DOI 10.57589/srl.v70i4.4071
UDK 811.163.6'374:81'373
Robert Grošelj
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
robert.groselj@ff.uni-lj.si
OD GLAVE DO NOG: MERONIMIJA IN HOLONIMIJA V SLOVARJU1
V prispevku sta obravnavani pomenski razmerji meronimije oz. holonimije v pomenskih 
razlagah za lekseme, ki se nanašajo na izbrane dele telesa v Slovarju slovenskega knjižnega 
jezika (SSKJ2), Velikem rječniku hrvatskoga standardnog jezika (VRH), Rečniku srpskog 
jezika (RSJ) in Vocabolario della lingua italiana (VLI). Analiza je pokazala, da meronimič-
no-holonimično pomensko razmerje zaznamuje uvrščevalne pomenske sestavine pri večini 
leksemov za izbrane dele telesa in razločevalne pomenske lastnosti pri skoraj vseh leksemih 
za dele telesa v analiziranih slovarjih. 
Ključne besede: pomensko razmerje, meronomija, holonimija, leksem za del telesa, 
pomenska razlaga 
The article analyses the semantic relations of meronymy and holonymy in semantic definitions 
for lexemes denoting selected body parts in the Slovar slovenskega knjižnega jezika (Dictionary 
of the Slovenian standard language, SSKJ2), the Veliki rječnik hrvatskoga standardnog jezika 
(Great dictionary of standard Croatian language, VRH), the Rečnik srpskog jezika (Dictionary 
of Serbian language, RSJ), and the Vocabolario della lingua italiana (Dictionary of Italian lan-
guage, VLI). The analysis has shown that meronymic-holonymic semantic relation characterizes 
classifying semantic features in most lexemes denoting selected body parts and differentiating 
semantic characteristics in almost all body-part lexemes in the dictionaries analyzed. 
Keywords: semantic relation, meronymy, holonymy, body-part lexeme, semantic definition 
Uvod
Med pomenskimi razmerji, ki so v slovenskem jezikoslovju bila deležna manj 
pozornosti, sta gotovo meronimija in holonimija, ki se nanašata na odnos med delom 
in celoto ter obratno. Medtem ko so bile npr. sopomenskost, protipomenskost, nad-/
podpomenskost in raznopomenskost že poglobljeno monografsko obravnavane (gl. 
npr. Vidovič Muha 2000; Zorman 2000; Humar 2016), sta meronimija in holonimija 
ostali bolj na robu jezikoslovnega zanimanja. 
Prav zato se v pričujočem prispevku posvečam najprej teoretični predstavitvi pomen-
skih razmerij meronimije in holonimije, kar vključuje tudi njune obravnave v slovenski 
jezikoslovni literaturi, nato pa analiziram meronimijo oz. holonimijo v slovarskih po-
menskih razlagah, ki se nanašajo na dele telesa, tradicionalno meronimično-holonimično 
1 Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa št. P6-0215 (Slovenski jezik – bazične, kon-
trastivne in aplikativne raziskave), ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike 
Slovenije iz državnega proračuna.
Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december444
temo. Gradivski viri so štiri izbrani slovarji sodobnih sosednjih knjižnih jezikov: Slovar 
slovenskega knjižnega jezika (SSKJ2), Veliki rječnik hrvatskoga standardnog jezika 
(VRH), Rečnik srpskog jezika (RSJ) in Vocabolario della lingua italiana (VLI). 
1 Teoretični pregled 
Pomenski razmerji meronimije 'delnopomenskost' (tudi partonimija po Cruse 1986) 
oz. holonimije 'celopomenskost' povezujeta dva leksema, pri čemer eden predstavlja 
celoto, drugi pa njen del. Razmerje med leksemi, ki predstavljajo »sestrske« dele do-
ločene celote, se imenuje komeronimija 'vzporedna delnopomenskost'.2 
Leksem, ki poimenuje del celote, se imenuje meronim 'delnopomenka', leksem s 
pomenom celote pa holonim 'celopomenka' (gl. razmerje pedal – KOLO); komeronimi 
'vzporedne delnopomenke' so leksemi, ki poimenujejo »sestrske« dele določene celote 
(npr. razmerje med pedal, balanca, sedež, kolo v primeru holonima KOLO; Cruse 1986: 
159–62; Winston idr. 1987: 417–18; Ježek 2005: 153–55; Cruse 2006: 105; Stock 2009: 
413; Kuzmenka 2015: 291–92).3 E. Ježek (2005: 156) opozarja na možnost meroni-
mičnega razmerja med različnimi besednimi vrstami, npr. pedalirati – KOLO. Splošni 
test za meronim x je 'x je del Y', za holonim Y pa 'Y ima kot del x' (Ježek 2005: 155).
Meronimija je pomensko razmerje, ki – podobno kot podpomenskost – temelji na 
vključenosti (inkluziji; npr. Winston idr. 1986; Ježek 2005: 155; Cruse 2006: 106) 
oz. delnosti (partitivnosti; npr. Stock 2009: 413; Markowski 2012: 112). Podobno kot 
podpomenskost je tudi meronimija hierarhično pomensko razmerje (celota je nadre-
jena delu oz. delom), včasih je celo obravnavana kot neprava podpomenskost (Karlík 
idr. 2002: 552; gl. še Čermák 2001: 191). Poleg tega meronimijo (in holonimijo) kot 
pomensko razmerje zaznamujejo še paradigmatskost (asociativnost, in absentia; Stock 
2009: 409), relacijskost, tj. vedno gre za razmerje do drugega leksema (Kuzmenka 
2015: 291), nerefleksivnost (A ni del A), asimetričnost (A je del B → B ni del A) in 
tranzitivnost (A je del B in B je del C → A je del C), pri čemer mora biti upoštevan enak 
tip meronimičnega razmerja (Winston 1987: 418; Stock 2009: 414). Če tip meronimič-
nega razmerja ni prekriven, lahko pride do motenj v tranzitivnosti: v zgledu Simpsonov 
prst je del Simpsona in Simpson je del oddelka za filozofijo → ?Simpsonov prst je del 
oddelka za filozofijo je tranzitivnost motena, ker gre v prvem stavku za razmerje med 
sestavnim delom in celoto, v drugem pa za razmerje med članom in skupino (Winston 
idr. 1987: 431–34, 442–44; Stock 2009: 413–14). 
2 Slovenske ustreznice za meronimijo, holonimijo, kohiponimijo, meronim, holonim in kohiponim so 
delovni predlogi avtorja prispevka. 
