188. Številka. Ljubljana, v poiedeljek 18. avgusta 1902. XXXV. leto. SLOVENSKI NAROD. lakaja vsak dan svečar, laJHaM nedelje In prazniae, ter vel)a po posti pru)*tu*u a» *»*iro-oa;rsas dežele sa vse leto 36 K, as pot leta 13 K, as tetrt leta 8 K BO h, aa jeden mesec 3 K 30 n. Za LJubljano brez poBiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta b K 60 b, m jeden mesec 1 K 90 b. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tujo deželo toliko več, kolikor znafia ?o8toina. — Posamezne številko po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpofiiljatve aarofinino se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h •c ae dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se bivole" traakovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Uprsvnlitvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vse admlntatrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v upravnifitvo pa a Kongresnega trga Bt. 12 „Slovenski Narod" telefon št. 34. - „Naroina tiskarna" telefon št. 85. Prva vseslovanska razstava v Petrogradu. Četrt stoletja je minilo, kar je bila v Moskvi v primeroma majhnem okviru prirejena slovanska etnografska izložba. Že tedaj in tudi dostikrat pozneje seje čula želja, naj bi se priredila vseslovanska razstava, razstava, katere bi se udeležili vsi slovanski narodi in ki naj pokaže ne le etnografske posebnosti vsaeega slovanskega naroda, nego tudi njih kulturno in gospodarsko stanje, razstava, v kateri naj bi se zrcalil ves slovanski svet. Marsikdo, ki je gojil to željo, je že legel v grob, marsikdo je bil prepričan, da se ta želja, dasi bi nje izvedenje bilo za slovanske narode največjega kulturnega in gospodarskega pomena, še dolgo ne uresniči. In zdaj stojimo pred gotovostjo, vseslovanska razstava s e b o vršila in to v ruski stolici, v Petrogradu. Prireditev je zagotovljena. Sprožil je to misel predsednik petro-grajskega blagotvoriteljnega občestva, general Ignatjev, kije tudi ruskega carja zanjo pridobil. Car je govoril — in razstava se priredi na jesen 1. 1904. povodom 2001etnice ustanovitve Petrograda. Protektorat nad razstavo je prevzel sorodnik ruskega carja, odličen član carske rodbine, kar pač svedoči, kake simpatije goje odločilni krogi za to prireditev, častni predsednik odboru je adlatus ruskega finančnega ministra, Kovalevskij, v odboru pa so zastopani slovansko blago tvoriteljno obščestvo, petrograjako trgovsko društvo in razne druge znamenite kulturne in gospodarske korporacije. Car je tudi odredil, da bo ruska vlada razstavo subvencionirala in da se udeležni-kom dovolijo kar možno najznatnejše olajšave. Kakor rečeno, poda razstava sliko etnografskih razmer posamičnih slovanskih narodov, pa tudi sliko njih kulturnih, umetniških, obrtnih in kmetijskih razmer, tako da dobe obiskovalci jasno podobo o stanju vsakega slovanskega naroda. Razstava bo na ta način posredovala pri medsebojnem spoznavanju, ki je pogoj resnični slovanski vzajemnosti in dala bo priliko za sklepanje trgovskih in obrtnih zvez med posameznimi slovanskimi narodi. Najzanimivejše stari, ki bodo razstavljene, se potem nakupijo za ustanovitev vseslovanskega obrtnega umetniškega in etnografskega muzeja. Za razstavo je odločena obširna in znamenita palača »Tavričeski dvorec«, pri kateri je razsežen park in odbor za prireditev te razstave je že začel s pripravami. Da se zagotovi in primerno organizira udeležba posameznih slovanskih narodov, je poslal odbor ruskega publicista Vasilija Nikolajeviča Korabljeva naprej v Poznanj, v Lvov in v Krakov — 8 čim se je zagotovilo, da se tudi Poljaki udeleže vseslovanske razstave — potem v Sofijo, Beligrad, Zagreb in Ljubljano, od koder je g. Korabljev odpotoval na Češko. Vsi slovanski narodi bodo na razstavi zastopani in naša narodna čast, kakor tudi lastna korist nam velevata, da se tudi Slovenci odzovemo povabilu ruskega odbora in poskrbimo, da bo slovenski narod, četudi je majhen in reven, na vseslovanski razstavi dostojno zastopan, kar je toliko laglje mogoče, ker je politično razmerje med Avstrijo in Rusijo jako dobro in ker bo vseslovanska razstava tudi avstrijski državi na gospodarsko korist. Učiteljski parlament. Glavni parlament. V petek dopoldne, od 9. pa skoro do 1. ure se je vršilo v dvorani hotela »Europa« glavno zborovanje »Zaveze«. Udeležilo se ga je toliko učiteljev in učiteljic , da je bila dvorana natlačeno polna. Zborovanje je otvoril predsednik »Zaveze« g. Jelene, ki je pozdravil ude ležnike in udeležnice in s krepkim govorom pojasnil stališče učiteljstva. Sicer je nekdanji prijatelj, ki je danes sovražnik »Zaveze« in svobodnega učiteljstva, dejal, da se učiteljem zida parlament v Sodnijskih ulicah (Občno ogorčenje), a vzlio tej psovki je zavezino zborovanje učiteljski parlament (Burno pritrjevanje), od koder čujejo želje, pritožbe in proteste učiteljstva, tako prijatelji kakor sovražniki in tudi šolska oblast. Govornik je povdar-jal važnost učiteljstva za narodovo vzgojo in važnost, da je učiteljstvo inteligentno in zavedno, v kar je pred vsem potrebno dostojnih plač. Učiteljstvo se bori za svoje zajamčene pravice. S tistimi, ki pravijo, da je šola prokletstvo za narod, ne more iti. Naj bodo ti katoliško narodni ali kr-ščansko-socialni, ali pa socialni demo-kratje, ki so mej učiteljstvom izgubili vse simpatije. Ko bi se nasprotniki šole in učiteljstva vsaj dostojno borili! Toda ne bore se tako. Učitelji so jim inferiorni sebičneži, ki se prodajo za kos kruha in ki bi za kos kruha postali tudi nemšku tarji. Z razlogi ne morejo učiteljstvu do živega, zato proglašajo vse za »liberalne čenčea in »Roma locuta — causa finita«. (Veselost.) Boj učiteljstva je toliko težav-nejši, ker so se našli tovariši, ki učiteljstvu nasprotujejo (Klic: Izdajalci!) in njegova prizadevanja zasmehujejo. Učiteljstvo jih pomiluje. Ti tovariši zavračajo krivdo na nas, češ, da smo mi premenili svoja načela. To ni resnično. »Zaveza« je svoj čas poslala k škofu deputacijo, kateri je škof slovesno zatrdil, da