Lelo VIL, šfev. 110. Celje, torek 6« oktobra 1925. Poütnina plačana v gotovini. I^^^^a. ^^H ^^^^^^^^ ^^R ^^m ^^^^^A ^^^^^^^^ ^^^^^^^^ ^^^^^^^^H ^\l^^ft 'Hl^L. ^H ^K ^^m ^^b. ^^m ^^F^^K ^H ^^A ^flf vR ^^L_^^v \^^ä BBi ^^¦«¦1 ^HbV^t ^h^bV A^b^^^^bIbb Ibbb^bB^ ^^Kj-^^ ^¦^¦fl^niv bIbW^^^^bÄ Naročnina? Zq Jugoslavijo : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozcmstvo: letno 240 Din. Posamezna številka I Bin. Izhaja v torek, Setrtek In sobolo. Redakoija in upravac Strossmagerjeva ulica 1, pri tl Tel.65.— Rač. p.-č.zavoda 10,666. Oglasl po stalnem oeniku. Brezposelnost. Ena najtežjih gospodarskiti in socijalnili poslodic zadnje vojne Je bila in je po nekaterih državah silna brez- poselnost proletarijata. Ta pojav je bil seveda v najtcsnejši zvezi s splošno gospodarsko krizo, ki je nastopila ta- ko.j po sklepu miru in od katere se svet: ki je bit tudi gospodarski razrne- sarjen, le polagoma oporavlja. Vrhunec je dosegla brezposelnost v letu 1923. Tedaj so bill vladajoči kro- gi v resnih skrbeh za obstanek seda- njega socijalno-gospodarskega in po- litičnega sistema. Sredi Y. 1922. in v začetku 1923. se je tudi največ govori- lo o možnasti svetovne revolucije, s katero so z gotovostjo računali ruski revolucijonarji in pred katero so že s strahom trepetali odgovorni einitelji po drugih dTŽavah. Z 1. 1924. pa se zdi, da je povojna gospodarska kriza v Evropi prekoračila svoj vrhunec in se začela spuščati zopet nizdot. Kakor bo razvidno iz številk, ki jih navajamo niže, je v tem letu brezposelnost v ve- čini držav začela naglo pojcmatL Vso kriivdo za splošno gospodar- sko krizo so valili, kakor smo že rekli, na vojno. Posebno za kapj.tatistične kroge je bila vojna nekako splosno opravičilo. Na druge strani pa se je slišalo in se čuje poudarjati, da je vsa krivda v kapitalistiičnem socijalno-go- spodarskem sistemu. Ti in oni rmajo prav s svojega, rekli bi osebnega ali subjektivnega vidika. Objektivna res- nica pa ni no pri oniih ne pri toh, tem- vec v sredi med obema stališčema. Ni dvoma, da je mil* in normafno razmerje med narodi neobhoden po- goj uspešnega gospodarskega razvoja in napredka, ter izdatnega ustvarja- nja socijalnili dobrin. Ce ni miru, je ncmogoce zaupanje, ki dovoljuje kapi- talistu, da vrže svoje kapitale v delo, da inia od njih korist tudi skupnost. V takih motnih razmerali kapitalist potegne svoje imetje iz prometa, da ga shrani za boljae case. In to se je zgodi- lo po svetovni vojni v ogromni meri. Gospodarsko življenje je prižlo povsod v sprošen zastoj, v vseh panogah so nastopile krize, j?olorai, mrtvilo. Naj- vidnejša gospodarsko-socijalna posle- dica takega stanja je bila ravno ogromna brezposelnost, ki je delala vladajocim krogom ogromne skrbi in dajafa revolucijonarjem najslajše upe. Na drugi strani pa so ravno gor- nja dejstva najnazornejši dokaz, da imajo prav tudi tisti, ki trdijo, da tiči krivda za krize tudi v sedanjem go- spodarskein sistemu samem. Njihovo slališče jo upravieeno brez dvoma vsaj toliko, da bi bile gospodarsko-socijal- ne krize gotovo nmogo blažje, ako bi ne imeli sloji, ki imajo kapital, mož- nos'ti, da svoje bogastvo lahko odteg- nejo iz prometa, in da ne kupujejo in ne prodajajo, dokler se jiim na podfagi njihovih spekulacij zopet ne zljum'. Kapital, ki se ob času socijalnili kriz odteza prometu, postaja za roševanje krize brez pomena; državna oblast ostaja v najhujšem času osamljena, brez poinoci od istih kapiitalistov, ka- terim jamči za nedotakljivost njihove- ga kapitala. Kriza prihaja na mrtvo točko, katera je prekoračena še Te, ko pomoli kapitalist zopet glavo na dan in vrže svoj kapital zopet v promet. Statistični podatki o brezposel- nosti po vojni, posebno pa dejstvo, da število neuslužbeniii delavcev stalno pojema, je znak, da se jo Evropa sreč- no zganila s te mrtve točke ter krenita malo odločneje po poti splošnega go- spodarskega napredka in gospodarske obnove. Tu podajamo podatke o sta- nju brezppselnosti koncem leta 1923. in leta 1924. po dezolah, ki so občatile hudo krizo in vodijo tocno statisti-ko brezposelnih: Dec. 1923 Dec. 1924 Nemčija 1,304.973 282.G45 Avstrija 98.050 115.491 Belgija 11.017 9.344 Danska 50.148 — .— Estonija 821 2.156 Fin ska 779 2.234 Francija 440 509 Madjarska 15.432 33.095 Angleska in lrska 1,226.643 1,260.465 Italija 258.580 150.449 Letonska 2.782 3.821 Norveška 4.468 —.— Nizozemska 44.185 32.268 Poljska 67.581 159.060 Švedska 18.533 32.650 Švica 26.873 11.419 Cehoslovaška 191.978 81.040 Kanada 11.767 18.378 Avstralija 22.682 41.420. Zelo poucna pa je zlasti statistika brezposelnosti po .deravskili sindikatiii. V naslednjii tabeli.so navedeni odstotki brezposelnih članov delavskih organi- zacij posameznih držav ob koncu leta 1923. in 1924.: Dec. 1923 Dec. 1924 Nemt-ija 28.2 8.1 Belgija 1.7 1.5 Danska 19.6 13.2 Madjarska 9.1 17.3 Anglija in Irska 9.9 9.2 Ncrveska 14.0 11.8 Nizozemska 15.9 12.3 Švedska 3.6 1.5 Kanada 7.2 11.6 Avstralija 6.2 10.3. Posebno te številke dokazujejo, da brezposelnost pojema skoro povsod. V Evropi preživljajo težko krizo le Mad- jarska, Švedska in Anglija, dočim v Jugoslavirji o kaki pravi brezposel- nosti sploh ni govora. Poliftika® p ŠE VEDNO REKONSTRUK- GIJA VLADE. Sedaj so v Beogradu že vsi ministri in v parlamentarno življe- nje prihaja novo gibanje. Zunanji mi- nis'^r Nitncic je bit v soboto sprejet od kralja v daljši avdijenci. Med radikali in radi'cevci je so vedno