3 D. A. Cruse (1986: 162–65) navaja še druge podtipe meronimov in holonimov: nujni deli oz. celote 
so kanonski (npr. uho – TELO), neobvezni fakultativni (npr. kljuka – VRATA); supermeronim je bolj 
splošen od holonima oz. ima najmanj dva holonima, ki se v tem primeru imenujeta hipoholonima (npr. 
stran – KNJIGA, ZVEZEK); superholonim je holonim, katerega del je lahko, a ne nujno določen meronim, 
ki se v tem primeru imenuje hipomeronim (npr. brki – OBRAZ, saj obstajajo tudi obrazi brez brkov, ne pa 
brki brez obraza). O holomeronimu se govori takrat, ko določen leksem lahko predstavlja del ali celoto 
(npr. angl. blade 'listna ploskev' je lahko del holonima leaf 'list', ko ima ta tudi pecelj, lahko pa predstavlja 
sam holonim, ko peclja ni). 
445Robert Grošelj: Od glave do nog: meronimija in holonimija v slovarju
Kot je bilo že nakazano, je tipov meronimije več. M. E. Winston idr. (1987: 
420–26) jih omenjajo šest: 1. med sestavino in celoto: kolo – AVTOMOBIL; 2. med 
članom in skupino: drevo – GOZD; 3. med porcijo in gmoto: rezina – ŠTRUCA; 4. med 
snovjo in predmetom: jeklo – KOLO; 5. med segmentom in dogodkom: plačevanje 
– NAKUPOVANJE; 6. med krajem in območjem, ki ga vključuje: oaza – PUŠČAVA. 
Bogatejša je taksonomija meronimičnih razmerij W. G. Stocka (2009: 414), ki se glede 
na strukturiranost celote deli na dve skupini. Če je celota strukturirana, jo lahko členimo 
na strukturne dele; takšnih je pet tipov meronimičnega razmerja: 1. med geografskim 
območjem in celoto: Primorska – SLOVENIJA; 2. med elementom in zbirko: drevo 
– GOZD; 3. med enoto in organizacijo: fakulteta – UNIVERZA; 4. med sestavino in 
povezano celoto: streha – HIŠA; 5. med segmentom in dogodkom: točka – PREDSTAVA. 
V drugi skupini pa so meronimična razmerja med celoto in nestrukturnimi deli: 6. med 
kosom in celoto: črepinja – SKODELICA; 7. med fazo in dejavnostjo: plačevanje – 
NAKUPOVANJE; 8. med sestavino in predmetom: leseni del – PISALNA MIZA; 9. med 
porcijo in gmoto: decimeter – METER. Za druge možnosti gl. še Ježek 2005: 153–54; 
Markowski 2012: 112. 
Ker sta pojma dela (delnosti) in celote (celotnosti) tudi zaradi njunih različnih 
notranjih značilnosti (npr. stopnje konkretnosti, diferenciranosti, strukturne integrira-
nosti, števnosti ali individuacije; Cruse 1986: 172) dokaj nedoločena, ne presenenča, 
da se v literaturi opozarja na nekatera nemeronimična, a njim sorodna razmerja. 
M. E. Winston idr. (1987: 426–29) tako omenjajo 1. topološko vključenost: vino je 
v hladilniku; sestanek je zjutraj; 2. razredno vključenost: avtomobili so vozila; strah 
je čustvo; 3. pripisovanje lastnosti: stolpi so visoki; žerjavica peče; 4. priključenost: 
uhani so pripeti na ušesa; 5. lastništvo: Jana ima kolo.4 Posebno pozornost si zaslužijo 
predvsem razlike med razredno vključenostjo, kar predstavlja podpomenskost, in me-
ronimijo: medtem ko podpomenka predstavlja tip (razred) nečesa, meronim predstavlja 
del nečesa; medtem ko podpomenka vključuje značilnosti nadpomenke (npr. tulipan 
ima značilnosti cvetlice), meronim ne vključuje značilnosti holonima (npr. pedal nima 
značilnosti KOLESA; Ježek 2005: 155; Cruse 2006: 106). 
Jezikovno-jezikoslovno relevantnost pomenskega razmerja meronimije (in 
holonimije) lahko vidimo na več ravneh. Meronimija predstavlja osnovo besedne 
figure sinekdohe, pri kateri izraz dela poimenuje celoto, npr. biti za volanom = voziti 
AVTOMOBIL, ostati brez strehe = BIVALIŠČA. Meronimija deluje tudi kot asociativna 
anafora, tj. ko je besedilni element asociativno povezan s prej omenjenim elemen-
tom, npr. Porod je bil včeraj. Mama in otrok sta dobro. Pri tem je treba poudariti, da 
meronimične pomenske premike dovoljujejo tipični deli, značilni za celoto in njeno 
delovanje, npr. tipke (ne morda pedali) in KLAVIR (Ježek 2005: 156). V jezikoslovni 
4 Pri D. A. Crusu (1986: 173–77) je zaradi bolj restriktivnega pojmovanja razmerja med delom in celoto 
seznam meronimičnim sorodnih razmerij obsežnejši: kraj v okviru drugega kraja (Francija – EVROPA; 
meronimično pa bi bilo razmerje glavno mesto – DRŽAVA; Cruse 1986: 173); del časovne strukture (stavek 
– SINFONIJA); segment dogodka oz. značilnost obdobja (uporniškost – ADOLESCENCA); član skupine 
(porotnik – POROTA); član družbenega razreda oz. sloja (delavec – PROLETARIAT); element zbirke (ob-
lačilo – GARDEROBA); sestavina izdelka (alkohol – VINO); snov predmeta (steklo – KOZAREC); delec 
snovi (zrno – PESEK). 
Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december446
literaturi se opozarja še na pomen meronimije in holonimije za leksikalne hierarhije, 
gl. npr. meronimično oblikovano hierarhijo za dele telesa (Cruse 2006: 94–95, 106), 
ali za povezave med termini v terminologiji (Markowski 2012: 156). 
1.1 Meronimija in holonimija v slovenskem jezikoslovju
Pomenski razmerji meronimije in holonimije sta bili doslej v slovenskem jezikoslovju 
predstavljeni le delno. D. Fišer (2009a: 14) meronimijo opredeljuje kot taksonomsko 
razmerje, ki med seboj povezuje besede iz istega pomenskega razreda in med njimi 
glede na njihov pomen vzpostavlja hierarhijo (podobno velja za pod-/nadpomenskost, 
kohiponimijo in troponimijo, ki povezuje glagole glede na način njihovega izvajanja, 
npr. govoriti – šepetati). V zvezi z gradnjo semantičnih zbirk D. Fišer omenja, da 
pomenske relacije, kot so hipo-/hiperonimija in meronimija, povezujejo sinonimske 
nize ali sinsete, npr. {avto, avtomobil} → {vozilo}, medtem ko leksikalne relacije, 
npr. protipomenskost, veljajo zgolj med posameznimi leksemi (lep – grd; Fišer 2005: 
18; 2009b: 359). 