zastavi vso svojo avtoriteto, da nastane sloga mej učiteljstvom in duhovščino. Vsled tega je govornik ob »Zavezini« desetletnici zaklical: »Delo našega vladike naj Bog blagoslovi«. Nade učiteljstva se niso izpolnile, a učiteljstvo tega ni krivo. Nad boljšo bodočnostjo pa radi tega ni obupati, dokler ima takih zvestih prijateljev (Živahni klici: Živio dr. Tavčar!) kakor je oni, ki je rekel: Bog varuj slovenske pokrajine kuge, lakote, in drugih nadlog, pred vsem pa klerikalizma (Burno odobravanje.) Govornik se je končno spominjal presvetlega cesarja, na kar so navzočniki navdušeno zaklicali cesarju trikrat »Slava«. Na cesarski dvor se je odposlal brzojavni izraz udanosti. Ko je potem v imenu tržaških učiteljev pozdravil zborovalce nadučitelj g. Frluga z Opčin in se je na predlog g. L u z nar j a sklenilo izreči češko slovenskemu spolku v Pragi zahvala za svoto 160 K, ki jo je daroval »Zavezi«, da nagradi mladinske spise, so prišla na razpravo posamezna poročila. Nadučitelj g. Strmšek je poročal o učiteljski organizaciji in njenih namenih. Pojasnil je nalogo in zadaČe učiteljske organizacije ter izjavil, da je ta orga- nizacija stanovska, ne verska, da priznava vsakemu prostost, tako, da se ji lahko pridruži tudi najpobožnejši učitelj in vsak duhovnik, dasi učiteljstvo ne more podpirati strank, ki so sovražne učiteljstvu in šoli. V tem sta prišla na zborovanje »za-vezina« častna člana župan Hribar in dr. Tavčar. Predsednik g. J e 1 e n c ju je ob viharnem pritrjevanju toplo pozdravil kot resnična in odkrita prijatelja šolstva in učiteljstva, kot neupogljiva bori-telja za napredne ideje in kot jez, ki brani slovenske pokrajine klerikalne po-vodnji. Zbrano učiteljstvo je došlecema navdušeno zaklicalo: Živela! Potem se je dognala razprava o poročilu g. Strmška, glede katerega je nadučitelj g. Bajt predlagal, naj stopi »zaveza« v dogovor s češko zavezo, da se najprej ustanovi močna slovanska skupina, na kar bo mogoče vstvariti splošno avstrijsko učiteljsko organizacijo. Učitelj g. E. G a n g 1 je potem v izbornem govoru in ob splošnem odobravanju pojasnil stališče naprednega slovenskega učiteljstva glede najaktuvalnejših zadev. Ta velezanimivi govor priobčimo doslovno. Isti poročevalec je poročal tudi o mladinskem slovstvu, učitelj v Logatcu g. Š e g a pa je v bistroumnem govoru poročal o disciplinarnem redu za učiteljstvo. Ti dve poročili sta strogo strokovnega značaja in ju priobči »Učiteljski Tovariš«. Omeniti pa moramo, da se je g. Šega v svojem govoru energično zavzel za slovensko ljudsko šolstvo v Trstu in je bilo na njegov predlog sklenjeno poslati: 1. Naučnomu ministrstvu naslednjo brzojavko: »Upravni odbor »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev« kakor tolmač avstrijskega jugoslovanskega uči teljstva, zbranega na glavni skupščini dne 15. avgusta 1902, v Trstu prosi: Visoko ministrstvo za uk in bogočastje blagovoli takoj rešiti protest slovenskih tržaških starišev, ki je bil odposlan dne 7. julija 1899 visokoistemu radi slovenske ljudske šole.« 2. Od poslati državnim poslancem naslednje pismo: »Upravni odbor »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev«, kakor tolmač avstr. jugoslov. učiteljstva, zbranega na občnem zboru dne 15. avgusta 1902 v Trstu, Vas najuljudneje prosi, da blago volite »kategorično« zahtevati od ministrskega predsednika, da reši ulok, vložen od slovenskih tržaških starišev radi ljudskih šol dne 7. julija 1899 na visoko c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje. — Ob jednem se Vas prosi, da blagovolite zastaviti ves svoj vpliv" v svojem parlamentarnem klubu, da deluje slavnoisti na to, da dobe tržaški Slovenci potrebnih ljudskih, kakor tudi srednjih šol, ki mu gredo po božjih in človeških postavah. Po sprejetju predlaganih resolucij je g. Jelene zaključil zborovanje. Banket. Vrsti dvorani, kakor zborovanje, se je vršil tudi banket. Udeležilo se ga je do 300 učiteljev in učiteljic in več prijateljev učiteljstva, med njimi župan Hribar, istrski deželni poslanec Mandić, tržaški deželni poslanec dr. Rybaf in dr. Tavčar. Vrsto napitnic je otvoril »Zavezin« predsednik g. J e 1 e n c , ki je povdarjal zvestobo in zaupanje učiteljstva presvetlemu vladarju in napil cesarju. Nadučitelj v Sežani g. Kosovel je opozarjal, da je število »Zavezinih« častnih članov sicer visoko, a na glavno skupščino jih je prišlo le malo. Med njimi sta ona dva častna člana, ki sta se vedno izkazala kot prava prijatelja šole in učiteljstva, to sta župan Hribar in poslanec dr. Tavčar. (Živahni Živio - klici), katerima je govornik napil. Župan Hribar je dejal, da se je posebno vzradoval, ko je izvedel, da bo letos »Zaveza« zborovala v Trstu, kajti Trst je velevažna pozicija. Udeležniki »Za-vezine« skupščine so se lahko prepričali, kako važno in težavno je delo onih, ki branijo to pozicijo. Oni izpolnjujejo svojo dolžnost, nuša dolžnost je, jih podpirati. Učiteljstvo je pred vsem poklicano skrbeti, da se jezikovna meja ne krči. Na glavnem zborovanju je jeden poročevalec povedal, kako mu je nekdaj vpliven slov. politik za biče val: Bodite krotki in ponižni! (Živahni klici: Šuklje!) Krotkost in ponižnost sta lepi čednosti, a koristni nista, ne za narod, ne za kak stan. Sicer pa kaže ravno tisti politik, ki učiteljstvu priporoča krotkost in ponižnost, sam najmanj krotkosti in ponižnosti. Učiteljem svetujem: Ne bodite ne krotki in ne ponižni. Ne klonite duhom in ne udajte se; kdor zvesto izpolnjuje svojo dolžnosti, lahko tako nastopa. Učiteljstvo ima v »Zavezi« imenitno organizacijo, ki mu daje moč. Če stopi ta organizacija v zvezo s češko in s poljsko, bo to moč, ki bo vsaj ravno vredna stala poleg nemške organizacije. Pri Nemcih ne iščite pomoči! Samosvest, ki je potrebna učiteljstvu, pa ni prirojena, ampak mora imeti zaslombo v materialnem položaju. Učiteljstvo je videlo, da so se raznim stanovom izboljšali dohodki, tako državnim in deželnim uradnikom in tudi diurnistom. Za učiteljstvo ni v tej meri skrbela ne država, ne