132. Jteullto. U L]ut>l]on!, v ponedeljek, 11. Junija 1906. XXXIX. leto. (shaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praanike, ter telja po pošli prejeman aa avatro-ograke dežele aa vse leto »5 K, aa pol leta 18 K, aa četrt leta 8 K 60 h, aa en meeee S K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem na dom aa tm leta 14 K) za pol lota 12 K, ta četrt leta 6 K, sa en mesee 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa sa vse leto 22 K, aa pol leta li K, aa četrt leta 6 K 60 h, ca en meaee 1 K fro h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe krta iatodobne vpošiljatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila ae plačuje od peteroatopne petit-arate po 12 h, če ae oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če ae dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj ae izvole frankovati. — Bakopiii le ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovib ulicah št. 6, in aieer uredništvo v I. nadatr., npravnifitvo pa v pritličju. — Upravništvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne atvari. Urednifttva telefon št 34. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon ftt 85. Buren dan. X a Dunaju, 1 0. j u n i j a. Morda se širša javnost ni še nikdar tako zanimala za zasedanje delegacije, kakor letos. Ministrski predsednik baron Beck je v gospodski zbornici ubral take strune proti Ogrski, da pričakuje vse dramatičnih bojev in zato je osredotočena sedaj vsa pozornost na delegaciji. V soboto sta se sešli delegaciji. Institucija je stara injnerodna, a kaže se, da se je že začelo tisto razkrajanje, s katerim je združena smrt. Kriza v dualizmu se tiče sedaj sicer samo gospodarskega razmerja med obema državnima polovicama, ali Če pride do ločitve v tem oziru, se tudi politično edihstvo ne bo dalo ohraniti. To se je pokazalo koj prvi dan v ogrski delegaciji. Madjari nečejo več trpeti, da bi bila delegacija nekaka filijalka njihovega parlamenta. Koj v prvi seji so se lotili boja, da se delegacija r e o r g a n i z i r a. * Iznašli so prav premeteno sredstvo. Ve-doČ, da absolutno ne dosežejo pre-membe zakona o delegacijah, hočejo premeniti opravilnik ogrske delegacije in zahtevajo, naj se poskrbi, da delegacija ne bo več zakonodajna korporacija, kakor je bila dosedaj defacto, marveč samo nekak odsek ogrskega državnega zbora. To bodo tudi lahko dosegli. S tem bo razširjena moč ogrskega držav, zbora, dualizam pa občutno zadet v eni najvažnejših svojih institucij. Danes, v nedeljo, je bil običajni sprejem delegatov pri cesarju. P r e-stolni govor je bil precej brez barven in ne obsega momentov, ki bi obračali nase večjo pozornost. Tudi kar je govoril cesar s posamičnimi delegati, ni bilo nič posebno zanimivo. Koroškemu poslancu Dobernigu je cesar povedal, da se ne udeleži otvoritve nove železnice v Trst, češ, da je „entsetzlich ange-griffena. Še najbolj zanimive se cesarjeve besede glede volilne reforme. Govoreč z dr. Kramarem je cesar rekel: „ V o 1 i 1 n a reforma se mora izvesti; nove volitve na podlagi starega volilnega reda so popolnoma izklj učene." Tako določno se cesar še ni izrazil o tej stvari; drugo vprašanje seveda je, če bo vlada imela toliko moči, da do jeseni izvede volilno reformo, kajti jeseni poteče funkcijska doba držav, zbora in se morajo vršiti nove volitve bodisi po novem ali pa po starem volilnem redu. Razume se samo ob sebi, da se je cesar skrbno ogibal izreči glede konflikta med Cislitvansko in med Ogrsko kako besedo, ki bi se znala kakorsibodi zlorabiti. Toliko glasneje pa so danes govorili krščanski socialci dunajski. Imeli so v mestni hiši shod, na katerem soLueger, Liehtenstein, Gessmann in drugi govorniki grmeli proti Ogrski kar se je dalo. Po shodu je mnogoštevilna množica hrupno demonstrirala proti Ogrski. Dunaj še ni videl take demonstracije proti Ogrski, specialno proti Madjarom. Demonstrantje so pred palačo ogrskega ministrstva kričali: Proč od Ogrske! Dol z Madžari! Dol z Židi! Kaj neprijazne besede so letele na Apponvja in na Kossutha. Demonstrantje so nosili s seboj zastave, tablice z vsakovrstnimi proti Madžarom in proti Ogrski naperjenimi napisi in Kossuthovo soho, kateri so obesili vrv okrog vratu. Policija je demonstrante z veliko težavo razgnala. Ministrski predsednik Beck in minister Bi ene rth sta takoj tekla k ogrskemu ministrskemu predsedniku Wekerlu, da se eksku-sirata radi teh demonstracij, ali Madžari so vendar silno razkačeni in hočejo v ogrski delegaciji energično povedati svoje mnenje. Iz teh dogodkov se spozna, kaka je „štimunga" na obeh straneh in se razvidi, v kateri smeri se razvija kriza v dualizmu. Današnja nedelja je bila burna, a kaže se, da pridejo še dosti viharnejsi dnevi. Iz del gacij. Dunaj, 10. junija. Proračunski odsek je izvolil sledeče poročevalce : marki B a c q u e h e m za zunanje zadeve, Barnreither za mornarico, grolMerveldt za vojno, K o zlo w-ski za izredne potrebščine, dr. S list er Si 8 za okupacijski kredit, Du-1 em b a za finančno ministrstvo^ in Oppenheimer za zaključne račune. Prihodnja seja bo v sredo, 13. t. m., ter se začne razpravljati o proračunu ministrstva zunanjih zadev. — Danes je cesar sprejel delegate. Vsenemška delegata S t e i n inBreiter ter češki delegat Klofač niso hoteli priti k sprejemu. BudapeŠta, 10. junija. Ogrska delegacija si je izvolila za predsednika grof Zichvja, za podpredsednika pa Barabasa. V prvi seji se je sklenilo, da je iz poslovnika za delegacije črtati vse določbe, ki predstavljajo delegacijo za zakonodajno korporacijo. Državni proračun. D un a j , 10. junija. Državni proračun za leto 1906., ki se je včeraj predložil delegacijam, izkazuje sledeče postavke: vojno 'ministrstvo 312,311.522 K (2,149.866 K več kot lani); za vojno mornarico 32,897.410 K (1,950.000 K več ko lani); za skupno finančno ministrstvo 4,622.149 K; skupne potrebščine znašajo potem 346,720.362 K (4,651.471 K več kot lani). Izredne potrebščine za Bosno in Hercegovino znašajo 7,583.000 K. Naknadni krediti za leto 1904. znašajo za finančno ministrstvo 73.587 K, za ministrstvo zunanjih zadev 11.477 K, za armado 5 milijonov, za vojno mornarico 267.100 K. Od teh stroškov mora povrniti Kitajska 38.400 K. Za armado zahteva vojno ministrstvo kot izredni obrok za nabavo novih topov itd. 49 milijonov K, ostane še dovoljenega kredita za prihodnja leta 80 milijonov. Za vojno mornarico se istotako zahteva obrok 26,300.000 K, za prihodnje leto še ostane skoraj 20 milijonov. Od letošnje svote se porabi za zgradbo novih ladij 7 milijonov, za torpedovke 8,820.000, za podmorske Čolne 1 milijon, za topove in streljivo 7,510.000 K in za pristaniške zgradbe v Pulju 2 milijona K. Obračun o izdatkih in prejemkih za leto 1904. izkazuje preostanka 27,433.618 K. Iz klubov. Dunaj, 10. junija. Poljski klub si je izvolil na mesto grofa Dzieduszvckega za načelnika dosedanjega podnačelnika viteza Abra-hamovicza. PodnaČelnik je vitez Bobrzvnski. Nagodba z Ogrsko. Budapešta 10. junija. V dobro poučenih krogih se smatra položaj za zelo resen. Ogrska je baje sklenila, da se ne spusti v pogajanja z Avstrijo o celotni nagodbi, dočim je avstrijski ministrski predsednik odločno izjavil, da Avstrija drugače ne začne pogajanj, ako ne o celem kompleksu nagodbenih točk. Mnogo se govori tudi o tem, da dr. ¥e-kerle pri svojem zadnjem potovanju na Dunaj niti ni obiskal ministrskega predsednika barona B e c k a. Položaj na Srbskem. Belgrad, 10. junija. Ker se je zarotniško vprašanje rešilo v popolno zadovoljnost Anglije, nastopi kralj Peter kmalu svoje potovanje v inozemstvo. Ako se sklene trgovinska pogodba z Avstrijo, obišče kralj v prvi vrsti dunajski dvor. — Poprej pa se odpošljejo na Dunaj in nekatere druge dvore novi vojaški atašeji, Iz ruske drž. dume. Petrograd, 10. junija. Duma še vedno razpravlja o kmetskem vprašanju. Prijavljenih je še 129 govornikov. Včeraj je govoril zastopnik delavske skupine Anikin, ki je brezobzirno napadal ministre, češ, da nimajo ne sramu ne vesti. Vsak kmet bi se na poziv odstranil, ministri pa se ne ganejo, dasi jih je zbornica že podila ven. — Posl. Perevoščikov je predlagal, naj se izreče carju za pomilošcenje zahvala. V zbornici je bilo mrtvaško tiho, potem pa se je zaslišalo par žvižgov. Zopet punt med ruskim vojaštvom. Odesa 10. junija. V 'garniziji je nastal punt, ki se ga je udeležilo 12 častnikov in cel bataljon vojakov. Na pomoč so poklicali drugo vojaštvo, nakar se je vnel boj, pri katerem je bilo ustreljenih 23, ujetih pa 67 pimtarjev. Varšava 10. junija. V Mitavi se je spuntal 3. pešpolk. Dva častnika sta bila pred fronto ustreljena. Ločitev cerkve od države na Francoskem. Pariz, 10. junija. V Flavignvju je moralo orožništvo na ukaz sodnega likvidatorja s silo odstraniti uršulinke iz samostana, ker se za vse pozive in grožnje niso zmenile. Prednica je glasno protestovala, navzoči odposlanec dijonskega škofa pa je izrekel cerkveno izobčenje nad vsemi provzročitelji in izvrševalci kongregacijskega zakona. Potemtakem so izobčeni tudi orožniki, dasi bi jih zadela najhujša kazen, ako bi se uprli ukazu. Bodoči predsednik Ze-dinjenih držav. London, 