197. številka. Ljubljana, v ponedeljek 30. avgusta 1897. XXX. leto lakaje dan *n»«*«-rt inima: nedelj* in iira*iiiko tar »»»m po pošt I pi-ejeman na a?itro-cgenki lsšat* a van Uto lb gld., u pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden ies>«e » «lt* *0 kt. - *.» Lj nbljane brtu poidjania na dom ta vse leto 13 gld., aa Četrt leta H gld. 80 kr., u jedan mavec 1 gld. 10 ki. Za pošiljanje na dom računa se po 10 ki. o« mesec, po 80 kr. na četrt leta. — Za t nje detel e toliko vec kolikor poštnina masa. '* oibibI la plačuje »t od Itinntopue petit-vrste po '< kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po & kr. e* ae dvakrat in po 4 kr,, Ce se trikrat ali večkrat tiska, »opis n: isvole frarkirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravailtio je na Kongresnem trgn st. 12. H p ra t 'it v- atf as blagovolilo noiiljati naroCnine. reklamacije, ocnanila. t ' vss administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. obelnatvo uljudno vabimo na ševo aaroebo, stare gospode nuroonlbe pa( ks> lerlin bo potekla koneem meaeea naročnina, ■roilino, ii» Jo o prsrem easn ponove, da pošl-l'iaaje ne preoehs ln da dobe vae številke. „SLOVENSKI NAROD" velja aa l.|nbi)nnnk« naročnike brea pošiljanja na doni t Vae leto . . . gld. 18*— I t'etrt leta . . gld. S*ao Pol leta ... u 6*54>| Jeden meaee. 1*10 ■a pošiljanje na dom se raenna lO kr. os meaee, ttO kr. na eetrt leta. H pošiljanjem po pošti veljat Vrne, leto . . . gld. 15—1 Četrt leta . . . gld. 4- — Pol leta ... M a>—I Jeden mesee . ,, fJsJT" Bfar«»euje ae labko a vsakim dnevom« a k fcratn se mora poslati tadl naroćnlan, drugače ■e oalrumit na dotično naročilo. Upravništvo „Slovsnsksga Naroda". Vseslovenski in istrsko-hrvatski shod. Pripravljalni odbor je v svoji seji dno 28. avgusta sklenil, da se stod vrst dne 14. septem bra t. 1. od 9. are dopoludne. Uvažuje od raznih strani izražene želje, je odbor določil naslednji dnevni rod : 1. Splošni politični položaj — poroča dtž. poslanec dr. Š u š t e r š i 6. 2. Jezikovno vprašanje — poroča drž. pos'aaeo dr. F n r j a n 5 i č 3. in 4. Primorske razmere — poročata državni poslanec S p i n č i č in odvetnik dr F r a n k o. 5. Koroške razmere — poroča deželni poslanec Grafenaaer. 6. Štajerske razmere — poroča dež. pofllaoec dr. Dečko. 7 Narodna avtonomija in na rodno gospodarski položaj slovenskega in istrsko hrvatskega ljudstva — poroča drž. poslanec P o v š e 8. Sklepanje o predlaganih resolocijrh. Zborovanje ae prične ob 9 ari doprlndne ter konča najkasneje ob 2. nri popoludne. Z - zin m na ta omejeni čas, in k r so poročevalci izbrmi iz vseh slovenskih pokrejin in iz Istre, bode po sklepa poslanskega sestanka z dne 30. jnlija debata na tem shoda izključena. Istotako po sklepa imenovanega sestanka omejena bode vdeležba na imenoma vabljene osebe. Shod ni nameravan kakor ljudski *bod, mar več kakor shod narodnih zaupnikov. Zaradi tega izdeluje in je deloma že izgotovil priprav I »lat odbor imen.k zaupnikov sporazumno z izvenkranj skimi pododbori. Glede* na omenjeni prostor za shod je samo ob sebi umevno, da se bode moralo tudi število vabljencev omejiti Po shoda ob 5. ari popoladne se bode vriil banket; kdor se ga želi udeležiti, naj to najkasneje do 10. septembra naznani tajniku pripravljalnaga odbora dr. Ig. Ž 11 n i k u, drž. poslanca v Ljobljani. Ker se jp v javnem lista izrazila želja, naj se pripravljalni odbor pomnoži, izjavlja isti, da v to ni opravičen, ker ga v to imenovani poslanski se stnnek ni pooblastil W LJubljani. 30 avgusta. Parlamentarna komisija desnico se en ide nv poziv predsednika poljskega k u6,t. viteza Ji-wor8kegs, v srtdo. 1. septembra ob 11. uri dopo ludne na Danaju. Glede* konferenc« te komisije p še „Slowo Polskie", da bo odločilna za ose do Bademjevega kabineta. Položaj je danes za vlado težavnejši in nevarnejši, k. kor je bil pri iakl ku državnega zbera, Ker so se izjavili centralisti, da eo nasprotniki Badenija, ne mora nastopati ta več v ulogi posredovalca mej strankami, ampak se mora s svojimi nasprotniki boriti, če noče, da pade sam Al; hoče ostati na neutralni v>šini, postanejo še druga, centralistom nasprotujoče stranke, njegove sovražnice. Sovraštvo se obrne potem tudi nasproti poljskemu klubu in poljski narod bi b>l izotiran. Doba neutralnosti je za Badenija minila : Badeni se mora bojevati, pa očitno stopiti na stran desnice, ali pa mora odstopiti. Vspehe more vlada imeti le takrat, če ee opre na veliko stranko, ki je raz-širieua po vsej državi, in to je sedanja večina. Pri konferenci parlamentarne komisija se ponnd' vladi prilika da predloži načrt bodočega boja Naloga deščice pa