dežela, a priti mora do tega. Le če bo imelo učiteljstvo stalne in zveste zagovornike, bo mogoče doseči, da bo država pomagala deželam urediti učiteljske razmere. Na zborovanju se je omenjal list, ki je pisal, da je dobro, da deželni zbor ni mogel zborovati, češ, saj bi se bilo kmetu denar iz žepa jemalo za učitelje (Klici: »Domoljub« je tako pisal.) To je slepljenje javnosti. Ni res, da kmet največ plača. Po oficialnih izkazih ne plača kmet niti tretjine deželnih dohodkov. Največ plačajo mesta in industrialna podjetja, a zastopniki teh slojev se ne branijo plačati, kar treba, za izboljšanje učiteljskih plač. Jaz — je izjavil govornik — bom v deželnem zboru zvest zagovornik Vaših zahtev, ker če se izdaja sto in stotisoče za vodovode, mora se toliko bolje poskrbeti za živi vrelec omike in prosvete, ki ga odpira učiteljstvo. Govornik je izrazil svoje veselje, da bo navzočni tudi hrvatski učitelji iz Istre in napil stanovskemu duhu in stanovski organizaciji učiteljstva. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Nadučitelj v Črnučah, g. Grego-r i n je opozarjal, da ima Trst na videz sicer laški značaj, prav kakor bi bil iz njega izginil slovenski rod, ali slovenstvo v Trstu živi in se zaveda tako, da sedaj ne bo več propadlo. Zahvaliti se je za to slovenski žilavosti in vrlim voditeljem, zlasti dr. Rvbafa. Govornik napije slovenskim bratom ob Adriji in njihovim voditeljem. (Živahno pritrjevanje.) Poslanec dr. R y b a r je, zahvalivši ae za napitnico, rekel, da ae precenjujejo zasluge Tržačanov. Zaslomba slovenstva v Trstu je okolica, če ostane ta, kar je bila stoletja, in če Bog da, se tudi ohrani, potem je bodočnost zagotovljena. Mesto ima italijansko lice in italijanski zastop in to je vzrok, da učiteljstvo v Trstu ni bilo oficialno sprejeto. Ako ostane okolica slovenska in ako dobe Slovenci v mestu slovenskih šol, potem pride morda tudi čas, ko bo slovenske učitelje pozdravil tudi tržaški župan. Ako se ohrani slovenstvu, kar se v Trstu rodi, potem dobi Trst sčasoma tudi drugačno lice. Kazal se bo kot mešano mesto (Živahno pritrjevanje) in morda bo kdaj celo slovenski. Nam — je nadaljeval govornik — se večkrat očita, da ne kažemo barve. Do neke meje je to res — mi nismo ne črni ne rudeči, imamo celo več barv (Razni medklici), to so barve slovenske trobojnice. Za zmago slovenske trobojnice se bomo možato borili, zanjo, če treba, tudi umr-jemo. Govornik se je zahvalil učiteljstvu, da je sprejelo resolucijo za slovensko šolo v Trstu ter v imenu tržaških in okoli-čanskih Slovencev napil »Zavezi« (Živahno pritrjevanje.) Posl. dr. Tavčar — pozdravljen z burnim ploskanjem in klici: »Živio dr. Tavčar« — je dejal, da jemlje z zadovoljstvom na znanje izjavo dr. Rvbafa, da se tržaški Slovenci bore za zmago slovenske trobojnice in pristavil, da se na slovenski trobojnici nahaja pač rudeča barva, ne pa tudi črna. (Živahno odobravanje). Nadučitelj g. Kosovel se je spominjal častnih članov »Zaveze«. To ni nikaka zasluga, da prihajajo častni člani na »Zavezino« zborovanje, vsaj govornik prihaja z velikim zadoščenjem na ta zborovanja, ker ima vsikdar občutek, da so zborovanja učiteljev kakor nekaka revija, pri kateri se kaže moč armade. Mislim — je nadaljeval govornik — da prav tolmačim nastope učiteljstva, namreč kot protest proti časom hlapčevanja. Najnižji narodi so tisti, ki ne znajo ceniti učiteljstva. (Burno pritrjevanje). V tistih časih je bil učitelj kakor kak boljši godec, narod pa se je nahajal na najnižji stopinji omike. Ti časi so minuli. Zmagalo je prepričanje, da, ako slovenski narod kak stan potrebuje, je to učiteljski stan. Ako iz slovenskega naroda ne izženemo analfabetstva, ako bo spadala večina naroda k analfabetom, potem smo izgubljeni. V tem tiči nevarnost prizadevanja izpodnesti sedanjo šolo. Kot član deželnega odbora in deželnega šolskega sveta vem, kako se trudijo nasprotniki, da bi potisnili učiteljstvo nazaj na tisto stopnjo, na kateri je bilo nekdaj. Reakci-onarstvo je tisto, kar Vam in nam najbolj škoduje. (Burno pritrjevanje). Šele od tedaj, ko se je mogla naša stranka razviti, je mogoče, zavračati reakcionar-stvo. In le ako bo napredna stranka v srčni in tesni zvezi z učiteljstvom, se bo moglo zadrževati reakcijo. Jaz stojim na drugem stališču, kakor visokočastiti gosp. dr. Rybaf. časi so resni, tako resni, da se mora vsak odločiti ali na to ali na drugo stran. Tudi učitelj ne sme kakor trhlen les plavati v sredi, biti v dvomu, kam spada, stopiti mora na e n o stran (Burno odobravanje). Klerikalna stranka smatra učiteljstvo za balast, ki naj se čim prej odvrže. Ta stranka smatra učiteljstvo za nepo trebno in stoji na barbarskem stališču, da pride najprej v nebesa tisti, ki ne zna brati in ne pisati. Zveza med napredno stranko in učiteljstvom je tisti jez, ki zadržuje klerikalizem. Govornik dvigne svojo čašo na to zvezo, ki naj bi prospevala in se utrjevala na občno korist. (Navdušeno odobravanje in ploskanje ter klicanje: »Živio dr. Tavčar!«) Oficialni del banketa je bil s tem končan in zborovalci so se tudi kmalu potem razšli. Koncert v Barkovljah. Zvečer je bil v »Narodnem domu« koncert, kateremu je sledila domača zabava. Naslednje jutro se je večina udelež-nikov odpeljala v Benetke. % Izubijani, 18 avgusta. Pogajanja v Išlu. V soboto dopoldne sta bila Korber in Szell pri cesarju ter sta mu poročala o dosedanjih nagodbenih pogajanjih. Nato se je vršil razgovor o vsem kompleksu nagodbenih vprašanj, med temi tudi o najprepornejšem carinskem tarifu. 