/Ur^išK/i Domovi ima

■c9.
1. J
7/-
E WI Gflt M— HO /W* E
m
AM6&SCAN IN Sk y^?>
fOROSH IN &ANGUA@% AS
NO. 106
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 31, 1967
SLOVCNIAN
MORNING N€WSftAP61
ŠTEV. LXV — VOL. LXV
Vpoklici rezervistov hudo breme m Izrael
Vpoklic vojaških rezervistov v Izraelu je močno prizadel vse gospodarstvo.
TEL AVIV, Izrael. — Cela država Izrael ima le okoli 2.5 milijona prebivalcev. Arabske države, ki na njo meje, jih imajo skupno preko 50 milijonov. Vsi ti milijoni so proti Izraelu sovražno razpoloženi in ga hočejo' Uničiti. Tako Izraelu ni preostalo drugega, da je vse svoje odrasle ljudi, moške in ženske iz-Vežbal v rabi orožja, da bi se bili v slučaju potrebe sposobni braniti. V normalnih razmerah je v Izraelu pod orožjem od 60,000 do 70,000 ljudi, blizu 200,-000 pa jih je v rezervi.
Ko je začel sredi meseca pošiljati Naser egiptovske čete na izraelsko mejo, od koder so na djegovo zahtevo odšle čete ZN, je Izrael smatral za previdnost Poklicati pod orožje večji del iz-Vežbanih rezerv. Ti so sedaj že dva tedna v vojaški službi, njihova delovna mesta pa so praz-Pa. Nastopil je v vsem gospodarstvu obsežen zastoj, ker Planj ka delovne sile. Restavracije, hoteli in zabavišča so praz-Pi, kar jih je doma, imajo posla Več kot preveč, da bi hodili v zabavišča.
V Izraelu brezposelnih skoraj Pi bilo, sposobne delovne sile je skozi leta pa vedno primanjkovalo. Drugačen je položaj V Egiptu, kjer je od okoli 30 milijonov prebivalcev vedno po Več sto tisoč brez rednega posla. Vpoklic vojaških rezerv zato biro ni povzročil nobenih poseb-Pih pretresov v gospodarstvu. Ti s° lahko pod orožjem po več let, ha jih ne bo narodno gospodar-stvo pogrešilo, Izrael pa si dolgotrajnega držanja rezervistov v v°jaški službi ne bo mogel pri-voŠčiti. Tako bo kljub vsej previdnosti sedanjo mirnost in preudarnost v Izraelu nadomestila Pestrpnost, ki ni nikdar dober sVetovalec, kaj šele v kritičnih ^enutkih, kot je za Izrael seda-
Pji.
Indonezijski generali proti političnim strankam
Djakarta, indonez.
^Pdoneziji bodo imeli prihodnje cto parlamentarne volitve. Ta-t*0 vsaj so napovedali indonezijski generali; seveda si pa lahko Se premislijo. S tako možnostjo Sevamo računati. Generali so Pamreč ravno sedaj prepovedali °bpovo dveh strank, ki jih je Njihov nasprotnik Sukamo presedal že 1. 1957. To sta musli-^aPska in socijalistična stranka, enerali pa pravijo, da člani o-eh strank lahko kandidirajo, to-va kot posamezniki, ne pa kot aUi omenjenih strank.
Dodobno se je svoj čas izražal di Kukamo, dokler je bil na ^ lasti. Tako se Sukamo in ge-erali strinjajo vsaj v eni točki: 1 skupaj ne marajo neomejene °litične svobode.
*	'v.-:
Vremenski prerok pravi:
..Delno oblačno in hladno. ajvišja temperatura 60.
Novi grobovi
Maks Čermelj
Včeraj je umrl na svojem domu na 3621 E. 46 St. 72 let stari Maks Čermelj, rojen v vasi Place, fara Sv. Križ v Sloveniji, od koder je prišel v Ameriko pred 55 leti, mož Mary, roj. Bric, oče Stanleyja in Alfonza, stari oče Joeyja in Mary Rose, brat Kristine, pok. Venela, pok. Leopolda in pok. Rozalije. Do svoje upokojitve pred 7 leti je bil zaposlen pri American Steel & Wire Co. Pogreb bo iz Fortunovega pogreb, zavoda na 5316 Fleet Avenue v petek ob desetih na Highland Park pokopališče. Pokojnik je bil član SNPJ št. 406.
Ludwig Paucek
V ponedeljek je umrl v Woman’s bolnici 81 let stari Ludwig Paucek s IMS' Norwood Rd., mož Julie, roj. Gradisar, oče Ludwiga (Madison, O.), Olge Bacho in Mary Bolz, 8-krat stari oče, tudi s. Mary Alanna SND, brat Johna (Pueblo, Colo.), Louisa, Franka in Karoline Pirh (vsi v Evropi). Pokojni je bil član ABZ št. 37. Pogreb bo iz Zakraj škovega pogreb, zavoda jutri ob devetih, v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Zbliževanje eSseh Hemšij vendarle ni ebtieašo
BONN, Nem. — Nižji funk-cijonarji obeh javnih uprav, vzhodne in zahodne, so v uradnih stikih že celo vrsto let, zato se pa vrhovi obeh uprav in člani vlad še ne poznajo. Sedaj nam obetajo spremembe.
Pred par tedni je namreč ministrski predse dnik Vzhodne | ^etičm lahko
Nemčije tovariš Stoph pisal i kanclerju dr. Kiesingerju in ga povabil na redno dopisovanje. Pismo še ni odgovorjeno, kajti njegovo vsebino mora določiti šele posebna komisija obeh vladnih strank, krščansko-demokrat-ske in socijalistične, ki je pa že imela pretekli teden prvo sejo. Med tem je pa predsednik nem-
Puška M-16 je kriva!
Marinovo pismo: “Veste, kdo je kriv največ smrti? Naša lastna puška ... M-16!
WASHINGTON, D.C. — Pritožbe in pisma iz Vietnama trdijo, da nova puška M-16, s katero so oboroženi nekateri oddelki armade in marinov v Vietnamu, tekom daljše borbe rada zaskoči in zastane. Vojak, čigar puški se je to zgodilo, je dejansko nenadno sredi boja lahko brez orožja. Neki marin je pisal svojim staršem kar naravnost: Veste, kdo je kriv največ smrti? Naša lastna puška — M-16.
To pismo je bilo prebrano v Kongresu in je sprožilo kongresno preiskavo. Vojaki, med njimi sam poveljnik marinov v Vietnamu gen. L. Walt, so zatrjevali članom kongresnega odbora, da je nova avtomatska puška, brzostrelka M-16 odlična, najboljša, kar so jih kdaj ameriški marini imeli. General je priznal, da pride lahko do zastoja, če puška ni vedno dovolj o-snažena in pravilno namazana. Marini so bili večkrat po dalj časa na bojnem pohodu in niso mogli orožje čistiti, kot bi bilo treba. Nekaj vzroka naj bi bilo tudi v tem, da so bile nekatere enote v novem orožju premalo izvežbane. Tekom rednega vež-banja so bile namreč opremljene s starejšo puško M-14, novo pa so dobile šele na poti v Vietnam.
M-16 ima kaliber 223, ima torej precej manjšo municijo, pa je po zagotovilih vojaških strokovnjakov prav tako učinkovita kot starejša M-14 zaradi močnejše polnitve in trdnosti streliva.
v minuti iz-
streli 800 krogel, praktično pa okoli 100.
Afriško olje varuje Evropo pred novo oljno krizo
LONDON, Vel. Brit. — Ko je prišlo jeseni 1956 do politične
krize in vojne na Srednjem škega spodnjeda doma dr. Ger- vzhodu, je bila zahodna Evropa stenmayer javno izrazil mnenje, nenadno v hudih težavah zaradi
Clevelandski katoličani so mogočna organizacija
CLEVELAND, O. — Katoliški koledar za 1. 1966 daje tudi letos zanimive številčne podatke o moči ameriških katolikov. Lani jih je bilo že 46,865,000, prirastek napram 1. 1965 znaša nekaj nad 618,000.
Clevelandska škofija je četrta naj večja v naši deželi med 29 nadškofijami in 124 škofijami. Šteje 865,000 duš, ki živijo na 8 okrajih, ki merijo 3,414 kvadratnih milj. Število vernikov se je pa zmanjšalo za 2,061 duš. To je posledica odhoda iz škofijske skupnosti maronitskih in melkit-skih katoličanov, ki so sedaj prišli v svoje narodne škofije.
V	clevelandski škofiji deluje 615 svetnih duhovnikov in 318 redovnikov. V vsej Ameriki je pa 59,892 duhovnikov, toliko jih ni bilo še nobeno leto.
V	škofijskih ljudskih šolah je 107,129 učencev in učenk, v 29 srednjih šolah je pa 26,231 dijakov. V dveh semeniščih se pripravlja 668 kandidatov za duhovniški poklic.
Na vseh šolah poučuje 4,350 učnih moči, med njimi je le 230 duhovnikov, 145 bratov in 2,093 sester, laične učne moči dosegajo torej skoraj polovico.
Moskva želi vietnamsko vojskovanje še v 1. 1968?
WASHINGTON, D.C. — Po Washingtonu se širijo govorice, da je prišlo i? Moskve diploma-tično poročilo, da želijo v Kremlju, naj bi se vojskovanje v Vietnamu ne končalo pred jesenskimi volitvami v 1. 1968. Baje mislijo tovariši, da bo takrat propadel kandidat Johnson in da bo izvoljen republikanec.
Z republikanskim predsednikom bi se dalo lažje razgovar-jati o miru kot s prebrisanim in pretkanim Johnsonom. Do tega sklepa so komunisti prišli ob spominu na republikanca Eisen-howerja, ki je svoj čas končal korejsko vojno in ni stavil ravno pretiranih zahtev.
da je treba imeti stike s komunističnim režimom na vzhodu.
Uradni stiki med upravnimi in političnimi vrhovi bodo torej prišli do veljave, ne bodo pa začasno rodili nobenih praktičnih uspehov. Sicer je pa že njihov začetek kar lep praktičen uspeh.
oskrbe z oljem. Dobivala ga je namreč redno 80% s Srednjega vzhoda. Tokrat, ko je prišlo do nove krize v tem delu sveta, je Evropa dosti mirnejša. Sedaj dobiva s Srednjega vzhoda le okoli 50% olja, ostanek pa ga dobiva v glavnem iz Severne Afrike.
