Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej. — Oglasi po ceniku.
Izhaja vsak petek popoldne.
Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo.
Sedež uredništva in uprave Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje.
Glasilo Socialistične Stranke Jugoslavije
Štev. 17.	V	Ljubljani,	dne	lO.	aprila	1925.	III.	Leto.
Iz politike.
(Intrige. — Avdijence pri kralju.
—	Oblastne volitve.)
Skupščina je odšla na velikonočne počitnice, ki bodo trajale do 26. t. m. Vsa javnost je pričakovala, da se ibo izvršil a tkzv. rekonstrukcija vlade prod prazniki, da se bo namreč Pašičeva volivna vlada spremenila v poslovno vlado.
To se ni zgodilo, zakaj, tega nihče ne ve. Ugiba pa ©e .seveda vse mogoče in najrazličnejše intrige (spletke) so na delu, da bi bila nova vlada taka, kakor si jo posamezne stranke želijo.
Samostojni demokrati si žele, da ostanejo z radikali skupaj na vladi in zatrjujejo, da bo rekonstrukcija vlade tudi na ta način izvedena. Odložitev rekonstrukcije pa jim ni seveda prav nič po volji, ker se bojijo, da jih — Radičeve! iz vlade izrinejo, 'bodisi, da vstopijo sami v vlado, bodiisi, da pride do — Markovega protokola št. 2., ki naj bi omogočil samo radikalno vlado, v katero bi pozneje enkrat vstopili Radičevci, če bodo »pridni«.
Na vsak način izglodajo stvari tako, kakor, da se Radičevci resno barvi jo z mislijo vstopa v vlado, kar se nam z njihovega stališča zdi popolnoma pravilno. V trenutku, ko so iz »revolucijonarne« stranke postali »ustavotvorna« opozicija, je jasno, da je njihovo mesto v vlado, če nočejo, da bo njihovo izpreoibr-njenje ostalo za njih brez koristi.
Ostale str akne tkzv. bloka sporazuma gledajo na Radičevce iz velikim nezaupanjem. Boje se, da jim Radičevci sami pobegnejo iz bloka v vlado in prepuste svoje dosedanje zaveznike v brezupni, opoziciji. Zato pošiljajo v svet vesti o koncentracijski vladi, to se pravi o vladi, v kateri naj bi bile zastopane vse stranke, razun Pribičevičevih demokratov. Kakor se vidi, se tudi klerikalci vstopa v vlado ne branijo, ker iso zelo navdušeni za koncentracijo, čeprav s koruptnimi radikali !
Tudi neke novice o zvezi radikalov s hrvaškimi frankovci, bivšimi največjimi avstrijakanti, gredo po časopisju... z eno besedo, intrigira se z vseh strani, vse hoče v vlado: tako se kaže ‘resničnost naših trditev, da pomeni meščanskim strankam boj za mesto v vladi vse! To je bistvo njihove politike. #
Radičevci gredo po enkrat začeti poti korajžno naprej. Pavle Radič je bil v teku enega tedna že dvakrat pri kralju v avdijenca, do-čim ini pred njim še noben Radiče-vec prestopil praga kraljevega dvora, še celo svoječasni podpredsednik Narodne skupščine dr. Maček ne, dasAravno je običaj, da sprejme kralj predsedništvo v posebni avdi-jencii.
Kaj sta kralj in Pavle Radič govorila, javnost seveda ne iizve, gotovo pa je, da so postali Radičevci s tem svojim korakom zreli za vstop iv vlado!
#
Za 'širšo'javnost so bile zanimive vesti, da namerava vlada iz-vesti v jutniijui volitve ^ v ofolasitne skupščine, da oživotvori s tem one določbe ustave, ki igovore o samoupravi. Mi smo že ponovnokrat opozarjali na važnost teh volitev in na važnost bodočih samoupravnih skupščin, če prav ta samouprava še davno ne odgovarja temu,
kar razumemo in zahtevamo socialisti pod samoupravo.
Na vsak način je potrebno, da se naše organizacije na te volitve začno pravočasno pripravljati, da nas vlada z razpisom teh volitev ne preseneti. Od vlade, kakor jo dobimo po Vel. noči, je seveda za-visno, če bodo te volitve res že v juniju razpisane ali ne. C e bodo razpisane, mora slovensko delavstvo gledati na to, da dobi v njih primemo zastopstvo, da ne bo ostalo brez vsakega vpliva v politični javnosti. Saj že prihaja — čeprav počasi — med delavstvo spoznanje, da ne moreta niti klerikalna »avtonomija«, niti Radičeva »republika«, — o vladni »skrbi« za delavstvo sploh ne govorimo! — izboljšati obupnega položaja delavstva, da mora konečno delavstvo prenehati vdinjati se z meščanskimi in da mora nastopiti v volivnih borbah s svojimi, razrednimi gesli! Vispehi take politike ne bodo izostali !
Vstajenje.
Kaj zato, če prihaja pomlad v viharju in povodnji!
Iz te črne naplavine bo vsklila bujna rast.
Ivan Cankar.
Za. Božičem Veliki petek, za Velikim petkom Veliki pondelk. Tak je bil krogotok življenja velikega proletarca — Kristusa in taka je pot vseh velikih idej. Tudi ideja socializma se ji ne more izogniti.
Že pred vojno je doživljal socializem isvoje cvetne nedelje. In prva leta po vojni je šel od ust do ust en sam klic: »Hozana, hozana«! Ali kakor so ljudske množice en teden po hozani kričale »križaj ga!« tako je prišel tudi za socializem Veliki petek.
Delavsko gibanje je preživljalo zadnja leta mukepolni Veliki petek. Medsebojna borba je razkrojila 'delavski pokrelt in odvzela proletari-jatu vse možnosti obrambe pred surovimi atakami vedno nenasitnega kapitalizma.
Nečuven volivni teror, pravilnik za bratovske skladnice, odprava varstva stanovanjskih najemnikov, 3 odstotni davki na mezde, novi tiskovni zakon itd. — so darovi Velikega petka.
Ali zopet se uresničuje stari pregovor: »Kjer je sila največja, je
V izadnji številki simo objavili protest Strokovne komisije, ki ga je poslala ministrstvu financ radi novih davkov na delavske mezde.
Medtem so priredile strokovne organizacije že več protestnih shodov, ki so vsi zelo lepo uspeli.
V Ljubljani se je vršil protestni shod v torek zvečer. Dvorana restavracije pri »Levu« je bila za številen obisk premajhna. Poročali so ss. F. Svetek, Uratnik in Kopač, ki so obširno pojasnili današnji položaj in osvetlili krivico novih davkov. Poslušalci so govornikom burno pritrjevali, ko so jiih pozivali na čim odločnejšo agitacijo med masami, da se ta način davkov ne udomači v državi.
H koncu se je prijavil k besedi s. Makuc (nezavisni), ki se je priključil protestu, ter izjavil, da je pri današnji razbitosti delavskega
pomoč,najtbližja!« Vedno pogostejši so glasovi, ki pravijo: dovolj je razkolov; vedno več je zahtev po složnem in stvarnem delu za utrditev in razširjenje delavskih organizacij. Vedno manj poslušalcev imajo tisti preroki, ki bi hoteli še dalje živeti od medsebojnih prek-ljarij,!
Že se kažejo prve kulture nove, močne delavske armade. Rudarji in železničarji so že povedali, da so siti vseh razkolov An so odšli v sestav '(jRSJ, kamor spadajo.
Nič ne spremeni na tem dejstvu, če so nekteri premapeteži na levi s tein nezadovoljni. Mi verno, da bodo skušali delati težave, ali mi verujemo, da ise po strašnih preizkušnjah, ki jili je preživel rudarski in zlasti železniški proletarijat, ne bo pustil še enkrat speljati se na opoteka pota medsebojnih bojev in razkolov.
Tudi iburžuaziji ne bodo teknili naropani sadovi krvavih žuljev delavskih rok. Z rudarskim pravilnikom jo sicer zamahnila po delavskih glavah, ali dosegla je z njim to, kar se nam tri leta ni posrečilo
—	združila je ves rudarski proletarijat v eno falongo, ki se bo kot en mož postavila proti temu 'pravilniku — in pregažen bo ta famozni pravilnik, kakor isnop slame, preko katerega je korakala tisočglava armada.
In 3 odstotni davki na delavske mezde bodo imeli isti končni efekt. Zbudili bodo delavstvo iz politične apatije in organiziral se bo enotni pohod, katerega bobneči koraki se bodo slišali preko cele Jugoslavije.
Za Velikim petkom — Veliki pondelok!
Že ise kažejo pojavi, ki oznanjajo bližajoče se vstajenje. Enke-ta rudarskih in kovinarskih bratovskih skladnic, ki se je vršila pretekli torek v Ljubljani, je pokazala, da se vstvarja močan izid odpora. 22 bratovskih skladnic iz cele Slovenijo Je bilo zastopanih in gospodje zastopniki rudarskih podjetij so s kislim obrazom konsitatirali, da stoje vse na enakem stališču.
Tudi protestni shod proti novim davkom, ki se jo vršil pretekli torek v Ljubljani, je pokazal popolno eno dušno st in enoten odpor.
Delavstvo uvideva potrebo enotnosti in stvarnega dela, organizacije se večajo, apatični se probu-
pokreta edino mogoče pošiljati protestne resolucije, v katerih uspeh pa ne veruje. Zato poživlja zborovalce naj gredo na delo, da uposta-vimo enotne strokovne organizacije, da bo šele na ta način mogoče voditi uspešno borbo proti naraščajoči reakciji.
Na koncu je bil soglasno sprejet protestni telegram na finančnega ministra, v katerem se priključujejo zborovalci protestu 'Strok, komisije.
V	nedeljo dopoldne se je vršil dobroobiskani protestni shod, >ki iga je priredila ljubljanska podružnica grafičnih delavcev proti reakcijo^ naremu načrtu novega tiskovnega zakona.	_
'Sodr. Viktor Eržen iz Maribora (urednik naše Volksstimme) je v izvrstno zasnovanemu referatu raz-
ložil novi tiskovni zakon in prikazal v markantnih potezah njegove pomanjkljivosti. Na koncu je predložil protestno resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta.
V	imenu novinarskega udruže-nja se je prijavil k besedi g. dr. Knaflič, ki je izjavil, da se tudi novinarji priključujejo protestu tipografov.
#
Oba protestna shoda je prevladoval duh trezne borbenosti, kar je zelo ugodno vplivalo na zbrane poslušalce. Videti je, da se povojno frazarstvo v naglem tempu umika resnemu in stvarnemu delu. Z resnim in stvarnim delom pa prihajajo na površje one organizacije, ki so bile v dosedanji dahi puhlih fraz iin brezidejnega licitiranja potisnjene v ozadje.
Klerikalci In stanovanjska beda.
