CBEDNISTVO ZA KJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica ši. 8 (liskama 1. nadstr.). Uradni uro za stranke so od 10. do 11. 3o >o due in od 5. do 6. pt; oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiiana pisma se ne sprejemajo : : {, NAROČNINA: celolelna po poSti ali k pofiljanjem na dom za ivetro-O' rsko in Bosno K 21‘CO, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40. mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26‘40; za :: 'ostalo inozemstvo in An eriko celoletno K 36 —. : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .’ ob pol 11. dopoldne. •. \ . UPRAVNISTVO ge nahaja v Selenburcovi ulici štev. 6, II., in uraduje /n htiaiike od S. do 2. dopoldne in cd 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., porojen prostor, poslana ::: in irkline 40 vin. — Irvnate fprejen a lij ravništvo. Nefrankirana ali premalo fvankirana pisma se ne sprejemajo - 1 Reklamacije lista so poštnine proste. ■ Stev. 670. V Ljubljani, v petek dne 29. avgusta 1918 Leto III. Klerkalizem in demokracija. Goriški nadškof Sedej jc izrekel svoj anatema nad listoma »Gorica« in »Primorski list«. Oba časopisa sta klerikalna in sta imela ne-nedvomno največ zasluge za to, da je prišel klerikalizem na Goriškem do veljave. Ker pa dr. Gregorčič vendar precej pozna goriško ljudstvo in ve, da nikakor ni dostopno tistemu strupenemu klerikalizmu, ki se je razvil na Kranjskem, je bila njiju pisava vendar nekoliko manj fanatična. To pa ni bilo všeč petelinom kranjske šole, pa so ustanovili »Novi Čas«, ki je imel zagovarjati strogo črno politiko in^ najskrajnejši klerikalni radikalizem. »Novi Čas« je od začetka nastopal z vso tisto besno nestrpnostjo, ki odlikuje kranjske klerikalce, ali izprva je prihajalo le tupatam do manjših prask med staro-in novostriijarji. Ko pa so novi boljinbolj kazali rogove, se je poostril boj, in pri letošnjih de-ielnozborskih volitvah je prišlo do popolnega razkola. Zdaj je nadškof Sedej črtal »Gorico« in »Primorski list« izmed pravovernih katoliških istov. In povedal je vse vzroke te krute sodbe', o kateri so obveščeni vsi farovži po de-ieli, seveda z namenom, da začno boj proti »jkotiranima listoma. Nadškof Sedej pravi v svojem zanimivem pismu: Glasila, ki hočejo veljati za katoliška, naj ne apelirajo le za časa volitev na katoliška načela, marveč so dolžna, ta načela udejstvovati vedno in povsod. To Je sporočil nadškof uredništvu že dne 0 februarja 1912., ali redakcija, kakor pravi, oe ni ravnala po njegovih navodilih. Za nas je predvsem zanimivo to, da dajejo katoliški škofi katoliškim listom redno navodila in da jih kličejo na odgovornost, če jim v teh listih kaj ni všeč. Marsikdo je najbrže šele iz te nadškofove poslanice zvedel, ‘da imajo pri škofijskih stolicah posebno zasledovalne svete (Consilium Vigilantiae), ki se bavijo z vohunarenjem po katoliških časopisih. S tem je torej jasno dokazano da o neodvisnosti katoliških listov ni govora’ in da ti časopisi niso odgovorni svojim strankam, temveč da stoje škofi kot vrhovna oblast nad njimi, da jim izdajejo ukaze, da jih kontrolira/o, da jih karajo m kaznujejo. Če se torej kakšna klerikalna stranka imenuje »ljudska« /e to po iasnih izrek'h gorišega nadškofa mastno sleparstvo, ker nima ljudstvo v takih strankah nobene besede. V vsaki demokratični organizaciji Prihaia komPetenca od spodaj, ne a od zgoraj. Nad vodstvom vsake demokratične stranke stoli njen zbor, torej masa, ki sodi o delovanju, ki sestavlja program, daje navo-'dila in s svojimi skk > določa smer politike. V klerikalnih strankah to ne velja. Tam imajo škofje ukazovat, stranka pa se ima pokoravati in njeni listi so neposredno podrejeni škofom, ki jih nadzorujejo. Da je izključen vsak dvom, pa izreka škofovo pismo, ponavljaje stare določbe: »Katoliški politiki imajo spoštovati škofovo avtoriteto.« . . In pred tem razlaga pismo katoliške dolžnosti katoliškega časopisja tako obširno, da ne ostane temu časopisju niti ped za svobodo gibanja. Pismo namreč pravi: »Dalje mora poudarjati Consilium Vigilan-tiae. da se mora tudi politika ravnati strogo po načelih katoliške morale. Cerkvena oblast ima paziti, da se vsi drže teh načel in ne obračajo morale po politiki . . . Vsako človeško dejanje, torej tudi politično, spada pred forum katoliške morale. Ker je pa cerkev varhinja moralnih resnic in od Boga postavljena vzgojiteljica narodov, ima kot taka neoporečen vpliv tudi na politično življenje in zato katoliška politika ne sme prekoračiti onih mej, ki so jih začrtala katoliška načela.« Načela katoliške morale, po katerih se mora ravnati katoliška politika, niso zapisana v vesti političarjev, ampak predpisuje jih škof. Pred njegov forum spada sploh vsako človeško dejanje, in zato je demokracija sploh pregrešna. Kajti po demokratičnih načelih spada vsa politika pred forum ljudstva. Dva različna sodnika pa ne moreta biti nikjer. Če je škof pravi sodnik, tedaj je nauk, da ima soditi ljudstvo, pregrešen. Cerkev ga ne more priznati, in ker so klerikalni politiki odgovorni cerkvi, ne morejo in ne smejo biti demokratični, če bi bili res demokratični, bi bili puntarji; če so pa pravi katoliški politiki, pa vendar pravijo, da so demokratični, tedaj se nujno lažejo. To so sicer vse že stare reči, ali klerikalci so jih vedno tajili in se delali, kakor da imajo svobodne stranke in svobodno časopisje; »naše dobro ljudstvo« je baje podlaga njih politike, in da bi ne