V zvezi z analizo slovenskih korpusov V. Gorjanc (2006: 142) omenja relevantne 
besedilne elemente za označevanje medleksemskega pomenskega razmerja meroni-
mije: ima, ima * dele, je iz, je sestavljen iz, vsebuje. M. Krajnc Ivič (2004: 495–96) 
prepoznava meronimijo kot eno od medleksemskih pomenskih razmerij, s katerimi se 
oblikujejo besedilni sovezni pari oz. nizi.
Slovenski jezikoslovci omenjajo meronimijo v različnih leksikografskih delih, 
zbirkah: v leksikalni podatkovni zbirki Princeton WordNet so besede, ki označujejo 
isti pojem, združene v sopomenske nize oziroma sinsete, tudi s pomočjo meronimič-
nih podrazmerij ima_pripadnika, je_pripadnik, ima_del, je_del (Fišer 2009a: 28–30; 
Krek 2009: 104); Uniwersalny słownik języka polskiego omogoča ogled razmerij med 
gesli na podlagi meronimije (Perdih 2016: 48); meronimija je upoštevana v Norveški 
leksikalni podatkovni bazi (Gantar 2015: 27); v slovarskem delu A. Čebula Enu Mala 
Besedishe Nemrizh Slovinskiga inu Nemshkiga Jesika (1789) so pomenske skupine 
urejene na podlagi meronimije (Stramljič Breznik 2007: 100). 
2 Deli telesa in meronomija v slovarju
Drugi del prispevka je posvečen analizi meronimično-holonimičnih značilnosti 
pomenskih razlag leksemov, ki se nanašajo na izbrane dele telesa v slovarjih sodobne 
knjižne slovenščine, hrvaščine, srbščine in italijanščine.
2.1 Gradivo in metodologija
Gradivo za analizo predstavljajo pomenske razlage za lekseme, ki predstavljajo 40 
izbranih delov telesa (gl. 1) v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ2), Velikem 
rječniku hrvatskoga standardnog jezika (VRH), Rečniku srpskog jezika (RSJ) in 
Vocabolario della lingua italiana (VLI). 
447Robert Grošelj: Od glave do nog: meronimija in holonimija v slovarju
Izbor analiziranih leksemov predstavlja zamejitev nabora5 angleških leksikalnih 
enot za dele telesa v prispevku N. Kuzmenke (2015), ki členitev telesa na posamezne 
dele obravnava kot prototip meronimično-holonimičnih hierarhij (Kuzmenka 2015: 
292–93; gl. tudi Cruse 1986, Winston idr. 1987 itn.). Gradivske vire predstavljajo 
enozvezkovni razlagalni slovarji sodobnih sosednjih knjižnih jezikov (slovenskega, 
dveh osrednjejužnoslovanskih in italijanščine), izdani med 2011 in 2016, ki vključujejo 
od okoli 85.000 gesel (RSJ) do okoli 140.000 gesel (VLI). 
(1) izbor leksemov: 1. sln. telo, hrv. tijelo, srb. тело, it. corpo; 2. sln. glava, hrv. glava, 
srb. глава, it. testa; 3. sln. teme, hrv. tjeme, srb. теме, it. cocuzzolo; 4. sln. uhelj, hrv. uho, 
srb. уво, it. padiglione auricolare; 5. sln. obraz, hrv. lice, srb. лице, it. viso; 6. sln. oko, hrv. 
oko, srb. око, it. occhio; 7. sln. čelo, hrv. čelo, srb. чело, it. fronte; 8. sln. lice, hrv. obraz, 
srb. образ, it. guancia; 9. sln. brada, hrv. brada, srb. брада, it. mento; 10. sln. nos, hrv. nos, 
srb. нос, it. naso; 11. sln. usta, hrv. usta, srb. уста, it. bocca; 12. sln. roka, hrv. ruka, srb. 
рука, it. braccio; 13. sln. zapestje, hrv. zapešće, srb. запешће, it. polso; 14. sln. roka2, hrv. 
ruka2, srb. рука2, it. mano; 15. sln. dlan, hrv. dlan, srb. длан, it. palma; 16. sln. prst, hrv. prst, 
srb. прст, it. dito; 17. sln. nadlaket, hrv. nadlaktica, srb. надлактица, it. braccio2; 18. sln. 
podlaket, hrv. podlaktica, srb. подлактица, it. avambraccio; 19. sln. komolec, hrv. lakat, 
srb. лакат, it. gomito; 20. sln. trup, hrv. trup, srb. труп, it. tronco; 21. sln. rama, hrv. rame, 
srb. раме, it. spalla; 22. sln. pazduha, hrv. pazuho, srb. пазух, it. ascella; 23. sln. hrbet, 
hrv. leđa, srb. леђа, it. dorso; 24. sln. prsi, hrv. prsa, srb. прса, it. petto; 25. sln. bok, hrv. 
bok, srb. бок, it. fianco; 26. sln. pas, hrv. pas, srb. појас, it. vita; 27. sln. vrat, hrv. vrat, srb. 
врат, it. collo; 28. sln. tilnik, hrv. šija, srb. шија, it. nuca; 29. sln. dimlje, hrv. prepona, srb. 
препона, it. inguine; 30. sln. trebuh, hrv. abdomen, srb. трбух, it. addome; 31. sln. zadnji-
ca, hrv. stražnjica, srb. задњица, it. sedere; 32. sln. noga, hrv. noga, srb. нога, it. gamba; 
33. sln. golen, hrv. potkoljenica, srb. потколеница, it. gamba2; 34. sln. meča, hrv. list, srb. 
лист, it. polpaccio; 35. sln. stegno, hrv. bedro, srb. бутина, it. coscia; 36. sln. stopalo, 
hrv. stopalo, srb. стопало, it. piede; 37. sln. podplat, hrv. taban, srb. табан, it. pianta; 38. 
sln. peta, hrv. peta, srb. пета, it. calcagno; 39. sln. koleno, hrv. koljeno, srb. колено, it. 
ginocchio; 40. sln. gleženj, hrv. gležanj, srb. глежањ, it. caviglia. 
