FoStnfna plačana ▼ gotovini.
Leto XXI*. št. 212
Ljubljana, sreda tL septembra IfrfP
Cena 1 Din
Opravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 3392.
Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7 — Telefon 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749.
Pogled v Francijo
Poročila iz Francije nam govore o velikih naporih Petainove vlade, da bi na razvalinah hudega vojaškega poraza in globoke notranje krize francoskega naroda čimprej zgradila nekaj novega, ki naj bi pospešilo težavni proces notranje obnove. V zvezi s temi notranjimi napori je tudi nedavna preosnova francoske vlade, ki ne pomeni nobene spremembe na glavnih odgovornih mestih, ako izvzamemo izstop generala Wey-ganda, izločitev notranjega ministra Marqueta ter nekaterih parlamentarcev iz prejšnjih režimov.
Razen te pozornosti za njen notranji razvoj je Francija močno potisnjena vstran od velikega dogajanja v svetu. Njena zunanjepolitična delavnost je strogo ločena po njenem trenutnem položaju premagane države, ki si seveda dokler se vojna nadaljuje, zaman prizadeva izsiliti boljše mesto. Vse ostalo njeno življenje pa je v naprej otežko-čeno spričo razdelitve francoskega ozemlja v zasedeni in nezasedeni pas. kar jemlje vladi v Vichvju možnost neposrednega vpliva na vso državo. V zadnjem času so se razen tega pojavile znatne težkoče tudi glede upravljanja kolonij, tako da poznavalce razmer ni moglo presenetiti, ako so se nekatere važne kolonije osrednje Afrike izneverile Vichyju in se priključile generalu de Gaulleu v Londonu.
Nasprotje med Vichvjem in Londonom, ki je bilo že vse od nastopa nove vlade zelo močno, se je s tem le še stopnjevalo, med tem ko na drugi strani ne moremo reči, da bi se bilo izboljšalo razmerje med Francijo in obema zmagovalkama, ki sta navzlic izrazom dobre volje »novih mož« v Vichvju ohranili do njih svoje začetno nezaupanje. O tem se je pred kratkim spet prepričal ministrski podpredsednik Laval o priliki svojega drugega obiska pri nemški oblasti v Parizu, od koder se je po zanesljivih poročilih vrnil brez pozitivnega rezultata glede ureditve vseh onih naštetih vprašanj, ki zadevajo stike med obema deloma Francije in preselitev vlade iz Vichyja v Pariz. V poučenih krogih zatrjujejo, da je bila ta preselitev zopet odgodena za nedoločen čas in da se pogajanja o njej ne bodo nadaljevala pred koncem septembra.
Razume se po sebi, da je to stanje za vlado v Vichyju, ki je brez potrebne avtoritete v zasedeni Franciji, nevzdržno in polno negotovosti. Dasi kažejo v nemških uradnih krogih spoštovanje do maršala Petaina, je vendar njihova vljudnost glede vlade v Vichyju bolj hladna in ni znakov, da bi hoteli v Berlinu olajšati njene težke naloge. V zasedeni Franciji pa se medtem nemška olrast trudi, da bi se kolikor mogoče približala željam in potrebam prebivalstva, ki mu gredo Nemci tako rekoč v vsem zelo na roko. To ustvarja seveda le še globlji prepad med obema Francijama. Ker francoski listi, ki izhajajo v Parizu, ne kažejo prav nobene naklonjenosti do vlade v Vichyju, listi iz nezasedene Francije pa so na zasedenem ozemlju prepovedani, se ne smemo čuditi, ako so Francozi v zasedeni Franciji zelo nerazpoloženi proti delu Petainove vlade, o katerem so zelo slabo poučeni. Ne smemo tudi prezreti, da je ves poštni, telefonski in brzojavni promet med obema Francijama že nekaj tednov ustavljen. Takšni in še drugi problemi narekujejo Lavalu in njegovim sodelavcem nujnost čimprejšnjega novega sporazuma z zasedbeno oblastjo.
Vlada v Vichyju je med tem izvršila velike notranje reforme, o katerih prav-cu si seveda ni še mogoče ustvariti jasne slike. Mnogo je v tem reformnem prizadevanju prehodnega, saj so mnogi klici po spremembah ali zahteva po »čiščenju« pretežno konjunkturnega značaja. Za nekaterimi reformami stoje tudi izrazito sebični interesi poedi-nih skupin ali celo poedincev. Na drugi strani pa je treba objektivno priznati, da stoji vlada maršala Petaina — zlasti na gospodarskem in socialnem polju — pred težkimi nalogami, ki jim v tako neurejenih razmerah, kakršne so še sedanje v Franciji, ni mogoče biti zlahka kos. Za kulisami vseh teh težav, nalog in reform je še mnogo neznank, ki ne dopuščajo jasnega pogleda v težnje nekaterih osebnosti, ki so odgovorne za politiko vlade v Vichyju.
Nečesa pa tej vladi ne moremo in ne smemo odrekati: izredne delavnosti na vseh področjih notranje obnove, kar nam dokazuje zlasti neprekinjeno objavljanje raznih novih ukrepov in odredb. Del teh ukrepov se nanaša na reformo države, del pa na preureditev gospodarstva. Na veliko se vrše osebne spremembe, reformam je podvržena uprava države, popolnoma se spreminja organizacija gospodarskega življenja v državi z novo stanovsko ureditvijo, ki odstranjuje prejšnje vsedržavne organizacije delodajalcev in delojemalcev ter dopušča odslej le še male poklicne organizacije po posameznih strokah, vso gospodarsko delavnost pa pod-rejuje državni kontroli itd. Pred krat-
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Po hudih nočeh miren dan v Londonu
Nemška letala, ki so tri noči bombardirala London, so bila včeraj le na izvidniških
poletih, da ugotove povzročeno škodo
London, 10. sept. s. (Reuter) Nemška letalska aktivnost nad Anglijo je imela danes manjši obseg. O manjših nemških napadih poročajo s severovzhodne obale Anglije, iz VValesa, južnovzhodne Anglije, kakor tudi iz severozapadne Anglije, kjer sta bili vrženi samo dve bombi.
London, 10. sept. s. (Reuter). Danes popoldne je bil v Londonu zopet dvakrat dan letalski alarm. Prvi alarm se je pričel ob 13. ter je trajal približno tričetrt ure. V središču mesta je bilo slišati streljanje strojnic visoko v zraku, znak, da so se angleški lovci spopadli z nemškimi letali. Letal samih ni bilo videti zaradi nizkih oblakov. Očividno pa je prišlo do več srditih letalskih bitk. Kolikor je dosej znano, nemška letala niso metala bomb in škoda ni bila povzročena.
Drugi alarm je bil dan okoli 16. ter je trajal samo 15 minut. Zopet je bilo slišati samo streljanje strojnic, ni pa poročil, da bi bila nemška letala vrgla na mesto bombe, pač pa je posamično nemško letalo vrglo popoldne salvo bomb na neko mesto ob južnovzhodni obali. Zadeta je bila neka hiša, pri čemer je bilo več človeških žrtev. Druga bomba je zadela pomožna postajo požarne brambe.
London, 10. sept. s. (Ass. Press.) Ob 17.25 je bil tretjič letalski alarm. Znak, da je nevarnost minila, je bil dan ob 17.41, toda že ob 17.55 je sledil četrti alarm. Tudi ta je trajal samo malo časa.
