Leto VIIL, štev. 9(wJ«trow st. 46 b> Ljubljana, ponedeljek 26. februarja 1934 Cena 2 Din ourtivtiiaivo. Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon St. 3122, 3123, 8124. 3125, 3126. [naeratnl oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 to 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova uilea SL 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru it. 100. _ Podružnica Novo mesto: Ljubljana*« cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiSi dr. Baum-eartnerla. ■H H ■ ■ m i L Ponedeljska Izdaja Habsburško strašilo Frve realne posledice italijanske politike: novo vznemirjenje Evrope - Mnenje glasila Društva narodov: edino jamstvo reda in miru v Evropi je zavezništvo Francije in Male antante Ženeva, 25. februarja, r. V zadnjem času se vedno bolj zgoščujejo vesti o pripravah za povratek Habsburžanov na avstrijski, odnosno madžarski prestol. Razni dogodki pričajo, da je bila od Heimwehra v Avstriji izzvana državljanska vojna samo ena etapa velikopotezne akcije, ki si je stavila za cilj obnovo avstro-ogrske monarhije, Službeno so se take vesti tako na Dunaju kakor v Budimpešti doslej vedno de-rriantirale. vendar pa ti demantiji niso mogli pomiriti mednarodne politične javnosti, ki vidi v tem novo ogrožanje miru v vsej Evropi. V zadnjem času se je z gotove strani skušalo zaplesti v to akcijo celo Francijo, češ da je že dala svoj pristanek za povratek Habsburzanov, smatrajoč obnovo monarhije za najjačjo garancijo zoper »Anschluss« in prodiranje hitlerizma na jug. Vse to je dalo pobudo službenemu organu Društva narodov »Journal de Nation«, da v daljšem članku razsvetli to vprašanje. List citira uvodoma razne vesti gotovega angleškega, italijanskega in francoskega tiska in piše, da te vesti niso brez vsake podlage ter da stopa vprašanje Habsburžanov ta njihovega povratka na avstrijsko-madžarslki prestol po zaslugi majorja Feya, kneza Starhemberga ter obeh Rimov zopet v ospredje. Treba pa je takoj ugotoviti, piše list, da je vloga, ki se v zvezi s tem pripisuje Franciji, plod fantazije. Ni prav nobenih razlogov in dokazov, da bi se spuščala Francija v take nevarne načrte, kakor je na drugi strani nepobitna resnica, da so vsi ti načrti delo Mussolhilja. Treba je samo malo pregledati zadnje dogodke. Jasno je. da predstavljajo v notranji avstrijski borbi heimwehrovci italijanski vpliv. Nesporno je tudi, da je dunajska tragedija, uničenje avstrijskega socializma z ognjem in mečem, delo Heirmvehra. Nihče tudi ne dvomi o tem. da je s padcem socialnih demokratov odbilo tudi avstrijski republiki. Prvi dan po porazu avstrijskih delavcev so po naročilu kancelarja Dollfussa odstranili spomenik republike. Dollfuss sam je znan kot goreč kato-Kk. V zvezi s tem je treba takoj nagla-siti, da je bil Vatikan vedno pristaš in zagovornik restavracije Habsburžanov. Spričo zvez. ki obstojajo med Dollfussovo vlado in Vatikanom, je jasno, da s te strani ni pričakovati niti najmanjših ovir za povratek Habsburžanov, nego baš nasprotno. Nedavno sta bila pozvana v Rim Dollfuss in Gombos. Mussolini želi ustvariti najintimnejše edinstvo med Madžarsko in Avstrijo. Madžarska je še dandanašnji monarhija brez kralia. Horthy nosi samo naslov vršilca kraljevske oblasti, naslov generalnega upravitelja kraljevine. Bivši avstrijski admiral gotovo nima nobene želje, odstopiti svoje mesto Otonu Habsburškemu. v tem pogledu je bil vse do danes največja ovira za madžarske legitimiste. Toda malo je verjetno, da bi mogla njegova osebna opozicija preprečiti načrte o združitve Avstrije in Madžarske, če naj ti načrti dovedeio do obnove av-stro-ogrskega prestola. Mussolinijev načrt glede preprečitve »Anschlussa« potom restavracije avstro-ogrske monarhije, ki bi bila gospodarsko navezana na Italijo, politično pa nien vazal, torej ne bo naletel na velik odpor niti v Avstriji, niti na Madžarskem. Toda kadar gre za tako občutljivo točko srednje Evrope, se ne sme gledati samo na reakcijo v notranjosti do-tične države, marveč je še mnogo važnejša reakcija v zunanjem svetu. Madžarska se ni obvezala samo napram Italiji, marveč po propadlem Karlovem puču 1. 1921 tudi napram Franciji in Mali antanti, da ne bo nikdar dopustila povratka Habsburžanov. V politiki se moraio vpoštevati vse možnosti in tudi najbolj neverjetne. Mednarodna reakcija, ki bi io izzvala restavracija Habsburžanov.-se ne da niti predvideti. a znane so protihabsburške konvencije, ki vežejo države Male antante med seboj in pa celo tudi z Italijo. Toda recimo, da bi bilo možno to, kar je abs-urdno. Cesto se čuje, da bi mogel italijansko - avstrijsko - madžarski blok delovati kot protiutež Mali antanti. Ta blok bi potemtakem bil nadomestilo za propadle načrte Italije, ki je hotela prikleniti nase Albanijo, Turčijo in Grčijo. In zares se italijan-sko-avstrijsko-madžarski blok ne more tolmačiti drugače kakor direktna grož-nia Mali antanti. Madžarski revizioni-zem, ki hoče Hrvatsko, Transilvanijo in Slovaško, opirajoč se na Mussolini--jevo Italijo, ki zopet smatra, da je ju-goslovenska Dalmacija za njo iredenti-stična zemlja, bi takoj v živo zade1 Češkoslovaško. Rumunijo in Jugoslavijo. Pravijo tudi. da bi povratek Habsburžanov na Dunaj ne pomenil samo konec borbe glede »Anschlussa«. marveč bi bil obenem privlačno sredstvo za južno katoliško Nemčijo. Iziave kar-dinala Faulchaberja kažejo, da katolicizem in tretje carstvo kliub konkorda-tu ne moreta živeti v miru. Katoliški fašizem z naslednikom nekdanjega Apostolskega Veličanstva na čelu bi mnogo boli ustregel katoliškemu nemštvu nego hit'enzem s protikato-liškimi tendencami. Ze iz tega se mora sklepati, da bi se proti avstro-madžar-skemu bloku pod protektoratom Italije takoi ustvaril drug blok, v katerem bi bila poleg Male antante tu-di Nemčija. Zavezništvo Francije in Male antante pa bi propadlo istega dne, ko bi dala Francija svoj pristanek na povratek Habsburžanov. Razpad tega zavezništva bi bila največja nevarnost za vso Evropo. Habicht je dal v svojem govoru Doll-fussovi vladi 10 dni premirja, ki poteče 1. marca. Nobenega dvoma ni, da bi istega dne. ko bi stopil na avstrijska tla Oton Habsburški, nastala v Avstriji nacionalistična revolucija. Prav tako pa ni nobenega dvoma, da bi mobilizirali tudi drugi, če bi italijanske čete intervenirale, da bi zatrle ta puč. In potem ... ? Baš to daje mnogim povod, da žele ščititi neodvisnost Avstrije za vsako ceno. To pa je danes mnogo težje, kakor bi bilo še pred mesecem dni, kajti v Avstriji so danes uničene vse one sile, ki so tvorile jez i proti hitlerizmu i proti raznobarvnemu fašizmu. Kljub vsemu temu pa je obramba Avstrije mogoča in dovoli bi bilo, da Anglija in Francija svoji izjavi, ki sta jo dali o potrebi ohranitve avstrijske neodvisnosti, dodata samo še to: Niti »Anschluss«, ni« avstriisko-ma-džarsko uedinjenje, niti Oton Habsburški! eimwehr utira pot za obnovo monarhije Knez Starhemberg se že pogaja z Otonom in Žito Habsburško glede njunega p«vratka v Avstrijo Budimpešta, 25. februarja, r. Istočasno, ko objavlja avstrijska docela pod vplivom fašistično usmerjenega Heimwehra stoječa vlada demantije o tem, da nihče ne misli na povratek Habsburžanov ter da so neresnične vesti o posetih heimwehrovskih voditeljev pri bivši cesarici Žiti, objavlja or-I gan madžarskega ministrskega predsednika ki je gotovo dobro informiran, senzacionalne podrobnosti o posetu kneza Starhemberga pri Žiti Habsburški. List uvodoma naglaša, da so helimvehrovci sedaj zastavili vse svoje sile, da bi se našel primeren način in pot za čimprejšnjo obnovo monarhije in za povratek ob prevratu iz Avstrije izgnane cesarske rodbine. Ker nova avstrijska ustava v tem pogledu ne bo delala več nobenih ovir, se je podal sedaj knez Starhemberg res- no na posel, da čim prej izvrši svoje stare načrte. List predsednika madžarske vlade »Fiiget lenszeg« poroča o tajnem sestanku, ki se je te dni vršil med knezom Starhembergom in pretendentom na avstrijski prestol Otonom Habsburškim. Sestala sta se v belgijskem dvorca Stenookerzel, kjer stalno biva izgnana avstrijska cesarska rodbina. Starhemberg se je razgovarjal z Otonom o načinu in času povratka Habsburžanov v Avstrijo. Belgijske oblasti so izvedele za te konference ter so izdale najstrožje ukrepe, da preprečijo vsako rovarjenje Habsburžanov na belgijskih tleh. Zato je že par dni sem dvorec Stenookerzel najstrožje zastražen in belgijske oblasti so trdno odločene preprečiti vsako akcijo revizionističnega značaja. Stališče avstrijskih škofov V svoji poslanici odobravajo sedanji režim in pozjvajo ljudstvo, da ga podpira — Pospešena klerikalizacija Dunaj, 25. febr. r. Mnogo komentarjev je izzvala poslanica avstrijskih škofov, ki so jo izdali po večdnevnih konferencah in ki jo je včeraj prečital v avstrijskem radiu dunajski nadškof kardinal dr. Innitzer. Avstrijski škofje se v svoji poslanici v celoti izrekajo za politiko Sedanjega režima in obžalujoč krvoprelitje minulih dni priporočajo prebivalstvu, naj se oklene politike vlade, ki je tudi v skladu z interesi in intencijaml katoliške cerkve. V poučenih krogih zatrjujejo, da je ta poslanica mnogo večje politične važnosti, kakor pa se da na prvi mah oklepati. Z vso gotovostjo se zatrjuje, da je bilo na tej konferenci govora o v^eh aktualnih političnih problemih in da je bilo kardinalno vprašanje dnevnega reda vprašanje povratka Habsburžanov. V toplem priporočilu Dollfussovega režima v škofovski po- slanici vidijo v političnih krogih dokaz, da so se avstrijski škofje v tem pogledu docela zedinili s stališčem vlade. Kot posebno značilnost smatrajo tudi okolnost, da se je takoj po objavi škofovske poslanice sestala vlada k seji in na predlog dr. Dollfussa sklenila, da se z največjo naglico rešijo vsa vprašanja, ki so v zvezi z uničenjem socialnodemokratske stranke. Na tej seji je bilo tudi siklenjeno, da se zapro v koncentracijska taborišča tudi vsi oni voditelji in funkcijonarji so-cialnodemokratskih organizacij in ustanov, ki se jim sicer ne da dokazati nobeno kaznivo dejanje. Veliko vznemirjenje v vladnih krcgih pa so izzvale vesti, da namerava v bližnjih dneh posetiti večje število uglednih socialističnih voditeljev Dunaj in razna druga avstrijska mesta, da se osebno prepričajo o položaju in o vzrokih, ki so dovedli do znanih dogodkov. Strah pred hitlerjevsko revolucijo v Avstriji Alarmantne vesti o zbiranju hitlerjevskih jurišnih oddelkov na avstrijski meji — Koncentracija avstrijske vojske Dunaj, 25. februarja, r. v tukajšnjih novinarskih krogih, zlasti med zastopniki francoskega in angleškega tiska, so vzbudile največjo pozornost vesti, da. se zbirajo na avstrijski meji jurišni oddelki narodnih socialistov in da je na Bavarskem zbranih že nad 10.000 članov tako zvane »avstrijske legije«, ki so najmodernejše oboroženi. Dopisnika Reuterjevega urada in United Pressa sta sinoči naglo odpotovala na avstrijsko-bavarsko mejo da bi se o točnosti teh vesti osebno prepričala. Tudi z Dunaja so bili poslani močni oddelki Heiimvehra na bavarsko mejo za oja-čanje obmejne straže, ki jo tvorijo heim-vvehrovski oddelki iz obmejnih pokrajin. Zatrjuje se, da so narodni socialisti pripravljeni takoj vkorakati v Avstrijo, čim bi sedanji režim pristal na povratek Habsburžanov. V vladnih krogih te vesti de-mantirajo in se sklicujejo tudi na slične demantije berlinske vlade, vendar pa je vsa dunajska javnost prepričana, da so vesti o pripravah narodnih socialistov točne. Tajna pogajanja -Dollfussa? V zvezi a tem ae atrjnje ▼ dobro poučenih krogih, da &e vrše med Dollfussovo vlado ln narodnimi socialisti tajna pogajanja, ki so baje že v mnogih točkah uspela. Narodni socialisti so pripravljeni mnogo popustiti v »vojih zahtevah, če se avstrijska vlada obveže, da ne bo pristala na italijanske načrte ter «e bolj naslonila na politiko Nemčije. Iz teh krogov se tudi zatrjuje, da je avstrijska vlada sedaj bolj ko kdaj Poneuci j^a utittjk 'j uu Soče«-matice g. Sancin. Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke omili naravna »Franc Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Na družabnem večeru naših oficirjev O Iju/bljamskih večerih ne ve človek sko-roda prav ničesar povedati. Razen nebotičnika, v katerem Je še kolikor toliko luči, je marsikod drugod nekam čudno mračno. Ze kar pozno mora biti, da se duhovi malo spozabijo, malo sproste vsakdanjih tegob in se ta ali oni, ne glede na razne vezanosti, malo hitreje zasuče, bolj pogumno kakor običajno zasmeje. Le tam med našimi oficirji je v soboto zvečer bilo v prostorih njihove menze na Taboru skoro tako, kakor si kdaj pa kdaj poželi tega in onega bolj ali manj zdolgočaseno srce. Ob osmi uri sta bili že obe dvorani s pogrnjenimi mizaimi polni odličnega meščanstva in naših oficirjev. V plesno dvorano je vabil svetli parket in salonski orkester 40. polka je ubiral že vesele zvoke ki se jim nihče ni mogel ubraniti. Poveljnik dravske divizije general gosp. Cukavac Ln predsednik oficirskega doma general Pekič s soprogama sta otvoriia družabni večer z narodnim kolom. V dvorani je veselo zašumelo. Kolo je kmalu vsem užgalo srca Nič ni bilo čutiti tistega neprijetnega prehoda od začetka do viška. Vse Jt bilo razigrano in vsak se je moral čutiti svobodnega. Med velikim številom odličoikov so bili navzoči poditan g. dr. Pirkmajer s soprogo, ljubljanski župan g. dr. D in ko Puc, predstavnik rezervnih oficirjev in bojevnikov general v p. g. Joksiim Gajič iz Beograda, banski inšpektor g. dr. Guštin s soprogo, ravnatelj g. Knlck s soprogo, soproga podpredsednika apelaeljskega sodišča ga. Gradmikova in še mnogo drugih dam in gospodov, ki so se odzvali vabilu Chlorodont daje zdbem bleščeče bel sijaj naših aktivnih ta rezervnih oficirjev, ki so večeru dali ▼ vsakem pogledu res lepo podobo. Duša vseh je pa bil neutrudljivi organizator, adjuiant poveljnika mesta ka-petan L stopnje g. živojin Stanojevič, ki v vlogi domačina ni na nikogar j^ozabil in v veliki meri ipripomogel res tovariško potekajočemu veselju. Zbrana je bila skopo polovica častnikov ljubljanske garnizi-Je. Vendar, treba je le pripomniti, da se naše ljubljansko meščanstvo ni v kdo ve kako častnem številu odzvalo. Saj ti večeri so zlasti namenjeni za okrepitev stikov med našo vojsko in njim, da se dva svetova spoznata, se drug drugemu približata in tovariško delata in se poveselita v urah oddiha. Naši oficirji so to pot že drugič dokazali, da znajo biti družabni in tedaj, kadar so v svetu miru, otresti raz sebe trdi prah s poti svojega skrbi polnega dela. Zabava je trajala pozno v noč. Godba ln ples in prijetni pogovori o vsem našem delu in življenju so ure kar prenaglo .pomikali proti jutru. Nikomur se ni mudilo. Tem manj, ker sta bila Jedača in pijača malone zastonj. Prireditelji delajo vse v lastni režiji, čisti dobiček, ki ga pa zaradi nizkih cem nikoli ni veliko, gre za men-zo, pa tudi za izpopolnitev oficirskega doma, v katerem se oficir odipočije pri igri, glasbi ali med knjigami. Odslej se bodo ti družabni večeri vršili dvakrat na mesec. Vstop Je vsakomur svoboden. V interesu, da se odmosi med našo vojsko In meščanstvom poglobe, želimo vrlim oficirjem mnogo, mnogo uspeha! »Živalca" — oživljena Pri Mikliču so to nedeljo ponovno zborovali rejci malih živali, včlanjeni v društvu »živalci«, ter nadaljevali svoj n. redni obč- ni zbor, ki je bil 21. januarja predčasno zaključen. Polnoštevilna udeležba na tem občnem zboru je bila pač viden dokaz, da se člani zavedajo v polni meri svojih dolžnosti, posebno še zaradi tega, ker so bile razmere v tem društvu, ki nosi sicer pohlevno ime »živalca«, zlasti v zadnjem času vse prej kakor mirne in urejene. Dva občna zbora sta že bila predčasno zaključena, ker sta si stali nasproti nepomirljivi skupini in je bilo složno delovanje že v naprej izključeno. Na občnem zboru so bile glavna točka dnevnega reda: volitve. Se pred temi pa je ob. zbor z ogromno večino glasov razveljavil sklep odbora, ki je pred časom izključil iz društva nekatere člane, ki so pripadali tako zvani »opoziciji«. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor z g. Lapom, ravnateljem mestne vrtnarije, kot predsednikom, kar je sprejela večina z odobravanjem na znanje. Novi odbor bo imel sedaj veliko dela in truda, da bo zopet utrdil pri članstvu vero in zaupanje v društveno delovanje, ker so se mnogi delavni člani zaradi neprestanih razprtij odtegnili vsakemu sodelovanju. Tudi članstvo samo je dolžno podpirati idealno stremljenje novega odbora v vseh vprašanjih, ki zadevajo skupne društvene interese. Predvsem je dolžnost članov, da ostanejo zvesti društvu. Vsaka agitacija proti društvu, ki ima idealen namen pospeševati in razširjati rejo malih živali, bi bila neumestna in vse obsodbe vredna, ker bi bila tudi v kvar splošnemu narodnemu gospodarstvu. G. predsednik Lap m ostali člani novega odbora nam dajejo polno in upravičeno jamstvo, da bo društvo z novim elanom stopilo na plan v korist malemu našemu človeku. V tem pravcu kličemo vsem rejcem: Na dobro rejo I Mariborski dogodki Maribor, 25. februarja. Kakor zadnji dnevi tedna, tako lepa in solnčna je bila tudi današnja nedelja. Športniki so v velikem številu hiteli na smučarske tekme na Klopni vrh. Veseli pa so bili lepega dne tudi drugi meščani, ki so se kakor čebele vsuli iz mesta v bližnjo okolico. Menda je bila današnja nedelja leto« najtoplejfil dan, saj so se na opoldanski promenadi pojavile dame že v pomladnih plaščih. V ostalem je potekla nedelja brez nesreč, tudi policijska kronika ni beležila omembe vrednega dogodka. Prijavljenih Je bilo samo nekaj manjših tatvin. Pač pa se Je pripetila v soboto popoldne v Račah smrtna nesreča, ki Je globoko pretresla vse tamošnje prebivalstvo. Njena žrtev je 31etni gostilničarjev sin Josip F a 1 e ž. Gostilničar Je bil v soboto dopoldne po opravkih v Mariboru in se je s popoldanskim osebnim vlakom vrnil domov. Nasproti sta mu hitela njegova otroka, 51etna Miclka Ln 31et-ni Joško. Vedela sta, s katerim vlakom prihaja oče in sta mu šla naproti. Pot ju je vodila preko železniškega tira, a nesreča Je hotela, da je prav v tem hipu pridrvel vlak Otroka sta se drvečega vlaka tako prestrašila, da sta obstala pri tiru, kakor okamenela. Lokomotiva je oba podrla na tla. Fantku je pri padcu počila lobanja in Je bil takoj mrtev, deklica pa Je obležala nezavestna s krvavečo rano na glavi in hudimi notranjimi poškodbami. Na kraju nesreče se Je takoj zbralo mnogo ljudi, med njimi Je bil tudi nesrečni oče, ki Je mrtvega sinčka prenesel domov, a ranjeno hčerkico so reševalci prepeljali v mariborsko bolnišnico. Mariborska podružnica SLD Je Imela pri »Orlu« svoj XIII. občni afoor, ki ga Je vodil predsednik bančni ravnatelj g. Bogdan Pogačnik. Prisostvovala sta tudi gg. župan dr. Lipold ln sreski načelnik dr. Senekovič. Kakor navaja tajniško poročilo prof. šaupa, je društvo lepo napredovalo, naraslo je tudi število članstva. Podružnica šteje danes 841 članov, in sicer 13 ustanovnih, 647 rednih ter 181 lovskih čuvajev. V področju mariborske podružnice je bilo izdanih nad 8000 dovoljenj. Tajnik se Je dotaknil tudi vipraša-nja obveznega zavarovanja lovskih čuvajev. Po Iniciativi predsednika Pogačnika naj se ustanovi pri podružnici poseben sklad, ki naj bi služil za nagrajeoje lovskih paznikov, ki so se Izkazali vestni v službi. Blagajniško poročilo je podal rav-natelj g. Boltavzar. Podružnica je ustanovila la/ni poseben lovski odsek in Je bila vedno v najtesnejših stikih s strelskimi družinami. Priredila je tudi lani v okviru mariborskega tedna veliko nagradno streljanje, ki je sijajno uspelo. Pri volitvah je bil izvoljen stari odibor. Obračun svojega plodonosnega dela Je polagalo danes dopoldne tudi narodno glasbeno železničarsko druStvo »Drava«, ki združuj« v godbenem, tamlburaškem. pevskem in šolskem odseku zavedne nacionalne železničarje. XV. občni zbor je vodil zaslužni predsednik g. Vokač, ki je pozdravil zastopnika ljubljanske železihigke direkcije dr. Drofenika zastopnika ljubljanskega glasbenega društva »Sloga« inž. Zelenka in zborovodjo Herija Svetla in zastopnika podružnice UJNŽB g. Ogrizka. Predsednik je zavoljo petnajstletnice orisal postanek ln razvoj društva Prav tako zadovoljiva so bila poročila vseh drugih funkcionarjev. Pri volitvah je bil t velikim odobravanjem izvoljen ves stari odbor s predsednikom Vokačerm na čelu. Janez Rožencvet: Plašč Zima je prišla in krznar je za glavno sezono preuredil svojo izložbo. V največje okno je postavil pupo, oblečeno v krasen, s krznom obšit plašč. Poleg pu-pe sta bila dva podobna, a cenejša plašča. Ostali prostor v oknu je bil okrašen z različnimi kosi krzna in manjšimi krznarskimi izdelki. In pred krznarjevo izložbo so se ustavljale ženske. Nekatere vkljub hladu še v jesenskih, nekatere v novih zimskih, večina pa v starih zimskih plaščih in kožuhih. Vse so se divile plašču na pupi, zakaj poleg te dragocenosti je drugo blago v izložbi kar zatemnelo. Fine sukno, žlahtno pristno krzno, težka svilena podloga, najnovejši kroj! Marsikatera ga je v mislih brž oblekla, in nevede je bil krznar ženskam velik dobrotnik. Sto in sto jih je bilo, ki so si za svoje sanje izposodile krznarjev plašč. V njem so stopale pred zaljubljene moške oči, v njem so šle s prezirom mimo nekdanjega nezvestega ljubimca. no vanj zavite so z ošabno prijazn žalile svoje rivalinje. Za vse te in cu u^e srečne ali vzvišene prilike je bil plašč v izložbi sleherni ženski na razpolago. Dobrotljivi krznar ni nobeni računal niti pare izpo-sojnine. Se iz lastnega žepa je dodajal, zakaj plačeval je naiemnino lokala, razsvetljavo, zavarovalnino blaga in šip, portalni davek in nešteto drugih poslov- nih stroškov. Gospod Kamnik — usnje in surove kože en gros — je bdi deseto leto ože-njen. Imel je lepo, zvesto ženo, in imel je že tri leta ljubo, ne da bi žena zanjo vedela. Kdor to težko verjame, naj prvič pomisli, da so vendar še na svetu zveste ln čednostne žene. Čast jim! Drugič so še na svetu ženske, ki vedo, kaj je molčanja vredno. Čast tudi njim! Tretjič pa ni res, da bi svet vse izvedel, kar se zgodi. Če bi bilo res, bi se vnel strašen pokolj, in malokdo bi še živ ostal. Prijatelju, ki se je seznanil in poročil z dekletom neomadeževane preteklosti, je sama žena večkrat zatrjevala, da svet izve komaj petino ali kvečjemu četrtino vsega, kar se zgodi. Ali Kipling bi dejal, da je to druga povest! Gospa Kamnikova je obstala pred krznarjevo izložbo, kjer se je zagledala v dragoceni plašč. Oblekla ga je. Začutila je božajoče žlahtno krzno okrog dekol-tiranih pleč; mehka toplota obšivov je prodirala skozi svilene nogavice, in ročice so kopnele v košatih rokavih. Pogledala se je v zrcalu. Videla je, da stoji za njo njen mož. Oči imu žare, ona se mu srečna nasmehne. Mož jo objame in za-šeoeta: »Kako si lepa!« Gospa Kamnikova je odšla naprej ter mislila na plašč in na moža. Kako je njen mož dober! Vreden je, da mu ostane zvesta. Seveda, onega ognja kakor pred desetimi leti, nima danes več. Se je pač že malo postaral, skrbi ima in navada je tudi skrhala njegovo pozornost. Ali v tem plašču bi bila ona zanj čisto nova ženska. Spet bi vzplamtel in oba bi čutila srečo ljubezni kakor pred desetimi leti. »Da, zaslužil je revček, da me vidi v tem plašču! Še danes mu rečem, naj mi ga kupi!