O duševnih sposobnostih čebel To poglavje bo kratko. p:še zoolog prof. dr. K. von Frisch v svoji knjigi »Iz žv- ljenja čebel«, kajti o stvareh, ki o njih malo veš. ne govor; preveč. Nekaj pa je le treba povedati. Kdor sli- ši o umni zgradbi šesterokotnh čebeln h stanic ali o pripravnosti teh živali za dre- suro, o spretnosti, s katero nabirajo mea in pelod ali o energičnem obračunanju s troti v času. ko ti za državo niso več ko- ristni. se rad nagiba k temu, da bi pripi- soval čebelam nemajhno stopnjo razbori- tosti. Toda smotrnost nekega dejanja še ni dokaz, da se je dejanje zgodilo s premi- slekom. Tako je n pr. izredno smotrno in vse prej nego preprosto dejanje, če poišče no- vorojenček materina prsa. A vendar ne bo nihče domneval v tem nekega znaka in- teligence. Tudi poedini telesni udje »rav- najo« smotrno, n. pr. trebušna slinavka, ko pretoči v črevje znatno količino pre- bavnega soka. čim prestopi obrok hranilne kaše iz želodca v črevje. In vendar se do- gaja to brez naše volje, da, brez naše ved- nosti. Kot inteligentno dejanje označujemo to, če nekdo izkoristi prejšnje izkušnje in v novem, neobičajnem položaju zadene pra- vo. Potrebno je tedaj, da je nekdo sposo- ben spominjati se prejšnjega dogajanja, da dojame neki dani položaj in ga duševno zveže s podobami svojega spomina. Eden izmed teh pogojev, dobri spomin, je pri čebelah podan. Dresurni poskusi nam dajejo dovolj priložnosti, da se o tem prepričamo. Ce zdresiramo čebele na neko barvo, bodo tudi po več dneh slabega vre- mena pri isti barvi iskale hrane, vdresi- rani vonj pa obdrže, tudi če jim ga po kratki dresuri odtegnemo, cele tedne ln domnevno do konca svojega življenja. Tudi ni nobenega dvoma, da so čebele sposobne nekih določenih duševnih vezav. Ce jih n. pr. krmimo v modrem zabojčku in jih tako uspešno zdresiramo na modro barvo, je to dokaz, da spravljajo to barvo, ki so jo videle pri vstopanju v zaboj ček, v zvezo s hrano, ki jo najdejo v njej in da so zvezo tedaj »dojele«. Toda duševne storitve tu ne moremo vi- soko ceniti, ker so ji postavljene izredno ozke meje. Spomnil sem se tu zgodbe s čebelo iz vr- ste znoscev. To je bližnja sorodnica naše medne čebele, a ne živi družno. Za vsako jajčece zgradi okroglo celico iz ila, ki jo napolni s pelodom in medom, dokler ni zaloga tolikšna, da se ličinka, ki zleze iz jajca, lahko prehrani do svoje dozorelosti. Ko je nakopičila zalogo, znese samica na- njo jajčece, zapre odprtino celice, da bo nje otrok zavarovan pred sovražnimi na- padi, in ne da bi se brigala za nadaljnjo njegovo usodo, se spravi na gradnjo na- slednje celice. Neki opazovalec pa poroča o sledečem eksperimentu: V novo celico, ki še ni bila napolnjena s hrano, je spo- daj izvrtal luknjo, med tem ko je samica nabirala po cvetlicah. Ko se je vrnila. Je opazila spremembo, kajti raziskovala je luknjo s svojimi tipalkami — prišla pa ni na to. da bi luknjo zaprla, čeprav bi ji bilo to malenkost, temveč se je na običajni na- č-n osvobodila svojega hranilnega tovora, ki je padel spodaj seveda skozi odprtino. Tovor za tovorom je spuščala po nadaljnjm nabiralnih poiietjh skozi luknja Človek bi pričakoval, da bo zavoljo neuspeha do- našala zalogo z večjo vnemo, ali da bo sprevidela, kako zaman je njeno početje in bo celico ostavila. Toda zgodilo se m ne to ne ono. Donesla je toliko hrane, ko- likor je je normalno potrebno za oskrbo ličinke, potem je znesla svoje jajce, ki Je