Današnji poleti nemških letal so imeli očividno samo izvidniški značaj. Nemška letala so letela v velikj višini in so naj-
brž skušala ugotoviti obseg škode, ki je bila povzročena pri napadu na London preteklo noč.
London, 10. sept. s. (Columbia B. C.) Danes malo pred poldnem je eksplodiralo v središču Londona nekaj tempiranih bomb, ki so jih ponoči vrgla nemška letala.
Pri napadu nemških letal preteklo noč je zopet posebno trpel vzhodni del mesta. Ministrstvo za prehrano je zato organiziralo danes posebne prehranjevalne centre, kjer bo prebivalstvo vzhodnega Londona do nadaljnjega prejemalo hrano. Oni prebivalci, ki so jim bili domovi porušeni, bodo poslani v nove domove. Uradno pojas-nujejo, da so bile rezervne zaloge živil za take izredne primere že v naprej pripravljene ter so se sedaj izvrstno obnesle. Londonska občinska uprava sama razpolaga z velikimi zalogami živil, ministrstvo za prehrano pa jih nadomesti, kakor hitro so izčrpane.
Položaj v vzhodnem Londonu si je danes osebno ogledal minister za prehrano lord Woolton. Minister je izjavil, da so pri napadu sicer trpeli v vzhodnem delu mesta nekateri mlini in zaloge sladkorja, da pa ima ministrstvo za prehrano točen pregled nad zalogami živil in bodo te takoj izpopolnjene. Iz okolice londonskih dokov bodo zaloge sedaj odstranjene.
Prometno ministrstvo opozarja prebival-: stvo, da naj zaradi motenj, ki so jih nemški letalski napadi povzročili v železniškem prometu, ljudje samo v najnujnejših primerih potujejo v London in iz Londona, da bo mogoče poškodbe na železniških napravah čim hitreje popraviti.
od ponedeljka na torek
V noči od ponedeljka na torek so nemški bombniki napadali zlasti središče mesta
London, 10. sept. j. (LEF). Nemški letalski napadi na London, ld trajajo z redkimi presledki neprestano že tri dni in tri noči, so bili v noči na torek osredotočeni v prvi vrsti na središče Londona ter na stanovanjske četrti Eastenda, kjer nemška letala niso še nikdar sipala bomb tako brez načrta, kakor danes. Bombe so v teh okrajih povzročile silno opustošenje. Padale so tudi v neposredno bližino znamenite katedrale Sv. Pavla, kjer so izbruhnili požari v poslopjih, ki meje neposredno na to dragoceno zgradbo. Le slučaju se je zahvaliti, da ogenj ni zajel tudi cerkve. V jugoza-padnih predmestjih ob srednjem toku Tem-se so bombe popolnoma porušile dve šolski poslopji. Nadalje je bilo tam porušenih m zažganih mnogo stanovanjskih hiš. Na nekem mestu so eksplozivne bombe do tal porušile sedem velikih stanovanjskih zgradb, kjer je pod razvalinami našlo smrt mnogo stanovalcev. Nekje drugod je bila zadeta porodnišnica in skoraj v centru Londona neka otroška bolnica.
Odredi letalske zaščite so z nadčloveškim naporom in požrtvovalnostjo pričeli razkopavati ruševine. Vso noč je bilo videti po mestu ambulante avtomobile, ki so s polno brzino švigali po ulicah. Na več krajih v mestu so bombe raztrgale vodovodne cevi to je voda zlasti v bližini Temze na njenem severnem bregu poplavila več ulic, tako, da je bil promet vse do jutra ustavljen. V prometu so tudi drugod po mestu nastale velike ovire, m so po kolodvorih ta avtobusnih postajališčih stale dolge verige vlakov ta omnibusov, ki niso mogli v promet na običajne proge. Z neverjetno potrpežljivostjo je prebivalstvo čakalo, da je moglo po odstranitvi prometnih ovir zopet po vsakdanjem poslu.
Razen Londona so bili napadeni ponoči še drugi predeli Anglije, zlasti nekateri kraji na škotskem ter industrijska središča v severni Angliji, WaUesu in ob jugovzhodni obali Anglije.
Angleško prebivalstvo je kljub silnim nemškim napadom odločeno vztrajati do
konca. Sedanja metoda nemške ofenzive proti Angliji po njihovem mnenju od dneva do dneva bolj zmanjšuje številčno nad-moč nemškega letalstva. Treba je računati, da znašajo povprečne dnevne izgube nemškega letalstva 50 aparatov, nevštevšl izgube letal pri šolanju pilotov ter izgub letalskih inštruktorjev. Izgube na ljudeh se mnogo težje nadomeščajo, kakor izgube materijala. Vrh tega sta potrebni najmanj dve leti za izobrazbo pilota za letalo Mes-serschmittove vrste, skoro ravno toliko časa pa je tudi treba, predno se izobrazi spreten pilot za polete na dolge razdalje.
Daljnostrelni topovi v akciji
London, 10. septembra. AA. (Reuter) Topovi z obeh strani Rokavskega preliva so začeli davi po zatišju štirih ur ponovno streljati. Ogenj so začele najprej nemške baterije s francoske obale. Tresljaji so se čutili daleč v notranjost Francije. Eksplozije so razsvetljevale obalo kot bliski poletne nevihte. Angleške baterije so odgovarjale.
London, 10. sept. s. (Reuter) Po uradnih podatkih je obstreljevanje Dovra po nemškem težkem topništvu preko Kanala zahtevalo snoči in davi 4 smrtne žrtve in 5 ranjenih. Okoli 12 hiš je biio porušenih. Javne zgradbe in naprave pa niso bile poškodovane.
glas
o angleški odločnosti
Bern, 10. sept. j. (DNB). Londonski dopisnik »Neue Ziircher Zeitung« poroča o svojih vtisih, ki jih je dobil o priliki velikih nemških letalskih napadov na London. Dopisnik ugotavlja na eni strani veliko opustošenje, ki so ga povzročili nemški napadi, na drugi strani pa priznava hladnokrvnost, s katero prenaša london-
kim je vlada reformirala tudi šolstvo, začela je borbo proti alkoholizmu, prepovedala je vse tajne organizacije ter se lotila težkega dela razčiščevanja krivde za vojni poraz z ustanovitvijo izrednega sodišča v Riomu, ki pa se je že takoj na začetku znašlo pred velikimi težavami. Tudi to je zelo težko reči, ali narekuje tak postopek nove vlade bolj zunanjepolitični, ali notranjepolitični položaj.
Vsekakor moramo priznati, da se zlepa kaka vlada ni znašla v tako težkem položaju kakor vlada maršala Petaina, ki mora na zunaj v naprej računati s svojo osamljenostjo in popolno pasivnostjo, na znotraj pa z izjemnim položajem razkosanja države na dva dela, katerih vsak živi svoje življenje. Ze sedaj se zdi več ko gotovo, da se takšno izjemno stanje ne more predolgo vleči brez hudih posledic za državo, vendar pa je malo verjetno, da bi se spremenilo, dosler traja sedanja vojna.
