a	
	!l	<?. >??) i>??) >P?'J p ??) p P?) p P?)	(
8 i	\lJDomaei Prijatelj.
§§	|y 2 3.	Zabavno-ftoučna priloga „Mir-u“.
gtaaaai^^	
JOeto /.	IT Celovcu, 28. februarja 1897.	štev. 4.
Zapreke.
(Slika iz Bosne. Prevel Kovačev.)
(Konec.)
|H|d tega časa je nastalo sovraštvo med Vlašičevimi in lP Mrkonjičevimi. Gospodarja se nista mogla videti, pa tudi posli ne; preteklo je več ko dve leti, da ni drug drugemu rekel „dobro jutro," ne „Bog pomagaj!“ Prva leta so ljudje mnogo govorili o razdvojenih sosedih. Ne-kteri so dolžili Kato, drugi Maro, pa bili so tudi pametnejši ljudje, kteri so dolžili obedve. Tudi grobar si je bil svest, da mora on vedeti, kje je koga pokopal. Gorje mu, kteri se je predrzni! njega napasti!
„Tudi tvoje kosti bodem pokopal, na grob pa ti bom trn in koprivo vsadil," tako jo je znal zasoliti, kdor mu je hotel zabavljati.
Ni bilo dovolj, da so se stariši sovražili in grdo gledali, hoteli so še, da se tudi med otroci pretrga nit prijateljstva in prijazno občevanje, ktero jih je družilo, odkar so začeli hoditi in se po imenu klicati.
Marko in Anica sta hila povsod skupaj. Bila sta kakor dva golobčeka, samo Marko je bil za roko višji od Anice. V dvanajstem letu nastopita resne dneve mladosti. Marko se poprime trgovskega stanu, kterega se prostovoljno oklene, in Anica nadomestuje pri vsakem poslu svojo mater. Leto za letom hitro mine in vsakdo ve, kako hitro otroci rastejo. V osemnajstem letu je določil gospodar Marku že lepo plačo. Po celem mestu se je raznesla govorica, da bo Marko vzel Anico. Anica je bila pridna deklica, lepa in čedna, čeravno so ji tovarišice pripisovale vsakovrstne napake, n. pr. da je preveč preprosta in pobožna, da bi rada bila pri vsakem poslu prva, da je preveč ošabna, ker noče z vsako deklico občevati.
Kata pa niti slišati ni hotela, da Marka snubi Anico. Vedno je trdila: Nikdar ne bom pozabila, da mi hoče Mare vzeti v grobu jedinega sina. In ko je zvedela Markov odločni sklep, vzeti Anico, tedaj ga je začela zdelovati, zakaj bi on vzel deklico iz siromaške hiše, ko ima vendar toliko bogatih deklet, a denar je trgovcu prva potreba.
„Dobro, oče. Jaz priznam," odgovoril je Marko očetu, ko mu je ta prigovarjal, naj si vzame drugo in
pozabi na Anico; „ali me bo taka deklina tudi tolažila in podpirala v žalosti; o Anici pa vem, kdo je in iz kakšne hiše."
„Iz kakšne hiše ?“ začel je kričati oče, „iz hiše naših sovražnikov, kteri nam hočejo vzeti dete v grobu?"
„Tako govoriš ti, tako govorč oni, pa oboje je pregrešno."
„Govori in stori, kar ti drago; a jaz vama nikdar ne podelim očetovega blagoslova."
Marko je vse tako uredil, da se lahko oženi. Gospodar mu je izročil trgovino, da lahko dela kakor samo-stalen trgovec. Samo stariši še morajo dati svoj blagoslov in tedaj ni srečnejšega od Marka in Anice. V tistem času se je težko kteri fant oženil in deklica udala brez blagoslova svojih starišev. Župnik je vse storil, da združi dvoje poštenih ljudij, pa vse je še bilo zaman, ker niso hoteli ne Mrkonjiči ne Vlašiči kaj o tem slišati. Dva nedolžna groba ležita kakor visoka zapreka na sredi in nikdo jih ne more odstraniti.
* *
*
Bila je nedelja.