Rdeča Kitajska kupila v Avstraliji pšenico
NEW YORK, N.Y. — Avstralija je objavila, da je prodala rdeči Kitajski 56 milijonov mernikov pšenice za 90 milijonov dolarjev. Odpeljali jo bodo v drugi polovici leta.
SOVRAŠTVO DO IZRAELA ZDRUŽILO SPRTE ARABCE
Nevarnost vojne z Izraelom je združila njegove arabske sosede. Včeraj je jordanijski kralj Husein podpisal obrambno pogodbo z Naserjem za pet let, podobno oni med Egiptom in Sirijo. Proti-izraelski zvezi se je pridružil tudi nevtralni Libanon.
KAIRO, ZAR. — Včeraj je priletel sem v svojem letalu jordanijski kralj Husein in podpisal z Naserjem, predsednikom Združene arabske republike (Egipta), vojaško obrambno pogodbo za pet let. Pogodba določa, da morata zaveznika priti v slučaju napada drug drugemu na pomoč. Podobno pogodbo sta pred par tedni podpisala Sirija in Egipt. Pogodbo med Jordanijo in Združeno arabsko republiko je predložil jordanijski kralj Husein, katerega je še pred par dnevi Naser zmerjal z ameriško “prostitutko” in “plačancem CIA”. Včeraj ga je po podpisu pogodbe imenoval svojega “brata”. Husein je vsa leta, kar je na prestolu, iskal opore in pomoči za svojo vlado v Washingtonu. Ta mu je dejansko dajal tudi ves čas tako vojaško kot gospodarsko pomoč. Jordanijska vojska, najboljše izvežbana in opremljena v arabskem svetu, je oborožena večinoma z ameriškim orožjem. V smislu včeraj podpisane pogodbe bo prišla v slučaju spopada z Izraelom pod poveljstvo egiptov-
skega generala.	,	~	"
Jordanijskemu kralju dejan-.ni svet ZN je razpravljal v po-sko ni preostalo drugega, kot nedelj ek o položaju na Sred-pridružiti se ostalemu arabske- j njem vzhodu, ne da bi prišel do mu svetu, ki je ves v ognju za kakega zaključka. Glavni tajnik boj proti Izraelu. Jordanija ob- U Tant je v posebni resoluciji sega del Palestine, ki je ostala pozval obe strani v sporu k miru Arabcem po ustanovitvi Izraela in preudarnosti. Ameriški zastopnik A. Goldberg je ta poziv podprl, med tem ko je sovjetski zastopniki Fedorenko dolžil odgovornosti za sedanjo krizo Izrael in “zahodne imperialiste”. Obljubil je v imenu Sovjetske zveze vso podporo Arabcem, če “bodo napadeni”.
I Iz Clevelanda
i
in okolice
i
leta 1948. Palestinski Arabci, sedanji podaniki kralja Huseina so najbolj fanatični arabski nacionalisti in naj hujši sovražniki Izraela. Če bi se Husein nfc pridružil arabskemu nastopu proti Izraelu, bi bil njegov prestol brez dvoma v skrajni nevarnosti. Tako dejansko skoraj ni imel izbire, četudi mu je Naser zo-pern in je bil z njim več ali manj v vednem sporu. Za sodelovanje v morebitni vojni proti Izraelu se je že preje odločil savdski kralj Fejsal, tudi star nasprotnik Naserja, s katerim je v dejanski vojni v Jemenu.
Arabski zvezi proti Izraelu se je pridružil tudi Libanon, mala državica severno od Izraela, katere prebivalstvo je delno krščansko delno islamsko in se je prav zato v preteklosti skušala vedno držati v vseh prepirih in sporih ob strani. Tokrat je izjavila, da bo trdno stala na arabski strani in združila svoje sile s svojimi arabskimi rojaki v “tej usodni uri” za arabski svet.
Varnostni svet NEW YORK, N.Y. -
miri
— Varnost-
Kdo naj nam župani po jesenskih volitvah?
CLEVELAND, O. — S tem si gotovo ne beli glavo ogromna večina naših mestnih volivcev. Še celo republikanci se radi tega ne razburjajo. Imajo namreč svojega kandidata v osebi nečaka pokojnega senatorja R. Tafta S. C. Tafta, če si ne bo premislil.
Zato so pa v zadregi voditelji demokratske stranke, ali morda bolje povedano demokratskih strank, kajti vsak kandidat bi rad imel najmanj svojo frakcijo, ako že ne vse stranke na svoji strani. Povod za zadrego je pa dal sam sedanji župan Locher.
Locher ima od lanskega leta res smolo; kar prime v roke, se ponesreči. Še večkrat mu pa politiki pripisujejo odgovornost, ki je dejansko ni nikoli prevzel nase. Začetek njegove politične smole pade z začetkom lanskih črnskih izgredov v vzhodnem delu mesta. Tam je mestna uprava
res napravila par velikih napak, ali na njegov nasvet ali na njegovo pobudo ali pa tudi brez vsega tega. To pa ni važno, kajti politično odgovornost za napake mestne uprave nosi on. Od takrat je v zameri pri črnih volivcih. Morda celo v večji zameri, kot jo zasluži. Zato namreč skrbi črni demokratski politik Stokes, ki bi rad priplezal na županski stolček. Z Locherjem pa ni zadovoljnih tudi precej belih clevelandskih demokratov. O-čitajo mu, da je on odgovoren, da je dobilo naše mesto po lanskih izgredih tako slab glas po vsej deželi, da namreč ne more najti prave oblike sodelovanja s črnsko mestno revščino.
Črnci mu zamerijo še nekaj drugega. Locher je namreč prišel v spor s federalnim tajnikom Weaverjem — ki je črnega porekla —, ki med črnci veliko pomeni. Weaver mu zameri, ker ni hotel lani
sprejeti neke mestne črnske delegacije in naravno sedaj o-vira sodelovanje med mestom in federacijo. O tem kroži več vesti, toda so verjetno vsaka po svoje precej pretirane. Drži pa, da clevelandske zadeve ne naletijo zmeraj na simpatije v Weaverjevem federalnem tajništvu za urbanizacijo.
Na drugi strani je pa Locher odrezal kar dobro pri majskih volitvah. Kar je bilo predlogov na referendumu, ki jih je on priporočal, so bili vsi sprejeti; odbiti so bili tisti, ki jim je Locher nasprotoval. Seveda ni bilo v tem oziru Locherjevo stališče odločilno, pa vendarle je nekaj pomenilo.
Že sedaj hodi baje cela vrsta odličnih mestnih demokratov okoli Locher j a, da bi ga pregovorili, naj nikar več ne kandidira. Menda mu že ponujajo dobro službo v upravi ali pa na sodniji, da mu ne
bi bilo treba letati za kosom kruha. Baje ga je skušal pregovoriti, da ne kandidira, sam načelnik okrajng demokratske organizacije Porter. Govorijo celo, da se tudi podpredsedniku Humphreyju zdi prav, da Locher umakne svojo kandidaturo. Humphreyju bi menda bilo všeč, ako bi Cleveland dobil črnega župana v osebi Stockesa.
Nekateri demokrat j e pa silijo v ospredje predsednika mestnega sveta Stantona, ki se gotovo ne bi branil županske časti, ako bi lahko resno računal nanjo. Svojo kandidaturo je pa že napovedal bivši župan v Lakewoodu F. P. Celeste.
Ne smemo pa misliti, da se ne bodo počasi začeli ponujati tudi drugi kandidatje. Pojavili se bodo pa šele potem, ko bomo vedeli, kaj misli napraviti Locher. Zato je med politiki toliko zanimanje za Lo-cherjeve politične načrte.
Zahodne sile iščejo izhod
Združene države in Velika Britanija, pa tudi Francija so obvezane varovati sedanje stanje meja na Srednjem vzhodu, pa tudi svobodo plovbe skozi Tiranska vrata v Akabski zaliv in iz njega. Naser je na stališču, da so Tiranska morska vrata v lasti Egipta in Savdske Arabije, ki imata v svoji oblasti njene obale. Zato je razglasil zaporo nad izraelskimi ladjami in nad ladjami, ki bi vozile “strategično blago” v izraelsko pristanišče Elat.
Zahodne sile bi bile baje voljne priznati Egiptu in Savdiji suverenost nad Tiranskimi morskimi vrati, zahtevajo pa skozi nje prost prehod za vse ladje in pripravljajo predlog za mednarodno pogodbo, podobno oni sklenjeni v Montreuxu o plovbi skozi Bospor in Dardanele.
Merjenje sil Amerike in Rusije?
Izrael je izjavil, da bo nekaj dni čakal, da vidi, kaj bo storila mednarodna diplomacija. London in Pariz sta proti blokadi Arabskega zaliva, pa čakata, da bo storil prvi korak Washington. Ta je trenutno prepustil vsaj v javnosti organizacijo diplomatskega boja v tem vprašanju Londonu, če tudi je predsednik Johnson izjavil, da Združene države smatrajo Tiranska vrata za mednarodno vodno pot in Naserjevo blokado za skrajno nesrečno.
Moskva je pred tednom obvestila Ankaro, da bo poslalo okoli 10 svojih vojnih ladij iz Črnega morja skozi Bospor in Dardanele v Sredozemsko morje. Turčija je to v smislu mednarodnega dogovora odobrila. Prve ruske ladje so plule skozi morske ožine v Sredozemsko morje danes, ostale pa bodo tam do konca tedna. Rusi hočejo s tem okrepiti svojo pomorsko eskadro v Sredozemlju, kjer je še vedno popolen gospodar 6. flota ZDA.
Dvojčki—
V soboto so se rodili Mr. in Mrs. John (Dolores) Snyder, 23810 Devoe Avenue, Euclid, dvojčki, deček in deklica. S tem sta postala Mr. in Mrs. John Snyder, 19316 Kildeer Avenue, tretjič stari oče in stara mati, Mr. Dominick Walters 13-ič stari oče, Mrs. Johanna Miklaucic, 1032 E. 71 St., pa pramati. Čestitamo! Iz bolnice—
Mr. John Ropret, 19601 Kildeer Avenue, se je po 18 dneh vrnil iz bolnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Obiski na domu so dobrodošli.
Mrs. Mary Sadar, 3757 E. 100 St., se je vrnila iz St. Alexis bolnice in se zahvaljuje za obiske, pozdrave in darila. Zadušnica—
Jutri, v četrtek, ob 8.15 zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebov-zete sv. maša za pok. Mary Perusek ob 2. obletnici smrti.