Francoska politika ima sedaj dve središči: eno v Vichyju, ki se omejuje samo na pasivno zasledovanje dogodkov, znabiti s kakimi novimi načrti za kasneje, drugo pa v Wiesbadenu, kjer je sedež mešane nemško-francoske komisije za izvedbo pogojev premirja. Zunanja politika Francije se seveda odreja v tem drugem srediVču. S tem pa
so francoskemu mednarodnemu udej-stvovanju postavljene skrajne meje, preko katerih ne more. Ne smemo se zato čuditi, ako se tudi v tem pogledu pojavlja značilna razdvojenost, ki se kaže na primer v nasprotju zunanjepolitičnih zamisli skupine okoli Flandina in Bonneta na eni ter Laval a in Bou-doina na drugi strani. Medtem ko se prva zavzema za popolno podreditev silama zmagovalkama, zlasti Nemčiji, seveda v nadi, da bi bilo tako mogoče vsa pereča vprašanja gospodarske in upravne obnove prenesti na širša pleča zaščitnika, simpatizira druga skupina z zamislijo »latinskega trikota« Francije, Italije in Španije. Oba tabora pa si seveda nista na jasnem o žrtvah, ki bi jih izvedba te ali one zamisli zahtevala, ne glede na odklonilno ali vsaj nezaupljivo stališče obeh zmagovalk. Ne zdi se verjetno, da bi mogla nastopiti odločitev o tem jedru francoske zunanjepolitične vsmeritve pred koncem sedanje vojne.	f V pogledu nadaljnjega razvoja francoskega imperija pa vzbuja pozornost imenovanje dosedanjega vojnega ministra generala Weyganda za vrhovnega nadzornika vseh francoskih kolonij, kar je nedvomno v zvezi s poslednjimi iz-neverjenji Vichyju s strani nekaterih kolonij alnih oblasti v Afriki.
sko prebivalstvo napade. Dopisnik ugotavlja:
še pred nekaj dnevi bi moral zadetke nemških bomb na področju velikega Londona iskati tako rekoč s povečavataim steklom, sedaj pa je postalo drugače. Strahote vojne so se sedaj pričele tudi za prestolico, kakor so se že pred nekaj tedni pričele za angleška obalna mesta. Prebivalstvo je videti sredi teh najtežjih preizkušenj popolnoma mirno, samo postalo je še bolj neizprosno ta odločno, kakor je bilo pred nekaj dnevi. Vladi ne dela nihče očitkov, ker je stanovništvo iz mestnih četrti v bližini dokov že pred dalj časa pozvala, naj se izseli. Danes je večina prebivalstva sledila vladnemu pozivu.
Novi tipi nemških letal
London, 10. sept. j. (Reuter). Kakor ugotavlja Reuterjev letalski strokovnjak,
so se Nemci pri svojem napadu v minuli noči poslužili v pretežni večini novega moderniziranega modela Dornier 215. Je to dvomotorni enokrilnik za polete na veliko daljavo. Podatke o njegovih letalskih sposobnostih Nemci sicer čuvajo v strogi tajnosti, verjetno pa je, da gre pri novem modelu le za kopijo prejšnjega letala s povečano brzino. Največja brzina prejšnjega vzorca teh aparatov je znašala 330 milj na uro. Pri staočnjih napadih je nadalje sodelovalo tudi nekaj novih Junkersovih bombnikov najnovejšega tipa, o katerem tudi niso znane nikake podrobnosti o oborožitvi, marveč se ve le toliko, da je bila povečana brzina. Tudi letalski strokovnjaki angleškega letalstva ne odkrivajo nobenih podrobnosti o teh novih nemških bombnikih, ki jih je bilo v zadnjih napadih nekaj sestreljenih.
Ameriški opis prizorov po londonskih ulicah
Hude poškodbe v centru mesta — Tudi neposredna okolica parlamenta prizadeta od bombnih zadetkov
New York, 10. septembra, j. (AR). New-yorški listi prinašajo v svojih snočnjih izdajah kolone dolga poročila o nemških letalskih napadih na London, v katerih podrobno poročajo o učinku nemških bomb v prestolnici Anglije. Slika ki si jo mora čitatelj napraviti iz poročil newyorških listov, je približno naslednja:
Nemška bombardiranja, ki so trajala zadnje dni po devet in deset ur, so obdala London z grobljami kadečih se razvalin. Povsod, kamor skuša človek priti iz londonskega središča, lahko opazuje ob poti razvaline in ruševine. Tudi neposredna okolica angleškega parlamenta je trpela od bombnih zadetkov. Zračni projektili so nadalje hudo prizadejali dva londonska muzeja v središču mesta, o katerih pa oblast-va ne izdajo imen. Ulični promet je na mnogih točkah popolnoma prekinjen. Večina ljudi lahko samo še peš prihaja na svoja delovna mesta. Londonski policijski stražniki, ki so bili poprej o'x>roženi samo z gumijastimi palicami so te zamenjali s puškami in patrulirajo zdaj z njimi po londonskih ulicah, ter po uvidevnosti zahtevajo od pešcev izkazilne listine. Velike trgovske hiše neke svetovno znane tvrdke v centru Londona so bile porušene. Neka nemška bomba je namreč pretrgala glavno plinsko cev v tej ulici, kar ie povzročilo strašno eksplozijo, katere učinek je porušil zgradbe ob tej ulici, ki je bila nekdaj ena najlepših, a je zdaj taka, da je ni mogoče več prepoznati. Fotografske slike, ki
jih objavljajo newyorški listi iz Londona, kažejo n pr popolnoma razdejane naprave pri dokih z neko potapljajočo se ladjo v ozadju. Druga fotografija kaže porušeni most, ki je videti podoben znanemu »To-werskemu mostu« in v katerega bližini so videti doki in pristaniške naprave.
Neki očividec, ki je po napadih obiskal predmestja Londona, pripoveduje, da se mu je v neki četrti nudil nepozaben prizor. Nad hišami so se valili oblaki črnega dima, iz katerih so sikali plameni, za katere je bilo popolnoma nedvoumno mogoče ugotoviti, da izvirajo od gorečega petroleja. Ko se je ta očividec s periferije spet vrnil v centrum mesta, je našel tamkaj razdejanje, ki ga poprej še ni bilo.
Po pisanju londonskega časopisja je cilj teh velikanskih zračnih napadov nemški vdor v Anglijo. Tako pravi »Daily Mail«, da ti strahoviti napadi samo dokazujejo prepričanje nemškega vojaškega vodstva, da je naletelo v Angležih na enakovrednega nasprotnika. Sedanje maščevanje Londona ni samo povračilo, marveč pomeni tudi zagrenjenost zaradi izgub, ki jih ie utrpelo nemško letalstvi«. Goringovi letalci so bili v soboto deležni udarcev, kakršnih jim ni še nihče prizadejal. Mnogo londonskih listov zadnje dni vobče ni moglo ;z-iti, ker so nameščenci prebili noči po kleteh. To je tudi vzrok, zakaj je londonsko prebivalstvo o resnični škodi in razdejanju 9labše informirano kot ameriško prebivalstvo.
Nemško vojno poročilo
Nadaljevanje silovitih letalskih napadov na vojaško važne objekte angleške prestolnice
Berlin, 10. sept br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo davi naslednje vojno poročilo:
Britanska letala so tudi v pretekli noči v severni Nemčiji bombardirala kraje, ki so daleč od slehernega vojaškega objekta. V Berlinu, kakor tudi v drugih mestih, so bile posamezne stanovanjske hiše več ali manj poškodovane.
Skupine nemških bojnih ta lovskih letal so nadaljevale s svojimi napadi v valovih na vojaško važne objekte angleškega glavnega mesta v povračilo za angleške napade. Kolikor so dopuščale vremenske prilike. so bile bombardirane z bombami vseh kalibrov pristaniške naprave in doki, plinarne, vodovodne in električne naprave ter skladišča in veliki tanki bencina. Daleč okrog vidni požari so kazali pot skupinam naših letal. Pri nadaljnjih letalskih napadih so bile zadete pristaniške naprave na krajih na zapadni obali Anglije ter na vzhodni obali škotske. Nasprotnik je izgubil včeraj 44 letal. Od teh je protiletalsko topništvo sestrelilo 2, mornariško protiletalsko topništvo eno, ostala pa so bila sestreljena v letalskih spopadih. 12 nemških letal se ni vrnilo v svoja oporišča.