isto tako padlo skozi odprto dno, in je na- posled zgoraj skrbno zaprla celico, ki Je ostala spodaj seveda široko odprta. Tega poskusa nisem videl in ne vem, da-! je ta opis v vseh podrobnostih toče«. Ce ni točen, tedaj si ga je mož izvrstno izmislil in se sklada imenitno z mnogo- vrstnimi podobnimi izkušnjami z drugimi žuželkami, kakor tudi s čebelami. Kar se teh tiče, bi ne mogel navesti nobenega pri- mera za resnično inteligentno dejanje. Tu- di prej omenjene dresure odpovedo, čim se naloga, ki jo živali postavimo, za ma- lenkost odmakne temu. kar so čebele spo- sobne storiti po svojem stotisočletnem obi- skovanju cvetlic. Vezanje določenega cvet- nega vonja z nekim nahajališčem hrane spada n. pr. tako rekoč med njihovo na- ravno duševno opremo. Zadostuje pa, da vzamemo kot dresurni vonj namesto cve- tličnega duha kakršen koli duh po gnilobi •n dresura se popolnoma izjalovi. Ta duh po gnilobi jim ne more biti neprijeten, kaj- ti priletavajo brez vsakega oklevanja do krmilnega zabojčka, ki je opremljen ž njim. S posebnimi poskusi je mogoče tuoi dokazati, da čuti čebelni »nos« ta duh prav tako razločno kakor kakšen cvetlični duh. Toda prednice naših poskusnih čebei niso pri gnilobnem duhu nikoli našle me- du, in da bi čebelni individuum iz lastne moči sklenil to duševno zvezo, to gre pač preko njegovih sposobnosti. Poučljivost čebelnih ljudstev ostaja te- daj v ozkih mejah tistega, kar ima v na- ravnih okoliščinah zanje pomen in česar so od pradavnih dob navajena. Čebela se drži modre barve ali vrtničnega vonja, če je pri obojem našla hrano, tako, kakor so to delale njene prednice v neštetih poko- lenjih. Od njih je prevzela tudi duševno dediščino, po kateri gradi šesterokotne vo- ščene stanice. oblikuje obnožine, mori tro- te, ko je prišel njih čas. Po strogem redu sledi običajnim okoliščinam običajno de- janje. Da-li se čebele kaj zavedajo svojega po- četja, ne more nihče z gotovostjo pove- dati. A kako so si njene prednice pridobile sposobnosti, ki jih sprejema danes vsako pokolenje kot dovršeno dediščino, ni mo- gel uganiti še noben človek. Sladkor namesto bencina Povsem mogoče je, da bodo avtomobilisti nekega dne namesto navadnega bencina uporabljali sladkor kot gorivo. Da more sladkorni prah eksplodirati, je spoznal v svojo žalost že marsikateri lastnik sladkor- ne tovarne. A da bi mogli vsaj v Evropi vožnje z avtomobili poceniti z uporabo tr- dih goriv, je tudi znano. Sladkor zgoreva brez pepela in bi prihajal zato kot trdo go- rivo za motorje v prvi vrsti v poštev. Po- skusi, pri katerih so uporabljali v motorjih mešanico alkohola in sladkornega prahu, so imeli presenetljivo ugodne uspehe. To sladko žganje je v motorju zgorevalo z eksplozijami enako zanesljivo in učinko- vito kakor bencin. V dobah, kakršna je da- našnja, pa sta les in lesni plin seveda pri- por očljivejše nadomestilo za bencin. Sprinter, ki hoče ujeti še vlak ob 8.15. * POBOŽNA ŽELJA Jurček: »Očka, jaz bi si želel sestrico! Ce boš morda srečal kakega trgovca z de- kleti — ne pozabi na to!