PoSfcnlna DlaSana v gotovini Leto 1X11 itev 16Z v LluHloni. v pcten 19 milio 1929. Ceno Din 1' jfl^^^^H ^^^^H ^^^^^^^ ^^^^H^^^H ^^^^^^^^1 ^^^A ^^^^l ^^^^fl^H ^^^^b^^^^h ^^^^B ■ * ^^^A__^^^B __^I^H_ ^^^^^^^^^ _^^P^^^^ ^^^^V^^^^ IzhaM rsak dtn popoMse, Irnemfl seđelje ta praznike. — InseritJ do 30 petit i Din ?.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inscnti petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovora. InseratnJ davck posebel. »Slovenski Narod« veUa letoo v Jugoslaviji 144.«- Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokopis! se ne vračala — Nafe telefonske šterllk« so: 3122, 3123, 3124. 3125 lo 3126. Med mirom in vojno V svetovnih diplomatskih krogih zelo resno preso ja jo položaj, vendar pa se se vedno nade ja jo na mimo poravnavo konflikta, četudi Rusija in Kitajska mrzlično nadaljujeta vojaške priprave — London, 19. julija. Vsa sve tovna Javnost z največjo napetostjo spretnija dogodke na Dalj-nem vzhodu ter caka na nadaljnji razvoj konflikta med sovjetsko Rusijo in Kitajsko. V diplomatskih krogih sicer naglašajo, da prelom odnosajev se ne po meni neizogibno vojnega konflikta, vendar pa je izbruh sovražnosti mogoc vsak trenutek. Angleski oficijelni krogi smatrajo sicer konflikt med Kitajsko in Rusijo za zelo resno zadevo, vendar pa mislijo, da ne bo prišlo do vojne. Če pa bi se sovjetska Rusija le odloćila, da izravna svoj konflikt s Kitajsko z orožjem, sodijo, da ne bo mogla dolgo vzdriati že zaradi tega, ker je ozemlje sovjetske Unije preobšimo za nagle in uspešne vojne operacije. Ražen tega ima Rusija z vojaškimi operacijami na Daljnem vzhodu slabe izkušnje, ker je dovoz čet in drugih vojaških potrebščin po sibirski železnici zelo otežkočen. Nankingska vlada po mnenju angleških krogov nima interesa, da bi napadla Rusijo. Offio-čilni vpliv na razvoj dogodkov pa pripisujemo v angleških krogih stališcu, ki ga bo zavzela Ja-ponska, ki je najbolj zainteresirana na ohranitvi statusa quo na Daljnem vzhodu. Končno pa polagajo kljub vserou pesimizmu nado na to, da Rusija in Kita jska, ki sta med prvimi podpisali Kellogov pakt, ne bosta pogazili te pogodbe in brez poskusa mirne likvidacije spora segli po orožju. Diplomatski zastopniki se sele — London, 19. julija. Popolna prekinitev vseh odnošajev med Kitajsko in Rusijo je razburjenje v Harbinu še povećala. Ruski konzulati in trgovinske misije so že zaprti svoje urade in se pripravljajo, da še tekom današnjega dne zapuste kitajsko ozemlje. Po sedanjih dispo-zicijah bodo sovjetski zastopniki na Kitajskem odšli najprvo na Japonsko in bodo tam počakali na nadaljnji razvoj dogodkov. Tuđi kitajski zastopniki v sovjetski Rusiji se pripravljalo, da še tekom današnjega dne odpotujejo. Nemčija je prevzela varstvo ruskih in kitafskih interesov — Berlin, 19. juiija. Tako Rusija kakor Kitajska sta se preko svojih diplomatskih zastopnikov v Berlinu obmili na nemško vlado s prošnjo, naj bi za časa prekinitve rusko - ki-tajskih odnošajev zavzela varstvo interesov na Kitajskem odnosno v Rusiji. Po mednarodnih običajih je nemška vlada ugodila tej prošnji. Nemški diplomatski zastopniki na Kitajskem in v Rusiji so že prejeli tozade^na navodila. Kitajska se ne vznemirja Nanking, 19. julija. Sinoči je pri-spelo semkaj točno besedilo ruske note, s katero so ukinjeni vsi diplomatski odnošaji med Rusijo in Kitajsko. Ministrski predsednik Cang-kajšek je takoj po sprejemu note sklical posvetovanje vseh vladnih šefov in šefov strank ter vrhovnega posvetovalnega sveta. Po tem zbo-rovanju je izjavil novinarjem, da kitajski vlada zaradi takega razvoja dogodkov ni vznemirjena, ker je s tem že vnaprej računala. Po njego-vem mnenju prekinitev odnošajev za Kitajsko ne bo imela resnejših po-sledic. Vojna med Kitajsko in Rusijo je v sedanjem trenutku malo verjet-na. Kljub temu pa je nangkinska vlada pripravljena na vse možnosti. Transport rusJrih čet na mejo — London, 19. julija. Zbiranje rukkih čet in transporti na mejo se nadaljujejo. Mongolska konjenica in sibirski kozaki se koncentrirajo na severni meji Mandžurije. Po vesteh iz Nangkinga so se skoraj vsi na Kitajskem živeći emigranti prostovolj-no javili ter so pripravljeni boriti se na strani Kitajske. Kitajska vlada je odobrila rekrutacijo med ruskimi emigranti. Koncentracija ruske vojske na meji — London, 19. julija. Vrhovno poveljstvo nad ruskimi četa mi je vlada poverila konjeniškemu generalu Budjennemu. Po vesteh iz Rige je dobil novoimenovani vrhovni poveUnflc niskih čet na Dalnjem vzhodu general Bu-djennv, ki je bll poklican z dopusta, od sovjetske vlade nalog, naj takoj koncentrira na mandžurski meji sovjetsko zračno flotiljo, pehoto, kavalerijo in vse ruske oddelke tan-kov. Obenem naj pojača garnizije v Ljeningradu in v Moskvi. Prvi obmejni spopadi — Nangking, 19. julija. V Pogra-ničnaji se zbirajo ruske čete vseh vrst orožja. Posebno številno so za-stopani oddelki za borbo s strupeni-mi plinL Sovjetski oddelki so posku-šali prodreti preko Amura, a so bili odbiti. Davj je pet ruskih vojnih le-tal preletelo kitajsko mejo in delj časa krožilo nad kitajskim ozem-Ijem. Med prebiva] stvom je izzval prihod ruskih letal veliko razburjenje. V nekaterih krajih so začeli lju-dje panično bežati, meneč, da gre za napad Rusije. Ruske vojaške priprave ob kitajski meji se mrzlično nadaljujejo. Sovjetska vlada zagovar-ja svoj«2 ukrepe s tem, da hoče pre-prečiti vpad emigrantov na rusko ozemlje, ker je prepričana, da bodo belogardisti, ki se rekrutirajo veči-noma iz pripadnikov bivše Kolčako-ve armade, prvi skušali izkoristiti to priliko za oborožen napad. — Tokio, 19. julija. Po poročilih iz ruskega vira so včeraj in danes sovjetska letala preletavala kitajske obmejne pokrajine in spuščala tiskovine. Sovjetske oblasti pozivajo v teh letakih in tiskovinah, naj se kitajsko prebivalstvo pridruži sovjetski akciji in obrne hrbet kitajski buržuazijL Trgovsko brodovje na Amuiriu je prispelo v Blagroveščensk. Sodi se, da bodo odtod prepeljane čete sovjetske vojske v blizino mand-žurske vojske radi vpada in naglih operacij proti Kitajski. Tokijski listi poročajo, da so že pričeli prvi spopadi med predstra-žami kitajske in sovjetske vojske. Japonska ponuja Kitajski prijateljsko pogodbo — Tokio, 19. julija. Japonski generalni štab ne veruje v to, da bo prekinitev odnošajev med Rusijo in Kitajsko takoj dovedla do sovražnosti. Računati pa je z obmejnimi in- j cidenti, ki bi jih povzročila zaradi koncentracije čet nastala nervoz-nost Bivši koz. ataman Semenov je baje osnoval divizijo ruskih belogar-distov, ki se bo borila na kitajski strani. V tej zvezi se imenuje tuđi ime Ostroumova, ki je bil vodja vzhodno - kitajske železnice do pre-vzetja po sovjetski Uniji. — Tokio, 19. julija. Čeprav je japonska vlada zavzela zaenkrat sta-lisče mirnega opazovanja dogodkov, se v političnih krogih smatra za možno, da bo morala končno ven-darle intervenirati tako piri kitajski vladi kakor v Rusiji, da se ohrani mir in red na Daljnem vzhodu. Službeno se poroča, da to vprašanje še ni toliko dozorelo, da bi zahtevalo kakršnokoli prenagljeno odločitev vlade; vendar pa je japonska vlada obvestila nangkinško vlado, da je pripravljena skleniti z njo prijateljsko pogodba ce se obveze, da bo v južni Mandzuriji vzpostavila status quo. Intervencija veiesil? — Pariz, 19. julija. »Temps« raz-motriva na uvodnem mestu r^oložaj na Baljnem vzhodu ter p:še med drugim: Odgovornost za poostritev konflikta med Rusijo jn K Kaj sito pade skoraj iz-ključno na moskovsko vlado. Kitajska je vse do zadnjega pustila odprta vrata za mirno rešjfcev. Nastane vprajanje, ali imajo velesile pravico, da interveniralo v tem sporu. Brezdvomno ie, da so vse velesile zainteresirane na tem, da vlada na Daljnem vzhodu mir. Zlasti Fran-cija je zelo zainteresirana na vzhodno-kitaiski železnici. Tudj angleš^o javno mnenje je sedaj mobilizirano proti sovjetski Rusiji. Rusiji se pred vsem pred-baciva, da je mnogo prej. predno je ki-tajska vlada odredila zaplembo železnice, vršila vojaške priprave. Po infor-maeiiah Usta bodo diplomatski zastopniki veiesil vsekakor skušali vplivati na nankingško in moskovsko, vlado, da se izogneta oboroženemu konfliktu. Čangkajšek za mirno poravnavo — London, 19. julija. Čan'gkajšek je im-el včeraj nagovor n-a gojence vojne akademije v Nankingru. V svojem nagovoru je dejal, da ni nič izrednega. ako je Kitajska zasedla vzhodno-kitajsko zeleznico. Sovjetska Rusija se je obvezala, da vme to zeleznico Kitajski. Ako Js sovjetska Unija pripravljena lojalno priznati držav. samostojnost Kitaiske in se ne bo mešala v notranje