nokaj nape- tosti. V političnih krogiih zatrjujejo, da se razvije po povratku min. pred- sednika Pašica vprašanja rekonstruk- cije vlade. Najbrž izstopijo iz vlade trije ministri, ki imajo važne resorte. Še vedno se tudi vzdržuje vest, da bo imenovan Stjepan Radic za podpred- sednika min. sveta. Radicevci nagla- šajo, da je imenovanje njihovega vo- ditelja za podprodsednika vlade dr- žavna potreba. Zanimiva pa je pisava glavnega gtasila radikalne stranke, »Samouprave«, ki v članku pod na- slovom »Nasa zvestoba« graja nastop Stjepana Radiča v Žonovi in njegovih oksponentov v Beogradu. p ÖICER1N PROri ANGLIJL Čičerin naglaša v svojih izjavali, da izvira trenutna konstelacija svetovne politike iz angleškega sovraštva proti sovjetski republiki, kar mocno vpliva na vse ostale akciije. Angfija stremi po popolni poliAični in gOvSpodarskl izola- ciji Rusije. To dokazujejo tudi neke vojaške odredbo. Finska je imela an- gleške vojaške svetovalce, ki jih name- rava poklicati v državo v svrho orga- nizacije svoje armade tudi Letonska. Tudi dokazii o poskusu gospodarske izolacije sovjetske Qusije se bolj mno- zo. Tako so se največje angfeške banke branile finančnega sodelovanja pri nameravanem sovjetskem nakupu tek- stilnih strojev in sirovin v Angliji. — Sovjetska vlada nikakor ni pričela bo- ja z Anglijo.. Nasprotno, dejstva doka- zujejo, je izjavil Čičerin, da smo po- novrno predlagali Angfijii, naj se naša sporn a vprasanja urede diplomatio- nim potom na kaki konferenci, kar pa je Anglija odklonila. Tudi Chamber- lain se zelo izogiba razgovorov z na- šim poslanikom Rakovskim. Zato ko kot sesta'saii. del njenega načelnega smatramo angleško pogodbeno pol*iti- protisovjetskega delovanja. To je glav- ni vzrok, da opazujemo z vedno vecjo skrbjo, kako skuša Anglija s svojimi načrti ujeti tudi Nemcijo v svojo mre- že. Anglija hoČe za ysako ceno odtu- jiti Nemčijo sovjetski Rusiji. Prepri- can sem sicer, da to nikakor ne odgo- varja stremljenju nemške vlade, ven- dar pa je vprasanjo, koliko časa se bo mogfri Nemčija po sklepu pogodbe se upirati angleškerau pritisku. Anglija hoce vsekakor zavzeti pozicijo nekake- ga razsodnika na kontimentu. p TURKI SE PRIPRAVLJAJO ZA ZAVZETJE MOSULA. »Chicago Tribune« poroca iz Carigrada, da pri- hajajo iz okolice Mosula vznemirljive vesti o delovanju Turkov. Onili 75.000 mož, ki so jih Turki potrebovali za udušitev kurdske vstaje, bo sedaj oja- čenih. Gradijo se tudi turške trdnjave v Dardanelah. V notranjosti Anatoli- je in luke ob Črnem morju ne pustijo nobenega tujca. Družba Junker je pre- vzeTa reorganizacijo letalskih čet. Po- vsod je opažati gibanje cet. Nemci or- Ignotus: ,,Pohujšaiije v dolini šentflorjanski^. Še pri velikih narodili se uniet- niikom ne godi bogve kako dobro, če se pa pri Slovanili posveti kdo popol- noma umetniskemu pokliicu, je zna- menje, da je dotični nastopil ta križev pot iz globokega prepricanja o svoji umetniški nadarjenosti in iz nescbi.cne ljubezni do domovine. In to je bit Gan- kar. Odsel je, tujec, brez blagoslova odtod in, ko si je onkraj hribov otre- sel od podplatov prah domovine, je spoznal, da je bilo trpljenje njegov de- lež od rojstva. Toda v njegovem srcu jo btfa ljubezen in je bilo življenje, cutiil je v sebi umetniško silo, in hotel jenega dela vgč. Ko jim je umotnik ponujal plodove svojega duha, zavrgli so jih, češ da je njegova umetnost pohuštjiva. Hinavci! * PRVO DEJANJE. Ko se je naselii v dolini šentflor- janski umetnik Peter s svojo družico Jacinto, so se prebivalci hflro zbali za svojo noomadezevanost, da so poslali učitelja Šviligoja poizvedovat, kakšne pohujstjive styari da uganjata, in ko jim je ta premalo natančno razlagal, izginjali so drug za drugiin, hoteč se na lastne oči o tem prepričati in se naslajati ob tujem grehu. In župan jih je moral navezati na nit, da se mu med potom ne poizgubijo . . . Skrbno znajo sicer zakrivati vsak škandalček, toda nekako pred 25 leti so našli v tcj tako čednostni dotini ne- kega jutra pod vrbo skritega, v ploni- ce zavitega Mojzesa, siroto, poznejše- ga Petra. Kdo mu je oce, kdo mati, nikdo ni vedel. Zatajili bi ga bili radi, a kaj ko niso imeli ciste vestii! Brez sirnbolike: kot sirota je odšel umetnik v tujino, domovina ga ni hotela spo- znati za svojega, vzlic temu ima na- ravne dotžnosti do njega in umetnik sme tirjati od nje svoj tribut in ta mu ga daja, četudi nevoljna. * DRUGO DEJANJE. Petru je pri Jacinti dolg čas, želi si zopot naprej, ljubezen jo sicer sta- ra, toda tudi nebes se e.lovek navelica. Jacinta seveda ne, kajti ona se povsod vživi, v nebesih je svetnica, v kmctski hiši je kmetica, v kraljevem gradu je kraljica. Peter pa je popotnik, ki ga ne trpi nikjer, le naprej je njegova že- lja. Jacinta ga opoininja, da ji je Pe- ter obtjubil velik grad biserov iiz Ko- romandije in vsa dolina šentflorjan- ska da bo klečala zamaknjena pred njo. In Peter ji spolnjujo obljubo; po- ve ji pa, da bo imela malo veselja s temi podaniki, ker so sami hlapci in ttačani. In prihajajo drug za drugim,- kajti čutijo se dolžne, m prinašajo da- rove, župan mu izroči celo grad, samo da Peter ne razkrije pred svetom nji- hove sramote. In drug za drugim po- ljubujejo Jacinti nogo, kakor se tlača- nom spodobi. Nekaj časa ima Jacinta nad tem veseljß, potem pa si ne želi vec spoštovanja od takih ljudi. Brez simbolike: prava umetnost je lahka povsod, v vseh razmerali, lunetnik pa je vecen