zmanjkalo peska v očeh, prirejajo celo spretno inscenirane zbore, ki naj bi na objektivnega gledalca napravili vtisk, da ima ljudstvo samo kaj odločati v stranki. Zato je dobro, če razganja gospod dr. Sedej te zmote, pa pripoveduje na ves glas: Cerkev je varhinja moralnih resnic in od Boga postavljena vzgojiteljica narodov; cerkev ima neoporečen vpliv tudi na politično življenje. To se pravi: Katoliške stranke stoje pod cerkveno komando. Ničesar nima odločevati ljudstvo, le škof ima ukazovati. Demokratizem mora biti izobčen iz klerikalne stranke, kajti demokratizem in škofovski absolutizem se ne vjemata. Kakor vsak državljan, tako imajo tudi škofje pravico, da se bavijo s politiko. Tudi svoje stranke lehko ustanavljajo; nihče jim ne more braniti tega. To pa ne gre, da jadrajo te stranke pod napačno zastavo, da se imenujejo »ljudske«, pa so v resnici škofijske. Da so take ne le v teoriji, ampak tudi v praksi. doka-zuje slučaj »Gorice« in »Primorskega lista«. Kdor pa verjame, da bi se moralo v politiki uveljaviti demokratično stališče in ljudska volja, lehko spozna iz te afere, da je klerikalizem res nevaren demokratičnim načelom. Zaradi tega je potreben neizprosen boi zoper klerikalizem in neumorno delo za resnično demokracijo. Klerikalizem ubija vsako politično svobodo, postavljajoč škofovsko avtoriteto kot vrhovno instanco nad stranke in politiko; ljudstvo pa mora doseči rešitev edino v svobodi, ki jo klerikalizem zatira. Nikdar ni proti temu despotizmu dovolj boja in nikdar preveč bojevnikov. Kdor razume nevarnost, ki se tako očitno kaže, naj torej pomaga mobilizirati armado pravega ljudstva proti absolutizmu, ki nastopa v imenu zlorabljane vere. Za menihove miljone. Budimpešta, 26. avgusta. Kdor aobi nenadoma štiri miljone v dar, Jih bo najbrže vedno vesel in se bo tudi potegnil zanje, če mu fih hoče vzeti kdo drugi. Zategadelj je zanimiv spor, ki je nastal na Ogrskem med grško-katoliško cerkvijo in redom sv. Vasilije. Obema gre za štiri miljone kron, torej za čedno svotico, katere nihče ne izpusti rad izrok. Štiri miljone znaša darilo, ki ga je namenil menih omenjenega reda za ustanovitev nove grško-katoliške škofije v Hajdudo-rogu. Te štiri miljone si pa hoče prihraniti menihov red in zato ne mara nobene nove škofije. Prav lahko je mogpče, da pride zaradi tega le do pravde, ki bi bila gotovo zelo zanimiva. Alj tudi, če se sveti možje utrašijo škandala in se. na kakšen način poravnajo, je to, kar je o aferi znano, že dovolj interesantno. Štiri miljone daruje menih? Odkod pa njemu tako bogastvo? Nehote misli človek, da zre za sina kakšne bogate fevdalne obitelji, ki je iz navadne pobožnosti posvetil cerkvi svoje življenje in ji prinaša tudi svoje premoženje v dar. Ali stvar ie popolnoma drugačna in do-ka^nie. da tudi v naših časih še ni izumrla romantika velikega sloga in da niso le v Ameriki industrije, v katerih človek takorekoč iz nič lahko nabere miljone. Istorija je resnično zabavna. Interesantni darovalec, ki se imenuje Arkadije Pasztory. je vstopil pred približno štiridesetimi leti v samostan sv. Vasilije v Bikszadu v satmarski veliki županiji, toda ne kot duhovnik. ker ni imel potrebne izobrazbe za duhovniško posvetitev. Pač pa je imel druge, jako koristne, praktične talente. Znal je namreč nenavadno pospešiti in dvigniti romarstvo in to institucijo trgovsko zelo uspešno izrabiti. Njegovi zaslužki pri tem poslu so bili tako veliki, da je lahko pošiljal v Rim v imenu Petrovega vinarja darila, ki so zbudila v Vatikanu veselje in presenečenje. Po dvajset do štiridesettisoč kron je pošiljal že prva leta. Kmalu le bilo njegovo ime pri rimski stolici znano in čislano. Naposled se je odpeljal sam v Rim, v žepu pa je imel šestdesettisoč kron. S tem zneskom so njegova darila dosegla dvestotisoč kron. In zdai se je upal prositi za nagrado, namreč za mašniško posvečenje, katerega mu papež ni odrekel. Ko se je oče Arkadije vrnil iz Rima, je sklenil nadaljevati kupčijo na lastno pest. Iz reda sicer ni mogel meni nič tebi nič izstopiti. Pa mu tudi ni blo treba. Ostal je menih, ali iz samostana se je izselil. Premoženje, ki ga je bil dotlej »prislužil«, mu je omogočilo nakup lepega posestva v Turvekonji, približno pol ure od samostana. Tam je dal sezidati krasno hišo m dve cerkvi, pa je živel kot — puščavnik. Cerkvi pa sta bili romarski. Da je bilo to puščavništvo že precej modernizirano, se razume po vsem tem. Oče Arkadije se ni preživljal s koreninami in s hrošči, in tudi na listju mu ni bilo treba ležati. Tega pa tudi ne bi bili smeli zahtevati od njega, zakaj svoje moči je moral posvečati svoji bogoljubni kupčiji, namreč kupičenju denarja ad maiorem dei glo-riam. V ta namen le zelo razširil svojo dotedanjo prakso. Začel je delati čudeže na debelo. K njemu so se bolniki lahko zatekali kakor k materi božji v Kevlaar, pa jih je zdravil, sicer ne po predpisih fakultete, vendar pa z velikanskim usphom za svoj žep. Po vsem severovzhodnem Ogrskem je šel njegov glas. Madjari, Rumuni, Rusini. Slovaki so bili njegovi klienti in vsi so mu prinašali denar. Ker se ie ta reč venomer množila, pa tudi ni hotel, da bi kar mrtva ležala, in kmalu so po deželi zvedeli, da ne leči oča Arkadije le protina, vročice in vodenice, ampak tudi raztrgane žepe, seveda za obresti, ki bi se, če ta jih zahteval neposvečen človek, imenovale oderuške, kakor bi se v takem slučaiu tudi farkadijeva zdravniška praksa imenovala mazaštvo. Finančno