« Dr. Edvard Pajnič: Sflravljenje in mazaštvo med Slovenci v preteklih stoletjih n. Z3 prirejanje zdravil so dana točna na- vodila. Zdravila so po zunanjem sestavu »žnfti« (sokovi), »štupe«, »žgane vode« (decoetum, zavretek), »vkop stolčena zelša in korenine« ter »žaube (mazila). Največ- krat priporoča »Arcat«, naj se to ali ono zelišče kuha na vinu, pa tudi med in olje uživata velik ugled, mleko pa ni kar nič priljubljeno. Od lekarniških specialitet, ki jih kupiš v »'ptek« (apoteki), omenjamo le glasoviti »Terjak« (Theriak). To zdravilo v obliki zelo gostega (kot mehak vosek) mazila je baje izumil Neronov telesni zdravnik An- dromah na Kreti. Pravijo, da je mazilo bilo sestavljeno iz sedemdeset različnih tvarin, med katerimi je bilo cel6 meso strupenih kač. Pod nazivom »Electuarium Theriaca« je veljalo kot uspešno sredstvo zoper vse nalezljive bolezni, a v teku stoletij so se setavice spreminjale, ime pa je ostalo Pičla je uporaba mineralnih snovi, a v ne- koliko večji meri se poslužuje »Arcat« raz- nih živali in živalskih snovi. Sežgan jelenov rog. kozji loj, koštrunova ali celo gadova mast so omenjeni. Velike »Krete« krt — že Plinius ga ceni kot zdravilo — in posebno glista deževnica (Lumbricus terrestris L.) se uporabljajo pogosto. Lep primer nudi navodilo za ozdravljenje »červa na perst'«, gnojno vnetje pod nohti ali v končnem členku prsta z vnetjem pokostnice: »Uzčm tistga červa, ktirmu gliste pravje in ga okul persta zavi in kader bo glista cerknila, bo tudi čeru«. Najširši je v tem rokopisu poduk o zdra- vilnih rastlinah in napravljanju lekov iz njih. Tretje in četrte »bukve« govore od »več sort dreves« ter od »useh sort rož in korenin, kje rasejo, kdaj zvedč in koku so ušafane, tudi njeh natura«. »Nature« so pa gorke in mrzle, oboje v 1., 2. ali 3. »gradu«. Posneti je mogoče, da pomeni gor ko naravo rastline, če kot lek pomnožuje telesno toploto, dočim rastline mrzle narave ohla- jajo telo, odpravljajo vročino ter zmanjšu- jejo otok in prisad. Med drevesi so naštete jablana, hruška, fige, črešnje, trs z grozdjem, brinje, orel), hrast ter hobat in bezeg. Uporabljivi so ne le sadovi teh dreves ali grmov tudi njih listje ima precejšnjo veljavo. O jabolkih pravi »Arcat«, da so kisla mrzle, gladka pa malo bolj »gorke nature«. — »Arcat« ceni posebno kisla jabolka: »te kisle jabka so za želode, ktir je od glist ferderban, te sladke nucaje tem, ktir imaje en merzu želodec in ktir so od kej strupenga v'pičen«. Hruške so »dobre za uroč želode; hruškove pečke so en dober mitel za jetka na plučah, ledicam so škodljive«. Imenitne so fige: »na vin jeh kuhaj in ječmenova moka ln pelin vkop zmešaj, nared flajšter čez trebuh, uzame ves otuk, ja clu vodenicu z'njega«. Pri figah pa še opominja sladkosnedeže: »ktiri zlo fige je, temu se zelo uši rede«. O črešnjah trdi, da »storč dober želode, dobra kri in dajo lušt za jest; pečke stou- čene so pa dobre za tiste, kiri kamen ima- je«. Pri vinski trti in grozdju najdemo uče- no pripombo, »de piše sam Pliman (Pli- nius), de na svet je 195 sort vinu«. Ni potreba posebej poudarjati, da je že grozdje, še bolj pa vino »vse skozi-gorke in uroče nature«, zato ima po tem poduku tudi vino toliko veljave, še vefi je brinovih receptov, na primer: »Z brinom kadit, prežene kašel, Mlado Jutro Mali zmagovalec m. Miza in vse. kar je še potrebno, je bilo pripravljeno. Vsi so se veselili: »Sedaj pa začnemo!« Takrat jim je povedal Dušan tole: »Torej, dragi prijatelji! Ko smo tako premagali prve težave, lahko začnemo igrati. Vem, da bo najprej šlo zelo počasi, vendar bomo z vztrajnostjo vse opravili. Začnimo! Prvi igram jaz z Jožkom.« Začela sta. Pokazale so se prve neprili- ke. Žogica je slabo poskakovala na mizi. Naša junaka sta držala loparje zelo nerod- no. Žogica je bila vedno, visoko v zraku, kar seveda ni prav, kajti pri ping-pongu je treba igrati nizko. Nekdo se je ogla- sil. »To bo šlo zelo počasi.