popotniik, njegovo strem- ljenje ga tira naprej in naprej. Ko je svojčas nastopit umetniško pot, obetal si je slave, bogastva, toda rojaki ga niso umeli in ko so mu iz- kazovali priznanje, ga to ni moglo ve- seliti, ker je vedel, da so k temu pri- siljeni in da bi se sicer morali sramo- vati pred svetom. V tem pridrvi k njima mlad po- potnik, ves truden in botan. Jacinta ga okrepca. Pravi, da je popotnik Pe- ter, ljudje pa pravijo, da je Krištof Kobar, in oko postave ga že išče. umetnik Peter pa mu obljubi, da mu i?.roci ves grad in vso dolino šentflor- jansko, ako se odpove svojemu imenu. Brez simbola: poleg umetnikov, ki so že dosegli vrhunec, je dosti drugih, ki Stran 2 »NOVA DOBA« •tvv 11ü. ganizirajo izdelayo orožja in municije. Neki višji turški. uradnik je izjavil do- pisniku, da lahko Turki vsak čas za- sedejo z 10.000 možmi Mosul in da bi angleške čete tamkaj ne vzdržale ne- pričakovanega turškega napada. p VELIK PORAZ MAR0ČANOV. Po oficijelnem porocilu so španske če- te v petek ob 11.30 dopoldne za- vzel'o Ajdir, sedež Abd el Krima. V Madridu vlada zaradi tega veliko vo- vseljo; mesto je okrašeno z zastavami. Zavzetje Ajdira je izzvalo veliko potr- tost med Kabili, ki smatrajo vojno že za izgubljeno. Ajdir so španske čete zavzolo brez boja. Usoda mesta je bila že odlorena, ko so Španci z naskokom priborift goro Malmusi, ki obvladuje a svojimi postojankami masto. Španci so se morali v zadnjih dneh boriti z mocnimi maroškimlL četami. Kje se nahaja Abd el Krim, ni znano, Bržko- ne se jo umaknil v gore istočasno z yecjim delom svojih čet. Iz Ajdira vo- 'dijo pTotii zahodu,. jugozahodu in jugo- vzhodu tri cesle, ki jih je Abd el Krim pred kratkim zgradil s riomocjo vojnih ujetnikov in ki bodo sedaj Span com vsekakor dobro služile pri nadaljnem prodiranju. — Žo prod zavzetjem me- sia je general De «Rivera postal brez- žično poročilo, da je spansko topni- stvo zažgalo Ajdir in da gori tudi Abd el Krimova hiša. — Glavni uspeh' do- sedanje francoske ofenzive je pa v tern, da se je fronta premaknila sever- novzhodno od Kifana za 12 do 13 km. Francozi so imoli pri teti operacijaH malo število mrtvih in ranjenili. Fran- coska Mala so že bombardirala vse sovražne vasi in postojanke. p AMERIKANCI PROTI FAŠI- STOM. V New-Yorku so bile v soboto vefrke protifašistovske demonstracije, naperjene v prvi vrsti proti Mussolini- ju. Italjjanska parlamentarna delega- cija, ki se udeleži interparlamentarne konference v Washingtonu, je prispela v New-York. Na pomohi, kjer je par- nik pristal, se je zbrala ogromna mno- žica, ki je prieefa demonstrirati proti J&šistovski Italiji. Demonstracije so bile v prvi vrsti'n aper jene proti delega- tu poslancu Aleksandru Sardiju, ki je intimen prijatelj Mussolinijev. Na uli- ci je prišlo tudi do velikili izgredov. Sardija so morafi po ovinkih natihoma odpeljati s pristanišča v hotel. Demon- stracije so se nato nadaljevale pred ho- tel om, kjer ima svoj sedež italijanski poslanik de Martino. Denionstrantje so zahtevali, da mora poslanistvo itali- jansko zastavo odstraniti. Močan poft- cijvski. oddelek je skušal demonstrante razgnati. Med policijo in demonstranti je prišlo do spopada in je bilo 22 oseb obcutno ranjenih. Ste-li že poravnali naročnino za „Novo Dobo"? Celjska kronika* c KOROŠKI DAN — 10. OKTO- BER 1925. Čujete klice koroške bede? — Bratje, odprite srce in roke, — naj Gospasveta in Zilja to ve, — da nismo rekfi še zadnje besede. — Da nismo rekli Se zadnje besede, naj svedoči 10. oktobr. Združimo se ta dan v eni sveti misli na zasužnjeni Korotan. Bratje! Jugoslovenska Matica vas še v zad- njem trenotku poziva, da storite vse, da dostojno manifestiramo ta dan za naše brate onstran Karavank. Naša resna manifestacija naj jim bo v do- kaz in vzpodbudo, da vstrajajo v svoji borbi za obstanek in v boTbi za naj- dražje, kar poseduje človek — v borbi za svoj materin jezik. Storimo vsi svo- jo dolžnost, da bode »koroški dan« 10. oktobra čim lepše vspel. c REDNI SESTANKI ČLAN0V SDS se vrše vsako sredo v Geljskem domu v klubovi sobi. Začetek posve- tovanj in razgovorov je ob osmih zve- čer. c SESTANEK PRISTAŠEV SDS V GELJU OKOLIGI bo v četrtek, dne 8. t. m. v gostilni Leskovšek v Gaberju. c POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI. Opozarjamo na današnji podlistek. Potrebno je, da ga cita, kdor hoce d.nhovito igro, ki pride na oder v torek 6. t. m., prav razumeti. c SOKOLSKA PROSLAVA se je v nedeljo sijajno obnesla. V jutro je godba narodnih železničarjev iz Ljub- Ijane vodifa povorko po ulicali, a od enajstih do dvanajstih se jo vršil na Krekovem trgu promenadni koncert, kateromu je prisostvovalo mnogo ob- oinstva. Istočasno je bil tudi cvetlični dan. Popoldne je bil telovadni nastop vseli oddellcov. Bilo je prekrasno vre- me. Zfato neba je bilo razlito po zem- lji. Udeležba občinstva je bila velika. Prisoten je bil sam savezni načelnik iz Ljubljane. Sokolstvo je izvajalo vež- bo nar^ivnost uzorno. Sploh je bil to prekrasen dan. — Ö. c LJUDSKO VSEUČILIŠČE V GELJTJ. Prvo predavanje so bo vršilo v pondeljek, dno 5. t. m. ob osmih zve- čer v rLsalnici deške meščanske sole. Predaval bo zdravnik g. dr. Jos. Re- bernik »0 povzročiteljih nalezljivih bolozni«. Opozarjamo cenj. obcintsvo na to zefo zanimivo predavanje. Vstop je dovoljen tudi nečlanom. c Celjsko učlteljsko društvo je zborovalo dnc 3. oktobra t. 1. ob mnogobrojni udeležbi. Uvodonia je srezki referent