10. junija. Več severnoameriških držav se je pridružilo demokratični konvenciji za Brvana, ki bo potemtakem pri prihodnjih volitvah skoraj gotovo izvoljen za predsednika. Demokratiške skupine v New Yorku pripravljajo velike demonstracije za Brvana, kadar se vrne iz Karlovih var o v v Ameriko. Sedanji predsednik Roosewelt se je demokratom hudo zameril, ker sicer govori proti trustcm, a tajno se brati z voditelji največjih trustov. LISTEK. Osvetnik. Zgodovinska povest. I. Svetla pomladanska noc je leta 1239. objemala mirno počivajoco ljubljansko ravnino, šele pozno ponoči se je začulo peketanje konjskih kopit iz bajne tihote. Po tržaški cesti sta prijahala dva jezdeca. Prišedši v bližino ljubljanskega obzidja sta se previdno ognila mestu V velikem ovinku in potem krenila proti Savi in dirjala naprej v jasno vlažno noč. „Kaj tfdihuješ, Luka? Ali ni lepo in prijetno, potovati v taki krasni noči? Glej, kako zlati mesec vrhove kamniških gora." Tako je izpregovo-ril eden jezdecev, ko je pred sabo v daljavi zagledal gorovje. „Meni bi bilo ljubše, ko bi nama pokazal dobro^gostilno, kjer bi se pošteno najedla in napila in odpočila." „No bodi nepotrpežljiv, Luka. Kmalu zagledaš v svetli mesečini stolpič prijaznega gradu in prisegam ti, da najdeš v njegovih kleteh sode, polne rujnega vina, in v njegovih shrambah obilo in tečnih jedil." „Več kot osem ur je že, kar smo se izkrcali v Trstu," je godrnjal Luka. „Zljubilo se vam je ukreniti, da takoj odjezdiva dalje in jaz Vam nisem ugovarjal. Jezdila sva, da bi naju še satan ne dohitel, in jaz zopet nisem ugovarjal. Pustili ste v Trstu bogati plen, ki ste ga pripeljali s seboj, in pustili ste tam črnooko svojo golobico in jaz Vam celo tedaj nisem ugovarjal. Ali, milostivi gospod, vse kar je prav. Več kot osem ur že jezdiva in vse moje kosti so že prerah-ljane; več kot osem ur mi že obetate toliko dobrih jedil in toliko dobre pijace, kolikor bi si je le mogel poželeti, a moj želodec je še vedno prazen. V duhu sem med to potjo že neštetokrat prosil mater božjo sedem žalosti, naj se me usmili in naj mi pomaga. Ni me uslišala. Zdaj prosim Vas, milostivi gospod. Bodite usmiljeni in dovolite, da se ustavim pri prvi gostilni. Vi bi rekli: pri prvi gostilni, ki ji mesečina zlati znamenje. Hvaležen Vam bom vse žive dni in še deset let po smrti. Vesel bom, če dobim le tako kislo vino, kakor je imajo sveti možje - samotarji na gori Libanon. Ali se jih še spominjate? Vzlic svojemu slabemu vinu so ti sveti možje največji pijanci cele Palestine." „Tvoje govorjenje kaže, da si ti sam eden največjih pijancev in požeruhov, kar jih zemlja nosi. Sicer pa ti ne morem pomagati, tudi Če bi hotel. Na Kranjskem ni v vsaki vasi gostilne, kjer bi popotnikom dajali kruha in vina za denar, ali celo iz gostoljubnosti." „Gostoljubnost, milostivi gospod je najslabša uredba na svetu. Kar dajo ljudje iz gostoljubnosti navadno ni nič prida. Jaz imam zaupanje do gostilničarjev, ne pa do gostoljubnosti. Gostilničarja lahko pretepem, ce mi ne postreže dobro, gostitelja pa moram zahvaliti, tudi če mi še tako slabo postreže. Jaz sploh ne verujem, da je bilo na svetu kdaj kaj gostoljubnosti, če imam kaj dobrega pri hiši, bom to vendar sam snedelin izpil ne pa dajal tujim ljudem." „Nič ne govori, Luka, saj vem, da veruješ samo ie v svoj želodec." „Milostivi gospod, bojim se, da izgubim še to vero, če se kmalu ne prepričam, da se še smem zanašati na svoj želodec. In to je res moja zadnja vera, zakaj to, kar ste mi pravili o svojem prijaznem gradiču, o polnih njegovih kleteh in shrambah, to se mi tudi ne zdi posebno verjetno. Kdo ve, če tega gradiča že niso stopili solnčni žarki kakor sneg, in če ne naj deva tam, kjer bi moral stati, gole skale ..." „Jaz te ne razumem, Luka! Ali se ti morda blede?" „Malo pač, saj sem že več kot osem ur lačen in žejen." MolČe sta jezdeca nadaljevala pot proti Mengšu, dokler ni Luka zopet vzbudil z bolestnimi vzdihi pozornosti svojega gospodarja. „Nehaj vzdihovati, Luka. Kdo bo vedno mislil samo na svoj trebuh." „Milostivi gospod, zdaj sem mislil na Vas." „Zaradi mene vendar nisi vzdihoval in vzdihoval si tako, da bi se bila skoro konja splašila." „Zaradi Vas sem vzdihoval, milostivi gospod, samo zaradi Vas. Tako hraber, tako imeniten vitez ste ves svet vas spoštuje in občuduje, pa imate tako bolezen." „Jaz — bolezen? Luka,tvoje duševne moči pešajo." „Milostivi gospod, ako je človek več kot osem ur lačen in žejen, opešajo ne le njegove telesne, marveč tudi njegove duševne moči. Toliko pameti pa le še imam, da spoznavam natančno Vašo bolezen." „In kako bolezen naj imam po tvoji sodbi." „Imenovati Vam je ne morem, pač pa popisati. Ali se še spominjate, kdaj ste me vzeli v svojo službo? Zgodilo se je to po smrti častivrednega Matevža Zagorjana, velikega umetnika, ki je znal srno speči na vinu tako, kot nihče na svetu, ki je znal pripraviti pečenega ali ocvrtega pava z račjimi jajci tako, da je i enim samim koščkom te nebeškodobre hrane spreobrnil najtrdovratnejŠega Saracena h kristijanski veri . . .* „Ali hočeš opevati kuharske zmožnosti umrlega Matevža ali mi pojasniti mojo bolezen?" (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 11. junija. — Kompletiranje ministrstva ? Poljski „Omnibus" prinaša dopis, ki izvira najbrže iz poslanskih krogov, in v katerem se napoveduje kom-pletiranjeBeckovega ministrstva. Dopisnik beleži vest, da vstopi princ Liechtenstein kot zastopnik krščansko-socialne stranke v ministrstvu in potem nadaljuje: „Vrhu tega se priznava — za hip le v ožjih krogih — potrebo, da se kabinet spo-polni tudi z enim Hrvatom, da se tako dobi protitežo proti zahtevam Ogrske zlasti glede Dalmacije in Bosne Hercegovine, ko pride do pogajanj o ekonomskem vprašanju med obema polovicama monarhije. Eventuvalna kandidata bi bila predsednik deželnega zbora dalmatinskega dr. I v Č e -vic in dvorni svetnik Anton vitez Vuković-Vučedolski." — Ta informacija je prav zanimiva ali da bi se to uresničilo, kar napoveduje dopis, se nam ne zdi verjetno. — Javen volilni shod v mestu Ložu, ki se je vršil v nedeljo popoldne in na katerem je poročal deželni poslanec g. Frančišek Arko o razmerah v deželnem zboru in o volilni reformi za deželni zbor kranjski, je bil izredno dobro obiskan. Poročilo poslančevo seje z navdušenjem odobrilo in sprejela z vsemi glasovi zoper enega (volilec Zabukovec) resolucija, ki izreka poslancem narodno-napredne stranke za njihov trud v deželnem zboru popolno zaupanje in priznaje. Natančneje poročilo prinesemo pozneje. — Volitev župana na Jesenicah. Pri včerajšnji volitvi župana na Jesenicah je bil izvoljen kandidat napredne stranke, zdravnik dr. Kogej. Zabukovčeva stranka je torej pogorela in vkljub vsem naporom vendar-le ni mogla preprečiti, da bi Jesenice ne dobile narodno-na-prednega župana! S tem je klerikalna stranka navzlic svoji zvezi z Nemci za vedno pokopana na Jesenicah! — Fajmošter Zabukovec je v sobotnem „Slovencu" obelodanil „re-snico o šoli na bavi". Pravi, da je odlok glede šolskega okoliša oava-Senožeti že davno pravomočen, ker se občina in krajni šolski svet na Jesenicah zoper ta odlok nista pravočasno pritožila in da je sedaj vse zastonj, da bi se dosegla skupna osem-razrednica za občino Jesenice i t. d. Zabukovcu je prav davno znano, da Senožeti spadajo v občino Koroško Belo in da je ta občina vedno protestirala zoper vsako delitev svojega šolskega okoliša in da ji c. kr. oblasti nikdar in tudi ne pri komisiji dne 31. maja niso mogle dokazati, da bi bila kdaj privolila, da se Senožeti od nje odtrgajo in priklopijo Jesenicam, pač pa si je s privoljenjem c. kr. oblasti sezidala novo lepo šti-rirazrednico, kjer ima dovolj prostora za vse otroke svojega šolskega oko-lišča, torej tudi za one iz Senožet! Nedostaje torej za pravomoćnost gori omenjenega odloka glavnega faktorja, namreč občine Koroška Bela! Seveda bi Luckman rad centraliziral vse na Savi okrog tovarne, občino Jesenice pa bi z eno roko odrinil proti severu, z drugo roko pa občino Koroško Belo proti jugu in sicer s pomočjo vlade in različnili intrigantov! Na Savi bi potem seveda počasi nastala „eine deutsche Kolonie", na Jesenicah in na Koroški Beli pa bi otroci ne imeli prilike se izobraziti in bi še vedno hodili v cokljah in jedli žgance, kar Luckmann najrajše vidi, kakor se je o priliki štrajka izrazil. Mi pa hočemo velike skupne šole na Jesenicah in na Koroški Beli, katerim se potem lahko priklopijo strokovne in morebiti poznejše tudi meščanske šole! Zato skrbeti je naša sveta dolžnost, kar bomo tudi skrbeli in naj „odkritosrčni Slovenec" Zabukovec še tako pljuje v svojo lastno skledo! Ej, gospod fajmošter! to Vas bode sram, kadar se Vam poleže svojeglavna, fanatizirana kri! — Poslanec dekan Arko — Ubog na duhu. Že večkrat smo imeli priliko opozarjati na duševno uboštvo na zunaj elegantnega klerikalnega poslanca dekana Arko ta v Idriji. In že zopet se je ovekovečil — pravzaprav ga je ovekovečil njegov v duševnih zmožnosti vredni tovariš katehet Oswald. Županstvo v Idriji je namreč razpoložilo volilne imenike, še predno je dobil odšli odbornik dr. O. naslednika v reklamacijski