Župnik je oznanil, da bo služba božja kakor po navadi na pokopališču, v lesenej hiši. Ob enem povabi Mrkonjiče in Vlašiče tja, kjer jim hoče v priliki popisati groba njihovih otrok in s tem za vselej rešiti uganko, radi ktere že toliko let živita v prepiru in hudem sovraštvu dve imenitni družini.
Na pokopališču se je zbralo toliko ljudstva, kakor redko kedaj. Po božji službi poda se župnik na mesto, radi kterega je bilo toliko jeze. Stari grobar Kazimir je stal poleg groba z odkrito glavo; v roki je držal lopato in motiko.
„No, Kazimir, izkoplji groba!" zapove župnik.
Kazimir začne prekopavati groba. Vlašičeva Kata pa, ki je stala nekoliko oddaljena, reče: „Zdaj bomo videli. Moj Marko ima rumeno rakev; videli boste, da je to njegov grob."
„In moja Anica je imela srebrne barve rakev; pa saj bomo videli," pripomni Mare.
„Pst!" opomni jih župnik. „Ni se treba tu prepirati; tu je svet kraj, tu so grobi, kterih že osemnajst let ni nikdo onečastil, razun zlobnih jezikov!"
14
Stari Kazimir se je požuril s kopanjem; znoj mu je tekel po životu; oba groba je do dna izkopal in vso zemljo izmetal. In kaj najde? Samo nekoliko maihnih strohnelih kostij in nekaj od rje snedenih deskic. Ni se dalo spoznati, ktera je Markova in ktera Aničina.
Grobar neha z delom in upre v župnika oči.
„Glejte, dragi ljudje," oglasi se ta; „prekopali smo dva groba, v ktera je ravno ta lopata zakopala pred osemnajstimi leti jedinega sina Mrkonjičevega in jedino hčerko Vlašičevo. Že celih jednajst let je minulo, odkar se je vselil grozni prepir med stare prijatelje. Nekdaj sta bila otroka jednako ljuba prvej, kakor drugej družini, a danes išče v grobu vsaka svoje. Poglejte oprhle kosti, ter zarjuvele deskice; to je vse,v kar vidite od vajinih pokojnikov. Pa še to ni vajino. Še to bomo zopet shranili v zemljo v jeden grob ter vsadili nanj križ. Tako počiva tudi v naših srcih jedna ljubezen in obnovljeno prijateljstvo na grobih lastnih otrok, s kterimi ste mislili nekdaj utrditi prijateljstvo. Božja volja pa je bila močnejša in je zabranila vaše načrte; ali v nezapopad-Ijivi previdnosti vaju je Bog obdaril z drugim Markom in Anico, po kterih naj zopet nastane in se utrdi prijateljstvo med vami."
Častitljivi župnik neha. Ob odprtih grobih si podajo Mrkonjičevi in Viašičevi po tolikem času zopet roke in obnovijo staro prijateljstvo. Zapreke so bile odstranjene.
Grobar Kazimir napravlja iz dveh kopanih grobov jednega, zraven pa pogleda na Maro in Kato, ktere se s solznimi očmi pogledujeta ter reče veselo: „Ha! vama nisem tako pravil? In zdaj ne pozabite na steklenico žganja. Tudi ne pozabite povabiti Kazimira v svate!"
Nekaj o slovenskih krajevnih imenih na Koroškem.
(Dalje.)
Vendar ni treba misliti, da je vsaka vas na ta način dobila svoje ime. Godilo se je tudi drugače. Zadruga, ki se je ločila, prišla je v kraj, ki so ga obdajali griči in gore. Rekli so mu: to je Kotelj. Kje stanuješ: V Kotlju. Kam greš? V Kotelj. Posameznemu človeku, ki je bil iz Kotlja doma, pa so rekali: ta je Kot-Ijanin (Kotlj-l-janin), in če jih je bilo več: Ti so Kot-Ijdni. Govorilo se je potem tako-le: Kam greš? V Kot-Ijane. Kje si bil? V Kotljaneh ali skrajšano v Kotljah. In ker se je lokal v Kotljah pogostoma rabil, nastal je iz njega nominativ Kotlje po analogiji. Torej pomenja krajevno ime Kotlje ljudi, ki prebivajo v Kotlju. Taka imena so: Dolje ali Doljani, Glinje ali Glinjani, Gorje ali Gorjani, Goriče ali Goričani, Liplje ali Lipljani, Poreče ali Porečani itd., ktera pomenjajo na-selnike v Dolu, na Glini, na Gori, na Gorici, v Lipi, ob Reki itd.
