni bilo ne človeških žrtev in niti gmotne škode. Protiletalsko topništvo je sprejelo napadalce z močnim ognjem ter jih prisililo na umik. Tanzanijska vlada je že včeraj poslala na ogroženo območje, to je na severno mejo z Ugando, tlenj vojaških enot. Predsednik Nje-rere je naročil oboroženim silam, da strogo zaščitijo mejo, toda naj ne povzročajo incidentov z IJ-fandci. Ugandski predsednik Idi Amin pa je danes spet obtožil Tanzanijo, da je povzročila vdor v U-gando kakih 1500 gverilcev in rednih tanzanijskih vojakov. Gen. A-min je podal te izjave, ko je govoril skupini ujetih gverilcev med katerimi je tudi kapetan Oyile, bratranec nekdanjega ugandskega predsednika Miltona Obote.ia, ki sedaj živi v izgnanstvu v Tanzaniji. Amin je obtožil tudi Oboteja, da je sodeloval pri pripravljanju agresije. V nekem svojem prejšnjem govoru diplomatskim predstavnikom Organizacije afriške enotnosti pa je Amin obtožil tudi Anglijo, da je hotela skupaj z Njerere.iem in Obotejem strmoglaviti niegov režim v Ugandi ter spraviti tudi to deželo v zaostalost, kot se je zgodilo s Tanzanijo. Ugandska vlada ni v zadnjih u-rah izdala nobenega sporočila glede vojaških operacij. Zdi se, da so vladne čete potisnile vpadnike proti meji ter zajele kfkih 50 gverilcev in tanzanijskih vojakov, u-bile pa so več kot dvesto sovraž nikov. Pri včerajšnjem napadu na mesto Bukobo, ki šteje kakih 30.000 prebivalcev je med drugim izgubila življenje neka nuna in nekaj deklic. Gen. Amin je izjavil, da vdor v Ugando nima nobenega opravka z zadevo Azijcev z angleškim državljanstvom, ki jih ugandska vlada namerava izgnati iz Ugande. Nekaj več kot 50.000 Azijcev bodo izgnali iz Ugande, ker kvarno vplivajo na ugandsko gospodarstvo. Kot je znano, je angleška vlada skušala prepričati gen. Amina, naj prekliče svoj sklep. London je zaskrbljen, ker mu je v tem trenutku tetko sprejeli tolikšno število drugopoltih beguncev, čeprav imajo britanske potne liste. Angleško gospodarstvo je namreč v pr> cejšnjih škripcih. Zato je angleška vlada prosila razne druge države, naj sprejmejo begunce, toda odziv je bil do sedaj le malenkosten. Rok, ki so ga ugandske oblasti postavile Azijcem, da zapustijo državo, bo potekel 8. novembra. Ugandska vlada pa je sedaj zaskrbljena, ker se je pozivu, naj se zglasijo na pristojnih uradih, odzvalo le okoli 400 Azijcev. Oblasti sumijo, da gre za nekakšno tiho sabotažo. Zvedelo se je še, da je sedaj v Ugandi priprtih okoli 50 angleških državljanov. Oblasti so jih priprle, ker niso imeli predpisanih osebnih dokumentov. Med priprtimi je tudi 10 angleških časnikarjev. Oblasti so sicer dovolile, da se predstavnik angleškega visokega komisariata sreča s priprtimi, toda ne s časnikarji. Po zatrdilu angleškega predstavnika ugandske oblasti ravnajo človeško s priprtimi. Angleškemu visokemu komisa- riatu v Ugandi se doslej ni posrečilo dobiti poročil iz jugozahodnih pokrajin dežele, ker so komunikacije pretrgane. Neki ugandski vojaški glasnik je sporočil, da so gverilci, ki so vdrli v jugozahodno Ugando dokončno poraženi. Ugandske čete so zavzele obmejno vasico Mutula. Z druge strani pa je glasnik potrdil, da se uporniki še zadržujejo okoli središča Ma-saki. Vdor gverilcev je vsega skupaj zahteval 150 civilnih žrtev, oporniki pa so izgubili 300 mož. Te vesti potrjujejo tudi informacije iz