komisiji, v dobi, ko torej ni bila ta komisija popolna. Brihtni Oswald je v tem zapazil veliko protipostavnost in je hitro skrpucal vlogo na okrajno glavarstvo ter jo dal podpisati dekanu Arko tu, češ, če že njegova neumnost ne bo upoštevana, bo saj imponiral poslancev podpis. V svoji vlogi predlagata, da okrajno glavarstvo ukaže mestnemu županstvu: 1. da skliče občinski odbor, ki bo izpopolnil zaupno komisijo za reklamacije; 2. določi novo dobo za reklamacije potem, ko bo izvoljena popolna komisija. Pa, glej smolo! Glavarstvo je objavilo poslancu Ar-kotu, da se ne more trditi, da bi bilo postopanje županstva protizakonito, da tedaj tudi nima o njegovi pritožbi ničesar ukreniti. Pa je že hudo, a tudi resnično, da če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta! Zanimivo pa je vendar, da klerikalni poslanec, ki je menda predsednik ustavnega in Član finančnega odseka, nima toliko pojma o občinskem volilnem redu kot župan zadnje gorske vasi. Vidi se, kake kapacitete so klerikalci, ki hočejo imeti vsepovsod vodilno besedo. Ta slučaj kaže jasno, kako ubog na duhu mora biti poslanec Arko, da ga spravi na led ignorant Oswald, ki si zvije lahko venec iz zavrnenih pritožb in rekurzov. Moremo pa tudi dvomiti o znanstveni vrednosti lemenatov, ki pošiljajo take ljudi med svet. — Imenovanje. Evidenčni geo-meter I. razreda g. Josip De u s 11 e r v Ljubljani je imenovan višjim evidenčnim geometrom II. razreda. — Premestitve in imenovanje. Glavni davkar g. Anton Grund-n e r je premeščen iz Radovljice v Kamnik, davkar g. Fran Ravnikar pa iz Kamnika v Radovljico. Žandarmerijski stražmešter g. Ivan Bradaška je imenovan za sodnega kancelista v Radovljici. — Odlikovanje. Bivši okrajni šolski nadzornik za ptujski okraj Iv. Ranner je dobil naslov cesarskega svetnika. — „Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev" je imelo v soboto zvečer v „Narodnem domu" svoj redni občni zbor. Predsednik g. dr. Zbašnik je pozdravil vse navzoče ter naznanil, da je društvo prvo leto svojega obstanka imelo tolik gmoten uspeh, da smemo biti z njim zadovoljni. Društvo ima lepo število prijateljev, pa žal že tudi nekaj sovražnikov. Društvo je nameravalo združenje s „Pisateljskim podpornim društvom", a tozadevna pogajanja so se razbila. Drug drugemu bi bili koristili, če bi se bili združili, tako pa glejmo, da si ne bodemo škodovali. Morda se v prihodnje posreči združitev. — O delovanju društva je poročal tajnik g. Pustoši e in s e k. Iz njegovega obširnega in vestno sestavljenega poročila povzamemo: Impulz za ustanovitev društva je dal kongres slovanskih časnikarjev v Ljubljani 1. 1900, vendar se je društvo šele lani ustanovilo vsled poziva centralnega odbora slovanskih časnikarjev, a so slovenski književniki in časnikarji že na časnikarskem kongresu v Opatiji nastopili kot organizacija. Društvo ima v primeri s kratko dobo svojega obstanka razmeroma dosti članov. Velikega prijatelja in podpornika je društvo našlo takoj ob pričetku v osebi g. župana Ivana Hribarja, kije vplival na to, da je pristopila društvu kot ustanovnica mestna občina ljubljanska in da so postali ustanovniki razni pod njegovim vodstvom stoječi zavodi. Društvo ima ob koncu prvega upravnega leta 9 ustanovnikov, izmed katerih jih je že 8 plačalo ustanov-nino, kot 9. ustanovnik so se pa prijavili uradniki banke „Slavije". Pravih članov ima društvo 36, podpornikov pa 62, torej skupaj 107 članov, ki so skoraj vsi iz Ljubljane, dočim zunaj Ljubljane celo med književniki in časnikarji ni nobenega zanimanja za društvo, kar je pač obžalovati. Velike važnosti društva ni ume!o ceniti niti slovensko časopisje. V daljših Člankih so se ga spominjali „Slovenski Narod", „Soča", „Mir" in „Domovina ; „Edinost" je društvo docela prezrla, „Slovenec" ga je pa grdo napadel, kot bi bilo kaka politična in ne strogo stanovska organizacija. Želeti je, da bi v prihodnje izginili razni predsodki proti društvu. Pogajanja s „Pisateljskim podpornim društvom", da bi se obe društvi združili, so se razbila, ker so zastopniki nPisateljskega podpornega društva" a priori odklonih vsako fuzijo, češ, da naše društvo hlepi po njihovem denarju; gospodje so bili pa o tendenci in namenu tega našega društva napačno poučeni. Vendar upamo, da se kdaj združita obe društvi, kakor so se v „Društvu hrvatskih književnika" združili vsi hrvatski književniki in časnikarji in se prvi drugih niso prav nič branili, dasi so imeli do 100.000 kron premoženja. „Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev" je storilo letos važno delo s tem, da se je z vso intenzivnostjo zavzelo za bednega slovenskega pisatelja Podravskega, za katerega je nabralo nad 1200 K in ga s tem rešilo propada. Ob priliki odkritja Prešernovega spomenika je izdalo društvo popularno pisano brošuro o Prešernu. Knjižico je spisal g. En g. Gangl. Tiskala se je v dveh izdajah po 5000 izvodov in je vsa razprodana. Dodatek k drugi pomnoženi izdaji je spisal g. G o ve kar, ki je vobČe dal inicijativo, da se je izdala ta knjižica. Gmotni dobiček pri knjižici je dokaj lep. Na poslane prošnje na slovenske rodoljube za pristop k društvu sta se odzvala edina gg. dr. Hudnik in Fran Kollmann, predsednik „Mestne hranilnice ljubljanske". Izmed 64 denarnih zavodov, katerim se je poslala prošnja za podporo, se je odzvalo samo 5 posojilnic, in sicer: „Glavna slovenska hranilnica in posojilnica v Ljubljani" ter posojilnice v Logatcu, Žužemberku, Litiji in Gotovljah. Slov. časopisje dela dan na dan brezplačno reklamo za naše denarne zavode, zato bi bilo pričakovati, da bi se ti oddolžili časopisju na ta način, da bi naklonili kako podporo našemu društvu. Društvo se je obrnilo v začetku lanske sezone na „Dramatično društvo", da bi se priredila v gledališču ena predstava na korist našega društva. Intendanca je obljubila uva-ževati prošnjo, a obljubljene predstave ni bilo. Društvo je branilo z uspehom interese svojega člana gosp. Ekarja v neki tiskovni pravdi. Društvo je prvič javno nastopilo na kongresu slovanskih časnikarjev 10. maja 1. 1. v Opatiji, bilo pa je tudi kaj lepo zastopano. Na tem kongresu, ga je zadela posebna čast, da je bil njegov društvenik g. Ivan Hribar izvoljen za predsednika kongresa. V osrednji odbor slovanskih Časnikarjev sta bila izvoljena g^. Miroslav Malovrh in Fran Govekar. Meseca avgusta 1. 1. je umrl po mučni bolezni dr. Gregor i j Krek, eden izmed prvih ustanovnikov društva. Društvo je izrazilo njegovi rodbini sožalje, položilo venec na krsto pokojnikovo in se udeležilo pogreba po zastopnikih. Slavnosti odkritja Prešernovega spomenika se je odbor korporativno udeležil in položil lavo-rov venec Da spomenik. Kongresa jugoslovanskih književnikov v Bel-gradu meseca novembra 1. L se je društvo udeležilo po zastopniku in članu M. Plutu. Na poziv „Društva bolgarskih publicistov", da bi se društvo udeležilo kongresa jugoslovanskih književnikov in časnikarjev 20. avgusta t. 1. v Sofiji, se je odbor izrekel v bistvu za udeležbo. 20. maja t. 1. je priredilo društvo Stritarjevo slavnost, ki je uspela v vsakem oziru. Odbor je imel tekom leta 16 sej in razposlal nad 200 pisem in dopisov. Društveni odbor je vedno vestno iz-polnoval dano mu nalogo in posvetil vse moči v to, da bi društvo uspevalo, se okrepčalo in napredovalo. (Splošno odobravanje). G. G o v ek ar predlaga, da se izreče g. tajniku iskrena zalivala za njegovo uspešno delovanje. (Odobravanje.) Obžaluje, da ni imelo društvo zaslombe v vseh naprednih časopisih. Glede predstave v gledališču omeni, da bi se bila vršila na korist društvu predstava, ki je bila nameravana za Stritarjevo slavnost, a ker se je slavnost preložila, izostala je predstava. Želi, da bi bilo društvo duševna vez med člani, ki bi se naj poznali med seboj kot ljudje. Naj bi si ustanovili žurnali s to vski kazino, kakor je drugod navada in se tam shajali. Za blagajnika je poročal nato g. Pustoslemšek, ki je predlagal pred vsem, da se izreče g. J o š t u zahvala za natailČno sestavo računov. (Odobravanje.) Skupnih dohodkov je bilo 7097 K 48 h, stroškov pa 2866 K 78 h. Čistega denarja je 4230 K 70 h ; za knjižico je terjati še 855 K 71 h, tako da znaša vse premoženje 5086 K 41 h. Revizorji so našli vse knjige in račune v najlepšem redu, zato je bila predlagana generalna odveza blagajniku sprejeta. Nato so se vršile volitve. Za predsednika je bil izvoljen zopet g. dr. ZbaŠnik; v odbor iz Članov I. skupine gg. Beg, Dermofca, Govekar, Malovrh, Pustoslemšek, za namestnika gg. Ekar in Kavčič; iz II. skupine gg. Dimnik, Jošt in Trstenjak, za namestnika pa g. Kostanjeve c. V nadzorništvo so bili izvoljeni gg. dr. Mam, Regali, inž. T ur k, v razsodišče pa gg. Gangl, Fr. Milčinski, dr. Tavčar, dr. Konrad Vodušek in dr. Fr. Windischer. Ko se je določila članarina za člane I. vrste mesečno na 1 K, za člane H. vrste pa po 60 h, je g. predsednik zaključil zborovanje. — Javen Shod. Vse sloje ljubljanskega prebivalstva tlači neznosna draginja, živila so sploh tako draga, da je strah in groza. Vsi sloji, zlasti nižji, so hudo prizadeti. In zadnji čas so zopet ljubljanski mesarji povišali ceno mesu in so nas tako zopet