Naznanilo—
Z jutrišnjim dnem bo knjižnica v Slov. domu na Holmes Avenue odprta samo vsak 1. četrtek v mesecu.
Sončni dan—
Lep, sončen dan je privabil včeraj veliko ljudi na Slovensko pristavo, kjer sta bili v spomin padlih razobešeni ameriška in slovenska zastava. Zvečer so bile pri kapelici šmarnice.
Na pogreb—
Ga. Tonika Špindler je dobila sporočilo, da ji je nenadno 23. maja umrl Sloveniji 56 let stari, edini brat Tone Žižek, rojen v Zg. Ščavnici v fari sv. Ane v Slov. goricah. Zapustil je ženo in dve hčerki. Ga. Tonika in njen sin g. Tone Špindler sta pretekli četrtek odletala v Slovenijo na pogreb pokojnika.
i V jezeru utonil—
Včeraj popoldne so šli trije mladi fantje, 16 let stari Jeffrey I Chapman, 1384 E. 52 St., 16 let stari Charles Dukovich, 5148 St.
■ Clair Avenue, in 16 let stari John Arincic, 1377 E. 47 St., plavat v jezero Erie na koncu E. 55 St. Fantje so plavali do valoloma, da bi gledali ladje. Ko so se od tam vračali, je Chap-manu zmanjkalo sil in je kljub poskusu Dukovicha, da bi ga spravil do brega, utonil. Njegovo truplo so dve uri kasneje rešili iz jezera. Chapmanovi so se priselili v Cleveland v lanskem juniju iz West Virginie.
Padla 120 čevljev goloboko—
Denise Merrell, 12 let stara hčerka Mr. in Mrs. William Merrell, 1180 E. 60 St., učenka 6. razreda šole sv. Vida, je včeraj padla v Euclid Creek Reservation, kamor je šla s svojima tovarišicama 11 let staro Dorothy Modic in 13 let staro Molly Jo Kozina 120 čevljev globoko na pobočju Mt. Baldy, kamor so se tri dekleta popela. Policija jo je odpeljala v Euclid Glen-ville bolnico, kjer so ugotovili da ima počeno lobanjo, vendar je izven vsake resne nevarnosti.
Patriotizem še vedno moderen—
Sen. Frank J. Lausche je včeraj v svojem govoru pri spominski svečanosti za v vojnah padlimi pri fari sv. Barbare na 1505 j Denison Avenue poudaril, da je patriotizem še vedno moderen, kot so moderni, pogum, delo in službe.
Seja—
Klub slov. upokojencev v Eu-,clidu ima jutri ob dveh popol-:dne sejo v SDD na Recher Ave. j Po seji prigrizek.
mmišm DomovmA
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $8.00 za S meaeca fc{» Kanade in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 74» 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
Ur?i ted State*:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 1 months Canada and Foreign Countries:
IlS.iMJ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 8 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 106 Weds., May 31, 1967
Visoki cilji
MEH ZA SMEH:
Ob koncu šolskega leta slovenski in ameriški listi objavljajo imena, slike in življenjske prikaze graduirancev, ki končujejo srednje šole ter se bodisi usmerjajo v nadaljnji študij, bodisi v poklice. Bolj redko berem v slovenskih listih imena in življenjske zgodbe tistih, ki končujejo college; še redkeje o akademikih, ki so se povzpeli do master diplome, skoro nikdar o tistih redkih posameznikih, ki so se priborili do doktorata. Navadno zanje niti ne izvemo. .Graduiranci srednjih šol gotovo zaslužijo pohvalo, a to bolj kot spodbudo za bodoče delo kot pa priznanje za dosežene uspehe. V resnici niso še prišli tako daleč preko šolske obveznosti; v veliki večini primerov bi bilo treba čestitati samo staršem, ki so jih vsa leta priganjali ali pa vsaj vzdrževali. Dejansko jih resni študij šele čaka. Če se odločajo za nadaljevanje študija v college, bodo z malenkostno vztrajnostjo prišli do bakalaureata, ako se zadovoljijo s povprečnimi ocenami. Večina študentov se, ne da bi se zavedala, kako usodne so lahko samo povprečne ocene za njihovo bodočnost. Študij na college še ne pomeni prave specializacije, kajti ta se v Ameriki dejansko začne s študijem za master diplomo in doktorat.
Zakaj naj bi bila večina naših maturantov zadovoljna samo z napol dovršenim študijem na college? Kako to, da jih tako malo nadaljuje delo v specializacijah? Morda je zares razlog v tem, da si mladi ljudje postavljajo prenizke cilje, kakor je upravičeno zapisal Jože Bernik v zadnji številki glasila Savanov. Ko se udeležujem strokovnih- konferenc. še nisem naletel na slovenskega akademika. Srečujem Madžare in Hrvate, Poljake in Špance, iskanje Slovencev je neuspešen posel. Podobne vtise dobivajo moji prijatelji z drugih strokovnih področij. Le med inženirji je nekaj drugače.	,
Slovenci in mladi Amerikanci slovenskega rodu bomo nekaj dosegli v Ameriki, če si postavljamo visoke cilje. Nikjer na svetu ni mladim ljudem odprtih toliko poti kot prav v Združenih državah. Prilike se seveda ne ponujajo, seči je treba po njih in pripravljati se je treba nanje.
Študij predstavlja finančno breme za mladega fanta ali dekle ter za njihove starše. Vendar je taka denarna žrtev najbolj solidna investicija za bodočnost. Pojeg tega je danes na razpolago vedno več študijskih podpor za dobre študente. Prav zato je vestno študiranje tako pomembno. Plače diplomirancev so mnogo višje kot zaslužki ljudi brez diplom. Četudi se dokaj dobre službe kar ponujajo mladim ljudem ter jih zavajajo v praktične poklice takoj po srednji šoli, jih v resnici odvračajo od mnogo bolj donosnih in zadovoljivih zaposlitev, ki so dosegljive z nekaj več študija. To ne velja samo za tehnične poklice, v katere se usmerja velik del mlajših ljudi. Slovenski rojaki kar zanemarjajo celo vrsto poklicev, za katere so posebno kvalificirani zaradi poznanja jezikov, dvojne kulture in razgledanosti.
Okrog štirideset slovenskih profesorjev poučuje danes na ameriških univerzah in collegeh. Vsak od njih lahko pove mladim maturantom, kako so poti do uveljavljenja odprte. Povojna slovenska emigracija se je na tem polju dostojno postavila, zdaj je čas, da izrabi priložnost mlajši rod. Konec šolskega leta je skoraj prepozno, da bi se letošnji graduiranci premislili in nadaljevali s študijem, če so se že drugače odločili. A zdaj je čas za tiste, ki stopajo v zadnje letos srednješolskega študija.
Naši študentje premalo pazijo, na kakšne univerze se vpisujejo. Razlika med ameriškimi univerzami je zelo velika. Predvsem v tem, kam odpirajo poti. Najlaže je doseči sprejem v “Community College”, odkoder je kasneje zelo težko priti na priznano univerzo. Malo težji je vpis v državne zavode, vendar resnemu študentu ne bo delalo preglavic. Vedeti je seveda treba, da so državne univerze, kot so Ohio State, University of Illinois ali Indiana University, ogromni zavodi, v katerih se posameznik skoro izgubi, če ne ve, kaj prav za prav hoče. Mnogo težji je vpis v izbrane privatne univerze kot so Harvard, Yale, Princeton ali tudi Oberlin, Haverford, Cornell in podobne. Res je, da tam sprejemajo le najboljše študente z zelo dobrimi ocenami. A diplome teh univerz so same po sebi vstopnice do odgovornejših položajev, tudi boljše plačanih, po diplomi. Kvaliteta izobrazbe, ki jo ti zavodi nudijo, je dokaj drugačna kot na krajevnih zavodih.
Izbira zavoda, kje naj mladi študent nadaljuje svoje študije, je življenjska odločitev, ki bo za vse življenje u-smerila študenta. Nisem gotov, da se mladi maturantje tega dovolj zavedajo. Clevelandski in chikaški Slovenci so srečni, da imajo v neposredni bližini take izbrane in priznane zavode kot so Case institute, Illinois Institute of Technology, Western Reserve, University of Chicago in Northwestern, vsak po svoje ugleden in svetovno znan za-
vod. Če le mogoče, bi morali naši mladi študentje izbirati take univerze za nadaljni študij.
Uveljavljanje slovenskega življa v Ameriki je v dokajšnji meri odvisno od tega, da se posamezniki slovenskega rodu povzpnejo na odločilna mesta v ameriškem svetu, bodisi na univerzah, bodisi v industriji ali v svobodnih poklicih. Mnogo več vpliva bo imel slovenski zdravnik, kot, ga ima bolniška sestra, mnogo več univerzitetni profesor §a rad privezal nazaj na jabla-kot učitelj v ljudski šoli, mnogo več inženir kot delavec v no!” industriji. Amerika je še vedno odprt svet za vsakogar, ki ima dovolj vztrajnosti in poguma. Zakaj ne bi segli po teh možnostih? Izobraženost, s katero se Slovenci že dolgo časa ponašamo, se ne podeduje. Vsak zase se mora truditi zanjo “sebi v čast in narodu v korist”. Dejansko korist bo lahko imel sam ter vse tiste skupnosti, ki jim pripada.
Postavljajmo si torej visoke cilje!