se je puščavniško podjetje sijajno rentiralo. Oče Arkadije ni zahteval nobenega vinarja za svoja dobra dela; zato so mu pa ljudje nosili po desetakih in stotakih. Število svojih uslužbencev je moral znatno pomnožiti, urediti obširno knjigovodstvo in spravljati ves obrat na vedno večjo podlago. Polagoma se je razvilo puščavništvo v velepodjetje prvega reda, ki je prinašalo včasi po pet do šesttisoč kron dnevnih dohodkov in po štiristo-tisoč kron čistega dobička na leto. Tudi v drugem oziru je učinkovala njegova dobrodelnost. Neke slaboumne stare device po imenu Marije Kincel se je usmilil in jo vzel v svoje »puščavništvo«. Zato je naložila svojo dedščino, ki je znašala dvajsettisoč kron, pri njem. Sorodnikom se je zdelo, da so obresti te glavnice malo preveliko plačilo za stanovanje, ki ga je imela Marija, pa so ji prigovarjali, naj se preseli in naloži denar na pametnejši način; ona pa jim je odgovorila, da ne more tega, če noče pogubiti svoje duše, ki bi jo gotovo vzel hudič, katerega je videla pri patru v miznici... Kakor tega hudiča, tako je kazal oče Arkadija svojim vernikom tudi druge. bolj svete prikazni, na primer arhangela Gabriela in pa devico Marijo v »nadzemeljski luči«, o kateri pravijo veščaki, da se napravi enostavno z magnezijo. Obratovanje je bilo tako velikansko, da bi bile morale biti vse oblastnije s slepoto udarjene. če ne bi bile zapazile, kaj se godi v tej moderni puščavi. Ali njegovi sobratje v samostanu. ki' so bili začetkoma nekoliko ljubosumni zaradi te konkurence, so se pozneje potolažili s prepričanjem, da jim bo moralo prej-alislej pripasti vse to na tako svet način nabrano bogastvo, ker ne sme imeti noben menih osebnega premoženja, in se je zdelo povsem naravno, da bo moralo vse pripasti redu. V ostalih merodajnih krogih pa je dobil pater Pasztory same vplivne prijatelje. Obiskovali so ga škofje, prelati in posvetni veljaki iz vse velike županije, kajti klet in kuhinja njegove puščave sta bila imenitno založena. Slavnejših obedov ni bilo v nobeni graščini, z vinsko kapljico se ni skoparilo, in če je bil kdo od boljše gospode v hipni denarni zadregi, se je lahko zanašal na to. da najde pri svetem puščavniku pomoč. Pasztory tudi ni bil siten za povračila, ker se je naposled tudi to izplačalo, da mu je bila vsa duhovna in posvetna gosposka dolžna. Sedaj je oče Arkadija 76 let star. Četudi je velik svetnik, vendar njegovi sobratje v samostanu ne verujejo, da bo večno živ; začeli so torej premišljevati o njegovem blaženem koncu, pa so hoteli dobiti za njegovo dedščino boljšo varnost kakor pravila svojega svetega reda. Lani je bil puščavnik povabljen k škofu v Mun-kač in je moral tam podpisati izjavo, da zapusti vse premoženje svojemu redu. Storil je, kar mu je bilo ukazano, ali ujezila ga je ta reč zelo. In da bi se maščeval, je daroval štiri miljone za ustanovitev nove škofije. Novi škof bi bil vesel, vlada bi bila zadovoljna, ali očetje iz reda sv. Vasilije pravijo: Ne! Pater je naš in denarci so naši!. In zdajj gre prepir za to, čegavi bodo menihovi miijoni. Dnevne beležke. — Družabni red po božji volji. V Moravski Ostravi je aretirala te dni policija 121etno Ano F. in njeno 131etno sestro, ker sta beračili. Brez stanovanja sta bili in preživljali sta se le z beračenjem. Policija je dognala, da so starši otrok že dlje časa zaprti. Oddali so jih v mestno otroško zavetišče. — Kultura 20. stoletja! Mati in oče sta obsojena na daljši zapor, ali oblasti, ki slišijo drugače travo rasti, se nič ne zmenijo, kaj da bo z otroci obsojenih. Oče in mati S6 pregrešita proti zakonom in kazen ne zadene le nju. temveč tudi otroke, ki se potikajo po cestah lačni in strgani, ker nimajo pristrešja. Gorje mu, ki se porodi v uboštvu! — Pasje toalete. Gnilobo, ki razjeda posedujoče stanove, kaže naslednje poročilo iz Pariza. ki ga prinaša bratsko glasilo v Lipskem. Razkošnost pasjih toalet, ki se je pokazala v vsem sijaju na pasij razstavi, dela mnogo preglavic damam posedujočih stanov. Ali je vaš pes temnopisan? Potem mu napravite ovratnik iz rdečega usnja in pozlačenega srebra. Če je belopisan vaš pes. potem vzemite belo usnje in temne dragulje. Ovratniki iz las niso več moderni. Za majhne pse je edino prikladen ovratnik ki je zelo ozek in srebrn in ki ima prav majhno ključavnico, fino cizelirano. Zelo elegantni so tudi lakasti ovratniki. Če vzamete psa v avtomobil, ga oblecite v angleško blago in kožuhovino. Za popotovanje mora imeti pes širok plašč in mehko ruto. Ob morski obali morajo imeti psi, ki so ostriženi, tesen trikot ali nepremočljivo obleko, da se ne prehlade. Najnovejša pasja moda so čeylji iz svile in vrhni čevlji iz baržuna. Tudi zapestnico mora imeti, nekatere dame okrase pse z zapestnicami, na katerih je ura. — Take ženske bi bilo pač najbolje pozapreti v blaznice. Za pasje toalete iz-metavajo tisočake, med tem ko je na miljone ljudi, ki nimajo kaj jesti. Kopičenje bogastva zavaja v take blaznosti; iz delavske krvi kupujejo te dame dragulje, zlato in srebro za pse. — Nadomestne volitve za obrtno sodišče v Ljubljani. Na podlagi § 1., odstavek 3., ministrske naredbe z dne 23. aprila 1898, drž. zak. št. 56, odnosno § 5., odstavek 1., ministrske naredbe z dne 8. novembra 1910, drž. zak. št. 198, odreja deželna vlada nadomestno volitev za prisednike in namestnike obrtnega sodišča v Ljubljani in za obrtne prisednike vz-klicnega sodišča v vseh štirih volilnih skupinah na prvo polovico meseca novembra 1913. Natančnejši čas volitve se pozneje naznani na krajevno običajen način s posebnim razglasom. Voliti je v prvi skupini velikih obratov, izvzem-ši trgovinske obrate: 4 prisednike iz volilnega razreda podjetnikov. 