Končnico „-janin" pritikali so tudi osebnim imenom. Če je bil glavar zadruge Otmau po imenu, imenoval se je vsak član njegove zadruge: Otmanjanin; če jih je bilo več, Otmanjani. Kje si bil? Pri Otmanjaneh ali Otmanjah, iz ktere oblike je navstal nominativ Ot-manje. — Tako imajo Sveče ime od starešine Svet, kar pomenja v staroslovenskem jeziku močen (prim. nemški Heiling od besede heil-ig). Mače od osebnega imena Mak (Makjanin = Mačanin, Mačani, v Mačaneh = Mačah, Mače).
Kedar so prišli novoselci na lepo ravnino, kjer še pred njimi nikdo ni oral, imenovali so kraj Led, kar pomenja še neizorano zemljo, Ledino ali Ledinje. Nemci so naredili iz njih svoj Lading, Ladein, Latein, ali pa so jih prestavili v „Eis". Sploh imenovali so Slovenci nove naselbine po legi na gori (Gora), v dolu (Dol), na polju (Poljana), v dragi (Draga), na holmu (Holm, Hom, Podhom), v jami (Jamlje), v borovju (Borovlje), na glini (Glinje) itd.
Pogostokrat prišli so Slovenci do bistre vode; rekli so ji Bistrica. Vas, ktera se je s časom postavila ob taki vodi, dobila je od vode isto ime: Bistrica. Na Koroškem imamo Bistric nič manj ko 21, izmed teh 7 slovenskih, ostale so pa na nemških tleh pod imenom „Feistritz". Bila je reka ali rečica, ob kteri so postavili svojo naselbino, motna, zato se je imenovala Hotnica, ravno isto ime je dobila vas; isto tako Bela, Črna, Suha (ker se po letu posuši), Jezero, Poreče, Potok, Reka, Rečica, Studenec, Žrelec itd. To so torej imena od vode.
Nastanil se je kdo pod košato lipo, takoj so govorili sosedi: Kam greš? Pod Lipo. Kje si bil? Pod Lipo. Naselbina se je imenovala Lipa, prebivalci pa Lipljani. Tako se imajo tolmačiti Dob, Hrast, Hrasto-vica, Javorje, Jelšje (Ovšje = Aussee); Praprače (Praprot-jauin = Prapročanin, Prapročani, v Prapročaneh = Pra-pročah, iz tega Praproče); Rož, kar pomenja goščavo, Trnje (Trnjanin, Trjani, v Trnjaneh = Trnjah, iz tega Trnje). To so imena, ki so jih dali Slovenci po drevesih ali rastlinah sploh.
Tudi imena živalij so vporabljali za krajevna imena. Kdor se pelje iz Vrbe v Beljak, čudi se gotovo dolgemu ovinku, kterega dela reka Drava pod Vernberškim gradom kakor velikanska kača, tako, da jo prekorači železnica dvakrat zaporedoma. Od tega ovinka je dobil kraj ime: Kačji dol. Tekom stoletij izpremenil se je prvotni izraz v Skočidol, ker se je a izgovarjal zamolklo kot o in pritaknil se je s. Da je ta razlaga prava, kažejo nam stare listine. Na pr. 1. 1370. beremo: Gottzidol, in leta 1632.: Gatzenthal. Nemci so prenaredili ime po svoje v „Gottesthal". Sklicevati se na Miklošiča, ki je Skočidol razlagal kot imperativ: „skoči dol“, v takem slučaju ne kaže, zato ker slavni učenjak ni imel starih listin za porabo. On je večinoma zajemal iz živega jezika. Ta pa se izpremiuja od dneva do dneva. Tudi se ne vč, kdo naj bi tam skočil dol!