Černej imenom vladc proslavil mnogoletno delo upokojenih gg. Sivke, Brinarja, Lcvstika in Pc- trička, na kar jc bilo prcdlagano, da se izvolijo zaradi njihovih skoraj pol- stoletnih zaslug častnim članom celj- kega učiteliskega društva, kar je zbor tudi soglasno sklenil. Društvena pra- vila celjskega učiteljskega društva častncga članstva ne predvidevajo in za to je zbor enodušnega mišljenja, da so gg. Sivka, Brinar, Levstik in Petriček častni člani tega društva. Na to so bili rešeni došli dopisi in razun tega se je razpravljalo o pristopü k Učitcljskemu domu, Samopomoči itd. O pokrajinski skupščini v Soštanju in državni skupščini v Subotici sta bili podani izčrpni poročili. G. učitelj Kotnik pa je referiral o temi: »Nekaj o pripravi na pouk«. — Prihodnjc zborovanJG bo meseca novembra z edinim dnevnim reriom: »Deška ročna dela v osnovni šoli«. —r. c Ravnalne cene za kruh. (Raz- glas). Po zaslišanju obrtne zadrugc pekov v Celju objavljam ravnalne cene za kruh od 5. t. rn, dalje: 1 kg črnega ali rženega kruha Din ^'50, 1 kg belega kruha Din 5"50, 1 žemlja, izpečena, 7—71/2 dkg Din 0*50. Točka »II. Cene kruha za vse občine celjskega sreza« tuk. razglasa z dne 29. marc. 1925 br. 13649/58 se razveljavlja. Vse ostale določbe cit. razglasa z dne 29. avg. t. l.t br. 13649/58 ostanejo še nadalje v veljavi. — Sreski poglavar v Celju, dne 2. okt. 1925. Dr. 2užek s. r. c Mestni maglstrat celjski je poklonil namesto venca na grob po- kojnega dr. Serneca podružnici Udru- ženja vojnih invalidov v Celju znesek Din 250"—, za kar se odbor omenjene podružnice najtopleje zahvaljuje. c Državna deška meščanska sola je izgubila z letošnjim šolskim letom kar tri izborne učne moči. V Prago je šel nadaljevat svoj glasbeni študij g. Slavko Osterc, v Zagreb je odšel na višjo pedagoško šolo g. Slavko Strmšek, a g. Fortunat Turk je sprejet na višjo pedagoško šolo v Beogradu. Ti dobri učitelji so odšli, a nadome- stila zanje še ni. To je šoli v kvar. c URADNI DAN LJUBLJANSKE Z1B0RNIGE ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO V CELJU. Gremij trgovcev v Gelju opozarja zainteresi- rane kroge, da uraduje referent ljub- ljanske zbornice za trgovino, obrt in indnstrijo za Gelje in okolico dne 6. oktobra t. 1. v poslopju Javno skladi- šee in prevozne družbo carinarnice) od 8. do 12. ure. Opozarjajo se osobito gospodarskii krogi na to vefevažno in- atituci'jo, kjer prejnieja razna pojas- nila, tako v pogledu davkov v novem dvanajstinskem zakonu, o novem pro- metnem tarifu, ki je sedaj stopil v ve- ljavo in o predstojeci trgovinski po- godbi s Čehoslovaško rep.ubliko ter o drugih zadevah. c Fregoli Retta in njegoya Žena Fatima nameravata priti v Celje. Dne 8. in 9. t. m. bi imela nastopiti s svojo umetnostjo v mestnem gledališču. c Tukajšnja podružnica Prve hrvatske štedionice posluje od 28. septembra naprej v svoji novi palači pri kolodvoru. 938-4-3 c Južnoštajerska hranilnica v Celju se preseli v dneh 5. do 6. ok- tobra v lastno hišo Cankarjeva ulica St. 11 nasproti pošti. Redno poslo- vanje prične 7. oktobra. 967—3—3 c KINO GABERJE. Radi preve- likega navafa občinstva mnogim ni bilo mogoče videti /. del Nibelungov. Radi tega so na zahtevo ponavlja /. dd še v pondeljek 5. in torek 0. okto- bra ob 8. uri zvečer. Nibelungi II. del se bo predvajal v sredo 7., četrtek 8., petek 9., soboto 10. in nedeljo 11. okto- bra. V sredo dve predstavi ob 6. in 8. uri. Za II. del Nibelungov prednaro- čene vstopnice veljajo od pondeljka za sredo, od torka za četrtek, od srede za petek ltd. — Predstave ob delavnikih' ob 8. uri zvečer, ob nedeljah in praz- nikih ob pol 4. do pot 6. ure in ob 8. V KONCERTNI KAVARNI »CEN- TRAL* se vrši vsak večer salonski koncert pod vodstvom kapemika gosp. Silbersteina. Mestno gledališče. Torek dne 6. oktobra: Ivan Can- kar: Pohujšanje v doHni šentflor- janski. Farsa v treh dejanjih. — Go- stovanje ge. Saričeve, članice Na- rodnega gledališča v Ljubljani v vlogi Jacinte. — Začetek ob 20. uri. — Pred- prodaja vsfcopnic v knjigarni Goričar & Leskovšek. V pondeljek, dne 5. oktobra zve- čer je generalna vaja za »Pohujšanje« ter prosim vse sodelujoče, da pridejo sigurno točno ob 8. uri v gledališče. Režiser. Sipom domovine. š VODSTVO KRALJEVEGA GE- NERALNEGA KONZULATA ITALI- JE v Ljubljani je prevzel to dni mar- ch ese Lodovico Gavotti. Generafni kon- zul, rodom iz Genove, je bil, preden je bil določen na mesto v Ljubljani, vod- ja konzularnih poslov pri italijan- skem poslaništvu v Bernu. š TOPOLŠCIGA ZAVOD PRVE VRSTE. Uradni list z dne 30. septem- bra objavlja, odločbo, s katero se pro- glasa zdraviliščo Topolščica za zavod prve vrste. š POVECANJE NAŠE TRGOV- SKE MORNARICE. Na« hrodarski sindikat prejme tekom prihodnjega meseca iz Nemčije tri potniške ladje, tri remorkerje ter večji luksusni mo- torni coin, ki prevozi 32 km v eni uri. š PRODAJA VOZNIH KART POTNIKOM. Prometni minister opo- zarja obfastne železniške direkcije, da niu je prišlo do znanja, da nekateri blagajniki in blagajniičarke osebnili želozniških blagajn pri prodaji voznih1 kart potnikom ne vračajo drobiža z iz- gGvorom, da jim ga manjka, kar vzbu- ja opraviičeno nevoljio potujočega ob- einstva. Minister je vsled tega odredil, da mora pri osebnili J>lagajnah biti pripravfjena potrebna količina drobi- ža in da se pod grožnjo stroge kazni mora potnikom vmiti ves denar, ki hrepeniijo po tezavni poti navzgor. Do- movina poosebljena v debelem