4 prisednike iz volilnega razreda delavcev, 2 namestnika iz volilnega razreda podjetnikov, 2 namestnika iz volilnega razreda delavcev za obrtno sodišče; dalje 1 prisednika vzklicnega sodišča iz volilnega razreda podjetnikov, 1 prisednika vzklicnega sodišča iz volilnega razreda delavcev. V drugi skupini vseh malih obratov, izvzemši trgovinske obrate: 5 prisednikov iz volilnega razreda podjetnikov, 5 prisednikov iz volilnega razreda delavcev, 3 namestnike iz volilnega razreda podjetnikov, 3 namestnike iz volilnega razreda delavcev za obrtno sodišče; dalje 1 prisednika vzklicnega sodišča iz volilnega razreda podjetnikov. 1 prisednika vzklicnega so- dišča iz volilnega razreda delavcev. V tretji skupini vseh trgovinskih obratov: 3 prisednike iz volilnega razreda podjetnikov, 3 prisednike z volilnega razreda delavcev, 2 namestnika iz volilnega razreda podjetnikov, 2 namestnika, iz volilnega razreda delavcev za obrtno sodišče; dalje 1 prisednika vzklicnega sodišča iz volilnega razreda podjetnikov. 1 prisednika vzklicnega sodišča iz volilnega razreda delavcev. V četrti skupini delodajalcev in delojemalcev, na kolih spore iz službenega razmerja je bila raztegnjena pristojnost obrtnih sodišč po 8 41. zakona z dne 16. januarja 1910, drž. zak. št. 20: 1 prisednika iz volilnega razreda delodajalcev. 1 prisednika iz volilnega razreda delojemalcev. 1 namestnika iz volilnega razreda delodajalcev. 1 namestnika iz volilnega razreda delojemalcev za obrtno sodišče; dalje 1 prisednika vzklicnega sodišča iz volilnega razreda delodajalcev, 1 prisednika vzklicnega sodišča iz volilnega razreda delojemalcev. Imetniki (namestniki, poslovodje, zakupniki. voditeljio bratov) onih obratov, na katere se razteza pristojnost obrtnega sodišča, se poživljalo da tekom treh tednov po objavi tega razglasa v uradnem listu pismeno naznanijo občinskemu predstojniku stajališča svojega obrata za sestavo volilnih imenikov obeh volilnih razredov potrebne podatke. Javne trgovske družbe, komanditske družbe, deiniške družbe, pridobitne in gospodarske zadruge, družbe, zavodi in društva morajo istočasno imenovati izmed oseb. poklicanih za njih zastopanje in za izvrševanje volilne pravice, eno ali kvečjem dve osebi, ki bodo zanje oddale glasovnice. vsi podjetniki, odnosno delodajalci (obrtniki, namestniki, poslovodje, zakupniki, vodit, obratov) so zavezani tekom preje omenjenega roka sestaviti in vposlati občinskemu predstojniku stajališča obrata, popolen seznam na dan objave tega razglasa v uradnem listu v njihovem obratu vposlenih moških in ženskih delavcev, ki so izpolnili 20. leto. ki že bivajo najmanj eno leto v inozemstvu in ne pripadajo stanu učencev, Tj imeniki morajo obsegati tudi one delavce, ki izven obratovališča proti plačilu za obrat delajo. Uradna doba prisednikov in namestnikov, ki jih je na novo izvoliti za štiri leta, se konča dne 1. decembra 1917. — Prisedniki In namestniki obrtnega sodišča. ki izstopijo letos: V prvi skupini: iz volilnega razreda podjetnikov: prisedniki: Korn Teodor, krovec in klepar v Ljubljani, Slomškova ulica 10; Tonnies Emil, tovarnar v Ljubljani, Dunajska cesta 35; Beber Franc, ravnatelj tovarne lima v Ljubljani, Martinova cesta 60; Runa Leon, poslovodja v Babni gorici, občina Rudnik; namestniki: Szantner Franc, čevljarski mojster v Ljubljani, Šelenburgova ulica' 4; Seemann Pavel, tovarnar na Viču; prised-nik vzklicnega sodišča: Samassa Makso, tovarnar v Ljubljani, Karlovška cesta 5. Iz volilnega razreda delavcev: prisedniki: Karn Josip, usnjarski delavec v Ljubljani, Martinova cesta 5; Vrtačnik Fran, blagajničar na Viču 48; Bizjak Peter, mizar v Ljubljani. Turjaški trg 8; Novnic Fran. papirniški delavec v Svetju 3; namestniki: Križaj Martin, jermenar v Mostah 74; Melja Jakob, papirniški delavec v Dolu; prisednik vzklicnega sodišča: Medica Ivan, knjigovodja v Ljubljani, Levstikova ulica 15. V drugi skupini: iz volilnega razreda podietni- kov: prisedniki: Rojirfti Josip, krojaški mojster v Ljubljani, Šelenburgava ulica 5; Weibl Josip, ključavničarski mojstc-r y Ljubljani, Slomškova ulica 4; Rozman Ivjui, čevljarski mojster v Ljubljani, Florijanska ulica 24; Bergant Ivan, načelnik mizarske zadruge v Št. Vidu nad .Ljubljano; Kušar Fran, izvošček v Ljubljani, Gosposka ulica 4; namestniki: Večaj Alojzii, pečarski mojster v Ljubljani. Veliki Stradon 9: Vrbovec Franc, krojaški mojster v Ljubljani, Bohoričeva ulica 5; Medved Valentin, sodar v Tacnu; prisednik vzklicnega sodišča: Bclec 'Anton, kleparski mojster v Št. Vidu nad Ljubljano. Iz volilnega razreda delavcev: prisedniki: Brozovič Juri, krojač v Ljubljani. Žabjek 3; Piškur Anton, pek v Ljubljani, Florijanska ulica 16; Bajda Ivan, krojač v Ljubljani. Frančiškanska ulica 16; Šimnovec Josip, čevljar v Ljubljani, Emonska cesta 3; Gaspari Anton, mizar v Ljubljani, Tržaška cesta 24; namestniki: Makovec Ivan, pleskar na Viču 128; Babnik Fran. kamnosek v Zgornji Šiški 98; Frle Josip, krojač v Ljubljani. Hrenova ulica 5v. 17: prisednik vzklicnega sodišča: Kavčič Tomaž, mizar v Ljubljani, Hrenova ulica 17. V tretji skupini: iz volilnega razreda podjetnikov: prisedniki: Čadež Gvidon, trgovec v Ljubljani, Mestni trg 14; Kollmann