je, pokazati vladi, da je toliko močna, da reši državo. — „Nowa Reforma" pa piše: Poljski klub ne sme pustiti, da ma vlada kak pro gram vsili, nago mora v dražbi z zastopniki drugih slovanskh klubov vladi program diktirati. Ako ne ta, m o r a I a b o druga vlada ta program sprejeti, kajti brez Slovanov ne more vladati nobena vlada. Mi odločno zahtevamo, da trdno vstraj^jo poljski člani parlamentarne komisije desnice pri ravnopravnosti narodov in avtonomiji dežel ter da centralistični hegemoniji Nemcev brez strahu pred nasledki pri-strižejo krila. Delavski kongres V Curiha sn vrši te dai mejnarodeo delavski varstv«ni kongres, na katerem imajo scciialisti večino. Ako se upošteva dejstvo, da imajo socijalisti velika denarna sredstva, s katerimi ao omogc čili ogremo udeležite? svojih pristašev, in da bo bili delavci na kmetih prav pičlo zastopani, reči se mora da kongros nikakor ni predstavljal pravo razmer je delavstva. Navzlic temu so se sklenili nekateri prav pametni in čloiekoljabni sklepi na korist često sila izrabljavanega delavstva. Želeti je, da uvaŽi)o vse vihd* sklepe tega kongresa ter z reformami preprečijo v parlamentih marsikak političen b< j. Kongres se je bavi) predvsem z določitvijo normalnega deiavskeg* '.asa. Socijalisti so zahtevali, naj bode maksimalna deba dela vedno in pnvsod 8 urni dan, dtUgi oa so predlagali, naj se določi delavska doba za vsako vrsto dela in stroko posebej, kar je jedino oravilno. Na kmetih je 8orno delo povsem neizvedljivo in tako tudi pri mnogih podjetjih. Giede delavskega svobodnfgi dne so zahtevah so zahtevali eocijaJisti naj se določit*, v tega dno prepusti delavcem v raznih deželah po svoje, drugi pa so bili za nedeljo. Tudi tu se moremo čuditi modrosti secijalistov. Kam li zaide vsa obrt in vei promet, ako bodo imeli na Fran. coskem v ponedeljek, v Nemčiji v torek, v Italiji v sredo . . . svoboden dan ! ? — Gledć dela otrok jo kongres ekfenil, da je prepovedati otrokom do 15. leta vsako delo. Ta sklep je izvedljiv in moder le za delo v tvornicah in vplavžih ali v zudokopib, na kmetih pa morajo otrobi delati. Kmet vender ne bo najemal hlapcev za to, da mu p s6 krave? Giede žensk so krščanski socijalisti predlagali, naj se prepove uporaba žensk pri rodokopih in pri ve-leobrru, socijalisti pa so zastopali nazor, da je ženska jednakopravna z možidm, da naj sama določi, kaj bo delala in česa ne. — Kongres če zboruje. i r E K Slovanski učenjak in zdravnik. Ne le dunajska medicinska f«kult*ta, temveč medicinska znanost sploh je izgubila velikega, vrednega zastopnika. Po daljšem boleban*u je 27. avgusta umrl v Iglsu na Tiroiikem prti Edvard pl. Hofmann. Poro lil so je v Pragi 1 1837.. bil nekaj let. endi snplent na stolici sa sodno medicino, I. 1869 imenovan profesorjem v Inomostu, 1. 1875 na Dunaju. Ta je b>l tudi anatom deželnega so dišča, bil poklican v viš i zdravstveni svet in postal njegov predsednik L. 1884 je bil odlikovan z redom železne krone 111 vrste, in valed tega po vzdignjen v viteški stao, I. 1888 je postal dvorni svetnik. — Ali so to date, odlike. kakoršnh beremo dovolj v životopisih in nnkrologih učenjakov, — ali so nam te ros t&ko pomembne? Gotovo, kajti Hofmunn je v nas stvarnik nove znanstvene discipline, on jo utemeljitelj sodne medicino v tej obliki, da so vredno in ameio sovršča drugim me diemekim strokam. Hofmann je 8 evojo valiko bistroumnostjo, 9 svojo ogromno izkašinjo v praksi, a tadi s svojo brezobirnu strrgostjo pri izpitih šele vzgojil ne-o generacijo sednijsko izvežbanih medicincev. Njegovo veliko, temeljito delo, učna knjiga o sodni medicini, je doživela sedem izdaj in bila prevedena v ruski, ••t' 1 iaii-k . španski in francoski jezik. In pre«od v francoščino je baš znao len in pomemben; saj so Francozi baš v tej stroki imeli svetovnoslavnega B.-ouardela, ki je bil tadi Hofaaanna vedno vzor. Odlike so torej bile povsem zaslužene. Hofmann je bil rodom Čeb, kateri ni v tujini nikdar pohabil ali zatajil svojega naroda. Na Du nsjn je pospeševal vse slovanske naprave in češkim dijakom je bil velik podpornik. In to ja, kar nas navdajo 8 ponosom. V naših dneb, ko s« toliko govori o vse prevladujoči in zmigufoči ne »fiki kulturi, ko se drugim, zlasti slo venskim, narodom odreka jednakoveljavnost in usi lj uje inferijornost, v teh dneh gotovo ni odvt-č ako ffe spomnimo vnovič tega, da ao svetovno slavo dunajske med ciaske fakultete slvarili — Slovani, da so oni povzdignili medicinsko vedo, da so oni ispopolnili strokovno znanje. — Ovskovečili so si ime: Skoda, stvarnik sedanje internistike ki nam je podal najvažnejša in najizvrstaejše preiskovalne metode in nas šele učil bolezni