V spodnjem Rožu nahaja se vas Kočuha. Kaj je to ? Dobro se še spominjamo, kako je nekdanji sodnik borovski, sicer pošten Nemec, razlagal to krajevno ime. Rekel je: Še dandanes nosijo po zimi kmetje na Ko-čuhi kožuhe doma izdelane, to priča, da so tam kožuhe delali, torej ima Kočuha ime od kožuhov; in vse se je čudilo bistroumnemu možu. A resnica seveda je drugačna. Kočuha je druga oblika za „košuta" in se mora primerjati ruski besedi „kozjuha" namesto koza. To razlaganje je tem bolj opravičeno, ker imamo v bližini gore znane po imenu Košuta. Po živalih dobile so imena vasi: Kozje od koze, Ribnica od ribe, Žabnica od žabe itd.
Drugi vir krajevnih imen so selišča sama: Selo, Sela, Selice, Novo Selo, Vas, Vasica, Grad, Predgrad, Zagrad, Klošter, Podklošter so imena, kterim razlage ni treba. Sem spada ime Tinje od staroslovenske tujke tyn = plot, ograda; Stražišče, Podstražišče i. dr.
(Dalje sledi.)
15
Ni nesreče brez sreče.
V	selu Nepomuk na Češkem je živel pred leti kmet, kterega je Bog obilo obdaril z otroci, pa pičlo s premoženjem. Kmet je bil vdovec ter je obdeloval košček svojega posestva, da je preživil sebe in svoje otročiče. Nekega dne orje na svojem polju precej globoko. Ko pride do uzdr, hoče pljug obrniti. Pa črtalo se mu vprč ter se zlomi, iz prsti pa se izvali precej velik kamen, ob kterega je črtalo zadelo. Kmetič zaškriplje z zobmi, skoraj da ni prav debelo zaklel, in premišljuje nesrečo, ktera ga je zadela. Oratve je bilo sedaj seve konec. Čeh pa je jako umen in si pogleda vsako reč od vsake strani. Tako si tudi naš kmetič natanko ogleda izorani kamen, kar vidi, da se nekako čudno sveti. Misli, da mora kamen biti nekaj posebnega. Zat6 ga položi na svoj voz in ga odpelje domov.
Otroci so se pač veselili, ko so videli kamen, ki se je lesketal, kakor bi bil z zvezdicami obsejan. Pa kmalu so se ga do sitega nagledali, ker jih je glad opominjal, da pod rebri vasuje prazen želodec. Ni bilo namreč kruha pri hiši, da bi jih oče nasitil. Kaj je bilo očetu storiti? Podd se v mesto Klatovo z malim upanjem, da bo morda dobil za svetli kamen toliko, kakor ga bode stala pot in da nakupi nekoliko živeža. Prime za sekiro odkruši vogdl od velikega kamena, da bi ga nesel v mesto pokazat.
V	Klatovu je bil en sam zlatar, h kteremu grč kmet pokazat košček kamna, vprašdje ga, ali bi mu bil kamen za kako rabo. Zlatar natanko ogleduje kamen ter reče: „Prijatelj, toliko ne premorem, da bi kupil ta kamen od vas! če mi ga pa zaupate, pokažem ga bogatim ljudem, ki dajo gotovo kakih dvesto goldinarjev zanj.“ Ves vesel mu povč kmet, da je to le košček velikega kamna, kterega ima še domd in kteri je najmanj kakih 20 funtov težek. Zlatar mu ni hotel verjeti ter reče: „To je zlatni topas, eden izmed najdražjih žlahtnih kamenov; svoje žive dni pa še nisem slišal od tako težkih topasov.“ — „Pojdite le z mano“, odgovori kmet, „in prepričali se bodete, da govorim resnico.1'
Zlatar gre s kmetom, in ko vidi kamen, mu povč koliko bi znal vreden biti. Pogodita se tudi, da pojde zlatar s kamnom v Prago ga prodat in da ostane za plačilo tretji del tega njemu, kar bo zanj skupil. In tako se je tudi zgodilo. Kupili so kamen češki stanovi, ki so dali iz njega napraviti lepo kupico, ktero so poklonili nadvojvodi Ferdinandu. Koliko je stala ta kupica stanove, se ne ve; da so morali pa mnogo dati, je gotovo, kajti nepomuški kmet si je kupil veliko kmetijo ter srečno živel s svojimi otroci kot najpremožnejši kmet vse okolice.	R.