V noči na 10. september se je v neugodnih vremenskih prilikah približalo nekaj lažjih sovražnih bojnih ladij francoski obali in oddalo več salv granat brez vsakega cilja, ki so utdarile v zaledje nemških postojank, ne da bi povzročile kako škodo. Z ognjem našega mornariškega topništva je bil sovražnik pregnan.
Podmornica pod vodstvom kaipitana Priema, ki je že 8. sept. javil kot delni rezultat svoje akcije 33.000 ton potopljenega sovražnega ladjevja, je v celoti o priliki svoje poslednje akcije potopila 6 oboroženih trgovinskih ladij (skupno 40.250 ton). Neka druga podmornica je potopila več sovražnih oboroženih trgovinskih ladij (skupno 15.500 ton). Neka nemška pomožna križarka je ujela neko nevtralno ladjo na morju okrog angleških otokov, ki ga je Nemčija proglasila za zaporno območje.
Zopet bombe na Berlin
Berlin, 10. sept. AA. (DNB) Tudi v noči med 9. in 10. septebrom so britanska letala izvedla letalski napad na prestolnico
rajha ter bombardirala civilno prebivalstvo. Vrženih je bilo več bomb na predmestje Moabit, kakor tudi v nekatere dele severnega Berlina. Več zažigalnih bomb je zadelo večje število zasebnih zgradb. Ena hiša je popolnoma zgorela. V nekem severnem predmestju je bila uničena manjša stanovanjska stavba. Berlinsko prebivalstvo hrabro prenaša te napade, ker je prepričano, da nemška letala še v večji meri vračajo in izpolnjujejo besede vodje rajha.
Stockholm, 10. sept. s. (Reuter) O letalskem napadu na Berlin poročajo švedski listi, da je bilo približno od 1. zjutraj slišati v središču Berlina nenadoma eksplozije bomb, ne da bi bil dan letalski alarm. Prebivalstvo se je tedaj takoj podalo v zaklonišča, šele pol ure pozneje je sledil tudi v središču mesta alarm, ki je trajal 43 minut. Točnega obsega povzročene škode še ni mogoče ugotoviti, ker novinarji niso imeli prilike, da bi si ogledali poškodbe.
Napad na Wesermunde
Berlin, 10. sept. j. (TOP) V ponedeljek okrog polnoči je skupina angleških letal priletela nad dobro zavarovano mesto We-sermiinde. Del teh letal je pregnalo protiletalsko topništvo, še predno je dosegel mesto, dočim so ostala letala zaradi slepitve žarometov odvrgla svoje bombe brezciljno na odprt teren.
★
Francoski listi:
Kakor v Varšavi
Clermont-Ferrand, 10. sept. AA. (Ha-vas) »Matin« in »Petit Parisien« razpravljata o napadih na London in se vprašujeta, koliko časa bo moglo londonsko prebivalstvo zdržati te napade. Listi menijo, da je London zdaj bombardiran enako, kakor je bila bombardirana Varšava v začetku vojne, vendar z manjšimi sredstvi. Varšavsko prebivalstvo je hrabro prenašalo vihar, ki je bil skrajno hud, vendar pa je prišel trenutek, ko je njegovo živčevje popustilo. Usti se sprašujejo, ali čaka res ista uso-
Nadaljevanje na 2. str.
da londonsko prebivalstvo, ki ne bo moglo stalno prenašati treskanja ln ropotanja eksplozij, v strahu pred ognjem in dežjem granat. Kakor se zdaj, je izid te batke odločilen za usodo vojne.
Nemške ugotovitve
Berlin, 10. sept. AA. (DNB) Londonski dopisnik newyorške agencije News Service trdi v svojem poročilu, da so nemški letalci dobili ukaz, naj svoje bombe na London mečejo brezobzirno in da je bilo 90% celotne škode povzročene v nevojaških
okrajih. Kako pa je ta trditev netočna, se vidi po članku »Sunday Timesa«, ki pravi, da so dosedanji napadi na Anglijo dokazali, da hočejo Nemci v prvi vrsti uničiti britansko oborožitev. Ta članek londonskega Usta, ki je neke vrste priznanje za to, da so nemški napadi v prvi vrsti namenjeni vojaškim objektom, industrijskim napravam pristaniščem, letališčem itd., je najbolj zgovoren dokaz, ki pobija gornje trditve. Zato posamezne navedbe imenovane ameriške agencije ni treba še posebej pobijati.
Podvigi angleških letal
Napadi na vojaške objekte v Nemčiji, na Nizozemskem in Norveškem, v Belgiji in Franciji
London. 10. sept. s. (Reuter.) Letalsko ministrstvo iavlia v svoiem nocojšnjem komunikeju, da so preteklo noč angleška letala koncentrirala svoie napade na vojaške objekte v Nemčiji, na Nizozemski, v Belgiji in zasedeni Franciji. Med napadenimi objekti so bile razsvetlievalne naprave v Berlinu, ladje v Bremenu in Hamburgu. doki v Kielu. Wilhelmshafenu in Wismaru, tovorni kolodvori v Kreefeldu in Bruslju, kakor tudi tovarne v Essenu Letala so bombardirala tudi mnogo nemških letališč.
Druge skupine letal so napadle ladje i tovorne čolne v Ostendu. Calaisu in Bo-ulogneu, kakor tudi postojanke težkega topništva pri kapu Gris Nez.
Tri angleška letala se niso vrnila z vseh teh poletov.
Dodatno k nocojšnjemu komunikeju iavlia letalsko ministrstvo, da so preteklo noč še tudi letala voine mornarice in obalnega poveljstva sodelovala v napadih na luke ob južni obali Kanala. Med drugim ie bila napadena tudi luka v Vlissmrremi. k mor ie bilo vrženih 9 ton bomb. Nanad ie bil uspešno izveden kljub močnem ognju protiletalskega topništva.
V Boulogneu so bili povzročeni požari na glavnem pomolu. Zadeta so bila tudi skladišča municije in artilerijski arzenal.
London. 10. sept. s. (Reiiter.) Admirali-teta iavlia. da so letala vojne mornarice izvedla včeraj več ofenzivnih izvidniških poletov ob norveških obalah. Ob tei priliki so ugotovila, da sta bila izmed treh bencinskih tankov v Dolwiclcu. ki 90 iih 8. avgusta napadla angleška letala, dva poolnoma uničena, tretii pa težie poškodovan.
Strmoglavci voine mornarice so napadli neko 2500-tonsko nemško oskrbovalno ladjo v Haugesundu na Norveškem ter so io idrektno zadeli z bombami. Južno od Ber-gena so ista letala pogodila z bombami 2800-tonsko nemško petrolejsko ladjo. Pri Bergenu so izvedla letala tudi napad na nemško vojaško taborišče. Trije veliki šotori so bili popolnoma uničeni, drugi ra močno poškodovani.
Pri teh napadih so naletela angleška letala na močan ogeni protiletalskega topništva. En angleški strmoglavec ie bil sestreljen.