prav izpoznavati, 11 • ■ k 11 a n « k y, ki je učil izpoznavati uzroke in posledice bolezoij potom sekcij, Hebri, ki je ote-meljil znanstveno stroko o knžnib boleznih, — vsi ti mojstri, ti svetovnozoani danajski profesorji so bili Čehi. In v naši generaciji, katera nživa plod njihovsga znanstvenega raziskavauja, sta bila zopet dva Slovana, Ceha, ki sta kot nčitelja in zdravnika pridobila si slavno ims, poleg pokojnega Hi-manna kirurg prof. Albert, tekmec slavnega Bili rotha. Prvi je umrl, dragi boleha, in tako se bojimo, da bo v kratkem zakljačsnu vrsta onih mož, ki so prouzročili slavo dunajske medicinske fakultete. A njih delovanje ni s smrtjo končano; rodilo je stoteri sad, in njih uspehe, njih trajne priboritve za Človeštvo in za zaanoat nam mnogi njihovi učenec vzdržujejo in izpopolnajejo. Slava umrlemu slovanskemu nčenjakn! Se ve r i n. Francosko ruska alijanca. Prejšnji poslanik grof d« Mony piše v „Gauloia", da ima iveza mej Rusijo in Francijo le defenziven namen ter da je želeti, da se točke pogodbe objavijo. To zahtevajo tndi radikalni in socijalističn francoski listi. Poslanci socijalietične stranke bodo v teaa smislu stavili v zbornici interpelacijo. Dopisi- Iz Metlike, 19 avgusta. Dne 17. t. m. zvečer se je slišalo pokanje topičev, zatem pa ve černa godba, ki ;e pri mestnem žnpsnu g Franca Jutražo naj poprej cesarsko himno, potem pa primerne podoknične komadiće igrala, kar se je tndi pri stanovanju g. okr sodnika Rizzolija zgodilo. Golbnjo potem vse naše mesteca s takozvano večeraico obšla, kar je prebivalstvo k veselju spodbudilo. 18 t. m. zjutraj ob 4. uri je zopet pokanje topičev m budnica prebivalstvo našega mesteca spomnilo, da se bode praznoval rojit vem dan cesarjev. Ob 8. nri je bila maša v farni cerkvi, katero je daroval g. prost Dcugan Navzoči so bili vsi c kr. drž. urad niki in celi mestni zastop, temu na čela g. žapan, preko 40 ognif ga sce v s poveljnikom g. Leopoldom Ganglom v paradi in mnogo druiega odličnega in prostega občinstva. Na kora so bila zbrani izborni pevci, ki so peli Nedvedovo mašo jako dobro. Zlasti sta se odlikovala g. Gregorač kot tenorist in g dr. Košenina kot basist Kooec maSe se j a ptl „Ta Detim laudamus" v slovenskem jezika in ga je de loma tudi občinstvo pelo. Po cvsarski bimni so je vsa množica zbrala pred mestno h»šo. Tukaj ja stopil g. župan prid zbrano občinstvo in z navdušenimi besedami slavil cesarja, poz>vljajoč h koncu navzoč nike, naj zakličejo vladarju Zivio, kateremu pozivu se je občinstvo oduševljeno odzvalo. Na to je gosp. župan pred požirno brambo omenjal, kdaj se je ustanovila, kake zasluge ima in kdaj se je sedanji previdni in zelo delavni poveljnik g Gangl volil NapoBleJ naznani, da po sk epu poveljoištva dube vai oni ogojegasci, kateri že preko deset let sluz benim doižncstim zadostujejo, v priznanje njih po žrtvovalnosti, marljivosti in delavnosti malo nagrado, da bodo i droge k marljivosti in delavnosti izpod bujalo. Na to pripne g. župan najpopred g. poveljniku zlato svetinjo s podobo Nj. Veličanstva, za kar I so g. poveljnik z lepimi krepkimi besedami zahvali. Ravno tako je dobilo še drug>h 18 članov požarne hrambe taisto darilo, kar jih je Zelo veselilo in gi-n Io. Na to sta dva nova uda v društvo požarne hrambe sprejeta bila. Končno so zadonali živahni živio-klici na čast cesarja Franca Josipa in je godba svirala koračnico, na kar so je občinstvo raešlo Literatura in socijalizam. Vsak dan imamo opraviti s socialističnimi vprašanji, vsak dan nam razodeva nove prikazni delavsko gibanje, in danes se nobeden ne more izogniti teh vprašanj z uebrižaim posmehom, ali jih smatrati malenkostnimi. Socijalizam in tudi tisti, ki morebiti — (nobeden ne more vedeti, kaj bo čez 50, čez sto let izpe'jivo, kaj ne!) propagira neizpeljive težnje, je danes najmočnejša meč idej na zemlji. Ideje te so tako lepe, da imajo samo v Kristovem nepokvarjenem nauku par in ona zopet delajo pot pravic no8ti, poštenosti, ljubezni, in sreča vseh ljudi ja smoter trga velikanskega gibanja po vsem ci vi I izi ranem svetu, ki ga pod skupnim imenom socijalizeaa razumevamo. Literatura, kakor jo spravlja socjaliatična pro paganda na dan, prekosi že danes v marsičem ono prejšnjih časov. Ta je popisano življenje človeka, človeške družbe, posameznih stanov isto tako, kakoršno je res in brez ozira odgrinjajo se vse rane, vse bo lezni društvenega organizma. V luči te literature pa sa vidi tadi a visokega etaliSča proti konca hiteče naše stoletje. BNi paralele tema stoletja v vsej zgodevini Problemi, ki se srtčavajo na praga novega stoletja, presegajo v veličanatvenem vat, kar je prišlo doidaj civiliiaciji