kitajske zadeve, ni povoda, da kitajska vlada ne reš; vseh spornih vprašanj v duhu prijateljstva in pravičnosti. V teh pogaja-njih pa b: se moralo vsekakor resiti tuđi vprašanje gorn-je Mongolije in vpraša-nje komunistične propagande. Konec kapihilaci|skega režima — Nankins, 19. julija. Kitaiska vlada je ukinila vse jamene (urade) za tujce ter obvestila vse poslanike in generalne konzule, da ne morejo več naravnost občevat: s kitajskili uradi, marveč da se morajo obraćati samo na mdnistrstvo zunanjih del. Hkratu so bili vs\ konzuli obveščeni, da gre odsihmal njihova ur-adna pot preko poslanikov in da se morajo vsi tuic: v poslih, ki po svoji Prirodi ne spadajo v delokrag konzula, obraćati le na kitajske oblasti. S tem je kitajska vlada izenačila tujce z doma cimi državljani ter stvarno ukinila vse skdove kapitulacijske^ra režima. Perzija vabi Attifffffli^hfl — Teheran, 19. julija. Perzijska vlada ie povabila bivšega afganskega kralja Amanulaha, naj bi se naseli! v Perziji. Vlada utemeljuje svoje povabilo s tem, da bo Amanula.i iz Perzije mnogo lažie zasledo-val razvoj dogodkov v Afganistanu, kakor pa iz Evrope. Nemčija namerava povisati uvozne carine na agrarne pridelke? S tem bi bila obcutno prizadeta tuđi naša država, ki bi morali CMnejiti uvoz industrijskih pridelkov iz Nemčije Beograd, 19. julija. V naših gospodarskih krogih se te dni komentiraj-o carinskopolitični poskusi agrarnih kromov v Nemčiji, ki zahtevajo od svoje vlade, da zviša gotove uvozno-carinske postavke in zaščiti nemško kmetijstvo pred uvozom poljedelskih pridelkov iz agrarnih držav. Nemški poljedelski krogi si prizadevajo, da bi v prvi vrsti dosegli močnejšo zaščito pred uvozom svežega sadja. živine, sira in masla. — Razumljivo je, da bi carinska reforma te vrste zadela zelo občutno tuđi našo državo, ki izvaža v Nemčijo prilične količine navedenih pridelkov. Vrhutega se v Nemčiji pojavlja težnja, da se sploh omeji uvoz iz inozemstva, predvsem uvoz lesa in hmelja, ki se v svojih najboljših hvalitetah uvaža baš iz Jugoslavije. Tuđi ta carinska re- forma bi zelo zadela našo državo in onemogočila uvoz jugoslovenskega hmelja v Nemčijo. Izvoz hmelja v Nem-čix> iz naše rdžave je bil v letošnjih prvih treh mesecih za 17 odstotkov višji od lanskega. V na^ih gospodarskih Krogih se na-Slaša. da bi naša država ne mogla spre-jeti izpretnenjene nemske carinske tarife t>rez temeljitih sprememh na>e uvozne carinske tarife, ki v \elikl merl favorizira baš nemško industrijo, zlasti uvoz poliedelskih stroiev Iz Nemcije. Naša država bi pa^ bila prisiljena, da s\ poišCe drugih tržišC in da dobavila gospodarske stroie in druse industrijske proizvode predvsem iz Češk"slo\aske In Poljske, kjer je industrija poljedcl-%k h stroiev na enako visoki stopnn kakor v Nemčiji. Dva nevarna požara V Varšavi se je vnelo vojasko skladišče, v Berlinu pa >c solnce povzročilo požar v tovarni celuloznih izdelkov — Varš*Ta, 19. julija. Snoci ob 10. je izbruhnil v vojaških saperskih skladiscih požar, ki je trajal vso noč do ranega jotra. V fikla-liscih so se nahajale mnoge zalome mazil, bencina in ma6ti. Gal^nje in i>gnje-gasce so ogrožale neprestane eksplozija olja in bencina. Vsled dima je padlo več o%-njegascev v nezavest. O^njegasri so morali najprvo lokalizirati požar, po kon-Čanem delu in po odhodu dHtvoev ek*plf>-dirale reloluidne plo^e statisti^nih fablie. Plameni mo v hipu zajeli v«e »podnj** tv<*r-niške prostore in žvigali »koti okn* v prvo nadstropje Požar je uničil v#e prostor*1 w pritličju in prvem nadstropju, docira «o bili prostori v drugom nadstroftju /elo jkv Sk odo van i — Emden, 19. juliia. V čctrtek \t v iu-nanjem pnstaniSću izbruhnil veliki požar, ki so ja komaj lokalizirali in $elc po vefi-urntm gaSen.iu, pri katercm ^o pomagiH tuđi vojaški oddelki, r>02kSilt. £kodi rnili nad pol miliiona mark. Vojaška špijonaža francoskih komunistov Komunisti so imeli široko rarpredeno in dobro organizirano aretacije — Preiskava se na-špijonažno organizacijo — Prve daljnje — Pariz, 19. juliia. »Matin« poroča, da je policija že delj časa prejemala zaupne informacije, da se nahaja v uredništvu ko-munističnega glasila . *L' Humanite« pravo leglo vojaške špijonaže, ki ie izvrstno organizirano in ima svoje zaupnike v vse.i rvornicah vojnega materijala in v arze-nalih. — Na podiagi teh informacijah je včeraj policija izvršila v prostorih tega lista h:^-no preiskavo. Pri urednikih so bili zaplc-njeni tajni vojaški dokumenti. Proti urednikom in njihovim sotrudnikom bo uvedena sodna preiskava. Policija je izvršila hišne preiskave tuđi v prostorih omlidinskcta tltsili *Lf Avmt-garde , v lokalu omladinske organizacije, v delavski banki in v ostali.i komunistiČ* mh organizacijah in ustanovah. Listi poročajo, da je policija zaplenila cei avtorrmbil sumljivih dokumentov. V Ujni mitnici v pisalni mizi gcncralnesra tajnika Semardt so našli fotografične posnetke najnoveisih tankov in avijonov ter najnoveiše modele francoskih strojnih pu*k. Policiia je areti-rala v celem 5 oseb: Semarda in niezoveza uiedni^kega tovarila, nekega Poljaka in Itelijana, ki so se zatekli v prostore viV Humanite . ter urednika *L' Avant-gar-de«. Policija nadaljuie prei«;kavo. Razveljavljene prvenstvene tekme __ Zagreb, 19. julija. »Novosti« poro* čajo, da je JNS na svoji sinočni seji raz* pravljal o protestu splitskega Hajduka proti verifikaciji tekme z beograjskim BSK. češ da je v beograjskem moštvu nastopil nepravilno verificirani igrač Markovič, ki da je s svojim predčasnim nasto-pom kršil pravila. BSK se je izgovarjal, da ne odgo^a^Jil za pogreške podsaveza, ki je verifikacijo izvršil. .1XS je po daljši razpravi ugoto^il. da je beograjski podsavez že lani kršil pra* vila v podobnem primeru. Razveljavil je zato obe tekmi, ki jih je za letošnje držav* no prvenstvo odigral BSK s Hajdukom in beograjsko JugosUvijo in ki sta kakor zna* no izpadli zanj zmagovito. Tekmi se bosta ponovili tekom avgusta. „Na zapadu nič novega" v Ameriki zapienjen! __ London. 19. julija. Iz VVashingtona poročajo, da eo oblasti v Združenih iria-vah zaplenile sloviti roman nemškega pi-satelja Erika Marije Remarquea >Na zapadu nič novega t, ki je bil kakor mano la-radi svojega prepričevalnega opLsa groz^t svetovne vojne preveden skoro na vse jezike. Oblasti nieo zaplenile ameriške izdaje, pač pa iz izvirnika doslovno prevedeno angleško izdajo. Fklirujejo sa na to, da po bile z angleško izdajo kr^ene pravice ame-riških, taložni kov. Strahovita železniška nesreća — Denver, (Colorado) 19. julija. Na železniški progi, ki vodi skozi divje go-rovje Rokysland, se je v četrtek pripetila strahovita železniška nesreća. Stirje vozovi ekspresnega vlaka, ki je ba< drvel preko železniskega mostu v Strattenu, so iznenada skočili iz tirov in zdrveli v prepad. Doslej so potegnili izpod rusevtn R mrtvih in 2^ te?ko ranien!h r^"»tn'k^v Nadaljno naraščanje žitnih cen — Budimpr*tm. 19. julija. Pc*i \y\\\^w nagleg'a porasta žitnih cen na amerikanskih borzah so bili tuđi na budimpe^tan^kem terminskem trii^u zjibelefceni ponovni znatni pora«ti cen. Punica za oktober notira 36.58, za mare 27.62, ri za okt >b*r 24.60. Tuđi dunajuka borta je bila ^vr-^tej?a. I Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. * Devize: Amsterdam 22.Sf>75, Berlin 13.565 — 13.595 (13.58), Bruseij 7.9145, Budimpešta 9.932*), Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9), Dunaj 8.007 — 8.037 (8.022), London 275.97 — 276.77 (276.3), Newyork 56.865, Pariz 223.12, Praga 1*8.66, Trst 297.03 — 299.03 (298.03). Efekti: Celjska 170 d., Ljubljanska kreditna 123 d., PraStediona 850 d.. Kreditni 170 d., Vevče 125 d., RuSe 275—285, Stavb-na 50 d., £*Sir 105 d. INOZEMSKE BORZE. C«rih: London 25.22, Newyor1t 519.95, Pariz 30.3675. Milan 27.196, Madrid 75B5, Berlinl23.90, Dunaj 73-20, Beograd 9 12875, Praga 15.88375, Bukarefta ft.0687^ Budimpešta 90.62, Zofija 8.75 Stru ? •SCO VENSKI N A R O D«, dn© !9. julija 1929. *ev ]b> Poglavje o dr. Ivanu Tavčarju Malo odtforora onim, ld delajo pokofnenra krivico — Nekaj srtrarnih agotcdtev glede na rnnenja o dr. Ivanu Tavčajfa £akal »em. Nikdo se ni oglasil. čakal sem, da ne bi kdo vstal in se namrdnil: kaj bo — ta! Tako je pri nas ... Ravno tako sem ćakal, ko je Se ne tako dolgo bila izgovorjena iz ust istega, ki se ga lice to poglavje, težka beseda o — Ivanu Cankarju. — Tako je nastala »Krpanova Kobila«, ki se je imenovala — sit venia verbo — literana debata, pa se je po veli* kem delu tikala Ivana Cankarja kot čio-veka, ki se ga je hotelo naslikati kot čio* veka slabšega od nas in kakor je bil... Pri tem se