Analizo meronimije in holonimije v pomenskih razlagah za izbrane lekseme delov 
telesa sestavljata dva dela. V prvem delu analiziram meronimično-holonimični značaj 
uvrščevalnih pomenskih sestavin v tistih pomenskih razlagah, ki se nanašajo na izbrane 
dele telesa, pri čemer ne opazujem le samih uvrščevalnih sestavin, ampak tudi najbližje 
razločevalne pomenske lastnosti (gl. opredelitve v Vidovič Muha 2000: 150–54), tj. 
splošno opredeljene pomenske značilnosti, ki najbližje določajo uvrščevalno sestavino. 
V drugem delu analiziram razločevalne pomenske lastnosti pri leksemih in opazujem, 
ali vsebujejo meronimično-holonimične prvine.
2.2 Uvrščevalne pomenske sestavine 
Pri analiziranih leksemih za dele telesa se v pregledanih slovarjih pojavlja 19 različnih 
uvrščevalnih pomenskih sestavin: del, celota, vrh, stran, organ, okončina, območje, 
sklep, pregib, organizem, čutilo, odprtina, koren, podaljšek, površina, vdolbina, brazda, 
noga in izboklina. Med njimi je daleč najpogostejša del (hrv. dio, srb. део, it. parte, 
5 Zamejitev nabora sta narekovali prostorska omejitev in vrsta analize. 
Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december448
sezione),6 ki se pojavlja pri leksemih za 36 delov telesa (manjka pri vseh leksemih za 
oko, roko, pazduho in nogo; gl. tabelo 1).7 
Ostale uvrščevalne sestavine so daleč redkejše: pri leksemih za šest delov telesa se 
pojavlja območje oz. mesto (sln. mesto, hrv. predio, it. regione), pri štirih delih telesa 
vrh (hrv. vrh, srb. врх, it. estremità) in stran (hrv. strana, srb. страна), pri treh celota 
oz. skupek (srb. целина, скуп 'skupek', it. complesso, gruppo 'skupina'),8 organ (hrv. 
organ, srb. орган, it. organo) in sklep (hrv. zglob, srb. зглоб), pri dveh pa okončina 
(hrv. ud, srb. екстремитет, уд, it. arto) in pregib (hrv. pregib).
Pri leksemih za posamezne dele telesa (gl. kategorijo razno) se pojavljajo: organi-
zem (hrv. organizam, srb. организам) pri hrv. tijelo, srb. тело 'telo', čutilo pri sln. oko, 
odprtina (hrv. šupljina, srb. дупља, it. cavità) pri sln., hrv. usta, srb. уста, it. bocca 
'usta', koren (srb. корен) pri srb. запешће 'zapestje', podaljšek pri sln. prst, površina 
(it. superficie) pri it. palma 'dlan', vdolbina (srb. удубљење) pri srb. пазух 'pazduha', 
brazda (srb. бразда) pri srb. препона 'dimlje', noga pri sln. stegno, izboklina (srb. 
избочина) pri sln. gleženj, srb. глежањ 'isto'. V nekaterih primerih ima leksem tudi 
različni uvrščevalni pomenski sestavini, ko geslo vsebuje (priredno ali soredno) povezana 
dela razlage: hrv., srb., it. telo; it. glava; hrv., srb. teme; srb. obraz; hrv. lice; hrv. usta; 
srb. zapestje; hrv., srb. komolec; srb. prsi; srb. trebuh; srb. koleno; hrv., srb. gleženj.
Pri 22 leksemih prekrivno uvrščevalno sestavino izkazujejo vsi slovarji: del se 
pojavlja pri 19 leksemih (glava, teme, uhelj, čelo, brada, nadlaket, podlaket, trup, 
rama, hrbet, prsi, bok, pas, vrat, tilnik, trebuh, zadnjica, golen, peta), okončina pri 
dveh (roka, noga) in odprtina pri enem (usta).
6 It. sezione 'del' pri braccio 'nadlaket'. 
7 Legenda: S = SSKJ (slovenščina); H = VRH (hrvaščina); Sr = RSJ (srbščina); I = VLI (italijanščina). 
Krepko označeno besedilo pomeni meronimično-holonimično sestavino; sivo označeno besedilo predstavlja 
razločevalno pomensko lastnost, zastopano v vseh štirih slovarjih. 
8 Srb. целина 'celota' pri тело 'telo' in скуп 'skupek' pri трбух 'trebuh'; it. complesso 'celota' pri corpo 
'telo' in gruppo 'skupina' pri polpaccio 'meča'. 
449Robert Grošelj: Od glave do nog: meronimija in holonimija v slovarju
Tabela 1: Leksemi za dele telesa in njihove uvrščevalne pomenske sestavine v izbra-
nih slovarjih. 
del celo-ta vrh stran organ
okon-
čina
območ- 
je sklep
pre-
gib razno
  1. telo S, H, I Sr, I H, Sr
  2. glava S, H, Sr, I I
  3. teme S, H, Sr, I H, Sr
  4. uhelj S, H, Sr, I
  5. obraz Sr, I S, H, Sr
  6. oko H, Sr, I S
  7. čelo S, H, Sr, I
  8. lice S, H, I H, Sr
  9. brada S, H, Sr, I
10. nos S, Sr, I H
11. usta H S, H, Sr, I
12. roka S, H, Sr, I
13. zapestje S, H, Sr I Sr
14. roka2 S, H, Sr I
15. dlan H S, Sr I
16. prst H, Sr, I S
17. nadlaket S, H, Sr, I
18. podlaket S, H, Sr, I
19. komolec S, Sr I H, Sr H
20. trup S, H, Sr, I
21. rama S, H, Sr, I
22. pazduha S, I H Sr
23. hrbet S, H, Sr, I
24. prsi S, H, Sr, I Sr
25. bok S, H, Sr, I
26. pas S, H, Sr, I
27. vrat S, H, Sr, I
28. tilnik S, H, Sr, I
29. dimlje S H, I Sr
30. trebuh S, H, Sr, I Sr
31. zadnjica S, H, Sr, I
32. noga S, H, Sr, I
33. golen S, H, Sr, I
34. meča S, H, Sr I
35. stegno H, Sr, I S
36. stopalo S, H, Sr I
37. podplat S, I H, Sr
38. peta S, H, Sr, I
39. koleno S, Sr I H, Sr
40. gleženj H I H, Sr S, Sr
Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december450
Če pogledamo še rabo posameznih uvrščevalnih pomenskih sestavino med slovarji, 
je stanje naslednje (gl. tabelo 2): v primeru izbranih poimevanj za dele telesa se največ 
različnih uvrščevalnih sestavin pojavlja v srbskem slovarju (13), sledijo mu hrvaški (10), 
slovenski (9) in italijanski slovar (8). Vsi slovarji izkazujejo uvrščevalne sestavine del 
(ta je daleč najpogostejša, najredkeje – pri 26 leksemih – je zastopana v italijanskem 
VLI), okončina in odprtina. V treh slovarjih se pojavljajo vrh, organ (hrv., srb., it.), 
stran (sln., hrv., srb.) in območje (sln., hrv., it.), v dveh pa celota oz. skupek (srb., it.), 
sklep in organizem (hrv., srb.) ter izboklina (sln., hrv.). Ostale uvrščevalne sestavine so 
vezane na posamezne slovarje: čutilo, podaljšek, noga (sln.), koren, vdolbina, brazda 
(srb.), pregib (hrv.) in površina (it.).