Tanzanije. Politični opazovalci menijo, da je poskus upornikov, da bi strmoglavili Aminov režim, «zašel v krizo*. Tanzanijska vlada še vedno odločno zavrača vsakršno Aminovo obtožbo, da je sodelovala pri uporu. Francova policija aretirala devet baskovskih rodoljubov BILBAO, 19. — španska policija je včeraj v Bilbau aretirala skupino devetih Baskov, ki so, tako trdi policija, nameravali napasti tamkajšnje banke. Skupina naj bi skušala dobiti denar za svoje delovanje v prid baskovski neodvisnosti in se je prištevala k skupini manksistično-leninistično nastrojenih I baskovskih avtonomistov. Na domu enega aretiranca so našli bombo. I Predsednik Nixon je pozval na obisk v Belo hišo ameriško umiss 1972» T. Anne Neewsenovo (levo) predhodnico iz lanskega leta L. Leo Schafferjevo. Na sliki: Nixon z lepoticami 1 in njeno PRED SESTANKOM, KI Cfl PRIPRAVLJA ANGLEŠKA VLADA Številni atentati v Severni Irski Včeraj je padla 567. žrtev že večletnih spopadov Ob evropskem srečanju v Londonu ne bo atentatov BELFAST, 19. — Danes so bili v Ulstru ponovni bombni atentati, ki pa sicer niso zahtevali človeških žrtev. Prvi peklenski stroj je ek-spodiral v neki veleblagovnici v središču Londonderryja. Stroj so namestili trije oboroženi moški, ki so vdrli v prodajne prostore. Policijske oblasti so takoj poskrbele za evakuacijo poslopja. Do eksplozije je prišlo eno uro pozneje in nihče ni bil ranjen. Neka druga bomba je eksplodirala v neki tovarni v predmestju Belfasta. V tem primeru atentatorji niso predčasno obvestili ljudi,. .ki,, »o .bili, k bližini. Na srečo je neki delavec opaizil sumljiv zavojček ter je pravočasno alarmiral policijske oblasti. V Belfastu je izginil brez sledu ravnatelj nekega večjega krajevnega podjetja. Domnevajo, da je bil Patrick Mackie ugrabljen. Število žrtev v Severni Irski je sinoči naraslo na 567. Bil je namreč ubit 31-letni katoličan Edmund Woolsley. Šlo je za oseben napad. Pred enim tednom so Woolsleyu ukradli avtomobil. Sinoči ga je našel v bližini svojega doma. Ko je odprl vrata, je eksplodirala bomba, ki je bila nameščena v notranjosti vozila ter povezana z vrati. Sporočajo nadalje, da je skupila «Provisionals» gverilske ongand-acije IRA formalno demanti ra-a, kar je pisal zaihodmonemški ednik «Der Spiegel*, in sicer da bi 1 RA nameravala izvesti vrsto aten-1 atov v Angliji 18. oktobra, to je ia predvečer evropskega vrhun-4 in marsikateri ugledni novinar jo primerja z Dolfussovo afero, z afero Stavinsky, z zadevo «roza baletov*. Ministri in drugi prvaki degolistične vladne stranke UDR se tresejo boječ se objave dokumentov, ki jih skriva Aranda. Gabriel Aranda, eden izmed nekaj tisoč izbranih visokih državnih funkcionarjev francoske republike, pristaš pokojnega generala De Gaul-la in sedanjega predsednika Pompidouja, je razočaran zaradi korupcije, ki vlada v vrstah vladne stranke. Zaradi tega se je odločil, v času ko je bil osebni tajnik ministra za gradnjo ljudskih stanovanj Albina Chalandona, da izbere nekaj tajmih dokumentov in jih prihrani za morebitno objavo. Dokumente je samo začasno zmaknil. jih fotokopiral ter fotokopije skril na varnem mestu. Mladi funkcionar, 32 let star, je bil pred časom tudi televizijski novinar in se je zavedal važnosti, ki jo imajo ti dokumenti, če javnost izve zanje. Aranda izjavlja v teh dneh, da je vnet