Robert, trgovec v Ljubljani, Mestni trg 16; Mejač Ivan, trgovec v Ljubljani, Prešernova ulica 7; namestniki: Kruleč Ignacij, trgovcc v Ljubljani, Pogačarjev trg 2; Soklič Matija, trgovec v Ljubljani, Jeranova ulica 2; prisednik vzklicnega sodišča: Lilleg Alojzij, trgovec v Ljubljani, Šubičeva ulica 8. Iz volilnega razreda delavcev: prisedniki: Sekula Josip, poslovodja v Ljubljani, Sv. Petra cesta 1; Drčar Josip, trgovski sotrudnik v Ljubljani, Stritarjeva ulica št. 3; Petan Fran. knjigovodja v Ljubljani. Dunajska cesta 16; namestniki: Potočnik Anton, poslovodja v Ljubljani. Zaloška cesa t; Ciuha Josip, trgovski sotrudnik v Ljubljani, Šolski drevored 2; prisednik vzklicnega sodišča: Mu-laček Fran. poslovodja v Ljubljani. Šolski drevored 2. V četrti skupini: Iz volilnega razreda delodajalcev: prisednik: Bonač Fran. tovarnar v Ljubljani; namestnik: Hribar Karel, tovarnar v Ljubljani; prisednik vzklicnega sodišča: Vodnik Alojzij, kamnosek v Ljubljani. Iz volilnega razreda delojemalcev: prisednik: Ceč Karel, tiskarski faktor v Ljubljani: namestnik: Franke Leon. knjigovodja v Ljubljani; prisednik vzklicnega sodišča: Golli Robert, prokurist y Ljubljani. —- Kolera v Slavoniji. Razen že javljenega slučaja kolere v Mitroviči, ki se je zanesel po 'donavski, oziroma savski paroplovbi, pojavili so se nadaljni bakteriološko dognani slučaji azijske kolere v Progarju, občina Boljevci. v Kupinovem in v mestu Zemun (okraj Zemun) ter v Martincih (okraj Mitroviča) komitata Sirntija. Odredile so se vse potrebne varnostne naredbe. Potniki iz sirmijskega komitata so pet dni pod zdravstvenim nadzorstvom. — Razredna loterija. Z Dunaja poročajo: Državna tiskarna je že oddala srečke razredne loterije oddelku za srečke generalnega ravnateljstva državnih loterij. Tam bodo zdaj srečke porazdeljene v Četrtinke in osminke ter odposlane poslovnicarn. Poslovnice bodo najpozneje 1. septembra dobile srečke. ~ Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. V času od 17. do 23. avgusta se je rodile 16 otrok. 2 sta bila mrtvo rojena. Umrlo ie 23 oseb. med njimi 14 domačinov. Za jetiko so umrle 4 osebe, med njimi 2 tujca, samomora sta bila 2. V zavodih je umrlo 16 oseb. Za infekcijskimi boleznimi ni zbolel nihče. — Zopet žepna tatvina na trgu. Včeraj dopoldne je bila na Vodnikovem trgu ženi tovarniškega delavca iz Most M. Jerelovi iz žepa ukradena denarnica, v kateri je imela okoli tri krone denarja. Neko osumljenko so prijeli, a menda ni dognano, da je prava storilka. — Shod v Zagorju. V nedeljo 31. t. m. ob 3. popoldne bo v dvorani g. Rih. Mihelčiča javen rudarski shod z dnevnim redom: 1. Poročilo o mednarodnem rudarskem kongresu; 2. Zavarovanje proti nezgodam. Vse rudarje vabimo. da se udeleže tega važnega shoda. — Poboj med železniškimi delavci. Iz Birčne vasi pri Novem mestu poročajo: Pretečeni petek so bili zbrani železniški delavci pri zajtrku. Eden delavcev je prosil svojega tovariša na) mu posodi nož, da si ošpiči svinčnik. Med tem ko je dotičnik špičil svinčnik, pride zraven Roj-cič. ki je dejal v šali: Saj se vidi. kdo se boji. Nato je oni. ki je imel v roki nož, skočil proti Rojčiču, in z besedami: »Boš videl, kdo se boji«, Rojčiča štirikrat sunil z nožem, po tem junaštvu pa kakor zajec pobegnil. Težko ranjenega Rojčiča so prepeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo. — Smrt v vodnjaku. Iz Slovenske Bistrice poročajo: Petletna Helena Drozgova iz Varoša je bila nekaj trenotkov brez nadzorstva. Prišla je v tem času do vodnjaka, padla vanj in utonila. — Obsojena detomorilka. Porotno sodišče v Novem mestu je sodilo v torek zopet detomorilko. Med tem ko je oprostilo v ponedeljek Grosovo, ki je udušila svojega novorojenega otroka, je obsodilo v torek 28letno Marijo Kal-čičevo soglasno na triletno ječo. Kalčičeva je dninarica in doma iz Zaloga pri Mokronogu. Kalčičeva ie bila prav tako.kakor Grosova članica Marijine družbe. Več let je imela razmerje s kmečkim fantom, s katerim je imela otroka še preden je bi! ta potrjen k vojakom. Ko je letos zopet porodila nezakonskega otroka, ga je s cunjami udušila in zagrebla truplo. — Čudna so pota novomeške porote. — Z nožetn. Pred porotnim sodiščem v Novem mestu so v torek sodili Jožefa Šutiča, 201etnega železniškega delavca, ki je delal v Rožnem dolu. Priče dokazujejo, da je prišel dne 25. maja t. I. popoldne v gostilno Jakubka v Rožnem dolu in sedel k Stojanu Gostoviču. Ker sta se nekaj sporekla, je Šutič segel v žep po nož, mahnil trikrat po Gostoviču in ga zaklal. Porotniki so vprašanje glede uboja potrdili. Sodni dvor je obsodil Šutiča v triinpolletno Ječo. — Izgubili so se v Trubarjevem parku naj-brže na neki klopi štirje ključi na obročku. Kdor Jih najde, je naprošen. da jih odda v »Učiteljski tiskarni«. — Kinematograf »Ideal«. V petek. 29., specialni večer. I. Norveška gorska železnica. (Potovalni film.) 2. Na Coney Islandu. (Humoreska. — Samo popoldne.) 3. V gozdu. (Drama iz Divjega zapada.) 4. Muki in njegov predstojnik. (Amerikanska veseloigra.) 5. Velikanska ljubezen. (Indijanska drama. — Samo popoldne.) 6. Mojstrska poteza. (Velekomično.) 7. Stara klop. (Nordisk učinkovitost v treh dejanjih s Psylan-drom — Samo zvečer od 7. naprej.) 