« Vsi so nestrpno pričakovali, kdaj pride- jo na vrsto. Na tihem so se pomenkovali in očitali Dušanu: »Toliko časa že igraš in še vedno nič ne znaš. Tudi nas pusti malo igrati. To ne gre, ti boš igral, mi pa gledali. Ne- sramnež! Saj smo vedeli, da bo tako. Vse on, vse on, mi pa nič.« Tako in podobno so se pritoževali. Du- šan je obupaval. Ze tako so mu vsi pra- vili da iz te moke ne bo kruha, toda ven- dar je upal, da bodo vsaj fantje pametni in ne tako nestrpni, kot so se pokazali Vsak dan je bilo slabše. Toda tudi Lojze ni miroval. Dušanu je silno zavidal, da vodi fante on, ne pa Loj- ze. V zavisti je šel celo tako daleč, da je poslal svojega tovariša Miho v Dušanovo društvo. Ta se je vpisal k Dušanu, češ, da se hoče tudi on naučiti ping-ponga. V re- snici pa je že tako nezadovoljne fante, ki so hoteli hitro doseči velike uspehe, pod- pihoval, naj rajši vstopijo k Lojzetu, da bo on ustanovil svoje društvo. Naposled je počilo. Nekega dne so spet igrali. Ta dan se je zbralo vse polno fantičev, ki so bili zelo vsiljivi. Vsak je hotel igrati in hitro, hitro. Tako pa seveda ni moglo biti. Dušan je zahteval, naj obmolknejo. Tedaj je začel eden vpiti to. drug drugo. Nekdo je zinil: »Kdo bo čakal tako dolgo. To so same be- darije. Saj nobenega denarja nimamo. Drugi zopet: »Ze ves dan čakam, da bom igral in še sedaj me ne pusti. In največ sem dal jaz za mizo.« Tudi Miha se Je oglasil: »Udari ga, tako ne gre, tudi mi bomo igrali Dol z njim!« Dušan je mirno poslušal ta pritoževanja. Poklical je Janeza in mu naročil: »Janez, vsi naj pridejo sem in domenili se bomo, da bo prav.« »Da, da, le tako napravi in nekaj jih za- podi, saj samo nagajajo!« Čez nekaj časa so bili vsi nezadovoljne- ži na zborovanju. Dušan jim je vneto pri- govarjal: »Nikar se ne upirajte! Komur h«? ugaja, lahko gre. Vsakdo, ki misli ostati naj da nekaj denarja in kmalu bo dovoli za najlepšo mizo. Tako ne gre, vsi ne mo- remo naenkrat igrati. Kdor se res zanima za ping-pong naj ostane, drugi pa — zbo- gom.« Culo se je pritrjevanje, mrmranje, zadaj so se nekaj prerivali. Naenkrat je iz zad- njih vrst stopil v ospredje Lojze in za vpil: »Ne poslušajte ga. tega osla, ki bo ves denar pobasal v svoj žep! Jaz bom pogla- var in videli boste, jutri boste že vsi znali igrati. Jaz namreč že dobro igram, Dušan pa še ne zna. Ne bo vam žal, pustite Du- šana!« »Ne, ne pustite za vodjo tega hudobne- ža!« je prigovarjal Dušan. Vnel se je boj Menjavale so se brce. Lojze se je vrgel na Dušana in ga zgrabil za vrat ter vrgel ob tla. Tudi drugi Dušanovi prijatelji so bili premagani. Tako se je žalostno končalo Dušanovo predsedništvo pri njegovem klubu. Dušan se je zelo potrt vrnil domov. »To- rej tako, vse delo zaman. Ves denar je šel v nič. Sedaj pa tak sramoten progon. — Oh, saj se ne izplača, nikoli se ne bom naučil ping-ponga. Vse je zastonj. Nihče me ne bo hotel sprejeti medse, kdo pa bi bil tak norec, da bi sprejel nevedneža, kot sem jaz.« IV. Nastopalo je jutro. Dušan se je prebudil s težkim srcem: »Izgnanec!