je naravno govorilo o njem kot lite* ratu, — ker je to nerazdružljivo. Zato je postala debata — literarna . . . Čakal sem. Nikdo se ni oglasil. Tako je namreČ pri nas v marsicem, kjer se mnoso govori po gostilnah, kavarnah in kleteh, a malo — stori . . . Vstopiš v gotovo bratov-ščino, naumetničiš nekaj besedi, vezanih ali nevezanih, kupiš si klobuk s kolikor možno širokimi krajci, zavihašnos, se na-pihneš in hodiš okoli kakor kak Prešeren: kaj baš ti? Razlika med teboj in Prešer-nom je le ta, da si ti v — čredi in si od same domišljavosti ves zelen in bolan — dočim je bil on, ki je ustvarjal v veličastju — šamote, skromen človek, ki si ni niče-sar domišljal . . . Kaj tebi mar šamote, ki je rodila vsa velika dela in ki zahteva — močnega, celega človeka. Ti imaS — patent, da živiš lahko brez resničnih velikih del — v tropu, priđeš v biografski leksikon 5e pri življenju — dovolj in — basta! V resnici si pa samo svoje vrste — Cankar-jev hlapee, eden njegovih Petrov Klep-cov . . . In tako priđe, da se oglasi moja malenkost — kakor svojčas za — Cankarja —, danes pa za — Tavčarja \ —- Kaka ironija usode! In ćelo z istimi — argumenti! Kljub poznejšim diskusijam o tem in onem pa nisem v položaju, da prekličem le be-sedo, ki sem jo zapisal tedaj o Cankarju, pa tuđi ne, kar sem tedaj zapisal o pokoj-nem Ivanu Tavčarju. Tedaj se je godila Cankarju — krivica, danes se godi Ivanu Tavčarju. To je zame merodajno in nić drugega. Pa se je zglasil neki dan pri meni prijatelj ter mi dejal: »Ćvo ti, danes imaš — zadoščenje!« Pa je slabo naletel! Kako zadaščenje? Krivica za — krivico? Ironija usode! Toliko prijateljev je imel pokojni Ivan Tavčar, še več kakor Cankar . . . Toda ura je bila, človeka pa ni bilo . . . kakor tedaj! Kar v dvojnih »spominih« se danes govori o Tavčarju, — v enih, ki imajo literarno vrednost, v drugih — brez nje ... V spominih se govori predvsem o Tavčarju — politiku. S tem je seveda prizadet kot človek. Nisem namreč pristaš onih ljudi in njihove teorije, ki deli človeka v dva ali ćelo v tri dele, kakor da je človek lahko kot politik neplemenit, a kot človek — do-ber in blag! Spomini — Frana Šukljeja povdarjajo mehko lirično pesniško naturo Ivana Tavčarja, — in raz ta vidik gleda Šuklje Tav-Čarja kot človeka in politika. Ako pa bereš druge spomine, se ti vsiljuje misel, da imamo opraviti s podpovprečno slabim člove-kom, zlasti onemu, ki TavČarja osebno ni pobližje ali sploh ne poznal. Tega dojma ne dobiš, ako bereš Šukljeve spomine. Kdor hoče razumeti Ivana Tavčarja in pisati o njem, mora imeti sam nekaj onih duševnih svojstev, ki jih je imel Tavčar. Tavčar je bil pri vseh svojih slabostih, ki jih je gotovo tuđi imel kakor vsak Človek, globoka romantična duša, in — recimo — nevsakdanji človek. In kdor nima sam nekaj teh svojstev, ne bo nikdar doumel in se vglobil v tajne take komplicirane dušev-nosti. Ako bereš v takih »spominih« na prvi pogled malenkostne stvari, ki se zlasti, v kolikor se lastne osebe tičejo, s mat rajo za sila — važne, kakor da bi sicer brez njih zgodovina ne mogla — naprej, ako čuješ v teh spominih dialoge in pogovore — bolj ali manj točno dobesedno reproducirane — iztrgane iz celote z bolj ali manj dvoumnimi lastnimi opazkami, — bogme, obstojiš pod nekim zoprnim utisom, da je ćela stvar plitva, malo kritična, rudimentarna . . . Zlasti, če se temu nasproti ne najde na lastnt osebl niti najmanjše — hibe in sence . . . Tak utis imam. ko berem Hribarjeve spomine, zlasti kjer se pečajo z osebo Ivana Tavčarja. Taki 1000 strani broieči spomini bi bili predvsem zanimivi, ako bi jih bilo vsaj za 500 strani — manj in bi se ne pecali z lapalijami, ki so res — oprostite, da se samo tako izrazim — kar dolgočasne. Vsa čast na primer gospej restavraterki Schoberjevi, katere slika je tuđi notri v spominih, kakor tuđi vsem drugim bolj ali manj slavnim birtašem, ki so dajali v oni dobi spominskemu pisatelju tečno in dobro hrano po zmernih cenah, da nam je ostal ohranjen čil in zdrav, — toda usojam si dvomiti, da bi bilo to za zgodovino sloven-skega naroda in mogoče za »daljnji razvoj stvari tako važno, da bi se tega ne moglo ohraniti za — sebe in svoje domače, — slike pa za domači — album . . Da imajo taki spomini tuđi neko literarno vrednost, treba, da so pisani predvsem tuđi v klasičnem jeziku, — in še — marsikaj. šuklje povdarja v svojem literarnem delu Tavčarjevo pesniško nrav in razume po tem ter sodi Tavčarjevo d ej a nje in ne-hanje kot človeka in politika obenem. Take »spomine« pisati je vedno kočljiva reč. Za to treba ne-le globokega pogleda v svojo lastno dušo, — (treba, da si tuđi sam svoj — strog sodnik —) a treba tuđi mnogo — okusa . . . Poznavati pa mora oni, kl hoče pisati o Tavčarju, predvsem tuđi — sJoTtosko duio, kaj ti — to povdar-jam: v Tavčarju je bil velik kos sJoveoske-ga čJorcka, — predvsem pa onega hudo- mušnega Poljanca, ki ga nikdar v svojem življenju ni slekel in tuđi ne zatajil, tuđi potem, ko je postal polnovreden Član — »pokvarjene mestne gospode« . . . Kdor razume in pozna to stran Tavčarjeve du-ševnosti, ta bo marsikaj, kar se čita — tako rudimentarno iztrgano iz celote — v Hri-barjevih spominih, videl v čisto drugi luči, nego je to videl spominski pisatelj . . . Tavčar je bil tuđi kot »gospod« še vedno ona prava poljanska kmetska grča na kveder in kot tak pravi slovenski človek — šegav in kljubovalen. So bili momenti, ko si težko vedel, ali govori resno ali Šaljivo. So bili čaši — pravijo — ko se s Tavčar-jem sploh ni dalo resno govoriti. Poljanec! In tako stoje o njem zapisane trde besede, iztrgane iz celote, da pozivlja svojega prijatelja, da naj plača svoje dolgove — berač! Toda v kaki zvezi? Treba poznati kljubovalnega Tavčarja, posebno, ako si ga žalil ali mu sam očital kaj podobnega v drugem oziru. Ta ne bo prav čisto n!C osupnjen nad njegovim! besedami, in ba ostal v njegovih očeh isti Tavčar kakor prej. V afektu izgovorjenih besedi se ne daje na tehtnico. To sem zahteval od Tavčarja, ko je očital Cankarju razne »barabe€ in »falote« iz tako zvanih »Kačunjevih pišem«. Danes isto zahtevam za Tavčarja, ki je bil v marsicem Cankarju zelo — po-doben ... Pa denimo, da je vzeti te Tavčarjeve besede tako tragično zdaj po njegovi smrti, da se zdi komu vredno, da se jih beleži, potem je samo eno nerazumljivo, kako je mogla vezati po takem dogodku tako dolga leta prijateljska vez dva moža, ki sta menda poznala drug drugega. Zame stoji pa po vsej Iogiki in psihologiji le eno: ali te besede sploh nišo bile tako silno zlo-hotne, ali pa je moral Tavčar s poznejšim svojim vedenjem dati — popolno zadošče-nje. Gotovo pa nišo bile take, da bi se mu jih ne dalo — odpustiti, niti po njegovi smrti . . . Samo radi — ljube, tako važne slovenske zgodovinef . . . OdpušČati pa je končno znal tuđi trmasti Ivan Tavčar, ki je bil zmožen priznati konečno tuđi svoje zmote in napake . . . V tej zvezi se mi vidi tuđi v čisto drugi luči poglavje o »farški šonji«, ki se je hoče naprtiti zgolj in samo na glavo in v ne-čast pokojnemu Ivanu Tavčarju, dočimnaj ostane vsa njegova okolica čista in svetla kakor kristal ... Bere se, kako je Tavčar pustil v tem oziru »besneti« pokojnega Ma-lovrha. Ni mi danes do tega, da bi branil pokojnega Malovrha, ki gotovo ni živel idealno lepega življenja v svoji mladosti. Marsikaj me je odbijalo od njega. Grditi ga po smrti radi mladostnih grehov — bi se mi upiralo. Verujem v Tolstojevo vsta-jenje . . . Toda bodi temu kakorkoli: eno lastnost je poznal in to je — hvaležnost, ki tuđi ni najslabša človeška lastnost Ne vem, morda je moj odvetniški poklič kriv, ki išče tuđi pri največjem zločincu — recimo — olajševalnih okolnosti. Saj je ta poklič tišti, ki nalaga dolžnost najti v člove-ku, ki se mu zaupa, vse njegove dobre strani in obrniti vse v njegov prid na ta ali oni način. V tem pokliču, kateremu je pri-padal tudl dr. Ivan Tavčar, priđe Človek v take čudne položaje in duševne konflikte, da je treba močnega človeka, da ne trpi pri tem njegov — recimo — »človeški« — značaj, kar Je poglavje zase. še »nevarnejši« je — »poklič« — politika, če ga smem tako imenovati. Zlasti če je človek pri tem impuiziven in kljubova-len. In kljubovalen je bil dr. Tavčar in — robat! Robatost pa je orožje mehkih narav in tuđi ne preveč — hrabrih in pogum-nih, da se tako izrazim. Marsikako na vi-dez nerazumljivo dejanje postane razumljivo in se pokaže v milejši luči . . . Tako je s tištim »sic volo, sic jubeo«. Slabo ga poznaš: kljubovanje še davno ni brutalni »sic volo« . . « Z brutalno ali recimo fizično silo na videz robati, a v^Jedru mehki Tavčar — sit venia verbo — ni rad v caker hodil . . . O tem bi se dalo marsikaj pove-dati . . . Gospod Ivan Hribar baje ni bil zadovoljen z ono »gonjo«. Nehote pa se vsiljuje vprašanje: kje pa je bila tedaj tista sila, da se temu ni uprla z vso energijo in močio, ki mu je bila dana po lastnem priznanju? Kje so bili vsi tišti, ki so se imeli dvigniti in vso to gonjo prepreci ti? Bolj ali manj tihi protesti nlso zame nikako opiavičilo. Kdor se ni uprl, je — bil slabič, — in Čim večja je bila njegova politična moč, tem večji slabič je bil! Ni pa, da bi se s tem Človek — ponašal ... Vsi so krivi in nikdo nima pravice govoriti zdaj raz visoki pijedestal, češ: jaz sem nedolžen, jaz sem bil — proti temu, — ločiti se in streti to. kar se danes obsoja. A kdo je bil tišti, ki je imel ta pogum? To je bil tišti, ki je napisal svoje »Hlapee« in prvo resnično slovensko komedijo »Za narodov blagor« ... To je bil oni ubogi, za niče vani literat - »slabič« Ivan Cankar, ki je obsodil — prav vse, ćelo ti sto »kliko« in ne samo Tavčarja, ki ga je izmed vseh še najbolj spoštoval, — to pa očitno radi njegove duševne subserijoz-nosti. Imel pa je tuđi Tavčar svoje napake, ki so ga zapeljale v razne zmote, a bil je tuđi močan dovolj koncem koncev jih tuđi — priznati. In tako se je izpolnila n*d Tavčarjem ona velika resnica, ki jo je zapisal Ivan Cankar ne-le o sebi, nego o vseh Uudeh, torej tuđi o svojem — protivniku Tavčarju: da ni človek ne slab, ne dober. To je ena naj več jih resnic, ki jih je zapisal Ivan Cankar. In to je zapisal tuđi Cankar, ki je videl sebe vsega oblepljenega z vsemi mo-gočimi napakami in ki Je bil zmožen tudl obtožit! — samega sebe! Prav isti Tavčar je imel z istim Cankarjem mnogo skupnih lastnosti — dobrih in slabih. Ena izmed teh je bila, da je znal tuđi — odpuscatL Prav ta stran človeške duše pa je odločilna: ali imaš pred sabo dobrega, ali slabega človeka. O tej strani človeške duše nam je za-pustil Ivan Tavčar neodoljivo, naravnost grandijozno poglavje v svojem »Cvetju v jeseni«, — poglavje, kateremu ne najdeš iz lepa para ne-le v naši in morda tuđi drugi literaturi . . . »Dobro si oznanjal tišti dan božjo besedo, gospod Anton!« Ako naj je to, kar izlije pravi pisatelj — in to je bil Tavčar — v svojih spisih iz svoje čuteče duše, — del svojega last-nega jaza, in ne samo fraza, potem si ne bi upal zapisati o Tavčarju to, kar se je zapi-salo, vsaj ne v taki zvezi, obliki in tonu, ki pripušča in naravnost izziva absolutno negativno sodbo o Tavčarju - človeku . . . Kajti bil je kljub vsem svojim napakam in vsej svoji robatosti in muhavosti v svojem jedru vendarle blaga in mehka slovenska duša. In lahko rečem, da bi ta dr. Tavčar baš vsled te svoje lastnosti ne bil v stanu zapisati o človeku, s katerim so ga vezale najrazličnejše in med njimi tuđi prijateljske vezi, stvari, ki jih danes bereš z jako mešanimi občutki. Stan odvetnika in politika kvari — značaje ... Treba je močne narave, da obdrži Človek neokrnjeno jedro blagosti in plemenitosti. Kaj je odvetniku ali politiku uničiti eksistenco nasprotnika, ako krije prvega vsaj formelno dolžnost zastopanja koristi svoje stranke, drugega pa dolžnost in korist svoje partije! . . . Dostikrat se mi vidi tak bore človek kakor vojak na fronti, ki strelja morda iz zasede na neznanega mu sovražnika, ki mu ni storil nikdar nič 2a-lega v življenju, — v imenu domovine, ce-sarja in bogve še česa ... V Tavčarju pa je ostalo kljub njegovemu stanu dosti — človeka dobrega srca, ki je bil tuđi napram živali usmiljen . . . Tuđi v tem vidim kos Cankar je ve duše . . . Bil je z eno besedo — slab in dober, gotovo pa ne slabši kot marsikdo, ki svojo vzvišenost nad drugimi obeša na najvišje vrhove in ne vidi kar nič — svojih lastnih napak. Zato sem branil svojčas Cankarja pred napadi — Ivana Tavčarja, danes pa branim istega Ivana Tavčarja pred napadi njego-vega — prijatelja. Priznam pa, da sem imel tedaj — močnejšega nasprotnika . . . Andrej od Kala, ki ga Je Tavčar - politik v življenju dovolj bridko obdeloval (4000!) in mu gotovo ni bil prevelik politični prijatelj — mu je napisal vse drugač-no poglavje kot Človeku, ki ga je dobro poznal in — spoštoval. Malo se meni danes U nemirni pesnik -politik, v katerem je bilo tuđi toliko uboge-ga, nezadovoljnega, a pristnega človeka« za take »spomine« — tam gori v svojem gaju, kjer je našel svoj mir ob žgolenju ta-ščic sredi prirode, ki jo je tako do kraja — doumel . . . Kadar je počival njegov duh v njegovi polianski pokrajini ter se pogo-varjal z njo, kakor je to znal samo on, tedaj mi je postal nakrat — llub in je bil — moj . . . Tedaj sem mu odpustil vse ♦ . . Tak človek ne more biti tako — slab . . , Mir s Teboj! Dr. J. C Oblak. Regulacija Save \n raraditev mostu na Javorniku Prejeli smo in objavljamo: Pred tremi leti je odnesla narasla Sava na Javorniku velik lesen most, ki je 3 pa jal več občin rt» dovljiškega sreza. Dalje je tak rt t tuđi od* nesla hiie- tovarniških delavcev Mura, Re* vena in Stravsa Tam, kjer je bila struga Save takrat široka kakih 40 m m preko katere je vodil ravno tako dolg lesen most, je struga zdaj široka nad 100 m, toda o mostu pa §e danes ni duha ne sluha. 2«« lostno je tu videti velikanske naplavine gramoza. ki je nanesen po vsej iirini do* Ime, ki je v nekaterih krajih široka nad 600 m. Skrajno slab vtis pa mora to ntpra* riti nt tujce, ki se na obeh straneh te pu* ščave vorijo po mednarodnih ieJezniških progah tod mimo in ivajo čudne pojme o gospodarstvu v centru naSe jugosloven* ske Sviće. Bilo je na licu mesta tekom let ie več komisij, go*podj© 90 na vse načine ugibali, kako bi se regulirala Siva in napravit nov most, t žal je ostalo le pri kom is i jak, ker za to potrebno delo ni bilo pare. In tako Je danes veže najlepie in najbolj obljude* ne predele nas« domovine zasilna brvt ki so jo napravili delavei iz lastnih sredstev, da morejo hoefiti iz Javornika na Dobravo v tovimo na delo. Ako hoče iti kmet z vozom iz Koroške Bele v Gorje ali na BI*d in obratno, se mora poslužiti mostu v Kurji vaši in pri tem Izgubi najznanj uro Časa, kajti drugega mostu za vozovni pro« met ni nobenega ražen onega iz Lesc na Bled, most na Bregu pri Žirovnici pa služi le za lokalne potrebe in se sploh nahaja pregloboko v savski strugi. Obstoja boji* zen. da bo Sava, ki se v Času suše v silno široki strugi komaj opazi, v slučaju več' dnevnega deževja pa naraste v silen Irodo« urnik. ie naprej rušila bregove in odnasala plodno zemljo, katere pa ▼ naših kraj ih že itak silno primanjlruje. Z regulacijo Save, katero naj bi se pri* tisnilo h gori Mežaklji, bi s« pridobilo ve* likansfce komplekse zemljiSč in uverjeni smo, da bi delivei sami, katerim zelo pri« manjkuje vrtov za zelenjivo, navozili po» trebno prst ter spremenili to pustinjo v prostrane te lepe vrtove. Treba bo na vsak način ukreniti vse, da se regulacija Save ki gradnja mostu pospeši ter naj se za to zainteresiraju vse prizadete občine in pod« jetja, kakor tuđi oblastni in državni funk* cijonarji in naj se v to svrho vnese v ob* lastni kakor rudi državni proračun primer* ne vso te, kajti le na trn način bo mogoče, da se hodo ta za nas« krije prepotrebna dela mogla izvršiti. Kdsr cgtejs, te napoje! Najdrznejsi kolesarski tat Slovenije pod ključem Suoči je bil v Mottah prijet Stanko Raznožnik - Beg in Iot u beguncem Ljubi fana, 19. jul i ja. Kolesarji v Sloveniji, zlasti oni v Ijub* ljanski oblasti, si bodo danes jotOAO poite. no odiJahnili. Policiji se je namreč posrečilo prijeti naj-bolj pr2niki prep«^ Ijali v policijski zapor. Stanko Raraoinik. ki je star 2% Itt. i« rodom z Le$c Policija je kot rečeno imela opetovano opravka ž njim, vendar mu ni mogla do iivega, ker se je znal spretno skrivati. Enkrat se je gladko bril, drugič je no*il brado, pogosfo pa je tuđi menjal ob* leko. Policija je pri njem naila polef raz« ličnih predmetom in d> rh legitimacij, fla« seČih se na drugo ime, kar mu j« omofo* Ćalo skrivanje, crno Hstnico z manjšo v*o» to dentrja in vitrih Lopova je izročila *o-disču, njegove fokrivet j« p« tuđi že ve* činom a polovila. V Razni dolini «* je te dni pripetil ka« rambol med avtomobiliNtom in koleairjem. pri katerem je koJesar delavec Anton Tur« šič utrpel večjo Škodo Turiič in šofer Ro* bert Benk »ta te namreć srećala na krizi* sču Ceste II in križiSču Cettc IX Turiić je imel se toliko časa. da je naglo fckočil a kolesa in odletcl na pločnik, doćim )• avto zagrabi] »prednji del kolesa in ga po* lomil. Turiič ima na kolesu 400 Din ško» de, pri padeu si je pa *>trgil tuđi obleko, tako da znaša skupno škoda Sofi Dm. kdo je kriv nesreče, se ni ugotovljeno Ljubljana v znamenju pasjih dni Čez polet|e ostanejo v mesta samo oni. ki morajo. — Lfubljana }e dolgocasna redno, nafborj pa poleti Ljubljana, 19. julija. Vse kaže, da so se začell pasji dnevi. Doslej se je vreme kisalo, nevinu je sledila ne vi h ti, deževja ni botelo biti konec. Ze nekaj dni pri peka solnee prav vztrajno in Ljubljani je stopila v znamenje pasjih dni. Kdor je le mogel, je šel iz mesta na oddih. Kakor vsako leto, pa preživlja večina Ljub-Ijančanov počitnice v letovišču Ljubljana, kar je rudi najceneJ-Se in najprikladnejse. Letorišče Ljubljana Letovišče Ljubljana je precej slično vsem letoviščem, kjer poteka življenje približno tako-le: Letoviščarji pozno vstajajo, potem se gredo kopat« kosijo, po kosilu se zopet kopljejo in ko se zmrači, priđe na vrsto promenada in vs» drugo, kar je s to in z mrakom v zvezi; dan se zaključi v kavarni, kazinu, ob godbi ali pod milim nebom pod vplivom luninega sentimenta!