8. Veseloigra. novost. (Samo zvečer od 7. naprej.) V soboto: Roman očeta Viljema. (2 dejanji.) V torek: Uganka medvedje globeli. (Senzacijski kriminalni roman v treh dejanjih. — Pri vseh predstavah.) Idrija. Osmi razred ra c. kr. rudniški dekliški šoli V Idriji je dovolilo ministrstvo za šolsko leto 1913/14. Manjkajo le potrebni prostori. Upamo pa. da to ne bo oviralo otvoritve Vlil. razreda. Dolgo smo se borili za to razširitev in jo končno vendar dosegli. Razširjenje šole je velikega pomena za naša dekleta. Osem-razrednico bodo zapuščale učenke. M bodo lehko brez vseh izpitov nadaljevale študije. Zahvala za ta uspeh gre v prvi vrsti gospodu dvornemu svetniku Billeku in gospodični voditeljici Kavčičevi. Oba sta naše želje podpirala; na rešitev smo čakali tri leta. — Volitev v cestni odbor po novem deželnem zakonu se bo yršila dne 14. septembra ob pol 11. dopoldne, idrijski občinski odbor voli sam enega odbornika iz svoje srede. Manjših občin je spojenih po več skupaj. Volitev bo javna z listki. Narodnjaki v parlamentu in železničarji. (Konec.) Deželni poslanec Furlani je na goriškem shodu dejal: »Ljudska volja je božja volja.« Jugoslovanskim državnim poslancem pa ni ljud- ska volja, temveč volja gosposke zbornice božja volja. Njej se uklanjajo ponižno in brez upora, ne da bi se ozirali na interese in zahteve tistih, ki so jih izvolili. Na goriškem Shodu je dr. Josip Mandič izjavil (»Edinost«, dne 9. avg. 1913): »Dokler nam Galainboš ne dokaže, da za slovenske delavce ne veljajo avstrijski temeljni zakoni, pravim, da je ne samo nepostavno, ampak naravnost bedasto in smešno, teptati s takimi ukazi avstrijsko ustavo. Zveza ima pravico prirejati javne shode; te pravice si ne bomo dali jemati, lo bo moral potrditi tudi državni zbor.« V državnem zboru pa so poleg drugih tudi jugoslovanski poslanci teptali 4. junija in 11. junija 1912 avstrijsko ustavo in se odločno izrekli proti predlogu sodr. Glockla, ki bi bil zajamčil državnim na-stavljencem neomejeno izvrševanje državljanskih pravic. In slovenski poslanec dr. Korošec je predlagal in priporočal predlogo vlade kot svoj predlog, predlog, ki jemlje državnim na-stavljencem državljanske pravice itd. Ali je dr. Mandič politično tako neizobražen, da ne ve. kako so slovenski poslanci, njegovi prijatelji, izdali državljanske pravice državnih nastavljencev, ker obeta, da se bodo zavzeli slovenski poslanci v državnem zboru za državljanske pravice nastavljencev državnih železnic? Ako dr. Mandič ve za izdajstva slovenskih poslancev, potem pa so bile njegove besede na goriškem shodu nesramna hinavščina; v vsakem slučaju pa je slab svetovalec železničarjev, ker jim svetuje, naj postavijo volkove za mesarje, slovenske poslance za branitelje državljanskih pravic železničarjev. Avstrijsko delavstvo ima zajamčeno koalicijsko pravico po državnem temeljnem zakonu. Za izboljšanje svojega položaja se delavstvo združuje v organizacijah. Organizacije uveljavljajo zahteve delavstva potom ■ pogajanj z delodajalci, če ta pot ne pripelje do cilja, pa potom stavke. Naraščajoča draginja sili tudi državnb uradnike, uslužbence in železničarje v organizacije. da potom složnega nastopa dosežejo potrebna izboljšanja. Tudi oni so menda avstrijski državljani, tudi zanje bi morali veljati vsi avstrijski temeljni zakoni. Toda gospod dr. Idobna, oba zdrava, rdeča in lepo napravljena. ker sta se vodila roko v roki in je vsak lahko precej uganil, da sta brat in sestra, so se ljudje radi ozirali za njima, kako hitro in sveže korakata. Otilici se je zibala bogata, astrahanska pelerina okrog vratu, na glavi je imela čepico, tudi astrahanovo, in bila v rjavi, žametovi suknjiči, ki je često zadevala ob Ivanovo koleno. Malo sta govorila in le o vsakdanjih stvareh: o jasnem oboku nebeškem, o množinah ljudi, vrvečih po ulicah, o godbi, baš mimo korakajoči, in o vsem tem. kar je živo vzbujalo njiju čute. Vprašanja in odgovori so bili v pre- sledkih, zlasti Ivanovi, ki je hitel, da ga je i-lika jedva dohajala. Nekolikrat se je sam zase srečno nasmehljal. pa takoj se f^pet spomnil in na obrazu se je naenkrat pojavil kontrast pretečega oblaka. V tem oziru je bil slab psiholog, Otilka pa jako bistra deklica, ki je razumela i nasmeh i oblak. Otilka je zasledovala vsako gibanje njegovega obličja in Ivan. čuteč časih nje izprašujoči pogled, se je precej s tem ml in nag o znova začenjal razgovor. Toda Otilica je naposled jela od daleč malo cikati in namigavati. da ve. kaj se godi v njegovi notranjosti. 1 u pa se je Ivan že razburil in pikro dejal: »Povej mi torej naravnost. Otilija. kaj imas na srcu!« , . n.; Sedaj se je namah zopet vse zasukalo. Oti- lika je čutila, da jo je izpoznal. m se Je umaknila. Ivan pa se je vsled tega se bolj razvnel, kakor vedno v takih slučajih. »Rečem ti. ti si strašna!« ie rezko dejal. »Ali - kako za Boga?« Ivan je zaničljivo pogledal. , umeš? Res? A prav to je tista napaka.« In na misel mu je prihajala cela vrsta slučajev, zaradi katerih mu je Otilika bila zopfilotrčnost imel rad. jezila ga je pa njena neodkritosrcnost, v kateri je videl žensko pretkanost Ivan je /e davno spoznal, da Otilija povsod hodi po postranskih potiti, da skrivaj in .Jv,JaC"° seči vsak svoj cilj. Bodisi, da Je hotela obleko, ali da je šlo za gledišče ali pa samo zato. da bi se za obed ali za večerjo pripravilo to kar si Je sama želela, je vedno obšla J™"5"’ <^ od daleč, diplomatiško si pripravila pot. da se ne bi zmotila, preden udari na pravi predmet. Ivanu pa to ni bilo všeč. Povsod je zahteval resnico in naravnost, često skoro nemogoče naravnost, in bil v tej smeri kočljiv In zlasti v nekaterih trenotkih je bi! kočljiv, posebno kadar je sebe ujel na tajnih potih in se bal, da l)i se mu to ne dokazalo. In tako je bilo i sedaj. In iztresaje svojo jezo nad Otilijo, iztresal jo i® pravzaprav nase. »Baš to je tista napaka,* ie znova in pikro ponavljal, »da ne razumeš. Sicer pa sicer bodi tako prijazna in ne mešal se v moje stvari. To me jezi!