pristaš Pompidouja, hoče pa da bi ta vladno stranko očistil vseh, ki svoj političiJ položaj izkoriščajo v svoje osebne namene. Nekateri dvomijo v te njegove izjave, kajti smo tik pred splošnimi volitvami (te bodo čez šest mesecev) in po nekaj dneh odkar je škandal izbruhnil je vsem politikom jasno, da se bo v volilni kampanji govorilo predvsem o teh škandalih. Pierre Messmer, predsednik vlade, ki je pred nekaj meseci nasledil Chabana - Delmasa (ta je moral dati ostavko ker je utajil prijavo svojih dohodkov davčnemu uradu), je dejal da je treba na- I praviti * rurnvi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiittiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiii Z VČERAJŠNJIM ČLANKOM V LISTU «ŽENMIN ŽIBAO» Šele po letu dni so Kitajci izvedeli da je Lin Piao umrl v sestreljenem letalu Nekdanjega Maocetungovega namestnika primerjajo s starimi premaganimi vojščaki - Napad na sovjetske «prolirevolucionarje» PEKING, 19. - Šele včeraj, pol no leto dni po sestrelitvi letala nad Mongolijo, so Kitajci iz svojega časopisja lanlco izvedeli, da ni več nekdanjega obrambnega ministra in Maocetungovega naslednika generala Lin Piaa med živimi in da se je na Kitajskem pripravljal protirevolucionarni državni udar. V časopisih sicer ni objavljeno nobeno ime, opisan je le dogodek, v katerega je bilo zapleteno letalo znamke »trident*. Pisci članka v listu »Ženmin Ži bao* so uporabili prispodobo iz starega kitajskega pripovedništva. O-menili so premagane bojevnike iz preteklih časov, ki so našli smrt v puščavah Severne Kitajske, ne da bi jih kdo pokopal, z zapiče- 1 •• '' "J-"", 1 .p c , ■ y & 'j j* Vsakdanji prizori iz ulstrskih mest nimi helebardami v pesek. V kitajskem jeziku imata besedi »helebarda* in »trident* (letalo s katerim je Lin Piao skušal zbežati v Sovjetsko zvezo, je bilo angleške proizvodnje, vrstne «trident») isti ideogram. Helebarda nekdanjih bojevnikov se je zapičila v pesek Severne Kitajske prav tako, kot Lin Piaovo letalo «trident». V članku so omenjeni tudi «po-litični sleparji*, kot je bil Ljušaoči s tovariši. Ti so skušali napraviti državni udar, niso pa upoštevali zgodovinskega dejstva, da reakcionarni državni udari ne uspevajo ali trajajo, v izjemnih primerih, le malo časa. Ker mso tega upoštevali so sledili 1p svojemu egoizmu, skušali so se vriniti v ospredje in se košati s proletariatom. V članku primerjajo te kontrarevolucionarje z ■ Napoleonom in s Čangkajškom. Ta se je polastil oblasti z državnim udarom,; ustvaril je največji protirevolucionarni birokratski aparat’ v zgodovini modeme Kitajske, njegova oblast pa je trajala le 22 let, veter ljudske revolucije ga je odpihnil proti nekemu otočku. V članku je še rečeno, da je. kon cepeija državnega udara v nasprotju z marksističnim naukom. Pride do določenih situacij v katerih državni udari uspejo, treba pa je vedeti, da se oblast, ki je iz tega udara izšla, ne obdrži na vrhu države. »Ženmin Žibao* trdj dalje, da je domača buržoazija stopila v stik z zunanjimi imperialisti, ki naj bi skušali uničiti ljudsko vlado. «V Sovjetski zvezi je klika Hruščov -Brežnjev izvedla državni udar*, zaključuje svoje pisanje vodilni kitajski list. «Rude Pravo» napada Francoisa Mitteranda PRAGA, 19. — »Rude Pravo*, glasilo češkoslovaške komunistične partije, danes silovito napada politike na Zahodu, ki kritizirajo Sovjetsko zvezo, ker je uvedla takse za povračilo študijskih stroškov sovjetskih državljanov, ki se hočejo izseliti iz Sovjetske zveze. «Sovjetski zakon velja za vse dr- žavljane in ne le za one židovske veroizpovedi,* trdi praško glasilo ter je «zaradi tega meščanska propaganda absurdna.