« Za gospo Kamnikovo se je ustavila pred krznarjevo izložbo ljuba gospoda Kamnika. Zagledala se je v dragoceni plašč in oblekla ga je. Začutila je božajoče žlahtno krzno okrog dekoltiranih pleč, mehka toplota obšivov je prodirala skozi svilene nogavice, ročice so kopnele v košatih rokavih. Pogledala se je v zrcalu. In videla je, da stoji za njo z zavistnimi očmi gospa Srebrnjakova. Prezirljivo se ji posmehne, a gosua Srebrnjakova pristopi k nji, kakor bi jo hotela zadaviti, in sikne: »Ti, ti, čeprav ne vem nič gotovega o tebi, pa vendar vem, da si vlačuga!« Ljuba gospoda Kamnika je odšla naprej ter mislila na plašč in gospo Sre-brnjakovo. Iskreno se sovražita, in vredno ie, da krvavo vzpodbode njeno zavist. Nihče ne ve nič slabega o njej, le gospa Srebrnjakova jo že dve leti sumHivo opazuje. Prav gotovo je ona tista, ki je trosila govorice o njej, da so se ugledne gospe v društvu sinoči nekako od nje odmikale. Saj ji We iz oči, kako ji zavida vsako novo o njico. »Čakaj, naduta koklja čedn^stna, ko me zagledaš v tem plašču, se moraš razločiti! No, saj pri- de baš zdajle stari dedec k meni, ki mu že štirinajst dni nisem nič rekla. Pošteno sem zaslužila tale plašč!« Stari dedec je bil gospod Kamnik, ki je uro kasneje oprezno stopal po nekoliko temnem stopnišču in v prvem nadstropju hitro vtaknil ključ v vrata stanovanja svoje ljube. Tiho je odklenil dobro namazana vrata, izginil v predsobo in tiho za seboj zaklenil. Še ključ je držal v roki in klobuk je imel na glavi, ko se ga je oklenilo dvoje rok, in ko je začutil poljub vročih, mehkih ustnic. Kolikor je gospod Kamnik potem še utegnil samostojno misliti, je mislil: Hvalabogu, da sem se iznebil zopernega knjigovodje, ki mi je zmerom očital, da preveč potrošim in da kupčija tega ne prenese. Kako naj bi človek vzdržal težke čase, če ga ne bi poživljala taka-le vroča ljubezen!? Težki časi so izginili za rožne oblake ln gospod Kamnik je bil čisto mehak, ko se je domislil, da je ura ljubezni minila. Takrat je ljubila obrnila besedo na plašč v krznar ievi izložfoi. Gospod Kamnik je iz izkušnje vedel, da so krznarjevi plašči dragi; ali iz hvaležnosti za toliko mero sladkosti je vendar sam pri sebi takoj sklenil, da ji ga kupi Kakorkoli je pa dobro vedel, da mora moški vsako ljubezen z denarnimi žrtvami podpreti, si je ta trenutek hotel ohraniti iluzijo ljubezni za samo ljubezen. Plačana ljubezen pač včasih nima dobrega okusa. Zato mu tudi naibolj ljubeznivo prigovarjanje ni izvabilo nobene obl jube. Ko ga je v temni predsobi zadnjikrat vprašala: »Povej, ali mi kupiš plašč?« jo je samo poljubil in dejal: »Dušica, mudi se mi že, v pisarni me čaka pošta!« Poživljen in samozavesten je stopal po ulici. Nič ni slutil, da so zdaj beli zobje jezno grizli ustnice in da je jezik, ki je imel pravkar toliko sladkih besedi zanj, izgovarjal na njegov naslov silno nespoštljive in neljube znive priimke. Tudi k večerji je prišel dobre volje. Zadovoljno se je smehljal in na videz poslušal ženo, ki je govorila o plašču. Šele ko je vkljub svoji radostni zaverovanosti razumel, kaj žena hoče, se mu je čelo zmračilo. Nejevoljen je dejal: »Plašč pri krznarju!? Kaj vendar misliš v teh slabih časih!9« Gospa Kamnikova je užaljena umolknila. Konec večerje je pikro pripomnila: »Prav, če mi ga nočeš kupiti ti, si ga kupim sama.« »Če te je volja, kupi si ga!« ji je ma-lemarno odvrnil. Vedel je, da je ženi denarja njene dote dosti bolj škoda kakor njegovega. Potem je odšel. Moral je na sejo gremija in po seji se je nameraval po stari navadi še v gostilni ali kavarni pomuditL Gospa Kamnikova je imela častilca. Častilca, ne ljubimca! To je bil tovariš iz otroških let, človek, ki mu je bila ljubezen vrsta športa. Obiskoval jo je včasih zvečer z vednostjo gospoda soproga, ki se ni vznemirjal, ker se je na svojo zvesto ženo trdno zanašal. Častilec ji je ob takih prilikah vneto dvoril in gospa Kamnikova ga je rada poslušala. Ni treba, da bi zato kdo kamenje vanjo lučal. Pomislimo, da je bog vojne Mars, a poleg njega boginja vojne Bello* DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Lindberghovo letalo t muzeju Ameriška šolska mladina pridno obiskuje muzej z letalom slavnega oceanskega junaka Nov angleški tip vodnega letala Dvorno to rni aparat, ki meri z razpetimi krili v širino 20 metrov FoSmmI lačnih v Londonu Pred dnevi »o nastopili pot v London frpsajpcaefcii ki gladujoči delavci is Glasgo-ki Edtoburga V angleški prestolnici pričaktijejo v petek, za nedeljo pa je gkttcaii v Hyde park velikanski shod. Značilno je, da je v Oxfordu pohitelo demonstrantom nasproti 200 visokošoicev, ki so Jih sprejeli z največjimi simpatijami. Sprevod giadnih. ki se bližajo Londonu, šteje kateteih 2000 oseb. Deset 2ensk zgorelo ▼ Brockvilieu (Pennsylvanija) Je Izbruhnil ogenj r nekem domu za svojce padlih bojevnikov. Ogenj se je razširil z velikansko naglico, gasilci ga niso mogli nikakor udušiti, ker je voda v hidrantih zaradi silnega mraza zamrznila. D.eset žen in hčera padlih borcev se ni moglo rešiti iz objema plamenov in so zgorele pri živem tedesu. Najlepše otroško pismo v Franciji ftola dvojčkov Velikost dinozavrov — bolezen? Zanimive trditve ameriškega učenjaka Dragocen tovor Angleško zlato prenašajo na ameriški parnik Tatvina s potrdilom V Velikem Korosu je tat vlomil v neko specerijsko trgovino. Ročna blagajna je bila polna, toda vzel je iz nje samo 30 pen-gdv, ki so mu bili nujno potrebni. In še za te je pustil v blagajni potrdilo za vsoto, ki jo je odnesel. Miss Pariz izroča otrokom nagrade za najlepše napisana otroška pisma Dijakinje — natakarice Samopomoč ameriškega vseučilišča Yale je dijakinjam, ki nimajo zadostnih sredstev za študij, odprla novo pot udejstvovanja. Našla jim je za proste ure zaposlitev v natakarski obrti. Go&tiJničairji in lastniki velikih javnih kuhinj so baje zelo zadovoljni s temi akademsko naobraženi-mi natakaricami. Ogromno velikost dinozavrov, ki kažejo v primeri s svojo okolico naravnost groteskno podobo, so vedno smatrali za kuiminacijsko točko razvoja te živalske vrste, ki je svoj čas obvladovala zemljo. Zdaj pa se je pojavil pateontolog univerze Yale prof. dr. LuH s čisto svojevrstno teorijo, ki hoče postaviti vse dosedanje razlage na glavo. LufH se opira na najnovejše najdbe dinozavrovih ostankov v zapadni Kanadi in pravi, da so kosti, ki so jih našli v teh krajih, nararvnost velikanske. Dinozavri v teh krajih so morali biti pravcati velikani in so bolehali — kakor velikani med ljudmi — na akromegaliji, bolezni možganskega po- Neko ameriško osnovno šolo obiskuje kar dvajset dvojčkov! 1* akvaristove torbe O drsti ščuk in drugo Domovina ščuk je dandanes večji del sladkih voda našega planeta, ožja domovina Jim je pa Severna Amerika. Ko govorimo o domovini katerekoli ribe, ne mislimo morda, da je dotična riba od svojega postanka v vodah kontinenta, ki ga navajamo kot domovino, temveč se nanaša izraz domovina na kraje, kjer so bile po-edine vrste in familije izsledene. Pojma domovina v ožjem smislu svojega pomena ne pozna geologija, ker naša zemlja spreminja polagoma, vendar neprenehoma svoje lice. Na njej ni nič stalnega. Kontinenti potujejo, usedline v morjih pritiskajo na dno, se pogrezajo, pri tem pa premikajo in dvigajo sosedne mase k višku. Celine propadajo, a porajajo se nove. Ko torej govorimo o domivini ščuk, mislimo na Severno Ameriko kot pokrajino, kjer so raziskovalci zasledili ščuke. Ščuka (Esox lucius) živi navadno v sladkih vodah, prilagodi se pa tudi na pol slani in slani morski vodi. Dandanes živi v glavnem v Ameriki, Evropi in Aziji in daje prednost svežemu hladnemu podnebju. V Kanadi torej, v Skandinaviji, severni Rusiji in Sibiriji je največ ščuk, čim dalje proti jugu pa pojema njih število. SIcer se ščuka prilagodi vsaki vodi; zaraslemu, mlačnemu ribniku in čistemu mrzlemu jezeru; v reki ji ugaja ravno tako kakor v močvirnatem potoku, jarku in jami; tu jo vidimo na izlivnem delu reke v morje in v morju samem, tam zopet se Je podala na 1600 metrov visoko ln životari v gorskem Jezeru. Glavni pogoj za njen obstanek je obilna hrana. Ščuka je najpožrešnejši ropar in nenasiten tolovaj. Značilen je velik, širok, kljunast gobec. Trup je na straneh stisnjen, sicer se pa ne razlikuje od trupa drugih rib, samo hrbtna plavut je pomaknjena daleč nazaj, na rep. Ščuka ljubi večerne in nočne ure za svoja razboj-ništva. Ker zrastejo Bčuke v zelo gosto obljudenih vodah do 2 metra s težino 30 do 40 kg, ni čudno, če slišimo in čitamo, da je ščuka napadla človeka pri kopanju. Manjši, čez vodo plavajoči četveronožci in perutnina od gosi do pondirka, niso varni pred ščukami; pa celo vidra, kraljica sladkih voda, prihaja v kočljiv položaj, ko jo kak 150 do 200 cm dolg tolovaj iz roda ščuk napade. Ščuka Je glede razbojništev taka, kakor zloglasna ameriška piraja (Serra salmo Pl-raya), samo da je piraja živalim in ljudem še bolj nevarna, ker nastopa v večjem številu, dasi je sicer mnogo manjša kakor ščuka (30—40 cm). Gorje, če napadejo pi-raje konja ali pa človeka, ki plava čez široko reko. Oba le težko dosežeta nasprotno obalo. — Najlepše in največje ščuke so v sibirskih rekah, ki obilujejo vsakovrstnih rib. Dasi napade ščuka vse, kar se giblje, sta vendar dve živali varni pred njo: mali zet in krastača. Zet zaradi svojih bodic, krastača zaradi svojega strupa. * Sedaj Je že priSel čas za ženitev. Ne meneč se za post, se ženijo ščuke v svečanu, sušcu in malem travnu, kar je odvisno od klimatskih prilik. Obleka ščuk v tem času je kovinasta, zelenozlata, spodnje plavuti so pa rdeče. Ko se snidejo pari, zaplavajo v plitko vodo med rastli- i. Tako so ščuke zaljubljene, da ne vidijo nevarnosti in lahko jih vloviš brez truda. Pri drsti mahata in udarjata mlečnik ln ikrnica s precejšnjo silo rep ob rep, pri čemer izpušča ikrnica 2% do 3 mm debela jajčeca (okoli 100.000). Ikre so v kepah in vise navadno med vodnimi rastlinami. V dveh do treh tednih se izvale mične ščukice z velikim trebuščkom, kjer je poleg ostalih organov spravljena hrana za 2 tedna, ki jo je skrbna mati priroda 'ala mladičem na pot. Cim se ribica razvije tako daleč, da je trebušček v skladu z ostalim telesom, postane živalca samostojna. Postranice, ličinke ko- daljška, ki povzroča velerast. Lobanje, ki so jih našli na karad^kenu ozemlju ter kažejo sledove rogov, imajo tipične znake akromegalije. Prav tako rd dvoma, da so na tej b-»lezni trpeli trirogi tricetaropsi in stirakozaver. Ta ni bil oborožen same z dolgim rogom na nosu, ampak je imel dolge roge, ki so mu ščitili hrbet. Učenjak sklepa lz omenjenih znakov, da so bile vtse te prazgodovinske živali rastlinojede, o čemer pričajo tudi njihovi kočniki. Rastline, ki so jih te živaJi vživale, »o dosegle ponekod ofTomio višino in v krajih, kjer ni bilo zavrijev, sploh niso uspevale. marjev, enodnevnic in manjših vrst kačjih pastirjev, majhni hrošči tvorijo njihovo prvotno hrano. Pozneje, v velikem travnu in rožniku, se pa začno hraniti z zarodom krapovcev in s paglavci. V akvariju so majhne ščuke, ki se ble-šče zeleno zlato, sila lepe živalce. Zal rastejo prehitro in dosežejo pri dobri obilni hrani že v 3 do 4 mesecih 15 do 20 cm. Posebno inteligentne niso in če so razburjene ali splašene, pozabijo, da so v akvariju in se zaletavajo v stekla. — V sušcu si bomo z lahkoto vlovili majhne ščukice, zlasti v mirnih bajerjih, kjer se voda hitreje ogreje. — Ščuk ne denemo med druge ribe. žal se često tudi medsebojno napadajo in po-žro. Ker so sicer zanimive ribe, se izplača trud, gojiti 2 do 3 majhne ščuke od vel. travna do kimovca, ko je v jarkih dovolj ž.ve hrane, ki jo prinesemo ščukam v akvarij- O. 8. Perje spet moderno Elegantna dama krasi letošnjo pomlad svoj vrat • nojevimi peresi Nevesta 1934 i , ? /v - Letošnja pariška poročna obleka na. Zgodovina nam priča, da so se često tudi ženske hrabro borile; seveda, največkrat na obzidju. In omožena ženska je podobna posadki trdnjave; na močnem obzidju zakona in svoje čednosti junaško odbija napade. Slabotnemu je pa posebno prijeten občutek, da mu daje varno obzidje tako moč. Toda izvežban vojščak ve, da je treba pri trdnjavah često samo vztrajnosti in sreče. Trenutna omahljivost ali mala nepazljivost posadke, včasih morda drugo ugodno naključje, in sovražnik vdere vanjo. Posadka mu je izročena na milost in nemilost, plen je pa neposreden in izdaten. Torej stvarno in kratko: Častilec gospe Kamnikove je ta večer dočakal ugodno priliko in v znamenju krznarje-vega plašča vdrl v trdnjavo. Zjutraj je gospo Kamnikovo glava bolela. Gospod Kamnik je sam zajtrkova! in potem odšel v svojo trgovino. Spotoma je stopil h krznarju in vprašal, koliko stane plašč. Plašč je bil precej drag, in gospod Kamnik se je obotavljal. »Gospod Kamnik, če plačate takoj v gotovini, vam ga ponudim petsto dinarjev ceneje,« je prigovarjal krznar. Gospod Kamnik se je zdaj domislil, da krznar ne sme vedeti, kdo kupi plašč. »Ne vem, si bom še par dni premislil.