Klerikalci imajo dva obraza kot Janos, to je že znano. Oni znajo zastopati obenem — vsaj z jezikom — delavca, kapitalista, ter reveža. To se da sklepati iz dvoličnega nastopanja klerikalcev na shodih in v časopisju, v raznih korporacij ali in podjetjih. Mariborski socialistični obe. klub si je silno prizadeval, da bi prišlo do zidave stanovanj, toda vsaka tozadevna akcija se jo razbila vsiod nasprotovanja klerikalcev, ki so na usta gospodov dr. Jerovška in Žebota izjavljali, da ni res, da bi poštojalo tako pomanjkanje stanovanj, d asi se jim je to s številkami dokazalo. Rekli so, da je to samo liujskarija socialisto v in da lahko še počakamo z gradbo stanovanj, ker jo valuta slaba in tako dalje. To so tudi pisali v »Straži« ter obrekovali socialiste, da hočejo delati dolgove. In če črni gospodje tako pišejo v eni številki svojega lista, tedaj jih to nič ne zadržuje, da že v prihodnji številki pišejo o nasprotnem, ker so •mnenja, da bralci kler. listov nimajo dolgega spomina. »Naša Straža« od 27. marca prinaša dve tozadevni notici, ki jasno dokazujeta klerikalno demagogijo in človek bi pričakoval, da bo g. Jerovšek v prvi obe. seji predlagal, da mostna občina zgradi toliko stanovanj, da se stanovanjska beda odpravi. Toda, to borno ravno tako zastonj pričakovali od imenovanega gospoda kakor od g. Kukovca ali g. Weizla. »Straža« poroča:
»Stanovanjska, beda v Mariboru.
V	Maistrovi ulici 2 v veži stanuje delavec Ivan Cafuta s svojo ženo in štirimi otroci že 5 let. Ležati morajo na tleh. Ker je veža ozka, se morajo umikati s svojimi stvarmi ali na cesto, ali na dvorišče, ako pride kakšen voz v hišo — to ise dogaja večkrat. V MariboTu je pa več oseb, posebno ženskih, ki imajo več sob, katere prav pridno in drago — (1000—2000 Din na mesec) oddajajo. Kljub stanovanjskemu uradu in kljub »Mojmiru« traja ta neznosna stanovanjska beda še dalje.«
»K stanovanjski bedi v Maribora. V Mariboru je minogo takih ljudi, ki prav razkošno živijo in stanujejo; še več je pa takih, ki stanujejo 7 do 9 oseb v mali sobici in ki prav skromno žive. Dosti je tudi takih, ki prebivajo v za človeka nedostojnih prostorih. Navedem samo enega takih slučajev: v Mariboru, Loška ulica 25 v pritličju stanuje
jajo, borben duh raste! Bliža se dan Vstajenja!
Protestna akcija strokovnih organizacij radi novih
davkov.
delavec Štefan Lepemik z ženo in tremi otroci v drvarnici, kjer ima pa tudi malo prostora, ker je napolnjena na pol z dr varni in opeko. Ta uboga družina nima postelj, temveč vsi ležijo na tleh. Oken ta drvarnica nima, vrata so pa iz lat in 'so pripeta z žico k stebru, so tedaj brez ključavnice. Hiša je Likerjeva. On poseda še več hiš. Ljudje! Stanovanjski urad im razkošno živeči ljudje se no bodo usmilili teh ubogih ljudi, usmilite se jih vi, usmilite se saj ubogih, nedolžnih otročičev in spravite jih pod streho.«
V prvi notici, ki jo je že par-krat tudi bankarska »Tabor« pogrel, pripominja »Naša Straža«: »Kljub stanovanjskemu uradu in kljub »Mojmiru« traja 'ta neznosna stanovanjska beda še dalje.« Mi bi samo dostavili: in kljub klerikalnemu odporu, da se naj izida!
V drugi notici pravi »Straža«, da je v Mariboru ljudi, ki prav razkošno živijo in stanujejo; še več pa je takih, ki stanujejo v 7—9 sobah. Da, je jih in ne v zadnji vrsti med klerikalnimi veljaki samimi. Tako ima n. pr. dr. Leskovar veliko in razkošno vilo na Koroščevi cesti, kjer bi lahko še par družin stanovalo, toda ravno isti dr. Leskovar se je silno branil, ko mu je stanovanjski urad dodelil neko stranko in je baje rekel, da naj gre v podstrešje, če jo že mora sprejeti. Koliko pa je v cerkvenih hišah prostora! Ampak morala mariborskih »kristjanov« je taka, da lahko revež v cestnem jarku zdihme.
Potek okrožne konference SSJ v Ljubljani.
Preteklo nedeljo se je vršila v Ljubljani okrožna konferenca našiti političnih organizacij iz Ljubljane in okolice.
Po temeljitem referatu zastop-inka načelstva se je razvila živahna dHkuzija o bodočih nalogah stranke. Nakar je bila soglasno sprejeta resolucija predložena po strankinem načelstvu, ki je bila že jsvoje-časno objavljena. Kot dopolnitev je bila tudi sprejeta še resolucija ljubljanske kraj. pol. organizacije, ki sc glasi:
resolucija
okrožne konference SSJ v Ljubljani, dne 5. aprila 1925.
Poročilo referentov se vzame na znanje. Dalje izjavlja konferenca:
1. Konferenca izreka ogorčenje nad terorjem meščanskih strank in režima, ki krati državljanom naj-elementarnejše demokratične pravice.
2. Konstatira, da pomenijo volitve v narodno skupščino le delitev oblasti med režimskimi in opozicio-nalnimi strankami v svrlio eksploatacije delavskega razreda.
3. Zaradii tega mora stranka v politiki uveljaviti svoje razredno stališče z n a jen ergične jšo ofenzivo
proti vsem meščanskim in kapitalističnim strankam, zlasti pa v vprašanjih ustvarjanja državnih zakonov, poslabševanja socialnozavaro-valnili ustanov, delavskega varstva in oropanja vseh vplivov v teh ustanovah in za izgraditev zakonodaje.
4.	Konferenca smatra, da more razredna delavska stranka opravičiti svojo eksistenco in se razvijati le ob najodloonejšem razrednem hoju, kar je edina njena naloga.
Znamka ,,Neosan“ krema za čevlje Vam jamči za dobro blago;
Razvitje prapora »Orjune« v Zagorju.
(Dopis iz Zagorja.)
Preteklo nedeljo je razvila Or-juna ‘svoj društveni prapor. Iz načelnega stališča bi ne imeli nič proti temu, ker smatramo, da imej vsakdo popolno svobodo za propagando svojih idej in misli. Potrebno se nam pa zdi, da pri tej priliki nekoliko globje raziščemo, kakšne namene in cilje zasleduje Or jun a in po kaj prihaja v rudarske revirje. Propagirati idejo edinstva države ne more biti pravi vzrok poseta rudarskih revirjev, ker je prvič edinstvo države že zgotovljeno dejstvo, edinstvena država je že tukaj im čuva jo sto tisoč vojaških in kakih 40 tisoč žamdarskih bajonetov, kar je menda dovolj. Drugič pa te ideje sploh ni treba zanašati v Zagorje, ker živi 'tukaj sam slovenski živelj, ki sploh ni nenaklonjen narodnemu edinstvu.
Zato upravičeno sumimo, da tiči za pose ti Orjune drug inamem in ta ■namen je: utrditev kapitalističnega razreda v tej državi in osiguranje njegove vladavine. Kdor pa prihaja v Zagoirje s takimi nameni, naj se pa ne čudi, če doživi hladen sprejem od tistih, ki imajo drugačne interese, take ki se križajo s kapitalističnimi in ‘to so interesi proletariata, ki tvori pravi narod, ker ima v narodu 90 odstotno večino. »Orjuna« je zavzela borben stav torej proti tistemu delu naroda, ki si v potu svojega obraza služi svoj kruh in ki ustvarja s svojim trudom bogaitstva te države.
»Orjuna« se tega dejstva zaveda, zato iso se za razvitje prapora vršile priprave kakor za veliko bitko. V noči od sobote na nedeljo je orožništvo in zagorska Orjuna zasedla vse vrhove nad Zagorjem. V nedeljo dopoldne je pa zgledalo Zagorje kakor bojni tabor. Ob pol desetih je prikoirokala Orjuna iz postaje — 76 uniformiranih in nekaj civilistov is 15 zastavami. (In napočil je velik grom — rodila so je miška.) Nadaljmi potek te slavnosti ni treba omenjati, ali omembe je vredno ponašanje Zagorjanov ob tej priliki. Zagoirje je bilo. ta dan praz-
no kakor izumrto, nikjer nobenega pozdrava, le tu .in tam kak prezirljiv pogled na one, ki prihajajo delavstvu kazati svojo moč dn se bahati z zaščito, ki jo uživajo od vladajočega razreda. Zagorsko delavstvo je odgovorilo na provokacijo s
—	prezirljivim molkom.
Naj si zapomnijo lažinacijonali-sti v grobarskih uniformah — ki so se postavili v službo pijavk tega naroda — ta molk 5. aprila je bil glasen —memenito!
Urednik „Napreja“ Bernot obsojen radi častikraje.
Našii čitatelji se bodo spominjali, kako je »Naprej« ivečkrat očital bivšemu vodstvu konzumnega društva za Slovenijo, da je darovalo socialistični stranki ob priliki volitev v konstituanto četrt milijona kron v volivne svrhe. »Naprej« je ta očitek večkrat ponovil, vendar vedno v taki formi, da ni bil tožljiv. V članku »Kocdainčičev slučaj«, ki je bil priobčen v št. 146
»Napreja« je pa ta očitek ponovil in pristavil, da je bil ta znesek res ■darovan, in isicer na goljufiv način, ker ta vsota ni bila unesena v knjige Kons. društva kot izdatek.
Predsednik zadruge s. Dražil je na ta očitek v imenu prejšnjega odbora vložil tožbo radi žaljenja časti ain g. Bernot je nastopil v imenu uredništva »Napreja« dokaz resnice.
Pretekli torek se je vršala v tej zadevi zadnja razprava, na kateri se jo dognalo, da svota četrt milijona kron ni bila last Kons. društva, temveč je bila le vložena v njegov hranilni oddelek, kot hranilna vloga takratnega vodstva socialistične stranke.
Po tej ugotovitvi je bil obsojen g. Bernot vsled dolžitve goljufije na 500 Din kazni, 50 Din.za takso, povrh pa mora plačati še vse sodne stroške. Obsodbo anora objaviti v »N apreju«.
Na ta način je sedaj rešena ta mučna afera, ki je več kot 2 leti razburjala delavsko javnost in ki je storila mnogo izla v delavskem pokretu.
Politične vesti.
Volitve v belgijski parlament.
Volitve, ki so se vršile preteklo nedeljo v Belgiji niso razčistile politične situacije, ker niso dobah niti socialisti niti katoliki absolutne večine in ne more nobena teh strank sestaviti vlade brez podpore liberalcev, ki pa niso niti pri eni niti pri drugi skupini dobro zapisani.
Natančnejše številke o voli vnem izidu niso še uradno potrjene, vendar je rezultat že precej ugotovljen. Posamezne stranke so dobile naslednje število mandatov:
Dobili sedaj:	Prej imeli:
Katoliki	78	(80)
socialisti	7(5	(68)
liberalci	25	(33)	■
flamei	5	(4)
komunisti	2	(—)
Socialisti so sijajno napredovali, še več pni glasovih kakor mandatih, ker je belgijski volivni red prilieno še bolj zverižen kakor angleški. Tako so n. pr. komunisti dobili pri teh volitvah 2 mandata pa manj glasov kot zadnjič, ko niso imeli nobenega mandata.