* «Rude Pravo* posebno napada izraelskega poslanika pri OZN, ki je trdil, da hoče s to takso sovjetska vlada prizadeti predvsem tiste sovjetske Žide, ki se hočejo izseliti v Izrael, in leaderja francoske socialistične stranke Francoisa Mitteranda, ki je v svoji deželi tako delovanje sovjetske vlade ostro ožigosal. Sovjetsko odločitev v zvezi z univerzitetnimi diplomami je včeraj obsodjl predsednik svetovnega židovskega kongresa Nahum Gold-mann. Zahodne agencije poročajo iz Moskve, da je včeraj policija aretirala- 15 sovjetskih državljanov — Židov. Ti so nameravali demonstrirati v sovjetski prestolnici ob priliki . bližnjega zasedanja presidiu-ma Vrhovnega sovjeta. Na ta naslov je petdeset sovjetskih državljanov poslalo protestno pismo. FRANKFURT, 19. — 350 delegatov iz 111 držav sodeluje na 41. mednarodnem zborovanju Interpol v Frankfurtu. Razpravljali bodo o borbi proti razpečevalcem mamil, o preusmeritvi letal ter o nedovoljenem trgovanju z delavsko silo. # # # SALAMANCA, 19. — Sedem oseb se je ubilo v prometni nesreči na cesti Fijon - Sevilla v Španiji. Avtomobil v katerem je bila sedmerica je iz neznanih vzrokov zadel v kamion. » • • PARIZ, 19 — V Franciji predvidevajo, da bodo podražitve do konca leta večje kot v drugih evropskih državah. V avgustu so se podražili kruh, meso, tobak, plin, elektrika, bencin in vrsta drugih proizvodov. Pričakujejo nadaljnje podražitve. red v francoski državni u-pravi, čeprav bodo padale glave prijateljev. Mnogi dvomijo v te Messmerjeve besede in poudarjajo dejstvo, da je glavni tajnik kolistič-ne stranke Tommasini pravočasno dal ostavko pred približno mesecem dni (moral je med počitnicami na svoji jahti nemudoma v bolnišnico na važno operacijo) ter se s tem izognil sedanjemu škandalu, v katerega so zapleteni Tommasi-nijevi prijatelji in najbolj zvesti privrženci. Kar 136 važnih dokumentov je Gabriel Aranda fotokopiral in prejšnji teden je dan za dnem eden izmed teh dokumentov prihajal na dan ter vzbujal senzacijo v časopisih. Omenimo na kratko vsebino teh že objavljenih dokumentov. 1. Tajnik UDR Tommasini je ministra Chalandona s pismom zaprosil, da bi oddali delo za gradnjo avtostrade Narbonne Bordeaux določenemu podjetju 2. Tragedijo v chaletu v Val d’Isere v letu 1SJ70 je treba pripisati vladi, ker je protizakonito dala svojemu pristašu gradbeno dovoljenje v goratem kraju, kjer je velika nevarnost snežnih plazov. 3. 500 milijonov je dobila degolistična stranka od gradbenih podjetnikov, ki so dobili v zakup od vlade dela vredna 60. milijard. 