Jože Velikonja
čudno, da nisem postal kapucin, ■ — Mladi tatič. — Farmar je temveč frančiškan. Veste, kapu-j zasačil fantalina, ki je kradel ja-, cinska brada se mi ni dopadla, j bolka na njegovem vrtu.	j kar odkrito povem. Vem, da so f
“Kaj pa delaš na jablani?” j pri nas splošno ljudje govorili, “Oh nič,” se odreže fantalin,1 da nobeden kapucin ne bo prišel “eno jabolko je padlo dol, pa bi j v pekel. Pa sem res nekoč vprašal navihanega p. Jakoba Vuči-na, kaj je na tem resnice? In veste, kaj mi je povedal? “Seveda, niti eden kapucin ne bo pri-
uuimimnuuiiiuuiiiitttiiuuuinuauiaiuuuuiuuiuuiummiiiaiiuuuiuuiitimimiiiiinmmiuuuinumuuinuuuuuiim
Pennsy 1 vanski prepihi
(Poroča Majk)
ifliiuiiiiiiiiiiuiiiiuiimumiimmiiiiiniiiiiitmiiiiiiimiiiimiiuiuiutiHimmmiiiuiniiiuiiiimiimniiiiuiiiiHiimiiiminiim
Pittsburgh, Pa. — Kdor dandanes kaj pogleda v časopise naših velemest, kaj vidi? Večinoma vsi debeli naslovi na prvih straneh glasno objavljajo, koliko raznih javnih uradnikov, čuvarjev javnega reda je obtoženih radi tega in onega. Kakšnega “tega in onega”? Beri naprej in tam ti povedo v drobnem tisku, da se gre včasih za desettisočake, stotisočake in večkrat za milijone raznih poneverb, takih in takih. Nekateri zatajijo visoke dohodke davčnim uradom, drugi zopet drugače itd. Kaj si mislijo o nas tisti, ki prihajajo iz drugih delov sveta k nam na obiske ali v posete? Pred leti, se spominjam, pred to zadnjo vojno je iz Zagreba prišel na obisk neki hrvatski politikar, pristaš stranke, ki jo je vodil pokojni Maček. Bila je med nami še prohibicija/ampak pa dolinah in ridah ter zakotjih Apalaške-ga pogorja so v marsikaki “kuči varili rakijo”. Kar dišalo je po njej. Seveda, poveljujoči in pomožni redarji, katerih naloga je bila paziti, da bi se taki “grehi” ne delali, so sicer marsikoga zasačili na poljih tiste takrat prepovedane industrije. Tudi takrat so bili listi polni debelih naslovov, kaj se je v tem ali onem kotu odkrilo in zasačilo. “Grešnike” so vozili v “špehkamre”, vodili obravnave, včasih kar zanimive in zabavne, skozi druge izhode pa so “grešniki” zopet prihajali ven. Ko so na nekem sestanku dotičnemu hrvatskemu politiku razlagali, kako postopajo s takimi “grešniki”, je ta zmajeval z glavo in rekel: “Vi Amerikanci prekašate še naše karlovške fiškale in mešetarje!” Potem je pa še dostavil:
“Seveda, pri vas v Ameriki je dosti medu. Vam vsem se dobro godi. Vsa vaša Amerika je kakor veliko jezero polno samega medu in vsega dobrega. Na tako pa rade sedajo vse vrste muhe in ose, srčeni in čmrlji. Za prepovedi se ne zmenijo. Brenčijo naprej, četudi dobijo tu in tam kako klofuto, nazaj se zopet vračajo, ker med jim lepo diši.”
Na tega hrvatskega politikar-ja sem se spomnil, ko sem pred kratkim bral dolgovezna poročila, kako so obračunali z raznimi nekdanjimi lobisti v Wa-shingtonu, z raznimi unijskimi predstavniki in seveda še s celo vrsto drugih, radi “pozabljivosti” pri prijavljanju dohodkov, ki so podvrženi davkom. Pa še tisoče drugih slučajev je. In vedno več in več jih je. Zakaj? Naj-brže, ker Uncle Sam je predober in o njem vedo, da ni prestrog in da ne zna tako palice rabiti, kakor jo marsikdo med nekaterimi zaslužijo.
V začetku aprila, kakor je poročal “PP”, je naše mesto suspendiralo tri policiste višje stopnje. Obtoženih je pa še cela vrsta drugih uradnikov, kot nadzornikov, preglednikov itd.
Bivši pomočnik v senatu Baker pa je bil obsojen od 1 do 3 leta zapora radi zadev, za kate-
Kako bodo vpoštevali priziv, bomo še videli.
In po dr.ugih mestih? Tudi niso brez takih podobnih slučajev. Take vesti, se zdi, da zelo dobro proučujejo taki, ki so nagnjeni k raketirstvu. Milostne in nizke kazni pa vse še poslabšujejo. Nagnjeni k takemu vidijo, da v kakih slučajih gre za silno visoke vsote poneverb ali kaj drugega, pa kazni za take prestopke so le mehke.. . Prav je imel Mate na Butlerju, ko smo se o tem pred kratkim pogovarjali, pa je dejal: “Uncle Sam bi moral znati bolje mazati take “poštenjakoviče”, boljšo palico bi moral uporabljati, pa bi bilo manj takih slučajev”
Pritrdili smo mu, da ima prav.
• NEKAJ O CILJIH JOHNSONOVE POLITIKE. — Večinoma je tako, da vsak politik ima v svojem političnem delovanju nekaj dobrega nekaj pa takega in takega, ali če hočete političnega. Gre se za politične smernice stranke, kateri pripada, nekaj pa tudi za njegove cilje in za njegovo čast in slavo. LBJ ni na tem polju nobena izjema. Mož s človeško naravo je. Ta pa je pri nekaterih taka, pri drugih zopet taka. Politikarji so mojstri, znajo navadno kuhati in začinjati politične juhe tako, kakor kažejo razmere časov in pa da ugajajo
— Strah. — Župnik v neki mali fari je v pogovoru z enim šel v pekel, in sicer zato: Ko pri-njegovih faranov omenil:	“Vi de v pekel, mu brada takoj zgo-
dajete dober zgled. Kar vas po-. ri in postane — on je rekel “ra-znam, vas nisem videl še nikoli ta” — frančiškan.” Vidite, take
pijanega priti domov. Vi imate gotovo vedno svojo bolno ženo pred očmi?”
“To ne,” odgovori faran, “ampak strogo taščo!”
* . ■
— Iz jetnišnice. — Ravnatelj kaznilnice je dejal odpuščenemu kaznjencu: “Upam, da se boste poboljšali in da vas ne bom videl več tukaj!”
Kaznjenec: “Kaj, ali boste gospod ravnatelj mogoče premeščeni?”
Vse lepo pozdravlja
Stari Majk
zna razdirati naš kapucin pater Jakob. Vsi ga bomo prišli gledat in poslušat. Izvedel sem pa, da je p. Jakob izgubil brado, preden je prišel v pekel. Slovenska Katoliška Liga mu bo oskrbela umetno brado, ki mu bo javno izročena na predavanju. Vidite, toliko zanimivosti!
Torej: P. Jakob: Kar leze in kar gre, bo v Chicagu prišlo poslušat Te in gledat Tvojo kapucinsko brado. Tudi jaz pridem. Dobrodošel med nami in na veselo svidenje!
P. Odilo OEM
naprodaj pri zastopnikih Kluba društev SDD, pri Berti in Chu-cku v klubovih prostorih SDD, lahko pa tudi kličete za rezerviranje tel. 531-7419.
Na svidenje v nedeljo, 11. junija, poppldne ob enih v Slov. društvenem domu na Recher Avenue!
Za Klub društev JoAnn Milavec, taj.
Nikdar, kar svet stoji.,»
SO. CHICAGO, 111. — Res, koliko se morem spominjati, se še nikoli ni slišalo in nobena zgodovina nima zaznamovanega poročila, da bi se kdaj bila dotaknila ameriških tal dragocena noga — quam speciosi pedes — slovenskega kapucina. Prvi je pater Jakob Vučina OEM Cap., ki ga bomo imeli priliko videti in slišati čikaški Slovenci v soboto in v nedeljo, 3. in 4. junija. Prišel je iz Francije, kjer že skoraj deset let skrbi za dušni blagor naših Slovencev in sicer deluje v znanem mestu Nica, kjer se je zadnja leta nabralo toliko naših mladih ljudi iz mile slovenske domovine. Pred leti ni bilo slišati, da bi se okrog Nice razlivala slovenska kri, zdaj pa število naših rojakov kar vedno bolj narašča. Pater Jakob že kar težko sam vse zmaguje.
Kako naši ljudje tam živijo, kaj delajo, katere težave imajo
in kakšnega veselja so deležni: javnosti tako, kar kje njim'vse to nam bo povedal v svojem koristi. Radi tekmujejo med se- predavanju p. Jakob v soboto boj in kadar gre za pridobivanje zvečer, 3. junija, ob 7.30 v veliki' ugleda in pa vpliva v javnosti, dvorani sv. Štefana v Chicagu, so včasih kaj čudno radodarni s Govorniku beseda zelo gladko svojo politično naklonjenostjo, teče in vse njegovo izvajanje samo da bi pridobili v javnosti bodo spremljale skioptične slike, vpliv, ob volitvah pa večino gla- ki jih pater sam posnema že več sov. To bi sodil jaz, ‘Stari Majk’, let in je postal v tem že kar pra-da so njihovi glavni nameni. | vi strokovnjak. Velika škoda, če Drugače bi najbrže ravnali dru- kdo teh slik ne bo videl in pre-gače, kakor ravnajo.	Jdavanja ne slišal.
Pred kratkim sem bral poro-j očetje kapucini so v naši do-čilo v našem “PP”, kako je sku- movini dobro znani in spoštova-pina črnskih zamorskih odvetni- | ni- Posebno jih je rad imel in jih kov dospela v Washington, obi-1 Ulp0gteval naš svetniški kandidat skala Belo hišo in Urad justič- gkof Anton Martin Slomšek. Kori ega oddelka, ter tamkaj nagla- bkokrat je bil njegov gost pred-silo in objavila pritožbo, da med Vsem v Celju. Odkar je postal federalnimi sodniki v južnih dr- Slomšek duhovnik, je vsako leto žavah na jugu, da ni nikjer no- točno prihajal v Celje h kapuci-benega federalnega sodnika nom na porciunkulo. Ure in ure črnca. Na to pritožbo je odgovo- je spovedoval in vedno v samo-ril Civil Service Commissioner stanski cerkvi sv. Cecilije pridi-john W. Macy, da je Mr. John- gap Tudi kot mariborski škof je son imenoval 11 črncev v zvezno prihajal na porciunkulo v Celje, distriktno in v okrožno in dis- ge kratko pred svojo smrtjo te-triktno Columbia sodišče, kar je ga ni opustil. Bil je že popolno-več, kakor je kateri koli drugi ma izčrpan,> pa je vendar pri ka-predsednik imenoval toliko črn- pucinih dolgo spovedoval, pridi-cev za to službo. Glavni zvezni gat }n opravil slovesno mašo. pravdnik Ramsey Clark je pove- Zdaj so kapucinske postojanke v dal delegaciji, da je Johnson Sloveniji: V Ljubljani imajo sa-imenoval osem črncev za živ- mostan in župnijo v stepanji Ijenjsko dobo v zvezna sodišča. vasi; v Mariboru imajo faro sv.