udarili. Ni bilo temu povoda, kajti cena goveje živine pada. Tu si morajo meščani sami pomagati. Zato pa je „Naša zveza" sklicala javen shod, ki se vrši vsredo, dne 13. junija ob osmih zvečer v areni „Na-rodnega doma". Na tem shodu bodemo odločno protestovali proti neopravičenemu povišanju cen mesu in bodemo zahtevali samopomoč: občina naj s primernimi napravami stre samovoljo „Mesarske zadrugeu. Javnega shoda se sme udeležiti vsak meščan, torej je pričakovati obilne udeležbe. — Bratje Sokoli veseličnega Odseka se od danes 11. t. m. naprej, vsaki dan med 6. in 7. uro zvečer, radi vsakovrstnih potrebnih dogovorov za prireditev kresne veselica shajajo na dirkališču pod Tivolijem, kjer so bodo tudi vsem sodelujočim dajala potrebna navodila in pojasnila. — Svetčev večer. Pod tem imenom priredita združena odbora frančiškansko-šenklavške in šentjakob-sko-trnovske podružnice „Družbe sv. Cirila in Metoda" v nedeljo, dne 17. t. m. zvečer veliko narodno veselico z izredno zanimivim sporedom na vrtu, oziroma v areni „Narodnega Doma". Kakor vsaka prireditev, ki jo prirede naše rodoljubne dame, obeta tudi ta veselica, da bo nudila izredno mnogo zabave in neprisiljenega veselja, kar lahko smelo trdimo, dasi nam še ni znan natančen spored. Kakor čujemo, nastopi na tej veselici v solo-prizoru neko inteligentno narodno dekle iz Vižmarij, ki sije sama zasnovala dotični prizor in napisala zraven primerno besedilo. To bo gotovo vrlo zanimiv, pojav. Nadejati se je, da bo naše občinstvo v Čim največjem številu pohitelo na to veselico, to tem bolj, ker prirede to veselico požrtvovalne naše rodoljubne dame, ki gotovo zaslužijo, da bi se jim njih veliki trud poplačal s čim najštevilnejšo udeležbo, in ker je izkupilo te veselice določeno na korist prepotrebne naše šolske družbe. — Pevski zbor Glasbene Matice" ima jutri (torek), dne 12. junija ob 8. uri zvečer v „Glasbeni Matici* moško pevsko vajo za županovo serenado pod vodstvom g. konc. vodje H u b a d a. Prosijo se vsi gospodje, da pridejo sigurno in pol-noštevilno. — Vrtna veselica pevskega društva „Ljubljanski Zvon" se včeraj vsled skrajno neugodnega vremena ni mogla vršiti. Veselica se priredi v polnem obsegu z istim sporedom v četrtek na rešnjega telesa dan t. j. 14. t. m. ob štirih popoldne na vrtu restavracije rNovi svet". — 701etniCO je obhajal včeraj cesarski svetnik g. Alojzij Lil le g, c. kr. glavni davkar v pok. v ožjem rodbinskem krogu. Gosp. Lilleg je še prav trden in docela zdrav. — 401etnica bitke pri Kustoci. V Ljubljani se je ustanovil poseben odbor nekdanjih vojakov kranjskega polka imenovanega takrat princ Ho-henlohe, ki so se udeležili bitke pri Kustoci. Odbor hoče prirediti v proslavo 40-letnice bitke pri Kustoci spominsko slovesnost dne 24. junija. Ta dan bo maša v cerkvi pri Sv. Jakobu in slavnost, katere se naj udeleže vsi, ki so bili 1. 1S66. v vojni. Se živeči udeležniki bitk pri Kustoci in pri Visu naj se v svrho posvetovanja o tej stavnosti oglase 17. t. m. dopoldne med 1 210. in 12. uro v „Mestnem domu" v Ljubljani. — V obrtno-nadaljevalno šolo v Št. Vidu pri Ljubljani ae je v pretečenem šolskem letu 1905 6 vpisalo vsega skupaj 154 učencev. Koncem leta jih je še ostalo 130. Ta šola obstoji iz pripravljalnega, L, n. in prostovoljnega tečaja, v katerega hodijo po 4 ure na teden taki učenci risat, ki so n. tečaj že dovršili. Bilo jih je koncem leta 18, in sicer sami mizarji. Napredek je bil po volj en, posebno v višjih oddelkih. V šoli je bilo povprečno navzočih nad 80"/0 učencev. Binkoštne praznike je bila razstava risar i j , kakor običajno vsako leto. Obiskovali so jo domačini in zunanji. Izmed zunanjih so počastili razstavo s svojim obiskom gg. deželnovladni svetnik vitez K a 1 -tenegger, deželni šolski nadzornik Fr. Leveč, komisar za obrtne šole direktor Iv. Šubic, prof. Pajk i. dr., posebno učitelji, ki obiskujejo risarski tečaj v Ljubljani. Najbolj so ugajali letos detajli v naravni velikosti, ki so bili kaj lično izvršeni po skicah, katere so prostovoljci izdelali po navodilu g. strokovnega učitelja Jos. Tratnika iz Ljubljane. Šola je pokazala sploh velik napredek in je posebno za šentviške mizarje življenska potreba. Brez nje ne bi mogli lahko naprej. Zato naj jo pa dobro porabijo ! — Interesantno pravdo sta imela Ivan^ Koman, posestnik na Loki pri Skorji Loki in podjetništvo ondotnega kamnoloma. Koman ima prav tik kamnoloma svojo hišo, katera je pa vsled vednega streljanja v kamnolomu zadobila zelo mnogo razpok. Pravi, da ima vsled tega škode okoli 700 K. Izvedenec je potrdil, da so nastale razpoke le vsled pogostega streljanja Tvrdka je morala potem res plačati 100 kron odškodnine. — Modern pedagog. Na kranjski gimnaziji je nameščen kot suplent neki klerikalni Remic. Mož je staro gorenjsko prislovico „šiba novo mašo poje" začel izvajati s takim navdušenjem, da se vsak čas sliši o natrganih ušesih in krvavih nosovih. Kakor v šoli, uporablja to pedagogiko tudi pri telovadbi. Vreden je torej skorajšnjega avanziranja, zato bi ga priporočili ravnatelju. — PoŠta V Selcih. Prejeli smo zopet prav bridke pritožbe glede pošte v Selcih in zlasti glede nerednosti, da tam pravzaprav ni uradnih ur. čas bi pač že bil, da se napravi red. — Nesreča pri delu. Koje 19- letni Anton Lotrič iz Dražgoš na Gorenjskem sekal smreke v gozdu, sprožila se je naenkrat omajana smreka, pritisnila Lotriču roko k parobku in mu jo zlomila, da so mu jo morali v bolnici odrezati. — Med odbijače je prišel na Jesenicah 311etni železniški delavec Rudolf Schmoliner. Hotel je iti Čez progo, kjer so stali železniški vozovi, o tem so pa pridrvili drugi vozovi in nesrečnika so odbijači tako stisnili čez prsi, da je v par minutah umrl — Kako katoliški dnhoven zavija resnico. Iz Št. Vida pri Za-tiČini se nam piše: Vsakdo ve, kako podel, lažnjiv in nesramen je „Domoljub", v katerega pišejo same duhovne posode. Eden teh dopisnikov je tudi kaplan Gnidovec. Vsaka beseda, ki je v zadnjem „Lažiljubu-, je ostudna laž in že oddaleč diši po Marinekapitanu. Svoje neumne backe pita s takimi prismojenimi noticami iz našega kraja, da mora človeka kar krč lomiti, ko jih čita. Seveda so te oslarije vredne le takega, kot je on, ker kaj boljšega se od njega ne more zahtevati. Zaletava se v vse, kar mu ni pogodu. V zadnji številki imenovane cunje napada šestorico onih, ki so odrekli podpis rzoper razdružnost presvetega zakona^. Dajete s tem g. Gnidovec, prav slabo spričevalo svojim nedolžnim ovČicam. Kdor bo to čital, koliko sto jih je podpisalo, jih bo le pomiloval, rekši, da je še vedno toliko neumnih in nerazsodnih backov, ki se puste voditi od vsakega. Pač lahko, da ste jih toliko dobili, ker ste na prižnici o tem ali iz neumnosti ali iz hudobnosti pačili resnico, duševne hrane pa naši ljudje nimajo druge, kot vaše puhle pridige in 5tivo iz prvaka lažnjivcev, žegnanega „Domoljuba". Prav pošteno ste ^se pa urezali, g. Marinekapitan, ko ste pisali, da se ona šestorica sramuje svo: jega čina. No, kolikor jih mi poznamo, vemo, da še na misel ne pride nikomur kaj takega; le sami jih vprašajte in videli bodete, kaj vam bodo povedali. Le toliko vemo, da se vi lahko sramujete svojih dejanj, ker preganjate nedolžne ljudi, se »podtikate nad vsakim, gotovo bolj poštenim kot vi, prav po krščansko spravljate poštene ljudi ob kruh in jih mečete na cesto in sejete v preje tako. miren naš kraj sovraštvo in prepir. .A želi bodetevihar! Je-limogoče Kristus tak učil ? Sramujte se! Prav po jezuitsko, možno le kakemu farju, trdite, da so možje poslušali stare ženice, da -niso prepričali o stvari, ker niso čuli oba zvona, ampak da so se vdali (po „Domoljubu!") terorizmu raznih „ agitatorjev v kikljah-, ko so Šli prosit g. župnika za organista. Ne bomo se o tem z vami prerekali, ker ve vsak, da le vi kličete ženice v svojo kasarno k raportu in poslušate ter verjamete vsem čenčam ttarih ba-bur. Pri vas pa gotovo ne bo nihče pameten iskal informacij, ker bi g tovo ne bile resnične. Mislimo pa, dl imamo glede organistove službe saj toliko govoriti kot vi, ker organih a plačujemo mi, ne pa vi. Se bodete že še obleteli, sieer napneno malo druge strune. Siti smo vas in vašega pasti-rovanja že do grla in ne more nihče več z vami shajati, razen par starih tercijalk. Še z duhovniki se ne morete. Se morda še .spomnite, kako si zabavljali Čez svojega prednika, a vendar je on vzvišen nad vami toliko, da mu niti Čevlja ne smete sezuti. Gospod KorlČek, pamet je boljša kot žamet, pravi star slovenski pregovor, a vse kaže jasno, da ga vi ne poznate. Prosite sv. Duha, da bi va> razsvetlil in Vam dal pravo pt met. Vidi se, da so vam šli možgani v „franže-Bodite mirni, saj vendar veste, da niste zmožni za komandanta, ker se vam ne pusti, razen g. župnika in par trcijalk nihče več komandirati, ok ofu ste se pa že tudi dovolj pokazali, da ste rabijaten petelin, nadut klerikalec in čaka vas gotovo mini- Lalna služba kakega kanonika. Adijo, j pa zdravi ostanite ! — Elektrarna v Šiški. Gospod peter KeršiČ v Spodnji Šiški sije ^zidal elektrarno za razsvetljavo in ponitev tovarne voz. Elektrarna bo v ipar dneh končana. — Samomor. V Novem mestu ?e je ustrelil trgovec Adolf Gust in jen., star 62 let, zaradi premoženjskih razraer. Gustin je bil občinski odbor-jjk in poveljnik novomeške požarne hrambe od njenega začetka. — KaČje leto. Letošnje leto je jlasti na Dolenjskem pravo kačje leto. posebno pri Novem mestu na obrežju £rke kar mrgoli gadov in drugih kač, fsled česar naj bi se ondotni otroci ju šolska mladež opomnila, naj se varujejo in bodo oprezni, kadar podajajo Krkina bregova, ali pa naj bi g jim sploh prepovedalo hoditi tja. — Zopet otrok zažgal. Na Raki ri Krškem je zažgal 71etni Alojzij £rištof pri posestniku Antonu Božiču, da je zgorela njegova hiša, kozolec hlev, sosedu Kunstku mesarnica, lev, listnica in svinjak, gostaču Zorku a več pohištva. Škode je do 4000 K. ili res ni mogoče nekoliko bolj pa-iti na otroke, da ne bi povzročali rednih požarov? — Slika Z dežele. Iz Dolnjega iemona se nam piše: Na binkoštni onedeljek sta ušla v Ameriko Janez rime po domače Cače iz Jesena in arija Logar iz Dol. Zemona aiiez Prime ima pridno ženo in devetero otrok, a zapustil je ženo in troke ter odšel s svojo ljubimko v Ameriko. Tudi Marija Logar je omo-ena. Njen mož je pošten in skrben evljar in dobrosrčen človek. Marija ogar je svojega moža vedno trpinih m se prepirala ž njim. S Prim-em je imela že več let znanje. Vzlic emu je veljala za veliko svetnico. > je prišel duhovnik koga previdet, e bila Marija Logar prva in glasno agljala molitvice, hodila je vedno k asi in k spovedi, se plazila po božjih otih, nosila Marijo pri devetdnev-ici in bila sploh prava tercijalka. ji pa ni branilo, da je imela več z oženjenim možem in rodbinskim četom ljubavno razmerje. Pri spo-edi je pač lepo dobila odvezo! Kdor Narod-* bere, ne dobi odveze; če pa možena ženska mnogo let greši z enjenim moškim, dobi vsak teden roti odvezo. Hujše demoralizacije akor s to odvezo si je težko misliti, "se pomiluje Primčevo ženo, ki jo ) mož zapustil z nedoraslimi otroci. — Vipavski ognjegasci. Iz VI- ave: rSlovenčeva vipavski sotrudnik ra biti za svoja poročila jako dobro lacan, zakaj Če nima drugega, začne a z debelimi lažmi, da so le polni blovencevia predali. Da bi se pod-isal pod svoja poročila, seveda nima oguma, ker se boji, da bi za njim udje kazali s prstom: „ Glejte laž-ijivega poročevalca.** Tako je nere-leno poročal tudi o nameravani čerem slovesnosti vipavskih ognjega-cev na dan sv. Florijana. Mi smo mosti z lastnoročnimi podpisi stvar :jasnili in povedali resnico, a on esto bi s fakti ovrgel naše trditve, ravi v sobotni „Slovence vi" številki, a mrgoli v našem poročilu samih Bresnic, dvomi nad lastnoročnimi odpisi, trdi, da ni med podpisanimi ko zmožnega, ki bi pisal omenjeni opis in priporoča v svoji krščanski abezni svojim pristašem, naj nam ne očajo nikakega dela. Podpisani po-Ijamo „Slovenčevega" dopisnika, i uam dokaže le eno neresnico v ^em poročilu in naj se podpiše s spolnim svojim imenom, ako hoče 1 nas dobiti še kak odgovor. Za-btnim poročevalcem ne odgovarjamo £j ker smatramo onega, ki se boji fnosti, za nepoštenega človeka. Da e bodete dvomili nad podpisi, se *ni podpišemo vnovič, s čimer Vam & spričujemo, da se kot pošteni *odelci ne strašimo Vašega pripona. Duševne zmožnosti pa le ohra-2io vsak svoje. Končno Vam po-aio, da obsojajo tudi pristni Vaši Staši nedostojno postopanje gosp. kana Erjavca o priliki sv. maše na & sv. Florijana, a še bolj pa obsoja -Slovenčeva" klobasarija. — J. besnel, načelnik. Jernej Po-ž, namestnik. Edmund Pavlin, r&gor Nadlišek, Josip Durn, an Bajec, odborniki. — Občinske volitve v Zagorju, sa se nam iz Zagorja ob Savi: Vo-v& so pri kraju. „Kdor se nazadnje eje, se najbolje smeje". Tudi pri nas je uresničil ta pregovor. „Slovenec" e si, da bodeš poročal, da je v Za-}1ju za župana klerikalec izvoljen? aJ ne, gospoda iz farovža, da Vam sape zmanjkalo, ko ste Čuli, daje voijen naprednjak g. Fran emberger za župana. Mi 0 Vas že v naprej pomilovali, a n(iar smo bili še toli usmiljeni, da s nismo še hoteli v javnosti osme-4 m nismo odgovarjali na „Sloven-napade in laži in da še tudi ^es nečemo polemike, ker ni vredno eniizirati z ljudmi tacega kalibra je kaplan Podbevšek, ki v svoji ^ napada po časnikih celo žen-■ fcakor napr. vdovo g. Weinberger- jevo ki se s svojo obrtjo trudi in muči noč in dan, da bode svojo deco, ki jim je prerana smrt odvzela milega očeta dostojno preskrbela. Napredno Zagorje prezira kaplana in tudi na njegove napade ne bode nikdar odgovarjalo. — Toliko slovenski javnosti v pojasnilo, zakaj da se ne zmenimo na „Slovenčeve" zagorske novice. Da so bile novice, koje so za časa volitve krožile po „Slovencu", do jedra zlagane, to je ob sebi umevno. Res je, da sta dva klerikalca v občinskemu zastopu in sicer g. Hra-stelj in g. župnik — in prvi je tudi naprednjaka volil za župana, drugi se pa sploh ni udeležil volitve. Res je tudi, da so imeli klerikalci samostojne kandidate in da so dobili le 15glasov reci petnajst. — Slovenski učitelji na meje! Na dvorazrednici v Kaplji pri Arvežu se še vedno razpisuje služba učitelja. Šola je zadnja ob jezikovni meji, ki ima še dvojezični pouk. Učitelj dobi meblovano sobo in kurjavo, a nemški šulferajn pa ponuja svojim somišljenikom šb 100 K doklade. Kaj pa naša šolska družba ? Ali res nismo za nikako paralizo vanje sposobni. Za borih 100 K bi se morda lepa Kaplja Slovencem rešila. Čas za vlaganje prošenj je do 22. t. m. Kapljo smatrajo še državni statisti za slovensko, ker so je v novem načrtu za volilno reformo spojili — z Gornjim gradom in Vranskim v en volilni okraj. — Železnica Krapina-Rogatec. Zagrebška trgovska in obrtna zbornica je naprosila trgovinsko ministrstvo, naj odločno pozove koncesijo-narje, da še letos zarade 145 km dolgo progo od Krapine do Lu-pinjaka, t. j. deželne meje, da bo napravljena tako zveza z železnico Ro-gatec-Grobelno. Varaždinska velika županija je v ta namen doprinesla velike žrtve, a tudi prispevki privatnih interesentov in države so zagotovljeni. — Žena s tremi možmi. Pred graškim deželnim sodiščem je bila obsojena v polletno ječo 671etna mestna reva, nekdaj kavarnarka Marija Burja zaradi dvojne bigamije. Leta 1861. se je na češkem omožila s sprevodnikom Schirlingom, katerega pa je leta 1866. zapustila ter se v št. Ožbaltu pri Breznem na Štajerskem leta 187S. omožila z bivšim častniškim slugo Straiibm, s katerim sta poprej več let skupno služila pri neki častniški rodbini v Gradcu. StrarT je umrli. 18S2., nakar se je vdova še isto leto zopet omožila v Mariboru s sprevodnikom Burjo, dasi je še vedno živel njen prvi mož. — Napačni zdravnik. Na igrišču v Beljaku se je pridružil služkinji gospe Dodl neki mladi mož, ki je rekel deklici z zapoveduj očimi besedami, da je bolna in da jo mora izročiti policiji, ako ne gre takoj ž njim, da jo preišče, ker je zdravnik in ve, kaj ji manjka. Dekle se je prestrašilo ter je moža res peljalo s seboj na stanovanje. Preiskal jo je površno, nato pa zlorabil ter povedal, da pride drugi dan z inštrumenti, da konštatuje bolezen. Ker pa je gospodinja videla tujca odhajati, morala ji je dekla vse priznati, nakar je gospodinja obvestila policijo, ki je drugi dan sleparja pričakala ter ga aretovala, ko je prišel z instrumenti deklico rpreiskavatu. Slepar je bivši bolniški strežaj Wochatta. — Sramežljivost goriških duhovnikov je ravno tako velika kot ljubljanskih. V neki goriški izložbi so razstavljene slike in kipi, ki niso po volji rimskemu dr. Pavlici, zato vpijejo goriški klerikalci, da se širi po Gorici pohujšanje. Prav kot v Ljubljani. Našim šenklavškim duhovnikom bi priporočali ob tej priliki, da dajo primerno pobarvati vse svetnike, zlasti pa svetnice v šenklavški cerkvi, ki jo zdaj popravljajo, ker bi se kaj lahko zgodilo, da bi se kako angeljsko bedro preveč natanko videlo, ker se doslej ni skoro nič videlo, Če je sploh kaj naslikanega. Upamo, da bodo naši dušni pastirji, pred vsem seveda škof, uvaževali ta važen nasvet v obrambo svete čistosti in javne morale. — Sredi mesta napaden. V Gorici so trije neznanci na cesti napadli 381etnega Josipa BoštjanČiča in ga tako pretepli, da je moral v bolnico. V Gorici je pač premalo policije. — Nesreča. V Šmartnem pri Vojskem na Goriškem je padla na triletnega Franca Bizjaka neka težka deska tako nesrečno, da je otrok v kljub hitri zdravniški pomoči čez dva dni umrl. — Pod VOZ je padel na Nabre-žini voznik Ferdinand Trošt, ko je peljal kamenje in se mu je konj spla-šil. Trošt je dobil hude poškodbe in pretresenje možgan. — Ljubezniv mož. Žena 361et-nega Jakoba Semena v Trstu je bila dalje časa zaradi bolezni v bolnici. Ker je bilo možu dolgčas doma, izbral si je ljubico, s katero sta imenitno živela in to tembolj, ker je mož poprodal vse pohištvo za okoli 600 K in pognal z ljubico ves denar. Ko se je žena vrnila iz bolnice in videla moževo „delo", mu je očitala marsikaj. To pa je moža in prizadeto ljubico razjezilo, da sta ji grozila s smrtjo. Žena je naznanila vso zadevo policiji, ki j6 aretovala parček. — Nezgoda. 