človeštva na pot, in vse kaže na to, da se mgiba dal razvoja nase kulture h konca, da stoji »o v začetku celo novega razvoja. Pri nas, na Slovenskem je dozdaj boj ia re šitev nase narodnosti jemal vse duševne sile v za kap; malokdo sa je oziral tadi po druzib vpraša njih in tadi le malo po literaturi, ki je v zadnjih 50 letih pogaala tako mogočne veje; lahko je umevno, da provzrečajo na Slovenskem naši soci jalisti, ki mej delavci nastopajo, nekov strah, kakor da bi imela že koncem leta vsa slovenska mesta in vst kmetske vasi pogoreti. V našem časopisju prihajajo o socijalizmu take nesmisli na dan, da se jih boda moral čez nekaj let sramovati vsak Slovenec In celo v agitaciji, pri volitvah se kaže nevednost glede teženja socijalizma in raznih nocija tističmb strank tako grdo, da bi sodil marsikateri teh ag tatorjev kar v kurnik, da bi ga kazali v svetu kot posebnosti. Fraze vladajo in redkokateri se je poučil v danes že jako veliki socijalni literaturi o tam, o čemer tako lahkomiselno sodi in obsrj« Tolažimo se sicer s tem, da so tudi na omikanem Angleškem, Nemškem, Francoskem ubogi delavci posvetili v to temo, tadi tam so delavci prvi razmotrivali druge nazore o ekouonvji človeštva, kakor jih je doslej razvijala in prakt kovala šola in delo naših ekoao mov in državnikov. Nas pa ni treba biti sram, ako ss od teh tako lepo za svojo stvar navdušenih Ijudij česa učimo. Ali ekonomična veda sedanjega časa ni vse. Danes imajo v svetu naravoslovci prvo besedo. Ko pernik, Lvell, Dar wi d so razs 'etili naš svet, da vemo danes, kaj je svet in kaj živeče in neživeče stvari na istem. Tem se je pridružil Kari Mh ix kot ekonom Prvi so prevrnili prejšnjo vedo o zemlji in kar na njej živi in neživi ter ono o etanja dru tih svetov izven naše majhne zemlje, slednji pa prejšnjo vedo o gospodarstvu človeštva, ali se vsaj postavili na vie drugačno stališče giede tako>*anih zakonov, ki vladajo gospodarstvo člo-vsštva. (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani 30. avgusta. — (Vseslovenski shod ) Pristop na vseslovenski shod dovoljen bo po sklepu pripravljalnega odbora samo povabljenim zaupnikom in to z ozirov na značaj te manfeetacije. Vislic temu pa je priča kovati, da se zbere dne 14. septembra t. I. i dra gih rodoljubov iz vseh slovenskih pokr&jiu, saj je povsod prodrlo spoznanje, kako velike važnosti je ta shod. Dolžnost Ljubljane je, da o tej priliki po kaže svoje narodno lice in da priredi slovenskim bratom kar možno sijajen vzprejem. — (Podaljšanje uradnih ur pri sodiščih.) Predsedstvo višjega dež. sodišča graškega je za vsa podrejena mu sodišča odredilo podaljšanje uradnih ur. Začenši s 1. novembrom t. I. so pri vseh so diščih uradne ure od 8 ara zjutraj do 1. ure po poludne in od 3. do 6. ure popoladne. — (MonBtre koncert v gledališču) Jatri, v torek ob V',8 uri zvečer, prirede v L ubijani mudeče se štiri vojaške godbe skupen monstre koncert v dež. gledališču. Tacega monstre-koncerta Ljubljana še ni videla. Igrale bodo nakrat štiri vo-j»8ke godbe na 1 k, in sicer osem kompozicij, mej katerimi je nskaj svetovnoslavnih Vsak kapelnik dir'giral boda dva točki in sicer bo kapelnik peš polka št. 27 gosp. F rise k dirigiral onvertnro k .Prodani nevesti" in „Wagneriana", kapelnik pešpot ka št 47 g. pl. B e n e z u r bo dirigiral Lisztovo drugo ogersko rapsodijo in SaintStSisov . I)»nse macabre", kapelnik pešpolka št 87 g Lehaf dirigiral bode svojo lastno skladbo, pred gro prvema dejanja opere „Kukuška" in ruska plese iz te opere, potem pa M»saenetovo „Scene pittorepq i«", kapelnik pešpolka št. 97 g V o d r a š k a bode dirigiral cesarski valček is Adagio is „Sonate Pat h ti t que". — Vstopnina se razvidi iz lepakov; omenjamo samo, da se bodo loži za ta koncert posabe prodale. Vstopnice se dobivajo v trafiki g. Šešerka v Selen burgovib ulicah. — (Izlet v Idrijo,) ki sta ga priredila včeraj skupno ljubljanski in postojinBki „Sokol" ss je izvršil prav sijajno Vzprejera je bil povsod izredno prisrčen, posebna pa v Idriji. Na vsem potu so bili postavljeni slavoloki, se je streljalo itd. V Ligatcu na koledvoru so narodne dame delile „Sokolom* krasne šopke. V Idriji sami je bilo več slavolokov in je došlvce pozdravil podžupan g. Nagode na čelu zastopnikov občinskega zbora in raznih narod nib društev, dalje gdčoa. Trevnova na čelu de putacije idrijskih dam, ki so došlece okitila s šopki. Zahvalil se je postojnskega „Sokola" (prheditelja izleta*) starosta dr. Treo. Z rudarsko godbo na čelu so petem odkorakale sokolske čete ia draga društva v mesto, kjer je bil skupni obed v gostilni „Pn črnem orlu". Prej so si izletniki ogledali rudnik i j tovarne. Pri