London, 10. sept. s. (Reuter.) Dodatno k prvemu komunikeju iavlia letalsko ministrstvo. da so angleška letala v Berlinu preteklo noč napadla predvsem plinarno v Neukolnu. Povzročenih ie bilo več eks-
plozij in požarov. Napad se ie pričel nekaj pred polnočjo in je bil izveden 1 uspešno kljub močnemu ognju protiletalskega topništva.
Najhujši napad je veljal zopet dokom v Hamburgu. Tekom neprekinjenega polurnega napada je bilo vrženih več ton eksplozivnih bomb težkega kalibra poleg mnogih zažigalnih bomb. Poškodbe iz napada prejšnje noči so bile še razširjene in povzročenih ie bilo več požarov v skladiščih.
Tudi v Bremenu in Kielu so napadi povzročili velike požare.
Napad na ranžirni kolodvor pri Bruslju je trajal eno uro. Bombe so ponovno direktno zadele cilj.
Med napadenimi letališči so bila ona v Schipolu in Cuxhavenu. Napadeni so bili tudi kolodvori pri Hannovru in Osnabru-cku.
52 nemških letal
včeraj sestreljenih
London, 10. sept. br. (Reuter) Letalsko ministrstvo je davi objavilo, da je bilo včeraj sestreljenih 52 nemških in 13 angleških letal. 6 angleških pilotov si je rešilo življenje.
Do letalskih spopadov je prišlo snočl prav nad Londonom in mestoma celo nad Cityjem. Neka kanadska letalska eskadri-la je sestrelila 10 nemških letal in sicer 3 tipa Dornier, 3 lovska in bojna letala tipa Messerschmitt ter lovska letala istega tipa. Neka poljska eskadrila je sestrelila 5 nemških letal. 3 letala je sestrelilo protiletalsko topništvo. Trije »Hurricani« so se pognali nad mestom v formacijo 30 »Jun-kensov«, jih nekaj sestrelili, ostale pa razpršili. Tudi dve eskadrili »Spitfireov« sta se močno izkazali v snočnjih spopadih. Sestrelili sta 6 »Messerschmittov«, ostalih 30 pa pregnali.
Churchill ogleduje poškodbe
LondOn, 10. sept. s. (Reuter) Ministrski predsednik Churchill je danes posetil dele Cityja, ki so trpeli pri snočnjem nemškem letalskem napadu. Prebivalstvo je Churchilla povsod burno pozdravljalo.
Chamberlaln okreval
London, 10. septembra. AA. (Reuter) Predsednik tajnega sveta NevUle Cham-berlain, ki je bil nedavno operiran, je že popolnoma ozdravel in ponovno prevzel svojo dolžnost.
KAJ BO SLEDILO PO CRAJOVI?
Sofijski dnevnik »Zora« naglasa, da se bodo v kratkem pričela pogajanja z Grčijo glede bolgarskega izhoda na Egejsko morje ter ureditve
grško-albansk ega vprašanja
Sofija, 10. sept. o. List »Zora« objavlja pod naslovom »Kaj bo sledilo po Crajovi?« poročilo iz Budimpešte, po katerem v tamošnjih dobro poučenih krogih trdijo, da bo v najkrajši bodočnosti prišlo do pogajanj med Grčijo in Bolgarijo, ker želita Italija in Nemčija, da bi se razčistil mednarodni položaj Grčije. »Zora« pravi, da se more pričakovati ureditev vprašanja izhoda Bolgarije na Egejsko morje ter ureditev grško-albanskega vprašanja. Nemčija in Italija nameravata ustvariti nov red na Balkanu in urediti ta vprašanja brez uporabe sile. Naposled poudarja list, da so se odnosi med Italijo in Grčijo ponovno poostrili.
Rim, 10. sept. o. Poleg opomina, ki je bil z italijanske strani poslan Grčiji, da naj izkoristi izkušnje Rumunije ter se
znebi angleških jamstev, beležijo italijanski listi tudi nemško službeno poročilo, v katerem se pošilja slično opozorilo Grčiji. Sporedno s tem beležijo italijanski listi, da v Grčiji na izzivalen način zbirajo prispevke za zgraditev nove križarke, ki naj bi nadomestila potopljeno križarko »Heli«. Propaganda za te prispevke se izvaja na povsem izzivalen način, čeprav je znano, kakor pravijo italijanski listi, da je bila potopitev grške križarke »Heli« angleški manev?r z namenom, da bi se razširila vojna na vzhodnem Sredozemskem morju. Opozarjajoč Grčijo, da naj pazi in pravočasno prepreči bojaželjne manevre Anglije, poudarjajo italijanski listi, da bo Grčija sama spravila v nevarnost svojo nevtralnost, če ne bo upoštevala tega opozorila.
Vodja železne garda o novih potih Rumunije
Sedanji režim je le prehod k režimu Železne garde, ki bo popolnoma preobrazil materialno in duhovno
življenje v Rumuniji
Tudi peti pas izpraznjen
ir Hlflll v Sredozemlju
Velika aktivnost italijanskih letal — Angleške akcije
v Cirenajki in Abesiniji
Rim, 10. sept. br. (Štefani). Vrhovno
poveljstvo italijanske vojske je objavilo davi naslednje 95. službeno vojno poročilo:
Naša letala, ki so bila posebno aktivna na vzhodnem delu Sredozemskega morja, so silno bombardirala luko Jafo v Palestini ter železniško progo Aleksandrija—Marsa Matruh. Pri prvem napadu so bile zadete pristaniške naprave in važna skladišča. Izbruhnilo je več velikih požarov. Neki vlak je bil zadet v polno in je zletel v zrak.
V	Severni Afriki so letala bombardirala in obstreljevala s strojnicami sovražna taborišča ter kolone avtomobilov, posebno v Bir šeferzenu. Sovražnik je imel precej izgub. Sovražna letala so napadla razne kraje v Cirenajki. En vojak je bil ubit, štirje so bili ranjeni. Materialna škoda je neznatna.
V	Vzhodni Afriki so formacije naših letal bombardirale letalsko oporišče v Port Sudanu. Zadetih je bilo več letal na vzletišču. Izbruhnilo je nekaj požarov. Sovražni lovci so napadli naša letala, vendar so se vsa vrnila v svoja oporišča. Sestrelila so eno sovražno letalo.
V	Keniji je naše letalstvo bombadiralo skladišča in taborišča čet, posebno v Buri ob reki Tani, kjer so bili doseženi znatni rezultati, ne da bi bilo kaj izgub na naši strani. Sovražnik je skušal napasti Ma-sauo, Asmaro in Desie. Svoje bombe pa je
odvrgel večinoma na polje. Dva moža sta bila ubita in trije ranjeni.
Kairo, 10. septembra, s. (Reuter). Današnji komunike poveljstva angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja, da so angleški bombniki v nedeljo napadli luko Massauo v Eritreji. Vse bombe so zadele določene cilje ter sta izbruhnila dva požara.
Južnoafriški bombniki so napadli Moga-discio v Somaliji. Napad je imel velik uspeh. Povzročen je bil požar, zadeti so bili motorni transporti, en bombnik je bil uničen na tleh, 4 pa so bili težje poškodovani. V borbi z angleškimi letali je bilo eno italijansko letalo sestreljeno.
Italijanska letala so poskusila napad na Port Sudan in na Sueški kanali, bila pa so pregnana, preden so utegnila odvreči bombe.