Pri vsem tem bi se marsikdo Jožefa; v Ptuju so pri cerkvi sv. znal vprašati: Kaj pa vse in ko- Ožbolta; v Celju oskrbujejo no-liko pa črnci pričakujejo? Da Vo župnijo sv. Cecilije; v Škofji jim bo kdo vso oblast na krož- Loki imajo samostan in cerkev niku prinesel in izročil vsepo- sv. Ane; na Primorskem pa so,
vsod. In to kljub temu, da pri na Vipavskem v Sv Križu. In še!bodo pomerili v balinanju mest-ustvarjanju in grajenju boljših v Krškem ob Savi. Torej kar po|^i odborniki Euclida in Cleve-razmer na vseh raznih poljih go- vsej naši domovini so znani ter.landa.
spodarstva in drugod, sami niso silno priljubljeni.	j Vabljeni ste vsi prijatelji te
pomagali zgraditi kaj prida za- Jaz sem bil s kapucini iz mla- igre, moški in ženske, tudi tisti, pečkov v deželi. Pričakujejo pa dih let v tesni zvezi. Moj oče jih 1 ki sami ne igrate več. Mar ni vse! LBJ se jim dovolj dobrika, je vozil, kadar so prišli v Zibiko prijetno tudi samo gledati in u-marsikdo drugi bi se jim malo pomagat in na Tinsko goro ob živati ob veselju in zabavi dru-ne toliko. A bolj, ko jim roke od- romanjih. Hodil sem v Celje na1 gib? re. kakor omenja “PP”, bi lahko'pre, več bi radi. Kako dolgo bo porciunkulo, ko sem v Celju' Ob 4.30 popolde bomo začeli dobil največ 48 let zapora in do | šlo tako? Zna priti čas, da jim študiral nižjo gimnazijo, so mi servirati okusno pečene piščan-$47,000 denarne kazni. Njegov | bo kdo imel pogum povedati: večkrat dali lep kos kruha. In ce, nato pa bomo lahko plesali odvetnik je izjavil, da bodo ta-1Dovolj! Dobivate več, kako ste kot duhovnik sem bil vedno z ob prijetnih glasovih domače koj vložili priziv proti razsodbi. | vredni!	njimi v zvezi. Pravzaprav je kar godbe. Vstopnice za večerjo so
Prvi kenearf npj@rškaga moškega pafskega ifesra
NEW YORK, N.Y. — Dostikrat ste iz naših obvestil lahko spoznali, da so se nekateri možje in fantje zbrali in organizirali moški pevski zbor. Iz časopisnih poročil ste lahko razbrali, da je zborovodja g. dr. Delak in da naše pevce temeljito in sistematično vežba. Dne 20. maja zvečer je zbor prvič zapel v naši dvorani ob priliki proslave Majniške deklaracije. Ta krstni nastop je bil uspeh nesebičnih naporov pevovodje g. Delaka — kakor tudi celega zbora. Večeru je dal obeležje, kakršnega smo pri mnogih naših prireditvah pogrešali.
Mirno lahko rečem, da je naša njujorška slovenska narodna skupnost mnogo pridobila. Zbor nam obeta novo poživitev; kajti pesem je, ki poživlja. Pesem je, ki nas povezuje v trdnejšo enoto. In pesem povezuje mladi in stari rod! In prav to naša fara ter vsa njujorška slovenska skupnost močno potrebuje. Hvalimo Boga, da smo dobili učitelja, ki se žrtvuje in nam bo s svojim zborom odprl vrata v novo sobano naše skupnosti. Vsled tega vabim in prosim vse nju-jorške Slovence, da pridejo in napolnijo našo cerkveno dvorano 10. junija (v soboto ob 8. uri zvečer), ko bo naš moški pevski zbor imel svoj prvi koncert.
Samo pomislite, koliko let je že minilo, da ste slišali kak čisto domač zbor, zbran iz naše srede. Zavedati se moramo, da to pomeni postavljanje novega mejnika v naši skupnosti in v našem narodnem ter kulturnem življenju. Po koncertu pa bomo o-stali še v dvorani, povezani v domačnosti in prijetni zabavi ter v razgovoru za utrjevanje in razširjenje našega zbora. Jaz vas vabim osebno in vi se vabite med seboj za srečanje v domači dvorani ob poslušanju domače pesmi.
Vaš župnik Father Rogan
ialinaarsko kkmmmj® ¥ EmMu na leslisr iwe,
EUCLID, O. — Kot v preteklih letih bo tudi letos Klub društev SDD na Recher Ave. imel svoje spomladanske balincarske tekme. Vršile se bodo 11. junija ob enih popoldne. Tudi letos se
Prof. Franjo Baš, zgodovinar in muzeolog, umrl
V Ljubljani je pred nedavnim umrl prof. Franjo Baš. Rajnki je bil rojen 22. jan. 1899 v Kamen-čah pri Braslovčah na Štajerskem. študiral je zemljepis in zgodovino v Ljubljani in na Dunaju. Do 1. 1932 je bil profesor v Mariboru, takrat pa je postal banovinski arhivar in tajnik Mariborskega muzeja. Kot zgodovinar je obdelal štajerska mesta, kot zgodovinar in narodoslovec (etnolog) štajersko podeželje, kot arheolog žarno grobišče pod mariborsko Kalvarijo, kot etnolog (narodopisec) savinjsko gospodarstvo in kot gospodarski zgodovinar gospodarski razvoj mesta Maribora po zgraditvi Južne železnice. Bil je stalni sodelavec vseh slovenskih zgodovinskih, zemljepisnih in drugih strokovnih revij, časopisov itd. — V letih 1948-49 je postavil ptujski muzej. — Pred u-pokojitvijo leta 1963 je bil na ljubljanski filozofski fakulteti honorarni predavatelj za muzeologijo.
IZ NAŠIH VRST
v-—-
Vancouver, B. C. — Spoštovano uredništvo! Prejeli smo Vaše pismo, s katerim nas obveščate o poteku naše naročnine, katero obnavljamo zopet za eno leto.
Lepo se Vam zahvaljujemo za redno pošiljsr-ie Ameriške D°' movine, katere smo vedno zelo veseli, in tisti dan, kadar izostane, nam kar nekaj manjka. Škoda res, da posamezne številk2 ne prihajajo po vrsti, mnogokra1-' pride novejša izdaja preje. mo, da to ni Vaša krivda, pač Pa poštna.
Vseeno smo Ameriške Domovine zelo veseli in bi nam bil0 brez nje res dolgčas, posebno* ker smo jo tako navajeni. T0' vest Mlada Breda je bila zelo le' pa. Upamo in žeimo, da bi °k' javili še več tako lepih povesti-Take od slovenskih pisateljeV najraje beremo.
Sprejmite vsi pri AmerisK Domovini naše najlepše pozdra Ve.
Frančka Zadnik in družin3
Strokovnjaki o večplastnem steklu
Na londonski konferenci 0 varnosti v 'cestnem prometn J dr. Huelke z michiganske urU verze pokazal barvne dia.V°ZL [ ve hudih poškodb na obrazih a' tomobilistov, ki jih je ob trčenj s hitrostjo samo 16 km na ur° vrglo skozi večplastno vetr° bransko steklo.
Harold Gough od tovarne aV^ tomobilskih stekel triplex jc^ cenil nevarnost, poškodb od ° . stekel za štirikrat večjo kot P običajnih varno stnih stek i Gough je nadalje pokazal, se je pri triplexu treba borit1 dobro vidljivost. Čim debelej^ je vetrobransko steklo in bolj poševno je vgrajeno, manjša je vidljivost. _
Peter Ware iz Rootesa je udaril, da bi moralo biti naU^ nejše vetrobransko steklo ra^e, in pokončno vgrajeno.	ve-
klo pa ne bi ustrezalo est®;s mu izgledu avtomobila. Tu 1 raba goriva bi bila vsled z nega upora večja. _	m
Profesor Gisanne je P°
da je stilist-oblikovalec v a
industriji še premalo “vZg°Jirner kar zadeva varnost. K0'' Pr j0 je navedel Oldsmobile °rnkeV čigar prisiljena čelna P ° ju.
Deklica
z odprtimi očmi
PIERRE L’ERMITE
Slovenci so se le pri Gospe Sveti zahvalili za dar sv. vere
‘Oh, dragi gospod, bilo je vse več nego nerodnost... bila je Nravnost trdosrčnost, okrutnost.
Če bi se bil zatekel k meni pes v takem stanju, v kakršnem sva bili davi po dveh nočeh potovanja, brez prtljage, dobesedno bnešani in izgubljeni v Parizu, jaz bi bila tistega psa gostoljubno sprejela ... Vaša mati. .. Vaši sestri... nama niso ponudili niti kozarca vode, kakor pravi evangelij ..
“Bile so presenečene!” “Presenečene...? Pa so vendar dobro vedele, da prideva v f’ariz.. ”
“Pač, toda ne v takih okoliščinah!”
“Imajo oči... lahko bi bile videle najino stisko ..
“Lepo Vas prosim! Vi ste dobri in Vi boste zmerom dobri °stali... Dovolite mi, da pridem jutri po vaju!”
Teta je pogledala svojo nečakinjo. Rolanda je odgovorila Povsem preprosto:
“Nobene take zapreke ni, da bi naju gospod Maude ne smel sPremiti v opero. Vendar pod enim pogojem ..
“Sprejmem v naprej vsak pogoj!”
“Plačali bova sami najini Stopnici in voz.”
“Oh, gospodična!”
“Kakor želite: če Vam je tako Prav, dobro, če ne, pa nič!”
Roger Maude se je obotavljal ... Iz katerega nagiba je pojavila Rolanda ta toli poniževalni pogoj? ...
Toda bil je ves zmeden .. . Saj Pirna nobene izbere ... Ena sa-rna stvar mu je zdaj pri seru: °hraniti zvezo! ... to se pravi,
Pe pripustiti, da bi se vsa stvar bo kraja podrla.
•.. Prva bitka je bila izgubljena... Bogve! Morda bo pa bruga dobljena?
“Torej na svidenje,” je žalost-110 rekel... “Prišel bom sem po
vaju...”
In nezavedno je potožil z iskrni besedami, kakor pred tremi bnevi ubogi Filbert svoji ma-teri: “Kako sem nesrečen!”