Spomladni cvet.
Uvod.
„Glej povsod spomladni cvet, Zemeljski raj je na pogled!“
Kar v naslednjem spisku omenjam rastlin, jih nisem iskal daleč okrog. Skoraj vse sem našel prav blizo svojega doma, ki mi je vzlasti spomladi jako priljubljen. Takrat je pa tudi na kmetih kaj prijetno in lepo, da ne želim menjati z mestom. Na stotine malih cvetlic mi lepša dosti obširen vrt in bližnje travnike; razcvita pa tudi sadovnik, ki mi hišo obdaja. Tam so črešnje in višnje posute s snežnobelim cvetom. Rožnati cvet jablan
+
sili med bogati hruškov cvet. Za plotom se redi ma-linjak in ribez, za njim jerebika, nagnoj, glog in leskovem Blizo hiše stojita košata grma dišeče lipovke. Za skednjem raseta po stari navadi bezek in vrba, ki daje svoje mladike za cvetno nedeljo. Proti poldne rase košata lipa, ki že šteje svojih sto in polovico let.
Kedar vse to cveti in prijeten duh razširja, kedar oživlja drevje prijaznih ptic veselo petje in pridnih bu-čelic šum, kedar topli spomladanski dnevi vabijo ven v cvetočo naravo, takrat rad posedam v domači senci in si ne želim hrupnih veselic, po kterih le preveč rada glava boli. Tam sem pisal tudi sledeče vrstice, kterim dajem ime „Spomladni cvet."
„Po vrtu sem hodil, cvetlice sem bral,
„Najlepše pa tebi za venec podal!“
1, Snežni zvonček ali dremavka. (Galanthus nivalis.)
Koncem meseca februarja še buči mrzel veter čez ravnino in hrib. Rad se zavija takrat človek še v zimsko obleko, in vendar ga sili že nekaj ven na solnčne gorice. Še krije zvečema sneg zemeljsko površje, pod snežno odejo pa že oživlja se rast in novo življenje. Izmed prvih rastlin se prikaže beli zvonček ali dremavka, ktero pri Žili „čimala", po drugod kdjanica imenujejo. Raste pogostoma po listnatih gozdih, ki so nekoliko vlažni in senčni: dobiva se pa tudi tik potov pod nizkim grmovjem. Ona je prva spomladanska cvetlica. Z ledom in mrazom se bori med stehlim listjem za svoje življenje. Kot bi sanjala in dremala, tako nagne glavico na svoje zeleno listje, zatd se imenuje dremavka.
Komaj je razveselila nas in vzlasti otroke, že zopet ovene in se usuši. Dokler druge rožice slana popari, umira dremavka tedaj, kedar jo topleji žarek solnca poljubi. — Cvetlica prijazna, prijateljica moja, bodi še mnogokrat meni nove spomladi prvi klicar! F. E.
Sadjerejčeva opravila meseca marca.