-nega svita. Cisto natančno tako v Ljubljani ni, kajti Ljubljana ni samo ietovtšče, temveč $e me-sto, ćelo glavno mesto, z neštetimi uradi, trgovinami in podjetji. Pa to je ravno posebnost Ljubljane, da je letovišCe tući za vse one, ki si ne morejo privosčiti oddiha na morju ali v gorih, da je letoviiče tuđi za vse številne Ljubljančane, ki morajo de-lati in si služiti kruh in si med garanjem napraviti iz Ljubljane — letovišče. Ulice so prazne Zjutraj hiti vse v urade, trgovine in pi-sarne. Potem so pa na ulicah samo tišti, ki imajo opravke in ki siuibeno drsajo svoje podplate po cestnem tlaku. Solnee pripeka vedno moč ne je in v prahu in vročini ni ba$ prijetna promenada. Mnogo Ljubljančanov se pa odpravi že dopoldne v kopaliSča. Na Ljubljanici, v ko-paliiču Ilirije, pa tuđi na Savi pri Ježići in v Tomačevem že mrgoli dopoldanskih ko-palcev. Največ je seveda mladine in nežne-sa spola; mladina je prosta, pozabila je na iolo in se raduje svobode in kar čudil sem se, ko sem pred dnevi videl skupino deč-kov, ki so se šli na Ljubljanici *solo«. Sicer je res, da so zamenjall vloge in je uCe-nec« izprtieval »učitelja« in je ta dobil nezadostno, ker ni vedel, koliko ur je bilo letalo »Ouestion Mark« neprestano v zraku in koliko hitrost je dosege! Segrave pri zadnji dirki ter kdo je Frž. Popoldne je rse t kopalilćfh Popoldne, takoj po kosilu se jdpraviio Ljubijančani v trumah v kopaii^ća. Kdor ni utegnil dopoldne, se ohladi v vodi prrol-dne. Vsako kopališče ima svojo publiko. Špica svojo, Ljubljanica zopet svojo. Ilirija, Sava in Šora svojo. Ilirija je letos gotovo najbolje obiskana. iTu se zbira tuđi ljubljanska elita, zlasti dopoldne, tista, ki 5e ni šla na morje, pa je vseeno e'ita. Popoldne je pa v Iliriji mešana publika. Pa ne mislim nič siar>eca pri tem. Vedno govorimo o mefiani publiki. kadar se ljudje kjerkoli trumoma zbirajo. O kopaliSču Ilirije smo ie mnogo pisali, vendar možakarja, ki počasi k iraka okoli bazena z doltfm drogom, na katerem je prirrjena mre/a, ni se nihče obdclai. Moža-kar z mrežo lovi namrc^ v bazenu ne ribe in alge, temveč — smeti. Vidne smeti vse-kakor, kakor Iistje itd Nekateri trde. da lovi mož v vodi £O . . . no . . no-ke, kar pa ni res in ne raor-2 l>iti res, saj smo čitali v časopisih. da so vse to obrskovanja. Ko »olnce zaide oživi promenada Se pred sr'nč.iini ahodcin se k^p^ki vrnejo domov in ljubljanske u'ke ožive. Selenburgova ulici, Aleksandrova in fivoii je ljubljanska promenada. Pred posto se zbirajo Setalci v jriC.ni, po tivolskih drevo-redih se sprelii;a*o parčk; družine, mamice z malčki Pructen hlaJ ^r »lira v mesto -*d Rož-nika, Aieksandr^/j cesta in šelenburiova u'ita sta vedni 00.1 p .'-ii sprehajajoce st mlaoVe. Vedno večji je na val na Zvezdo, ki je takoj po 8. uri, ko zou*t zasvirajo Krape-*evi muzikanti, sredi^če IjuMjanskepa noč-nega življenja poteti. Letovisčarjj - zastonjkarji Za vsakeg« letovi ičuru se spodobi, da posluša zvečer koncert. Zato ljubljanski letoviščarji ,ki so se popoldfle kopah, obko-lijo Krapežev vrt v Zvezdi in posluiajo muziko. Nekateri si sicer privoiejjo itidi kino ali pa izginejo v tivohke iirke, toda večina ostane v Zvezdi. Krapežev vrt je večer za večerom poln, toda ie več je po-slusalcev okoli vrta. KJopice »(> vse do zadnje zasedene. Promenada nasune po v^fi-kem drevoredu sredi Zve^de. Mlado in staro se sprehaja in skrbi za aplavz ro vta-kem komadu. Za murikj posebno navduSeni zaston)-karji poslušajo kar dve muziki. pred Kra-peževo restavracUo in za kavarnifkim vrtom. Ko konca godba v kavarni, se prese-lijo pred restavracijo m tako romajo po Zvezdi sem in tja. Ljubljančani bodljo zgodaj spat Vrvenja v Zvezdi, ki je največji okoli 9. ure, kmalu po 10. uri ni več. Kakor so priili, tako polagoma odhajajo ljudje iz Zvezde domov spat Ljubi jančani ne pono-Čujejo radi. Po 1. uri so ljubljanske ulice večinoma prazne. Opaziti je Ie *e kavar-fliške goste, ki se vračajo domov. Tu pa tam naleti* ic na veselo družbo, anl na človeka, ki meri cesto, kakor bi bila vam njegova. Po kavarnah posedajo gostje do polnoćl in čez. Tišina zavlada nad sredino mesu, ki )o od časa do časa r rese ka 10 zvoki godbe iz Zvezde, iz f?mone. Ko zapro ie kavarne, je Ijubljanskesa nočnega življenja konec. KOLEDAR. 0*sef: Petok, 19. julija 1920, katoliča&l: Vinko, pravoslavni: 6. julija, Spaw>je. DANAS.VJE BIBBDIT\E. Kmo Matje*: Zdravnik u l#n*ke bo!#ta) (Svetitlav PetroviĆ). Kino Ideal: No« ljubavi. DE1U1NE LEKAEKE. D«a«t: Bahovec, Koogre^m trg, TTctar, Sv. P«rra c*wt*, Hoče var, Sp. fciaka. ——^—-~—'^—^—**——^——^— — AtižeMosUe On spada k dobri obleki,}* eUganien in udoben. Zahtevajt* ga od VaMga dcbavljcrfa perila. Govori molče. Med dinejem se pojavi sluga ni pra-Zu in obstane molče. Gospodar se ozre nanj, sluga pokaže jezik in odkima t glavo. Gospodar mu pomične, naj stopi k njemu, in zašepUradni list* štev. 74. z dne 18. t m. objavlja kazeneki zakonik za kraljevino SHS. — Velika gasilska svečanost t Dolenji Ta-si pri Ribnici. V nedeljo 21. t m. f>e bo vršila v Dolenji vaši pri Ribnici velika gasi teka svečanost. Pred 50 leti je ustanovil g. Ignacij Merber prvo slovensko gasilno društvo, kateremu je 6pisal prvi slovenski >Ve£bovnik<. Slavljenec načeluje prosto-voljnemu gasilnemu društvu v Dolenji v\?si nepretrgoma že 5o let GasiUka rveza in župa mu izročita diplomo častnega članstva in svečanosti se udeleže poleg gasilcev tuđi odlični zAstopniki naše javnosti. — Upniki Slavenske banke d. d. Zagreb «e tem potom vabijo na sestanek, ki bo dne 23. t. m. ob 10. uri dopoldne v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, MikloŠičeva cesta št. 30 z dnevnim redom: 1. Porodilo o Slavenski banki pred konkurzom in v konkurzu. 2. Poročilo o delovanju eksekutive slovenskih upnikov. 3. FinanČno stanje konkurzne mase in 22% poravnalna ponudba upravnega odbora Slavenske banke. 4. Reeolucije. __ Zveza jugoslovanskih hranilnic. — Jugosloreni v Argentini. Dne 25. ju-nija se je vršil v Buenos Airesu veličasten pogreb velikega jug"oelovenskega rodoljuba, milijarderja Nikola ja Mihanovića. Pogreb, ki se ga je udeleiilo »koro vse mesto, je prical, kako priljubljen je bil pokojnu Na pogrebu je zaslopal našo državo naš poslanik Milorad Strafeicky, kakor tuđi Mifianović: okoli atiri milijone funtov žter-lingov, t. j. v naši valuti nad 1 milijardo in 100 milijonov Din. _ Dne 22. junija ee Je v kamnolomu >La Iaabek smrtno poneve-čil 281etni Ivan Bartolović. V kamnolomu mu Je eksplodirala mina in ga strahovito razmeearila. Siromak je kmalu tefidm po-fckodbam podlegel. V njegovi blizini sta delala dva Hrvata, od katerih je bil eden teiko poškodovan, drugi je pa odnesel zdravo kožo. Pokojni Bartolović je bil rodom Slovenec, — V Argentini je pričel iihajati nov srbohrvatski tednik »Narod«. List izdaja in urejuje Peter S. Filipovid. — Naša rivijera polna gostor. Ker je bil pretekli me«ee dotok tujcev na našo rivijero minimalen, je nastala upravičena boja-zen, da bo letoinja sezona znatno »ostajala za Ionako. Toda bojazen je bila neutemeljena, kajti na naše Primorje je priipelo zadnje fiase toliko tujcev, da w v večjib kopališčih že vsi hoteli prenapolnjeni, pa tuđi privatne sob« so oddane. V kratkem prispe na nak> rivijero le 5000 Nemcev. Na Sulak je danes prispelo okoli 400 nemikih izietnikov. Izlet je organizirala >Neue Leip-uger Zeitung«. V Split je te dni prkpelo 18 ruraunskih dijakov pod vodstvom profe-sorja Walterja Schumanna. V Split je te dni prtep«la rudi ekikunija ljubljanskih dijakov Tehnične srednje Sole. — Vreme. Vremenska napoved nam obeta lepo, «uno in vroče vreme, pravi pm, da krajevne nevihte