« »Moja ponudba je brezebvezna. Plašč je najnovejši model in veliko zanimanja je zanj. Baš pet minut pred vami je bil tu neki gospod, ki je obljubil, da pride popoldne.« Gospod Kamnik je odvrnil krznarju, da naj plašč pač preda, če dobi toliko zanj. A odšei je iz prodajalne s sklepom, da plašč še dopoldne kupi. Pošlje h krznarju svojega novega knjigovodjo. Ta je pohlevna tapica, stanuje v predmestju, dela in odsedi svoje ure in se ne vtika v stvari, ki mu nič mar ne gredo. V pisarni je uredil in ukrenil najnujnejše. Potem je vzel iz blagajne denar in poslal knjigovodjo h krznarju. Zabi-čil mu je, kako naj kupi plašč, katerega pa naj pusti tam in prinese od krznar-ja samo potrdilo. Na koncu je še pristavil: »Pa ne imenujte ne mojega ne svojega imena, zakaj davkarija stika in oprezuje povsod, a davka plačujem že zdaj trikrat preveč!« Knjigovodja se je vrnil s potrdilom. Gospod Kamnik se je uveril, da je stvar v redu, in zadovoljen je bil. Posebno ker je bil medtem izračunil, da bo izdatek za plašč itak kmalu pri manjši plači novega knjigovodje prihranil, in je tudi čisto pozabil, da novi knjigovodja ni dosti vreden. Pri kosilu je bil gospod Kamnik vesel kakor človek, ki ima za koga pripravljeno veselo presenečenje. Nasprotno je bila gospa Kamnikova žalostna in tiha. V zavzeti trdnjavi se pač premagana posadka nič ne veseli. Popoldne je šel gospod Kamnik izven ture svojo ljubo obiskat. Od znotraj je tičal ključ v ključavnici in moral je pozvoniti. Ljuba ga ni sprejela tako kakor včeraj, in gospod Kamnik tudi ni bil nič razočaran. Mislil si je že, da se bo malo držala, ker ji ni hotel plašča obljubiti. Bo pač presenečenje tem večje! Ni se kanil dol^o pomuditi in stopil je v sobo, no da bi odložil. Ali gospod Kamnik niti ni utegnil odpreti uat, ko se je vsula nanj ploha besedi, kakršnih še svoj živ dan ni čul. Kolikor se je mogel pozneje spominjati, je bil smisel različnih psovk, ki so kakor kroglje iz strojnice udarjale v njegovo srce: »Tebi, gnusni starec, sem žrtvovala svoja najlepša leta in ti misliš menda, da naj zato kar naga hodim!« Prehudo je bil ranjen, da bi se po takih besedah v obrambo poslužil krznar-jevega potrdila. Saj je bil komaj še pri zavesti, ko so ga drobne roke pehale skozi predsobo nazaj k vratom. — Drobne roke, ki so ga še včeraj to uro tako nežno božale! »Izgini, norec pohotni, in ne prikaži se nikoli več!« so siknile pri vratih cvetoče mlade ustnice, ki so bile tri leta tako medene. Včeraj to uro še prav posebno! Za veznimi vrati je malo postal, ker je pretežko sopel. V vežo je stopil mlad gospod, ki je čvrsto odšel po stopnicah, ne da bi bil gospoda Kamnika opazil. Gospod Kamnik je nehote prisluhnil, ko so po prvem nadstropju njegovi koraki utihnili Bolj kakor zares slišal, je domneval, da so se mlademu gospodu odprla vrata, ki so se minuto prej za njim zaprla. »Nesramnica!« bi bil najrajši na ves glas zarjul. Planil je na cesto in odhi-tel v svojo trgovino. Tam se je sramotnega ponižanja šele prav zavedel. Sicer ni nikoli mislil, da je to obojestranska stoodstotna ljubezen, na 60 ali vsaj na 50% jo je pa vendar pri njej cenil. Po treh letih je moral norec spo- 1 znati, da je bilo vseh 100% sama hinav-ščina in sebičnost! Silen gnev se ga je polastil, in moral si je dati duška. Nad ubogim knjigovodjem, nad fakturisti-njo, skladiščnikom in hlapci je za grmela nevihta, da se je vse treslo. Potem, ko se je nad vsemi znesel in stresel, se je zaprl v svojo pisarno, kjer se je jel sam sebi smiliti. »Ničvrednica me je zapeljala, da sem postal ženi nezvest!« je globoko vzdih-nil. V spoznanju je bilo sicer le pol priznanja, a vendar tudi pol kesanja, ki ga je polagoma zavedlo v mehko žalost Spomnil se je, da ima njegova žena veliko lepše in bolj jedre grudi kakor ona nesramna razuizdanka. Tudi v drugih čarih jo žena prekaša; glede čednosti bi bilo pa sploh pregrešno, če bi ju primerjal. Prevzelo ga je bolestno-sladko hrepenenje po ženi. Podpisal je pošto, kolikor je bilo gotove, in odšel brez razsajanja domov. Uslužbenci so se za njim oddahnili. Gospo Kamnikovo je znova v srcu zabodlo, ko je prišel mož domov. Naproti mu ni prišla in gospod Kamnik tega niti ni pričakoval. Stopil je k nji, ki je sedela sklonjena nad ročnim delom v naslanjaču, in jo mehko pogladil po laseh. »Ali si še huda?« jo je nežno vprašal. Zdrznila ee je pod njegovo roko in poznalo se ji je, da težko zadržuje solze. »Poglej, dušica, mislil sem nate in kupil sem ti plašč, ki si si ga želela! S potrdilom greš jutri h krznarju, kjer ti ga še kaj primerijo in prikrojijo, če je treba.« Gospa Kamnikova je s otireveneHmi rokami vstala in strmela r krznarjevo potrdijo, ki ji ga je mož kazal. Kako je presenečena, je mislil gospod Kamnik, in veselje mu je zaigralo v srcu. Pričakoval je, da bo zdaj-zdaj še večje veselje pri njegovi ženi izbruhnilo na dan in zajelo oba z ognjem, v katerem bo »puhtela njena užaljenost in njegova slaba vest Toda ženi so se oči nenavadno razširile in lepo lice se ji je čudno spačilo. Z glasom, ki je spominjal na blaznost, je kriknila: »Ne, ne maram plašča!« nakar se je s krčevitim jokom zgrudila v naslanjač. Gospod Kamnik ni vedel, če ni morda še sam kaj zakričal. Kuharica je pritekla v sobo in si dala pri gospej opravka, njega pa je silila, naj gre brž po zdravnika. V zmedenosti se je odpravil ponj in ga pripeljal. Zdravnik se je mudil pol ure v spalnici pri gospej Kamnikovi in poslal med tem kuharico v lekarno. Ko je odhajal, je rekel gospodu Kamniku očitajoče: »Milostijiva je dobila hud živčni napad. Dva ali tri dni, dokler se ne umiri, vam svetujem, da je ne razburjate s svojo navzočnostjo. A tudi potem morate biti zelo obzirni z njo!« Gospod Kamnik je sam in brez teka večerjal. Po vsem, kar je ta dan doživel, je bil v čudnem razpoloženju žalosti, jeze, sramu, razočoranja, skrbi in nejevolje. Ko mu je kuharica povedala, da je milosti jiva zaspala, je vzdihnil: »Vrag vedi, kam nas ta kriza še pri vede! Kupčija je čisto izprijena, in c«'-ženske so že tako čudne, da jih "lo.ek n« more več razumeti!« Savezna tekma na 30 km V vzts-amostnem smučanju na 30 km v Bohinju je zmagal naš stari Jože Janša v času 2:28:59 — Majhna, toda močna udeležba Bohinjska Bistrica, 25. februarja. 2e po prijavah in pripravah za bohinjsko tekmo na 30 km, ki jo JZSS prireja vsako leto izven skupnega in najvažnejšega prvenstvenega tekmovanja v kombinaciji, se je dalo sklepati, da bo prireditev omejena na pičlo število tekmovalcev. Razlogi za to so bile deloma druge prav privlačne prireditve enakega značaja, morda še v večji meri pa je bila pri tem odločilna okolnort, da zahteva ta disciplina izredne rutine in razen tehničnega znanja tudi ogromno telesne in duševne energije. Vse to je bil povod, da se je današnja sa-vezna tekma v vztrajnostnem smučanju na 30 km izoblikovala v izrazito kvalitetno prireditev na kateri je šlo na progo skoraj res samo ono, kar pri nas nekaj pomeni v tej disciplini. Edino izjemo sta si privoščila oba Delničana Majnerič in Kezele, med katerima bi imel vsaj prvi najlepšo priliko, da se dokončno pomeri z našimi najboljšimi. Ostali mojstri na tej progi so bili zbrani precej polnoštevilo in zato je bila tekma _ kljub nenavadno slabemu zanimanju širšega smučarskega sveta — prav ostra ln zanimiva ter je imela v vsem poteku in tudi na cilju nekaj prav napetih momentov. Skratka, reči hočemo, da je kljub maloštevilni udeležbi zaslužila večji odziv. Organizacija Skoraj neopaženo so se zbrali v soboto v Bohinjski Bistrici tekmovalci in funkcionarji JZSS in še z manjšim hrupom so do tedaj agilni funkcionarji in člani domačega smučarskega kluba dovršeno priredili traso, razmestili kontrole, jih deloma telefonično povezali in sploh uredili vse, da je šlo zjutraj kar samo in točno po sporedu. Tudi JZSS je to pot prinesel v Bohinj vse tehni&ne pripomočke že izdelane — naknadnih prijav odslej brez izjeme ne bo več sprejemal — in tako smo se res lahko kar veselili na jutranji start. Start Zjutraj ob 8. — ta točnost je ree nekaj neobhodno potrebnega pri vsaki športni tekmi — je starter dr. Kmet odposlal prvega tekmovalca, za njim pa so v poimi-nutnih presledkih smuknili v smeri proti Polju vsi ostali. Startalo je vsega 12 tekmovalcev, med njimi 10 v konkurenci, dva pa izven. Med prvimi so bili štirje Bohinjci, trije Ilirija-ni, dva »Ljubljančana« ter Smolej, član jeseniškega Bratstva ln po zadnjih uspehih v Zakopanem favorit tekme. Izven konkurence sta se »veselila« Bohinjec Murovec in Begunčan Brejc, ki pa sta se morala zadovoljiti z zadnjimi mesti. Na startu so bili še podpredsednik JZSS dr. Ciril Pavlin ter člana upravnega odbora Pelan in Kosec, publiko pa so tvorili delegati klubov in nekaj prijateljev tekmujočih. Vreme ni bilo tako, kot ves teden prej; izza gora na jugu so se dvignile megle in sonce je zmerom kar poredkoma pogledalo izza oblakov. Temperatura je bila sicer še pod ničlo in sneg čvrsto pomrznjenj kazalo pa je vse na jug in tekmovalci so si že zvečer nemalo belili glave, kako naj bi mazali. Na tekmi se je pokazalo, aa niso zadeli pravega in so navkreber kar obupno drseli nazaj V ostalem pa se je temperatura držala pod zmr-ziščem do poldneva, tako da se snežne razmere, ki niso bile baš idealne, med tekmo samo niso spremenile. Popoldne pa je pritisnil jug in tudi nebo je začelo že po-malem rosdti... Proga, tehnična in precej težika, je vodila od starta na koncu vasi po grebenih nad Polje, nato navzdol ter večinoma po ravnem do Sv. Janeza, dalje ob jezeru do Sv. Duha in še naprej do Zlatoroga, nato pa se je okrenila ter začela polagoma vzpenjati navzgor, nad Ribčevim lazom in Laškim Rovtom nazaj do Hanssenove skakalnice, od tod strmo navzgor nad žlan (do najvišje točke proge, 704 m) in se nato skoraj samo v strmem smuku po grebenih nad Bistrico vrnila na cilj pred občinskim domom. Prva polovica je bila razmeroma položna, druga pa kombinirana z vzponi in padci. Višinske razlike je imela okoli 750 metrov. Pri km 24*5, ki je bil nekako v višini 2iana, je bil pogled na progo in tekmovalce menda najbolj zanimiv, če ne mislimo na zasledovanje ne enaki višini ali pa s pomočjo telefona in svetlobnih tabel, kakor so jih pokazali našim v Rmnuniji. Na tem mestu je čakala tekmovalce najhujša preskušnja; po smrekovem gozdičku so se v hudem vzpo-nfi dvignili na majhno planoto nad vasjo, od tam izginili v kratkem smuku v jarek, nato pa v še hujšem vzponu in strmih serpentinah plezali na najvišjo točko proge. Nekaj kilometrov proge je bilo odtod vidnih po ravnini, kljukaste serpentine nad vasjo pa so vodile pred nami kot na platnu 7 minut po 10., torej dobri dve uri po startu, se pojavi na planoti prva skupina: Smolej, Knap in komaj 50 m za njima Jože Janša, ki je starta! zadnji. Vsi imajo krepak korak, vsem uhaja zdaj pa zdaj noga nizdol, toda zagrize se v teren in kar naenkrat izginejo v jarku, hip nato pa se že dvigajo proti 704 m. Pogled na kruno-meter ugotavlja: Smolej 2:04.30, Knap 2:03.30, Janša 2:01. že pravimo, da bo Jože prvi! Pet minut za njimi prideta Ber-var in Gašperin. ki nimata več izgledov za boljša mesta. Ob 10 15 vozi mimo drugi Bohinjec žen, dobro razpoložen, toda še z manj nevarnim časom. Kmalu za njim je še podlipnik, ki mu tamkaj posodijo novo palico; tudi za njega ni prostora med prvimi. Glavni so mimo in po 7-minutnem odmoru pride Murovec kar naravnost po klancu od skakalnice, nato po enakem pre-sJedku zadovoljni Koren in kot zadnji nekaj po pol 11. Begunjčan Brejc, ki je že tamkaj prepričan, da bo zadnji. Godca in Jaklja ni več na eno strmino! Na cilj, ki je bil pred občinskim domom, je ob 10.35 privozil prvi Knap, ki je prav v zadnjem delu pustil Smoleja za seboj. Tik za njima je prišel Janša, ki ga je precej številno občinstvo že kar naprej pozdravilo kot zmagovalca. Pet minut ni bilo nikogar, nato pa so se razvrstili Bervar, Gašperin in ostali. Korena pa smo pogrešili šele tukaj. Podrobni rezultati tekme so bili naslednji: 1. Janša Jože 2:28.59. 