Kriza francoske vlade.
Francoska vlada ima težke posle z denarno krizo. Da si jo ublaži je predlagal fin. minister Clementel povečano izdajanje bankovcev. Ker je pa zbornica njegov predlog odklonila, je demisijioniral in njegovo mesto je zasedel senator Demonzie, ki se je izjavil, da je treba mesto novih bankovcev izvesti delno oddajo premoženja. Ta njegov predlog bi tudi gladko prodrl ali v levičarskem kartelu, ki je ma vladi, je tudi skupina 40 poslancev pod vodstvom Loucheurja, ki se protivi oddaji premoženja in hoče napraviti uslu-
go industrijalcem s tem, da zahteva povišanje oibtoka bankovcev. Ta skupina je pa za stvoritev zanesljive večine nujno potrebna, zato je cel levičarski kartel in vlada v nevarnosti, da pade na temu vprašanju.— Finančni minister se trudi najti srednjo pot, in predlaga na eni strani, da bi se povečal obtok bankovcev sicer samo za 4 miljarde na drugi strani naj bi se pa sklenilo prisilno posojilo. 'Socialisti, ki iso v levičarskem kartelu ena največjih skupin pa pritiskajo, da bi se -uzakonila prisilna oddaja premoženja. Kako se bo položaj razvijal še mi mogoče točno videti, mogoče pa je, da vlada na tem vprašanju pade.
Zadnje vesti iz Francije poročajo, da je na zadnji seji senata, ko je bil na dnevnem redu proračun ministrstva za javna dela bilo glasovanje 142 kontra 140, kar je zelo dvomljiva večina. Po glasovanju sta pa preklicala še 2 senatorja svoje glasove tako, da je razmerje 140 :140. Herriot je sklical po tem glasovanju sejo ministrskega sveta, kjer so zahtevali nekateri ministri naj poda celokupna vlada ostavko. Vendar je bila večina proti temu in ostane zaenkrat vlada levičarskega kartela še na površju.
Odprava smrtne kazni v angleški armadi.
Pretekli teden se je vršila v angleški poslanski zbornici velika razprava o vojaškem kazenskem pravu. Po .dolgih debatah je bil končno sprejet predlog poslancev Delavske stranke, s katerim je odpravljena tudi v armadi smrtna kazen.
LISTEK.
M. A. Fischer:
Spokornica.
(Prevod iz francoščine.) Katrica, mlada dekla pri posestniku Pištolu, je gonila vsak dan tri krave na pašo. Pot jo je peljala okoli zidu samostana »Spokornic«.
Prejšnji teden, v pondeljek, so bila vrata, ki vedejo na samostansko dvorišče, slučajno odprta. Katrica se je ustavila, odprla usta aia stežaj ter opazovala redovnice, ki so hodile sem in tja. Mislila si je: »To mora biti prijetno življenje v takem-le samostanu. Tem se godi, tem-le nunam! Ni jim treba ne molsti, ne gnoja kidati, me okopavati repe, kakor meni. Precej bi hotela biti sestra tukaj ... Toda le kako bi prišla v samostan? In zakaj neki pravijo samostan: Samostan spokornic'?« ^
Uro pozneje je Katrica pomagala svoji gospodinji pripravljati
krmo za prašiče. Pa je hipoma rekla:
»Nekaj bi vas rada vprašala. Samo en obesedo... im ta mi noče iz glave, im ne vem, kaj to pomeni.«
»Katera beseda?«
»I no, rada hi vedela, kaj je to: spokornica.«
Kmetica je vrgla v korito prgišče krompirjevih olupkov............
»Spokornica? No, to je tako, Katrica ... spokornica, to je dekle, ki je grešilo im ki... kako bi ti povedala ... mo, ki se tega kesa, ki se za to pokori, razumeš?«
Katrica se je globoko zamislila.
»Torej, teta,« je rekla čez nekaj časa, »samostan, kakor je naš samostan teh pokomic, to je... to
je • • •«
Kmetica jo je prekinila: »I no, to je samostan, v katerega sprejmejo samo tako, ki je padla, grešila s fantom in se potem kesa.«
#
Že več tednov se je vrtel okrog Katrioe domači sin Janez. Vsakokrat, če je bil s Katrico za hip sam,
bodisi na podstrešju, bodisi na podu ali v hlevu, jo je skušal objeti.
Vselej ga je neprijazno odrinila.
»Pustite ime na miru, to sem vam že tisočkrat rekla.« — Parkrat mu je priložila celo zaušnico.
Toda v sredo, ko je metala kmetica zrnje kokošim in je hotel »poredni« Janez Katrico zopet poljubiti, mi bila Katrica več neprijazna.
Ta uspeh je dal Janezu poguma. Ponovil je svoj' napad istega dne že dvakrat in v četrtek ji je dal poljub, zraven pa še izrazil željo po nadaljnji naklonjenosti. In Katrica se zopet ni branila.
Stari francoski pregovor:	»Z
jedjo raste slast« — se 3e izkazal, seveda v prenešenem pomenu, tudi v tem primeru.
In .v petek si je Janez mislil: »Sedaj več ne dvomim. Katrici začenjam ugajati.«
In sklenil je, da si pridobi še nadaljnih dokazov Katrične naklonjenosti.
»Čuj, Katrica,« je predlagal smelo, »danes večer, ko pojdejo naši spat, bi morda mogla... bi morda mogla priti v mojo kamrico ... na pomenek. Bodi tako dobra, Katrica ... Zakaj, hočem, da prideš k meni...? I mo, zato, ker ... lim... ker...«
Katrica ga je prekinila: »Nič se vam mi treba mučiti z izmišljanjem kake pretveze. Dobro vem, zakaj hočete, da bi prišla za vami v vašo kamrico... na pomenek. Ampak povem vam ...! Danes večer pridem.«
O	poldevetih je prišla Katrica k Janezu, ki jo je brž privil k sebi. Izvila se imu je iz objema.
»Čakajte, Janezek, le me tako naglo. Hočem biti vaša, to je že sklenjena stvar, in zato sem tudi semkaj prišla. Samo... povedati vam moram prej, da bo danes prvič im zadnjič, da boste imoj ljubček. Če sem se odločila grešiti z vami, aie delam tega zato, ker hrepenim po tem, in mi je tudi vseeno, s kom se to zgodi... Nekaj sem si vtepla
Povečanje japonskega brodovja.
J aponsko mornariško (ministrstvo .pripravlja načrt za izrgadbo vojnega brodovja. Za prihodnja leta je določen program, ki predvideva osem novih .velikih bojnih križark, itri srednje križarke, deset rušilcev in eno ladjo^matico iza letala. Vsega skupaj bodo imele te nove ladje 125.000 ton. Japonska (vlada namerava poslati komisijo v Evropo An Ameriko, da bi proučila (najnovejše pridobitve v ladjedelstvu.
Hindenburg predsedniški kandidat. Kakor smo že -zadnjič navedli, da se ibodo republikanske stranke v Nemčiji najbrže zedinile na enotnega kandidata, se je to med tem res zgodilo. Republikanske stranke: Socialisti, centrum im demokrati so se zedinili na kandidaturo dr. Marksa. iSoc. demokrat j e so pristali na to kombinacijo pod pogojem, da dobe omi prasko ministrsko predsedstvo, kar se je že zgodilo.
Čim so videle desničarske (monarhistične) stranke, da nastopajo republikanske stranke enotno, se je začelo tudi med njimi gibanje, da bi dobile bolj popularnega kandidata kakor je Jarres. Zadnje vesti vedo povedati, da so naprosile za to znanega generala Hindenburga, ki , je baje prošnjo sprejel in ;bo kandidiral na desničarski listi.
Volivna borlba se bo s tem silno poostrila, ker isa stojita nasproti dva precej enako močna bloka in imata oba zelo popularna kandidata. Socialistična stranka je že izdaja svoj proglas, v katerem poziva vse delavce na obrambo republike, katero ogroža desničarski blok. Voliivna Iborba bo neprimerno ostrejša kot je bila pri (prvi volitvi.
#
Ujedinjenje napreduje. Kraj. organizacija SSJ 'v Zabukovci, ki je pripadala do sedaj »Naprej e vi« skupini'nam je .sporočila svoj pristop v sestav naše stranke. V dopisu navaja, da se je vršil v nedeljo
5.	aprila izredni občni zbor, kjer se je po daljši in temeljiti debati sklenilo (priključiti se korporativno Socialistična 'stranki Jugoslavije. — V odbor iso bili izvoljeni naslednji so-dirugi: Košak Franc, predsednik; Veligošek Anton, nam.; Judec Franc, tajnik; Tratar Franc, blagaj-Zupanc Iv. I., Cocej Ivan. Revizija: nik. Odborniki: Kajtner Andrej, Cokan Jakob, Cocej Jakob. Odbor je sklenil, da bo šel z vso silo na delo, da se tudi v Zabukovci povzdigne zopet socialistična milsel in zaupanje v stranko. — Vsak teden se javi v sestav naše stranke kaka nova organizacija. To je zadosten .dokaz, da je naša pot pravilna, zato tudi ne odgovarjamo na podtikanja onih ljudi, ki se boje edinstva radi svoje oskosrčnosti.. Vidi se pa, da onih ovir, ki jih na potu edinsitva voditelji niiso mogli odstraniti, te bodo odstranile organizacije ,same. In to je pirav. Zedinjenje prihaja od ispodaj navzgor, zato ni več da-
v glavo ... Hočem čimprej stopiti iz službe in iti 'V samostan »Spo-koirnic.« Toda ne morem vendar delati pokore in biti epokornica, dokler nisem grešila, no, ali ne?«
#
V	soboto zvečer Janez ni mogel zaspati. Mislil je na prijetne ure, ki jih 'je isinoči užival s Katrico. Žal mu je bilo, da je tako mlado in zgledno dekle sklenilo, da se zapre za vse življenje med samostansko zidovje.
Nekdo je lahno potrkal na vrata.
»Kdo je1?« vpraša Janez.
»Odpri, Janezek, odpri, jaz sem,« se je oglasilo^ za vrati.
»Jaz>... Pa ikdo je ta jaz?«
»To sem jaz, Katrica. .^.«
»Katrica!« Janez je skočil s postelje im brž odrinil zapah. Katrica je sramežljivo povešala oči ter obstala na pragu.
»Le naprej, Katrica, nič se ne boj!« jo je vzpodbujal Janez ter jo prijel za roko. >.Nikar ne misli, da sem pozabil, ikaj si mi reikla sinoči,
lec čas, ko bo zedinjenje na celi črti izvedeno. — Razume se da ima organizacija v Zabukovci vse iste pravice kot naše organizacije im njeno dosedanje članstvo obdrži vse članske pravice. Pozdravljeni!
»Delavec« glasilo našiih strokovnih organizacij prinaša v svoji zadnji številki lep članek, v katerem se peča z vprašanja zedinjenja proletariata na političnem polju. Članek temeljito opisuje dosedanje pogreške »Naprejeve« skupine in prihaja do zaključka, da je treba te pogreške temeljito iztrebiti. 'S člankom se popolnoma strinjamo in priporočamo našim sodrugom, da si ga natančno .prečitajo.