Položaj v Siriji
Kairo, 10. sept. j. (Reuter). Po vesteh iz Sirije se je položaj tamkaj izredno zaostril zaradi nekaterih zahtev italijanskih delegatov v komisiji za premirje s Francijo. Italija je baje preko svojega zastopstva v Wiesbadenu zahtevala od Francije, da se izvrši takojšnja demobilizacija francoske armade na Bližnjem vzhodu in da se francoska kolonialna armada takoj repatriira.
De Gaullovi načrti s francosko Afriko
Vichy, 10. sept. j. (Havas) Kakor se do-znava iz dobro poučenih krogov, je sprejela francoska vlada informacije, da namerava eksponent britanske vlade, general de Gaulle, odpotovati v francosko Afriko, da bi tam izzval revolucijo. Vlada v Vichyju je odredila oblastvom svojih kolonij v Afriki, da store primerne ukrepe proti temu načrtu. Po neki drugi verziji se je general de Gaulle že poskusil izkrcati v Afriki, a se mu je ta poskus izjalovil. Za to slednjo verzijo pa v merodajnih francoskih krogih nimajo nikakega potrdila.
Vojna na morju
London, 10. septembra, s. (Reuter). Ad-miraliteta je danes objavila pregled žrtev pomorske vojne v tednu do 1 septembra opolnoči. V tem času je bilo potopljenih 11 angleških trgovinskih ladij s skupno 56.000 tonami, 5 zavezniških s 15 000 tonami in 4 nevtralne s 13 500 tonami. Skupno znašajo torej izgube tega tedna nekaj nad 84.000 ton, kar je nekaj več nego normalni povpreček za čas vcjne. toda nekaj manj nego povpreček od ko<nca maja dalje, ko so nemški napadi na ladje postali intenzivnejši.
Admiraliteta objavlja dalje pregled izgub pomorske voine za prvo leto vojne do 1. septembra. V tem času je izgubila Anglija skupno 1,539.000 ton prostornine trgovinskih ladij, zavezniške mornarice 463.000 ton in nevtralne mornarice 769.000 ton. Skupno znašajo te izgube približno 2,771.000 ton.
Nemška in italijanska trgovinska mornarica sta v istem času izgubili približno eden in četrt milijona ton ladijske prostornine, mornarice pod nemško kotrolo pa 33.000 ton.
Ukinjena francoska poslaništva
Ženeva, 10. septembra. AA. (DNB) Kakor se izve iz Vichyja, je francoska vlada ukinila diplomatska predstavništva pri onih vladah, ki nimajo nobene avtoritete več nad ozemlji, ki so jih zasedle nemške čete.
Weygand še nI prevzel novega mesta
Ženeva, 10. septembra. AA. (DNB) Kakor se izve iz Vichyja, general zaradi letalske nesreče še ni mogel prevzeti mesta j generalnega delegata francoske vlade v ' | francoski Afriki. Zdravljenje generala Weyganda, ki si je med drugim zlomil dve rebri, bo trajalo še okoli tri tedne.
Bukarešta, 10. septembra. AA. (DNB). Šef Železne garde, Horia Sima, je izjavil zastopnikom nemškega in italijanskega tiska, da bo bodoča Rumunija država legio-narjev in da je sedanji režim le prehod k režimu Železne garde. Legionarsko gibanje je bilo in je ostalo močno gibanje, ki obsega danes ves rumunski narod. Legio-narski režim pomeni globok duhovni in duševni preobrat Narod stoji nad vsem.
Kar se tiče zunanje politike, se bo osla-njala Rumunija na sile osi. Temeljna načela te politike je že postavil Codreanu. Zmaga legionarjev pomeni navzočnost osi na izlivu Dunava. kar pomeni red in stalnost v jugovzhodnem delu Evrope. Angleški vpliv je popolnoma izkoreninjen v tem delu Evrope. V Rumuniji Anglija nima več besede. Odnosi do Nemčije in Italije se razvijajo v duhu legionarskih načel, ki so enaka načelom sedanje Nemčije in Italije
V notranji politiki bodo legionarji vodili borbo proti Židom, svobodnim zidarjem in plutokratom Legionarji imajo svoj točno izdelan program glede vseh teh vprašanj Večino tega programa je izdelal sam Codreanu in njegove ideje se bodo sedaj izpolnile
Nato je Horia Sima govoril o dogodkih, ki so pripeljali do odstopa kralja Karola in napovedal, da so legionarji Železne garde te dni jasno pokazali svojo voljo in da so nazadnje zmagali Legionarji so monarhi isti in bodo pod vladavino kralja Mihaela in pod vodstvom generala Antonesca še naprej delali za izpolnitev svojega programa
Bukarešta. 10. septembra. AA. (Rador). Uradno se poroča, da je bi izpraznjen v Transilvaniji tudi peti pas po določenem načrtu.
Madžari zasedli četrti pas
Budimpešta, 10 septembra. AA (MTI). Štab madžarske vojske sporoča: V toku 9. septembra so madžarske čete zasedle vse one kraje in točke, ki jih določa načrt za ta dan. Vkorakale so v Banfv Hunyad, Hi-dalmas, Szamos Ujvar Szent Gyorgy v dolini Feherpatak, Mezohavas ter v mesto Godomesterhaza v dolini reke Maroš. V toku današnjega dneva bodo vkorakale v Magvargorbo, Banhida. Mezoband, Maros Vasarhely, Szovato Parayd in Konrod ter v gorsko kotlino Gyorgo.
Kralj Karol se bo nastanil v Španiji
Milan, 10. sept. AA. (DNB.) »Gazetta del Popolo« poroča iz Rima. da bo bivši rumunski kralj odpotoval v Španijo.
Bolgarska komisija
za prevzem Dobrudže
Sofija, 10. sept. AA. (DNB.) Sinoči je bila konferenca bolgarskih ministrov, na kateri je bilo sklenjeno, ustanoviti komisijo. ki bo prevzela južno Dobrudžo. Na čelu komisije bo general Sinkov. Komisija bo zasedala od 15. septembra dalie v Dobriču. Ustanovljeni sta tudi dve podkomisiji. Rumunske čete bodo zapustile
Internacija za špekulante na Hrvatskem
Zagreb, 10. sept. a Hrvatski ban je izdal uredbo o pošiljanju špekulantov na prisilno bivanje. Uredba določa:
čl. 12 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, ki je bil z mojo uredbo od 17. decembra 1939 razširjen na področje Hrvatske, določa, da lahko upravne policijske oblasti I, stopnje pošljejo na prisilno bivanje v kak drug kraj osebe, ki motijo red in mir. Nedvomno motijo najhuje v današnjih časih red in mir osebe, ki skušajo izrabiti dejstvo, da so nastale gotove neizbežne motnje v oskrbi prebivalstva z življenskimi potrebščinami, za svojo osebno obogatitev s spekulativnim skrivanjem življenskih potrebščin in neupravičenim dviganjem cen.
Zato naročam vsem upravnim policijskim oblastem I. stopnje, naj v vsakem primeru, kadar zvedo na kakršenkoli način, da bi kdorkoli, pa naj zavzema kakršenkoli položaj, špekuliral z življenskimi potrebščinami, poleg postopka, ki ga imajo po obstoječih predpisih izvršiti pristojne upravne ali sodne oblasti, odredijo internacijo dotične osebe po čl. 12 točka a zakona o zaščiti države.