Tabela 2: Uvrščevalne pomenske sestavine v izbranih slovarjih (glede na število le-
ksemov; N = 40).
de
l
ce
lo
ta
vr
h
st
ra
n
or
ga
n
ok
on
či
na
ob
m
oč
je
sk
le
p
pr
eg
ib
or
ga
ni
ze
m
ču
til
o
od
pr
tin
a
ko
re
n
po
da
ljš
ek
po
vr
ši
na
vd
ol
bi
na
br
az
da
no
ga
iz
bo
kl
in
a
slovenščina 30 2 2 1 1 1 1 1 1
hrvaščina 30 1 3 2 2 1 3 2 1 1
srbščina 29 2 1 4 2 2 3 1 1 1 1 1 1
italijanščina 26 2 3 1 2 6 1 1
V SSKJ2 se kot uvrščevalna pomenska sestavina – poleg dela – vsaj dvakrat pojavita 
še stran in okončina (2); v hrvaškem VRH stran in sklep (3), organ, okončina in pregib 
(2); v srbskem RSJ stran (4), sklep (3), organ in okončina (2), medtem ko celota de-
jansko predstavlja celoto in skupek (целина, скуп); v italijanskem VLI pa območje (6), 
vrh (3) in okončina (2); celota tudi tu zastopa celoto in skupino (complesso, gruppo). 
Med uvrščevalnimi sestavinami v slovarskih razlagah jih je šest neposredno me-
ronimičnih, torej takšnih, ki izražajo del (meronim) v razmerju do celote (holonima), 
ki ji ta del pripada (v vseh primerih je navedena celota, ki ji denotat pripada). Takšne 
pomenske sestavine so del, vrh oz. konec, stran, koren, podaljšek in površina (gl. 2–7). 
(2) sln. glava = del človeškega (...) telesa (enako hrv., srb. in it. leksem); hrv. glava = dio 
čovjekova tijela; srb. глава = део човечјег (...) тела; it. testa = parte (...) del corpo umano
(3) hrv. tjeme = vrh glave 'vrh glave'; srb. теме 'teme' = врх главе 'vrh glave'; it. mano 
'roka2' = estremità dell’arto superiore 'zaključek zgornje okončine'
(4) sln. obraz = stran glave (enako hrv. in srb. leksem); hrv. lice = strana glave; srb. лице = 
страна главе
(5) srb. запешће 'zapestje' = корен шаке 'koren roke2'
(6) sln. prst = podaljšek dlani ali stopala
(7) it. palma 'dlan' = superficie (...) della mano 'površina roke2'
451Robert Grošelj: Od glave do nog: meronimija in holonimija v slovarju
Med holonimične uvrščevalne pomenske sestavine, ki predstavljajo celoto (holonim), 
sestavljeno iz posameznih delov (meronimov), sodita celota oz. skupek in noga, pri 
čemer se meronimi pojavljajo le pri it. corpo 'telo' (organi), srb. трбух 'trebuh' (mehki 
deli, notranji organi), it. polpaccio 'meča' (snov). Pri srb. тело‚'telo' in sln. stegno 
meronimična opredelitev manjka (gl. 8–9). 
(8) srb. тело 'telo' = морфолошка и функционална целина 'morfološka in funkcijska ce-
lota'; it. corpo 'telo' = complesso degli organi 'celota organov'; srb. трбух 'trebuh' = скуп 
меких делова, унутрашњих органа 'skupek mehkih delov, notranjih organov'; it. polpaccio 
'meča' = gruppo muscolare 'mišična skupina'
(9) sln. stegno = noga nad kolenom
Ostale uvrščevalne pomenske sestavine bi lahko imeli za – široko pojmovano – 
nadpomenske: takšne so predvsem organizem, čutilo, organ, okončina, sklep, bolj 
nevtralna (nedoločena) je nadpomenskost v primeru odprtine, pregiba, vdolbine, brazde, 
izbokline in območja (npr. kot tip območja na človeškem telesu); njihov pomen mero-
nimično-holonimično ožajo razločevalne pomenske lastnosti (gl. naslednje poglavje). 
Po posameznih slovarjih je z meronimično-holonimično uvrščevalno pomensko 
sestavino razloženo 75–85 % leksemov za izbrane dele telesa: v SSKJ2 34, v srbskem 
RSJ 33, v hrvaškem VRH 32 in v italijanskem VLI 30 leksemov. Pri tem prevladujejo 
meronimične uvrščevalne pomenske sestavine, ki se pojavljajo pri 32 slovenskih, hr-
vaških in srbskih leksemih ter pri 29 italijanskih, medtem ko holonimične uvrščevalne 
sestavine opredeljujejo le dva srbska in italijanska leksema ter enega slovenskega (pri 
srb. трбух 'trebuh' in it. corpo 'telo' se pojavljata tako meronimična kot holonimična 
uvrščevalna sestavina). 
2.3 Razločevalne pomenske lastnosti
V pregledanih slovarjih se pri analiziranih leksemih za dele telesa pojavlja osem 
različnih razločevalnih pomenskih lastnosti (pri njihovih opredelitvah se naslanjam na 
Vidovič Muha 2000: 150–54; gl. tabelo 3).9 Med njimi je najpogostejša celota (holonim), 
ki se pojavlja pri leksemih za 38 različnih delov telesa (gl. 2). Naslednja najpogostejša 
razločevalna lastnost je položaj, ki je večinoma opredeljen v razmerju do holonima ali 
komeronima oz. komeronimov (gl. 10), kar pa ni nujno (gl. 11). Naslednja razločeval-
na lastnost po zastopanosti je namen oz. delovanje (gl. 12–13), sledi lastnost, kamor 
sodita npr. videz, oblika ipd. (gl. 14), medtem ko so manj pogoste lastnosti del, snov, 
pripadnost in količina (gl. 15–18). 
Posamezne razločevalne pomenske lastnosti lahko izkazujejo leksemi za posame-
zne dele telesa v vseh štirih slovarjih: celota se pojavlja pri 29 sopomenskih leksemih, 
položaj pri 23, namen pri štirih, del, snov, lastnost in količina pa pri enem. 