»Stražina« raca. Zadnja »Naša Straža« prinaša med dragimi interesantnimi svetovnimi dogodki tudi to, da se na Angleškem gradi zrakoplov iki bo 720 m dolg in 14 m širok. To ibi bila takšna dolžina kakor je približno od Koroške ceste do glavnega kolodivora, t. j. skoraj tri četrt kilometra. Na takšnem zrakoplovu bi imeli poleg 100 potnikov, prostora tigri vseh evropskih mena-žerij, vključno onih iz jugoslovanske skupščine.
Delavstvo protestira proti določbam v zakonu o dvanajstinah, po katerih 'bo moralo plačevati ročno delavstvo 2% davka in Vo% za takse pri izplačevanju mezd. V soboto, dne 4. marca 1.1. se je vršilo dobro-uspelo zborovanje v Libojah, na katerem se je sprejela protestna resolucija in odposlala še isti večer v Beograd na GRS J z zahtevo, da vloži pri vladi svoj protest. V torek, dne 7. t. m. se je vršilo naravnost manifestacijsko zborovanje vseh v Litiji se nahajajočih delavcev v gostilni pri Pošti, na katerem je protestiralo 890 delavcev im delavk, kajti tisti ki niso mogli priti na shod, ker so delali ob istem času, so poslali organizaciji SDZJ svoj pismen protest. Zborovanje je vodil v Libojah s. August Dosedia, v Litiji pa s. Franc Peterca. Odposlale so se iz mesta dve brzojavke na centralno vlado in G RS J. v Beograd. Na zborovanjih je govoril s. Leskovšek iz Celja v Libojah in v Litiji. V Litiji se je pridružila protesta tudi skupina uradnikov NSZ po g. Bizjaku.
Kultura.
Ljubljanska podružnica »Svoboda« priredi v nedeljo, dne 12. aprila t. 1. skupni obisk umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu ob 10. mi dop. Razstavljena je francoska grafika minulih stoletij. Vstopnina znižana. 'Zbirališče ob %10. uri pred paviljonom. V se prijatelje slikarske umetonsti ivabimo, da se te .razstave gotovo udeleže.
Naznanilo. Delavska tel. in kult. zveza »‘Svoboda« podružnica v Zagorju ob Savi, naznanja tem potom vsem podružnicam »Svobode«, kakor tudi oistalim na razredni podla-
im znam biti mož beseda. No, torej pojdi dalje im ne boj se, niti dotaknil ise te ne bom.« In žalostno je pristavljal: Prišla si se poslovit, kaj ne? Hočeš torej že jutri oditi?«
»Za to nisem prišla, Janezek, za 'to ne,« je jekmila Katrica, prišla sem ti povedat, da ... da... Guj, ali ti nisem včeraj rekla, da hočem grešiti samo zato, da bi se mogla potem kesati?«
»No, tako nekako si rekla.«
»In grešila sva skupaj, obadva, kaj1 me da ... ?«
»Hm, imaš prav.«
»In — od včeraj:...«
»Kaj pa se ti je zgodilo' od včeraj ?«
Katrica .si- je zakrila s predpasnikom zardeli obraz:	»Torej od
včeraj ... od včeraj., Janezek, se trudim, a naj delam, kar hočem, se ne morem kesati .tega svojega greha. Pa .sem si torej irekla, da se mi morda v drugič bolj posreči, vzbuditi v sebi kakšen kes, in tako si mislim, če ti ni to preveč proti misli, 'da bi morda mogla . ..«
gi stoječim strokovnim in političnim organizacijam, da priredi za ilne 17. maja t. 1. ob priliki otvoritve novega Delavskega doma (Zadružni dom) rna Lokali, otvoritveno slavnost spojeno z:
1. javnim nastopom del. tel. enote,
2. srečelovom, 3. prosto zabavo in drugo. Pri celi prireditvi svira rudniška godba. Vse sodruižne del. tel. enote se naprošajo, da v najkrajšem času prijavijo svojo udeležbo in nastop, vodstvu podružnice »Svobode« v Zagorju, listotako tudi ostale organzacije. iN aproša se zastave seboj prinesti. Vse podrobnejše se bo poročalo še potom okrožnice. Torej dne 17. maja, vsi mladi in stari ibor-ci za proletarsko in kulturno idejo, na svidenje v Zagorju.
Koncert pevskega društva Krako-vo-Trnovo.
Preteklo sredo je priredilo pevsko društvo Krakovo Trnovo sin-foničnd koncert v dvorani Filharmonične družbe.
Na sporedu so bile naslednje točke:
Zbor: E. Adamičevo: Naše geslo. O. D ev: Na poljani. O. Dev: Pastirc pa pase ovce tri. I. Ocvirk: liarbarola. F. (J er bič:	Slovanski
brod. Dalje Adamičeve: Trije robci, Za njo kot riba za vodo, Mara u jezeru, Juvanec: Pastir, V. Novak: Gorski kraj. — Oktet: A. Foerster: Razbita čaša, Gasparič:	Kosa,
A. Svetek: Pod noč.
Okusno sestavljeni spored je izborno spopoln.il operni pevec S. Banovec z Lajovičevo: Mesec v izbi, Pavčičevo: Pred durmi, Krekovo: Tam zunaj je sneg in J . Prochaz-kovo: Zvezde žarijo.
Pevski zbor Krak o vo-Trno vo obstoja šele 5 let in se rekrutira večinoma iz delavskih slojev. In treba mu je priznati, da je kljub svoji mladosti sijajno rešil svojo nalogo. N jegova harmonična celota lahko konkurira mnogo starejšim izborom. Zlasti dobro mu je uspela težka Adamičeva:	Mara	u	jezeru, ki je
bila predvajana z umetniško fineso. Pri njenih solo točkah je prišel tudi g. Banovec do popolne veljave.
Dvorana je bila razprodana, hvaležna publika je obdarila pevce s ponovnimi burnimi aplavzi. Še posebej naj omenimo, da je privabil koncert zlasti veliko število delavskih poslušalcev, kar je veselo znamenje za napredek pevske umetnosti med delavstvom.
Pevovodja g. Mihelič je ustvaril po večini iz popolnoma neobdelanega materiala lep zbor, ki ima vse možnosti razvoja.
Pevec. Ravnokar je izšla v pomnoženi obliki % številka tega pevskega glasila z naslednjo vsebino: St. Premrl: Dr. Josip Cerim. (Konec.) — H. Svetel: Pevec in razvoj zborovske glasbe. — M. Bajuk: Narodna pesem v .sekiricah. (Dalje.) — V. Vodopivec: Nekaj o •tamburicah. — Jak. Aljaž: Pevski spornimi. (Dalje.) — Naši zboiri. — Vestnik P. Z. — Nove skladbe. — Iz glasbenih listov. — Kronika. — Glasbena priloga prinaša dve nagrajeni skladbi: V. Vodopivec: Noč na A dri ji. — P. H. Sattner: K polnočnici. »Pevec« se naroča .pri upravi, Miklošičeva c. 7 .v Ljubljani. Priporočamo ga vsem ljubiteljem lepega petja.
DOPISI.
Novi odbor kraj. org. SSJ v Šoštanju. Na zadnjem občnem zboru krajevne politične org. SSJ so bili izvoljeni naslednji odborniki: Božič Anton, predsednik; Svarč Franc, podpred.; Sabo Ivan, tajnik; Bajt Anton, nam.; Bolha Rudolf, blagajnik; iSlemenšek F., nam. Revizorja: s. Štravs in s. Zajc. Odborniki:
I	vamčič Ivan, Vasle Ferdo, Mlinar Franc, Kovač Franc.
Brežice. V nedeljo 26. t. m. se vrši v gostilni Grobušek v Brežicah ob 9. uri dop. občni zbor krajevne skupine SSJ v Brežicah z dnevnim redom: poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in kontrole. Dolžnost je vseh članov, da se zanesljivo udeleže. Sklepali bomo 'tudi kako naj na najlepši in dostojni način praznujemo 1. maj. Predsednik.
Ljubljanska podružnica »Svobode« priredi v pondeljek (na praznik), dne 13. aprila 1.1. družinski izlet v »Pekel« in »Pokojišče« (735 in). Odhod z vlakom i.z Ljubljane v Borovnico ob 9. uri 40 minut, prihod nazaj v Ljuibljano ob 18. uri 15 minut. Vožnja velja Din 18. Hoda je 3 ure. Izlet vodi s. Pastorek. Zbirališče pred glavnim kolodvorom ob 9. uri. V slučaju slabega vremena se vrši isti 'izlet prihodnjo1 nedeljo, dne 19. aprila. Vse prijatelje narave vabi — odbor.
Studenci pri Mariboru. Poročati moramo, da se je vršila dne 2. aprila pri nas redna seja občinskega odbora. Socialistični klub je bil pološntevilmo zastopan, od nacionalnega bloka je bil g. Bende odsoten, kateri se je pa tokrat oprostil.
Seja se je začela prav mirno, kon-čala pa se je precej burno. Že pri sredi raznovrstnih razprav je prišlo do ostrega spora med občinskim svetnikom sodr. Leskošekom in radikalom Belčakom. Že stara navada je pri nas, da dobijo občinski ubogi vsako leto, na parcele razdeljene kose občinske njive brezplačno v porabo.
Več let je dobivala en del te njive v porabo brezplačno ena 85 letna železničarska vdova, ki stanuje že od leta 1874. v tukajšnji občini, in je navezana pdino na podpore. Ali ta znajdljivi radikalski pristaš Belčak, je konstatir.al, da je baje imenovana’ vdova tuja državljanka in kot taka nima pravice na dotični košček njive. Imenovana vdova dobiva kot občinska uboga in v resnici potrebna, eno malo podporo meseno iz ubožne blagajne. Ko je bil g. Belčak še občinski blagajnik, je on dotični siroti, kar iz lastnega nagiba, br$z sklepa občinskega odbora, odvzel podporo. Na intervencijo sodruga Leskovška, je seveda moral naknadno zaostalo podporo -izplačati. Ta gospod Belčak kaj rad govori, da se mora delati v korist in blagor občine. S tem se tudi mi socialisti strinjamo, ali kakor vidimo, bo potrebno pri priložnosti malo osvežiti o najemnini občinskega travnika 1. 1922. Dragi čitatelji, tako izglodajo pri nas radikalski odborniki v občinskem odboru, .in tako hočejo oni podpirati naše uboge. Pri zadnji točki dnevnega reda slučajnosti, prinese občinski odbornik g. Alt več važnih predlogov glede električne napeljave v tukajšnji občini. Predsednik socialističnega kluba oporeka tem predlogom, ker so zelo važne vsebine in jih je vsled tega treba staviti na dnevni red kot poseb-
I
ZLATOROG
TERPEflTIH
na točka in se ne morejo obravnavati kot kakšno malenkost pri slučajnostih. Tudi obstoja pri nas razsvetljavni odsek, katerega predsednik je g. Alt in katerega dolžnost bi bila, sklicati sejo odseka, kateri bi razmotrival o zgoraj navedenih predlogih, kar se pa ni zgodilo, ampak gospod Alt dela brez vedenja odseka. Ker so se iz navedenih vzrokov nekateri sodrugi našega kluba glasovanja oddržali, se je g. Alt tako razburil, da je grozil z odstopom kot predsednik razsvetljavnega odseka. V splošni razburjenosti se je tudi g. Bel-čak zopet spomnil in potrdil, da je on leta 1922. na nekem shodu v gostilni Trofenik se izrazil, da takoj proda svojo hišo na Studenhic, če nameravamo i)peljati električno luč, torej je dokaz, da je bil odločen nasprotnik električne razsvetljave. Po svoji stari navadi ^e tudi komunistični odbornik g. Supanc zopet gospodom od bloka segel pod rame, in jih pridno podpiral. Volivce g. Supanca opozarjamo, naj njegovo politiko nekoliko zasledujejo, sicer ga bojo pri priliki našli v naročju naci jonalnega bloka. V splošnem mi’ socialisti gospodu Supancu ne moremo zameriti njegove neslane pripombe in predbacivanje naši stranki, ker je še pač novinec in mora šele zbirati potrebne informacije in tudi situacije ne pozna. Sicer pa upamo, da ga bojo gospodje od naci jonalnega bloka, s katerimi simpatizira, že še vse potrebno podučili.