4. Poslanec Gerard Sibeud je s pismom, na katerem je bil ponarejeni podpis ministra Chalandona, dobil finančno podporo (3.500.000 lir) in podporo za ponovno izvolitev ker se je zavzel za odprtje velikega supermarketa. Aranda je prejšnji teden imel stike le z novinarji, policija je blokirala letališča in mejne prehode, v Parizu pa ga ni znala najti. Preiskovalni sodnik je zahteval pogovor z njim, Aranda se je v ponedeljek pri tem sodniku tudi javil v spremstvu enega najbolj znanih francoskih odvetnikov Florio-ta. Preiskovalni sodnik ga je obtožil kraje 146 državnih dokumentov (v njih je govor 0 48 osebnostih), Aranda pa se brani trdeč, da so dokumenti na svojem mestu v državnih arhivih, on jih je le fotokopiral. Preiskovalni sodnik je bivšega mladega funkcionarja (A-randa ni že nekaj mesecev v državni službi) pustil na svobodo, vendar ga je obtožil kraje državnih dokumentov. Jasno je, da je marsikdo nekje na vrhu svetoval sodniku, da Arando pusti na svobodo, kajti vrhovi francoske vladne politike se majejo. Aranda pa se bo spet javil pri preiskovalnem sodniku v četrtek, t.j. isti dan ko bo predsednik Pompidou imel tiskovno konferenco, na kateri bo brez dvoma govor samo o tej aferi. Umrl filmski igralec Akim Tamiroff PALM SPRINGS (Kalifornija), 19. — V 72. letu starosti je v svoji hiši v Palm Springsu umrl filmski igralec Akim Tamiroff. V Združene države Amerike je prispel z neko sovjetsko umetniško skupino leta 1923. Tarriiroff je bil ruskega pokolenja. Takrat je ostal v ZDA, seznanil se je s hollywood-skimi ljudmi in pričel nastopati kot karakterist, v številnih filmih. Njegova najbolj znana vloga je ona španskega partizanskega komadirja v filmu «Komu zvoni*, ki obravnava državljansko vojno v Španiji in ki je bil posnet po znanem He-mingwayevem romanu Bil je prijatelj Orsona Wellesa in je z njim nastopil v številnih filmih. POMEMBEN USPEH VIDEMSKEGA «RAKETNEGA SREDISCA» Študenti izstrelili dvostopenjsko ruke to Raketa je dosegla višino 3000 m z malo več kot 2 kg goriva VIDEM, 19. — Skupina mladih videmskih študentov je danes izstrelila dvestopenjsko raketo, ki je dosegla višino 3.000 metrov. Raketa «Bucaniere» je tehtala vsega skupaj 16 kg. Mladi videmski študenti so že pred časom ustanovili svoje »središče za raketne raziskave*. Mladi raziskovalci so izstrelili raketo z otoka S. Andrea pri Lignanu Sabbiadoro. S tem poskusom so hoteli preveriti nekatere nove radijske aparature, elektronski računalnik, ki tolmači podatke, ki jih posredujejo aparati nameščeni v kapsuli ter sistem izključitve druge stopnje rakete. Študentom se je posrečilo, da so našli v morju prvo stopnjo rakete. Do sedaj pa se jim sreča še ni nasmehnila, da bi prišli do kapsule, ki je opremljena s 5 kg raznih aparatur. Raketa je dosegla višino 3000 m s samo dvemi kg in 300 gr goriva. študenti tega raziskovalnega središča so že lani opravili uspešno podoben poskus. Branilec zahteva izpustitev Franca Frede MILAN, 19. — Branilec Franca Frede trdi, da nimajo preiskovalni sodniki dokazov, da bi bil njegov klient kriv atentata na milansko «Kmečko banko* 12. decembra 1969. Zaradi tega bo odv. Albertini v prihodnjih dneh zahteval, da Fredo izpustijo na svobodo. Alberinijeva trditev je skrajno optimistična in v popolnem nasprotju s tem kar trdijo milanski časopisi. Prejšnji četrtek so fašističnega intelektualca, ki ga dolžijo bombnega atentata v milanski banki, soočili s trgovko iz Padove, ki je nekaj dni prej prodala atentatorjem štiri aktovke, v katere so spravili dinamit. V Milanu so včeraj uradno potrdili, da se je Freda ob tisti priliki uprl. Sodnik ga je nameraval poslati v samico, Freda pa se je zabarikadiral in nato še napadel nekatere policiste ter podrav-natelja dr. Brunettija. Le po nastopu svojega odvetnika se je dal prepričati, in prišel iz celice, bil