skupnom obedu je bilo več navdušenih napitnic in je bilo do 4 ure prav živahno v dvoraui ,Pri črnem orlu", kjer se je zbralo mnogo odličnega idrijskega občinstva in tadi naroda. Veselico „Na zemlji" je deloma pokvaril d*ž, a aeustrašljivi Sokoli so vse jedno izvršili vse točke javne telovadbe, ki je vzbujala mej mnogobrojnim občinstvom najživahnejše zanimanje in glasno odobravanje. Obširnejši popis tega zanimivega izleta prijavimo v jadni bodočih številk v „Slov. eokolstvu". — (Klub slovenskih bioiklistov »Ljub Ijana" ) Iz odb ru se mm piše: Kar je bil zadnji obcoi zbor nesklep^en, sklicuje odbor „kluba slovenskih biciklistov ,L;ub'j*na'" za jatri, v torek dne 31 avgusta, zopot i z r e d n i občni zborzvzpo redi m, kakor je bil določen za prošlo soboto, člane opozarjamo na določilo pravil, da je vnovič sklicani rbčni zbor sklepčen fcr*zoz:ra na do'lo število članov Začt-tek točno ob 8 uri zvečer. Likal: S »od-oja kavarna „Nar. doma". Ob jednem poživljamo š« jedenkrat vse gg., kateri se mislijo udeležiti izleta v Zagreb povodom lOletnice „11 r v. kluba biciklistov ,So kol1*, da se prijavijo gosp. dr. A'bina K a p u s n v svrbo določitve odhodne ore Tudi naj vsak pove, je li misli iti v Zagreb s kolesom ali z vlakom. Prvi bi ss eventuvalno žs v petek 3. septembra odpeljali do Novega mssta. — (Vojaške vaje) Tako živahno kakor od se bote že dolgo ni bilo v našem mestu. Prihod vojakov je vse oživil. V soboto je vojaška godba pešpolka št 97. koncertovala na vrtu aNarodnega doma", na katerem se je zbralo jako mnogo občinstva. Godba je prav dobro svirala. Včeraj so bili koncerti v raznih restavracijah in vsi so privabili mnogo občinstva. Danes so imeli vojaki v okolici velike vaje. Zastavljeni značaj. (Iz srbskega prosto poslovenila Marica S.) I. Pisatelji dandanes kaj radi popisujejo svoje junake od nog do glave, povedo nam natanko, kakšne imajo lase, ali je nos klasiški, ali . . . judovski, izdajo nam tudi njihove značaje, samo v njihovo denarnico nam ne dovolijo pogleda. Ali baž to bi bilo važneje dandanes nego vae druga okolščine. Jaz hočem prvi ustreči tudi v tej točki Človeški zvedavosti in evo ! denarnico mojega junaka, gospoda Nemaoiča! Prosim, poglejte v njogevo denarnico, nekoliko je oguljena, a kaj je notri ... nič; tukaj pa je po seben predel, a v njem zopet nič; obrnimo mošnji-ček narobe, odprimo ga . . . K»j pada ven? Nič .. . Kar se tiče ostalega, ga kmalu opišem. Mati narava ga je obdarila z vitkovzraslim telesom, lice mu je bledo in sanjavo. Na ustnah krožil mu je grenek nasaeh, a v glavi nosil je misli, ki bi stresale zemljo. Na nogah je imel obnošene čevlje, kakor je bila sploh vsa njegova obleka defektna. V roki J.žal je pipo z dolgo cevjo, in iz nje dvigal se je baš poslednji oblaček dima. Oclaček se raz teza in se zaokroži za hip v drobni obrazek, a kmalu se pgubi in z njim domišljija. Ali kakšna slika se je razkadila z dimom? Slika lepe, pa brez srčne deklica . . . Sedaj mu je glava pasta, kakor je pasto in prazno v sobi vse okoli njega. Pajek mu prede .ženitvanjska pisma" po raznih stenah; iz omare, kjer je visela nekdaj njegova obleka, zeva ma sedaj naproti temaa prazaina; postelnjak sanja o mehkih blazinah in na polici ni nobene knjige — kakor da bi se ma rogala iz vsacega kota neBreča nalik na gaj i-verna dahu, rekoč: „11 , hi! Svet te je zapustil, lj u hica te je prezrla, ali jaz te na ostavim, mili Bine moj I". . . Pipa mu pade iz roke, raz ustna izgine mu oni grenki posmeh, trepalnice se mu zapro . . ., misliti ni »a več kaj prijetnega . . . Sedaj se začuje rahlo trkanje na vrata. No manič se zdrami. Naj li otvori ? Brez dvoma je moral nekdo iigreSiti vrata ; od njegovih tovarišev sigurno ni nobeden, h-j vedo, da se pri njem raz-ven bede ne dobode ničesar. Pazljivo otvori vrata in v sobo smukne koščeno Sloveče. Zauemarjena njegova oseba je bila kakor nalašč ustvarjena za njegov poset. Predstavil se je Nemaniču kot: aAron Jajteles, ki kupuje staro obleko, lase starih in mladih glav, saj se lišpajo ravno tako mlade kot stare glave s tujimi lasmi, in Aron plača sijajno, sijajno I" Na Nemaničevih ustnih zaigra spet oni grenki posmeh. „Nimam ničesar!" odvrne malomarno juda, a ta se ne da odpraviti zlepa, ampak govori naprej: „No, mogoče se pa vendar da kaj najti . . . starih knjig, čevljev . . . Aron kupaje vse, vse vse!" „Prepričaj se torej sum, da nimam ničesar 1" reče grenko Nemanič. »Glej omaro, polico, glej t... „Bogme nič, res nič!" čudi se Aron. „Vse, kakor izropano I Škoda, mladi gospod, škoda! Aron dobro plačal" Pri teh besedah izvleče iz sivega kaftana usnjato mošnjo ter jo potrese tako, da se zasliši oni blagodejni glas cvenkstajočega zlata, ki je bolj zapeljiv, kakor pesem sirenska. Nemanič zadrhti vsled zlatega zvoka ter poželjivo pogleda natlačeno mošnjo. Na obraiu zvitega juda prikaže se po bliskovo izraz zadovoljstva in . . . zaničevanja ter ravno tako izgine. Zadovoljno pogladi polno denarnico in brblja naprej: „ Aron dobro plača, mladi gospodine! Aron kupuje vse, vse, vae!