nišo irključene. Vče-raj je bilo nekoliko oblačno ?amo v Ljubljani, povaod drugod pa jasno. Včeraj je zor*>t pritisnila vročina tako, da je znaiala porprečna temperatura v nali državi SU stopinj. V Splitu je bilo S3, v Zagrebu in Skoplju 32, v Ljubljani 30.4, v Beogradu lii Sarajevu 30, v Mariboru 27 stopinj. Davi j« kazal barometer v Ljubljani 766.9 mm. temperatura j© Ma*aia 17.5. — TopU Sara. .Savi «e t> pcma, da Je pritimila vročina. Včeraj ob lft je znate la temperatura vodp v Savi ob Tomač^vem 19&. Kopalci ©o torej s Savo lahko zadovoljni. _ Tragična smrt delaTea, Pri gTadnji ielexniške proge v Bakru «e je včeraj pri-petila težka nesreča. Delavec Josip Bela-nović, ki je bdl s tovariSi zaposlen pri iito-vorjenju vagonov, je dvigal in prevračal Železni vagondek, ki »e je nenadoma prevr-nil, padel v morje in potegnil delavca za •eboj. NesrečneŽa je zaeul plaz preti in kamenja in je utonii, ie prcdno m mu mogli priskočiti na pomoč. BalenoviĆ je 12. dela-vec, ki je našel smrt pri gradnji bakarske lelezniee. — S«tt let je*e radi vboja. Pred tuzlanskim sodiiČem je bil te dni obeojen na šest let ječe dninar Stanko Matić iz sela Rožanj, ki je v prepiru ubil 6 sekiro dninarja Jovu Jovića iz istega sela. Plačati mora tuđi vse stroske pogreba in procesa. Driavni pravd-nik je bil z obsodbo zadovoljen, zagovornik je pa v lozi I ničnostno pritožbo. — Uboj radi lemlje. Rodbini Danila Marica in Vladimirja Crnogorca iz Bune v Hercegovini sta se že dolgo prepirali za po-seet njive, za katero fta «e ćelo večkrat pravdali. Te dni je začel Marić, katerega last je bila njiva, graditi ograjo okoli nje. Crnogorci so mu hoteli to preprečiti in na-padli so ga s kamenjem. V silobranu je Marić štirikrat u«trelil v zrak, ker pa se napadalci nišo hoteli odstraniti, je se dva-krat uetrelil med nje. En strel je ladel sta-rega Crnogorca v prsa. Bil je takoj mrt»»v. VČeraj je prišel Marić v Mostar in se sam javil oblastim. POTENJE ROK, NOG itd. zanesljivo odstrani »$UDOR«-mast lekarne »Pri orlu«. Celie. — Dnen pustolorec ▼ Banatu. V Banatu se je pojavil neverjetno drzen in ne-sramen puetolovec. Enkrat se izdaja za ek-sekutorja, drugiČ za policijskega agenta, tretjič za finančnega kontrolorja. Seljakom izterjuje davke ali pa kot policijeki agent išče po hi šah tihotapeko blago. Na lake in slične načine je že osleparil nebroj lahko-vernih seljakov. ViŠek njegove predrznosti je pa bila aretacija velepose«tnika fvana Totha iz Stare KonižeT katerega je l^pov peljal h kovaču in mu zapovedal, naj mu roke okuje. Nato ^a je posadil na voz in se Ž njim odpeljal. Tothova Žena, ki je med-tem izvedela, da se da zagonetni agent pod-kupiti, je tekla domov, vzela več tisoč Din in jih izročila »agentu-'. 2ena in mož >ta odšla potem domov, pustolovec je pa odne-pel p>ete. Sedaj ga ižče policija. — 8 kladivom po glavi. DeJavec Nikola Barić na državnem poseetvu Belje je že delj časa ljubimkal z ženo Pavla Nikolića. Kmalu je o raznierju govorila vsa soeeska in zadeva je prišla tuđi Nikoliću na uho. Te dni je Nikolič svojega tek meča pozval na odgovor. Sprla eta se in med prepirom je Nikolić Bariča večkrat udaril 6 kladivom po glavi. Smrtno ranjenega Barića so pre-peljali v bolnico, Nikolić je bil pa aretiran. — Nesreča na morju. V Stonu v južni Dalmaciji &e je te dni pripetila na morju težka nesreća. Trije seljaki iz stonske okolice 6O se ponoći na slabem in trhlem čolnu hoteli prepeljati iz Malog Vofeka v Ston. Čoln je začel puščati in hipoina je bil poln vode. Dva seljaka sta utonila, dočim *e je tretji komaj rešil. — Smrt t Dravi. Te dni se je pri Osijeku kopala v Dravi 121etna učenka C%a Stegmaver. Med kopanjem je zašla v nio-fian vrtinec. ki jo je potegnil za eeboj. Olga se je obupno borila z valovi, končno pa je vrtincu podlegla in izginila v valovih. Trupla še nišo našli. razven ob sobofah. 9044-a Iz Ljubljane —lj Annie P. Dingman v Ljubljani. Gospodična Annie P. Dingman iz oleve-lajid*ke javne knjižnice je prišla dne 12. junija v Jugoslavijo. Mudila ee je po raznih krajih in zadnje dni je posetila tuđi Slovenijo. Gospa Copelandova, lektorica angleščine na ljubljanski univerzi je spre-jela gospodično Dingmanovo in jo peljala na Bled, Bohinj in Kranjsko goro. Ding-manova, ki je stalno zapo&lena v Clevelan-du je posebno priljubljena pri naših roja-kih. Kot podpredsednica kluba umetnikov-amaterjev je 6tonla mnogo u naie mlade umetnike, ki 60 se izeelili v Ameriko, posebno pa za rojaka slikar ja Jakca. Omogo-Čila mu je v«top v najodličnejše ameriške umetniske kroge. Udejstvuje m tuđi v med-narodnem in«titutu v Clevelandu, in posreduje ženam in dekletam, ki pridejo tja službo. Dingmanova je takorekoč pokroviteljica otrok jugoslovanskih iaeeljenoev in «krbi za njih vzgojo. Ooeegla je tuđi, da je opustil clevelandfeki prosvetni oddelek tako priljubljeno ^amerikanizacijo« in mesto tega prevzel iuaz vproeveta za odrasle*. Slovenija ji je napravila kar najboljsi vtis. V Ljubljani ji je posebno ugajalo moderno kopaliŠČe »Ilirije^ in izrazila je željo, da bi tuđi v Ameriki zaradili nekaj takih umet-nih kopali^č Dane« se odpelje v Novo mesto, da poleti rodbino slikarja Jakca. —lj V gosp«dinj$ki Soli »Mlađikju t Ljubljani ee vrSi enome-sečni go*podinj*ki tečaj u učiteljice, ki ga je priredil Pomla-dek RdeČega križa. Namen tega tečaja je podati teoretičen in praktičen pouk iz go-spodinjstva, iz domače in šokke higijene, na čegar podlagi otvarjajo učiteljice na lola h Solske kuhinje in širijo povsod <»misel za razumno goepodinjstvo in za higijeno, ki je podloga eploinega ljndBkega zdr*vja. Tečaj je omogočila pred vsem mettna ob-čina ljubljanska, ki je dala PRK brez od-škodnine na raspolago potrebne kuhinjske in stanovanjske prostore v poelopju Mladi-ke in vrhu tega fte v*o razsvetljavo in kuri vo. Po končanem tečaju se prenovijo prostori in pohištvo goepodinjake Sol« in internata »Mladike<, da bo zavod jeseni 2*-pet na razpolago za gojenke gospodinjske iole in internata. Priglan sa oboje «e spce-jemajo pismeno ali ustno vsak dan v dopol-danckih urah v »Mladiki< ali pa pri ravnateljstvu mettne ženske realne gimnazije. —lj Poskn»no kuhanje g plinem. Jutri zvečer ob 20 je v Mladiki (jedilnica) po-skusno kuhanje in predavanje o plinu in sicer ▼ slovenaktm jeziku. Prtdava voditeljica goftpodisjske iole gdL Zemljanoga. Vatop proftt —lj H*tel »Stmkelj< s« ■Mderaisira. Hotel >6trukeij< dobi v kratkem centralno kurjavo. 2e več dni vridavajo cevi in montira jo vse potrebne naprave. S centralno kurjavo bo hotel »Strukeljc mnogo pridobil na svoji privlačnosti. Iz Celja —c Napad epilepsije na ulici. V eredo popoldne je dobil v Becjamin lp«včevi ulici 301etni Alojzij Jo»t iz Dramelj nenadoma hud epileptičen napad in se je zgrudil iredi ulice nezavesten na tla. Okrog nesrečneža se je na bralo kalah BO ljudi, iuned katerih pa nihče ni imel toliko usmiljenja in srca, da bi revežu pomagal, temv**č «0 ga vsi s pravo opičjo radovednoatjo motrili. 6«1« avizirani straŽnik je ubogega boija*taega epravil v bolnico, kjer «e je sele poino popoldne zavedel. —c Trpineenje šivali. Predvčerajkijim je peljal hlapec tukajinjega skladilča pivo-varne Union z vozom pivo v Zavodno. Na-enkrat pa je začel konja tako pretepavati, da neka ženska tega ni mogla več gledati in je poklicala stražnika. Hlapec je konja tako pretepel, da se je sicer krepki konj pod silnimi udarci skoro zgrudil. V svoj zagovor je omenil hlapec, da je konj tako tr-mast, da včasih noče speljati niti najmanj-Šega tovora. Kitajska vzbodna železnica Kitajska vzliodna železnica, ki :e postala predmet sr>ora med sovjetsko Ru-sijo in kitajsko vlado, je bila zgrajena v letih 1897. do 1903. 2e njena zgradi-tev je prav za prav posledica i»olitičnih si>orov in intrig. Ko so narnreČ 1. 1894-95. Japonci premazali Kitajce, se je obrnil poraženi tientskinski kralj Li Hunz Cang na Rusijo. ki je rada tzrabiia to priliko, da utrdi svoj položa] na Dalj-nem vzhodu. Posledica pogodbe med Rusijo in Li Hung Cangom je bil sporazum o gradnji železnice, ki so jo gradili z ruskhn kapitalom odnosno poso-j'lom, najetim v Franciji. Zeieznica vodi skozi kitajsko Mandžurijo in z njo je postala ta ogromna pokrajina vsaj dr-loma civilizirana. Poprej je bilo v Mand-žuriji okoli 2 milijona kitaskih koloni-sto\. naseljenih najbolj orosro v južnein delu ob Žoltem morju Še zdaj bi bila Mandžurija pustinja, da ni podaijsala Rusija skozi njo svoje sibirske žeJezni-ce preko Harbina do Mukdena in Port Arturja. Generalno ravnateljstvo železnice je v Harbinu, ki postaja vedno boij moderno kitajsko velemesto. Pomen železnice pa ni samo političen in Kulturen, niarveč tuđi finančen. Kitajska vzhodna žeiez-nic:i je namreč zelo rentabilna. L. 19?3. so znašali dohodki 36.6 milijonov zlatih rubljev. izdatki pa samo 26 milijonov. Nasiednie leto so znašal: dohod'ki 37.5 nrilijona, izdatki pa 21.8 milij. zla tili rubljev. Od tega leta nimamo točnih po-datkov, toda nedvomno so se dohodki z rusko-kitajsko pogodbo 2 1. 