Izvajajoč te ukrepe se naj omenjeni špekulanti takoj aretirajo ter o aretaciji po najkrajši poti takoj obveste sodne ali upravne oblasti, v katerih področje spada fevajanje rednega postopka zaradi izvršenega delikta, s sporočilom, da bo dotični špekulant v roku treh dni poslan na prisilno bivanje v določeni kraj, obenem pa naj v tem roku upravne oblasti izvršijo zakonski postopek, za katerega so pri-
I stojne. Ta rok se ne more podaljšati ter se ' bo nadaljnje postopanje nadaljevalo pismeno, če ne bi bilo izvršeno v roku treh dni.
Ekspozitura banske oblasti v Splitu bo odredila takoj za svoje področje kraje, v katere se imajo špekulanti poslati na prisilno bivanje. Ti kraji naj bodo v najbolj pasivnih področjih, da bodo špekulanti neposredno videli bedo in stisko naroda. Za špekulante z ostalega področja banske oblasti se določajo kot kraji za prisilno bivanje kraji v srezih Udbini in Dolnjem Lapcu ter za morebitne špekulante iz teh krajev kraji v srezu Prozoru.
Špekulanti, poslani na prisilno bivanje se imajo pripeljati k sreskim načelnikom v teh srezih, ki bodo določili nadaljnje potrebne ukrepe zaradi strogega nadzorstva nad njimi v smislu že prej uveljavljenih določb o nadzorstvu nad osebami, ki so poslane na prisilno bivanje.
Pritožbe proti odloku za prisilno bivanje na podlagi upravnega postopka nimajo odložilne moči, imajo pa se istega dne, ko so bile vložene, predložiti banski oblasti.
Najstrožje je prepovedano da bi policijske oblasti I. stopnje v zvezi s pošiljanjem na prisilno bivanje sprejemale kakršnekoli intervencije. Zastopstvo po zakonito pooblaščenih pravnih zastopnikih se ima omejiti na strogo pravno zastopanje. O vsakem poizkusu intervencije, bodisi tudi političnih oseb, se ima takoj obvestiti ban-ska oblast. Pooblaščeni pravni zastopniki morajo predložiti podpisana pooblastila
Vsako pošiljanje špekulantov na prisilno bivanje bo objavila banska oblast v dnevnikih.
Danes bo seja vlade
Beograd, 10. septembra, p Danes dopoldne se je pripeljal v Beograd podpredsednik vlade dr. Maček. Imel je daljši sestanek z ministrskim predsednikom Dragišo Cvetkovičem ter nato še z drugimi ministri. Sprejel je tudi našega trgovinskega atašeja v Moskvi Franja Gazija, ki se je včeraj pripeljal iz Rusije. Za jutri popoldne je napovedana seja vlade.
Seja vodstva učiteljske organizacije
Beograd, 10. sept. o. Tu se ie danes pričela seja upravnega odbora Jugosloven-skega učiteljskega udruženja. Na sejo so prišle delegacije vseh banovinskih sekcij. Zastopstvo ljubljanske sekcije vodi Metod Kumelj. Na dnevnem redu seje so stanovska in organizacijska vprašanja. Seja bo trajala dva do tri dni.
Smrtna nesreča dveh Slovencev v Zagrebu
Beograd, 10. sept. p. Tu se je pripetila danes huda nesreča. Na Kotežu Neimaru grade novo cerkev. Z zgradbe je danes dopoldne nenadno padla težka betonska plošča, dolga 25 m ln 20 m široka ter je pokopala pod seboj skupino delavcev. Poli-
cijski organi in gasilci so prišli takoj na pomoč in po silnih naporih jim je uspelo ploščo dvigniti. Pod njo so bili trije delavci mrtvi, eden smrtno nevarno ranjen, pet nadaljnjih pa lažje poškodovanih. Ubiti so bili Anton in Fran Križka iz Slovenije in Nikola Gluvajič.
Iz državne službe
Beograd, 10. septembra, p. Upokojen je bil načelnik občega oddelka banske oprave v Ljubljani Vilko Pfeifer.
Napredoval je v 4.-L tajnik vrhovnega sodišča v Ljubljani dr. Alojzij Rant. Sodni pristav Franc Derenčin iz Laškega je premeščen v Kočevje. Premeščeni so nadalje sodni pripravniki Vladimir Jevček. Zvoni-mir Gaberšek in Albin Škerjonc iz Ljubljane. Rajko Zupanec iz Kranja in Vinko Levstek iz Sodražice k okrožnemu sodišču v Mariboru ter Ivan Žolher iz Maribora k okrožnemu sodišču v Murski Soboti
Razpis zdravniške službe
Beograd, 10. septembra, p. Razpisan je natečaj za mesto zdravnika pri Higienskem zavodu v Ljubljani. Prošnje je treba vložiti pri Higienskem zavodu v Ljubljani do 30. septembra.
južno Dobrudžo 20. septembra. Na bolgarski narodni praznik 3. oktobra bo v Dobriču velika parada čet Bolgarski Rdeči
križ bo ustanovil za časa evakuacije oz. zasedbe posebne postaje v južni DobrudžL
Ukinjena poslaništva
Bukarešta, 10. sept. AA. (Rador.) Vlada
je sklenila ukiniti poslaništva v Mehiki, Kodanju. Helsinkiju. Teheranu in Riu de Janeiru. Istoiako so ukinjeni položaji svetnikov veleposlaništev. Odpoklicani so dosedanji veleposlaniki pri sveti stolici. v Ankari in Vichyju ter poslaniki v Bernu, Washingtonu. Lizboni. Stockholmu in Berlinu.
Stranka naroda razpuščena
Bukarešta, 10. sept. j. (Rador.) Državni vodia general Antonescu je odredil razpust »Stranke naroda«, ki jo je ustanovi! bivši krali Karol. Hkrati s stranko se ukinja tudi »Narodna garda«, ki je fungirala kot nekakšen pomožni organ upravnih oblastev v provincah.
Izprememba polkovnih imen
Bukarešta. 10. septembra. AA (DNB.) Uradno sporočajo, da ie vlada odredila spremembo imen vseh onih polkov in voi-nih formacij, ki so dosedai nosile ime kralja Karola. Ti polki bodo nosili odslei ime kraljice matere Helene ali druga zgodovinska imena.
Upokojeni generali is* admirali
Bukarešta. 10. sept. AA. (DNB.) S sklepom generala Antonesca ie bila upokojena vrsta generalov in admiralov. Med upokojenimi so tudi bivši vojni minister Ila-hierici. bivši načelnik generalnega štaba general Cenescu. bivši predsednik Bukarešte general Dombrovski in drugi.
Gafencis odpotoval
iz Moskve v Anglijo
Rim, 10. sept. o. Agencija Štefani poroča iz Budimpešte, da se bivši rumunski poslanik v Moskvi Gafencu ni odzval pozivu generala Antonesca po takojšnji vrnitvi v Bukarešto, marveč je odpotoval iz Moskve preko Švedske v Anglijo. Gafencu je bil v Moskvi pri svojem delu v stikih z angleškim poslanikom Crippsom, kar je baje razlog, da se ne namerava vrniti v Bukarešto.
Nov sovfetsld poslanik v Turčiji
Moskva, 10. septembra. AA (Reuter). Sporočajo, da je sovjetska vlada razrešila dolžnosti sovjetskega veleposlanika v Turčiji Terentijeva in na njegovo mesto imenovala Vinogradova.
V Sofiji je predvčerajšnjim umri veliki slovanofil in predsednik Slavjanskega dru-žestva prof. S. Bobčev. Pogreba so se danes udeležili vsi člani vlade z ministrskim predsednikom Filovom na čelu.
Pokojnik je bil velik prijatelj Slovencev. Ponovno je tudi sam prišel med nas. Vedno se je zanimal za naše slovenske stvari.