22. t. m. se vrši konferenca obeh ministrskih predsednikov in vseh ministrov. Razgovor pri cesarju je trajal dve uri. Spočetka septembra prideta predsednika zopet k cesarju poročat o vspehih pogajanja. Baje se je doseglo v Išlu v nekaterih točkah zbli-žanje. Cesar se spočetka septembra preseli v Schonbrunn, kjer se baje doženo pogajanja. Carinski tarif dela še vedno glavne težave. Vendar se obema ministrskima predsednikoma že zelo mudi, ako naj pride nagodba pravočasno pred državni zbor. Proti klerikalizmu na Hrvatskem. Boj proti hrvatskemu klerikalizmu je bil doslej neznaten, zato pa je na Hrvatskem klerikalizem zelo močan. Sedaj pa je prinesel poloficiozni list »Drau« poziv z geslom: Proč od klerikalizma! Ta list piše namreč med drugim: Veliki čuvaj Francija potrebuje simpatij vseh svobodomiselnih elementov in simpatij vsega omikanega sveta, da doseže svoj visoki cilj. Pokažimo torej, Hrvatje, da razumemo bolest francoskega naroda in povejmo, da gloda tudi na našem mozgu isti črv, katerega uničiti se doslej nismo upali. Dvig-nimo se, poskusimo svojo moč in kmalu bomo videli, da je dovolj velika, da do-ženemo ta boj. Naše geslo se glasi: Proti klerikalizmu! — »Vaterland«, glasilo naših klerikalcev, zlasti Šusteršiča, je prvo zavohalo ta članek ter se nanj strašno togoti. Poživlja celo bana, naj kroti svojega »medveda«. To se morda zgodi, ali na Hrvatskem je že mnogo mož, ki uvi-devajo nevarnost klerikalizma za hrvatstvo ter že začenjajo nastopati proti prepotene! klerikalnih vodi. Car odstopi? Iz Moskve poročajo listu »Morning Leader«, da se splošno govori, da je car izrazil svojim intimnim svetovalcem svoj naklep, odpovedati se kroni na korist svojemu bratu, velikemu knezu Mihaelu Alek-sandroviču. Car je baje radi brezkončnih notranjih nemirov in atentatov izgubil ves pogum ter nima niti duševne niti telesne moči, da bi premagal nastale velike težave ter se uprl reakcionarcem, ki so krivi vseh nesreč na Ruskem. Baje se car prav gotovo odpove, ako mu carica v septembru ne povije dečka-prestolonaslednika. — Ta vest je skrajnje neverjetna, a prinesli so jo vsi listi. Bržčas je le izrodek »dobe kislih kumar«. Burski generali v Londonu. Burski generali Botha, Dewet in Delarey so dospeli včeraj v Portsmouth. V Southamptonu se niso ustavili, dasi so bili — kakor poročajo brzojavke iz Londona — pozdravljeni navdušeno. Šli so na krov ladije »Nigeria«, kjer jih je sprejel in pozdravil Ki teh en er ter jih predstavil Chamberlainu. Poroča se, da je dospel v Southampton tudi znani burski politik Fischer kot odposlanik Krii-gerja, ki pa menda ne pojde niti k Cham-beriainu niti h Kitschenerju, ker z mirom ni zadovoljen ter je prišel generale menda le nadzirat. Generali pojdejo baje tudi h kralju. Buri so prišli prosit podpore za obubožane burske rodbine ter za nekatere olajšave v mirovnih določbah. Najnovejše politične vesti. Tirolski namestnik baron Schwartzenau je imel po razkritju spomenika v Sachsenklemme govor, ki zbuja splošno senzacijo. Dejal je: »Vlada hoče ne le enotno deželo Tirolsko, nego tudi enoten narod tirolski, ki naj deluje skupno na podlagi slavnih sporočil preteklosti z novim pogumom za težavne naloge prihodnosti«. Te besede se tolmačijo tako, da Italijani svoje avtonomije ne dobe. — Atentat na kneza Obolenskega, harkovskega guvernerja, bi se bil baje gotovo posrečil, ako bi napadalca ne bila udarila po roki gospa Gordejenko. Še ko so vrgli napadalca na tla, je ustrelil dvakrat. Vsi listi trdijo, da so uprizorili atentat nihilisti, ki hočejo šiloma doseči, da se izpremeni državna uprava. — Burske generale je sprejel tudi maršal Robert s. Buri so se udeležili parade angleškega ladijevja. Prišli so baje prosit nekaterih olajšav radi po vratka evropskih Burov v staro domovino. — V Venecueli imajo sedaj tri kandidate za predsedništvo: generala Rolando in Monagas ter milijonar Matos. Dosedanji predsednik Castro je pobegnil. — Mesto Tientsin se je zopet izročilo kitajski upravi. Železnio pa Rusi še nekaj časa ne prepuste Kitajcem. Pevska slavnost v Zagrebu. (Izviren dopis.) Iz Zagreba 16. avgusta. Sijajne pevske slavnosti v Zagrebu so končane. Kdor se jih je udeležil, temu ostanejo vse žive dni v spominu. V soboto, 16. t. m. je bila dopoldne skupščina »Zaveze hrvatskih pevskih društev«, kateri je predsedoval načelnik g. Milan K r e š i č , in pri kateri so bila 33 pevskim društvom priznana in izročena odlikovanja. Po tej skupščini je bil v Sokolovi dvorani slavnostni banket, pri katerem je prišlo do znamenitih nazornih manifestacij. Prvi je spregovoril predsednik K r e-š i č , ki je napil kralju. Godba je zasvi-rala cesarsko himno. Učiteljski profesor I v k a n e c, podpredsednik »Kola«, je napil hrvatski vladi in hrvatskemu banu. Odziva ta napitnica ni našla. Zavladala je tihota, godba pa je zaigrala — Sokolsko koračnico. Odvetnik iz Virovitice, g. dr. G a v -r a n č i č , je napil županu zagrebškemu, ki je bil baje radi prehlajenja odsoten in je poslal svojega namestnika. Županov namestnik, I. mestni senator g. D e ž e 1 i č, se je zahvalil za napitnico županu in napil »Kolu«. — Odvetnik dr. Mazzura je napil odboru gospe, ki si je pridobil za slavnost največjih zaslug. Pesnik K a -talinić Jereto v je deklamoval svojo pesem, zloženo povodom »Kolove« ^letnice. — Gimn. prof. M i 1 e r, tajnik »Kola«, je napil gostom Slovencem, Čehom in Poljakom, katerim so udeležniki priredili velikanske ovacije. Na to napitnico so odgovarjali zastopniki vseh treh rečenih narodov. Prvi je govoril Poljak dr. L e -w i c k i, odvetnik in žurnalist iz Krakova in začetnik »Nowe Reforme«. Poslušalci so ga velikansko aklamirali, ga dvignili na ramena in ga nesli okrog mize. V imenu Cehov je govoril gospod M e n č i k , v imenu Slovencev pa prof. Š t r i t o f takole: Veleslavna gospoda! Mili bratje! Za prekrasne besede, s katerimi je izvolil gospod profesor Miler pozdraviti nas Slovence, in za prisrčne ovacije, ki ste jih vi, bratje Hrvatje, priredili nam Sloven cem, se usojam v imenu Slovencev in osobito še v imenu »Glasbene Matice«, katero imenu čast to zastopati, zahvaljevati se kar najiskreneje. Ko smo v Ljubljani čuli, da namerava hrvatsko pevsko društvo »Kolo« praznovati svojo štiride-setletnico, odločili smo se takoj, da se i mi udeležimo tega znamenitega slavlja. Odločili smo se, ker smo vedeli, kolikega pomena je pevsko društvo »Kolo« za hrvatski narod, da pomenja štirideset letna doba društva »Kola« štirideset let plodonosnega kulturnega