Mlado in staro drevje se obrezuje; suhe in druge veje, ktere pregosto rastejo in se z drugimi križajo, se morajo tik debla izžagati. Pri tej priložnosti se tudi obirajo vse goseničue zalege in listi, ki so k vejam zapredeni; mah in natrgana skorja se z debel odrga, ker se pod njo nahaja veliko jajc vsakovrstnega škodljivega mrčesa. Rezati se še morejo cepiči za cepljenje ali po-žlahtnovanje, če popki niso že preveč otekli. Začeti je treba tudi požlahtnovauje, posebno koščičjega sadja: črešenj, sliv, aprikoz, potem pa jederničnega sadja: ja-belk in hrušek. Kakor hitro zmrzlina v zemlji preneha, se začnd tudi presajati drevesca v drevesnici in tudi na stanovitne kraje. Pri vsajanji naj se primeša dobre prsti, zgnjilega gnoja, posebno pa luže s potov in cest, ki se na bolj plitvo vsajene in z navadno prstjo malo pokrite korenine nasuje. Seje se, če se to na jesen ni zgodilo, sadno zrnje in sadne koščice: jabelčne, hruščeve, češpljeve in orešje. Kdor imd tudi zelenjak, naj s prva seje merle ali korote za kuhinjo, redkvice, peteržil, salato, sadi salate in izgnane čebulice itd. Kdor ima kraj za toplo gredo, naj ga hitro pripravi in poseje, da se dobijo zgodaj raznovrstne zelenjadne sadike. Pod okni proti poldnevnem solncu se tudi lahko pripravijo dosti tople gredice, ki se čez noč, sploh proti mrazu lahko s plahtami, dilami in če so okna na razpolaganje, s temi pokrivajo.	___________ V. J.
IG
Vpliv snega na rodovitnost zemlje. Splošno je razširjena misel, da sneg, kolikor dlje leži, naredi zemljo rodovitnejšo. Ta učinek snega prihaja od tod, ker snežene megle, oziroma sneg, vzamejo iz zraka amonijak ter ga oddado kot važno gnojilo zemlji. Kolikor počasneje se sneg taji, toliko več amonijaka zemlja popije. Kdor že jeseni svojo zemljo grobo obdela, da snežnica ne more odteči, ampak da zemlja vso popije, ta prav dobro skrbi za rodnost svoje zemlje.
Kako mah odpraviti s sadnih dreves. Sadno drevje se mahu najbolje očisti, če se iz navadnega pepela precej močen lug skuha, na 10 litrov tega luga V4 kilo karbolne kisline pridene in to še enkrat dobro prekuha. Ta lug naj se potem še gorak z navadno metlo namaže na debla, z mahom obraščena. V malo dneh odpade — kakor poroča „Der Obstgarten" — popolnoma ves mah in se nič več ne prikaže. Ni se treba bati, da bi lug drevesu škodoval, marveč še celo mrčes v tako omita debla ne poklada svoje zalege.	Frt."
Prebrisani kmet in vojak. Dobil je neki kmet vojaka na stan. Da bi se ga kmet bolj bal, potegne vojak pri jedi svojo sabljo ter jo naravnost črez mizo položi. Kmet pa, kakor da bi se celo ne zavzel, vstane in gre na gumno po senene vile in jih tudi ravno tako na mizo zraven sablje položi. Ves začuden vpraša vojak, kaj mar to pomeni? —- „Kaj“, zavrne ga kmet; „ali ne veš, da k velikemu nožu grejo tudi velike vile?“
Dva slavna meniha. Resnica je, da si je katoliška cerkev pridobila največ zaslug za kulturo, za umetnosti in znanost. Najvažnejše iznajdbe so izumili večinoma zvesti katoliški možje, n. pr. Kopernik, New-ton i. dr. Jezuit, pater Marquette si je kot misijonar v Severni Ameriki pridobil velike zasluge za preiskavo reke in obrežja Misisipija. Zato se po njem imenuje neko mesto Marquette, v kterem so bili doslej po vrsti trije slovenski rojaki škofje; Baraga, Mrak in Ver-tin. Nedavno so postavili večinoma drugoverci temu slavnemu patru na kapitelu v Washingtonu v spominski dvorani lep spomenik. Sedaj pa nameravajo postaviti jednak spomenik ravno tam frančiškanskemu patru Lu-doviku Hennepinu, ki je v 17. stoletju napravil v onih okrajih mnogo potov in popisal tiste dotlej neznane kraje. V Ameriki krivoverci tako spoštujejo katoliške menihe, v Evropi pa jih zaničujejo in preganjajo, kolikor le morejo.