* (Dalje prih.) — (Prazen strah) V nekem ljubljanskem hotelu ae je včeraj nastanil Nemec iz Češke, a ker so bile vae sobe že oddane, moral ae je zadovoljiti 8 sobo, v kateri sta spala dva draga potnika, Slovenca- Zvečer se je tuj* o e novima znanem i ne koliko rasgovarjal, a ko je iz njija besed razvide], da sta Slovenca, prešinil ga je tolik strah, da je tihoma vstal iz postelje in zapasti! hotel ter se še le zjutraj vrnil. Kakor je povedal sam, je vso noč po dežju hodil po mesta, zgolj iz strahu, ker je menil, da ga bcdeta onadva Slovenca iz narodnega sovraštva — nbila. Dotična Slovenca nista dala moža kar nič povoda, misliti o njiju kaj tacega, a Ne mec je bil čital v nemških listih razne spise z raznovrstnimi nadpisi, kakor „ W. n Deutsche ia Krain reieen" itd., ter je iz tega sklepal, da v Ljubljani Nemce kar pobijamo, kakor Nemci ČNhe. Posebno hrabrost moža pač ne dičt. Bismarckove krilate besede, da se Nemec samo H 'ga boji, h o h demonstrativno, v dokai čotil, katera jih navdaiajo. Dne 27. t m. prepeljani so bili namreč ostanki jednega v Abeeiniji padlih italijanskih generalov na rojstna tla v Italijo, Žalovala je vsa Italija, in ž njo so seveda žalovali tudi tržaški iredentovoi — (Primorske razmere ) V z »dnjam zase danju drž zbora Hprožii. so slo-enski in h-vatski poslanci potom nujnega predloga veliko debato o razmerah na Primorskem Slovanski govorvki so v tej razpravi prtmorake ra*mere vsestranski poja snili Dotčni njihovi govori izšli so zdaj prevođeni na slovenski jezik v zalogi „ Goriški tiskarne A. Ga bršček", na kar opozarjamo vse tivte, ki se za sfvar zanimajo. Čisti d b ček je namenjvn nesrečnim rodbinam onih Slovencev in Hrvatov, ki so prišli v nesrečo radi letošnjih bomhtij na Primorskem. V*aka 61 strani obsegajoča knjižica velja le 25 kr.. kdor pošlje revežem kaj več, se to v časop siti pobota. * (Kako hitro leti lastavica?) Meseca maja je v Aotvverpe u bila u,eta las a*ic^ katera .mi je b'la tim napravila gnezdo. To lastovico so poslali v Compietine, kjer jh bila zajedno z golobi pismonoši izpuščena ob 7 uri 15 minut zatraj. Lastavica je kakor blisk švignila v zrak, ni nič krožila, kakor delajo golobje, da sa orijentirajo, ampak kar naravnost odletela proti Antvverpeoa Ob 8. uri 23 minut dr peludne je že bila v svo ena gnezdu, dočitn so golobie šele tri ure pozneje pri It tu!' v Amw~rpen. Z a'na proga od C »mpiegna v Antwerpen je 256 kilometrov dolga, a lastavica jo je preletela v jedoi uri in 8 mir.utuh. * (Velik požar) V Smorgonju, v gnberniji Vilna na Ruskem je tiuiobno ftlcvek iz maščevana zažga! županovo in dve nrugi hiši. O^eoj se je hitro razširil iu j« upepeM 352 hiš jo 10 tovarn. Š at oseb je zgc relo več sto pa je h.lo več ali m-saj poškodovan h Šk- da je ogr mna. * (Turški uradniki in bakšiš ) Slavna bar fenistinja Ei^eralda C >i . Čne snovi in md»oik* pridelke, smolo in ke miAke izdelke, prstene in kt miške barve, avefe, ~iilo, pralne priprave, pna* o in obojne pijače, konoumne predmete in delikateso, netivo, fabrikate in obrtne udeUe: železo kovine in h] iz teh, leseno in koščeno blago, atekio, k »mene, t
  • g!arskj, drobno, norim b•t>'-~>\ ur*lno oi -g ». vomo volneno, platneno in bombižttato prejo, volneno, piht'i'sno, bombiža-ito in poz»metirimko bl nima v t\\ teh predmetov, ima ven ter v- • on«, katere more prodati po krajevnih ra in r*;i I). vidra?, da se v L ublisni mej mešanim blagom . h i;ajo čisto drugi pr- din ti, 89 navaja n s; -in : Obrto'k je imel obrtni Irat za roa vinarski obit. K •• }B pa ;>o!eg rokovic prod-ijal tud denarnice, šft-tke, kravate, narfnoice, medefes, toaletne predenete, ovratnike manš^t.o ifd je priglasil t govin . z meš^nm b'agGtn. Trgovec je imel hitu list za trgovino z pozamentirijskim in -< J-, n bUgom in aer je botol še s klobuki tržiti, priglasi je rritov.no z rm$aui3i bl-tgotn, mej tem, ko j* rjegova fi m;t še zmerom trgovskofcoino vpisana na trgovino s poz« m "«tir 10 modnim hI.s g :n — Trgovec j'i imel obrtni l-st za galanterijsko, noriouberško in drobno blago m dež« Ine pri delke Ker je poleg t« h bot-l •';>' z nekaterimi dru gimi predmeti tržti, j • pr glasi1 trg vino z mesen m bl*gom, i7>ej t-m ko s- fi ma še vt.diio glani na prej o^na'ec>e p^doiete. l& tega i« pe apreviJeti. je