191etni delavec Iv. Svetek je v Trstu padel z nekega odra in se na glavi jako nevarno poškodoval. — Svedrovci zopet na delu. V Trstu so tatovi na znani način navrtali blagajno tvrdke Castelli in odnesli seboj 600 K denarja. — Z železnim drogom je udaril 24ietnega Velka Velijanovića iz Črne gore v Trstu neki sodelavec in ga težko telesno poškodoval. Ranjenca so prepeljali v bolnico, napadalca pa v ječo. — Zaradi slabih rodov v šoli je skočil v Zagrebu Rajmund Rainer, dijak IV. realke, iz drugega nadstropja in si pri padcu zlomil nogo. — V razložbi modne trgovino I. S. Benedikta v Prešernovih ulicah razstavljen je umetno izdelan trak za zastavo, katerega daruje kumica „Šišenskemu Sokoluu. Občinstvo se vabi na ogled tega krasnega umetniškega dela. Preskrbela je trak gori omenjena tvrdka. — Promenadni koncert „Ljubljanske društveno godbe" se vrši jutri ob 7. uri zvečer v „Zvezdi" s sledečim sporedom: 1. Dvorak: „Slo-vanski plesi4*, koračnica. 2. Lortzing: „Car in tesar", overtura. 3. Wald-teufel: „Čar sirenu, valček. 4. Wagner : „Lohengrin", potpouri. 5. Kovaiik: „Klara", polka francoska. 6. Zaje: Predigra k operi „Zrinski". 7. Eilen-berg: „Sankanje", galop. — G. kr. vojaško kopališče se je otvorilo dne 10. junija. — Pogreša se že od 5. t. m. llletna šolska učenka Antonija Zalet-ljeva, hčerka upokojenega železničarja Antona Zaletlja, stanujočega na Emon-ski cesti št. 10. Dekletce se je šlo na Mirje igrat in se od tam ni več povrnilo. Oblečena je v marogasto-vijoličasto obleko, ima bel slamnik in črne Čižme. — Tatvine. Železniškemu uslužbencu Ferdinandu Fuchsjagru je bila v neki gostilni na Dolenjski cesti iz žepa ukradena nikelnasta ura z verižico, vredna 23 K. — Prodajalki ge. Elizabeti Kavškovi je bilo v trgovini v Gosposkih ulicah ukradenih 21 K. — Trgovskemu sotrudniku g. Jožefu Zajcu je bila ukradena črna denarnica, v kateri je imel bankovec za 10 K in zlat prstan z opalom, vreden 17 K. — Izgubljene in najdeno reči. Trgovski vajenec Alojzij Jenko je izgubil srebrno cilinder-remontoar uro z verižico, vredno 17 K. — Na južnem kolodvoru so bili izgubljeni, oziroma najdeni 4 dežniki, 3 palice, bo-taniška škatulja, molek, ročna torbica s pripravo za toaleto in Škatulja papirnatih rož. — Posestnik Fran Mlakar je izgubil 6 K denarja. — Najden je bil fijakarski biČevnik z bičem. Lastnik ga dobi na policijski stražnici. — Kvartet ljubljanskih šram- Ijev koncertuje jutri zvečer v kavarni „Prešeren". Začetek ob 9. uri. Vstop prost. — Jugoslovanske vesti. — 11 r v a t s k o-m a d z a r sk o bratstvo. „ Magyar Nemzet" je priobčil tri članke pod naslovom hrvatsko-madžarsko bratstvo, poset v Zagrebu in I uibrovniku in prijateljstvo z Jugoslovani. V Člankih se naglasa, da se je povodom obiska madžarskih politikov in časnikarjev v Belgradu, ki je dal povod, da se je sklenilo mad-žarsko-srbsko bratstvo, rodila misel, da li bi ne bilo mogoče isto doseči tudi pri Hrvatih. Ta misel se je dolgo pretresovala in danes je že gotov načrt z natančnim programom. Hrvatski poslanci v parlamentu so formalno povabili svoje madžarske kolege v Zagreb, kjer bi se naj po-slavilo madžarsko-hrvatsko bratstvo ter s tem pred vsem svetom pokazalo, da so bratska čuvstva Madžarov napram Hrvatom iskrena in resna. Ta slavnost se ima prirediti še v večjem obsegu nego belgradska in bi imela seveda tudi večjo važnost. Člani neodvisne stranke so z navdušenjem pozdravili to idejo ter takoj pričeli pogajanja, ki so se že uspešno zaključila. Izdelan je v glavnih črtah velik akcijski program, kako bi se naj oživotvorilo prijateljstvo vseh južnih Slovanov in Madžarov, ki bi se naj spremenilo v politično alianso. Podrobnosti še niso določene, pac pa je že gotov načrt za potovanje. Madžarski poslanci odidejo v Zagreb, da tam manifestirajo srčnost madžarsko-hrvatskih odnoša-jev ter s tem dado inicijativo za zboljšanje vseh Jugoslovanov in Madžarov. Na vabilo drja. Pere Čin-grija odpotujejo nato madžarski poslanci v Dubrovnik in posetijo še eno ali dve drugi jugoslovanski mesti. — II. jugoslovanska umetniška razstava v Sofiji. Kakor smo že poročali, se otvori II. jugo-slov. umetniška razstava v Sofiji 2 6. avgusta t. 1. Dosedaj so prijavili svojo udeležbo ti-le umetniki: Slovenec Šantel z dunajske akademije vpodabljajoČih umetnosti, Slovenec I. VavpotiČ s praške akademije in Hrvat V lah o Bukovac, profesor na akademiji v Pragi. Znani češki umetnik Al. Mucha, ki biva sedaj v Ameriki in prireja predavanja o umetnosti, zakar je dobil za sezono 50.000 frankov honorarja, se tudi udeleži sofijske razstave. Bolgarski listi pišejo, da'pride Mucha osebno v Sofijo k otvoritvi razstave in bo tam priredil več predavanj o slovanski umetnosti. — Kongres jugoslovanskih književnikov in časnikarjev. Pretekli teden je imelo „Družestvo na blgarskitje publicisti" izredni občni zbor, na katerem se je razpravljalo o prireditvi kongresa jugoslovanskih književnikov in časnikarjev v Sofiji. Definitivno se je sklenilo, da se ta kongres skliče istočasno z otvoritvijo II. jugoslovanske umetniške razstave dne 2 6. avgusta t. 1.. Na tem kongresu se ustanovi „Zveza jugoslovanskih književnikov in Časnikarjev." Načrt pravil „Zveze" je že izdelan. Prva točka teh pravil se glasi: Društva jugoslovanskih književnikov in publicistov („Srbsko književničko društvo", „Družestvo na blgarskitje publicisti", „Društvo hrvatskih književnika" in „Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev") tvorijo „Zvezo jugoslov. književnikov". Se-dišče „Zveze" je menjaje v Belgradu in v Sofiji in po možnosti v Zagrebu in v Ljubljani. Zveza ima namen, da deluje za vzajemnost južnih Slovanov v kulturnem in narodnem življenju. Zveza bo snovala jugoslovanske knjižnice in čitalnice, olajševala nabavo in promet knjig in izdajala zajedničke časopise; skrbela bo, da bodo jugoslovanski književniki sodelovali pri časopisih vseh jugoslovanskih plemen in da se bodo književne novosti objavljale in ocenjevale v vseh jugoslovanskih časopisih, vobče se pa bode trudila, da se duševna vez, težeČ k idealu kulturnega edinstva južnih Slovanov, čim najbolj ojači in okrepi med Jugoslovani. — Jugoslovanski almanah. Pred meseci seje zatrjevalo, da izide jugoslovanski almanah v najkrajšem času, najkasneje pa ob otvoritvi H. jugoslov. umetniške razstave v Sofiji. Kakor pa se nam pravkar poroča iz Belgrada, se je sedaj misel izdati jugoslovanski almanah definitivno opustila. To brezbrižnost obžalujemo tem bolj, ker nam bo škodovala tudi v bodočnosti. Ako se bo še kdaj med nami rodil kak enak projeKt, kdo izmed jugoslov. književnikov se bo še dal voditi za nos, da bi odboru poslal svoje prispevke, o katerih lahko vnaprej ve, da ne bodo nikdar zagledali luči belega dneva?! Ako almanah torej res ne izide, potem je pač pričakovati, da se avtorjem vrnejo rokopisi! — Slovenci v Ameriki. — Slovenci v E ly j u Mi n n. politično vrlo napredujejo ter so spravili pri zadnjih volitvah dva svoja v mestni zastop. a eden teh je celo podpredsednik mesta. Najnovejše novice Nezgoda med potovanjem generalnega štaba. Generalni štab potuje sedaj po Slavoniji. Dne 8. t. m. so se peljali Častniki med Daruvarom in Lipikom po preplavljeni cesti, poleg katere je tekel narasli hudaurnik. Konji pred vozom načelnika podmaršala Becka so se splašili in le z veliko težavo so jih pomirili. Prihodnji voz, v katerem sta sedela Beckov namestnik podmaršal Petivrek in polkovnik R o t h pa se je zvrnil v potok. Prihiteli so kmetje z lestvami ter z naporom rešili oba častnika iz valov. * Berta K r up p, edina hči znanega pokojnega industrijca-milijonarja je darovala povodom svoje zaroke dva milijona mark za delavske dobrodelne ustanove. * Atentat v Madridu. Papež je dovolil kraljevi materi Kristini, da postavi kapelo na mestu, kjer je hiša, iz katere je bila vržena bomba. Zaprli so čevljarja, Dazo, ki je atentatorju Moralu po atentatu priskrbel obleko. * Veterinarski doktorji. Ogrska vlada je odredila, da smejo tudi absolventje živinozdravniške akademije položiti doktorat ter se bodo imenovali veterinarski doktorji. * Nemški vohuni. Bhzu Cog-naca na Francoskem so zaprli štiri može, ki so pripluli v zrakoplovu iz Nemčije. Upravičen je sum, da so preoblečeni nemški častniki, ki vohunijo. * Oproščen morilec. Vrtnar Novak, ki je nedavno v neki vili pri Dunajskem Novem mestu umoril in oropal svojo gospodinjo, Lu-krecijo pl. Biedermann, je bil pred porotniki oproščen. * Ali Ima solnce kak vpliv na ljudi? Profesor Lugeon je skušal s pomočjo dolgotrajnih raziskavanj odgovoriti na to vprašanje. Opazoval je prebivalce ob reki Reni in dognal, da prebiva na solnČni strani 34.000 duš na senčni 20.000. Zanimivo je, da se prebivalci na obeh straneh med seboj močno razlikujejo. Na solnčni strani so ljudje veliko bolj izobraženi in tudi bolj premožni kot na nasprotni strani. Teh lastnosti se ti „solnčni rJlemenitaŠi" jako zavedajo, ter smatrajo prebivalce na senčni strani za manj vredne in neradi ž njimi občujejo. * Vozove za bolnike so upeljali na pruskih železnicah. Vozovi so jako praktično urejeni in služijo sicer kot navadni vozovi. Le v slučaju, da se ima peljati bolnik, se voz zanj primerno preuredi. Vanj se postavi mehha postelja, umivalnik z vsemi pripravami, vrč za vodo itd. Poleg tega se vozijo v vlaku posebej za to