9 Legenda: S = SSKJ (slovenščina); H = VRH (hrvaščina); Sr = RSJ (srbščina); I = VLI (italijanščina). 
Krepko označeno besedilo pomeni meronimično-holonimično sestavino; sivo označeno besedilo predstavlja 
razločevalno pomensko lastnost, zastopano v vseh štirih slovarjih. 
Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december452
(10) sln. usta = odprtina na spodnjem delu obraza; hrv. rame 'rama' = bočni gornji dio tijela 
između vrata i nadlaktice 'stranski zgornji del telesa med vratom in nadlaktjo'; srb. бутина 
'stegno' = део човечје ноге изнад колена 'del človeške noge nad kolenom'
(11) sln. tilnik = zadnji del vratu; it. calcagno 'peta' = parte posteriore del piede 'zadnji del 
stopala'
(12) sln. noga = okončina, ki se uporablja za oporo trupa, premikanje; it. collo 'vrat' = parte 
del corpo che (...) unisce il capo al torace 'del telesa, ki povezuje glavo s prsnim košem'
(13) hrv. stražnjica 'zadnjica' = dio ljudskoga tijela (...), na kojemu se sjedi 'del človeškega 
telesa, na katerem se sedi'
(14) srb. бок 'bok' = заобљени део тела око кука 'zaobljen del telesa okoli kolka'; it. ascella 
'pazduha' = regione del corpo a forma di cavità piramidale compresa fra la radice del braccio 
e il torace 'območje telesa z obliko piramidaste votline med korenom roke in prsnim košem'
(15) it. tronco 'trup' = parte del corpo comprendente il torace e l’addome 'del telesa, obsega-
joč prsni koš in trebuh'
(16) srb. лист 'meča' = задњи, мишићни део гњата, голени 'zadnji, mišičnati del goleni'
(17) hrv. nos 'nos' = organ njuha i jedan od dišnih organa u ljudi (...) 'organ voha in eden od 
dihalnih organov pri ljudeh'
(18) it. braccio 'roka' = (...) ciascuno dei due arti superiori del corpo umano, dalla spalla alla 
mano 'vsaka od obeh zgornjih okončin človeškega telesa, od ramena do roke2'
Med razločevalnimi lastnostmi kot eksplicitno meronimično-holonimične oprede-
ljujem celoto, del, snov, tovrstne sestavine pa pogosto vsebujeta tudi položaj in namen 
oz. delovanje, medtem ko brez njih ostajajo pripadnost in lastnost, ki ju npr. M. E. 
Winston idr. (1987: 429) označujejo kot meronimičnim sorodni razmerji, ter količina. 
Če pogledamo še rabo posameznih razločevalnih pomenskih lastnosti med slovarji, 
je stanje naslednje (gl. tabelo 4):10 vse razločevalne pomenske lastnosti se pojavljajo 
v vseh analiziranih slovarjih, pri čemer se njihova pogostost po slovarjih nekoliko 
razlikuje. Približno enako pogosto so zastopane celota, snov, lastnost in položaj, pri 
drugih lastnostih pa je razlika nekoliko večja, gl. del, pripadnost, namen in količina.
Po posameznih slovarjih se meronimično-holonimične razločevalne lastnosti 
pojavljajo pri skoraj vseh analiziranih leksemih: v italijanskem VLI pri 39, v SSKJ2 
in v hrvaškem VRH pri 38 ter v srbskem RSJ pri 37 leksemih. Pri tem prevladujejo 
holonimične razločevalne lastnosti (celota), ki opredeljujejo 35 slovenskih in hrvaških 
leksemov, 34 italijanskih in 32 srbskih leksemov, medtem ko se meronimične lastnosti 
(del, snov) pojavljajo pri osmih italijanskih, sedmih hrvaških, petih srbskih in štirih 
slovenskih leksemih. Holonimično-meronimične sestavine zaznamujejo tudi položaj 
in namen pri 30 hrvaških, 28 italijanskih, 26 slovenskih in 25 srbskih leksemih. 
10 Krepko označeno besedilo pomeni meronimično-holonimično sestavino. 
453Robert Grošelj: Od glave do nog: meronimija in holonimija v slovarju
Tabela 3: Leksemi za dele telesa in njihove splošne razločevalne pomenske lastnosti 
v izbranih slovarjih. 
celota del snov pripad-nost lastnost položaj namen količina
 1. telo S, H, I I S, H, I H, Sr H, Sr
 2. glava S, H, Sr, I S, H, Sr, I I H, Sr, I
 3. teme S, H, Sr, I S S, H, Sr, I
 4. uhelj S, H, Sr, I I S, H, Sr, I I
 5. obraz S, H, Sr, I I Sr S, H, Sr, I
 6. oko Sr I H, I S, H, Sr, I
 7. čelo S, H, Sr, I S, H, Sr, I 
 8. lice S, H, Sr, I S, H, I Sr
 9. brada S, H, Sr, I H H, Sr S, Sr, I
10. nos S, Sr, I S H S, Sr, I Sr, I S, H, Sr, I
11. usta H, I S, H, Sr, I S, H, Sr, I
12. roka H, I S, Sr H, Sr, I S H, I
13. zapestje S, H, Sr S, H, Sr, I
14. roka2 S, H, Sr, I I S, H, Sr, I I
15. dlan S, H, Sr, I S, H, Sr, I
16. prst S, H, Sr, I I Sr S, H, Sr, I H, Sr, I
S, H, 
Sr, I
17. nadlaket S, H, Sr, I S, H, Sr, I
18. podlaket S, H, Sr, I H I S, H, Sr, I
19. komolec S, H, Sr, I S H, Sr, I
20. trup S, H, Sr, I H, Sr, I S S, H, Sr S
21. rama S, H, Sr S, H, Sr, I I
22. pazduha I S, H, I S, H, Sr, I
23. hrbet S, H, Sr, I S, H, Sr, I
24. prsi S, H, Sr, I H, Sr S, H, Sr, I
25. bok S, H, Sr, I H Sr S, H, Sr, I
26. pas S, H, Sr, I H, Sr S, H, Sr, I 
27. vrat S, H, Sr, I I H S, H, Sr, I
28. tilnik S, H, Sr, I S, H, Sr, I
29. dimlje S S, H, I H, Sr
30. trebuh S, H, Sr, I H, Sr S, H, I
31. zadnjica S, H, Sr, I S, H, I H, Sr, I
32. noga Sr H, Sr, I S, H, Sr Sr
33. golen S, H, Sr, I S, H, Sr, I
34. meča S, H, Sr, I S, H, Sr, I S, H, Sr, I
35. stegno S, H, Sr, I I S, H, Sr, I
36. stopalo S, H, Sr, I S, H, Sr Sr
37. podplat S, H, Sr, I S, H, Sr, I H
38. peta S, H, Sr, I S, H, Sr, I 
39. koleno S, H, Sr, I Sr S, Sr H, Sr, I
40. gleženj S, H H, Sr S, H, Sr, I H, Sr Sr
Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december454
Tabela 4: Razločevalne pomenske lastnosti v izbranih slovarjih (glede na število le-
ksemov; N = 40).