« Otilka je utihnila in Ivan je tudi umolknil. Hkrati se je pa tudi pomiril in bil takoj nenavadno ljubezniv. Do arene sta prišla že spravljena in vstopila na drsališče. Fu je bilo živo, drsali so se ob veselih cvetkih civilne godbe. Drenja še ni bilo. družba se je shajala. Oodba je baš odigrala in vse je hitelo h klopem. Ivanu je tolklo srce. skrivaj in zmedeno se le oziral, tresoč se od hrepenenja in vendar ne-hoteč se izdati. »Ni je tu!« si je dejal prestrašeno. in strah in dvomi so mu napolnili notranjost. In po strani je opazoval Otilko. če ona morda že ne vidi Blaženke. in kaj izdaja nje obličje. Pa Otilija si je baš tako tekla kakor on: »Ni je tu!« in glasno izpregovorila Ivanu: »Blaženke še ni.« (Dalje prih.) I Štajersko. Samomor. Iz Maribora poiočajo. V to-1 rek zvečer so našli 371etneua Pisarniškega slugo na iužni železnici Viljema Žeraua mrtvega v ordinaeijski sobi železniškega zdravnika. Ze-ran je bil malo prej še na kolodvoru in nilice ni opazil na njem kaj posebnega. Zaprl se je v sobo in je* izpil strup. Zjutraj je kazal svojemu tovarišu stekleničico s strupom. Vzrok samomora ni znan. Zadušil se je. V Majdičevem mlinu v Celju je smrtno ponesrečil I71etni pomožni delavec Alitig. Zasuli so ga otrobi in zadušili, tako opravičujejo njegovo smrt. Najbrže Je pa b'la stvar prcccj drugačna. Znano je, da je treba kotle od časa do časa očistiti. Gospod Majdič, ki rad varčuje pri delavskih plačah, ni imel za to delo izvežbanega delavca, temveč je poslal Ahtiga k temu delu. Ker ni razumel dela. je poplačal mladi delavec to s svojim življenjem. Saj je že dolgo znano, da vlada v tem podjetju taka nezaslišana varčnost, da so jej žrtvovali že ljudi in živali. Koroško. Zaklad v cerkvi. V romarski cerkvici nedaleč od Pliberka so dobili povodom popra-vi| v cerkvi za nekim stranskim oltarjem v odprtini v zidu zavoj, omotan z blagom in trdno povezan z vrvicami. V zavoju so našli 34 različnih srebrnih tolarjev, ki datirajo večinoma iz leta 1764 Delavec je izročil denar župniku Vranšku. ki je sprejel denar med cerkveno premoženje. ^__________ Istra. _ Beblov spominski večer v Pulju. Politični odbor Jugoslovanske socialno-demokra-tične stranke v Pulju je sklenil predlagati bratski italijanski organizaciji skupno prireditev spominske slavnosti za Avgustom Beblom. Italijanski odbor je sprejel ta predlog m je bilo kupno sklenjeno, da bo v soboto. 30. t m. ob 8 zvečer v Delavskem domu skupno zborova. nie v ta namen. Vse delavstvo iz Pulja in okolice v«bitno da se v čim večem številu udeleži teira večera Smrt sivega voditelja nemške socialno demokratične stranke je zadela zavedno delavstvo vsega sveta kakor skeleč udarec ker je bil Bebel bojevnik za ves delavski razred in je izguba za nas enako velika kakor za nemške delavce. Njegovo velikansko delo za prebujenje nemškega proletariata je porodilo sad. ki se izraža v sedanji mogočni socialni demokraciji Nemčije, in ki je bil potreben, da ie orodrla socialistična ideia delavske osvoboditve tudi do nas. Puljsko delavstvo bo v soboto pokazalo, da živi tudi v njem proletarski no nos ki ga je Bebel zdramil v nemških delavcih in da se hoče bojevati za svoje pravice k-Tknr nieeovi sodrugi po vsem svetu. Zato smo n r enr i čan id a bo v soboto dvorana Delavskega doma do zadnjega kota polna.__________ Zadire vesti. POLOŽAJ NA HRVAŠKEM. Zagreb, 29. Zdravstveno stanje kraljevskega komisarja barona Skerlecza se trajno hnliša in v kratkem je pričakovati, da popolnoma okreva. Razprave komisarja s strankami, k so se vsled atentata prekinile, se bodo tedaj v kratkem nadaljevale. Postopanje strank na-pram atentatu bo gotovo olajšalo in pospešilo razprave ter dalo kralj, komisarju povod, da predloži takoj, ko bo zdrav, ministrskemu predsedniku grofu Tiszi svoj načrt za razvozljanje. Po informacijah iz krogov koalicije bodo volitve za sabor v najkrajšem času razpisane. NEZGODA PARNIKA. Zader, 28. Parnik »Croatia«, ki je last Ogrsko-hrvaške paroplovbne družbe, je včeraj blizu Rta, severozapadno od otoka Mortra, nasedel na peščino. UMOR PRIORJA V ZLOCZOVVU. Lvov, 28. V zloczowskem samostanu so do-hili umnrienega priorja Kossaka. Z mesarskim nožem ga }e nekdo zaklal. Prior je bil zelo bogat Umora dolže priorjevo deklo, ki so jo že aretirali in nečaka bivšega priorja, ki je bil zapustil 67.000 K. Za dedščino je bila huda in grda oravda med sorodniki bivšega priorja in med Kossakom, ki je slednjič dobil dedščino. KOLERA. Sarajevo. 29. Ker se je v nekaterih obrnej nih okrajih pojavila kolera, je ukrenjeno, da se meja proti Črni gori strogo zapre. Udeležba pri romanju v Josijevo in Petroviči je zaradi kolere prepovedana. TOVARNA ZGORELA. Brescia, 29. V mestu Marone je izbruhni v predilnici Cristin vsled kratkega stika ogenj, ki se je v kratkem zelo razširil. Veliko trinadstropno tovarniško poslopje je popolnoma pogorelo. Skoda znaša pol miljona lir in le polovica je pokrita z zavarovalnino. 