« in se napravil, da pojde k svojemu edinemu, pravemu pri- jatelju Janezu. Hitro je vse opravil, kar je bilo treba doma in se napotil k tovarišu. brine scera fluse v človeku, na ga nuca, kuker hoče«. V vse naštete svrhe je upo- rabno najbolj »brinovga lesa vole, ki je na te viže tudi za modron: odrašenim noter jemat, otroke pa po trebuhu mazat okul pubka«. Hvalo daje tudi brinovim jagodam in pa smoli. O hrastu pravi, da kar je od njega, vse »suši, vkop vleče in greje«. Na široko so opisane zdravilske vrline habata in bezga (Sambucus ebulus L. in Sambu- cus nigra L.). »Bezgou pirje na kozim loj scvrt, gorku gor obezovat, prežene vse ter- ganje z'glidou«. Zanimivo je navodilo, kako pomoči nepoboljšljivim »krokarjem«: »Koj nem bezgou zelenu pirje al veje na glava obež, kadar zlo vozje, jem na škodje obena pijače«. Od žgane vode bezgovega lubja pa pove: »V ti vod rute močt, gor obezovat, je dobru, kerga gad ali kače v'pič, zleče vos strup von.« Jedro zdravniškega poduka tvorijo »če- terte bukve od useh sort rož in korenin; koku so ušafane in njeh natura«. Skoraj pri vsaki rastlini najdeš taka po- jasnila, nato pa slede pod geslom »muč in nuc« po zaporednih številkah navodila za pripravljanje lekov in njih uporabljanje. Vsaki rastlini, včasih tudi celemu rodu, je posvečeno posebno poglavje (»Cap.«), ki jih je v celem petdeset in osem. Deloma po pristavljenih, zelo spačenih nemških na- zivih, še bolj pa po pristnih slovenskih ime- nih ter episih ni pretežavno dognati pravo bistvo in kakovost naštetih rastlin. Na čelu je »zlata korenina« (Lilium car- niolium Berh., »zlato jabolko«). Popis pra- vi, da ima ta korenina »kot ena zlate er- mena čebula v tleh kot ta bela lilje, ena rdečkaste štibla (steblo), glih zlo tako pirje kot tolah, okul kresa temnu erdeče zvezde, kot ene majhne lilje nazaj pervihanu kot kosje repca — Cylamen europeum L.; slo- vensko korček, kokorčk (Tuma) — in en močen duh Imaje, rase po hribah, po sno- žetih, tud po les, je merzle nature«. Vstopil je v prijazno kuhinjo, kjer mu je Janezova mati povedala, da je Janez pri delu na vrtu. Dušan je stopil na vrt in ugledal Janeza z zavihanimi rokavi, kako je obračal zemljo. Janez ga je veselo po- zdravil: »No, pozdravljen, Dušan! Kako ti gre?« Dušan se je prisiljeno nasmejal in mu povedal, kaj se je zgodilo. Janez ga je za- vzet poslušal in po končanem pripovedo- vanju mu je rekel: »Zdelo se mi je. da iz tega ne bo nič prida, vendar sem si mi- slil, poskusimo. Ne ženi si tega preveč k srcu, dragi prijatelj in pusti, naj se uče tvoji bivši član; p:ng-ponga. kakor hočejo! Vem, da ne bodo nikdar znali pošteno pri- jeti za loparček, ker Lojzetu ni za to, da bi znali igrati, ampak hoče le tebi naga- jati in tebe pregnati, da bo on vodja, ne pa ti. To se mu je tudi posrečilo. Ti pa rajši premisli tole, kar ti bom zdajle po- vedal. Ko sem ponoči premišljeval, kje b se najbolje naučila igrati, sem se domislil, da bo najboljše, če se vpiševa v kak klub,- Tam nama bodo izkušeni igralci pokazali, kaj je ping-pong. V klubih so pravi vodi- telji in ti znajo vzdrževati red med člani. Tam igrajo lahko večkrat na dan vsi, ker imajo več miz. — No. le ne glej me tako neumno, kot teliček v nova vrata.« »Sijajno, prav imaš, tako bova storila, vpiševa se v kak klub, n. pr. SKP in tam pošteno igrava, da bova dosegla najboljše uspehe.