člove- ku, jih ne podpira, so ovii'a jih s svojo omejeno sodbo. Dobro še godi fe takim, ki ostanejo na pol pota in se ne dvig- nejo iz nižave, kjer žive tolsti rodolju- bi in krmežljavi! hmavcr. TRETJE DEJANJE. Zlodej že da\Tio ni zadovoljen s Petrom. Dolina šentflorjanska bi bila njegova tudi brez kontrakta, zato bi rad, naj mu Peter zapiše. zraven še Jacinto. Toda on to odlocno odkroni in Zlodeju se zazdi, da niti Peter ni zanesljivo njegov, da to ni tisti Peter, greh iz doline sentflorjanske. Peter pa je priredil v svojem novem gradu veliko svatovščino i:n povabil vse ro- dcljube, ki so se tudi odzvali, saj si ni- so upafi ugovarjati. In tu se kažejo zopet ti rodoljnbi v svoji nizkotnosti, hinavščini. Vprašujejo po jedi hi pija- ci, naslajajo se ob veselem plesu Ja- einte. S tudi jo se mu in on jih zapusti, ker se mu mudi na velicastno pot, na cesto vriskanja in vseli sladkosti. Zlo- doj spozna, da ga je Peter ukanil in izgftie. in tako ostane le še ubogi po- potnik, a tudi ta mora oditi, »debeli cFovek« ga požene. Žnpan pa se z ostalrmi rodoljubi veseli, da je iz do- line sentflorjanske izginilo vsako po- hujsanje in navduseno zapojo pesein o sv. Alojziju! Brez simbolike: izkaze se, da niti umetnik niti njegova umetnost nista takšna, da bi druge pohujsala, kajti tega niti treba ni. Umetnik si pribori zasluženo priznanje,k toda ko je na vr- huncu ustvarjanja in se takorekoc po- roči z umetnostjo — občinstvo se umetnosti sicer udetežuje, a le prisi- Ijeno in zaradi lepšega — takrat se pravi umetnik ne briga več za sodbo in kritiko takega občinstva in gre svo- jo pot naprej. A tudi vsak drug kvišku hrepeneči umetniik mora, četudi ne- rad zapustiti svojo domovhio, in ta je vesela, da nima nie opraviti z umet- nostjo, »saj vemo, da je umetnost za- krpana suknja nečistosti in drugih nadlog«. * OSEBE IN OBRAZI. Krištof Kobar, imenovan Peter; umetnik m razbojnik. Njegov obraz je obrit, svetel in prijeten. Redi in de- bcli se od akta do akta. Tudi ob prvem nastopu, ko je še popotnik in rokov- njač, ni oblečen capinsko; kušitravo frizuro ima in pisano pentljo okoli vratii. Patetičen ni Peter nikoli.; v vseh njegovih. besedah, tudi v resnih, je ironija in humor; spozabi se edino v drugem aktu za en sam trenotek, pa se takoj vzdrami. Jucinla, popotnica, družica nje- gova, je l'epa brez primere. Ljubezni- va, ljubeča, svojeglavna, brezpokojna, vscgaželjnar in vsegasita ženska od fri- zure do šolnov. Tako je oblečena in take so njene kretnje, da je razumljivo pozelenje rodoljubov; ampak vsa nje- na koketnost ni. hladno premišljeiia, temveii izvira nezavedno iz pome žen- ske nature. Znpan je častivreden, debel in rdeč Todoljub; tudi v najnevarnejsih trenotkih ne izgubi svoje spostljivosti; njegova.govorica razodeva in vsa nje- gova zunanjost prica, da visoko drži bandero doline sentflorjanske. Kolikor je liinavšeine v lijem, je popolnoma r.edolžna; on verjame, kar govori. Žnpanja je rejena, gospodovalna in nečimernn. so zmirom -greha vredna. Dacar, od vseh rodofjubov obso- jeni grešnik doline sentflorjanske; suhljat je, rdečenas, vsaka njegova be- sc-da je trnjeva, vsak pogled pravi: »Kaj mislis, da si ti kaj boljši? Po- znara teU — Zato je njegov srd do Po- tra irajgloblji in njegovo ponižanje najbolj groteskno. Daoarka je suho, jozikavo babišče, ekspedilorica takisto. Učitelj%Šviligoj je po besedah Pe~ trovih »čednost doline sentflorjanske«. On ne pozna greanikov in jih ne sodi, zato ker sam ni gresnik; iskreno je rodoljuben, bogaboječ in nedolžen. V zunanjosti svoji je šolmašter stare sor- te; v smolasti črni suknji hodi1, naoc- nike ima, njegova beseda je zmirom resna, modra in poucljiva. Notar je izmed tistih notarjev, ki še tuintam žive izza starodavnih ca- sov, kandidatom v spodtiko; spodoben in črno, nekoliko starinsko oblečen, ziv paragraf, pod katerim. se skrivajo tihi grehi, kakor spomini na mtadost. Stacunar, brkat in nekoliko zapit vaški oderuh, Uacimarka, debela mati, cerkovnik, rejena, obrita, slad- kostna neroda, in debeli človek, vaski policist in ži- vu, postava — so znane figure. Popotnik je zelo mlad človek; v drugem aktu popolnoma razcapan, v treljein paobsečen v preohlapen frak in v predolge hlačo in po frizersko po- česan. Zlodej je najbolj podol^en zane- marjenemu diurnistu; nekoliko šepa, kakor tradicija priča; dolg je in sub, globoko do beder mu padajo škrici. Njegov obraz, koščen in kozjebrad, je zmirom kisel in zlovoljen; gfas njegov, posebno v dialogih s Petrom, je plah in jokav. Vrši se farsa v dolimi šentflorjanski v današnjili casih. S'-ev. 110 »NOVA DOBAc Stmn 3 jim pripada, Železniška uprava bo I protivno postopanjo svojih uslužben- cov kaznovala disciplinarnim potom. Š VARSTVO NARODNIH STA- RIN. Po inicijativi up rave Narodne- ga muzeja in Društva. za čuvanje na- rodnih starin v Beogradu je poslalo notranje ministrstvo vsem svojim pod- rejenim organom nalog, da ukrenejo vse, kar je potrebno za ohranitev stva- ri starin ske vrednosti. V smislu od- redbe naj se stvari eventualno tudi re- stavrirajo. š ZA JUGOSLOVENSKO MATI- GO. Namesto venca na grob svoji to- varišici gdč. Justini Schwingerjevi je zbrato učiteljstvo osnovne sole na Viču 295.— Din za Jugoslovonsko Matico. Iskrena hvala! Š 0 RABI SLOVENŠČINE V GO- RIGI je pisal Porcia Jeronim 1. 