delovanja, pri katerem so pevci pravi pionirji narodne prosvete. Prišli pa smo zlasti še zaradi tega, ker nas Slovence veže z brati Hrvati premnogo tajinstvenih vezi. Saj smo mi Slovenci vaši najbližnji bratski narod, in to ne samo po zemljepisni leži, ampak po rodu, po jeziku, po krvi in po duhu. (Burno pritrjevanje). Ce potujemo iz slovenskih krajev, kjerkoli čez mejo v hrvat ski svet, zapažamo pomembno dejstvo, da slovenščina ne prehaja mahoma v hrvaščino, ampak le polagoma in komaj znatno, in da je težko reči, kaj so obmejni prebivalci, so li še Slovenci ali so že Hrvatje. Gospoda, jaz menim, da je najbolje, ako pravimo, da niso niti Slovenci niti Hrvatje, ampak, da so zajedno Slovenci in Hrvatje. (Dolgotrajno burno pritrjevanje.) Kaj čuda torej, da vlada med Slovenci in Hrvati tolika vzajemnost, vzajemnost, ki ni samo gola fraza, ampak istinito dejstvo. Iz lastne življenske iz kušnje lahko navedem znamenit konkreten dokaz, kako se pri nas goji ta vzajemnost. V Ljubljani sem slučajno tudi knjižničar naše gimnazijske dijaške knjižnice, kjer imamo prav mnogo tudi hrvatskih knjig, osobito knjige »Hrvatske Matice«. Verujte mi, gospoda, da naša šolska mladina, naši šesto , sedmo-, osmošolci prav radi segajo baš po teh hrvatskih knjigah, in smelo trdim, da je med našo šolsko mladino poznanje hrvatske književnosti dokaj razširjeno. In pri tem čitanju naša mladina ne potrebuje druzega nego mali hrvatsko slovenski »Rječnik« za nekoje besede, ker nam Slovencem ne dela hrvatski jezik nikakih težav. (Klici: I nam slovenski ne.) Vzajemnost med Slovenci in Hrvati pa se posebno lepo kaže na onem polju, katero danes nas vse tu zbrane najbolj zanima, na glasbenem polju. Vaši skladatelji in večina njih skladb so poznani tudi našemu občinstvu. Imena Lisinski, Eisenhuth, Zaje krase vse naše pesmarice. Ni ga slovenskega pevskega društva, kojo bi ne poznalo in ob vsakojaki priliki ne pevalo n. pr. Benjaminovo hrvatsko himno »Liepa naša domovina«, Zajcev »U boj«, »Zrinsko-Frankopanko«, »Večer sa Savi«, Eisenhuthovo »Moja ljubav«. Lisinskega »Tam, gdje stoji« itd. itd. Ni davno še tega, ko je »Glasbena Matica« v Ljubljani v koncertu proizvajala Zajcev »Dolazak Hrvata«. Ali pa poglejmo v slovensko gledališče, v slovensko opero. V najnovejšem času so se opetovano in z najboljšim uspehom proizvajale Zajčeva opera »Zrinski« in Vilharjava »Smiljana«. In to ne morebiti v slovenskem prevodu, ampak kar v hrvatskem originalu, kojega naše občinstvo do cela razumeva. In končno, ali ni ideal vzajemnosti hrvatsko slovenske pesmi, ako je naš slovenski skladatelj Foerster na hrvatske besede Varjačićeve zložil in društvu »Kolo« posvetil krasni zbor »Pjevajmo!«? Toda, naj neham z naštevanjem dokazov. Ponavljam, da je mnogostrauska vzajemnost med Slovenci in Hrvati živa istina, da je osobito istinita vzajemnost hrvatske in slovenske pesmi. In na to dvigam čašo in kličem: Naj bi vzajemna hrvatsko slovenska pesem tudi v bodoče in še mogoČneje orila od Triglava do Velebita in od Soče in Jadranskega morja doli do steka Save in Donave in naj bi se iz te vzajemnosti slovensko-hrvatsko pesmi razvila tudi kulturna vzajemnost med Slovenci in Hrvati! Govor je bil sprejet z velikim navdušenjem in z vsestranskim pritrjevanjem, pevci pa so zapeli zbor »Slovenec in Hrvat«. Predsednik je potem prečital pismeni pozdrav društva »Hlahol« iz Prage. 20 pevcev tega društva je dospelo v petek v Zagreb. Govorili so potem še pesnik Mihovil Nikolić, pesnik Alaupović iz Bosne, Hercegovec Juglić in v imenu Slovakov, ki so tako nesrečni, da nimajo ničesar nego materino mleko, zopet dr. Lewicki. Po pročitanih telegramih in pismih — posebno oduševljenje je obudilo Strossmayerjevo pismo — se je profesor Š v r 1 j u g a še zahvalil predsedniku »Kola«, na kar je bil banket zaključen s čitanjem slovenskih in čeških telegramov. Zvečer ob 7. uri je bil prvi koncert, na katerem je od 16 pevskih društev po abecednem redu tekmovaje nastopalo, vsako z jedno točko. Nudil se nam je tu zelo zanimiv vzgled v delovanje in kakovost posameznih društev. Društva sama pa so prestala s tem nekako skušnjo, ki bo izvestno blagodejno vplivala na daljni njih razvoj. Nastopilo je 13 moških zborov in 3 mešani, večinoma v številu 20—30 članov, posamezno, kakor zagrebški »Merkur« in »Sloboda« z nad štiridesetimi in »Sloga« z nad šestdesetimi člani. Naravno je, da so ravnokar imenovani trije zbori najboljše peli, osobito »Sloboda, ker je v njih največ inteligence in glasbene izobrazbe in ker so v njih vsi štirje glasovi i po številu i po glasbenem materijalu enakomerno bili zastopani. Nedostatek v poslednjem obziru se je opažal pri večini drugih društev, kjer morda vsled lokalnih razmer prevladuje zdaj ta zdaj oni glas. Po manjših krajih to drugače biti ne more. Opazili pa smo tudi, da je v marsikaterem zboru glasovni materijal boljši nego šo lanje in da bi se izvestno dosegli še veliko večji uspehi, ko bi se stroga glasbena izobrazba še bolj razširila in vglo-bila med pevskimi zbori. Občinstvo, ki je do zadnjega prostorčka polnilo gledališče, je zelo burno pozdravljalo osobito zbore iz daljnih krajev in pa — mešane zbore, ki so nastopali v dražestnih uniformah, Največji zbor je bil Vilharjev »Na Ozlju gradu«, moški zbor s sopransolom in ba-ntonsolom. Solo sta pela gospa Leonija Briickl in Bogdan pl. VulakoviČ, Zbor je bil očividno izvrstno naštudiran in pevci so iznenadjali s krasnim niansiranjem in razumnim prednašanjem. Posebno njih »pianissimo« jo bil zelo nežen. Nastopili sta tudi dve slovenski pevski društvi, namreč »Ljubljana« in »Slavec«, obe vzprejeti z burnimi klici »Živeli Slovenci« in z gromovitim ploškom. »Ljubljana« je pela težki Nedvedov zbor »Pevčeva molitev« in rešila svojo nalogo zelo častno. Pohvaliti nam je osobito precizno vstopanje in lepo fraziranje, kar je zasluga pevovodje gosp. prof. De-kleve. Občinstvo je zahtevalo ponovitev, a prišel se je samo pevovodja štirikrat zahvalit. »Slavec« je pel pod vodstvom g. Beniska Čerinovo »Domu« Izvršitev je pač nekoliko zaostajala za »Ljubljano«', posebno v srednjem stavku, a v obče je bil tudi nastop »Slavca« časten in dostojen in izzval je frenetičen aplavz, kateremu so se pevci odzvali s ponavljanjem zbora. Tako smo bili Slovenci tudi pri tem pevskem tekmovanju častno zastopani. Ne moremo si kaj, da ne bi ob tej priliki izrekli željo, da bi se tudi pri nas Slovencih od časa do časa prirejala taka tekmovanja pevskih društev. Saj zaveza slovenskih pevskih društev, kise je v Ljubljani ustanovila že pred več nego petimi leti, morda vendar ne bo večno spala spanje nepravičnika. V Zagrebu smo se prepričali, kolikega pomena so taka tekmovanja, kako poučljiva so za pevce in za občinstvo in hako bi se dalo s krepkim centralnim vodstvom dvigniti vse pevstvo na višji nivo. S tem bi se povsod poživilo in pokrepilo tudi vse društveno življenje. Dnevne vesti. V Ljub liani, 18. avgusta. — Osebne vesti. Pomožni ur»d-nik pri okrajnem glavarstvu v Kranju g. Fran Roš je imenovan vladnim kance-listom v Celju. — G. Zmag. Andrejka pl. z Livnograda je imenovan poročnikom 97. pešpolka. — Lemenatorski shod. V časih, ko so povsod zborovanja in shodi, tudi naši lemenatarji nečejo zaostati in sklicali so vsled tega poseben shod. Ker se lemenatarji ne morejo in ne smejo ganiti, se bo vršil shod kot »sestanek krščansko mislečega dijaštva«. Lemena-tarjem je seveda zagotovljena prva vloga, ker je mej drugim dijaštvom prav malo »krščanskih«. No, mi privoščimo vsem dijakom malu zabave, posebno pa leire-natarjem, ki mej letom še sami na sprehod ne smejo in so torej razvedrila prav potrebni. V bombastičnem oklicu, ki so ga fantje obelodanili v »Slovencu«, oznanjajo, da hočejo narodu prinesti prosveto, ožarjeno z lučjo sv. vere kot pravi katoliški Slovenci in demokratje, pozabili so pa pojasniti, kako hočejo premostiti silno brezno, ki zija mej domokratičnimi in mej cerkvenimi načeli. Ta načela izključujejo druga drugo in kdor je demokrat, ta je tudi puntar proti absolutni avtoriteti cerkve. Lemenatorji najbrže še ne vedo, kaj cerkev uči in govore o demokratstvu, le ker nimajo pojma o njem. Tudi proglašajo v svojem oklicu, da hočejo kot navdušeni narodnjaki delovati z vsemi močmi za trpeči slovenski narod. Kako se za to pripravljajo, priča vzpored njihovemu sestanku. Predavalo se bo o religiji in morali, o homeopatiji (!), o civilnem zakonu (!!), o vulkanizmu (!!) in o inkviziciji — predavanja o narodnih zadevah ne bo nobenega. Sicer ti fantje tudi deklamujejo »iz naroda za narod«. V svojem oklicu besedi-čijo jako mnogo o slovenstvu in na-rodnjaštvu, a za slovenske narodne zadeve se nič ne zmenijo. Vsakdo bi pričakoval, da se bo na d i j a š k e m shodu — četudi je shod le krščansko mislečega dijaštva — govorilo vsaj o slovenskem šolstvu, zlasti o vseučilišču in o slovenskih kulturnih zadevah. Ane! Govorilo se bo o vulkanizmu in o inkviziciji, o homeopatiji in o civilnem zakonu. To je gotovo značilno in postavlja narodno mišljenje »krščansko mislečega dijaštva« v pravo luč. — „H3ahol" v Pragi. Zagrebške pevske slavnosti se je udeležil tudi kružek znamenitega pevskega društva »Hlahol« v Pragi in dosegel pri matineeju velikanski vspeh. Ta veleodlični zbor pride v petek v Ljubljano in bomo imeli priliko, tu slišati te pevce. Zbor potuje namreč iz Zagreba na Reko, v Opatijo in v Trst ter pride v petek popoldne iz Postojine semkaj. Zvečer istega dne bo pel v »Narodnem domu na korist podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Pragi. Opozarjamo na ta redki užitek že danes Ljubljančane in druge izven Ljubljane bivajoče prijatelje slovanske umetnosti. — Umrla je v Ljubljani gospa M a-rija Matajc, roj. Kušar, mati znane narodne rodbine. Naj v miru počiva! — Za mestne uboge. Gospod Ivan Kavč ni k, c. kr. sodni tajnik v Ljubljani, je povodom smrti svoje tašče, gospe Marije P i mat, za mestne uboge daroval znesek 50 kron. — Vzajemno podporno društvo, re^istrovana zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani, je pristopilo kot ustanovnik »Slovenskemu trgovskemu društvu Merkur« v Ljubljani z 200 kronami ter s tem priznalo, da je to društvo za razvoj trgovine velevažno in potrebnoj Želeti je, da tudi druga podjetja in trgovci omenjeno društvo posnemajo. Živela požrtvovalnost za splošni trgovski napredek! — Uvedba nedeljskega počitka v trgovinah in v trgovskih Pisarnah v Ljubljani. Iz trgovskih krogov se nam piše: Nepopisno hitro se je raznesla po mestu novica, da je c. kr. deželna vlada uvedla nekatere izpremembe glede nedeljskega počitka. Veseli so tega trgovci kakor tudi nastavljenci, ker se je s tem vsaj deloma ustreglo njih prošnjam. Predno se o tem dalje bavimo, bodi nam dovoljeno, da pribijemo, da je no glede na to naredbo, šest tvrdk v Ljubljani te več let sem ob nedeljah in praznikih trgovine zapiralo. Te tvrdk« se niao ozirale na minimalno izkupilo ob nedeljah in praznikih, marveč so same uvidele, da je resnična potreba nedeljski počitek za dotične trgovce in njih nastavljence. Drugi trgovci so bili tudi pripravljeni zapirati, a tega le vsled konkurence niso storili, če preidemo na zakon, moramo omeniti, da je sam na sebi povoljen, samo to nam ne ugaja, da se trgovine z živili smejo od 7.