določeni uradniki, ki imajo v oskrbi oddelek za bolnike. Tudi na južni železnici bi ne škodovalo, ako bi se upeljalo kaj takega. Kolikokrat se namreč pripeti, da bolnik ne dobi niti svojega kupeja in da ga kratkomalo potlačijo med druge, kar pa ni v korist niti bolniku, niti drugim potnikom, še manj pa v čast železnici sami. * Ameriška -Nova Domovina" poroča: Neka posebnost je dete v Desmoinesi, ki spremeni svojo barvo trikrat v štiri in dvajsetih urah. To je Eli Rami, dvanajstletni sinček hunduš-kega princa Natho, kateri se je pred tremi leti poročil z Američanko v Quiney, IH. Eli Rami je prvo dete, ki je kot potomec hinduške rodo vine rojeno v Ameriki. Ko se Eli Rami zjutraj prebudi, je lepo pisan, opo-ludne se barva spremeni v žametasto črno in proti večeru postane dete alabastersko belo. Mešana kri med Američanko in Azijatcem povzroča najbrže take spremembe. * Vojaška vzgoja romunske Šolske mladine. Pri vojaški paradi povodom kraljevega vladarskega jubileja so se tujci najbolj čudili, ko so prikorakali takozvani šolski bataljoni. Učenci vseh vaških šol so namreč vojaško organizovani ter jih temeljito poučujejo posebni vojaški inštruktorji. Ne samo, da so popolnoma oboroženi, temuč se tudi vadijo streljati. Učenci več vasi skupno tvorijo bataljon, ki ima celo svojo ambulanco in dobro urejeno sanitetno kolono. Seveda imajo tudi trobentarje in bobnarje, v nekaterih okrajih pa celo popolno vojaško godbo. Vlada je ustanovila poseben inspektorat za vojaško vzgojo učencev, ker vlada upa na ta način znižati pozneje vojaško službovanje. Odpadlo bo namreč zamudno vežbanje novincev, kar izpolni skoraj celo prvo leto vojaške službe. Skoraj vse gimnazije so preskrbljene celo s puškami ter se dijaki redno vadijo streljati. Književnost. — Grundlagen u. EnHvicklungs-ziele der Oesterreichisch - Unga-risehen Monarchie. Von Rudolf Springer. Wien, Franz Deuticke. Cena: 3 K 60 vin. Znani publicist Springer razpravlja v tej politični študiji o sedanji krizi v dualizmu in pojasnjuje zgodovinske, gospodarske, nacionalne in politične temelje države, dokazujoč, da so predpogoji dualizmu vsled evolucije narodov in stanov docela izginili. To je bilo doslej skrito, ker sta dunajski in peštanski parlament umetno delo in ne izraz dejanskih narodnih in stanovskih razmer, če se pomladita parlamenta, je neizogibna posledica tega narodna avtonomija, če pade dualizem, še ni treba, da bi iz sedanje velesile Avstro-Ogr-ske postali dve srednjeveliki državi. Knjiga je strogo znanstvena in vse-skoz znamenito delo. Izpred sodišča. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča. Tatinski natakar. Na zatožni klopi sedi Juri H u 11 e r, 2N let stari natakar iz Tifenbaha pri Kočevju doma, štirikrat radi tatvine po 6—13 mesecev predkaznovan; obtožen je enakega hudodelstva. Dne 23. listopada 1905 je prišel Hutter v Ilirsko Bistrico prenočil tam v hotelu „Ilirija", ter se vpisal v knjigo z imenom Juri Grabner, mesar z Reke; okoli 11. ure drugi dan dopoludne je pa odšel. Med tem si je natanko ogledal gostilniČarske prostore in zapazil, kje hrani natakarica denar. Ponoči se je Hutter zopet vrnil, vlomil v hotel in vzel iz kredenčne omare 840 K, zlato uro, zapestnico, uhan in verižico, vse v skupni vrednosti 934 K. Orož-niške poizvedbe so dognale, da je Juri Grabner identičen z Jurjem Hutterjem. Ta se je po tatvini podal na Reko, iger je v Kolnikovi kavarni v družbi natakarja Ludvika Hikla zapravljal vzeti denar. Hutter je tajil tatvino, vendar njegovo tajenje ni moglo prepričati porotnikov o njegovi nekrivdi, zato ga je porotno sodišče obsodilo na 8 let težke ječe, na kar ga deri ej o pod policijsko na zorstvo. Dekletaje odpeljal. Gvidon Hayne, pisar iz Žužemberka, je dne 24. aprila letos zvijačno odpeljal neko še ne nad 14 let staro, zelo sprijeno dekle iz Hrušice, jo pripeljal v Ljubljano, kjer jo je imel doma pod streho skrito. Vlačil se je z njo po ljubljanski okolici, kjer ju je orož-ništvo aretovalo. Hayne je bil hudodelstva nenravnosti in hudodelstva javne posilnostiz odpeljanjem oproščen. Obravnava je bila tajna. Spolska posilnost. Franc Dolenc, 211etni hlapec iz Stražišča, je bil zaradi hudodelstva spolske po-silnosti/ uČinj enega na neki 56 letni ženski, je bil obsojen na 13 mesecev težke ječe. Tudi ta obravnava je bila tajna. S to obravnavo je bilo končano drugo porotno zasedanje tekočega leta. Telefonska m urzojauna poročila. Dunaj 11. junija Pri sprejemu delegacij je cesar imel prestolni govor, v katerem je v bistvu na-glašal tole: Vezi, ki nas družijo z zavezn ma državama Nemčijo in Italijo, so se v celem obsegu ohranile tudi v dolgem času, od-Kar delegacije niso zborovale Veliko ogorčenje povzroča zadnji etentat na španskega kralja. Več nego četrtstoletja utrjena zveza z nerrško državo se je izkazala kot močan zaleg miru, a takisto dobri so tudi naši odnošaji napram drugi naši zaveznici Italiji. Sporazum, ki smo ga sklenili s prijateljsko rusko vlado radi vzdrževanja miru in reda na Balkanskem polotoku, še obstoji v polni moči in je rodil dober sad. Dasi je položaj v tem področju še zelo pomanjkljiv/, vecdar so se razmere znatno poboljšale in se je po srečilo preprečit' nove kemplika c je Nato omenja prestani govor rusko-japensko vojno, marokansko vprašanje in končuje takole: Ne prestani napredek v okupiranem teriteriju ni prekinjen Železniška proga, ki veže Sarajevo s srbsko turško mejo na jugovzhodu, je degraje? a in se izroči prometa 1. julija t 1. Dunaj 11. :unija. Po kenčanem prest lcem govoru si je dal cesar predstaviti posamne delegate. Naj-pomenljivejši je bil cesarjev razgovor z mladečeškim poslancem dr. Krama iem, s katerim seje cesar razgovarjal o sestavi novega kabineta in o volilni reformi. S posl. Biankinijem se je razgovarjal o dalmatinskih razmerah in mu zatr,eval, da se mera ustvariti železniška zveza med Dalmacijo in ostalo monarhijo. Dr. šusteršiču je rekel, da ga veseli, da ga zopet vidi v delegacijah kot starega znanca. Dunaj 11 junija. Cesar je danes sprejel v dolgotrajni avdijenci ministrskega predsednika barona Beck a. Dunaj 11 junija. Baron Beck je danes konferiral z Wekerle-jem in Kossuthom Konferenca je trajala do enajstih. Ministri so se posvetovali o principih, kako bi se dali uspešno urediti gospodarski odnošaji med obema državnima polovicama. Dunaj 11. junija Ministrski predsednik baron Beck in minister notranjih zadev Bienerth sta posetila drja Wekerleja, da mu izrazita globoko obžalovanje radi včerajšnjih dogodkov. Beck je obljubil, da se bo uvedla stroga preiskava in da se bodo krivici eksemplarično kaznovali. Dunaj 11. junija. Danes dopoldne ob desetih je cesar sprejel ogrskega ministrskega predsednika drja. Wekerla. Dunaj 11. junija. Radi včerajšnjih demonstracij je omajano stališče pol. ravnatelja Habrde Na njegovo mesto pride dr. Frlebei«. Dunaj 11. junija. Ogrska delegacija je sklenila, da se razobesita na palači ogrskega ministrstva ogrska in hrvatska zastava. Dunaj 11. junija. Krščanski sedal sti so sklicali včeraj pred mestno hišo velik ljudski shod, na katerem so ie razpravljalo o razmerju z Ogrsko. Kot edini govornik je nastopil župan dr. L u e g e r, ki je v svojem govoru strastno napadal ogrske politike in poživljal na skupni boj proti Ogrski. Lueger je koncem svojega govera izrazil svoje veselje, da so se Slovani in Nemci združili, da cdbijeo judeo madjarske na ale. Sedaj hoče sin onega K o s s u t h a, ki je de troniz ral habsburško d nastvjo, izvrševati difetaturo v Avstriji. Ko je Lueger končal svoj govor, so zborovalci obesili na svetilniku slamnatega moža, ki je imel Kossuthovo masko, in kričali: „Kossuth je že obešen u Tega shoda se je udeležilo 8 do 10.000 oseb Dunaj, 11. junija. Policijsko izvestje pravi, da je Lueger pozval zborovalce, naj se mirno razi-dejo. Ljudje so se že jeli razgrajati, nakar je nekdo zaklical: „Auf in die Baynkjasse.u Na ta klic je vsa množica jela hiteti proti palači ogrskega ministrstva, kjer je baš zborovala ogrska delegacija. Prišedši pred palačo je množica, ki je nosila zastave z napisi „Los von Ungarn", jela prupno demonstrirati in pretiti ogrskim delegatom, ki so bili ob oknu, s palicami in pestmi, ker je baje nekdo vrgel z balkona na demonstrante star Čevelj, so se demonstranti tako razburili, da so jeli bombardirati palačo s kamenjem in palicami. Razbili so štiri okna. VeČ palic je priletelo v zborovalno dvorano. Šefa ogrskega tiskovnega urada K o r n e 1 a A bran i a je skoro zadel odprt nož, ki so ga vrgli demonstrantje v dvorano. Vse to je policija mirno gledala in je sele kasneje razgnala množico. Sarajevo 11 junija. Danes se je vročil generalštabnemu šefu baronu Beck u dekret, da je po vzdignen v grofovski stan Belgrad 11 junija. Ruski poslanik Gubastov odide iz Bel-grada in bo imenovan za I pomočnika ministra zunanjih zadev Izvoljskega. Kdo bo njegov naslednik v Belgradu. se še ne ve. Bratje! Jutri, v torek, dne 12. t. m. se vrŠe v telo v adnici -Narodnega doma^ vaje za ra-jalni nastop povodom kresne veselice od 9. do V-210' ure zvečer. Poživljamo toraj brate, posebno one ki imajo sokolski kroj, da se vaj sigurno in pa polnoštevilno udeleže, da bo vspeh tim popolnejši. „Nazdar !u Odbor ljub. „Sokola". 