2. Knap Leon (oba SK Ilirija) 2:81.30. 3. Smolej Franc (SK Bratstvo) 2:32:35. 4. Gašperin Jože 2:39:06. 5. Žen Jaka (oba SMK Bohinj) 2:40:59. 6. Bervar Stane (Ljubljana) 2:42:15. 7. Podlionik Jože (Smk. Bohinj) 2:44:10. 8. Murovec Anton (Smk. Bohinj) 2:55:17. 9. Brejc Viktor (Begunje) 3:11:56. (Oba izven konk.) Mi gremo naprej! Z današnjo tekmo na 30 km je JZSS položil zadnje račune o kvaliteti svojih tekmovalcev, odslej pa bo moral s svojimi vrstami višje v planine, ker je spodaj začelo jemati sneg. Bilanca prireditve je kljub majhnemu odzivu spet razveseljiva. Doseženi rezultati so prav dobri in po njih se sicer počasi, toda stalno bližamo srednjeevropskemu raziedu. Razen treh »kanonov« je treba posebej omeniti zmerom boljše Bohinjce, ki so se letos z odličnim uspehom lotili vseh disciplin; prav tako pa zaslužijo pohvalo tudi njihovi funkcionarji, ki kljub temu, da je Bohinj nekam daleč med smučarskimi središči, vendarle vztrajajo v propagiranju in širjenju smučarskega športa. StaSef m i n skakalna tekma v Mojstrani Na včerajšnji stafetni tekmi na 4X8 km je zmagala I. štafeta domačega kluba, častni mesti pa sta zasedli štafeti »Ljubljane« in Ilirije. Uspela je tudi skakalna prireditev. Mojstrana, 25. februarja. Agilni smučarski klub Dovje-Mojstrana je priredil danes svojo že tradicionalno stafetno tekmo. Kljub drugim važnim tekmam je bilo zanimanje tudi za t>o tekmo zelo veliko. Najoolj zanimiv je bil na njej skupni start vseh 10 štafet, katerih prvi tekmovalci so se že po 50 metrih razvrstili v smučino. Jakopič za Mojstrano in Baebler za Ljubljano sta prevzela vodstvo tamkaj, nato pa je ostala Mojstrana na prvem, štafeta iz Gori j na drugem in Ljubljana na tretjem mestu. Na startu se je javilo 10 štafet, in sicer dve domači, tri Ljubljane ter po ena -Ilirije, Bratstva, Lesc, Rateč in Gorij. Proga, ki je merila 4x8 km, je bila zlasti zjutraj zaradi zledenelega snega precej težavna, kar je tudi vplivalo na čase prvih tekmovalcev. Organizacija prireditve je bila odlična. Vreme je bilo krasno kot v najlepših zimskih dnevih. Rezultati stafetnega teka so bili naslednji: 1. Sm. ki. Dovje-Mojstrana (Jakopič, Ra-btč A., Lakota, Rabič M.) 2:27.18; k. Sm. ki. Ljubljana (Baebler, Močnik, Svigelj, Dečman) 2:29.41; 3. SK Ilirija (Bračič. Bručan, Pribošek, Kerštajn) 2:36.05; 4. SK Bratstvo 2:42.22; 5. Sm. ki. Dovje-Mojstrana II. 2:43.45. Drugi najboljši čas je dosegla sicer štafeta z Gorij (2:29.35), toda imela je smolo, da je tretji smučar izgubil predajni trak in je bila zato razveljavljena. Prav tako je morala zaradi poškodbe smuči odstopiti tretja štafeta Ljubljane. Ker so na tekmi nastopili nekateri naši najboljši smučarji, so zanimivi tudi podrobni časi, ki so jih na 8 km dolgi pro- gi dosegli .posamezniki. Vrstni red Je naslednji: 1. Dečman Tone 32:19, 2. Zemva Lovro 34:35, 3. Lakota Ciril 35:14, 4. Rabič Maks 35:19, 5. Kerštajn 36:03, 6. Tomazin 37:03, 7. Jakopič 37:15, 8. Kozjek 37:39, 9. Pribošek 37:52, 10. Baebler 38:12. Popoldne se je vršila na mojstranski skakalnici medklubska skakalna tekma. Južno vreme je nekoliko zmehčalo skakalnico, toda kljub temu je bila še dobra. Skakali so v treh razredih, in sicer v ■prvem tekmovalci z mednarodnih prireditev, v drugem nad 18 let, vsi ostali pa v mladinskem razredu. Vsega je 'bilo 30 tekmovalcev. Rezultati so bili naslednji: I. razred: l. Dečman Tone (Lj.) 148.9 (26, 27); 2, Pribošek Franc (I.) 145.8 (25, 26.5); 3. Zupan (Jesenice) 140 (25, 25); 4. Jakopič Albin 139; 5. Klančnik Gregor (oba Mojstrana) 134.5. II. razred: 1. Bručan Lado (I.) 127.5 (20.5, 20); 2. Bračič Danilo (I.) 126.5 (21. 19); 3. Prešeren Franc (Lesce) 122.5 (21, 2-0); 4. Kerštajn Andrej («I.) 113.9; 5. Rabič Maks (Dovje) 113.6. III. razred: 1. Klančnik Karol (M.) 137.5 (21, 21); 2. Polajnar (Lj.) 132.5; 3. Polda (M.) 95.8; 4. Košir 84.9; 5. Polajnar C. 81.8. Skoki so potekli v najlepšem redu. Najdaljši skok v konkurenci je v krasnem sti lu dosegel Dečman Tone, prav dobro so se držali tudi Pribošek, Jakopič, Bevc in Zupan. Izven konkurence je skočil Jakopič prav lepo na 33 m. Po tekmi je bila v hotelu »Triglav« razglasitev rezultatov in razdelitev daril, p.-i kateri je dolgoletni predsednik smučarskega kluba Dovje-Mojstrana g. Zupan najprej toplo pozdravil tekmovalce, nato pa razdelil zmagovalcem častna im praktična darila. Mojstranski smučarski klub je v današnji tekmi spet dokazal, da ima ne samo prvovrstne tekmovalce na belem polju, temveč da zna tudi .prvovrstno or--aniziratl kakršnokoli smučarsko prireditev. Železničar : ISSK Maribor 8:3 (4:2) Na igrišču železničarjev se je danes odigrala prijateljska tekma med Mariborom in Železničarji, ki se je končala z zasluženo zmago Železničarjev. Tekma ni biia niti najmanj prijateljska, temveč je bila ogorčena borba, kot bi šlo za točke. Po nesrečnem naključju je bil težje poškodovan grač Maribora Gomolj, ki so ga morali z zlomljeno nogo prepeljati v bolnišnico. Sodil je g. Nemec. V predtekmj je rezerva železničarja porazila rezervo Maribora v razmerju 6:0 (5:0). Sodil Je g. Kopič. Ostale nogometne tekme Celje: SK Celje : Svoboda. Maribor 2:0 (0:0). Prijateljska tekma, pri kateri so Ce- ljani nudili zadovoljivo koirfbinatorno Igro, J manjka jim pa zimski trening. Moštvo Svobode, prvaka mariborskega IL razreda, je igralo požrtvovalno ter z dobro taktiko. Prvi gol za Celje je padel v 11. min. iz enajstmetrovke, drugi pa v 23. min. Sodil je objektivno g. Ochs. Zagreb: Gradjanski: Jugoslavija 1:0 (1:0) Edini gol je padel po kornerju v 10. min. prvega polčasa. Beograd: Bask : Concordia 5:2 (3:1). Kairo: reprezentanca Kaira : BSK 3:1 (1:1). Na tekmi v petek revanž Beograjčanov torej ni uspeL Port. Said: BSK : reprezentanca Port Salda 5:1 (4:0). V torek Igra BSK proti državni reprezentanci Egipta. Praga: Slavija : Židenice 5:2, Sipa rta : Nachod 5:0. Teplitzer FC : Bohemians 3:3, Kladno: Viktorija Žižkov 2:2, Cechie Kar-lin : Viktorija Plzen 5:3. Dunaj: Prvenstvo. Vienna: Hakoah 1:1 (1:1). Rapid : Livertas 6:3 (4:1), Sportklub: VVAC 2:1 (0:1). FC \Vien : Donau 2:1 (1:1), Admira : \Vacker 7:2 (4:1), Austria : FAC 2:2 (2:0). Budimpešta: Ferencvaros: Attila 3:1, Hungaria : Somogyi 7:1, Ujpest : Szeged 3:1, Phoebus : Kispest 1:1, Bocska;: Budai 7:0. Turin: Juventus : Palermo 1:1. Milan: Ambrosiana : Triestina 2:1. Berlin: Hertha : Victoria 1:0, Tennis Bo-russia : Spandauer SV 0:0. Monakovo: Spielvereinigung Fiirth:Wa-cker 3:1. Niimberg: IFC Nflrnberg:FC Mflnchen 5:0. Uspele smučarske prireditve na Pohorju V teku na 18 km je zmagal Mariborčan Vodenik. — V skakalni tekmi na Pesku so dominirali Ljubljančani. Maribor, 25. februarja. Pod pokroviteljstvom bana dravske banovine dr. Marušiča so se danes vršile na Pohorju smučarske tekme za prvenstvo dravske banovine in prvenstvo mariborskega podsaveza. Start je bil ob 9. pri koči na Klopnem vrhu, cilj pa pri koči na Pesku. Tekmovalna proga je bila dolga 18 km in je tekla od Klopnega vrha do Peska in na Ro-glo, od tod pa zopet nazaj na Pesek. Višinska razlika je znašala 300 m. Na startu je bilo 65 tekmovalcev, in sicer od Mariborskega smučarskega kluba 7, od železničarjev 9, Maratona 2, Smučarskega kluba Ljubljana 5, Olimpa, Celje, 5, od avstrijskega Skiverbanda 3, mariborskega Rapida 4, Concordie in Haška iz Zagreba ter Smučarskega kluba Celje po 1 in več drugih izven konkurence. Na cilj je prvi privozil Sramel s startno številko 17, kot drugi inž. Breitenlohner iz Gradca s startno številko 31, tretji Jakopič s številko 39, 4. Vodenik s startno številko 65, 5. Fric (Sokol Ruše) s startno številko 20 itd. Rezultati tekmovanja so bUi naslednji: 1. Vodenik (MSK) 1:35.55, 2. Jakopič (Ljubljana) 1:38.40, 3. inž. Breitenlohner i res krasna" športna manifestacija. Tekmo-(G.) 1:39.8, 4. Ljub. Mušič (Hašk) 1:40.36, ; valce ln ostale je pozdravil pri Orlu za-5. Berlek (železničar) 1:44.05, 6. Sramel stopnik bana okrajni glavar g. Milan Ma-(Ljubljana) 1:45.49, 7. Puh (SSK Mari- i kar, ki je izročil prvaku, t. J. Smučarske-bor) 1:47.05, 8. Fric (Sokol Ruše) 1:50.03, ! mu klubu Ljubljana prehodni pokal dr. Ma- dilo SPD Konjice. Prvi je bil Sramel, ki je skočil 15 m. Prehodni pokal bana dr. Marušiča si je priborila odlična ekipa Ljubljane, ki je dosegla 759 točk. Drugi so bili železničarji s 579 in tretji Olimp, Celje, a 484 točkami. Tekmovanjem je prisostvoval tudi kot zastopnik bana okrajni glavar g. Milan Makar. Obenem so se vršila tudi tekmovanja mariborske garnizije in za klubsko prvenstvo SSK Maribor. Pri tekmovanju na 10 km je postal prvak mariborske garnizije podnarednik Plevnik s časom 1:09, drugi je bil podnarednik Iglič 1:13.15 in tretji podporočnik Gnesič 1:17.05. Snežne razmere so bile Idealne, povsod sam pršič. Tekmovanjem je prisostvovalo okrog 250 smučarjev, ki so po končanem tekmovanju na ruški postaji stopili na vlak in se zvečer vrnili v Maribor. Na kolodvoru jih je pričakovala velika množica z godbo na čelu. Smučarji, ki jih je bilo več sto, so v četverostopih korakali po mariborskih ulicah do hotela Orel, kjer je bil pozdravni večer in razdelitev daril. Povorka smučarjev po mariborskih ulicah je bila 9. Priveršek (Concordia) 1:50.05 Senčar Lado (Ljubljana) 1:51.45. ln 10. rušiča. Obenem je bMa tudi razdelitev nagrad motopkikjoringa, ki ga je priredil Popoldne so se vršile skakalne tekme na 1 Motokolesarski klub Perun meseca janu skakalnici pri koči na Pesku, ki Jo je zgra- ' arja. Ljubljanska reprezentanca je močnejša kot ligas Primorje Dve ljubljanski reprezentanci sta včeraj dosegli proti močnima nasprotnikoma prav častna rezultata. DrugI del ljubljanskega podsaveznega tekmovanja je prinesel veliko presenečenje. Sicer je bila reprezentanca Ljubljane dobro sestavljena ln je imel novi podsa-vezni kapetan dobro oko, toda nihče ji ni dajal prevelikih šans v borbi z ligašem. No, žoga je še vedno okrogla in opravičevati ligašev neuspeh bi se dejalo kratiti zasluge ljubljanske enajstorice, ki je svojo zmago dodobra zaslužila. V prvi tekmi so se Siškarji dolgo nahajali v približno enaki poziciji kot Primorje v drugi, ko je druga ljubljanska garnitura bila v vodstvu s 4:2, vendar se jim je posrečilo v zaključnih potezah naskok izravnati in