« (Dalje prih.) Kdo je tisti rdeči mož, sredi vrta belih rož in nad njim neb6, ko pa vrata se odprd, se premika z nebom stika, če preveč se le obrača ni več mož, je — klopotača. (Jezik) Kdo pa tisti je vladar, nima tronai nima krone, ne kraljestva, ne dežele pa je svetu gospodar? (Denar) Sladke malčke mama zmelje z njimi pa testo nastelje. (Orehi) Ježek — bodičar na veji visi, rjavček zrel v jesčn dozori in se razpoči, iz ježa skoči. (.Kostanj) Mara J. Tavčarjeva: Uganke Oblake preganja, irevesa priklanja, pometa cestišče, vsak kot si poišče, gozdove otepa brez rok in brez repa, zažvižga, razsaja — zažvižga, in zrak nam ohlaja snega kup nameče, čez morje se vleče, valove zaganja in jadra poganja, ko sonce prisije za goro se skrije. (Burja) Beli lasje v mladosti Beli lasje v mladosti nikakor niso znak predčasnega staranja, kakor bi si lahko mislili. Nagnjenost do belih las v mteu- dostl je samo podedovana, kakor n. pr. barva oči. Tako so opazovali pet poko- lenj neke družine, v vsakem pokolenju so nekateri člani osiveli že v osemnajstem letu in so imeli v pet in dvajsetem letu snežno bele lase, čeprav so bili drugače popolnoma sveži in mladostno čili. IKAJ VEM? IKAJ ZNAM? 456. Koliko tehta približno burje jajce? 457. Zakaj se imenuje most, ki vodi od palač beneških dožev do ječ »Most vzdi- hov« ? 458. Zakaj steklo poči, če se na enem mestu močno razgreje? 458. Kako je lenuh živel? Lenuh je od začetka svojega 19. leta do smrti 3/s časa prespal, Vie časa je jedel in pil, «/« časa je pregnal s sprehodi, «/,6 časa je potratil z igrami, »/ie je prezdehal v naslanjaču in se je pravemu delu po- svetil v celem samo 2 leti. Kakšno sta- rost je učakal? • 460. Križanka Vodoravno: 1. slovensko mesto, S. ameri- ški šakal, 9. prislov časa, 11. jug ! roman- sko). 12. duh, 13. turški gospod. 15. na- plačilo, 16. afriška reka, 17. moški poto- mec, 18. glasbeni ton, 20. zver, 22. roman- ski člen, 23. tečaj, 25. zaimek, 26. : loško ime, 28. žensko Ime. Navpično: 1. odprt prostor ob tekoči vo- di, tudi pogosto krajevno ime, 2. učenje, 3. neobut, 4. mil, 5. prvina, 6. enota pri- tiska (okrajšava), 7. ideal pesnika Murna- »Nastran« (Sempervivum teetorum L.) — slovensko tudi natrsk (če raste na strehi, jo obvaruje strele); na Vrhniki sem čul tudi naziv celež, češ da vsako rano hitro zaceli — ni deležen kot obče poznana rast- lina posebnega opisa, pač je pa čudežna njegova zdravilna moč: »Uzem od take žene mleku, ktira že 12 tednov fanta doji, na- stranou žonft vkop zmešaj, tega vsaki dan večkrat v'ušesa kapli, če s'gluh boš spet slišou«. »Arcat« pozna dvoje vrst urednika, nam- reč možki urednik (Teucrium chamaedrys L.) — na Verdu pri Vrhniki mu pravijo »urhovka«, čaj posušenega listja s cvetjem je ljudski lek za pljuča — in ženski ured- nik (Potentilla ereeta, Hampe). Tudi o »žlahtniku« (Veronica L) pravi, da je »dvojne sorte, kuker vsaka rože ena ženska ena možka, vendar use glih, samu de možk je manjši«. Tega rodu rastline so baje vse izrednih zdravilnih moči, najbolj pa (po opisu) vrste Veronica officinalis L., ki je »gorke fajhtne nature v 1. gradu«. O žlahtniku priporoča: »frlšen resekat, štir dni ali še več na vin močt, potler žgat, ta voda ni za prešacat, kaj z*ena muč ima in ostane deset let dobra«. Rep je (Arcytium minus Bernh.), žetka (Dipsacus silvestris Huds.) tem kompava (Carlina acaulis L.) niso deležni toliko po- zornosti, pač pa še zdaj zelo popularne »taužent-rože« (Centaurium minus Gars.), slovensko tudi griževec ali glistnik in zla- ti germiček. O tej rastlini pravi, da so »silnu grenke, ženskim dobru znane; so uroče nature v 2. gradu«. O njih priporoča: »na vin kuhej, s cukrom zmejšaj, zčist iz človeka in von spravi žouč rezlit«, ali pa »na vin in voli (olju) kuhane, v dno terbuha flajšter nared, tolaž modron«; a »žonfte z'korenin noter jemšt z'čist želode, leksi- ra«. Od kiselic pozna »Arcat« dve vrsti, prva je navadna (Rumex acetosa L.), drugo Aleksandrova, 10. oblika glagola ogniti 12. urni red, 14. glasbeni ton, 15. pesem, na- pev (franc.), 18. umetnica, zvezda, 19. igra, 21. moč, 23. oblika glagola piti, 24. tek- stilna rastlina in oljarica 20. znak za pr- vino, 27. nikalnica. Rešitev nalog 22. t. m.: 451. Dobiček, ki ga izplačujejo delniške družbe, se imenuje dividenda. 