Angleška delavska stranka.
Odkar je odšla angleška 'delavska stranka iz vlade, katero je imela v rokah devet mesecev, se o njenem delovanju ne sliši več.toliko vesti. Prav mnogi pa še celo mislijo, da nazadnje, ker je pri zadnjih volitvah dobila manj poslancev kot pri prejšnjih.
Res je v vladi izvršila nekaj sijajnih činov. Zlasti ise je proslavila z doseženim sporazumom ,s Francijo im is tem, da je znala uplivati na francosko notranjo politiko v pravcu, da, je biil pri zadnjih volitvah poražen reakcijonarni Poin-carejevi blok in je zmagal levičarski blok, v katerem so častno zastopani francoski socialisti. Sploh je angl. delavska vlada dosegla v zunanji politiki tako lepe uspehe (priznanje Rusije itd.), da jih ne odrekajo niti nasprotniki.
Seveda so mnogi pričakovali, da bo žela pri volitvah popolno zmago, kar se pa ni zgodilo in pojavili so se malodušneži, 'ki mislijo, da ji je za dolgo dobo odklenkalo.
Resnica je pa ravno nasprotna, kajti klub temu, da je zgubila pri zadnjih volitvah 38 poslancev, a na drugi strani ja pa pridobila preko en miiljon novih glasov. Krivda na zgubi poslancev je rna angleškem volivnem redu, ki je v tem oziru še krivičnejši kot je naš. Na volivcih je torej pridobila in to je pravo merilo za moč vsake stranke. Razvoj in pridobivanje moči te stranke se najbolj vidi iz votivnih številk, ki jih je dobivala od svojega obstoja, pa do zadnjih volitev. Leta 1900 je prvič nastopila pri volitvah in naslednja tabela jasno kaže njeno stalno pridobivanje moči.
Glasov mandatov
1900	62.698	2
1906	323.195	29
1910 (jan.)	505.690	40
1910 (dec.)	370.802	42
1918	2,244.945	57
1922	4,236.733	142
1923	4,348.379	193
1924	5,536.000	154
Značilno za angleški volivni red
so volitve 1. 1910, ko je dohila del. stranka pri volitvah dec. meseca
okoli 130.000 glasov manj kot v januarju, a mandata je pa dobila 2 več kot pri prvih. Zanimive številke so tudi iz 1. 1924, ko je dohila stranka preko miljon glasov več kot 1. 1923, zato pa 38 mandatov manj kot pri prejšnjih.
V	sedanji parlamentarni perijo-di ima stranka ikot oficijelna opozicija v parlamentu važno vlogo. In če ne gre reakeijonarnim konservativcem, ki so sedaj na vladi njihova zunanja politika tako v klasje kakor bi radi, ima zaslugo angl. del. stranka, ki razume tudi kot opozicija uveljaviti svoje stališče. Resnične 'So izjave vodilnih angleških sodrugov, .ki pravijo: »Mi smo v vladi pokazali, da znajo tudi delavske stranke vladati. V vladi smo se mnogo naučili in sedaj, se pripravljamo v opoziciji, da prevzamemo v bližnji bodočnosti večino in vlado in tedaj bomo pričeli s se-stimatično socializacijo Velike Britanije.
Razno.
Telefon na Angleškem. Na Angleškem jo približno 1,250.000 telefonskih abonentov, od teh 445.190 samo v Londonu. Od 1000 prebivalcev jih ima na Angleškem 26 telefon. To število zdaleko presega Severna Amerika, kjer jih je 142 od vsakih 1000 prebivalcev, ki imajo telefon doma. Naročnina znaša na Angleškem 8 funtov, to je približno 2400 dinarjev na leto, zato pa se instalira telefon brezplačno in tudi ni treba ničesar plačevati.
Aeroplanska nezgoda v Novem Sadu. Na novosadskem aerodromu se je pripetila pred dnevi nezgoda, ki pa ina srečo ni zahtevala človeških žrtev. Dva vojaška a (to-
plarna sta v višini 200 metrov trčila skupaj ter padla na tla, kjer sta se popolnoma razbila. Pilota sta padla na kup slame ter sta prošla brez težje poškodbe.
Monstranca med kjmienjem. Seljak Iv. Kozina iz Vrbka v zagrebški okolici je pred dnevi nakladal gramoz na savskem obrežju. Nenadoma se mu je nekaj zasvetilo. Naletel je na 'zagonetno najdbo. Med kamenjem, ki je pripravljeno za regulacijska dela, je našel lepo zlato monštranco z žlahtnimi kamenčki. Monštranco je oddal zagrebški policiji. Rrezdvoma je kak tat zakopal ukradeno monštranco, ki je vsled poplave prišla na površje.
Poizkusiti in prepričati se je nujna stvar. Veliko inaših gospodinj je še, katere zadnji čas še niso poizkusile naše prave »Kolinske cikorije«, ki je zelo izboren pridatek h kavi .Priporočamo vsem, da poizkusijo in zahtevajo izrecno »Kolinsko cikorijo«, ki je vrlo dobra, štedljiva in zdrava. Ta domači izdelek naj ne primanjkuje v nobeni naši rodbini.
Za tiskovni sklad.
Do sedaj nabranih Din 13.859.65, Novak Ivan, Celje, na Iblok št. 103 nabral Din 50, Ule, Zagor je, na blok št. 27 nabral Din 20, Pčeljnikov Andrej, Ljubljana Din 5. —Skupaj Din 13.934.65.
Izdajatelj: Oblastni odbor SSJ za Slovenijo.
Odgovorni urednik: France Svetek. Tisk J. Blasnika nasled. v Ljubljani.
ne veš vprašaj
Univerzalni informativni Biro ,.A R G U S’1
Kmez Mihailova ulica 35 Telefon 6-25. BEOGRAD
(Pasaž Akademije Nauka.)
Imajo ga vsi konzumi.
i—■■ ■ i	i a—ninfur ininnmn
wr in kupuj
sam0
Priporočamo vrlo dobro
Hoiinslio cikorijo.
iRstFirajte g ..Socialistu"!
SIEGEL & DRUG
d. z o. z.
tkalnica platnenega in bombažnega blaga
Ljubljana, Dunajska cest. 31
Svltavy
(Č. S. R.)
Wien
(Nem. Avstr.)
>
Prvi strokovno specialni atelije za črkoslikarstvo
Pristov 8 Bricelj
Ljubljana,
iUeftsandroia e. 1 ŠBlenburpsa ul. 7
Specialiteta steklene .napisne firme.
Telefon 908
Ustanov. 1093
cn o *-
oa
c
W
Letna trikotaža, nogavice, galanterija in drobnina
& Fnnninjjer
Maribor, Aleksandrova cesta štev. 48
\K> —1 O to
Kdor hoče štediti, ali komur je iz zdravstvenih ozirov potrebno, da uživa kavni nadomestek, temu se najtopleje priporoča, da poskusi FRANČKOV
EN RILO
s katerim se da prirediti ravno tako ceneno, kakor okusno k^vo.	Proizvajajo:
Henrik Francka Sinovi Zagreb.
151151 151151 KH151 RS 151151151
Najpopolnejši šivalni stroj s po-grezljivim transporterjem (grabljice). Z odnosnim premikom, je pripravljen za štopanje, vezenje ali šivanje. V vseh opremah za krojače kakor tudi domačo rabo edino pri
£■ ud. Baraga
Ljubljana, Šelenburgova uk 6/1.
Špecijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev.
Priloga »SOCIALISTU44 štev. 17.
Anketa k pravilniku o
V sredo dne 8. aprila t. 1. se je vršila v Ljubljani enketa o pravilniku bratovskih skladnic.
Enketo so posetili v velikem številu zastopniki rudarskega in plavžarskega delavstva in rudarskih in plavžarskih obratov.
Razprave je vodil g. rudarski glavar Stergar.
Delavsko zbornico za Slovenijo sta zastopala ss. Cobal in tajnik Filip Uratnik, Zvezo industrijcev tajnik dr. Golia. Od zavarovalnih strokovnjakov sta prisostvovala gg. Lapajne in dr. Bohinjc.
V imenu delavskih interesentov je predložila pripombe k pravilniku Delavska zbornica, v imenu podjetnikov pa Zveza industrijcev.
Bistvene zahteve spomenice Delavske zbornice so:
Da se v organizaciji bratovskih skladnic spremenijo one določbe, ki jemljejo delavstvu nanje dosedanji vpliv, zlasti pa oni odstavki, ki kršijo v škodo delavstva načelo paritete.
Glede bolniškega in nezgodnega zavarovanja se obrača spomenica proti določbam, po katerili so zavarovane mezde povprečno za eno četrtino nižje, kakor dejanske plače in nižje, kaor bi po zakonu o zavarovanju delavcev morale biti, kar znižujejo v enaki meri prispevke in dajatve.
Glede starostnega zavarovanja se zahteva sprememba onih točk v pravilniku, ki omogočajo, da se jemljejo s prekinitvijo službenega razmerja pridobljene pravice članov.
Glede onih zavarovancev, ki so prejemali rento že pred 1. januarjem 1925, zahteva spomenica, da se povišajo njih pokojninski prejemki na ono višino, ki bi jih morale doseči njih rente po starih predpisih, pri čemur pa se mora spremeniti predvojna valuta po draginji v sedanjo valuto. Denarna sredstva zato naj se dobijo z uvedbo doklad na premog, svinec in plavžarske produkte.
Zanimiva je bila ugotovitev, ki jo je podal na enketi tajnik zbornice s. Uratnik, da so znašali prispevki podjetij za starostno, nezgodno in bolniško zavarovanje v letu 1923 19,157.057 Din, po novem pravilniku pa bi znašali isti prispevki le 16,112.109 Din. Ta redukcija prispevkov se je izvršila istočasno, ko se nahajajo finance bratovskih skladnic v težkem stanju in ko pravilnik obeta delavstvu velike nove pokojnine. Res, da samo obeta, — zakaj pravilnik v neštetih točkah vse te obljube zopet jemlje zlasti v § 116, ki določa, da se smejo vse dajatve poljubno znižati, ako ne bo denarja.