—10. ure odpirati. Ta potreba je morda v velikih industrijalnih krajih, pri nas pa nikakor ne. Pa zadovoljni bodimo za enkrat s tem, da uvedbo nedeljskega počitka niso pri-poznali samo trgovci, marveč tudi c. kr. deželna vlada. Dovoljeno naj nam bo pri tej priliki slavni mestni magistrat opozoriti, da mestno stražništvo takoj spočetka z vso strogostjo na to pazi, da se ta zakon do pičice natančno izvršuje. Posebno opozarjamo, da se, ker se bodo naši pravi trgovci po našem mnenju vsi zakonu pokorili, na kramarje in branjevce z vso strogostjo pazi, ker se mogoče med njimi taki nahajajo, ki ne izpolnujejo prav radi zakonov. Poleg tega nahaja se v Ljubljani tudi ena tvrdka, ki ima v zalogi špecerijo in železnino. Ta tvrdka se opozarja na tem mestu, da ne dela s prodajo železnine drugim tvrdkam z železnino konkurence. Ne delajmo si s kršenjem zakona umazane konkurence ter izpolnujmo naredbo c. kr. deželne vlade. Več trgovcev, ki se slavni c e s. k r. dež. vladi z a h v a 1 j u j e j o z a u v e d b o nedeljskega počitka. — Slovensko trgovsko društvo „Merkur" je priredilo dne 15.t. m. popoludanski izlet v Sotesko. Izleta se je udeležilo nad 60 društvenih članov in mnogo prijateljev društva. Po prihodu se je kmalo razvila neprisiljena prosta zabava; društveni pevci so zapeli več lepih komadov, drugi društveni člani zabavali pa so nas z godbo. Ne bomo se obširneje bavili z zabavo, ki se je na tem izletu razvila, marveč le omenimo, da je ta izlet v vsakem oziru prav dobro uspel. — Otvorjenje koče na ,Lisci' pri Razborju. Po dolgem stremljenju posrečilo se je g. nadučitelju Jurku v Razborju postaviti z blagimi doneski rodoljubov na »Lisci« jako prostrano kočo, v kateri naj dobe zavetišča prijatelji planin, ki hočejo iz »Lisce« krasni razgled na julične alpe in po celi savinjski dolini uživati. 21. t. m. ob 10. uri dopoldne vršilo se bode otvorjenje te koče z raznovrstnim vsporedom — petjem, godbo in igro — le pri dobrem vremenu. Prijatelji planin dobro došli; pot zaznamovana je iz Laškega trga in iz Sevnice. — Redek lovski plen. Gospod Leonart Del Linz v Razdrtem je imel redko srečo, da je 31. julija pod Nanosom ustrelil orlovsko kanjo. Posredovanjem asistenta g. Ferd. Schulza je bila ta redka ptica pridobljena za dež. muzej, ki je s tem dobil ptico, kakršna na Kranjskem doslej še ni bila ustreljena. Orlovska kanja živi na Kavkazu, v Mali Aziji, Perziji, Turkestanu, Sibiriji, Indiji in v Severni Afriki dol do Tunisa. Doslej je bilo ustreljenih takih ptic na Ogrskem 5, na Češkem 3, na Dolenjem Avstrijskem 5, na Tirolskem 1, v Bosni 1. V Nemčiji so doslej ustrelili le dvo orlovski kanji na Danskem pa jedno. — Nova razglednica. Gospod Slatnar v Kamniku je izdal novo lično razglednico, na kateri je v barvah prav fino in ukusno posneta znana slika Jurija Šubica, predstavljajoča slovanska bla-govestnika sv. Cirila in Metoda. — Nesreča na dolenjski železnici. V soboto zvečer se je peljalo 16 romarjev na vozu čez železniški prelaz dolenjske železnice za Ogorevčevim posestvom v Škofeljci. Romarji so peli in niso videli bližajočega se tovornega vlaka in niso slišali žvižganja lokomotive. Vlak se ni mogel več ustaviti in je zadel v zadnji del voza in ga sunil stran, da se je prevrnil in so romarji popadali z voza. Štiri osebe so poškodovane, med temi si je Jera Zakrajšek iz Griča v sodnem okraju Velike Lašče zlomila desno roko. Prepeljali so jo v deželno bolnico. — Ravno na istem železniškem prelazu bi se bila pozneje pri prihodu osebnega vlaka skoraj spet pripetila nesreča. Ljubljanski fijakar 1. Moser je peljal firez prelaz, ko je prihajal osebni vlak. Tik pred vlakom je del z vozom črez prelaz. V vozu je bilo več oseb. — Shod zidarjev in tesarjev. V soboto zvečer se je vršil v Auerjevi pivovarni v "VVolfovih ulicah javen shod stavbinskih delavcev. Na shodu je govoril v nemškem jeziku neki Nader z Dunaja o organizaciji strokovnih društev. Navzočim delavcem je svetoval, da se vzdrže nameravane stavke, ker ni moči sedaj kaj doseči. Zidarji in tesarji naj sedaj le zahtevajo od svojih delodajalcev odgovora, če hočejo ugoditi meseca maja t. 1. dani besedi glede deseturnega delavnega časa. Shoda se je udeležilo okoli 100 oseb. — Nezgode. Valentin Frlan, 23 let star posestnikov sin iz Predmosta, občina Poljane, si je igral s starim zarjavelim samokresom, kateri se je sprožil in raz-letel. Kos cevi je odletel Frlanu s tako silo v glavo, da je zadobil smrtnonevarno rano. Prepeljali so ga v deželno bolnico. Vinko Koncilja, mizarski vajenec pri Antonu Bizjaku na Marije Terezije cesti št. 20, si je pri delu spahnil desno roko v rami. Oddali so ga v bolnico. — V Kamniku je Albrechtovemu ključarskemu vajencu Ivanu Jarcu stroj za vrtanje železa zmečkal palec na desni roki. — Josip Tuma, ključar na državnem kolodvoru v Spodnji Šiški, je padel včeraj dopoludne s stroja in si zvinil desno nogo. — Franc Ropačnik, hlapec pri tvrdki Franca Ksav. Souvana, vozil se je včeraj dopoludne na dvorišču »pri avstrijskem cesarju« na visokem bi-cikeljnu in je padel raz njega ter si pri padcu na pedalu prerezal nogo tako, da so ga morali prepeljati v deželno bolnico. — Jernej Babnik, delavec v Toeniesovi opekarni v Kosezah, je pri skladanju opeke padel z odra in si zlomil desno roko. Prepeljali so ga v bolnico. — Zaprli SO brezposelnega ključarja Henrika Ošabna, stanujočega na Sv. Martina cesti št. 30, ker je na sumu, da je na več krajih poskušal ulomiti. Včeraj dopoludne je skušal ulomiti v stanovanje urarja Josipa Žonte v Kolodvorskih ulicah št. 30, a tamkaj stanujoča Marija Vašel je to videla in ga prepodila. Ošaben je bil že zaradi tatvine kaznovan. Na sumu je tudi, da je pred dnevi hotel izvršiti ulome v šentpeterskem predmestju. — Okraden krošnjar. V nedeljo, 10. t. m. je neka Matzello iz Stare Loke v kočevskem okraju, na cesti pri Poljanah okradla krošnjarja Antona Kempa. Vzela mu je dva bavarska zlata in 80 kron v papirnatih bankovcih. Zlata je menjala v Črmošnjicah. V soboto zvečer je zasačil Kemp tatico Matzelle v gostilni »pri bavarskem dvoru<, a ona mu je ušla med časom, ko je šel iskat policaja. — Neprevidni kolesarji. Na Tržaški cesti je v soboto zvečer delavec v tobačni tovarni A. P. povozil s kolesom delavko Marijo Cimpermanovo, stanujočo na Glincah št. 56. — Na Zaloški cesti je bila povožena delavka Ernestina Hafnerjeva. Pri padcu si je odrla kožo na des nem komolcu. Podrl jo je na tla in povozil neki zdravnik. — Napad. Pekovski pomočnik Josip Cimperman je bil v noči od 16. na 17. t. m. pred neko gostilno v Jesenicah od neznanega človeka napaden in z železnim utežem po glavi udarjen. Bil je smrtnonevarno ranjen. Prepeljali so ga v deželno bolnico. — Strašilo je danes ponoči v hiši v Sv. Florijana ulicah št. 18 a. Strah je vrgel na dvorišče lestev. Iskali