celota del snov pripad-nost lastnost položaj namen količina
slovenščina 35 2 2 1 5 32 (24) 7 (3) 1
hrvaščina 35 5 2 4 7 34 (24) 11 (6) 2
srbščina 32 4 1 7 7 32 (22) 11 (6) 4
italijanščina 34 7 2 2 6 34 (25) 9 (3) 3
3 Zaključek 
Namen prispevka je bil osvetliti pomenski razmerji meronimije in holonimije ter 
analizirati njuno prisotnost v pomenskih razlagah leksemov za izbrane dele telesa v 
štirih slovarjih sosednjih sodobnih knjižnih jezikov – v slovenskem Slovarju sloven-
skega knjižnega jezika (SSKJ2), hrvaškem Velikem rječniku hrvatskoga standardnog 
jezika (VRH), srbskem Rečniku srpskog jezika (RSJ) in italijanskem Vocabolario della 
lingua italiana (VLI).
Pomenski razmerji meronimije in holonimije povezujeta dva leksema, pri čemer 
eden predstavlja celoto (holonim), drugi pa njen del (meronim). Razmerje komeroni-
mije povezuje komeronime, tj. lekseme, ki predstavljajo vzporedne dele iste celote. 
Pomenski razmerji meronimije in holonimije temeljita na vključenosti (inkluziji) oz. 
delnosti (partitivnosti), sta hierarhični, paradigmatski, relacijski, nerefleksivni, asime-
trični in tranzitivni.
Tipov meronimično-holonimičnega razmerja je več, kar odraža različno struktu-
riranost, diferenciranost, abstraktnost ipd. delov oz. celot; taksonomija meronimičnih 
razmerij M. E. Winstona idr. (1987: 420–26) vključuje npr. razmerja med sestavino 
in celoto; med članom in skupino; med porcijo in gmoto; med snovjo in predmetom; 
med segmentom in dogodkom; med krajem in območjem, ki ga vključuje. 
Od meronimije in holonimije je treba razlikovati sorodna razmerja topološke in 
razredne vključenosti, pripisovanja lastnosti, priključenosti in lastništva. Predvsem 
pri razredni vključenosti (tj. nad-/podpomenskosti) je treba opozoriti na razliko med 
podpomenko kot tipom (razredom) nadpomenke in meronimom kot delom holonima. 
Pomenski razmerji meronimije oz. holonimije lahko prepoznavamo v jedru bese-
dne figure sinekdohe, v t. i. asociativni anafori, pomembno vlogo imata v oblikovanju 
leksikalnih hierarhij in pri povezavah v terminologiji. 
Analiza uvrščevalnih pomenskih sestavin in razločevalnih pomenskih lastnosti v 
pomenskih razlagah leksemov za 40 izbranih delov telesa (telo, glava, teme, uhelj, obraz, 
455Robert Grošelj: Od glave do nog: meronimija in holonimija v slovarju
oko, čelo, lice, brada, nos, usta, roka, zapestje, roka2, dlan, prst, nadlaket, podlaket, 
komolec, trup, rama, pazduha, hrbet, prsi, bok, pas, vrat, tilnik, dimlje, trebuh, zadnjica, 
noga, golen, meča, stegno, stopalo, podplat, peta, koleno, gleženj) v SSKJ2, VRH, RSJ 
in VLI je pokazala – vsaj kar se tiče pogostosti pojavljanja meronimično-holonimičnih 
sestavin – dokaj podobno stanje. 
Analizirane lekseme določa 19 uvrščevalnih pomenskih sestavin: del, celota, vrh, 
stran, organ, okončina, območje, sklep, pregib, organizem, čutilo, odprtina, koren, 
podaljšek, površina, vdolbina, brazda, noga, izboklina; kot meronimične lahko opre-
delimo del, vrh oz. konec, stran, koren, podaljšek, površino, kot holonimične pa celoto 
oz. skupek in nogo. Meronimično-holonimične uvrščevalne sestavine zaznamujejo 34 
leksemov za izbrane dele telesa v SSKJ2, 33 leksemov v srbskem RSJ, 32 v hrvaškem 
VRH in 30 v italijanskem VLI; pri tem prevladujejo meronimične uvrščevalne sesta-
vine (pri 32 leksemih v SSKJ2, VRH in RSJ ter 29 leksemih v VLI), medtem ko so 
holonimične redkejše (pri dveh leksemih v RSJ in VLI ter enem leksemu v SSKJ2). 
Izbrane lekseme natančneje opredeljuje osem različnih razločevalnih pomenskih 
lastnosti: celota, del, snov, pripadnost, lastnost, položaj, namen in količina. Čeprav 
so eksplicitno meronimično-holonimične le celota, del in snov, vključujeta tovrstne 
sestavine tudi položaj in namen. Meronimično-holonimične razločevalne lastnosti se 
pojavljajo pri skoraj vseh izbranih leksemih: pri 39 leksemih v italijanskem VLI, pri 38 
v SSKJ2 in v hrvaškem VRH ter pri 37 leksemih v srbskem RSJ; pri tem prevladujejo 
holonimične razločevalne lastnosti (pri 35 leksemih v SSKJ2 in VRH, pri 34 leksemih 
v VLI in 32 leksemih v RSJ), medtem ko so meronimične redkejše (pri osmih lekse-
mih v VLI, sedmih v VRH, petih v RSJ in štirih v SSKJ2). Holonimično-meronimične 
sestavine zaznamujejo položaj in namen pri 30 leksemih v VRH, 28 leksemih v VLI, 
26 leksemih v SSKJ2 in 25 leksemih v RSJ.
Sklenemo lahko, da imata pomenski razmerji meronimije in holonimije v pomenskih 
razlagah leksemov za izbrane dele telesa ključno vlogo, saj v vseh štirih analiziranih 
slovarjih večinoma tvorita njihovo razlagalno podlago. 
Viri
SSKJ2: Anton BaJec idr. 2014: Slovar slovenskega knjižnega jezika. Druga, dopolnjena 
in deloma prenovljena izdaja. Ljubljana: Založba ZRC, Znanstvenoraziskovalni 
center SAZU. Tudi na spletu.  