Odhajal je po ulici des Abbes-Ses, ki je bila polna radosti in k’Ušča Montmartrea .. .
Odhajal je in zastavljal svojo Palico po robu uličnega hodnika.
Ko je odhajal iz noirmoutier-skega raja, je bil tako prepričan, ba postane tisti raj njegov in da sreča njegova za vselej ... Napravil si je točen načrt, karn popelje svoji znanki v Pa-Kzu, da jima bo bivanje prijet-bajše. Njegova mati in njegovi Sestri so se mu smejale ...
Toda one niso znale! ... One biso preživele, kar je preživel °n v preteklem mesecu. Kakšen P°nien naj bi bil torej imel njih 2asmeh!
Kakšen pomen ...?
Kakor so nekateri vetrovi, ki P°sušijo in zamorijo nekatere cvetke, tako je obnašanje žensk,
'b so predstavljale njegovo domače ognjišče, povsem porušilo 11 do dna izpremenilo tisti dve Plehki dušici...
Ka... daleč je od čaše do Ustnic!
. Zalučil je stran cigareto, ki si |° je baš prižgal in navzlic tis-eftiu, česar je prekipevalo nje-Sovo srce, je ponovil:
Kh ... te ženske!” šu “te ženske” so bile: nje-8°va mati... njegovi sestri.. .
Kaj mu morejo nuditi v za-baeno za dragoceni biser, ki ga ■K po njih krivdi nemara brez-P°gojno za vselej izgubil?
XXXI. poglavje.
teta Cecilija, ki je prespala ua udobni postelji .— dasi čer. seveda ni mogla primerjati s
svojo lastno — po ugodni kopeli, po kavi s smetano, pri kateri je spravila kar dva mlečna kruha s svežim surovim maslom, je postala drugega dne bolj usmiljena in je prijazno vprašala Rolando:
“Kaj pa bova počeli danes dopoldne — ti si voditeljica...” “No ... kaj si pa želite?” “Želim, zares, želim si najprej obiskati cerkev Sacre - Coeur na vrhu stopnic ... Zdi se mi, da ni daleč odtod.”
Rolanda si je kupila načrt mesta Pariza. Razprostrla ga je na postelji, rekoč:
“S tfem pripomočkom se nama ni treba obešati na Roger j a Maude in na njegovo ljubeznivo družino. Včeraj sem se že naučila, kako je treba ... izvedela
koč
Je
sem, kako moramo postopati z vozniki, bila sem v slaščičarni in pomislite — danes Vam že smem izdati — poslužila sem se celo podzemske železnice!”
“V podzemski železnici si bila?”
“Dvakrat... oh . .. za zabavo! ... Bila sem v dvigalu des Abbesses ... in kar je najbolj zanimivo ...”
“Moj Bog, ti me plašiš!... Če poj deš spet kam ven, ne bom prenesla strahu ... Kako si rek-ia — kar je najbolj zanimivo?” “Uganite!”
“Ah, v Parizu ne uganem ničesar!”
“Pa! Morate uganiti...” “Moram?”
“Da... morate!...
“Ne uganem, pa ne uganem.” “Naj bo. Srečala sem ... ne, to je pretirano ... videla sem gospoda voditelja...”
“Videla si ga!”
“Videla.”
Teta Cecilija je bila v hipu vsa izpremenjena.
“Da... te moje oči so videle gospoda voditelja...
“In on...?
“Kakor po naključju se je trla okoli njega gruča fantičev ... Ne verjamem, da me je prepoznal.”
“Obiskati ga morava . ..”
“O tem ni dvoma.”
“Saj vendar razumeš, Rolan-dica. Radi tistih Maudejevih žensk nikakor ne gre, da bi bili neprijazni napram gospodu vo-^ ditelju, ki je tako priljuden...” “Popolnoma se strinjam z Vami, tetka.”
To me veseli! ... Ah, če bi tebe ne imela, Rolandica moja!” “Glejte, saj sem vendar tu. Sicer pa, čeprav bi mene ne bilo, bi Vam ostala še vedno tista dobra dušica, tako nesrečna ...”
... Kdo neki?”
E, to pa boste vendarle uganili.”
“Rečem ti, Rolanda, da ne uganem pa ne uganem ničesar več....”
“Recimo, da se kliče ... Roger Maude. Toda poglejva na načrtu, kako daleč je do cerkve Sa-cre-Coeur... O, to je čisto blizu ... Tam je neka ulica Lepic .. . Mislim, da bo to najkrajša pot. No, kaj pa potem?”
“Dvoje: rada bi videla slona v botaničnem vrtu. Moj ded, ki je potoval okoli sveta, mi je cesto pripovedoval o tem slonu. Potem bi si pa rada ogledala velike trgovine ...”	■
“Tetka, če hočete obiskati velike trgovine, Vam svetujem, da greva rajši dopoldne ... zvečer je namreč preveč ljudi; ne prideš nikamor .in vsaka izbira je nemogoča .. . Kakor vse kaže, odhajajo Parižani okoli štirih popoldne z doma.”
“Kaj, če bi šli torej najprej tja? V cerkev poj deva pa zve-
(Dalje prihodnjič)
GORICA, It. — Dve sto petdeset slovenskih romarjev z Go' riškega in Tržaškega, trije avtobusi iz Dornberka, eden iz škofje Loke in eden iz Celja, pa nekaj desetin Slovencev od vsepovsod, zlasti s Koroškega, to so bili zastopniki slovenskega naroda, ki so pretekli torek, 9. maja, obiskali Gospo Sveto in predstavljali vso ogromno množico petnajst tisoč Slovencev, ki jim zaradi nacionalne nestrpnosti avstrijskih zagrizen cev ni bilo dano priti na kraj milosti, kjer počiva apostol Slovencev sv. Modest.
Kljub temu — romanje je u-spelo kot malokdaj in udeležen-bodo odnesli nepozabne spo-
mine nanj. Že narava je poskrbela za prekrasen okvir: vsa Koroška je bila v cvetju, zlasti belo-rožnate jablane so bile v svoji prelesti nekaj edinstvenega. Vreme je bilo prijetno, brez ostrega sonca, a tudi brez dežja, skoro poletno, saj je toplomer kazal kar 27°.
Gospa Sveta se je kopala v soncu, ko so naši romarji tja prispeli. Že so bili v svetišču zastopnik celovškega škofa kanonik msgr. Aleš Zechner, vrhovni direktor izseljenskih dušnih pastirjev msgr. Ignacij Kunstelj iz Londona, skupina slovenskih duhovnikov iz Beneške Slovenije, ki so veseli pozdravili prihod zamejskih Slovencev. Navzoč je bil tudi dr. Metod Turnšek, ta neumorni pobudnik in organizator proslav ob 1200-letnici pokristjanjenja slovenskega naroda.
Občestveno mašo je opravil msgr. Franc Močnik iz Gorice, petje in molitve je vodil g. Franc Štuhec z Opčin z njemu že lastno spretnostjo, pridigo pa je imel g. kanonik Zechner, ki je zlasti poudaril misel, da je Gospa Sveta kraj, kjer šo se Slovencem odprla Vrata do Kristusove Cerkve, zaradi česar je prav ta kraj primeren, da se zahvaljujemo v svojem imenu in kot predstavniki vsega naroda Bogu in Materi božji za neprecenljivi dar svete vere.
Prehitro je potekel čas in treba je bilo misliti na slovo. Popoldne je bilo na sporedu še drugo romanje:	k Sv. Emi na
Krki. Strmeli so naši ljudje nad tem svetiščem, morda še lepšim
in bolj veličastnim kot je ono pri Gospe Sveti. Niso slutili, da hrani Koroška tako mogočne spomenike preteklosti v sebi.
Dva avtobusa Goričanov in e-den Tržačanov — 150 oseb — so se zgrnili ob pol 4. pop. okrog oltarja Marije Vnebovzete. Spet je spregovoril kanonik Zechner ter poslušalce seznanil z življenjsko zgodbo sv. Eme, z zgodovino svetišča ter znova poudaril, da so od tu zlasti koroški Slovenci skozi 700 let prejemali luč svete vere. Nato je pristopil k oltarju msgr. Kunstelj, obdan od vseh navzočih duhovnikov. Po litanijah Matere božje so vsi navzoči doživeto zmolili apostolsko vero, prejeli evharistični blagoslov ter obiskali grob sv. Eme v spodnji cerkvi.
Goričani so od tam napravili obisk še ene Marijine cerkve. Vrnili so se iz Krke p0 isti poti do Št. Vida ob Glini, nato pa po nebeško lepi dolini dosegli Osoj-sko jezero. Po levi strani obrežja so nato prispeli do bivšega samostana Osoje, kjer je konec 11. stoletja delal pokoro kot mutec poljski kralj Boleslav II. iz Krakova, ki je v navalu jeze zabodel škofa sv. Stanislava. Pesnik Aškerc ga je za vse čase ovekovečil v pesnitvi “Mutec Osoj-ski”.
Lepšega zaključka romanja si naši ljudje res ne bi mogli želeti. Zadnji žarki poslavljajočega se sonca so božali belo samostansko poslopje; jezero je bilo spokojno, ob bregu pa so se oglašali slavčki. Bivša samostanska cerkev je pravi umetniški biser; lani so jo obnovili in jo je res vredno obiskati. G. Jože Jurak je prisotnim razložil zgodbo kralja Boleslava, prostovoljnega izseljenca in spokornika. Nato so vsi obiskali njegov grob. V nemi tišini so zrli na marmorno ploščo, ki oznanja, kdo’počiva za njo.
Večerne sence so že prekrile jezersko gladino, ko sta zabrnela avtomobilska motorja. Kako lepo bi bilo še ostati nekaj ur na tem kraju miru, toda Gorica je bila še štiri ure vožnje daleč. Treba je bilo, dasi s težkim srcem, vzeti slovo od rajskomir lega kraja, tfsi so pa sklenili, da kmalu, če se bo dalo, že drugo leto, to pot ponovijo. In vabimo tudi druge, ki berejo te vrstice,
da isto storijo. Ne bo jim žal, kot ni našim romarjem, ki bodo,1 dokler bodo živeli, v prijetnem spominu hranili ta izredno lepi romarski dan.