S samovoljnim jemanjem članstva se na enketi nihče ni strinjal. Celo zastopnik Zveze industrijcev je bil proti določbam, ki omogočajo svojevoljno jemanje članskih pravic in samovoljno znižavanje dajatev.
Zveza industrijcev je predlagala po svojem zastopniku naj se znižajo pokojninske rente v naslednji izmeri:
Polnopravni člani, ako trajno onemo-rejo dobe pokojnino in sicer:
a) ako onemorejo vsled starosti, dobe, ako so bili vračunlijvih 10 let polnopravni člani, pokojnine v iznosu 27%% od svojega kategorijskega zaslužka zadnjih 5 let;
b) kadar onemorejo radi bolezni ali kakih drugih hib dobe, po vračunljivih 5 letih polnopravnega članstva pokojnino v višini 20% povprečnega kategorijskega zaslužka zadnjih 5 let.
Pokojnina raste z vsakim dovršenim letom polnopravnega članstva za 105%, tako da znaša po dovršenih 35 letih službe 65% povprečnega kategorijskega zaslužka zadnjih 5 let.
I o je najvišja pokojnina, ki se more doseči, računa pa se od dneva, ko se je zdravniško ugotovila trajna nesposobnost člana.
Po dovršenih 35 letih polnopravnega članstva ter v starosti najmanje 60 let pri-
I. Splošni del.
1. Sestava upravnih in nadzornih odborov.
Predložena pravila jemljejo delavstvu dosedanjo večino v upravnih odborih bratovskih skladnic.
Zato je treba ob tej priliki znova povdariti načelno stališče, ki ga zavzema delavstvo glede zavarovalnih zavodov in njih značaja.
Delavstvo vstraja slej ko prej na stališču, da se morajo odmerjati plače tako, da je preskrbljen delavec za čas, ko dejansko dela in za čas ko vsled bolezni ali
bratovskih skladnicah.
pade polnopravnemu članu pokojnina tudi brez dokazane onemoglosti.
Glede odmere pokojnine onim zavarovancem, ki so bili polnopravni člani bratovske skladnice in pred uveljavljenjem tega pravilnika veljajo določila čl. 130 (ki v stvari pravi, da člani ne dobijo ničesar).
Cl. 130 naj bi se po predlogu Zveze industrijcev glasil:
Določbe tega pravlinika, kolikor se tičejo bolniškega in nezgodnega zavarovanja so veljavne tudi za vse člane dosedanjih zavarovalnih zavodov za delavce in osobje na podjetjih, ki spadajo pod rudarski zakon in so na dan stopanja tega pravilnika v veljavo bili člani ali so si osigurali pravice do podaljšanja članstva.
Glede izmere pokojnin, ki pristojajo dosedanjim polnopravnim članom, veljajo naslednje določbe:
a) s 1. januarjem 1925 dobijo pravico do starostne rente oni dosedanji člani, ki so dovršili 65. leto starosti in 35. leto službe. Pokojnine se jim odmerjajo za prvih 5 let službe z 20% povprečnega kategorijskega zaslužka zadnjih 5 let in za vsako nadljno leto z().45% imenovanega zaslužka;
b) ostalim članom, ki še niso dovršili 65. leta starosti ter postanejo za delo nesposobni, se odmerja pokojnina po gornjih določbah z ozirom na njihovo službeno dobo, kojo so dovršili taki člani po uveljavljenju tega pravilnika in to po dovršenih 5 letih službe, se priznava za vsako dovršeno leto doklada za rento v višini 1.05% povprečnega kategorijskega zaslužka zadnjih 5 let.
Najvišja pokojnina, ki se more priznati dosedanjim članom na podlagi službene dobe, dovršene pred uveljavljenjem tega pravilnika, iznaša 105-kratni povprečni dnevni kategorijski zaslužek letno.
Za vdove in otroke veljajo tudi glede dosedanjih članov določila čl. 93.
Kaj predlaga v teh členih Zveza industrijcev?
Prvič: da dobi vsak šele s 60. letom pravico do penzije, ne z 55.
Drugič, da se naj zniža pokojnina za tisste, ki bi stopili že sedaj v pokoj, na 35% kategorijskega zaslužka (v drugi kategoriji od 800 na 350 dinarjev mesečno, v 4. kategoriji od 600 na 260 dinarjev mesečno).
Tretjič, da bi se naj rente za tiste, ki bi stopati na podlagi plačevanja po novem pravilniku v pokoj, le polagano višale. Za tiste, ki bi se jim štela renta samo po novem pravilniku, bi se zvišala renta 2. oziroma 4. katergoriji na 650 in 480 dinarjev mesečno. Organizacijsko predlaga Zveza industrijcev, naj se vpliv podjetnikov v upravi še po-jača. Delavstvo predlogom industrije najodločneje ugovarja, zlasti smatra za nezaslišan njen predlog, da naj se odpravijo stari rentniki, ki so plačevali bratovske skladnice v dobrem denarju, brez vsake odškodnine.
Pričakujemo, da bodo nastopili proti takim predlogom tudi oblasti in zastopniki vseh političnih strank.
*
K temu poročilu, ki smo ga prejeli, še dostavljamo.
Na enketi je bil izvoljen paritetni odbor delavcev in podjetnikov, ki naj bi celo gradivo proučil in skušal zbližati obojestransko stališče. Delavstvo zastopajo v tem odboru ss. Ažman, Šober, Krušič, Čobal, Uratnik in Judec. Vendar so izgledi zato majhni, ker so razlike prevelike. Odločitev bo morala pasti drugje.
Besedo imajo sedaj stranke, ki so v parlamentu zastopane, predvsem vladne stranke.
Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je na včerajšnji enketi bivši kandidat Narodnega bloka dr. Bohinc zavzel za delavsko stališče. Ali samo zato, ker ga je poslušalo 40 delavskih delegatov ali v resnici, to bo pokazal nadaljni razvoj stvari. Mi bomo dejanja tako lojalno priznali, kakor smo zabeležili — lepe obljube.
starosti ne more več delati. Zato vidi v bolniških in nezgodnih in starostnih zavarovalnih prispevkih del delavskih plač, v iz teh prispevkih zbranih fondih pa fonde, ki so v socialne namene zbrana delavska imovina.
Iz tega razloga stoji delavstvo na stališču, da pripada uprava zavarovalnih zavodov delavski delegaciji, kontrola pa javni oblasti in delegaciji podjetnikov.
Kršitev paritete.
Posebno ostro ugovarja delavstvo onim določbam, ki dajejo podjetniški delegaciji privilegirano stališče in kršijo celo
načelo paritete (čl. 16. po katerem se volijo predsedniki v upravnih odborili vedno iz vrst podjetnikov in čl. 18, ki daje predsedniku v spornih slučajih 2 glasa, čl. 25, ki daje podjetniku veto pravico proti sklepom upravnega odbora, ki so po njegovem mnenju v škodo bratovski skladnici.) Uprava.
Delavstvo smatra za zelo važno, da nastavljajo in plačujejo vso osobje bratovskih skladnic upravni odbori ne pa podjetja, ker je to predpogoj, da bodo vsi upravni organi naloge upravnih odborov res točno izvrševali. (§ 30.)
Sestava delavske delegacije v upravnih odborih In skupščinah.
Preobsežne delavske delegacije bodo ovirale delo na skupščinah bratovskih skladnicah in bodo predvsem v škodo delavstvu, ki bo prišlo tem težje do oenotnega zastopanja svojih koristi, čim obširnejše bo njegovo zostopstvo. Tudi prepogosto menjanje upravnih odborov je delavstvu škodljivo, ker onemogoča, da bi si pridobili delavski delegati za dobro upravo skladnic potrebnih izkušenj. (Čl. 9 do čl. 18.)
Nadzorstvena oblast.
Delavstvo ni proti najučinkovitejemu nadzorovanju bratovskih skladnic s strani podjetij in rudarske oblasti. Vendar pa je mnenja, da gredo nadzorovalne funkcije predaleč, če se daje rudarski oblasti pooblastilo, da more ukinjati popolnoma samoupravo bratovskih skladnic in degradirati njih samoupravne institucije v svoje „izvr-ševalne organe" (§ 23 zadnji odstavek, čl. 34 in 35).
Prispevki in dajatve.
1. Bolniško in nezgodno zavarovanje.
Prispevki bloniškega in nezgodnega zavarovanja odgovarjajo na videz v glavnem dajatvam bolniškega in nezgodnega zavarovanja po zakonu o zavarovanju delavcev.
V	resnici pa so taki prispevki, kakor dajatve za skoro eno četrtino manjše, kakor bi morale biti po tem zakonu.
Kategorijska uvrstitev.
To pa zato, ker so zavarovane mezde po kategorijski razdelitvi za veliko večino zavarovancev znatno nižje, skoro za četrtino nižje, kakor bi bile pri zavodih splošnega zavarovanja. To znižuje v istem razmerju prispevke in dajatve. Določitev zavarovanih mezd po službenih kategorijah je praktična, ker omogoča, da ne bo treba uvrščati vsakega posameznika v mezdne razrede. Vendar je nujno potrebno, da se določa kategorijska zavarovana mezda po dejanski povprečni mezdi dotične službene kategorije. Uvrstitev službenih kategorij v mezdne razrede se mora zato prepustiti upravnim odborom bratovskih skladnic in mora biti v soglasju s povprečno dejansko mezdo (razen morda v najvišji kategoriji).
Če se je pretrgala že pri prvi razvrstitvi vsaka zveza med zavarovanimi mezdami in dejanskimi plačami, kako naj se pričakuje, da se bodo spreminjale zavarovane mezde v bodoče res paralelno z rastočo in padajočo draginjo, kakor predpisujeta čl. 98 in čl. 79 pravilnika.
Starostno zavarovanje.
Malopravni in polnopravni člani.
Delitev članstva v malopravne in polnopravne člane bo dala povod za vsakovrstne zlorabe. Tako so se pokazala ponekod že stremljenja, naj se proglasi delavce na dnevnih kopih za malopravne člane.
Ce bi ta delitev ostala, bi bilo treba preciznejše zlorabe izključujoče definicije, kdo je malopraven član?
Sicer pa pri tej delitvi ne sme ostati. I a delitev naj popolnoma odpade. Po zakonu o zavarovanju delavcev se ima upc-ljati zavarovanje zoper onemoglost in starost za vse v industriji in obrti zaposleno delavstvo.
Ali naj bodo zavarovani potem „malo-pravni člani" zoper bolezen pri bratovskih skladnicah, zoper starost in onemoglost pa pri zavodih splošnega zavarovanja? Delavstvo mora biti proti temu razlikovanju že zato, ker ne pomenja — t6 razlikovanje ničesar drugega, kakor delno razveljavljenje zakonitih določb o zavarovanju zoper starost in onemoglost.
Prekinjenje članstva in zavarovalno tehnična podlaga.
Dajatve starostnega zavarovanja kakor jih predvideva ta pravilnik so zavarovalno tehnično nemogoče.
Za slučaj, da bi določbe starostnega zavarovanja, preseljevanje rudarjev res ome-jzile in vstvarito stalen rudarski kader, — kar naj bi bila ratio Iegis starostnega zavarovanja po tem pravilniku, — bi bila podjetja prisiljena s samovoljnimi odpovedmi
siliti ogromno večino zavarovanih rudarjev, da menjajo službo, ker je v tern edina zavarovalna tehnična podlaga tega zavarovanja.