VLi: Nicola ZingareLLi idr., 2016: Vocabolario della lingua italiana. Bologna: Zanichelli. 
VrH: Ljiljana JoJić idr., 2015: Veliki rječnik hrvatskoga standardnog jezika. Zagreb: 
Školska knjiga. 
rSJ: Милица Вујанић идр., 2011: Речник српскога језика. Нови Сад: Матица 
српска. [Milica VuJanić idr., 2011: Rečnik srpskoga jezika. Novi Sad: Matica srpska.] 
Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december456
Literatura
David Alan cruSe, 1986: Lexical semantics. Cambridge: Cambridge University Press. 
Alan cruSe, 2006: A Glossary of Semantics and Pragmatics. Edinburgh: Edinburgh 
University Press. 
František Čermák, 2001: Jazyk a jazykověda. Přehled a slovníky. Praha: Karolinum. 
Darja Fišer, 2005: Pristopi k izdelavi leksikalnih podatkovnih zbirk. Jezik in slovstvo 
50/6. 17–32. Tudi na spletu. 
Darja Fišer, 2009a: Izdelava slovenskega semantičnega leksikona z uporabo eno- in 
večjezičnih jezikovnih virov: Doktorska disertacija. Ljubljana. Tudi na spletu.
Darja Fišer, 2009b: Pristopi za avtomatizirano gradnjo semantičnih zbirk. Terminologija 
in sodobna terminografija. Ur. Nina Ledinek idr. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC 
SAZU. 357–70. Tudi na spletu.
Polona gantar, 2015: Leksikografski opis slovenščine v digitalnem okolju. Ljubljana: 
Znanstvena založba Filozofske fakultete. Na spletu.
Vojko gorJanc, 2006: Korpusno jezikoslovje in leksikalni opisi slovenskega jezika. 
Slavistična revija 54/4. 137–49. Tudi na spletu.
Marjeta Humar, 2016: Protipomenskost v slovenskem knjižnem jeziku. Ljubljana: 
Založba ZRC, ZRC SAZU. 
Elisabetta Ježek, 2005: Lessico. Bologna: il Mulino.
Petr KarLíK idr., 2002: Encyklopedický slovník češtiny. Praha: Lidové noviny.
Mira kraJnc iViČ, 2004: Besedilnoskladenjske značilnosti javne govorjene besede (na 
gradivu mariborščine). Slavistična revija 52/4. 475–98. Tudi na spletu.
Simon KreK, 2009: Od SSKJ do spletnega portala standardne slovenščine. Jezik in 
slovstvo 54/3–4. 95–113. Tudi na spletu.
Nastassia Kuzmenka, 2015: meronymic structures for names denoting parts of living 
beings in English. Białostockie Archiwum Językowe 15. 291–303. Tudi na spletu.
Andrzej markowski, 2012: Wykłady z leksykologii. Warszawa: PWN.
Andrej PerdiH, 2016: Splošni razlagalni slovarji slovanskih jezikov. Ljubljana: Založba 
ZRC, ZRC SAZU.
Wolfgang G. StocK, 2009: Begriffe und semantische Relationen in der 
Wissensrepräsentation. Informationswissenschaft 60/8. 403–20. Tudi na spletu.
Irena stramlJiČ Breznik, 2007: Historiat poimenovalne in pojmovne raznolikosti 
za leksemske združbe v slovenistiki. Časopis za zgodovino in narodopisje 78/1. 
97–109. Tudi na spletu. 
Ada VidoViČ muHa, 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Ljubljana: Znanstveni 
inštitut Filozofske fakultete.
Marina zorman, 2000: O sinonimiji. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Morton E. winston, Roger cHaFFin, Douglas Herrmann, 1987: A Taxonomy of Part-
Whole Relations. Cognitive Science 11. 417–44. Tudi na spletu. 
457Robert Grošelj: Od glave do nog: meronimija in holonimija v slovarju
Summary
The article includes a presentation of the semantic relations of meronymy and holonymy as 
well as an analysis of their presence in semantic definitions for lexemes denoting 40 selected 
body parts (i.e., body, head, pate, auricle, face, eye, forehead, cheek, chin, nose, mouth, arm, 
wrist, hand, palm, finger, upper arm, forearm, elbow, trunk, shoulder, armpit, back, chest, side, 
waist, neck, nape, groin, abdomen, bottom, leg, shank, calf, thigh, foot, sole, heel, knee, and 
ankle) in four dictionaries of neighbouring contemporary standard languages: in the Slovar 
slovenskega knjižnega jezika (Dictionary of the Slovenian standard language, SSKJ2), the Veliki 
rječnik hrvatskoga standardnog jezika (Great dictionary of standard Croatian language, VRH), 
the Rečnik srpskog jezika (Dictionary of Serbian language, RSJ), and the Vocabolario della 
lingua italiana (Dictionary of Italian language, VLI).
The semantic relations of meronymy and holonymy link two lexemes, one representing 
the whole (holonym) and the other its part (meronym). The relation of co-meronymy unites 
co-meronyms—i.e., lexemes denoting parallel parts of the same whole. The semantic relations 
of meronymy and holonymy are based on inclusion or partitivity, they can be defined as hier-
archical, paradigmatic, relational, irreflexive, asymmetrical, and transitive.
The lexemes analyzed have 19 different classifying semantic features: part, whole (includ-
ing cluster), end, side, organ, limb, region, joint, fold, organism, sense organ, opening, base, 
extension, surface, hollow, crease, leg, and bulge; the meronymic features include part, end, 
side, base, extension, and surface, whereas whole (with cluster) and leg can be interpreted as 
holonymic. Meronymic-holonymic classifying features mark 34 lexemes denoting selected 
body parts in the Slovenian dictionary, 33 lexemes in the Serbian dictionary, 32 lexemes in 
the Croatian, and 30 lexemes in the Italian dictionary; the predominant classifying features 
are the meronymic ones. 
The lexemes analyzed are more narrowly defined by eight differentiating semantic char-
acteristics: whole, part, matter, possession, characteristics, position, purpose, and quantity. 
Although only whole, part, and matter can be viewed as explicitly meronymic-holonymic, 
such semantic elements can be found also in the case of position and purpose. Meronymic-
holonymic differentiating semantic characteristics mark almost all the lexemes analyzed: 39 
lexemes in the Italian dictionary, 38 lexemes in the Slovenian and Croatian dictionaries, and 
37 lexemes in the Serbian dictionary; the prevailing differentiating semantic characteristics 
are the holonymic ones.