na soočenju več ur, po tem pa so ga spet poslali v celico. V zvezi z bombam na trgu Fontana v Milanu še ena vest. Branilca fašističnega provokatorja v a-narhističnih vrstah Maria Merlina, ki so ga zaprli skupno z Valpre-do, in ki ga dolžijo krivde za atentat, zahtevata, da bi se vršil proces v Rimu in ne v Milanu. Tudi ona dva, kot milanski prokurator republike De Peppo, sicer z drugega zornega kota, nočeta da bi se vršil proces v Milanu. Islandci za kontrolo nad ribolovom REYKJAVIK, 19. — Islandija je spet na svetovni pozomici po šahovskem dvoboju za svetovno prvenstvo. Islandska vlada je od 1. septembra letos v hudem sporu z zahodnonemško in britansko vlado ker je samovoljno razširila svoje teritorialne vode od 12. na 50. morskih milj. Islandska vlada meni, da uničujejo tuji ribiči njeno ribiško bogastvo ter zahteva nadzorstvo nad ribolovom. Minister za ribištvo Josefsson je novinarjem dejal, da njegova vlada hoče, da bi tuje ribiške ladje zaprosile islandske oblasti dovoljenje, da bi lahko nemo- illllllllllll||||||ll|||ini,ni|„„||||||||m||||||||||||||||||| teno opravljale svoje delo. V prvih dveh tednih odkar veh® nov režim teritorialnih voda Islandije je prišlo do incidentov m®? tujimi ribiškimi ladjami in islandskimi patruljnimi čolni. Britanska in *®‘ hodnonemška vlada sta povabili J5" landce na trojno konferenco 28. septembra v Bonn, vlada v Reykjaviku pa je vabilo včeraj odklonila. Tat v vinogradu ubil staro kmetico IMPERIA. 19. — Staro kmetico je neznanec včeraj popoldne umoril v okolici Imperie. Fortunata Roj*13" nelli, 67 let stara, je šla v vino-grad, da bi nabrala nekaj grozd)8' Našla je neznanca, ki je grozdje kradel kar na debelo. Mož je ze Italijanske železnice (Nadaljevanje s 4. strani) VVASHINGTON, 19 - Pred grobom predsednika Kennedyja je včeraj napravil samomor 23-letni Gale Ott. Nesrečnež, k: je pred kratkim slekel vojaško suknjo, je pokleknil pred grob in se zabodel z nožem. ška ustanova uvede riove vlake, podobne podzemski železnici, z močnim pospeškom in naj poveča število vozov, da delavcem ne bo treba med vožnjo stati. Obenem pa naj potrojijo ali celo početverijo nekatere proge v bližini velikih mest. Uprava državnh žieleznic pa se za to veliko ne zmeni. V svojem dolgoročnem načrtu predvidena, da bo krajevni in tovorni promet ostal nespremenjen, izboljšal se bo torej le potniški promet na dolge proge. Uvedli bodo brzovlake, ki *>pdo povezovali severno Italijo s Sicilijo s hitrostjo 200 km na uro, po nekakšni ogra-eni »železni avtocesti* z modernimi vozovi in lokomotivami. Pa še nekaj, nad čimer se vodstvo železnic (upravičeno) razburja. Poprečen Italijan plača le polovično vozovnico. V «Uradnem vestniku* šteje seznam tistih, ki uživajo popuste od 20 odstotkov pa do brezplačne vožnje, celih 11 strani. Začenja se s predsednikom vlade, ministrom za prevoze, predsednikoma zbornic in predsednikom ustavnega sodišča, ki imajo pravico do posebnega voza s salonom; kardinali, sodniki ustavnega sodišča, generali, poslanci, se natorji in italijanski ter tuji veleposlaniki imajo pravico do posebnega kupeja, na koncu sezna ma pa so z manjšimi popusti državni, deželni in pokrajinski u-službenci, upokojeni častniki, škofi, sodniki in celo romarji, namenjeni «ad Petri sedem*, to je v Rim. DESET ZAPOVEDI V mestu Salt Lake City v zvezni