K. G.
Obsodba Mihajlova pred občinskim svetom v Gorici
Občinski svetovalci Slovenske demokratske zveze prof. Bratina, prof. Bratuž in odv. Sfiligoj so naslovili na goriškega župana Martino naslednji poziv:
“Ker so jugoslovanska sodišča naložila prof. Mihajlu Mihajlo-vu iz Zadra dve hudi obsodbi in sicer na eno oz. na štiri in' pol leta ječe, v kolikor je isti skupno z drugimi izobraženci sklenil izdajati v okviru ustavnih svoboščin revijo z demokratičnim socijalističnim programom in je izrekel osnovane kritike do obstoječega komunističnega režima v Jugoslaviji, ki ne predstavlja več kot šest odstotkov prebivalstva, predlagajo podpisani naslednji dnevni red in prosijo župana, naj bi ga predložil v razpravo:
Potem ko je z začudenjem zvedel za vest o dvojni obsodbi na zaporno kazen prof. Mihajla Mihajlova iz Zadra s strani jugoslovanskih sodišč, kar predstavlja prezir demokratičnih svoboščin in kršitev same jugoslovanske ustave, izraža občinski svet v Gorici svoje ogorčenje zaradi teh obsodb in svojo solidarnost s prof. Mihaj lovom in z vsemi, ki se v Jugoslaviji borijo, tudi v trpljenju za zmago demokratičnih svoboščin.”
Ta korak slovenskih svetovalcev pa seveda ni naletel na odobravanje “Primorskega dnevnika”, kar je seveda razumljivo, ne pa opravičljivo. Diktature se vedno in povsod poslužujejo nasilja za preprečitev svobodne besede in kritike. Zato pa je tudi skrajno nelogično obsojati npr. diktatorske'ftkrepe v Grčiji ali v Španiji, istočasno pa molčati o zatiranju svobode v Jugoslaviji!
Tiskovni sklad A.D.
Mrs. Jennie Konestabo, 690 E. 157 St., Cleveland, O., je prispevala $2 v tiskovni sklad v spomin pokojnega soproga Franka in hčerke Jennie z željo, da bi Ameriška Domovina še dolgo zahajala v slovenske domove. Iskrena hvala!
Kinds in mnsfimani so se sppadli ¥ MMi
NEW DELHI, Ind. — Ljudje v Kalkuti in njeni okolici trpe razne vrste pomanjkanja, najhujša od vseh je lakota. Nestrpni in lačni so zelo razdražljivi. Vsaka najmanjša reč in vsak spretnejši hujskač jih lahko požene v demonstracije in izgrede. V posameznih mestnih predelih je prebivalstvo po veri mešano, večina je hinduistična, med njo pa so muslimanske skupine.
Koncem preteklega tedna je prišlo v nekem takem delu Vzhodne Kalkute do prepira med dvema kockarjema. V spor so naglo posegli njuni prijatelji in tovariši, nato pa še njuni verski somišljeniki. Predno se je posrečilo priti policiji na mesto in napraviti konec prepiru in pretepu, je bilo več oseb ranjenih. Policija je uporabila plin solzivec, pa izgrednikov ni mogla ukrotiti. Ti so se razbežali šele, ko je začela vanje streljati.
Razdivjani, fanatični demonstranti in izgredniki so se razleteli, pa začeli požigati in ple niti. V kratkem sta bili dve tovarni uničeni in požgani, požganih je bilo tudi 10 trgovin in delavnic, prav toliko pa oplenjenih. Ko so prišli gasilci požare gasit, so jih izgredniki napadli z opeko in steklenicami. Na pomoč je bila pozvana armada, razglašena je bila policijska ura in prepovedano vsako zbiranje.
LEPO PROSIMO:
Poravnajte zapadlo naročnino že ob prvem obvestilu. Prihranite nam delo in nepotrebne stroške.
Omogočite našemu listu dober nadaljni razvoj.
Hvala!
V prihodnjem tisočletju bo v Ameriki samo pet krščanskih ver
LANCASTER, Pa. — Med protestanti obstoja posebno gibanje pod imenom “posvetovanja o cerkveni edinosti”. Giba-nje je ravnokar končalo svoje zasedanje v Lancaster, Pa. Na zasedanju je bilo ugotovljeno, da obstoji upravičeno upanje, da bo v prihodnjem tisočletju v Ameriki samo pet krščanskih verskih skupnosti:	rimsko -katoliška,
pravoslavna, luteranska, bapti-stovska in združena protestantska. Če bi se to zgodilo, bi bil to velik uspeh na poti k splošno krščanski skupnosti.
Jezovi na vietnamskih rekah ne bodo bombardirani
WASHINGTON, D.C. — Razlog za to je zelo preprost. Jezovi se nahajajo tako na rekah Severnega Vietnama kot Južnega. Ako bi naši bombniki napadali jezove na severu, bi partizani rušili jezove na jugu. Zato je Johnson odbil predlog vojaških krogov za bombardiranje jezov na severu, čeprav bi tako bombardiranje napravilo več škode na severu kot rušenje na jugu.
Kanalski pas v Panami
Kanalski pas, ki se vleče na obeh straneh prekopa v državi Panami in je pod oblastjo in u-pravo Združenih držav, obsega 475 kvadratnih milj.
Hranite denar za deževne dneve —kupujte U. S. Savings honde!
MALI OGLASI '
V	najem
Eno 4-sobno stanovanje z vročo vodo in gorkoto za $45.00 mesečno in eno 3-sobno stanovanje z vročo vodo in gorkoto za $40.00 mesečno, na 1334 E. 55 St. Vprašajte za g. Koporc.
(x)
V	najem
Odda se 5 velikih sob in kopalnico po zmerni ceni, blizu St. George cerkve. Kličite 442-3976.
(26,29,31 maj)
Kupim hišo
Enodružinsko v sv. Vida okolici. Ponudbe sporočite na upravo Ameriške Domovine.
V najem
Opremljena soba se odda zaposlenemu moškemu v collin-woodski okolici. Za pojasnila kličite 531-6129.	(110)
TONY KBISTAVNIK
PAINTING and DECORATING 1171 East 61st. Street Kličite 431-0965 za brezplačen proračun
Naprodaj
Dve hiši na enem lotu, ena 4-družinska, druga 2-družinska, med E. 55 St. in E. 72 St. Za pojasnila kličite 881-9658.
-(110)
V najem
Starejša vdova želi poceni oddati opremljeno sobo ženski, ki bi ji bila tudi družabnica, pri E. 185 St. Kličite 531-4301.
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja hišo v Eu-clidu, 3 spalnice, aluminijaste strani, preproge, štedilnik, zavese. Kličite po 5. uri 481-7865.
(108)
Moški dobijo delo
MACHINISTS
THE CLEVEUKQ PHEUMATIQ Teo! Go.
5784 E- 78 SL S41-1708
A Subsidiary ot PNEUMO-DYNAMICS Carp.
mmmms
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYBROTEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL mms MILLS
mmi
LATHES
GAP TURRET
LATHES
Žersske dobi 10 delo
SLIKOVITO PRISTANIŠČE — Pristanišče na George Cross Islandu je slikovito in vabljivo .za obisk turistov. Obiskale so ga tudi ameriške vojne ladje sredozemske 6. Jloie.
Ženske dobe delo
Iščemo tovarniške delavke za skupinsko in lahko strojno delo. Skušnja nepotrebna. Govorimo hrvaško in slovanske jezike. Blizu E. 30 St. in Chester Ave. Za sestanek kličite: 781-7136.
(108)
Lahko hišno delo Iščemo Slovenko za lahko hišno delo od 10. do 3 pop. Servirala bi eno kosilo starejši dvojici; v Collinwoodski okolici. Kličite KE 1-2641 po 4.00 pop. (107)
ENGINE LATHES
milim HACHfNES
RADIAL DRILLS
mERIGAL GGNTRQLLEO MACHINES
.DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno
8.15 dop. do S, pop.
«,15 kličite
341-170«
za iaa sestanka
Ac Equal Opportunity Emplove-
(107)
^	f
k	\
3	FR, JAKLIČ:	%
\	5
s	X
|	Peklenci svoboda \
i;	K
“O, nič se ne napenjaj! Saj se poznamo! Niks Gelt! Kaj? ‘Nerodna’ straža? Hahaha! Ne bo nič!”
Obrnil se je še k svojim Ižancem, rekoč:
“Tile bi nas radi dobili v ‘nerodno’ stražo! Tile bi nas radi zapisali za gosposko tlako! Ali se damo?”
“Vse dol! Vsa tlaka je proč! Nobene nove tlake nočemo! Fr a j ost!”
Tako je odmevalo na vseh straneh, a tisti iz Ljubljane bi
jim bil rad pojasnil, da ni tako, in je skušal govoriti. Pa ni šlo. Vse vprek so vpili:
“Daj ga! Daj ga! Kaj bo tako rastel! Vse dol. Udri!”
“Kar nazaj, gospodje! Na Igu je svoboda!” je zavpil tikoma kočije Tone Krivanoga in je zamahnil z roko proti Ljubljani. “Nazaj ali pa v jarek!”
Tisti, ki so držali konje in kočijo,'so kar vse skupaj zasukali na cesti, da bi bil oni, ki je stal v kočiji, skoraj omahnil iz nje in je kar padel vznak na
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
HELP WANTED Office Girls
BOOKKEEPERS, STENOGRAPHERS, TYPISTS, CLERICAL and GENERAL OFFICE HELP
HIGHEST WAGES BEST WORKING CONDITIONS LIBERAL VACATIONS — PAID HOLIDAYS SICK LEAVE — INSURANCE — PENSION PLAN NUMEROUS OTHER BENEFITS CALL... VICTOR J. FAILLA
1950 W. Erie St., Chicago 22	738-0822
f ;	(106)
MALE HELP
‘	WONDERFUL "OPPORTUNITIES FOR~
PROGRAMMERS
Major publishing firm located in Southern Connecticut is experiencing puch rapid growth that it is imperative the Data Processing staff add several programmers. These are immediate openings for qualified applicants.
IF YOU HAVE:
Experience in design and in development of large business applications. Experience in programming the 1400 series computer, both disk and tape.
SPEC. CONSIDERATION IF YOU HAVE:
Experience in magazine subscription fulfillment.
Experience in nrogramming the I.B.M. 360 computer.
Salary range $11,000—$14,000
Interview will be scheduled in the next few weeks at a convenient Philadelphia. Minneapolis, or Chicago location. Upon receipt of your resume an appointment will be made with you personally, by phone or telegram.