1934. Ta pogodba je razdelila oblast naći železni-co med Kitajce in Ruse v približno ena-ki meri. V komisiiah so predsedovali Rusi in Kitajci, organizacija m promet železnice sta ostala nedotaknjena. Nedavno se je pa vrgla kitajska agresivnost tuđi na ta plen Mandžurija, ki šte-je sedaj 28 milijonov preblvalcev in je zelo rodovitna pokrajina, je postala kamen spodtike med Rusi in Kitajci in v ta spor lahko poserejo vsak Čas tuđi Japonci, ki imajo na kitajski vzhodni že-leznici enake interese, kakor Rusija in Kitajska. Sf»€H*t — Sekcija Z. N. S. Delegira *e k juiuor«inm telanam v »oboto 20. t. tn. ob 18. Itonga I : MU-d:ka t- J««i>h, v nMletto 2\. t. m. HJrJ** II : J«. (Iran g. Lukefti, Prkmoirj« : Slovao g. Mabko-vec, final« Orafkka : Kan g. Pevalek. — Sodmik* s« cpo2aiMlo. da v«Ua sa fumoi&M tcdont vl<-deie: Pravico do »dekn-acM imaijo j.tif»*or«ki moiiva tl>ut»v LNP, aadalj« tud mofcva, ki nišo vSLanjena v LNP im SoJski ra-vori!avj>ti soduUcu v**4 *mč*tko. MaMv^ kf samolaano zagusti ijriSće, \z.su>bd teJono. Mo-šitva morajo Tiastopki v cno«tni oprtuor. V jwi-meru r»ifco*b j« dovolfcoo postaviti resrrvo *o zade>tkt drosesi p«ltea. V sebt** ffs. t. m. 6b ?0. saa'ean^ sodmiSIki iapiiti v ko-vami CnMMa. Na trgu. Gospa branjevki, kl prodaja fobe: AH nišo te gobc stnapene? — Kaj ie? Cc bi vam pa postalo po njih s-labo, vam vrnem polovico denarja. Zc4o nlada. — Tale dama je stara Že 55 let, pa je vid-eti šc zelo mlada. — S^veda ie ?ek> miadt. Le pomisli, v tramvaju ji ffospodje odsiopajo mesto, da lahko sede, ker je premlada, da bi stala. ilavanje-pravi ženski sport. Malokatere tclcsne vaje pripomorcjo ženi do izpopoJnitve njene lepote rako kor plavanje. Dobre plavalke ima)o vedno Icp stas in ako so previdne tuđi zelo lepo polt. Paziti morajo na to, da jim voda in prehudo solnce ne pokvari ko5c. — Pravilna uporaba obeh krem Elida idealno osigura vsaki reni lcpo in nežno kožo. Pred kopeljo na prostem in rvečer preden se gre k počitku te uporablja nočna krema Elida. Ona povrne koži masčobo, kl fi je bila odvzeta. Po kopelji in vsak Čas podnevi, ob solneu in ostrem vetru se poslulujtt dnevne kreme Elida. Ta sčiti kožo rer ji da toliko opevano alabastru podobno barvo. URENE ELIDA Lepo poje crni kos špan. Lastnik je naucil krilatega pevoa \*rt-pevati ćelo slovanske himne in tako na$ zabava vsako jutro, da je veselje. Toda U brezplačna labava ima tuđi svojo elabo *tran. Mnogi prebivaki Zelene jame prihajajo pozno ponori % dela douiov in bi radi »pali pri odprtem oknu, pa jim crni kos zagode tako lepe uspavanke, da jih kmalu mine zaspano^L Ker se ponavlja to jutro za jutrom, bi ponizno prosili lepega črnega ko«$a in njegovega uo^polarja, naj nam vsaj tupatam z jutranjim koncertom priiAae«etat ck borno lahko epali. Mnenja smo, da epada ko« v pros-to naravo, ne pa na vrt v kajbiro. Pri?a#!eH Pismonoše Marsikdo je že opazil s pismi preoblo-Žcne pismonoSe, ko zapuščajo poštno po-slopje, da dostavijajo pisma števiimm naslov jencem. Malokdo pa je mislil na pot, ki jo mora prehoditi vsak pismonoša dnevno, koliko mora prehoditi stopnu ni da mora nositi dolgo časa težo od 15 do 30 kg tuđi v tretje in četrto nadMropje. Ni samo torba nabito polna, tuđi roke so še posebej ob-loiene tako, da se mož komaj premika. 2e sam njegov pojav pnč2, dt mora opravljati več, kot je bilo določeno j> samo torbo. Kako mučno je to prenasanje v dežju in mrazu, si vsakdo lahko misli. Rokavic se ne more dosti po^luievati, da ga ne zebe v roke, ker drufače ne more hrskati za pismi, proti dežju in mrazu pa nosi nekak plašček, ki mu komaj pokrije pisma. Ves po-jtv pismonoše kaže, da se ne računa s se-danjim ogromnim prometom, da je ostalo vse pri starem in se le zajiteva, nosi, ko-likor ima$ pač dostaviti. Ni torej čuda, da so ti mažje v kratkem popolnoma izčrpani. Ko priđe Čas vpo-kojitve, so !e še sposobni za prerani grob. Kar poglejte statistiko umrlih pismonoi zadnjih let in prepričali se boste o tem. Kmalu po vpokotitvi to umrli pismonoše Bandi, Simenc, Primfa itd. Ce se že ni pomnožilo Stevilo pisinonoš, kakor rahteva današnji promet, bi bilo pač misliti aa to, kako olajiati deio tem trpi-nom. To ni teiko in da se to še ni zgodilo, je pač krivo le dejstvo, da na to ni mislila poitna uprava in tuđi pismonoša ne. ker misli, da mu je pač usojen težki jar em, ka-tereca srne odložiti sele. ko ne more vtč gibati. Pismonoša mora ime ti praktično pre-vosno sredstvo, katero pusti lahko pred hiso, vsame U vozila to, kar mora dostaviti v dotičnem poslopju ter pusti vse ostalo na vozilu brez strahu, da mu kdo med tem kaj izmakne ali pa ukrade vse skupaj. Kako ugoditi tem zahtevam, sem že več-potegne in kolo stoji tako, da ua ni treba naslanjati ob zid. Sploh je vsa konstrukcija kolesa taka, da za »kolesarja« tu ni dela. Velik napis preprečuje, da bi sede! ne« poklican na kolo. Kakor čujem, se poslužu-jejo tega kolesa žc nekateri trgovci in me« sarji za dostavo blaga naročnikom ter so i brzo dostavo ravno tako zadovoljni, kakor tuđi s tem, da se uzmoviči sploh ne doti-kajo takih koles. Kam bi pa lopov z njim? Ce poštna uprava uvede taka ali slična kolesa tuđi za naSe preobremenjene pismo« nose, bo s tem Ie itedtla, ker bo mol delo hitreje in iažje opravil ter zato tuđi ostaf delj časa zdrav in krepak. Tuđi mi borno zadovoljni s to ureditvfrjo, ker nam ne bo več treba hoditi na pošte po večje po$ilj» ke, katerih pi^monofa sedaj sploh ne more dostavljati. Kaj bo pa potem, če se uvede \c tako zvani »mali paket«? Tako iz socijalnega, kakor tuđi iz eko-nomskega stališča in zaradi hitrejse dostave pišem in pošiljk je nujno potrebno, da se čim prej misli na odpomoč. Ali več pismono*, ali pa prepotrebni prevozna sredstva. R. P. - školske tinto« v KriieTeik prt LjiiUmeru je priredilo v nedeljo 14. t m. na pnjajBem travniku g- Kriiaoića ? Kri-ievcih cvoj javni druStveui oa«top t *od#-lovanjem v>eh liruštev Mur. »ok. okroija in Ormoia. Po dop. »kuinjah, ki to •• v reda izvršile, je bila popoldne ob 3. uri telovad* ba vaeh odelkov. Vodil jo j# društveni načelnik br. T. Pe*ter program je iipopolnilo brat. društvo (l Ljutoment, ki §« je v !•• pem Stevilu udeleŽilo na« to pa. Pred felo-vadCho j« pordravil Sokolttvo lo navzote druStv. podst. br. Fr. Lubi, a l& njim del#-y»t iUr. MS2 tup. nadaornik br. Zorko, ki j> priB<«**l pmdrmvm io f««titk« k lupini u«pehom mlađeg« druMrm \% Maribora. Na-stop je zadovolji! i>recej Itevilno obfinitvo, ki je od Radione do Ormoia in Murtke So-bote ter iz Slov. Gorir jx)setilo pfireditet. iTejeni ia okušao okraieDi paviljoni ao nudili vtega, kar ei ti poa>l«L Bil je to |«p dan sa Križeve1«, saj Je bi! to prvi «amo-•tojni namtop Kriiev. Sokol« L«d je prebit. Sedaj pa aa delo Se višje k lepftim usp«-hom. Hvala v##m poirtvatalniin delavcem. Sokolom domafinom in vsem drugim, ki ite pripomogli, da se je tako lepo irvrlilo! Zdravo! __ar. Pristopite k „Vodnikovi dnižr Stran 4 »SEOVENSKI NAROD«, dne 19. julija 1^29. Stev. 162 cKugust <8iancAe: &? SVa valovih strasti cRoman — Stopet tisoČ ft^nkov samo v dna-guljih, — ie dejal BreAot ko je pnegrledal vsebino tretje vrećice. — Živ-eli Rusija in Bavarska! — je zaklical Plidhon, ki je bil tuđi zafcijucil svoje pripovedovanje. — Objemam vas, Plichon, v svojem in v imenu svete bratovtsčine, — je dejal pater. Vstal je in objel v eni aseb: pižamo, Iastiičarja in lakaja. Pater Bred-ot je bil do sokz ginjen. — Vse časti vredni ste, sveti oče, — >e dejal Plichon, ki pa ni bil tako sladko ginjen, kakor pater, — toda solze so voda, zlato je pa zlato. — Zlato je zemlja, solze so pa nebo, in v| imate pravico dq obeh, — je od-grovoril pater in ipoložil v iztegnjene Plichonove roke da, kd jitn i-e dana iz ttebes vežja oblast, Iabko arešmika popolfioma oproste večneza ognja. 6esar. kar bi mogli izgubiti, Taki Ijudje lahko mirno spe pri odprtih vratih. ne da bi bili v nevarnosti. Zdaj pa zbogom, sveti oče. Stojim tu in kradem z nepotrebnim govoričcnjem čas sebi in vam. »Sveta bratovščina« je prižgala svečo in spremila Plibhona z spahiice. Ko se je i»ater vrnil v spalnico, je vtzel z miže one tri vrečice in stopil z njimi k peči. Vzel je žetezen drog ter rarrgrebel pepel in tleče oglje. Potem je dvignil v peči «r>loš£at kamen in polo-ži'l v odprtino pod mim one tri vrečice. Ko so bile vrečice dobro spravljen«, .