28.000 KRON UKRADENIH. Deva, 28. S poštnega voza, ki se je včeraj ob 9. zvečer odpeljal od poštnega urada na ko-.odvor. je izginila poštna vreča, v kateri Je bilo 28.000 kron, brez sledu. Vreča se je ponoči našla. in vsa pisma so bila v njej. denarja pa nič. SPOMENIK ZMAGE. Belgrad, 29. Belgrajska mestna občina, ki e sklenila postaviti v mestu spomenik zmage, e darovala v ta namen stotisoč dinarjev, RUMUNI NA BOLGARSKEM. Bukarešt, 28. Nocoj so zadnji rumunski oddelki zapustili bolgarska tla. Od 1. septembra bo paroplovba po Donavi zopet popolnoma prosta. TURŠKE FINANCE. Frankobrod. 29. »Frankf. Ztg.« poroča iz Carigrada: Solunska banka se pogaja s turškim državnim zakladom zaradi prevzetja državnih zakladnih bonov. Za enkrat bi banka prevzela zakladnih bonov za 100.000 turških funtov. GRŠKE SANJE. Kronanje z bizantinsko krono. Dunaj, 29. »Jugosl. Koresp.« poroča iz Aten: Meseca maja prihodnjega leta bo v Atenah kronanje grške kraljevske dvojice. Ta slavnost se izvrši z izrednim sijajem in dubi poseben pomen s tem, da se izvrši Po obredu bizantinskega cesarstva. Kralj Konstantin bo kronan z bizantinsko cesarsko krono, ki je sedaj shranjena v samostanu na gori Atos, in bo pri slovesnem činu ojtrnjen s historičnim škrlatnim plaščem bizantinskih cesarjev, ki ga prineso menihi z Atosa v veliki procesiji v Atene. Kralj si nadene pri kronanju naslov »Augustus«, kraljica pa »Augusta«. S kronanjem bo spojena proslava grških zmag in si nadene kralj tudi naslov »množitelj države«. Pred kronanjem se uprizore sijajne slavnostne igre v novozgrajenem. mramornem stadiju »Averov«; prično se 1. aprila 1914 in bodo trajale štirinajst dni. Tudi na Akropolisu se ima tiste dni uprizorti historična igra. Mornariški ataše za Grško. Atene, 29. Nemška vlada je obvestila grško. da imenuje višjega mornariškega častnika za mornariškega atašeja v Atenah. TURŠKO-GRŠKI MIR. Atene. 29. V merodajnih krogih mislijo, da bo turško-grški mir leliko podpisan do konca tega tedna. Minister za zunanje zadeve Koro-mllas, ki v kratkem odstopi, misli s to pogodbo zaključiti svoje ministrsko delovanje. SRBI IN GRKI. Belgrad, 29. Prebivalstvo iz Bitolja in okolice je izrazilo željo, da se prizna kraj od Frezde do blizu Florine Srbiji kot potrebno zaledje Bitolja. O tem se vodijo pogajanja med srbsko in grško vlado. GRKI ŠTUDIRAJO V BOSNI. Atene, 29. Grški finančni minister je delegiral finančnika Anastasiadesa v posebni misiji v Bosno in Hercegovino, da preuči kreditne in davčne razmere, ki so tam po deželi, da bo imela grška vlada podlago za odnosne zakone za osvojene kraje. ČETAŠL Carigrad, 29. Časopisi poročajo, da je prebivalstvo v Koškuvaku in .drugih krajih organiziralo čete. ki so imele že več spopadov z bolgarskimi četami. ODRIN. Peterburg, 29. Vprašanje Odrina je popolnoma utihnilo. V poučenih političnih krogih ne dvomijo več, da ostane Odrin v turških rokah, ker je sedaj prepozno, da bi se mesto rešilo za Bolgare. Rusija bo sicer vztrajala na korakih, ki so doslei storjeni, ne pripisuje jim pa posebnega pomena. Za Bolgarsko je pot neposrednih pogajanj s Turčijo edina, po kateri se more ubraniti prevelike škode. Pri tem jo bo ruska diplomacija podpirala. Na kakšno vojaško akcijo proti Turčiji pa ni misliti. stavka. London, 28 Položaj vsled stavke v Londonu je dobil resen značaj. Boie se, da se pri družijo stavki tudi transi>ortni delavci. V Du blinu, kier ie tramvajska stavka, so se primerili veliki izgredi. Množica ie razbila vozove. RUSKI DRŽAVNI PRORAČUN. Peterburg, 29. Državni proračun je že skoraj dodelan in izkazuje za I. 1914. velikanski narastek. Dohodki so preračunjeni skoraj za 500 miljonov rubliev višje; redni dohodki znašajo skoraj štiri trpljarde. Izdatki so se povišali za 250 miljonov rubljev, ki se porazdele za zgradbo železnic, melioracije in seveda tudi za armado in mornarico. PONEVERBA. Helslnglors, 29. Pri tukajšnji podružnici splošne nemške družbe za elektriko so prišli na sleB poneverbam, ki dosegajo 200.000 mark. 'Jeko blagajničarko in upravitelja Tegnerja so zaprli. OGENJ NA PARNIKU. Frankobrod o. M., 29. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Novega Jorka, da je izbruhnil ogenj na parniku »Imperator« hamburško-ameriške družbe. Na krovu parnika je bilo 2000 izseljencev. katerih se je zlotil nepopisen strah. Vsi potniki so se rešili. Dve osebi moštva, med njimi drugi oficir Gobrecht, sta mrtvi. Škoda še ni znana, pa bo najbrže zelo velika, ker so morali vse shrambe za živež, kjer je izbruhnil ogenj, preplaviti z vodo. KITAJSKE HOMATIJE Manking. 28. Snoči se je mesto splošno bombardiralo. Streljanje se je nadaljevalo vso noč. Mnogo projektov je eksplodiralo v najbolj obljudenih delih mesta. Tudi od zapada je mesto obkoljeno in mu s tem odrezan dovoz živil. Revolucija se širi. Šangaj, 28. Iz Tsingtuja poročajo z dne 20. t. tn.. da se upor širi, baje ker guverner ni bil priljubljen. Cete v Lungčangu so se uprle, ubile guverneja, ter prestopile k vstašem. V Hajčengu so Tibetanci stopili v ofenzivo. Sovražnosti ob meji so zopet splošne. Obstreljevanje nemške ladje. Berlin. 29. V uradnih krogih ne pripisujejo obstreljevanju nemške križarke »Emdcn« od strani kitajskih vstašev nobene važnosti. Velesile hočejo podpirati oficialuo vlado v Pekingu. MEHIKO IN AMERIKA. Novi Jork, 28. Mehikanska vlada popolnoma molči o Wilsonovi poslanici. Minister Oam-boa je sporočil ameriški vladi, da se njena zahteva glede na odstop Huerte ne more izvršiti ker bi bila sicer tudi vsaka prihodnja volitev predsednika odvisna od dovoljenja predsednika Zedinjenih držav. Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. TN'