Členi 47. prvi odstavek, čl. 48. prvi odstavek, čl. 49. in čl. 50., dajejo tudi polno možnost za že iz zavarovalno tehničnih ozirov potrebno, samovoljno jemanje pridobljenih in plačanih članskih pravic.
Ti členi pomenjajo kršenje lastninskih pravic, tam kjer so te pravice v resnici svete, ker so odtrgane od ust.
Kaj se mora zgoditi, ako sedanje stanje obvelja?
S prispevki vsega delavstva se bo zbiral za starostno zavarovanje lond, s katerim bo nagrajal podjetnik majhen del delavstva, tisti del, ki bo bolj voljan delati v podjetju kot stvar in ki ne bo zahteval, da se ga uvažuje kot stranko, ki prodaja svojo delavno silo.
Vsakemu bo jasno, da to ni nepravično ne socialno in da mora delavstvo tako zavarovanje najodločneje odkloniti in zahtevati starostno zavarovanje, ki bo res splošno.
Zaračunavanje pokojnin.
Zaračunavanje pokojnin naj se ne vrši po povprečnem zaslužku zadnjih petih let, ampak po povprečnem zaslužku v vsej zavarovalni dobi, alf po najvišjem zaslužku, ki ga je zavarovanec tekom zavarovalne dobe prejemal.
Penzija dosedanjih vpokojencev.
Tudi penzija že pred veljavnostjo pravilnika vpokjenih starih članov naj se uredi s pravilnikom. Zato potrebni izdatki naj se krijejo na način, kakor se zbira v Sloveniji Pokojninski podporni sklad.
Višina prispevkov.
Pokojninski prispevki se bodo morali znatno zvišati, ako naj ostanejo v veljavi v pravilniku obljubljene dajatve.
Podpisana zbornica je delavskim organizacijam zvezo med prispevki in dajatvami pojasnila in ukrenila vse, da bo mogoče delavstvu v tem smislu predložene konkretne predloge pravilno presojati.
Delavstvo želi v glavnem zadostnih pokojninskih dajtev in je pripravljeno od svoje strani za nje več tudi žrtvovati.
Višina dajtev naj ostane vkljub temu neizpremenjena.
Mesto določbe, da more glavni upravni odbor v slučaju pasivnosti starostnega zavarovanja starostne rente poljubno znižati, pa naj se vstavi določba, da mora glavni upravni odbor v tem slučaju pokojninske prispevke zvišati do določenega najvišjega odstotka zavarovalnih mezd.
Ako niti to ne zadostuje za kritje pasivnosti, naj se glavni odbor pooblasti, da sme zmanjšati sorazmerno dajatve vseh vpokojencev do določenega najnižjega odstotka zavarovanih mezd, vendar ne poljubno.
Dve mejni postavki za pokojninski prispevek in za dajatve ste utemeljeni v tem, da se bo kazal vpliv pravilnika na stalno zaposlovanja rudarjev šele polagoma in bo prvo leto število upravičenih zavarovancev znatno nižje, kakor bi po zavarovalno tehničnem računu moralo biti, tako da bodo s početka tudi zavarovalno tehnično nemogoče dajatve mogoče.
Rudarsko in splošno zavarovanje.
Podpisana zbornica ni načela problema o razmerju med rudarskim zavarovanjem in splošnim zavarovanjem, ker je hotela, da se osredotoči vsa pažnja na materielne določbe pravilnika in ker se ji je zdelo potrebno, da se pozornost ne odvaja na vzporedna vprašnja.
Vendar tu ne sme ostati neizgovorjeno, da je načelo, da imajo nositi vse zavarovalne institucije solidarno upravne stroške in riziko zavarovanja, zdravo v interesu onih zavarovancev, ki delajo pod najneugodnejšimi pogoji, postavljeno načelo.
To seveda ne predpostavlja birokrati-čnega centraliziranja uprave, z vsemi iz tega izvirajočimi slabimi posledicami.
Ni pa pravilno, če se zametava vsled takih izrastkov, — ki sc morajo smatrati za začetne organizacije težave, — zdravo načelo, da mora biti nosilec zavarovanja enoten.
Posebnost rudarskih odnošajev.
V	tej zvezi končno ne sme ostati ne-izgovrjeno, kako je treba presojati večkrat navajane „posebne razmere", ki baje zahtevajo, da se izločijo rudarji na vseh poljih iz okvira splošnih socialnih institucij.
Država je največji rudarski podjetnik na našem ozemlju. Rudarska oblastva so tako na eni strani podjetnik, na drugi socialno političen organ. Ta združitev nasprotujočih si interesov v enih rokah, — mora
Pripombe Delavske zbornice za Slovenijo.
imeti brez dvoma slabe posledice. Naravno pa je, da vsako podjetje za tako združitvijo vkljub temu stremi, če delajo to tudi rudarske oblasti, — ni to nobena odgovornost.
Jasno pa je, da to socialni politiki ne koristi. Marsikaka točka pravilnika o bratovskih skladnicah nam lepo dokazuje, da je tako.
Ne zanikamo, da imajo rudarski obrati svoje tehnične posebnosti, ki zahtevajo, da vrše v rudnikih inšpekcijo dela posebej za to izvežbani strokovnjaki.
Trdimo le, da zato ni potrebno na celi črti izločevati rudarskih obratov iz okvira splošnih socialnopolitičnih institucij in da imajo take zahteve in taki poskusi razloge, ki niso socialnopolitičnega Značaja.
Konec splošnega dela.
Ko prihajamo na to, da podamo svoje konkretne spreminjevalne predloge, naj omenimo, da gre tu le za stilizacijo smernic, ki smo jih v splošnem delu očrtali in glede katerih je treba zavzeti načelno stališče.
Spreminjevalni predlogi.
I. Organizacija.
Čl. 5., 3. odstavek in nasl. naj se glase:
Krajevne upravne odbore sestavljajo:
a) pri podjetjih od 200 do 300 delavcev štirje člani izmed delavcev in dva člana podjetij;
b) pri podjetjih od 300 do 600 delavcev šest članov izmed delavcev in trije člani
podjetij;
c) pri podjetjih z več nego 600 delavci 8 članov izmed delavcev in 4 člani podjetij.
Zadnji odstavek ostane.
K čl. 6.
Peti odstavek naj se glasi:
Število glasov, ki pripada podjetjem ali zastopnikom, imenovanim po njih, je enako polovico števila glasov delegatov prisotnih na skupščini.
Drugi odstavki ostanejo neizpremenjcni.
K čl. 7.
Krajevni nadzorstveni odbori.
Krajevni nadzorstveni odbori so sestavljeni:
a) iz dveh članov, ki sta bila izvoljena na krajevni skupščini izmed podjetnikov, in
b) iz enega zastopnika delavcev, ki je bil izvoljen na krajevni skupščini.
K čl. 8.
Glavni odbor volijo prisotni delegati članov in zastopniki podjetij na glavni skupščini, in .sicer:
a) osem članov kot predstavnike delavcev in
b) štiri člane kot predstavnike podjetij.
Predstavnike delavcev volijo delegati
članov izmed sebe, predstavnike 'podjetij pa zastopniki podjetij izmed sebe.
K čl. 9.
Glavno skupščino sestavljajo:
Po dva delavska delegata in po en delegat podjetij, z 200 do 300 člani. Pri podjetjih z več člani prideta na vsakih nadalj-nih doseženih 500 članov po dva nadaljna delavska delegata in po en nadaljni delegat podjetnikov. 2. in 3. odstavek ostaneta.
K čl. 10.
Glavni nadzorstveni odbor volijo prisotni delegati in zastopniki na glavni skupščini in sicer:
a) dva člana izmed podjetniških delegatov;
b) enega člana izmed zastopnikov delavcev.
K čl. 16.
Prvi in drugi člen tega odstavka : aj odpadeta, mesto tega naj pride besedilo:
Predsednike in podpredsednike upravnih in nadzorstvenih odborov volijo člani teh odborov izmed sebe. Kjer je izbran predsednik iz vrst delodajalcev, tam se ima izbrati podpredsednik iz vrst delojemalcev in obratno.
Zadnji člen odpade.
Clen 18. naj se glasi:
Funkcijska doba vseh odborov traja tri leta, funkcijska doba delegatov za krajevne in glavne skupščine traja eno leto.
K čl. 20.
V predzadnjem odstavku se ima glasiti stavek:
Ob enaki razdelitvi glasov odloči ona stran, na kateri je glas predsednikov.
V čl. 23. se ima glasiti zadnji odstavek:
Glavni upravni odbor je predstavnik
glavne bratovske skladnice. Njegovo poslovanje nadzoruje v okviru teh pravil rudarsko oblastvo.
V čl. 30. se ima glasiti tretji odstavek: Tekoče posle bratovskih skladnic pri podjetju vodi osobje, ki ga nastavlja na predlog krajevnega upravnega odbora glavni odbor. Pri bratovskih skladnicah z manj nego 600 člani sme poveriti odbor bratovske skladnice s temi posli proti izvestni nagradi tudi ustrezno osobje podjetja.
Cl. 34.
Zadnji odstavek naj se zamenja z besedilom:
Rudarsko oblastvo pa ima sklicati v tem slučaju najpozneje v roku treh mesecev skupščino delegatov, ki izvoli nov odbor.
Cl. 35. naj odpade.
111,	poglavje.
Osnovne odredbe o zavarovanju.
Cl. 36.
Drugi stavek prvega odstavka naj se glasi:
Za člana se smatra tudi vsaka tehnična ali administrativna oseba omenjenih podjetij, če nima pravice do državne pokojnine.
V tretjem odstavku se črta točka 6.
Zadnji odstavek naj se glasi: Administrativno in tehnično osobje, ki je zaposleno pri rudarskih, topilniških in solarniških podjetjih in ima pravico do državne pokojnine, je zavarovano samo za slučaj bolezni ali nezgod.
Cl. 37.
Clen 37. naj se v celoti črta.
Clen 38.
Za prvim odstavkom naj se unese:
Oni član, ki izstopi iz obrata, kateri ga zavezuje, da mora biti član bratovske skladnice, ostane še nadalje član bratovske skladnice, ako vplača v 4 tednih po izstopu iz obrata vse dospele prispevke. Tak član ostane član, dokler stanuje v območju bratovske skladnice in plačuje dospele prispevke.
Clan, ki je bil v enem letu vsaj 6 mesecev zavarovan pri bratovski skladnici in ki zato, ker nima zaslužka, ne more vplačati članskih prispevkov, uživa pravico do bolezenske podpore, ako biva v območju bratovske skladnice, 3 tedne po izstopu iz obrata. Ako je bil član v dveh letih zavarovan najmanj 12 mesecev, uživa pravico do teh podpor 6 tednov po izstopu iz obrata.
V drugem odstavku naj se vstavi /a besedami:	pravico, zahtevati zase in za svoje rodbinske člane, ki žive z upokojencem ali nezgodnikom v skupnem gospodinjstvu in so brez dohodkov in lastnega premoženja.
Clen 39.