Dober izgled. Nek mestni čuvaj, namesto da bi bil po noči okoli hodil, se vsede pred hišo na klop ter zaspi. Ko grč ob polnoči župan domov, ga sliši na klopi smrčati, stopi k njemu in ga potisne, rekši: „No, ali si za spanje plačan?" — Ouvaj mu odgovori: „Brez zamere gospod! Jaz sem le hotel ponočnjakom lep izgled dati, da se mora po noči spati, ne pa vlačugariti se.“
Osmešena postopača. Kmečko dekle žene z mlekom obloženega osla proti mestu in je gredč prav dobre volje. Blizu mesta jo srečata postopača, ki se hočeta z dekletom malo pošaliti ter jo vprašata: „No, zala Micka, zakaj si pa tako Židane volje? Gotovo te je doma, predno si odšla, tvoj dragi prav gorko poljubil?" — Hitro pristavi dekle: „Mislita, da ima poljub tako moč v sebi; potemtakem vaju prosim, bodita tako dobra in poljubita mojega oslička, da se ne bo tako čmerno držal, in urnejši naprej korakal."	„Bes.“
■AAA
Uganke.
Sestav.
1	Postavi mesto pik primerne
0	črke tako, da najdeš besede, ki
pomenjajo: 1. Ime telovadnih društev, 2. domačo pijačo, 3. izraz • a	za zvonik, 4. mesto v na Češkem,
a	5. koroško reko. Če potem od
prve besede vzameš prvo, od druge drugo, od tretje tretjo, od četrte četrto in od pete peto črko, in te črke čitaš kot eno besedo, izvedel boš, česa je nam Slovencem najbolj potreba.	Podkrasnik.
S
M •
S
P
D
Rešitev ugank v 3. številki.
I. Čveterokotnic:
1. 2.
	Drobiž.	mm	
S i A		V ' A	
AMEN			
v	E	R	A
] A	N	A	Ž
II. Sestava:
1. Danica. 2. Oglej. 3. Mir. 4. Ančka. 5. Črna. 6. Idrija. 7. Peca. 8. Hiba. 9. Ingo. 10. Janez. 11. Arman. 12. Tinje. 13. Egipet. 14. I.onec. 15. Janko.
„Domači Prijatelj.14
Rešitev črkostava v 2. številki so poslali: Micka Vigele v Ziljski Bistrici; J. Drašler v Celovcu; J. Lipold v Mozirji; Fr. Dekleva v Slavini; Gašperlin v Št. Jurju; Fr. Krepek v Zimici; Sl. Povše v Kranji; P. Povoden v Št. Kancijanu; A. Hribar v Možici; L. Kuhar v Kotljah; J. Mavrič v Negovi; J. Štrukelj v Krki; Fr. Štiglic v Bočni; M. Čadež v Devencah; Al. Esih, učenka v Loki; F. Mejač v Komendi; s. Cirila in učenki J. Kos in L. Kos v Št. Rupertu ob Velikovcu; Št. Klacer na Gori; F. Godec v Guštanju; M. Šloser pri sv. Luciji.
Rešitev ugank v 3. š t e v. so poslali: Prof. J. Wang v Olomucu; Fr. Krepek v Zimici; F. Kotnik v Vižmarjih; M. Čadež v Delnicah.

{m
Smešničar.

*	Krčmar. Kako pa to, gospod Zalivar, da ga danes kar vrček za vrčkom ?! _ Iz zgolj sočutja, sočutja!
—	le mislite si; kaj so trpeli ubogi vojščaki pri današnjih vajah, — in pa taka vročina!
*	Eden kakor drugi. Prvi igralec: „Zdaj ste me obrali ravno za dva forinta, — pa vam jih moram dolžen ostati, ker nimam kar nič denarja pri sebi." Drugi igralec zavpije ves razjarjen: „To je pa res grdoba, igrati pa brez denarja; — kako pa naj plačam zdaj jaz svojo ceho?!“
*	Za koline. Nožar se je hvalil na trgu, da ima na prodajo izvrstne nože za koline. „Pač dobro, da to vem“
—	reče neki mož. „Prodal sem jedino svinjo in žena
me zdaj vedno krega, da ne bova za koline nič imela. Torej si bom pa vaš nož kupil, da bova imela z ženo vsaj nekaj za koline."	___________
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podklo.štru. Odgovorni urednik Iv. T e r š e 1 i C.
Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.