tako je ta borba ostala s 4:4 neodločena, kar kolikor toliko ustreza poteku igre. Igrišče Je bilo v zadnjem hipu očiščeno, pa so se sledovi vlage še poznali, tako da so bila tla precej blatna. Velikega vpliva na značaj iger to ni imelo. Igri sta se razvijali precej regularno. V glavnem sta bili borbeni ln napeti, opaziti je bilo precej nerodnosti, ki so na začetku sezone običajne. Obe sta bili fair. Publike je bilo okoli 500. Hermes : reprezentanca A 4:4 (2:3) Hermes: Oblak, Ferjan, pipo, Sočan, Klančnik, Glavič, Kos, gkrajnar, Zalokar, Brodnik, Ozebek. Moštvo A: Bunc (Slovan), Trček (Mars), Brcar (Jadran), Poljšak (Slovan), Drobež, Zavri (oba Mara), Modrijan (Jadran), Battelino, Loborec, Urbančič, Jež (vsi Reka). V začetnih potezah je Hermes napadal, toda kmalu so se reprezentativcl znašli in prišli po Ježu v vodstvo. Nato 90 zastre-ljall enajstmetrovko, a bili so nadalje dobre pol ure v premoči, iz katere so izbili samo en zgoditek, ki jim je prinesel naskok 2:0. V zadnjih minutah so nato Hermežani resnejše pritisnili, Brodnik Je izkoristil enajstko in tik pred koncem je isti igrač zabil najlepši gol dneya ter s tem izravnal V drugem polčasu Je bila sprva zopet reprezentanca v poletu, Urbančič je z nadaljnjima dvema goloma zopet distanciral šiškarje, toda ti so v finishu naskok ponovno izravnali. V glavnem je to bila tekma boljšega napada proti boljši obrambi. Pri Hermesu je obramba kot celota razmeroma dobro funkcionirala Od halfov je omeniti G1avi-6a, v napadu sta pa bila nafbollša moža Siškarjev Brodnik in Ozebek. Reprezentanca je imela boljši napad, ki se je zelo dobro razumel — le da Je hotel kombinirati in driblati prav do črte — najboljši mož v tem deiu moštva je bil Jež. Tudi srednja vrsta reprezentance je bolj ugajala od nasprotne, Drobež kot najboljši je imel v stranskih halfib dobra partnerja, prav dober je bil tudi mali Bunc v vratih. V glavnem pa so imeli Siškarji precej smole, saj so jim tri štiri žoge ostale prav na pragu in niso našle poti v mrežo. Sodil je g. Ramovž, mestoma zelo nerodno. dal je 4 enajstke! Reprezentanca Ljubljane s Primorje 4:2 (1:1) Ljubljana: Starec (Primorje), Fran-zot (Ilirija), Repovž (Reka), Sočan (Ilirija), Marolt (Jadran), Bogme, Ice, Lah, Zupančič, Svetic R., Pfeifer (vsi Ilirija). Primorje: Logar, Šinkovec, Hassl, Zemljak, Jug n, Boneelj, Šlamberger, Pu-po, Erman, Bertoncelj, Zemljič. Sestava ljubljanske reprezentance Je povzročila nekaj debate, toda dogodki so dali podsaveznemu kapetanu prav, saj se mu je posrečilo zbrati vse, kar je mogel s pridom postaviti proti ligašu. Imela je reprezentanca nekaj močnih lukenj, tako v desnem krilcu, ki ga je kmalu po začetku zamenjal Doberlet, tako tudi na obeh krilih. Vse ostalo pa je bilo dobro in prav dobro. že sama obramba je bila na moč solidna. Starec je prvi strel na gol vzel malo preležerno, pa mu je žoga ušla, toda to je bilo v prvi minuti; vseh ostalih 89 minut pa ie branil v velikem stilu. Imel je v branilcih dva odlična igralca, ld nista dala nasprotnemu triu možnosti prostega strela. Marolt je bil boljši centerhalf in se dobro vihral z napadalnim triom. Poleg njega je bil mož na mestu tudi Bogme. Napadalni trio je bi) odločnejši od nasprotnega, bolj agilen in bolj pri delu, imel je v Zupančiču daleko boljšega vodjo. Krili sta bili, kakor rečeno, šibkejši, čeprav sta prejeli nebroj čistih pasov, nista mogli ob primeroma dobrem kritju uspevati. Ligaš se je s to tekmo letos prvič pre-zentiral svoji publiki in je ni mogel navdušiti. Je nekaj svetlih točk v moštvu, precej jih je pa tudi temačnih. Zadovoljili 90 Logar v golu, ki ima sicer vsaj pol drugega gola na duši, v ostalem pa je bil enakovreden partner svojega tovariša v nasprotni mreži. Zemljič na levem krilu, posebno v prvem polčasu, in morda še Boneelj v haifih Prilično dober je bil Šlamberger, pa boli proti koncu igre. začetkoma je d^bro igral z Zemltičem Bertoncelj, potem pa ga skoro ni bilo več videti, in deloma sta zadovoljila branilca, pa tukaj tpnn te na prehodu t negativni del moštva. Slab vodja napada je bil Erman, ki je prej ostvaritelj kot ust vari tel j, zato sodi bolj v zvezo, v dvobojih je redno izgubljal, pupo je bil zelo počasen in zavlačeval igro tudi tedaj, ko ni bilo treba. Jug je samo razdiral in ni centerhalf takega formata, da bi mogeJ uspešno igrati v Ugi-nem moštvu, Zemljak pa menda še nI v pravi formi. Začetkom ln koncem igre so bflt prt-morjanl z lepo igro v premoči. Spočetka so se spuščali vse preveč v igračkanja, pokazali nekaj lepih potez toda v napadu ni bilo realizatorja. Kmalu je prešla igra v mlačnejši tempo ln je oživela šele proti koncu, ko Je reprezentančni napad po energični ln koristni Igri v četrto potresel belo-črno mrežo. Tedaj Je bilo že močno prepozno! Gole 90 dali za reprezentanco ( Svetic dva, Pfeifer enega, enega pa Sinko- , vec-Logar, za Primorje Bertoncelj in Pupo. Sodnik g. Pevalek tudi ni bil v polni for- ] mi. ( • Akcijski odbor, Izvoljen na sestanku j pristašev SK Ilirije dne 22. t. m., ima važ- j no sejo drevi ob 20. v restavraciji hotela ; Štrukelj. Poilnoštevilno! j Službene objave Ljubljanskega podsave- [ za JSžS. Drevi ob 20. v damakem salonu • kavarne Emona redna seja uprav, odbora. Na dnevnem redu je vprašanje udeležbe Juroplavije na svetovnih ženskih igrah v Londonu. Prisotnost vseh odbornikov Je nujno potrebna. Vremenski pregled Čudovito trdno se drži letos lepa zimska . situacija. Kakor pribit tabori mogočni anti-ciklon na zanadu. ooiraioč se s svojim središčem na Velikobritansko otočje in severno Francijo ter bližnje morje, segajoč z ob robjem še čez Alpe v zapadno Podonavje ter severnozapadne dele Balkanskega polotoka. Tabori tukaj že več tednov in ie da! s tem letošnji evropski zimi v poglavitni meri značaj. Vremenska situacija, ki Jo ustvarja, pomeni za srednjo Evropo pretežno mirno vreme, vendar pa popolno prevlado stanovitnega vetrovnega od severozapa-da. Ta tok prihaia s severnih delov Atlantskega oceana, dovaja oceanski zrak. ki v teh legah ni nikdar kaj prida mrzel Zato zima v taki situaciji nad srednjo Evropo ter našimi predeli ne more biti huda. čeprav tudi ne pomeni pravega južnega vremena. Vremenska zimska situacija letošnjega tipa prepušča atlantskim depresijam v domeno severno Evropo ter Rusijo. Tamkaj se podijo veliki ciklonski vrtinci eden za drugim od Oceana proti Uralu in še čez, pa dalje ob sibirski obali proti Ameriki. Te depresije dovajajo topli in vlažni oceanski zrak v kontinentalne predele, zato pomeni letošnja zima kot vsaka v slični barometr-ski situaciji za Skandinavijo in Rusijo zelo milo zimo, dasi z veliko vremensko spre- _ menljivostjo ter obilnimi in pogostimi padavinami. v bližini Oceana pretežno v obliki dežja, čim dalje bolj proti vzhodu, tem bolj v obliki snega. Temperatura se zelo menia-va. ker se med ocanski zrak večkrat pome- , ša tudi tok od Ledenega morja, ki ga vrže proti jugu domala vsaka depresija ob svojem odhodu za Ural. Ali mrzli poplavi sledi vedno znova topli oceanski tok. Dočim je bilo v Moskvi prejšnji teden še 30 stop. . C Dod ničlo, se je prve dni tega tedna tem- ; peratura zvišala prav do ničle, pa se potem znova znižala na —16 6ton. C. Ta teden je bilo divjanje depresij na severu zelo močno, s prav silovitimi viharji. Eden stranskih depresijskih vrtincev ie divjal po prav daleč na jug pomaknjeni poti, povzročil v torek po Nemčiji prave nevihte T nalivom in metežem, v naslednji noči ter v sredo pa prav isto po Če.kem in v vzhodni Avstriji ter se podil čez Madžarsko in Rumunijo proti Črnemu morju Po nekaterih krajih je padlo ob tei priliki toliko snega. da je imel promet velike neprilike, tako tudi v Pragi in na Dunaiu. Nas ta vremenska vihra ni prav nič dosegla; ostali smo popolnoma v zatišju za Alpami, ki so nas ščitile kakor doslei domala vso zimo. Alpe so namreč sedal in vedno v podobni situaciji imenitna vremenska meja. Severnozapadni zračni tok se mora vzpenjati tu ob gorovju navzgor, njegova vlaga se tu zgosti v oblake in izcedi ob dviganju ter ohlajanju deloma kot dež, deloma kot sneg, zlasti v višjih legah. Toda, ko doseže sredino gorovia, se mu ni treba več dvigati, zato tu sneg pojenjava in na nadaljnjem potu se mora zračni tok tostran gorovja celo spuščati navzdol; sneg je jenjal popolnoma, celo oblaki so se razpustili in zrak prihaja čez naše kraje čist, kot izpran, pa suh in prijeten. Zato ima Avstrija skoro vso letošnjo zimo grše vreme nego mi in te dni n. pr. je deževalo in snežilo na Dunaju ter na Sp Avstrijskem in še na zgornjem Štajerskem, dočim je ostalo istočasno na Koroškem in južnem Štajerskem jasno in lepo kakor pri nas. Proti koncu tedna se zdi, kakor da se pripravlja sprememba. Podoba je, da se gospostvo anticiklona maje; njegovo jedro se je prestavilo proti jugovzhodu, v področja njegovega dosedanjega kraljevanja pa posega depresija, ki je v noči od petka na soboto in še bolj v soboto vrgla močan za-padni tok čez naše kraje. To so vsekakor elementi prevrata, dasi bržkone šele takega kratkodobne veljave. Objave Danes ar predvaja film ZKD »Prebujene strasti« ali »Prva dekliška ljubezen« ob 14.15 ter na izrecno željo občinstva Se točno ob 18. Občinstvo naj blagovoli za obe predstavi pravočasno nabaviti vstopnice v predprodaji od 11. do pol 13. Decembra 1930 je izvajala Glasbena Matica ljubljanska z največjim uspehom Ber-liozovo dramat. legendo »Faustovo pogubljenje«. Matični zbor pod vodstvom ravnatelja Poliča je letos to delo na novo naštu-diral ter ga bo izvajal v Ljubljani dne 2. marca, v Beogradu pa v sobodo dne 17. marca. V Beogradu bo priredil Matični zbor 2 koncerta, in sicer v soboto 17. marca »Faustovo pogubljenje«, v nedeljo 18. marca popoldne pa v novi frančiškanski cerkvi Gallusov koncert. Frančiškanska cerkev je zidana po načrtih velikega našega arhitekta Josipa Plečnika. Na ljubljansko Izvedbo znamenitega francoskega dela ponovno opozarjamo. Vstopnice od 10 do 40 Din se dobe v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Na razpolago je tudi celotni tekst v prevodu NIka Stritofa. TEDEN DNI FILMA Magda Schneider in Willy Forst Spet bomo po daljšem presledku videli aa platnu ta dva priljubljena filmska rvezdnika. Prvič nastopita skupaj. Režiser Geza Bolvary si ni mogel zbrati boljše zasedbe za svoje najnovejše delo: »Ne poznam, a ljubim Te«. Glasbo k tej veliki opereti je skomponiral znani filmski skladatelj Franc Grothe. Tu nastopi Willy Forst kot komponist, dirigent, ljuhavnik in sluga. Kajpak tudi v tem filmu ni Bolva" ry štedil z raskošjem, a tudi komponist je dal vse svoje, da je ustvaril harmonično celoto. Prav zato prevzame gledalca ob tem filmu prijeten čut zadovoljstva. V film je vpletenih tudi mnogo naukov. Vsi so lepo poviti v fino tančico, ki blagodejno vplivajo na človeka Osnovni nauk tega filma je namenjen moškim. V njem dobe namig, kako spoznati ženo tako, kakršna je v resnici. Režiser Bolvary nas znova preseneti s krasnimi naravnimi posnetki francoske riviere. Dejanje je dokaj zapleteno, a ljubko in skozi in skoz, prepleteno s komičnimi prizori. Komik Fric Odernar skrbi, da ves čas vlada veselo razpoloženje. Film je tehnično in fotografsko kakor tudi vsebinsko res zelo dober. Madame Butter£2y Opero, ki jo že vsi poznamo, bomo imeli priliko v kratkem videti na platnu. Delo slavnega Giacoma Puccimia ki je že na odru osvojilo ves svet, bo poslej kot zvočni film dostopno vsem Glavna vloga je bila zaupana znani ameriški igralki in filmski zvezdi Silviji Sidney. Odlična, naravna Cho Cho San! Njen partner v vlogi poročnika ameriške mornarice L. B. t. ifm-kertona je priljubljeni Cary Grant. V filmu se je sevda ohranilo vse. kar nam kaze °^Preselimo se v