ameriški državi Utah ie mormonska verska bratovščina že devet let postavljala v mostnem parku marmornate zvezde z vklesanimi desetimi božjim] zapovedmi. Pri deseti zvezdi pa se je zataknilo, kajti okrajni sodnik je sedaj razsodil, da ti spomeniki kršijo ustavo ker «razširjajo načela judovsko-kr-ščanske vere in prepovedujejo ideje tistih, ki so pristaši drugih ver ali pa so brezverci»• Proti sodnikovemu sklepu so nastopili odvetniki mestnega sveta, trdeč, da te mormonske zvezde nikakor ne predstavljajo izpovedovanja nekih verskih načel pač pa imajo izključno civilizacijsko vlogo in se idealno vključujejo v pot ameriške zgodovine in civilizacije». Mestni možje, ki so pred desetimi leti dali mormonski sekti dovoljenje za postavljanje marmornatih zvezd z desetimi zapovedmi pa pravijo, da «deset božjih zapovedi že dve stoletji pogojuje zakonodajni razvoj Združenih držav Amerike in da zato zaslužijo, da so izpostavljene v javnem parkm. O zadevi se bo moralo sedaj izreči prizivno sodišče države Utah, vendar ne bo imelo lahke naloge. Prizivni sodniki bodo marali očitno izbirati med četrtim členom ameriške ustave, kt jamči svobodo vere (in v tem primeru dovoliti postavljanje mormonskih simbolov z desetimi zapovedmi) in med geto božjo zapovedjo, ki pravi «ne' ubijajh> (in v tem primeru zvezde z desetimi božjimi napovedmi prepovedati), ker )e ta zapoved v očitnem nasprotju s tem, kar Amerikanci počenjajo v Vietnamu. JEZUITI IN ŠVICA Poslanska zbornica švicarskega parlamenta je odobrila vladni zakonski osnutek, ki odpravlja zakon, ki prepoveduje bivanje jezuitov na švicarskem ozemlju. Ta zakon oziroma dva člena švicarske ustave, sta bila sprejeta p0 tako imenovani vojni «sonderbund» leta med protestanti in katoliki, 0° katere je prišlo potem, ko so v Luzernu sklenili zaupati jezUt-tem pouk na šolah. Za odprav0 tega zakona je glasovalo M‘ članov poslanske zbornice, Pra ti pa trije in sicer predstavniki «Republikanske stranke» **| iStranke narodne akcije», . veljata za najhujši sovražnici tujcev. Ker je ta zakonski osnutek sprejela tudi že drug0 veja parlamenta, ga bodo sedaj morali potrditi še državljani z referendumom Sporedno bodo ukinili tudi ustavno klavzulo, ki prepoveduje gradnjo novih samostanov raznih verskih redov. Očitno se sedaj v Švici odpirajo vrata jezuitomj. potem ko so se začela zapira'' številnim delavcem z italijan' skega juga. imel na vozičku veliko košaro P no ukradenega grozdja. Starka pričela kričati, neznanec je iz potegnil nož ter jo dvakrat 1 bodel. Zbežal je, pustil v vinogr3 ukradeno grozdje. Umor je opazil zidar, ki je c lal na hiši blizu Romanellijevega nograda. Po njegovem opisu je f lici ja osumila 35-letnega Alf°n Ilardija, ki so ga pred nekaj iznustili / zapora Sinoči so P” cisti obkolili barako, kjer je l*3 živel in ga s precejšnjo težavo 31 tirali. LIVORNO, 19. - Na občinsJ" oglasni deski v Livornu visi 0 danes listek, na katerem je 3 pisano, da se Antonio Lander namerava oženiti z gospodično * trizio Annunziato Orioli. Kdor 0 pozna podrobneje italijanskih P pevkarjev, ne bo vedel, da je ^ tonio Lardera, pa čeprav za sicer zelo znanega popevkah) ’ ki ga poznamo pod drugim nom Je to Tony Dallara, ki jej1®, nes star 36 let in ki si je in* življenjsko družico 17-letno g°sP dično Orioli, s katero se je znal lansko leto v Milanu.