1567. v svojom popisu furlansko domovine, da. probiva v goriškem inestu mnogo piemenitašev, da je prebivalstvo sploš- no precej premožno, da je šega v obla- čihi, v jedi in pijači nemška, da govo- re navadno tri Jezike, nomški>, sloven- ski in italijanski... To trcba razumeti tako, da so plemenitaši govorili nem- ško, prebivalstvo pa je govorilo sloven- sko in italijansko, predvsem sloven- sko, ker je bis takrat italijanski živelj v mestu še precej neznaten. V prejš- njib stoletjih se je brez dvoma na go- riskill mestniii tleh govorilo še več slo- vensko. To je umevno, saj so dali tudi Slovene! mastu ime. Tudi! v Fnrlaniji je bilo pred letom 1420., ko je padfa v roko bencške republike, glede rabe slo- ven skega jezika enako kakor v Gorici. Trdi se, da so v furlanskem parlamen- tu govorili tudi slovensko. š IZPREMEMBE V POŠTNI SLU- ŽBI. V podroojii ljnbljansko poštne direkcije so premeščeni naslednji po- štni in brzojavni uradniki, oziroma uradnice: Konrad Dvorak od telmično sükcije v Mariboru k tolmieni sokciji v Ljubljani, Natafija Lingelj iz Mari- bora v Ruse, Angela Fazini iz Celja v Ljiibno, Dušica Škerl iiz Maribora v Zgornjo Sv. Kungoto, Marija Ustar iz -Mariibora v Rogatec, Pavla Andres iz Straze v Novo mosto, Ivan Novak iz RadovljicQ v Kranjsko goro in Vera Jan iz Ljubljane v Moravee. š DOM GLEDALIŠKIH IGRAL- GEV V GRIKVENIGI. Crikveriška občina je podarila Udruienju jugoslo- vcnsklh igrfilccv brezpTačno zeraljišče, na katerem Udruženje zgradi dorn. V domu se bo nahajala velika dvorana za prirejanje koncertov in gledaliških predstav. Doin bo namenjen igralcem, ki bodo potrebni poletnega oddiha in mini. š ŽELEZNIGA ROGATEG-KRA- P1NA. Kakor smo svojčas porocali, se je sestavil na zborovanju na Humu ob Sotli akcijski odbor za pospeševanje zgradbe imenovane proge pod pred- sedstvom g. dr. V. Kukovca." Sedaj ja prejeT občinski urad na Humu brzo- javno obvestilo mimistra žoleznic, da je ze postavil v predlog državnega proračuna za leto 1926.-27. tudi zgradbo proge Krapina-Rogatec. Od narodne skupščine je sedaj odvisno, se-li ta predlog sprejme ali ne. š RAVNATELJSTVO SPLOŠNE EOLNICE V LJUBLJANI OPOZAR- JA, da je zaradi neznosne prenapol- njenosti vseh zavodov za umobolne mogočp sprejemati v opazovamicah le najmijnejše slučaje in da preti, nevar- nost, da bi se moral! sprojemi sploh ustaviti, ako obci-nstvo ne bo upošte- valo tega opozorila. Š ZASTOPNIK GORIŠKIH SLO- VENCEV NA SESTANKÜ NAROD- NIH MANJŠIN. V drugi polovici me- seca oktobra se bo vršil v Žonevi se- sianek zastopnikov narodnih manjšin. »GoriSka Straža« naznanja, da tudi gorižki Slovenci odpošljejo na ta važ- ni sestanek svojega zastopnika. Kaj pa Trst in Istra? Š 0DL1K0VANI ŽIVTNOREJGI. Veliki župan mariborske oMasti jo od- likoval niže navedene> posestniko za dobre uspehe v živinoreji s podelitvijo umelnisko izdelane poh vain ice. Na- Steti so prignali na letošnja pomladan- ska licencovanja prvovrstne bike. To so nasfednji posestniki: /. marijadvor- ska pasma. 1. 2^-letni bik železarne na Muti, srez Dravograd; 2. 4-letni bik g, Franca Satlerja-, Št. Andraž št. 109, obč. Golavabuka, srez Slovenj- gradec; 3. 3-letni bik ge. Marije Štru- celj, Moziirje okolica 29, srez Gornji- grad; 4. 3^-letni bik g. Srečka Robi- ča, Limbuš, srez Maribor desni breg; 5. 2^-letni bik g. Vincenca Breznika, Ivanjci 12, srez Ljutomer; 6. 4-letni bik drž. vinarske sole v Mariboru. II. pomurska pasma. 1. 3K>-letni bik g. Blaža Klanečka, Hajdina 56, srez Ptuj; 2. 2^-letnii bik g. Jurija Zidan- ška, Tolstivrh^ srez Konjice; 3. 3^a- letni bik g. grofa Herbersteina, Gra- ščina Ravnopolje, srez Ptuj; 4. 3-letni bik g. grofa Herbersteina; 5. 3-fetni bik g. grofa Herbersteina; 6. 2-letni bik g. grofa Herbersteina, Hrastovec, občina Žavrče; 7. 23/*-letni bik štajer- ske hranilnice v Podlehniku, srez Pluj; 8. bik g. Ivana Kropeja, Žreče, srez Konjice; 9. 4^-letni bik g. Hugo- na kneza Windischgraetza, Konjice, srez Konjice; 10. 2:lMetni bik g. An- tona Pučnika, Grusovje; 11. 3^-letni bik g. Jožcfa Majcena, Dobrova 6,, obc. Gelje okolica, srez Gülje; 12. 2:7*- letni bik drž. kmetijske sole v St. Jur- ju ob j. z., srez Gelje; 13. 4^-letni bik ge. Irme Jeschounig, Velika Pii'esica 1. III. simodolska pasma. 1. 2-letni bik g. Štefana Bakana, Nedelica 105, srez Dolnja Lendava; 2. 2-letni bik g. Štefana Kübarja, Markišavci 20, srez Murska Sobota; 3. 2-fetni bik g. Jane- za Kerčmarja, Križevci 39, srez Mur- ska Sobota. š ROPARJI ODNESLI 350.000 DINARJEV. V soboto dopoldne je bil izvršen na ing. Porgesa ined Senovim in Raštajnom pri Rajhenburgu skraj- no drzon narpad. Omenjenega dne je inženii1 Porges zopet nosil iz pisarne v Senovem denar za tedensko mezdo premogarjev v premogovniku tvrdke ing. Dukic. V žepu je imel same tisoč- dinarsko novčanice, njegov spremlje- valec rudniski uradnik Jernej Peter- ca pa je nosil v nahrbtniku manjše novčanice in drobiž. Vsega skupaj sta jmela 350.000 dinarjev. Nič liudega sluteč sta stopala proti. Raštajnu. Na poti med Senovim in Rastajnom. pa ji- ma nenadoma zastavijo pot štirje mož- je s samokresi v rokah. Meni nič tebi niu so vzof.ii uradniku oprtuiik, inže- nirja so pa prctipali', inn tudi vrzelii de- nar in izginili v gozdovih. Orožništvo je šlo takoj na lov za roparji, kojih enega je Peterca spoznal. Je to neki 33 let stari Fabijan Gršic iz Zlatara na Hrvatskem, ki je bil prej pri pre- mogovniku zaposlen. Zato so mu bise razmere dobro znane, tako da je mogel napad previdno pripraviti. Š TATOVI V TRGOVINI. Minoli teden so si tatovi poiskafi ponoči