divno deželo vzhajajočega solnca, med gejše. Motrimo ljubezen pripadnikov dveh ras. Film nas vod' skozi domovanja gejš, kjer se za denar kupuje sreča. Pokaže nam kraj, kjer se srečata dva svetova. Moderni z^pad in starodavni ieponski običaji stopijo pred nas kakor v nobenem drugem filmu. Opera nam kot ..drsko delo ne more pokazati toliko kakor nam pokaže film. Dejanja beže za dejanji čez platno. Pred nami vstaia nov svet. neznan in tuj, a mikaven. Tragedija nesrečne Cho Cho San se zareže v src« Revizor Kdo izmed nas ne pozna vesele, klasične komedije Nikolaja Gogolja? Mojstrovina je prevedena na vse kulturne jezike sveta. V zadnjem času je tudi filmska produkcija segla po tem popularnem deiu. ter ga je spravila na filmski trak. Režiser Mac Frič, dobro znan po svojih globokih delih, se je lotil težke naloge in ustvaril film »Revi- Že sama izbira igralcev mu je delala preglavice. Težko je najti take, ki bi znali pravilno podajati zaupane jim vloge. Naposled jih je vendar pogodil. Glavno vlogo, Hlestakova, uradnika 'z Petrograda, je poveril Vlasti Burianu njegova partnerica je znana igralka Truda Grosslicht Tudi vsa nadaljnja zasedba je poverjena samo izbranim močem. V viogi mestnega načelnika nastopi J. Marvan. Njegovo ženo igra Z. Baldova. Film nam predstavi Rusijo pred stolen jem. C«r vlada svojo ogromno državo, ki obsega šestino sveta. Sam ne zmore vsega, a oni, ki so mu podložni, izkoriščajo narod, kjer se le da kaj izkoristiti. Mali kmet gine pod pritiskom vlastelinov. Pa se mlad uradnik iz Petrograda vrača z dopusta. Prispe v majhno provincijsko mesto. V žepu nima niti počenega groša, ker je bil med potjo zapravil ves denar s kvartapjem. Že 14 dni živi v neprijetnem položaju. Životari na kredo v gostMni in samo čaka na ugodno naključje, da se reši sitnega položaja. Med tem časom dobi mestni načelnik opozorilo od svojih sorodnikov, da pride v nekaj dneh iz Petrograda uradni revizor z nalogom, da pregleda poslovanje občinske uprave. Dva posestnika, velika brb" Ijavca Dobšinski in Bobšinski, sta videla pred gostilno elegantnega gospoda Klesta-kova, ki že celih 14 dni živi med njimi nepoznan. Vse mesto podleže sugestiji teh dveh in Hlestakova smatrajo za gospoda revizorja. Vsi javni uradi, vsi, ki so se imeli česa beti, so s strahom pričakovali, kai se bo tu izcinvlo. Hlestakov je kajpak priliko izkoristil in se priznal za revizorja. Takoj je bil konec njegovega mučnega položaja. Kaf.u se je to razpletlo in končalo, — nu, kaj bi pravili: Film bo to pokazal in povedal, da se boste od srca nasmejali Vlasta Burian podaja svojo vlogo z neverjetno spretnostjo in neodoljivo komiko. »Revizor« je delo res kakor na.aš; zanj. Celotni aranžman, posamezne sceni, vse je ustvarjeno s pompom in razkošjem. Filmski drobiž Nov film iz džungle. Produkcija Foxfikn najavlja nov film iz življenja v džungli. Film nosi naslov »Devil Tiger«. Glavna igralca sta Kane Richmond in Marion Bu- rus. Mea West se imenuje nova filmska zvezda Sodeluje pri Paramounta. Pravijo, da je tako očarujoče lepa, da s; Amercani ne upajo niti izgovoriti njenega imena, ne da bi zapadli sumnji, da so zaljubljeni vanjo Njen prvi film se imenuje: »Nisem angel«. Za film »Južni ekspres« so se pričele snimke v naravi. Po končanem delu v ateljeju je celotni štab igralcev odpotoval v S. Margherito, kjer bodo fotografirali italijansko riviero. Charles Laughton, znan fai filma »V znamenju križa«, bo pred svojim odpotova-njem iz Londona v Hollywood sodeloval pri filmu »Žena v podmornici«. Mea West bo y kratkem snimala tvoj novi film. Za pogoj pa stavi, da bo igral glavno moško vlogo Georg Raft Začasni naslov filmu je »Ni treba, da je ravno greh«. Gibson Gowland, ki j« sodeloval pri filmu »SOS — ledena gora« je sprejel angažma za nov film »Lochneška skrivnost« Pcvod za originalni film je dala pošast v jezeru Loch Ness. »Beneški trgovec«, znano Shakespeareje-vo odrsko dalo, hoče neka francosk« skupina spraviti na filmski trak. S to mislijo se ie že svoječasno bavil umrli francoski filmski avtor Firmin Gemier. Njegovi prijatelji hočejo idejo uresničiti. Znana igralka Gerda Mar.rus igra glavno vlogo v filmu »Dekle s pooblastilom«. Greta Garbo se je poročila. Tokrat baje pa prav zares. Njen mož je znani režiser Rouben Mamoulian, po rodu s Kavkaza, a živi že dolgo let v Ameriki. Poročila sta se na tihem v \Villiamsu Arizoni. Odgovornost za resnico prepuščamo ameriškim reklamnim šefom, čeprav bi tudi za Greto že bil čas, da se reši epiteta stare device. m# mirnima IZ ARHITEKTURE Svetlobna prha Od pamtiveka se zanimajo ljudje za umetno razsvetljavo svoje ožje okolice. Velikopotezen pa je postal šele Nero. Želel si je razsvetliti vse mesto. V ta namen ga je pač zažgal. Ta pojav prištevamo k direktni ali neposredni razsvetljavi, ki bi pa v zaprtem prostoru ne prijala niti Neronovim očem. ki so bile približno tako konstruirane kakor tvoje. Ko zreš naravnost predse, ne vidiš samo točke pred seboj, temveč obsega tvoj pogled širše okroglo polje, ki postaja proti robu čedalje neiasnejše in prehaja v popolno temo. Kamor te najbolj zanima uravnaš sredino tega polja, svoj pogled, in želiš si jasne slike Poleg zdravih oči je k temu neizbežno potrebna ugodna razsvetljava. Zameži na eno oko, da se enostavnejše pogovoriva, drugo smatraj za vrh stožca, čigar osnovna ploskev je naše okroglo polje, plašč pa si stki iz žarkov, ki prihajajo od roba vidnega polja v tvoje odprto oko. Z vsako kretnjo očesa prevališ tudi ta stožec. V očesu deluje priprava, podobna zaslonki fotografičnega aparata, šarenica ji pravimo. Če si ogleduješ svetal predmet, se ti zoži in na široko se odpre, ko upreš pogled v temačen prostor. Šarenica urejuje odprtino v očesu, punčico ali zenico, tako da prepušča v notranjost očesa le ono množino svetlobe, kolikor je potrebuje, da si ustvarja jasno sliko stvari, ki iih opazuje. Ta prožnost omogoča, da gledaš z istim občutkom ugodja pokrajino v pekočem soncu kakor tudi v hladnem luninem svitu, čeprav je razlika v moči svetlobe ogromna. Časih pa pride oko kljub tej duhoviti napravi v škripce. Utegne se dogoditi, da padejo v naš stožec istočasno ali hitro zaporedoma, kar je še huje, temni in zelo svetli objekti. To boli in škoduje očem Zato se moramo temu kar se da izogniti. Da tako posilstvo očesa res boli. se lahko prepričaš, če švigne mimo tvojih hitrih korakov izložba z reklamo, upognjeno iz rdeče neonove cevi: zvečer široko odprta šarenica ni utegnila zaščititi očesa pred ne" nadnim navalom ostre svetlobe; tako mal" tretirano oko obupno protestira in zavpije v hipni bolečini. To se dogaja. Punčici svojega očesa torej ne posvečamo one pažnje, ki bi jo pričakovali po tako priljubljeni prispodobi. Ko stopiš zvečer v kavarno, ugledaš med dimom in ljudmi tudi razgaljene žarnice. Punčica se skrči, dokler je svefoba iz ne-številnih svetlih točk več ne slepi, boli. Tedaj pa se že ves ostali prostor pogrezne v mrak. Zopet se oko nekoliko odpre in sklene kompromis, da vsaj malo razlikuješ goste. Ali žarnice, žarnice na vseh koncih in krajih, okrogle in podolgovate, brezbarvne in bele; s stropa vise v vseh mogočih in nemogočih rogovilah, štrle od stebrov in iz sten mole Liki meč te zbadajo, pa ne po enkrat, po dvakrat, trikrat, iz zrcal, iz poliranih miz. Šele ko kloniš in kot viden znak kapitulacije razgrneš bel prapor časnika preko kamnite plošče, povesiš pogled in vtakneš nos v novice, šele tedaj te nehajo zbadati. Vljudno stopijo iz tvojega stožca, lahko si uravnaš svoja očala in zenico, kakor veš in znaš, in sanjaš o miru. v sodobnem svetu Materialna in duhovna stran vprašanja o ženski izobrazbi Predavanje dr. Ozvalda »Kam z našimi I očarani oglasili proti predavanju, 6e5, da i i _ ______ ____u:__u:i_ : —1;' lo si/-, mimo nailmli n»»r«riVi rvurmv tesJR dekleti«, katerega vsebina je bila objavljena tudi v tej rubriki, je naletelo pri poslušalcih na mnogovrsten odmev. Ker je to vprašanje danes tako aktualno kakor še nikoli doslej, se mi zdi potrebno, da se še pomu-dimo pri njem. Tvarina predavanja je bila zadana v tako konkretni obliki, da je večina poslušalcev pričakovala tudi konkreten odgovor, čeprav moramo priznati, da je tako pričakovanje precej naivno, saj vemo, da se vrši vse delovanje in ustvarjanje univerznih profesorjev strogo v teoretičnoznanstvenem pravcu. Toda tudi če bi predaval o tej tvarini drug, povsem praktično usmerjen človek, bi težko našel zadovoljive zaključke. To ni problem, ki se more rešiti v kratkem predavanju, saj si z njim belijo glave državniki vsega sveta To je del tistega velikega problema sedanje dobe. ki ga doživljamo kot polom današnjega reda, v prvi vrsti gospodarskega, a posledice poloma kriza in brezposelnost, ustvarjajo vprašanja. katerih eno je: kam z dekleti? Ker sta začetek in konec vse življenjske modrosti, da je človeku treba najprej kruha, da more živeti, in šele potem pridejo na vrsto kulturne in obče duhovne vrednote, odnosno zanimanje zanje je razumljivo, da so se tisti, ki jim teh pogojev najbolj manjka, to so mladi brezposelni, raz- je šlo mimo najbolj perečih osnov tega problema v neaktualno smer. Njihove vrste v »Slov. Narodu« (10. februarja) so krik človeka, ki se je dolga leta pripravljal na poklic, se morda že v šolski dobi boril z materialnimi težkočami, a stoji danes pred zaprtimi vrati. Pogled v bodočnost mu nudi tako malo upanja kakor poizkus s hazard-no igro, zato je povsem umljivo, da se njegove misli, hotenje in pričakovanje osredotočijo v eno samo smer: pot do eksistence. Ker pa predavatelj te poti ni nokazal, ker tega tudi ni nameraval, so ti mladi ljudje dvignili protest, ki je spričo njihovega položaja več kakor razumljiv, samo če bi bil naslovljen na pravo adreso: Gospoda, ali se vam ne zdi. da je vse vaše prizadevanje jalovo, če ne boste uredili najnujnejšega, tega, da daste mlademu človeku dela, ki ga je bolj lačen kakor kruha? Ali se vam ne zdi, da bo nujno treba staro oguljeno pedagoško geslo pustiti ob strani in prijeti za najučinkovitejše pedagoško sredstvo, to je ureditev socialne pravičnosti? Šola! Dom! Čemu so vam otroci? Ali zato, da jih vzgajate v kader brezposelnikov? Ali zato da se vam izgube na polzkih potih brezdelja?« To so vzkliki, ki planejo človeku spontano iz duše. Toda socialna pravičnost, delo, kruh — ne šola in ne dom vam tega ne moreta dati, eno predavanje pa niti poti ne Ko pa mežikajoče pogledaš po natakarju, opaziš, da je bilo le premirje. Pa tega boja ne bi bilo treba biti, ker bi bili te spake lahko ukrotili, njih sijajno moč pa uravnali, preden je prišlo do konfliktov, dokler so še bile v naših rokah. Kako? Rešitev je mnogo. Za silo bi že bilo, da pritrdimo žarnice tik pod strop, toda to bi bilo uspešno samo v razmeroma visokem in kratkem prostoru. Le tu bi pri vodoravnem pogledu svetlobni izvirki ne vstopali v tvoje vidno polje. Taki prostori pa so izjeme. V vseh drugih primerih to ne pomaga Ne preostaje nam torej nič drugega, kakor da žarnice skrijemo Potem lahko premetavaš svoj stožec po mili volji navzgor in navzdol, na desno in na levo. Lepo — ali kam naj jih skrijemo? Najstarejši in najbolj znan zaklon jim uredimo za vencem, potegnjenim ob steni malo pod stropom Tja zadaj zasadimo dolgo vrsto okroglih ali podolgovatih žarnic. Njih samih od spodaj ne vidiš, samo njihov bledi odsev. Motna belina zaokrožnice in neposrednega dela stropa nam odbija, razprši in obenem obeli sicer nekoliko rumenkasto svetlobo običajnih žarnic. Bog ne daj, da bi dali zaokrožnici kako drugo barvo ali celo lesk, ki bi se v njem žarnice zopet zrcalile. Ves trud in trošek bi bil za- i ___1___x:l: U. i^Ia UtKA nAnncrpHri^ Službe išče Beseda 90 para, davek 2 Din, za 611 ro ali dajanje naslova 3Din. Najmanj« znesek 12 Din. Vrtnar tarfea, « dolgo »tno prakso, * ve4lM.ni.mi sprijeva-li, Celi premeniti ilužbo, »talno ali uta&no. Prevzame tndi oekrbo in nogo vrtov paviaino za inel me-eek M meee«. Nc<»lov: Laja r Alfred, vrte it. Graditve 17, levo, priti i! je. 6306-2 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajan 1e na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Družabnika (-co) za koIodTonsko restavra cijo iščem m _adi bolezni, eveat. tri prodal ve« obrat. Informacije daje Milan Ve>bit. Zapreb, Zrinje-vac 1, kavarna »Eldorado«. 