PLEASE CONTACT:
Mr. JOSEPH CUNNINGHAM, Personnel Department
FAWCETT PUBLICATIONS, INC.
Fawcett Place, Greenwich, Conn. 06830
(108)
sedež, loveč se z rokami.
“Domorodci!” je bila zadnja beseda, ki jo je bilo slišati.
Ves prizor je zbujal mnogo zadovoljnosti in smeha.
Ko je bila vprega naravnana proti Ljubljani, tedaj sta pa udarila Maček in Malnarček po konjih vsak od ene strani, drugi so pa vzradoščeni kričali: “Udri! Udri!”
Prvi v kočiji so kar glave sklonili predse, meneč, da bo padlo po njih; toda konji so pod težkimi udarci hitro potegnili kočijo iz meteža, tembolj, ko jih je natepal tudi kočijaž, ki se je bal še kaj hujšega.
“Ali ste videli, kako. smo jih nagnali?” je povzel Krivanoga čez nekaj hipov. “Grof je tekel v en kraj, škrici pa v drugi. Hahaha!”
, “Frajost! Hahaha! Vse dol!”
“In še enkrat rečem,” je prevpil Tone ves hrup: “Viktoria! Viktoria! Viktoria rompompom!”
In šlo je zmagoslavno:
“Rompompom! Viktoria rompompom!”
Ko je dobri gospod župnik France Prusnik zvedel, kaj pomeni ves hrup, ki ga je bilo na Studencu toliko tiste dni, je sklenil roke, vzdihnil proti nebu ter rekel: “In to je svoboda? O, kakšen peklenski mrčes je treščil ljudem v glavo!”
Osmo poglavje.
Stara ljubezen ne zarjavi.
Po dogodkih pri fari so se ljudje razkropili na vse strani, zakaj bližal se je večer in je bilo treba iti domov, tembolj, ker so se bili žlahtni studenci pri “Zlati kočemajki” in v drugih gostilnah posušili.
O, to je bilo pripovedovanja tisti večer po vaseh, ki se razprostirajo po ižanskem polju, ki
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
ALL FACE BRICK 3 bdrm., 216 baths, full English hsmt. Gas ht. S & S, 2Vz car gar. Walk to I.C., schl. & shopping. Low 20’s. E. Hazel Crest, Owner. 793-5730.	(108)
MALE HELP
Outstanding Opportunity! Excellent Immediate Openings!
ARCHITECTS
ARCHITECTURAL
DRAFTSMEN
Surroundings & working conditions are good. Permanent positions.
CONNOR-HARDMAN & ASSOC.
Harvey, Illinois ED 3-3614
(108)
MALE HELP
jse stiskajo v kotu med Igom in Krimom, ki leže' na pobočjih Mokrca od Studenca preko Golega do Kureščka, pa na Pijavi gorici in po dolini ob Želimelj-šci, pa še dalje vsenaokrog. Povsod so pripovedovali in govorili, kaj se je zgodilo na Studencu. Izprva ni nihče verjel, kdor ni bil zraven, šele potem, ko so pričali vsi, ki so bili na Studencu navzoči, so ljudje verjeli. Kdo bi pa mogel drugače verjeti takšne stvari, o katerih si človek še v sanjah ni upal misliti.
“Turjaški grof je tekel! Pa kako je šel! Še ozreti se ni upal. Pete so ga komaj dohajale. Tako jo je pobiral! Kočija pa v drugi, kraj. Hahaha!”
Ljudje so se tolkli od smeha ob kolena in se čudili.
“Pa grofa ste? Povej no še enkrat, kako je bežal! To bi bil pa rad videl! Kanalja, prav je tako! Pa Ljubljančane ste tudi nažgali!”
“Pa kako! Eden izmed njih se je bil našemil, kakor bi bil antikrist. Mislil je, da se ga bomo kaj bali. Pa koga se Ižanec boji? Nikogar! Nekdo je zavpil: Udri! in nekateri so malo z nogami zacepetali, pa so jo Ljubljančani ubrali s svojim antikristom, ko
smo mu povedali, da se na Igu ne damo zapisati. To bodo Ljubljančani gledali!”
Očanci, ki so podnevi sedeli doma za zapečkom, so prilezli izza peči, nastavljali ušesa in levili čudne nezaslišane novice, katerih kar niso mogli verjeti in so dvomili:
“Pa je ta od grofa resnična?”
“I, resnična! Tako je šel, kakor bi bil kdo za njim zažgal. Nobene ni zinil!”
“Kaj smo dočakali! Ne bo prav! Tega nam grof ne bo odpustil!”
“Naj pa drži! Kaj pa je danes tak grof! Kaj ni svoboda zdaj in nobene tlake ne desetine? Kdo ise ga pa še kaj boji! Saj je vse dol!”
“Mora že res biti, drugače bi grof ne bil šel peš. Zapomnil si je pa le.”
“Saj so si tudi tisti zapomnili, ki so jih dobivali po petindvajset na graščinskem dvorišču. Ali to ni bilo nič? Ej, kaj nam pa grof še more?”
Zadovoljstvo in zadoščenje je navdajalo Ižance, ko so bili grofa ponižali. Vse je prišlo tako nepričakovano, kar samo od sebe. Odkod so vendar vzeli tisti pogum, da so ustavili lastnega graščaka, ga vrgli iz kočije in
Pravkar je izšla knjiga profesorja Cirila Žebota
SLOVENIJA VČERAJ, DANES IN JUTRI
Knjiga, ki obsega 12 poglavij in 12 dodatkov, je edinstvena razprava o evoluciji življenja, gospodarstva in državnosti v Sloveniji po prelomu leta 1945.
Knjiga je izšla v založbi avtorja pri Mohorjevi družbi v Celovcu (Viktringer Ring 26), kjer jo je moč kupiti ali naročiti po pošti ($3 za USA in Kanado, 30 šilingov za Evropo). Naročila sprejemajo tudi:
Za U.S.A.:	Za Kanado:
Mate Resman	Vladimir Mauko
1089 E. 68 Street	1115 Bay Street
Cleveland, Ohio 44103	Toronto 5, Ontario
SAMO IZGLEDA NEVAREN — Plazilec doma v Aziji je pomolil svojo glavo iz zaboja, v katerem je spravljen na Grand Central Terminal, in sovražno pokazal svoj jeziček. Hvala Bogu ni nevaren, ker ni strupen.
ga nagnali, da je peš mešal blato v svoj grad. Nepopisno jim je bilo všeč, da je gospod grof nenadoma enak Ižancem, ki tudi peš hodijo od zibeli do groba. Še pred nekaj dnevi so se umikali s ceste, ako so ugledali grajsko vprego, a sedaj so samega grofa ustavili in ga vrgli dol.
O, to je bilo tako izredno, da so imeli dogodek vsi v mislih in je bil vsem na jeziku; da so Ljubljančane vrnili tja, odkoder so prišli, tega so se spominjali in omenjali samo še mimogrede.
“Netek ljubljanski, bi nas rad komandiral! Kajpak, še tega js treba! To bi bila lepa svoboda!
Želi f e imeii oni '67 gladki
modni izgled?
DOBITE ELEGANTNO
dre cJdu v d
TRAJNO KODRANJE
Vaše najočarljivejše — in najtrajnejše!
Veselite se enega od teh finih, kvalitetnih, krasno izvršenih, splošno priznanih trajnih kodranj, po naši čudovito nizki ceni. Spretno izvršeno po naših strokovnjakih. Naravni izgled, lahko česanje v današnje najmodernejše pričeske. Bodite gotovi, da Vam bomo napravili najlepše kodranje, četudi so Vaši lasje fini, suhi, sivi, beljeni ali barvani. (Zajamčeno seveda)
Krasno §20.00 NESTERCREME
$4*95
Izrano §30.00 VITA-CREME
§6*95
Oboje vključuje umivanje, triziranje in striženje
Oboje v osnovnem ali regularnem kodranju Sijajna podlaga za vse današnje pričeske
Umivanje in	Barvanje, vkl. umivanje
triziranje	1.95	in friziranje	5.45
Striženje	1.50	Roux barvni obliv -75
Pristriženje,	.70	Stiliranje lasulj	3.95
Kremasti obliv Zastonj | čiščenje lasulj	2.50
Ob petkih, sobotah in pred prazniki friziranje, barvanje in kodranje samo 50c več.
PRIHRANITE Vi PRI FINIH KVALITETNIH 100% NARAVNIH
DELNIH LASULJAH	|	LASULJAH	J	KITAH
Res. $25 do $35	Reg. $60 do $160	Reg. $80 do $160
12.50 do 17.50	I	29.50 do 79.50	|	39.50 do	79.50
Izberite si odgovarjajoči barvni odtenek — Po meri napravljeno in stilirano.
m^dndre ^Iduvcii
FRIZERSTVO • LASULJARSTVO

EAST			WEST		
•	Downtown	781-3161	•	Southland	845-3400
•	Southgate	663-6346	•	Westgate	333-6646
•	Eastgate	449-3435	•	Parmatown	884-6300
•	Severance	382-2600	•	Midway Mall	
		382-2569		Elyria	324-5742
				Lorain	233-8020
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17092 Lake Shore BlviL	1053 East 62nd Street
KEiimore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmor© 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
HELP WANTED
lltieon Organizers Business Agents
We are locking for 10 men who are interested in becoming successful Union Organizers and Business Agents. These positions offer a great opportunity for an exciting life time job.
Starting salaries are $100 per week with $25 raise after 30 days. Then you are on your own and can earn up to $300 per week which means $16,000 per year if you are willing to work and ambitious enough to get ahead.
After one year of successful service, the Union furnishes you with a new car and all expenses paid. All Organizers and Business Agents receive up to $100,000 of life insurance. Blue Cross and Blue Shield coverage is supplied for your entire family. Plus, numerous other Union benefits including a 100 percent pension upon retirement.
These positions are open for those between 25 and 40 years of age with high school diploma. We will train and educate you in organizing, servicing, negotiating and conducting union meetings. If you are interested in a life time opportunity in an exciting and interesting capacity, call or visit me:
Victor Failla, Midwest Director, l.U.D.T.W. AFL CIO, 1950 Erie St., phone: 738-0822.
Apply now!	(106)
ŽIVLJENJE TEČE DALJE — Ko v vojni v Južnem Vietnamu padajo vojaki in civilisti skoro vsako uro, gre življenje v glavnem mestu Saigonu dalje. Slika kaže del bogato založenega živilskega trga.