Za starost in onemoglost se pri bratovski skladnici ne zavarujejo one osebe, ki so zaposlene pri gotovih prehodnih, le nekaj časa trajajočih delih, ki so z rudniškim, topilniškim ali solarniškhn proizvajanjem le v posredni zvezi.
Clen 43.
Naj se glasi:
Zaradi zavarovanja uvrščajo krajevni upravni odbori zavarovane osebe po velikosti zaslužka (ali: po velikosti povprečnega zaslužka njih službene kategorije) v mezdne razrede. Zavarovana mezda vsakega mezdnega razreda služi za osnovo odmeri prispevkov in podpor.
Mezdne razrede določa na predlog upravnih odborov krajevnih bratovskih skladnic glavna skupščina.
Za sedaj se odrejajo nastopni mezdni razredi:
Višina zaslužka	Zuv. mezda
na dan	t Din
I. 0 do 15	10
II. nad 15 „ 25	20
111. „ 25 8 38	30
IV. „ 35 „ 45	40
V. „ 45	50
Ako ni zaslužek določen	na dan, nego
za drug čas, je višino dnevnega zaslužka računati s šestino tedenskega, s petindvaj-setinko mesečnega ali tristotinko letnega zaslužka.
Ako ni zaslužek določen po času (akordna plača, plača od kosa, dajatve tretjih oseb, se določa zaslužek po znesku, ki bi povprečno pripadal' ali običajno pripada na dan, teden ali mesec.
Osebe, ki ne dobijo za svoje delo nobene nagrade, se uvrščajo v najnižji mezdni lazred.
Clen 44.
Naj se glasi:
Ko se določa višina zaslužka v smislu tega pravilnika, je vpoštevati vse prejemke, do katerih ima zavarovanec pravico za določeni redni delovni čas (mezdo, stanarino, draginjske ip rodbinske doklade itd.).
Ako dobiva zavarovanec namesto plače ali mezde v celoti ali deloma naturalne prejemke (kakor stanovanje, oskrbo, deputate in slično) je treba, ko se določa višina zaslužka, jemati za osnovo ekvivalent naturalnih prejemkov s plačo ali mezdo v denarju vred. Denarni znesek tega ekvivalenta določa za vsako bratovsko skladnico pristojno rudarsko oblastvo na predlog upravnega odbora.
Clen 45.
Naj se črta.
Clen 46.
Prvi odstavek naj se glasi:
Ako se zavarovana mezda izpremeni v 4 tednih pred začetkom pravice do podpore, se plačuje podpora v gotovini po prejšni zavarovani mezdi, razen ako je mezdno izpremembo povzročila dovršitev učne dobe ali splošno kolektivno povišanje mezd vsem delavcem in nameščencem podjetja.
V 2. odstavku naj se črtajo besede: polnopravnega ali manj pravnega člana.
Drugi odstavek naj se črta.
Clen 47.
Prvi odstavek naj se glasi:
Uprave podjetij smejo dajati članom bratovske skladnice dopust, ne da bi sc s tem prekinil čas njih članstva. Ob takem dopustu morajo plačati člani bratovske skladnice odrejene prispevke za ves čas dopusta; drugače izgube za ta čas pravico članstva. Odrejeni prispevki se morejo plačati tudi v enakih mesečnih obrokih, toda najkasneje tekom enega leta po zopetnem nastopu dela. Ako pa nastopi v takih slučajih zavarovalni slučaj pred plačilom vseh prispevkov, je ostanek odtegovati v mesečnih obrokih od pokojnine, ki pa ne sme presegati ene šestine mesečne pokjnine.
Clen 48.
Naj se glasi:
Članom bratovske skladnice, ki so pozvani v vojaško službovanje, ostanejo vse pravice, ki so jih pridobili pri bratovski skladnici, če vstopijo v 2 letih po razrešitvi od vojaške dolžnosti zopet v delo pri kateremkoli podjetju v kraljevini, ki spada pod rudarski zakon.
Clan, ki po preteku čakalne dobe izstopi iz zavarovanja podvrženega dela, ali je bil odpuščen, ne da bi imel pravico do pokojnine, obdrži pridobljene pravice na časovno neomejeni čas. Ako se tak član vrne v zavarovanju podvrženo delo potem pravilniku st zavarovanje nadaljuje z vsemi pridobljenimi pravicami.
Clan, ki ni dosegel čakalne dobe in izstopi ali je odpuščen iz zavarovanju podvrženega delu, more zavarovanje do izpol-idene čakalne dobe nadaljevati s tem, da vplačuje celotne zavarovalne prispevke. Po doseženi čakalni dpbi pa obdrži pridobljene pravice neomejeni čas.
Ako se član v roku treh let ne vrne v zavarovanju zavezano delo in je dosegel 44 leto starosti ter Ima doseženo čakalno dobo, ga je s pridobljenimi pravicami vpo-kojiti onega, ki ima 15 let članstva.
Pri bratovskih skladnicah pridobljene pravice ugasnejo, ako je bil rezervni delež prenešen na drugega nosilca soc. zavarovanja.
Clen 49.
Naj se v celoti črta.
Clen 50.
Ob prestopu članov bratovske skladnice iz enega podjetja v drugo podjetje, ki spada pod rudarski zakon, ostanejo pravice, pridobljene po teh pravilih pri bratovski skladnici neokrnjene. Ob prestopu se imajo novi bratovski skladnici na njene zahteve v roku 4 tednov vplačati vsi prispevki s 5%.
Članom drugih zavarovalnih zavodov, ki se sprejmejo za člane bratovske skladnice, se priznajo pravice pridobljene pri drugih zavodih, če priznavajo ti zavodi isto tudi članom bratovskih skladnic ko vstopijo v njih članstvo.
IV.	poglavje.
Bolniška blagajna.
Clen 55.
Točka č) naj se glasi:
Podpore za dojenje po tri dinarje na dan onim zavarovanim ženam.
Ce žena v času, ko ima pravico do podpore, kaj zasluži, nima za dni, ko si je kaj zaslužila pravice do porodniške podpore. Za zaslužek pa je smatrati samo one prejemke, ki jih prejme žena na podlagi pogodbenega razmerja.
Kot zadnji odstavek se unese:
Dajatve tega člena ne smejo biti v nobenem primeru slabše in nižje od dajatev, ki jih predpisuje zakon o zavarovanju delavcev in nudi nosilec zavarovanja in njegovi krajevni organi po tem zakonu.
Clen 56.
V 1. ostavku naj se črtajo besede: kar se mora dokazati z oblastvenim potrdilom.
V zadnjem odstavku naj se vstavi za besedo: poročeni: ali neporočeni.
Clen 58.
Članica, ki ne dokaže, da je bila v enem letu vsaj tri mesece zavarovana, nima pravice do porodniške podpore. Žene članov nimajo pravice do porodniške podpore, če ni bil član v poslednjem letu vsaj tri mesece zavarovan. Pravica do podpore za dečjo opremo nimajo rodbinski člani, če ni bil član vsaj 4 leta neposredno pred porodom član bolniške blagajne.
Clen 60.
V prvem odstavku naj se vstavi:
Clan, ki je obolel predno se je razvezalo službeno razmerje ima pravico do vseh podpor, če tudi se je službeno razmerje tekom obolenja razvezalo.
Ravnotako pa ima žena zavarovanega člana pravico do porodniške podpore in dečje opreme, če tekom 9 mesecev po moževi smrti rodi živo dete.
Clen 61.
Kot tretji odstavek se unese besedilo:
Za člana, ki je izčrpal bolezenske pod-podporc po tem zakonu, se plača pogrebnina samo, ako je nastopila smrt kot posledica bolezni, za katero je dobival podporo in ako je nastopila v dveh letih od tedaj, ko je prestala podpora.
Clen 67.
Zadnji stavek četrtega odstavka naj se glasi:
Osebe, omenjene v drugem odstavku člena 38. plačujejo polovico prispevkov za ostale člane. Vendar tudi ta prispevek ne sme presezati prispevka, ki ga plačujejo prostovoljni člani osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevmn organov.
Clen 7K
Prvi odstavek naj se glasi:
Ce je zavrovanec popolnoma nesposoben za delo, znaša nezgodna renta, dokler traja, kot popolna odškodnina zavarovani letni zaslužek zavarovančev.
Clen 73.
Kot zadnji odstavek se unese:
Ako ostanejo otroci brez očeta in matere, pa sta jijji bila oba roditelja zavarovana, se vzame za osnovo njih rente zaslužek onega roditelja, ki je imel večji zaslužek.
Otroci umrlega zavarovanca, čigar vdova nima pravice do rente, se smatrajo glede določitve rente za sirote brez roditeljev.
Clen 76.
Naj se glasi:
Roditelji, ded in babica zakonskih in nezakonskih otrok odnosno vnučadi, dobivajo, ako je za njih vzgojevanje pretežno skrbel oni, ki je vsled nezgode umrl, kot letno rento do smrti, odnosno dokler so navezani na podporo, eno tretjino zavarovanega lastnega zaslužka umrlega zavarovanca.
Vnučadi, bratje in sestre dobivajo, ako je za njih vzdrževanje pretežno skrbel oni, ki je vsled nezgode umrl, kot letno rento do dovršenega 16 leta starosti eno tretjino zavarovanega letnega zaslužka umrlega zavarovanca.
Clen 77.
V drugem odstavku se vstavi v prvi vrsti za besedo babica: vnučad.
Clen 79.
Mesto besed: kategorijskega zaslužka, naj se povsod vstavi: zavarovane mezde.,
Zadnji stavek drugega odstavka, ki začenja z besedami: V zvezi s tem  se
črta.
VI. poglavje.
Pokojninska blagajna.
Clen 96,
V prvem odstavku točke 1. se črta besedilo: pa tudi, če se je omožila z več nego 50 let starim zavarovancem.
Clen 99.
Naj se glasi:
Ce člani trajno onemorejo, preden so dosegli peto leto članstva, se jim izplača kot odpravnina enkrat za vselej svota, ki odgovarja za nje vplačanim prispevkom.
Zavarovane žene, ki se omože, pa v roku pol leta pred omožltvijo ali dveh let po njej trajno prestanejo biti zavezane zavarovanju, imajo pravico do povračila za nje vplačanega prispevka, toda največ do enoletnega zneska svoje pravice do rente. Ta pravica mora zahtevati v enem letu od dne, ko stopijo iz obveznosti zavarovanja, sicer mine.
Clen 100.
Mesto petdesetletno članstvo, naj se vstavi: preden dovrši peto leto članstva.
Clen 103.
Naj se glasi:
Za čas bolezni, ko dobivajo hrananno od bratovske skladnice, ne plačujejo člani prispevkov za starostno zavarovanje. Vendar pa mora plačati podjetje svoj ustrezni prispevek.
Clen 108.
Odpade naj točka 1.
V točki 2. naj se črta besedilo: toda samo, če ni bival v inozemstvu nego tri mesece.
Clen 110.
Zadnji odstavek naj se črta.
Clen 116.
Zadnji odstavek naj se črta.
čl. 131.
Upravičencem, ki so prejemali rente že pred L januarjem 1925, se zvišajo rente na ono višino, ki odgovarja valorizirani dajatvi po starih predpisih. Anuitete za te dajatve se krijejo iz posebnih doklad na produkte obratov bratovskih skladnic (premog, svinec, produkte plavžarske industrije).