3 besede . . . „Altvater" Gessler 1334—10 Krn o v (Jagerndorf). HeteorologlEno poročilo. Viiir.a nad morjem 806 3 Srednji zraćni tlak 786.0 mm _ Ćaa baro-~ opazo- . - Tani»:metr» 1 ▼ mm E u D, > 5 g Vetrovi Nebo Umrli so v Ljubljani. V deželni bolnici: Dne 4. junija: Matevž Mautinger, go-stač, 82 let ostarelost. — Leopold Zima, krojač, 26 let, jetika, Franja lleršič, gostija, 67 let, ostarelost. — Josip Predalič, hlapec, 24 let. jetika. Dne 6. junija: Antonija Jenko, kajžar-jeva hči, 16 let, jetika. Borzna poročila. Lfublianaka „Kreditna banka v Ljubljani'1. 9. 9 ! 734 9 10. 7. eJ. ■ 2. pop. 734 8 734 8 i i 3 5 si. svzahod I oblačno Uradni kurzi dun. borze 1 Naioibeni papirji. *2°/§ majska renta.... •2°/0 srebrna renta . . . a, avstr. kronska renta. . i , zlata m . . °'0 ogrska kronska renta . zlata posojilo dež. Kranjske t/ o; i o 1 c XI 0/ , posojilo mesta Spljet o » r, Zadai V»°/o bos.-herc. železniške posojilo 1902 . . . •L češka dež. banka k. o. */ m » ž. o. V*°/0 zast. pisma gal. dež. * hinpt^čne banke . . pest. kom. k. o. z 10" , pr...... zast. pisma Innerst. hranilnice..... zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. 1 a°0 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... Vs°/o obl. češke ind. banke °/0 prior. lok. želez. Trst- Poreč...... % prior, dolenjskih žel. 0 0 prior. juž. žel. kup. 1 ,'/. •, avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od 1. 1860',5 . . . 9 od 1. 1864 . . . . 9 tizske...... m zem. kred. I. emisije m ogrske hip. banke . 9 srbske a frs. 100 — m turške...... Basilika srečke . . . Kreditne » . . . Inomoške „ . . . Krakovske » . . . Ljubljanske n . . . Avstr. rdeč. križa , ... Ogr. „ „ „ . . . Rudolfove , . . . Salcburške 9 ... Dunajske kom. 9 . . . Delnice. Južne železnice..... Državne železnice . . . . Avstr.-otir.-ke bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ . . Zivnostenske Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan . . . . Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe O. junija Beui 99; 5 99 70; 9986 118 25! 9f> 00! 114 05 99-lfii 100 50! 99 70( 100 70, 99 50 99 60 10045 105 50 100 20 100 — 100— 100-100 50 99 90 99 HM) 320 60, 100 60 20V-281 75 156 60 MK-290 50 2Ci — 100 — 156-25 23-473-78-90 — 58 — 50 — 30'75 57-— 68--525 — 1906. b'ago 99 95 99 90 100 05 118 45 95 75 114 25 100 15 101 50 100 70 10170 10030 100 10 101-45 106 50 106 70 10020 100 50 101 — 101-50 100— 322 60 101 60 205 — 283 75 168 60 297 80 300-eO 268 — 105-50 157 25 25 — 483 — 84--94 — 64 -5180 3275 63 — 73 -53-- 152 50 153 50 680 25! 68125 1668 —j 1678 — 670 7r>' 671 75 81210 813 — 242 - i 243 — 667 ~| 671 — ] 578 50| 579 50 2735 - 12745 — 575 50! 576 50 270 — 598 - U850, 272 — 604 — 1EO-— 11-34 19-11 23 47 2397 11-39 1914 2353 2405 117-25! 117-45 9550 95-70 Valute. C. kr. cekin..... 20 franki...... 20 marke...... Sovereigns...... Marke....... Laški bankovci .... Rublji....... Dolarji....... Žitne cene v Budimpešti. Dne 11. junija 1906. Termin. Pšenica za oktober . . za 100 kg K 15-74 252-75 4-84 253 25 6 — Rž , oktober Koruza „ julij . . . , , , maj za 1. 1907 , Oves » oktober . , EfVUtlv. Zdržno. 100 100 100 100 13r4 12 64 11-26 13 28 se sprejmejo takoj pri stavbni tvrdki Polz & Knoch v Gradišču Atov. 17. J. C. Praunseis na Mestnem trgu bo Jutri v torek, dne IZ. junija popoldne od treh do šestih „ f9. zv. 11. |7. 4. n 2- POP 12 4 'brezvetrno 13 5 ! al. Bever 735 5 j 11*9 si. sever 735 2 j 12 3 brezvetrno 733 9 210 1 Bl.jug oblačno dež dež oblačno poL oblač. Srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura: 14 8° in 12-6°; norin.: 17 0° in 17'2°. Mokrina v 24 urah 3'2 mm in 25 7 mm. Vstop prosti 2i3i ■■■■HHHSH- skladišč je oddati Da Mestnem trgu št. 25. Poizve se pri p. Fran Čudnu, v Prešernovih ulicah. 552 19 Dva izurjena mizarska pomočnika sprejme takoj v trajno delo 2133 1 Anton Rozina, mizar WolIove ulice št. 8 v Ljubljani. Prodajalno 8 poleg ležečim stanovanjem se takoj odda v Gradišču št. 4. 1726—13 Več se poizve pri hišnika istotam. Strojnik S W z dobrimi izpričevali, izučen ključavničar, išče službe. Nastopi lahko takoj. Ponudhe pod „št. 46" v Gornji grad, poste restante. 2132 Za 1. november se odda v Sod-nijskih ulicah št 4 v najem lep lokal za prodajalno ali pisarno. Lokal obstoji in 4 sob in se da deliti v dva lokala. Več pove kamnosek Vodnik I v Ljubljani. 1794—5 Kuortet ljubljanskih sramUeo. Jutri, dne 12. junija KONCEM v kavarni „Prešeren". Začetek ob osmih. Vstop prost. Osebni kredit za uradniki častnike, učitelje Itd. Samoetojc konzorciji Uradniškega društva za hr-t oilne vloge in predujme dovolj;;., posojila na osobni kredit pod n a i / ■:. nejsimi pogoji tudi proti dolgoletoj, odplačilom. Posredovalci so itklji, čeni. Naslove konsoreijev nazoj brezplačno osrednje vodstva Uradniškega društva na Dunaj, Wipplfngerstrasse 25. n-.t Poslovilni koiicenil priljubljene cigansHe godbi 2134 (Rosza Bandi). Danes koncert novos »restavrantu in vinski kleli i« Točilo se bode originalno zadrui Plzensko pivo. Danes zvečer specialitete jedil Muhe so zopet sitne Nadlegu-eio č o?eka, mučiju žitino! Rabite proti njim edino le ii*edstto „Tnnslefoot amerikanski limani papir, (za 2000 muh) 10 vin. Glavna zaloga za Kranjsko na d fidmund Kavčič = v Ljubljani. z= Kavarna ,LEON u LJubljani, na Starem tr$u vsak torek, četrtek, soboto nedeljo vso noč odprta. Z odličnim spoštovanjem 1578 9 Leon Pogačnik Pod MKo usodnimi posoli se proda lepo posestvo blizu Ljubljane, z dobro vpeljano, že nad 50 let obstoječo gostilno lepim senčnatim vrtom, blevom in velikim skladiščem za vinu ah kak drngo podjetje. V biši je tudi lep prostor za špecerijsko prodajalno iii jako dobrem prostora. Vprašanja na upra*niŠtvo „Slov. Naroda**. 81t9—1 Ces. kr. avstrijske državne železnice, C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. junija 1906. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga na Trbii. Ob 12. url 52 m ponoči vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez S Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — 05 m zjutraj osebni vlak v Trbiž od 3. junija do 9. septembra ob nedeljah in pra. Ob 7. uri 10 m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, Celovec, Franzensfeste, 1 Dunaj Čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, Bu, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, Čez Amstetten na Dunaj.-— Ob 11 40 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabei, Benetke, Milan, Florenco, Rim, Belj. lovec, Ljubno, Selztal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. poldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Čez Klein - ReifU Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 m osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo, (direktni voz 1. in 11. — Proga v Novo mesto in Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo Stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zve v vlaki v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. 07 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo idirekt. voz I. in II. ' Inomost, Solnograd, Franzensfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7 un zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja Amstetten, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, i Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zc jezeru, Bad Gastein, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabei. — Ob 4. uri 30 m pop osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomost.i zensfesta, Pontabla, Benetke, Milana, Florence, Rima. — Ob 8. uri 46 m zvečer vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Solnograda i mosta, čez Klein-Reifling iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Fra varov, Prage, Lipskega. — Ob !C. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. jun 9. septembra samo ob nedeljah in praznikih. — Proga iz Novega mesta in k Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m . iz Straže -Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. -r- psW| Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m ; ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in pra/: Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz gamniii«. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. i 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob neaeli praznikih. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljublfani. ff Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani CELOVCU. ptoun, prtorttot, detnic, nmt, no ProaMM Izdaja k vsakemu *raoan|u. vso vrste rent, sjonaMi obligacij, sreCk, in ko-novcov Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000'-. papirje In ZsvanaJ« «r*6)B* proti vnovenjo napele knpoos. ferurami. Imena. ©l. ▼inkuluja in de/vtakuluja vojaška zanitninaka kavctie. Podružnica v SPLJETU. Utzarnt vlog« iprajoma v tekooam računu ali na vlosne knjiaoe pr^l □godnim obreetim. Vloženi denar obrastaj« ' dna v'oge do dne vadiga. 3-^ Promat s 6 a ki in nakaznicami. Izdajatelj in odgovorni arednik; Easto PnstoslemJek. Iawtnina in tisk BN aro dne tiskarne*