452. Limuzina je zaprt voz, zlasti avto. 453. Latinska beseia »moment« pomeni v splošnem trenutek, hip. Momentan = tre- nuten, popolnoma nepričakovan, bežen, prehoden. Ista beseda (od glagola movere, momen- tum = movimentum, pomeni to, kar giba- nje učinja, gibalo, zlasti v mehaniki Sila, ki telo vrti, ima tem večji učinek, tem večji vrtilni moment, čim daljša je ročica, kakor ima pri isti ročici tud večja sila večji vrtilna moment. Vrtilni moment (pri vzdrževanju ravnotežja »statični moment«) se meri s produktom sile in ročice, t_ j. pravokotne razdalje njene smeri od točke ali od premice ali od ravnine. Poznamo momente sil n. pr. pri vzvodu, pri dvojici sil, dalje vztrajnostni moment in magnetni moment. V prenešenem smislu pomeni besela mo- ment tudi to, kar pri presojanju dejanja ali položaja govori za odločitev na eno ali drugo stran, nagib, vzrok. • 454. Šahovski problem. 1. Lc5! Dc5:; 2. b4 + , Db4:; aii 1.., Db7 (pretilo je 2. Da7 + , Da6), 2. Dd8 šah, Ka6; 3. b4 in zmaga. 455. Za račun ar je. Celi vrt je 144 m dolg in 120 m širok. Ce razdelimo dolžino na 6, širino na 4 ena- ke dele, so stranice strankinega vrta 24 m ter 30 m in je obseg 54 X 2 = 108 metrov. Ce razdelimo dolžino na 4, širino na 6 ena- kih delov, so stranice strankinega vrta 36 m ter 20 m in je obseg 56 X 2 = 112 metrov. Ploščina je seveda v vsakem pri- meru enaka, 24 X 30 = 36 X 20 m'. imenuje gosposko kiselico (Rumex pulcher L.), ki raste bolj*v južnih krajih. Od ki- selice je seme posebno pohvaljeno: »seme kuhej in pi, preshene ta veLke gliste«. »Krstnice« (Crysanthemum leucamthe- mum L.) obvarujejo moško čednost, ka- melice (Matricaria chamomilla L.) poma- gajo ob vsaki priliki. Celo: »Ktur pade z*vi- sokuirt, kamelce pi« — seveda kuhane na starem vinu. Od košaric našteva še »pla*i regrat« (Cichorium intybus L.) ter mišje ušesa »Hieracium auricula Lam. et. D. C.). Popis pravi o tej rastlinici prav dobro, da »leži nje pirje ke po tleh kosmatu kot ene zajcove ušesa, en mahi krajši, korenine kratke cokaste, stri ena douga runasta go- la štibla, v'serči ena rumena rože kot en topelt polnjen nagelc; kader odevede, se naredi en boučk — kader veter potegne use to uzame«. Manj zanimive sta bela detelja (Trifo- lium repens L.) in bolj južno — n. pr. na Hrvaškem Pri morju — rastoča »mačkova« detelja (Trifolium arvense L.). Dolgo je po- glavje o koprivah, češ da so sicer vsako- mur znane, čeprav jih je v naših krajih šest vrst. Eno teh »vrst«, namreč »velke pečeče koprive« (Urtica diod ca L.) ime- nuje »žive«, ostalih pet pa »mrtve kopri- ve«. Ne le, da »žive« in »mrtve« koprive (na vinu kuhane) ozdravijo mnogo zuna- njih in notranjih bolezni, pomaga taka sku- hani na celo onemu, »ktir je od božiga žla- ka hudo udarjen«. A »teh živih kopriv se- me in pirje kuhej in pi, se boš potiu«. Na lugu namočene mrtve koprive (ni razloče- vano glede vrst) so celo kozmetikum: »s tem glava zmivaj, bodo lase rumen ratali«. Oglati v »Jutru« imajo vedno uspeh!