*o položil kamen nazaj ter ga pokriJ s pepelom in o-gljem. Komaj je končal to delo, že se je za-čuk> v sosedni sobi pet udarcev. Pater, ki ie slkrbno štel udarce, je znova prržfcal svečo in odšel iz sobe. Ko se je dru*gi<č vrnil. g»a je spremljal baron St. Bris, ki je sed-el v naslanjač, ne da bi odložil plašč. — Prihajate peš, baron? — Ne. kočilo sem poslal na vogalu uJice nazaj. Ni posebno wmo peljati se v kocin, osobito v teh burnih časih. — Kaj je položaj res tako nevaren? — je vprašal Bredot smeje. — Pariz je zelo razburjen, a to je vedfto slabo znamenje, toakor sami ^ve-ste. — Da, to pomeni mnogo. — Spotoma sem srečal abbeja Saint-*Romma. Abbeia Saint-Romma . . . No, in kaj je dejal? — Pravil mi je. da je srečal v Fau-bourg St.'Antoin« gručo ljudi, ki so kričali . . . — Doli z Ludvikom Filipom! — ga je prekinil pater. — V tem ne vidim nič nenavadnega ali hudega. — Toda kričali so tuđi: Proč z je-zuitH A to gotovo ni dobro znamenje. Bredot je molčal in zde^o se je. da za ie dobra vob'a minila. — Treba je torei storiti to. o čemur sva se menila opoldne. — Težko mi bo. vendar pa upam, da pojde. — Mora Hi. Zdaj ali nikoli! — Pa me vendar ne mislite spraviti v ječo? — je pripomnil pater smeje. — Tega namena nimam. — je odgovori baron in položil polno mošnjo na mizo. — Zato prepuSčam vašemu prijateljstvu in okusu, da uredite to zadevo tako, da bo volk sit in koza ćela. — Storil bom. kar je v mojih rnoČeh, monsieur, — je obljubil pater in se skriva i počeljivo ozrl na mošnjo. — Zdaj mi pa povejte po pravici. Če ste že našli kako sled za onim delav-cem, — ie nadaljeval baron. — Poslal sem zanesljive rjudi na vse strani. — Moramo ga najti. to je morda naša najvažnefša naloga. — Vem. — Dvajset tisoč frankov za prvi su-nek z bodalom y njegovo srce. — Moj bivši sosed je mnogo vre-deru morda Še več, nego mislim sam. — Ste se danes sestali s Flaure-tom? — Z naš m znamenitim doktorjem Levisierom? Da, bil je pred dobrimi tremi urami pri meni. — Je bil dobre volje? — Da. danes >e bil zelo dobre volje. — Jutri pa najbrž ne bo več. — Flauret ima muhast značaj :n njegova dobra volja navadno ne traja doljro. Morda bi kazalo podatišati njegove rrnjhe in dobro volio tako, da bi je ne bilo nikoli konec. — Đo^me, z& se nr\ da so najine misH vlite po enem kopitu, — je dejal pater smeje. — Toda vaš blagorodni vojvoda je neizmerno bogat mož. — je nadalieval pater po kratki pavzi. — Da, naš blagorodni vojvoda da vse rad, — je trdil baron. — Kaj pa dražestna markiza? — Saint Fulalie ima ta hip pr s>ebf abbeja Saint Romrna in ves sveti kolegij. Znova je nekdo petkrat pozvoni!. — rTh, to bo naš človek, — je dejal pater Bredot in vstal. Baron St. Bris je potegnil izpod pla-šča crno masko in si zakril z njo obraz. XXVIII. Prizjori 21. februarja z večer. Prvi prizor. (Knjižnica v palači na Place Saint Ge-orges. Pred marmornatim kaminom, v katerem plapola ogenj, sedita dva mo-ža. Prvi je srednje starosti, lepo rejen, resnega obraza. Drugi je star okoli šestdeset let nizke in sključene postave, velikeg-a okrogle ukradel 5000 kron in pobegnil od tam v Pariz, kjer je izvršil velik viom, in ko so mu postala tla prevroča, k> je ponihal v Berlin, odltoder se >e vrnil na Češko. Prinese! ie s seboi mnogo denarja in nekaj mesecev se je skri-val, potem ie pa pobegnil čez me^o in odpotoval v Ameriko. Lust'govo delo-vanje v Evropi ni bilo nič v primer z njegovimi poznejš:mi zločini v Ameriki. Kmalu se je s>eznanil z raznimi suml.ii-vimi elementi in izvrši je več drzn:h vlonrov. ^peciializiral se je na banke. S svojo to lipo se je pripelial vedno v avtomobilu pred banko in vlomilci so odšli v bančne prostore, kjer so rx>teg-nili revolverje ;n zaklicali: »Roke kvi-šku!« V ameriški kriminalni zgodovinl še ni znan noben primer. da bi se tak roip ne posrečil. Samo I. 19?5 so naleteli roparj: v trgovini nekega Čeha v Chicagu na od-por. V trgovini se je mudila slučajno trgovčeva nećakinja, ki je bila prispela iz Prage na obisk k strcu. Neka i dni po njenem prihodu je stopil nekdo v stričevo trgovino in trgovec je prosil nećakinjo, nai gre poredat, kdo ie in kaj hoče. Dekle je odšlo v trgovino in zagledala pred pultom neznanca, ki je govori an^Ieško. Čehinja an-gleščine ni razumela in zato je hotela poklicati strica. Toda v istem hipu ie počil strel in nesrečriica se je zgrudila s prestre-Ijenim želodcem. Ropar je imel revolver v žepu in je streljal kar iz žepa. Lustig je imel veckrat opraviti z ameriško policijo, toda samo enkrat je bil v nevarnosti, da ga zasačijo. Nekoč je po vio mu v blagajno s svojo tolpo bežal in polic ja ga je zasledovate. Po-lic'iski avtomobil je dohitel band:te v avtomob:lu ;n vncla se je pravcata bit-ka. Neki policist je udaril Lusti«a s pendrekom po glavi tako močno, da se mu še zdaj pozna brazgotina. Zato se ga te prijelo ime »Krvava brazgotina«. Kljub prizadevanju policije se je ropariem Dosrečilo pobezniti. Lust z je bi! rnan med ameriškim; banditi kot eden na.tne-varneiišh zločmeev. Zato ni čuda, da je postal poglavar vk)mi3ske torpe. N.-egov pomoćnih je bi VV'illiam Sherr\r. Lust:z >e veckratni milijonar. toda zda.i. ko ie padel v roke prav ce, ne bo mc\ od svojih rmiijonov nobne koristi. Pred ustanovitvijo roparske tolpe se je mud 1 Lustig v rTvropi. kjer je na-vezal ?;t:ke s ponarejalci denaria. V amerškem mesru Sant Louis k ustanovi l zelo dobro opremljeno delavnico, vr kateri je ponareja! bankovce raznih držav. Delavnica je morala zelo dobro r>cslovati, kajti Lusr z io je prodal ne. kemu poljskemu zidu za več mlij-onov. 2:d pa ni imel z njo sreče. kajti poVc;ja io je kmalu odkrila in ž'da aretirala. Tako je prišla na sled rudi ustanov telju in začela ga je iskati. Lustiga so pa tovariš' pravo-Časno opozorili na nevar-nost in pobegnil je v Evropo, od koder se ie znova vrnil v Amerko. Zanimivo je. da je pošiljal Lust:g na Češko ćele zaboje v Ameriki narotpanih stvar-. Tu-d: v praških bankah je imel naloženegt mnogo denarja. Ikljuc Dober «v#i. — Moj sin j-e zelo nadarjen. pa n# vem. kaj naj postane, slikar ali pisateli. — Hm, mislim, da bi bilo najbolje, če postane pisatelj. — Zakaj? — Ker je papir cenejSi od platna. Iz boljiih kromov. — Kako dol je izšei €*tt« %Ma1i oglasi< Vsaka beseda &O par. Plača me lahko auli v **uxmkaH. Za odgovor znamkot — Na vpra&anja bnem znamkm w ■ ,m m ndGovarjavna- - NajmanjU o^lam WHm S-—^. o^^» Citre konecrtne skoraj nove, jH-odam za Dna 300. — Poljamska cesta 17, I. nadstr. 1547 »Tridesetšestgodišnji mladić« Šft. 102 naj diviign* pnamo. 1546 Učenca Zidzxveza* krepkiega, poitetnih star-Šev, z 1—2 razir. mcš£ainisk« §ol«, sjvejme v trf>ovitto mdbatiesa M»-ca. A. Pocaićnik, Getrfcnica. Hran* in stanova nj« v hiš:. 1545 Pekarijo •dobro bdoćo, s :rs?ovjno z d-eliicat*-saimi \om vlinozrađ-oiSLem kraju sreza Brečioe o-đ'daim n^kd za v«4 let v Tiai-em. P*onuđhc oa naslov: Tere^itja Vre^Sko, Tiom. •v Pišecah k. 46, po*u Fi£*ce. 15^» Sobarico in dekle ki bi pomalo v k\ih'jny., .*.&*m. Tšame neonščiii«? po^oj. Ra^am 300 O«, vsak€ga pol te"ta o*bMw> in f>ai ičevl'jev. DO'pis« na: M. Z-vt!1!««, grad Zd«niima pri Za.jjreJw:. 1543 Z najboljšim aspebom se sad 23 le< aporaNMJo Unda kjpsal« za 3zđr*vUen)r spototb boNrzaii (tnp*r. beto kaEM«}«). V rsald i^kar») oolAca Dio 25—. S pošto ooSH«1 lekim« B!am. Sabo> tkra._______________________W-L Dvofni jaremnik To4>ham-Cy^tider, v dobrem stanju prodaju ali zjunenjam za vrt>-čaoo žazo (BitHlsJze). — Nadi U« probam stroj za Jomlj€ti}e kamenja, s pripadaj očara bcocw-motor-}toL »Juceles«. CrncMtKlj. 1383 Lokale sa trgovuvo, pu-^arn© ali bo4'j*o obrt orc}mc ta kej Ivanić« Žarko, trgovina. Sv. Đeuedikt r Slov. g«twicah. P-oouđbe i priloženo »Liko, navedbo plač* in ref«rc*-caani na jornj: naslov. 1504 L Stjepušin tmatare, lice **•*€. fmriitmrt i mtšlm f- tvtfUi^aJa. . C)nid kraUt. Malinovec z najfLccjiim siađkorietn v kuhao, brez v&ake kemnčm« tvrinesi. r*- raatiTioo naravea, se dobi v lekarni Dr. G. Piccoli Ljubljana 1 kg 20 Din Pri veAktn odjemu c«o^«. RaipolilU te po potci la icl«xaici. Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA. Prešernovo aMco itev. 5O (w lastaem poslopia) OI»re»t»vaBJa *Ug, aakHp iB pr«MU|« v»aWv ▼rstaib rre krediti Ttak«-vrste, esk*mpt ia ini a«« meti« ter aaka lila t trn U iotiernatv« *af« • dep>«*iu iUL itd. itd. Broja* k«: Kr«4it, Lia»ija«A — T*l«Wa it 2OKK 5457, IS48 later«rb«a t70C X*m S7L Ut9jnl« i€t%| ?ii«riiL •. Za Mmodmo ttekanas Cm JiiiIjK - 2m mom lm fmmmwd d* Jutu Ot« Chrirtoi. - V«l t l>MH-i