potrebno, d* se obseg obrtne pravice posameznih trg< *ekib obrrov uredi Će ee arjoAt^va, da n*'jraa liL-ne|i predmeti pridejo pod oznameniloJtt „prodaja u>•■>'•"•'j ■ blega" v trgovino, «m mora prev«»riri. da je § 38 zaaona z do- 15 tcaica 1883 drž zak. št 39 dobil z zakmom i dn« 4. julija 1896, drž, zak št. 205, rujno potrebno dodatno do oliI i. ča se držiono sir go na doi čio, da ume obrt prodaje mešanega blaga obi»g>t? le pr»;vic > za malo prodajo živil m tudi predmetov vs-ikdanje domače po 'rebe bi smele nast»ti tadi v Lobi n prod ije mešanega bh ga, ki bi stopilo na mesto dosedanjih vev jth branjevcev. Na iežeh o ss pa po mnen.i odsekovem težko okoreninda piodaja mešanega blagu, ker je trgovino z mednim bingoin uacčn ra<širjena. S cer bi pa megla prodaja mešanega blaga, kakor jo ima pred i> mi ptcdieže'ia nare It a na deželi obuta ti le v večjib krajih Predmet«, o katerih go>*ori zadro g-i sodnega ( kr»ja kamniškega, itak sme iisei trgovec z mešanim blng' m, omeajeni zi k n in pred ležeča naredba imata pa tali namen doseči, da se bo bolje kakor dt slej razločevalo, kaj sme imeti trgovec z mešan m blagi m in k raj prodajalec me-šaurg« blaga. Oduek toraj pri*» a načrtu predležeče naredbe, želi le, da naj bi v § 1., to ka 1. odpala predmeta: „seno in slama*, ter bi bilo pač težko to trgov no v soglasje dove«ti z zakonom z due 4. julija 1896, št. 205, drž. zak , ki ima pred očmi malo zalogu blaga. Dalje bi b lo v § 1. točka 12 h tuni- vii dostaviti: (rama premoga). Iz točke 29. seznama bi bilo upuntiti: anavadoa železna kuhinjska p v h da, kvt se oznsmenilo malo praob'e glasi in s t« m predmeti m tržjo trgovci z železom, na li-.Vli trgove; z mešanim blagem in najnoveji čas tudi trgovci s kuh-noko posodo. O lnek predlaga na pcdl^gi teh izvajanj: Č^stda zb< roica naj Be izreče v s mi -Iu tega poročila — Predlog se sprejme. (Duljo prih,) — Zalaganje lesa V ponedeljek 13. sept. 1. 1897. ob 10. dopoiu Uie bo pri c. in kr. vojaškem oskrbovališči v Z .dru ponudbena razprava radi dobave 5800 knb. metrov trdih drv. Pogoji in ponudbeni uzorec so razvidni tudi v pisarni trgovinske in obrtne zbornicu v Ljubljani. Prepisi po nudbe oe dobe po 4 kr, tiskovaa pola pri c in kr. vojaškem rskrboval šči v Lubli»ni. — Kongres za trgovino in industrij j) C. kr. trgovinsko mi r ,i o naznanja trgovsaim in obrtniškim zbornicam, da bo v Bruselji povodom raz-tave mejnarodni kongres za vprašanja trgovine in icdastrije od 6. do 11 septembra t 1. Kongres b de obstajal iz petih cdskov: obrtna kstuioa (iznajdbeni patenti, tbrtni vzorci in obrazci), trgovinsko pravo, narodno gosprdirstvo, obrtniško delo (zavarovanje onemoglih, b lniško zavarovanje, nedeljsko ia otroško delo, mini m vina mesda , razsodišča delodajalcev in delavcev), mejnarodna razmerja in transpotua vprašanja Oglase in sploh vsa poročila v [>-:.,i m* 51r. Spinall, deut do 1' Uaion n j ii liialrt, Palais de la Bouree de Cummerce, Bruselj, Meteorologično poročilo. V iS i na nad morjem 306-2 m. 1 > čaa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v C Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. v 24 arah 28. 29. ■ 9, zvečer 7. zjntraj 2. popol. 736-2 785*6 734-4 18-8 1 t 9 8&*i si. jng brezvetr. ar. jzah. jasno megla pol obl 00 a 30. n 9. zvečer 7. zjntraj 2. popol. 73.V3 735 9 7355 1H-5 17 1 2.V0 bI. jng si. ju« hrezvctr. skoro obl. oblačno del. obl. 4-8 Srednja temperatura sobote in nedeljo 19 6° in 1917°, za 2'2L in 2'4° nad aormalorn. Dež po noči na ponedeljek. HD-CL-r^SLjslca. "borza dne 30 avgusta 1897. kupni državni dolg t nutab .'kupni državni dolg v srebru Avstrijska zlata renta '▼atrijska kronska re: ta 4'/« >geiska zlata renta 4" „ j-erska kronska renta 4* , Vvstro-ogerske bančne dei.^icf Ireditne delnice . . ...nvh.i: vifrta . . 4emn*ri dr*, hafko^c »i |0 mark j I .'rr.nl 0 v . . • ti-lin^ki bankovci '.. -tr, :3klai . . . Dne 28. avgusta 1897. • - , državne sručke iz I, 1854 po W0 gld, državno srečke iz 1. 1864 po li«J gld. Cnnava reg. srečke 6°/0 po t'»0 gld. >.emlj. obč. avstr. 4' ,'J „ alati saat. !i»ti Kreditne srečke po loo gld...... Ljubljanske arečke......... ftndolfove »ročke po i J gld. . Aiicijo anglo-avstr. bajike po £00 gld. . rramvrav-nrnit. velj \ i<- gld, a v '"•apirnati rubcli a 28'/« Za trgovino v Kranju se išče 102 «Id 40 *r 102 40 121 35 101 _ 80 m 75 yy 85 ««50 — 75 iy rifi 68 67'/, i j 74 •.2 25 26 — 164 — 462 * — bldgajfiičarica (1290-1) (kauirka), katera j« vešča trg-ovino m računstva in je zmožna slovenskega m nemškega jezika. Ponudbe pod ..kasirka ' na UpravniltVO „Slov. Naroda-. Trgovski pomočnik star 19 let, izurjen v manufakturi, želi 3V0J0 sedanjo službo premeniti. Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo „Slov. Narodu". rjto—3) Gostilna. (1257—3) Ua Poljanski cesti se U s 1» novembrom IV gostilna v najem, ~mm Kje? pove upravništvo ^Slovenskega Naroda". Ces. kr. avstrijske državne železnic*. (962-197 Izvod iz voznega reda -v*»13«t-v-n«tr«. od 3L J-u.nlja. 1897 f>dlao, 6«i Salathal ▼ Auesoe. Tichl, Omumlan, H.«'-i vi l.fii d-Oaaloln, Zeli ob jeiaru, Inomott, Rretfeno, Onrih, Oenavo, Paril fi Klplri - llpitlin« t Mi,.vr, T.m. , :m Dunaj Vli Amatattan. — Ob 7 ur A min. »Jutraj oaohnf »laa t Trhli, Pontahal, Bal lak, O.Iotao, Krmiiaoi fnta, Ljubno, Dunaj , dai Solathal t Solnograd, 6«i Klnin-Relfling » St«rer, Žilno, BiiilejflTioe, Plienj, Marijine »in, Hnli, FranaoTa Tari Karlova viri, Pra^o, Iiipako. - Ob 11. uri 60 min. dopoludna oiobnl »Ub ▼ Trbli, Pontabel, Beljak, Ca.oTao, Lijubuo, Selathal, Dunaj —Ob 4. nr I min. popoludne oaobnl »lak t Tr> li, Seljak, Oaio»eo, Franaenafoate Ljubno oea flalathal t B min. tjatraj meeani Tlak. — Ob 19. ari k6 mlt> po ••ii-i.ihi maiauii Tlak. — Ob 8. ari 30 min avaAer metani Tlak. 1'rlliu«! v I, {iit»l I i»n«> jaž. kol.). Proga lz Trblla. Ob a. ari "l min ajutraj oaobnl Tlak ■ Dunaja tla Amatotten, Holnogradi, Litnaa, Btavra, Omnudana, Iaohla, Aunoea, Pariaa, OeneTe Ourihi , llre((eiioa , Inomoata , /■■ 11 * ob Jeieru , l.jubiia , OeloToa Maljaka, Prantamfeat«. — Ob 7. uri AA min. ajutraj oaobnl vlak ia Leaeo Hlada. — Ob 11. ari 'JO min. dopoludi.e aaobnl vlak i Onnaja Tla A.matetten. Karlorib umi, Heba, Marijinih »ar. v, Planja, IludoJeTia, Solnograda liinoa, Sterra, Parila, (ienere, C.irida, Bre^anaa, Inonioita, Zallaob Jeaera •..•r I H*«t«ii:a, ' Mil u», Oaloua, 1,1 ,Voutabla — Ob 4. url A7 min, popoludua oaobnl Tlak a Dunaja, LjuIm *, Solatbala, Beljaka, OoloToa, Kranianafait«, Pontabla. — Ob url a m' . mr*oat oeobul »lak a Danaja rla Amatatlan lu I^jubro, ia lilpekoffa, Prage, Frauoovlh TaroT. K ar lovil Tirov, fleha, Martinih varov, flinja, Htnlaje»lo, Linoa, Stevra, Solnoiirada, Haljaka. Oalovoa, ?ontabla —Ob 10. uri 36 minut ivučor oaobui Tlak b Laace.Bleila (le ob nedeljah in praanikih ) Proga lz Novega mesta In ls Kodevja. Ob B. uri 10 m 111. ajutraj meiani Tlak. — Ob 3. url <« mlu. po i.'n in« mašanl Tlak. — Ob 8. uri SA min. ivu, ur meiani Tlak j»dhSji% i--ju lekarna V I.juiii ;nii. I »r. Fi-l«lVrilwi l,«-n^f4'l-ia Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navita njtno deblo, je od pamtiveka v.tian kot najizvrst.neJ8e lepotilo; ak«i se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa Čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, lotijo ae ie «lruKl dnu ne-analne luskin«* «»d polti, ki postaue vsled teua i'liiu belii In uvitin. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-z&vc pike ter mu dajo mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost iti čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoUavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge nesnažnosti bh polti. — Cona vrču z navodom vred »Id. l.fiO. » la>r. Fri«l«-riKia I.en^it'1-ia BENZOE-MILO, NajmilejSn in najdobrodejnejše milo, za kožo nalaSč pripravljeno, 1 komad 60 kr. (3^9—12) Dobiva se v Ljubi Jani v Ub. pl. Trnkoozjr-Ja lekarni in v vneh večjih lekarnah. — Po&tna naročila vaprejema \\. Heun« Dauaj, X. at. 89.692. bt. 2474. Natečaj. (1247—2) Razpisujeta se natečaja: 1. Za mesto o bc« 1 n*»U 1» I s« a: R j n i L ii-1> i *>.a ij a V 14 luni (pridružena davčni* občina mestrj" občine Kastav) in evHntuvaiuo mesto 2. olieiiiNtVfffa lila^nJiiIlVik % li.istm. Poslovanje blagajni-ko v Klani obstaja v vodenja blagajniških dnevnikov, glavnih knjig in iztrjavanjn pristojbin za pridružena davčne občine Klana, Lisac, Skalnica in Studena, a kot pisarju pripada mu dopi«ovanje (reševanjn spisov) od strani istih županstev z občinskim glavarstvom v Kastvu. Plača blagajnika pisarja v Klani ustanovljena je na letnib 360 gld. (tristošestdeset), izplačijivih mr-sečno posticipatno, a ona bUgajnika v Kastvu na letnili 500 gld. (pet sto), izplačijivih mesečno anticipatno v Kastvu, ki se pa tudi povekša, ako bode imenovani dokazal svoje popolno vaposobljenje. Im^novanca za obe masti morata poioŽiti kavcijo do izneska jednoletne plače v gotovem ali v državnih papirjih. Prednost se bode dala prositeljem ki se izkažejo, da so vsposobljeni za službo občinskega blagajnika, da so služili ali službujejo v tem svojstvu pri kaki občini. Uradni jezik je hrvatski. Natjecatelji naj položč prošnje ilo flll<* IO. Hepteilllira t. I. podpisanemu, a imenovana imata nastopiti službi najdalje tlo Koin'ia meseca -Il<: novo prodajaliilco m KalaiiterljHklm I»Ih^