svoj plen v trgovini Ludovika Turina pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Od- nesli so vse boljše oblačilno blago in obutev v skupni vrednosti čez 25.000 dinarjev. Trgovčeva mati in sestra, ki stanujeta v hiši, kjer je trgovina, ste pač slišali ropot in govorjenje ter opa- zili fuč^ a ker se niste imeli s čim bra- niti, se niste upali ganiti ali na pomoč klicati. Tatovom so morale vse razme- re biti dobro znane, da so s tako lah- koto in tiho vlomili. š STOLETNIGA TRŽAŠKEGA POKOPALIŠČA PRI SV. ANI. Prošli petek, soboto in nedeljo so se vršile ve- Tiko cerkvene svečanosti v spomin sto- letnice obstoja tržaškega pokopališča pri sv. Ani. Pokopališče je bilo otvor- jeno pred J00 loti. Tekom sto let so na njem položili k pocilkn n;id 380 tisoc ljudi. Zahvala za izlečenje revmatizma z lekom Radlo-Palsamica dr Ivana Rahlejeva. Veleučeni gospod! Dobila sem od Vas zdravilo za svojega sina, ki jc bil bolan osem let na revmatizmu in deset mesecev ni stopil z nogama na zemljo, temveč sem ga nosila na rokah. Zaradi tega se Varti, cenjeni gospod, presrčno zahvaljujem za Vaše zdravilo Radio-Balsamica, ki je izborno delovalo in vsled česar prihaja k meni vedno mnogo ljudi, ki me prosijo za naslov Vašega dobrotvornega leka. S pozdravom Zora Biskup v Gornji Rijeki poleg Novega Marofa, Hrvat- sko Zagorje. — Lek proti revmatizmu Radio-Balsamica izdeluje* prodaja in razpošilja po povzetju laboratorij Ra- dio-Balsamica dr. Ivana Rahlejeva, Beograd, Kosovska ul. 43. 1003. Razširjajte „Novo Dobo"! Razgled po svetu. r HITRA LOKOMOBILA. Ravna- teljstvo neko angl. družbe poroča, da je dosegel na njenih progah neki vlak svetovni rekord v brzini. Vlak je bil se- stavljen iz 14 osebnih in dveh tovornib vozov in je prevozil 107 angfeskih milj s hit rost jo 1009 metrov na minuto. r POLIGISTI V RERLINU. Da policiste zavarujejo proti nezgodam in jim dajo obeneni možnost, da jih ob- cinstvo vidi, so jim napravili v Berlinu sredi cest in trgov razsvetljene »otoke«, ki jih bodo pozimi tudi kurilr. r ANGLEŠKI VOJAKI — FAŠI- STI. Angleško mornariško povefjstvo razmotriva vprašanje, če naj bo mor- riariškim častnikom in mornarjem do- voljeno, da se vpišejo med angleške fa- šisto. Prihaja do zaključka, da to ne gre, ker je fašizem politična tvorba. r HITROST NAŠEGA POGLEDA. V londonskem Tivoliju si lahko v filmu ogledaš igro sfavne igralke tenisa Su- zane Lenglen. Film dela desetkrat hi- treje nego. normalno človeško oko, in vendar je bila igralka s svojim pogle- dom še hitrejša nego film. r KAKŠNO ŠKODO NAPRAVI- JO PODGANE. w^kodo, ki jo napravijo podgane vsako Teto na Angleškem, ce- ni uradna statistika na 70 miligonov funlov, to je 19 milijard dinarjev. r CRKA USTAVE. Zdravniki so priporocili predsednLku portugalske republiko odpočitek in zdravljenje v francoskem kopališču Vichy, toda predsednik ni mogel slediti nasyetu. Portugalska ustava doToca namreč, da ne sme predsedniik zapustiti dežele brez dovoljenja zbornice. To pa ni mogoče, ker je zbornica bila razpusče- na in nove volitvo so niso razpisane. r TUJGI NA FRANGOSKEM. Na Francoskem je okoli en milijon tujcev, večinoma Poljakil, Čehi, Jugo- sloveni, Italijani in Španci. Čeprav so po ogromni vecimi posteni defavci, je med njimi vendar tudi rastoče šte- vilo komunističniih agitatorjev in zlo- čincev. Zato je francoska vlada s po- sebnim zakonom določila ustanovLtev stirih detektivskih sokcij s 100 detek- tivi. Ena bo nastanjena v Lensu, dru- ga ob švicanski mejJ/, tretja v Parizu, četrta na jugu. r KAČJI PIK. Nevarnost strupe- nih kač pretiravajo. Tako trdi Franc Kayser, ki je bil 10 let v Indiji za zdravnika in je ugotovil en sam smrt- ni slncaj vsled kačjega pika. Uradna statistika pa govori o tisočih in tisočih takih sfučajev. Kajser pravi, da je pri objavah smr,tnih slučajev na listinah zadnja rubrika tale: Kačji pik in dru- gi vzroki. Vsi tisoči drugih vzrokov se slednjic naprtijo kačjemu piku. r SLAVOSPEV NA ZAKON. Znamenito igralko Ceciilijo Sorel so vprašali, kaj misli o zakonu. Odgovo- rila je, da ni ne za prosto Tjubezen, ne za poligamijo, ne za poliandrijo, tem- več da je sedanji način zakona naj- lepši. »Zakon pomeni za mlado dekli- co dostojanstvo, varstvo, garancijo. če bi le ljudje hoteli razumeti, kaksen vir «reče jo zakon! Misliim, da zakon preživi vse socijame viharje. Ali ni zakon podlaga družbe? Zakona seve- da, ki ne izvira iz ljubezni, si ne mo- rem predstavljati. Vse svoje življenje biti s kom skupaj, ki ga ne maram in ne spoštujem, to mora biti pa res pra- va muka.« r MILIJONSKA DEFRAVDAGI- JA. Blagajnik francasko-romunske zrakoplovne družbe Andrej Tiboz v Budimpešti je poneveril 130 milijonov ter z zrakoplovom neznano kam po- begnil. Dinar v Curihu Sobota 3. okt. Pondeljek 5. okt. 9*19 9195 (»Avala«J Devize v Zagrebu Sobota 3. oktobra: Dunaj 796 Milan 229 London 273'50 New-York 5650 Pariz 266 Praga 16775 Curih 10*90 Berlin — Amsterdam — Budimpešta — Pondeljek 5. oktobra: Dunaj 7*925- 8025 Milan 22595—228'55 London 272625—274625 New-York 56*13—56*73 Pariz 260—264 Praga 16650—16850 Curih 10865—10-945 Berlin 1340—1350 Amsterdam 22"60—2280 Budimpešta 00789—00799 (»Avala«.) V soboto se je vršil le svoboden promet. Žemperje iz pristne volne v vseh barvah Din34*-, moderno vzorčast Din 62'-. Ovijač bluza iz debele sive volne Din 76"-, moderni telovnik Din 98*—, posebno fini Din 150'—, novomodna površna volnena jopa Din 220'— prodaja vele- trgovina R. STERMECKI, CELJE. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi na- kupu primerno povrnitev vožnje. Cenik zastonj. Trgovci engros cene. VltiAiifnfl -z m^ rudnihov r I ChIUiI dobauijn In dostau- 11 vnivjj |ja na dom Ffi. JOSt, CELJE, Aleksandroya ul. 4. Plačilo tudi na obroke. v RazpoSiljalnica In zalcga vseh vrst ceyljev Stefan Strašeh, CÄÄ. Izdeluje čevlje po meri in izvršuje popravila točno in ceno. — Oddaja tudi na obroke. Naročite poskusno pošiljatev po pošti ! Anton Kocuvan Celje, Kapucinska ul. 3, pritličje levo. Predtiskanje ročnih del vseh vrst, na belem in rjavem platnu. Vsa dcla se izvrSujejo 3 hitro, lepo, snažno in po zmernih cenah. 1 |1 BRiünici Koštomflj II (PreSernova ulica 19) se brijete in y strižete najcesi^e. Pozor dijaki in delavci! Zelo važno za vsakogap! " Novo honfebcijsho tovarao je ustanovil v Cclju ^nte^ikanec6 kjer SG izdelujejo na poseben äf*fc*B a*|»» ä za moške, ženske in za amerikanski način %ß fßJLCJUlC otroke gotovo in po meri. *¦ Obleke so izdelane naiančno po predpisu kr>oja. ,a DAl«ilA za moške' žcnske in otroke jSt^SjLH%9 gotovo in po meri. ----- Obleka, moška, štofasta.....od Din 350'— naprcj Specialiteta: Moška obleka, po meri narejena, zajamčeno pristna volna......... samo Din 550*— Cajgaste moške hlače, močne . . od Din 45*— naprej Barhant, flanela in vse drugo blago po najnižji ceni. Velikanska izbira moških in ženskih štofov. O g 1 ej te si: Pri flmprikancu" CpIip Glavni ti?^ 1O Stran 4 »NOVA DOBÄ« Štev. 110. Pupilarnovaran to Javtiokortst«« denarnl zavod oeljskega meata Mestna hranllnlca cellska Dstanovifeaa tot* 1864. — #od tiatfaha ttrt&vnha bmOmoHMol UT lmmtvtt paladi ppi kolodvomt WinvnSD9ieiilpo«Ilsefxvria)e|o wflmtonmefe, hltro tut»» »ftb tJgottao obrestovtuije. Pofasnlla In nasveil brezplAtno, Wxednost remervnlh makladov wmd «ran as.OOO.OOO*-. & braniine vloge JamQ mesto Celje s celim svojim premoženjem In z vso svojo davčno mofijo. ^•¦¦¦¦BIBBailBIIIIIHIIIHBIiaBlllBHfllllHillllBflUIBIIIIIBBCaBBfl«^ I Gorliivi Spirit ) ¦ ppvovrstne lake, oljnate in suhe barve, sip- ¦ ! než, terpentin, bencin, stpojna in mazslna S ¦ olja» mizapfiki klej, čopiče nudi vedno f I Ivan Ravnikar — Celje. ¦ *• ¦ m at ¦ ¦ n K ¦ u ¦ n b b h r m m n ¦ ¦ n n a ¦ n ¦ d ¦ a a ¦ ¦ ¦ n ¦ m n a u m m ¦ ¦ ¦ ¦ a ¦ m n ¦ ¦ ¦ «^ vešč več jezikov, verziran v yseh pisarniških delih kakor tudi v spedicijski in carinski stroki, s precejšnjim znanjem knjigovodstva, išče primerno službo. Gre tudi za skladiščnika ali kaj sličnega. Vstopi lahko takoj. — Cenjene ponudbe je vložiti na upravo »Nove Dobe«. 3—1 Izšla je Blasnikova yELlKfl pHflfM za navadno leto 19Z6f ki ima 365 dni »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kme- tijski koledar, koji je bil najbolj vpoštevan že od naših pradedov. Tudi letošnja JobSirna izdaja se odlikuje po bogati vse- bini, zato pride prav vsaki slovenski rodbini. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 D. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri ]. Blasniba naslednifiifi tisharnainlitoaFafičnizavod L1UBL3AHS, BRED STEU 1Z. Lovska push petelinka, kaliber 16. prav nič rabljena, se radi bo- 2 lezniproda. Naslovvupravi. 2 „IN «RAM IriLCl/uLstr»Ij a lii^aai^at D. CeHini & Ctomp. Celje. Velika izbira vseh vrst kravat. Vedno no- vosti od najcenejših do 60 najfinejših kvalitet. 27 Cene konkurenčne! Denar si prihranite le tedaj, ako kupite novo doSlo angleiko in češko blago za damske obleke, kostume, pliSe in velourje za plašče, kakor razne druge toaletne novosti v manufakturni in modni trgovini Miloš Pšeničnik, Celje Izbira velika! Kralja Petra cesta 5 Cene nizkel Praktikantinj a za pisarno se sprejme. Naslov v upravi lista. Druiina, vešča vseh poljskih del, iščB takoj prosfor. Naslov : Katz, Polzela. 4—1 Koniopistinja z večletno pisarniško prakso, 2e1i premeniti mesto. ZmoZna tudi eventuelno položiti kav- 2 cijo. Naslov v upravi. 1 Hill oz. pozd se sprejme. Prednost imajo mi- zarskega in ključavničarskega dela vajeni. Naslov v upravi. Eteonom z večletno prakso, v vseh panogah vešč, išče službe. Naslov : Katz, Polzela. 4—1 Du« M0 vqj« se tahoj sprcjmc. Kjc pone uprava lista. Inserirajte v „NOVI DOBI"! Kleparstvo, vodovodne inšta- ladle in naprava strelovodov Franfo Dolžan BBBBBBBBBBBIBBBBBBBIHBBBBBBBBBBBBBBBBBflBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE SpreiemaVsadetazgoraj omcnjenib 5troH KaHor tudi popraVila postrcžba tocna. Ccnc zmcrtt«. 5oltdna izVr^itev. 401 100-55 Delaj, nabiraj in hrani! Marljivost, treznost in varčnost, so predpogoj nravnosti! Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LASTNI DOM stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 6%. Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. |y* Pri naložbi zneska po 20 Din se dobi BB" nabiralnik na dom. *^PH "^PB Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešernova uliea št. 15. Iz malega raste velikol Čas je denar! Občinstvu se naznanja, da se Južnoštajerska hranilnica v Celju preseli dne 5. do 6. oktobra 9925 v svojo iastno hišo Cankarj eva ulica. s* • 11, nasproti pošti pri kolodvoru v Celju. Vsled preselitve se ob navedenih dneh ne more poslovati in se redno poslovanje v novih prostorih prične dne 7. oktobra 1925. Mnoštfljerska hranilnica v Celju. Tiska in izdaja Zvezna tlskarna. — Odgovorni so: za izdajatelja Pavel Zabukošek | za tiskarno Milan Četina 3 za redakcijo Vinko V. Gabez*c. — Vsi v Celju.