4789-16 Sobo odda Beseda 50 par. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 3 Din Natnianjši znesek 12 Din. Opremljeno sobo oddam s 1. marcem 2 go »podoma Reber 7. Ogledati med 12. in 18. ter ~18. in 1». uro. 0£k36-33 Mesečno sobo l«po in eolmftno. s popol mvma ee-paririnim vt>»d.om s »to>pnjišč«. oddam etal oemu ^ooirodu a 15. febru arjem. Ogledali t Rnaflje vi oHoi 13/11. 3909-23 Gdč. aii gospod kateri si želijo res udobno krasno sobo z ali brez oskrbo z dobro domačo hrano, ze'o. zelo poceni, naj vprašajo za naslov v ogl- oddel ku »Jutra«. 4396-23 Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Telefon 2059 K PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 5 Gumijasti škornji za dež, blato in vsako delo po mokrem terenu vel- 23-26 no Ne prepuščajo vode Volnene nogavice: moške Din 13.50, ženske Din 10.80, otroške Din 6.30 in 8.10. Uspeh za uspehom žanje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje »Jutrovega« malega oglasnika! Komfortno stanovanje v sredini mesta, v UL nadstropju, obstoječe iz 5 sob, poselske sobe, kopalnice in drugih pritiklin se odda 1. maja. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. Isto ugodie ind:«>Vtr, ^pfnK? dosežemo, če obrnemo v bel strop nekaj močnih ža- rometov. Ti lahko bingljajo od stropa, čepe v kotih ali na stenah, v vsej svoji konstruktivni goloti. Nikomur ne bodo v spodtiko, še opazil ne boš, od kod svetloba izvira. Ta način je znano cenejši in prav nič slabši od pravkar opisane odbojne razsvetljave. Točno povedano, je tako osvetljen prostor še prijetnejši, mirnejši, ker žari vt? strop v enakomerni belini, dočim je prej luč sijala le iz nekake špranje ob robovih. Proti sredini pa je strop potemneval in zelo poševno vpadajoči žarki so izdajali najmanjšo vdrtino ali zboklino. Reflektorje lahko pritrdimo, tudi na stojala, tako da sijejo naravnost v strop, toda vsaj tako visoko, da ne vidimo vanie. Razsvetljava bo izvrstna, zelo primerna zasebnikom, le z dovodno žico je časih križ. V javnih prostorih lahko takim svetilom od-kažemo stalno mesto, ako niso nikomur napoti in tedaj nas reši podtalna napeljava te težave. Kar sem do sedaj navedel načinov posredne razsvetljave, temelje vsi na isti osnovi: svetloba iz skrite žsrnice se odbija k nam od neprozorne bele ploskve. Drugačne po konstrukciji, podobr.e po učinku so pa naprave, ki se poslužujejo Dele prosojne ploskve. Razliko b' mogli primerjati z ono med reflektorjem in refraktorjem, daljnogledom s sistemom konkavnih zrcal in z onim, k' uporablja mesto njih leče in prizme: enkrat odbijanje, drugič lomljenje žarkov. Take prosojne ploskve in za njimi svetlobni vir namestimo navadno v stropu ali nekaj pod njim. Uporabljamo jih p« lahko tudi v oblikovanju svetlobnih sten, preklad in stebrov. Lahko iz njih oblikujemo kroglo in jo obesimo v prostor. Če je dovolj velika, nas bo docela zadovoljevala. več okolnosti treba upoštevati in premočno je življenje, da bi nas mogel zadovoljiti suh račun. Pri načinih, ki sem jih tu povedal, se ti ni treba bati prevelike potrošnje električnega toka. Znatno je manjša kakor bi pričakoval človek, ki ve, da svetloba z razdaljo strahovito pojema, ki se razume na lukse, lumne, stilbe in na podobno šaro: zakaj oko zna ceniti tako pozornost in nam gre v tem pogledu zelo na roko. Na široko odpre svojo šarenico, nima se več bati vpa" !a brezobzirnih ostrih žarkov; kar pa jI mile svetlobe vse svobodno vstopa in — dobro vidimo vse predmete okoli nas, dasi so le skromno osvetljeni Kjer je mnogo sonca, tan je tudi dosti sence, pravijo V pričujočem problemu pa je izjema in to izrabljajo nekaterniki s trditvijo, češ, da zgube predmeti na plastiki zaradi pomanjkanja oblikujočih senc. To sicer deloma drži, a le za oko fotografske kamere. Dvooki človek pa izrazitih senc ne pogreša, vidi kljub temu telesno, in ocenjuje razdaljo. Ogleda si namreč vsako stvar z dveh strani, z desnim in še z levim očesom Torej brez skrbi. Tudi estetsko je posreden način razsvetljevanja brezhiben, ser poudarja vodilni motiv današnje arhitekture, enotnost in linijo. Ako želiš izrecno poudariti videz, da ne živimo v dobi tehnike in napredka, lahko to še vedno storiš, ne da bi higieni oči nasprotoval. Poleg kake prej omenjenih razpršenih razsvetljav namestiš še svetila ka-kršnesibodi historične, predzgodovmske, eksotične ali modne oblike in barve; le ostrino jim vzemi, opremi jih s šibkejšimi žarnicami le toliko, da se še dobro ločijo od ostalega prostora. Efekt bo popoln, očem ne bo v kvar in še fotografičen posnetek z lahkoto napraviš v trajen spomin sebi m potomcem. Svoje vsakdanje delo, duševno ali ročno, opravljamo večji del na ozko omejenem prostoru ob delovni mizi. Brez težave jo higienično in obenem ekonomično osvetlimo. Primerna svetila so povsod naprodaj in v rabi. Čudovita nevednost na tem polju pa divja po vseh naših javnih lokalih in še marsikje v zatišju domačij. Potrudimo se in ne imenujmo po nemarnem prej omenjene prispodobe, pomnimo te zapovedi, kajti resnično vam povem: »paziti kakor na punčico s/ojega očesa« bi sicer pomenilo prav šibko jamstvo Inž. Maks St.enai, arhitekt. čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Nafprvo higiena, potem šampanjec Po odpravi prohibicije so začele francoske šampanjske tvrdke izvažati v Ameriko velike količine te slovite pijače. V zadnjih dneh pa so doživele nemilo presenečenje. Parnik, ki je bil do vrha na-tovornjen s steklenicami penečega se vina, so ameriške zdravstvene oblasti poslale namreč nazaj, češ, da ne sme po novih predpisih v Ameriko nobena steklenica vina, ki je zavita po dosedanjem načinu ▼ slamo. Zdravstvene oblasti utemeljujejo ta predpis s tem, da opazi na slami že neoborože-no oko cele kulture vseh mogočih bacilov. Sporočile so francoskim izvoznikom, naj poskrbe zia strogo higiensko odpremo steklenic, ali pa naj prenehajo svoje vino izvažati v Ameriko. naznačiti do njih. Govoriti konkretno pomenja toliko kakor govoriti resnico, a ta nima danes nikjer »domovinske pravice«, izgublja jo, žal, že tudi pri mladih ljudeh. Tu se spominjam predavanja, kjer je hotel mlad brezposelni neke preveč idealistične ugotovitve postaviti na resnična tla ter naznačiti vzrok in pot, kakor ju je on videl v svojem spoznanju A njegovi lastni tovariši sotrpini so mu zabranili govoriti . . . Morda so danes bliže resničnosti. Kam z žensko mladino? »Se najbolj konkretno, najbolj izdatno in tudi najbolj pedagoško bo to rešila banska uprava, seveda če bo predloge, ki so jih sprožili na zadnjem zasedanju, tudi realizirala.« Ali je mogoče, da bo vprašanje zaposlitve ženske mladine rešila banska uprava? Ali se niso prav tu slišale ugotovitve, da je že sedaj preveč učiteljic? Torej gotovo ni dosti upanja, da bodo hiteli nastavljati še druge. In če dobe podporo iz bednostnega fonda a'.i je to res najbolj pedagoSko, vzgojno najboljša rešitev? Seveda je bolje nekaj kakor nič, toda vsi morajo priznati da je to samo zasilna rešitev, saj mora biti nekaj strašnega zavest, da živiš morda leta in leta od miloščine. Pa tudi če nekaj deklet dobi namestitev, se bo na koncu šolskega leta število brezposelnih vendarle za stotine povečalo. Gotovo ima banska uprava več možnosti, realizirati predloge za pomoč brezposelnim kakor pa na primer katerikoli predavatelj ali društvo, a to ni zasluga nikogar, razen onih. ki plačujejo v bednostni fond in davke Nedvomno zanima danes večino predvsem materialna stran vprašanja o ženski izobrazbi, in ker je bilo vprašanje postavljeno tako konkretno, je nastalo nespora-zumljenje. Toda vsekako je treba razmiš- ljati tudi o duhovni »tram, o notranji usmerjenosti izobrazbe deklet. To vprašanje danes ni tako neaktualno, kakor se vidi na prvi pogled, in tudi tu je treba povsem jasnega in preciznega spoznanja. Saj jih je tudi med izobraženci mnogo, ki ne delijo predavateljevega mnenja, da sta moški m ženska oba v enaki meri poklicana, da služita kulturnemu življenju, četudi vsak po svoje, ter da ženski prav tako pntiče beseda v duhovnem, v kulturotvornem življenju kakor moškemu. Za to priznanje so se žene borile dolga desetletja, doprinesle so dokaze svoje sposobnosti in upale, da so zmagale. A danes jim oporekajo pravico do dela, seveda ne do tovarniškega, pač pa do bolje plačanega, povsem pa do znanstvenega, a zato morajo najti vzroke. In eden od teh vzrokov je ženina nesposobnost za znanstveno delo, ki izvira iz njene biološke ustrojenosti. Zato na primer v Nemčiji ne zapirajo ženi samo poti do poklicnega dela in znanstvenega udejstvovanja, ampak ji omejujejo tudi pot do izobrazbe, saj so omejili število univerznih slušateljic na 10 odstotkov Kakšen mora biti položaj dijakinj v Nemčiji, najbolje priča dejstvo, da jih mnogo zapusti univerzo, preden dovrše študije, češ. saj nas bodo pri izpitih itak vrgli. To je migljaj. Tako skrbi fašizem v Nemčiji, da žena ostane »zvesta svojemu prirodnemu zvanju«. Gotovo bi bilo edino primerno, ako bi se dekletom dala v šoli prilika, a bi izoblikovale tudi ono. kar imajo v «-ebi specifično ženskega. Toda da je jamstvo za njihov uspeh v življenjski borbi samo v tem. da bi svoje mesto izpolnjevale ..ako, kakor zahtevajo oni kulturni interesi ljudske celote, ki jim moški ne more ustreči — o tem. žal, danes ne moremo biti prepričani. Res je, da se javlja sinteza razuma, čuvstva in volje pri ženski v dosti bolj skladni pro-porciji kakor pri moškem, toda ali prav danes ženo res more vzdržati na površju in ji zagotoviti enakovredno mesto njena večj kulturno sintentična sila? Gospodar položaja na celi črti je danes moški. Vse dosedanje kulturne tvorbe so produkt moškega duha in dela Žena, ki se je doslej udejstvovala na znanstvenem področju, se je učila od moža, je verno stopala po njegovih stopinjah. Kvalitativno in kvantitativno je merilo za vse njeno delo moški. Za to, da more nekdo položiti v neko delo svoje najgloblje bistvo, del samega sebe, mora imeti absolutno zaupanje v sebe, v lastno moč, v pravilnost lastnega spoznanja. Odkod pa naj žena vzame to samozaupanje in to samoniklost, ko so ji vendar zmeraj dopovedovali, da se je uzurpirala v možev delokrog, za katerega ni sposobna, da ne more tako polno vršiti dela kakor moški? In kdo bo priznal žensko, ki bo hodila lastna pota? Mož prizna žensko sposobnost same tedaj, če čuti v njej rezonanco samega sebe. svoje lastne sposobnosti in usmerjenosti To moremo vedno spoznati tudi pri sodelovanju moža in žene v javnem življenju. Danes torej niso dani pogoji za samostojen ženin razmah vse njene biti Danes je vse življenje tako. da se cela ženina bit tako okrnjuje kakor še nikdar Da bodo ženske sile res nekaj doprinesle k celoti človeške kulture, je potrebno, da najdemo najprej pot iz tega kaotičnega stanja — a to pot morata naiti mož in žena skupno, a ne iz njune elementarne prvobitnosti, tem več iz prebujeni* rpenične socialne zavesti Urejuje Davom Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutrat Adoli Ribnikai. Za Narodno tiskarno cL d. kot tiskarnarja Franc Jezersea. Za inserauu del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.