so strahu v hiši in v soseščini, pa ga niso dobili. Tudi policaj, ki je prišel strah preganjat, ga ni zasledil. Ženske so bile vsled tega v velikem strahu. — Rakev našli so pri kopanju temeljev za novo poslopje »kmetijske poso jiinice« na Dunajski cesti. — Na Mesarski cesti je danes ponoči okoli pol 1. ure nekdo streljal z revolverjem. — Tongo in Mandingo - zamorci v »Narodnem Domu« so vzbujali včeraj ves dan mnogo zanimanja. Družba šteje 45 oseb, med njimi 24 žensk. Vsi so močni, dobrorejeni in lepovzrasli ljudje. Tudi mati z otrokom, ki ga nosi vedno zadaj na ledjah, je med njimi. Predstava ima pevske, borilske, boksarske in bojne točke. Ženske pojo in plešejo, dva moška pa tolčeta na bobne in druga »glasbila«. Možje nastopajo v vojni opravi ter so videti zelo inteligentni. Tu imajo tudi svoje kočice, v katerih si kuhajo polento in riž. Ženske prodajajo ikolke in razglednice. Zamorci so zelo zanimivi ter se vedejo vseskozi dostojno. — Razpisana služba. Mesto poštnega odpravnika pri ces. kr. poštnem uradu (III./4.) v Mirnipeči, politični okraj Rudolfovo, proti pogodbi in kavciji 400 K. Letna plača 550 K, uradni pavšal 140 K in letni pavšal 548 kron za vzdržavo petkratne pesne zveze na dan med poštnim uradom in kolodvorom v Mirnipeči ter za lokalno dostavljanje poštnih pošiljatev. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. * Najnovejše novice. Socializem. V Pragi je bila 15. avgusta otvor-jena delavska razstava. — Značilno. V državnem proračunu za tekoče leto je svota 5,676040 K določena za šolstvo, 4,217091 K pa za državne kobilarne.—j O nemškem prestolonasledniku. Pariški »Matin« je obelodanil senzačno vest, da nemški prestolonaslednik snubi neko ameriško dekle, ki jo je spoznal ob svojem obisku na Angleškem. Mati dekletova dementuje vse z velikim ogorčenjem, da se zdi, kakor bi snubač ne bil njene hčere vreden. Sicer se res dozdeva, kakor bi se bila Amerika priljubila Hohen-zollercem. Viljem škili tja radi alijance, in njegov sinko radi deklet. — Novi tajni svetniki. Tirolski cesarski namestnik, baron Schwarzenau, dalmantin-ski namestnik Handel in deželni predsednik v Šleziji, grof Jožef Thun so dobili naslov tajnih svetovalcev. — Balon. V soboto' je padel na češkem zrakoplovec Pavel Spiegel iz Ustja v Labo s svojim balonom. K bregu je priplul sam, balon so potegnili iz reke brodarji. — Požar. Lovski gradič grofa Czernina v Bock-steinu je zgorel. ' Tolstoj v Rumuniji. Grof Lev Tolstoj, katerega je, kakor znano, ruski sinod izobčil iz pravoslavne cerkve, se je odločil, da se preseli z vso svojo rodbino v Rumunijo, in sicer v Bukarešt, kjer hoče preživeti v miru svoje poslednje dni. Ako bi Tolstoj prej umrl, želi da prepeljejo njegovo truplo v Bukarešt er ga tam pokopljejo s cerkvenimi ceremonijami. Društva. — C. kr. poštni in brzojavni uslužbenci v Ljubljani prirede dne 24. avgusta na čast Njega Veličanstva mašo pri sv. Jakobu ob */i 12. uri dopoludne. Pri maši bode pel pevski klub, sprevod bode spremljevala ljubljanska društvena godba. Popoldan bode vrtna veselica pri Kozlerju ob 4. uri, ne pa ob pol 12. uri dopoldan, kakor je bilo pomotoma naznanjeno. Pri veselici bode ljubavna pošta in coriandoli - corzo, svirala bo ljubljanska društvena godba. Vstopnina za osebo 40 vin., otroci prosti. Čisti dohodek je namenjen bolniškemu zakladu c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev. Telefonska in brzojavna poročila. Idrija 18 avgusta. Pri današnji cesarski slavnosti se je od klerikalne strani zgodila demonstracija. Dunaj 18. avgusta. Bivši dolgoletni drž. poslanec Jax je umrl. Dunaj 18. avgusta. Znani embriolog prof. dr. S ch en k, ki je bil kmalu potem upokojen, ko je izdal svojo knjigo o pomočkih za provzro-čitev spola, je tu umrl. Dunaj 18. avgusta. Iz Špitala na Pvhrnu se poroča, da se je pri zgradbi tunela odprlo podzemsko jezero. Delavci so se komaj rešili. Iz tunela teče cela reka. Ihlava 18. avgusta. Pri včerajšnji sokolski slavnosti je prišlo do velikanskih izgredov. Občina je Sokolom prepovedala sprevod po mestu in namest-ništvo je rekurzu le deloma ugodilo. Nemci so Sokole kakor besni napadali in jih psovali. Neki Čeh je bil težko ranjen in so ga vsega krvavega prenesli v „ Češko besedo■. Tudi zvečer pri obhodu so Nemci živinsko napadali Čehe in jih več ranili. Vojaštvo je moralo Čehe spremiti na kolodvor, sicer bi bilo prišlo do krvavega boja. Policija je mirno gledala, ko so Nemci Čehe napadali. London 18. avgusta. LordRoberts in lord Kitchener sta sprejela burske generale Daweta, Delareva in Batno ter jih spremila na kraljevo jahto. Kralj, kraljica in princesinja Viktorija so burske generale najprisrčneje sprejeli. Borzna poročila. Dunajska borza dna 16. avgusta 1908. Skupni državni dolg v notah .... 101-90 Skupni državni dolg v srebru .... 10175 Avstrijska zlata renta....... 12166 Avstrijska kronska renta 4°..... 100 — Ogrska zlata renta 4°/........ 121 26 Ogrska kronska renta 4°/0..... 98 — Avstro-ogrske bančne delnice .... 1582-— Kieditne delnice......... 686 25 London vista.......... 239 ?7Vi Nemfiki državni bankovci za 100 mark 117 02Vi 80 mark . ........... 23*40 80 frankov........... 1906 Italijanski bankovci........ 94*15 C. kr. cekini........... 1126 Žitne cene v Budimpešti dne" 18. avgusta 1902. Termin. Pšenica za oktober . . . . za 50 kg K 6-60 Rž „ oktober....., 60 „ „ 6 78 Koruza ,. avgust . . . . „ 50 „ „ 6*84 Oves „ oktober ...... 50 „ „ 634 „Henneberg-svila" — je pristna, ako se naroča naravnost pri meni — za bluze in obleke v črni, beli ali pisani barvi, od 60 kr. do 14 gld. 65 kr. meter. Vsakomur franko in s plačano carino dostavljena na dom. Vzorci se dopošiljajo takoj. Dvojna poštnina v Švico. Gr» Henneberg (17-7) Seiden-Fabrikant (ausl. k.u. k. Hofl.), Ziiricli. M 1111; i j. Kolin«>assr št. 15—17. C. kr. po&tno-hranilnični clearing 880359. — BanCni konto: \Viener B-nkverein. — Naslov za brzojavke: Vmoptima. — Telefonska postaja: 13558. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 23