Veliki pokojnik se je že leta 1876. udej-stvoval v bolgarskem nacionalnem gibanju. Bil je iz generacije, ki se je borila za osvoboditev Bolgarije. Spočetka se je posvetil medicini, dovršil pa je študije prava v Rumuniji. Postal je prosvetni minister. Pozneje je bil poslanik v Petrogradu. Po bolgarski » _ i 1. 1913 je odstopil in se je posvetil svoji profesorski karieri. Bil je redni profesor prava na sofijski univerzi. Bil je tudi ustanovitelj in prvi rektor bolgarske svobodne univerze v Sofiji. Z njim je sedaj legel v grob velik propo-vednik slovanske misli v Bolgariji.
Amerisko-kanadški obrambni odbor
Washington, 10. sept (AR) Včeraj ae je ponovno sestal skupni ameriško-kanad-ski obrambni odbor k zasedanju, ki bo trajalo več dni. Delegati odbora so razpravljali o možnosti odprodaje vojnega materiala, ki ga Zedinjene države ne rabijo, Kanadi. Dalje so se razmotrivala vprašanja, katere točke na kanadskem ozemlju bi prišle v poštev za skupne letalske in momari-
VVashingtoci, 10. sept. AA. (DNB) Manevri ameriške mornarice so se pričeli pri Honoluiu. Trajali bodo pet dni. Prisostvuje jim tudi mornariški minister Knox.
Razpust masonskih lož na ^Nizozemskem
Amsterdam, 10. sept. j. (Štefani) Obla-stva so na vsem holandskem ozemlju prepovedala nadaljnji obstoj prostozidarskih lož in vseh organizacij, ki so z njimi v kakršnikoli zvezL
Naš parnik na potu v Ameriko
Dubrovnik, 10. sept. o. Iz gruSke loke je odpotoval naš trgovski parnik »Dubtravka«, last Dubrovačke plovidbe, v rusko ktko Poti na Kavkazu, kjer bo ukrcai tovor mangana za Severno Ameriko. Pred odhodom so parnik podrobno pregledali ter so našli v njegovi notranjosti več slepih potnikov, ki so jih aretirali.
Vremenska napoved
ZemnnsKa: Pretežno oblačno v vsej državi, sam pa tja dež. Nekoliko vedro bo na skrajnem jugu. Vreme se bo zboljšalo čeac dan od severozapada. Toplota se bo znate« ta.
Metlika je imela svoj veliki praznik
Festival belokrajinskih narodnih plesov in običajev je ob številni udeležbi občinstva
od blizu in daleč dose gel nadvse lep uspeh
»Al'je kaj trden ta vaš must?« (Metliški »most«)
Foto Mušič
Morda ni samo zasluga dobre organizaci- j je in čudovito lepega jesenskega dne, da je • belokranjska metropola Metlika privabila v nedeljo toliko gostov, kakor jih ni videla menda še nikdar na svojih starodavnih ccstah. Drugi belokranjski praznik v Metliki se je spremenil v močno manifestacijo za tisto našo pristno, v globine slovanskega jedra segajočo ljudsko kulturo, ki je ohranila prav v Beli Krajini še mnogo živih in toplih usedlin. Danes, ko vsak misleč človek neugnano doživlja težke potresne pojave na oni površinski plasti našega življenja, ki smo jo dobili s civilizacijo, se prebuja v nas tem večje zanimanje za elementarne in prestare pojave našega narodnega življenja. Odtod novo zanimanje za folklor, za ljudsko kulturo, za pozabljene šege in navade, za vse, kar označuje narodno dušo.
V znamenju tega novega zanimanja je stal nedeljski metliški festival. Izobražen-sivo in ljudstvo je združila ista težnja po doživetju elementarnih oblik narodnega čustvovanja in verovanja. Izobraženci so jeli v zadnjih letih reševati iz pozabe pesmi, obredja, plese in šege, ki jih poznajo tudi v Beli Krajini samo še stari ljudje, priče nekdanjih patriarhalnih časov. Čeprav so v Beli Krajini še vedno bliže legendarni prvotnosti te samorodne kulture nego v drugih slovenskih pokrajinah, je civilizacija tudi tu marsikaj že močno zabrisala. Zato je treba tem bolj pohvaliti prizadevanje rojakov, da s prireditvami, kakršna je bila nedeljska, vzpostavijo tople vezi med sodobnim življenjem in starimi rodovnimi izročili V tem duhu deluje ljubljansko društvo »Bela Krajina« z dr. Banom na čelu. Gg. dr Bano, prof. Mušič, ga Potočnikova in drugi so pripravljali »metliški festival« v Ljubljani, zaslužni rojak g. EngeSbert Gangl, župan g. Malešič in drugi člani pripravljalnega odbora pa v Metliki. Tako je Metlika doživela svoj veliki dan, ki ostane v lepem spominu ne samo njenim meščanom, marveč tudi izredno številnim gostom.
it
Prispeli so mnogi, ki so jih odzibala ta lepa, a siromašna tla. in še premnogi, ki so lih poznali samo bežno ali ki so ob tej priliki prvič naslajali svoje poglede na njihovih slikovitih bregovih z idiličnim »trtjem« (vinogradi), kjer je jelo septembrsko sonce mediti napete, čeprav letos ne preveč obilne grozdne jagode.
Nekateri so dopotovali že v soboto popoldne, da so videli zvečer kresovanje po starih metli-kih in žumberških običajih. NTa Pungertu je igrala metliška mestna godba, domača dekleta so kot kresnice prepevale stare kresne pesmi. Žumberčani v narodnih nO'šah so na kresu prižigali bakle in potlej peli okrog ognja davne molitvice zcmlji-rodnici. Naposled so zaplesali kresno kolo. kakor v prastarih časih, ko je še živelo v dušah pagansko dojemanje prirode. Vsa idila se je končala s pojedino na ražnju pečenega janjca. Metlika je bila vsa razgibana v lučeh in v pričakovanju.
In nedelja je bila tako svatovsko lepa, da bi vrli organizatorji ne mogli naročiti lepše in prijaznejše. Vsak vlak je iztovo-riil množice gostov z vseh strani, mnogi so prispeli od blizu in daleč z motornimi vozili. Okrog poldevetih je privozil na okrašeno metliško postajo posebni vlak iz Ljubljane, ki ga je pripravilo društvo »Bela Krajina« s sodelovanjem »Putnika«. Udeležba je presenetila same prireditelje, saj se je pripeljalo okrog 700 oseb. ki jih je Metlika sprejela z mestno godbo Ob njenih koračnicah se je razlila po cesti v nekoliko oddaljeno mesto cela reka Ljubljančanov (in drugih z njimi došlih gostov) vseh stanov in starosti
Tako si dopoldne videl v Metliki vrsto kulturnih delavcev, ki so nekateri dopotovali že dan poprej. Naj omenim samo ne-
katere, ki jih je poročevallčev pogled opazili na cesti ali na prireditvi Izmed znanstvenikov belokrajinska rojaka, univ. prof. dr. Nika Zupaniča in primarija dr. Mirka černiča iz Maribora, bivšega poslanika dr. Bogumila Vošnjaka, univ. prof. dr. J. Had-žija, doc. dr. Cholevo. Izmed umetnikov slikarja B. Jakca, ki že nekaj časa slika v Beli Krajini in je že doslej dovršil lepo število dragocenih krajinskih in figuralnih motivov, pesnika Mirana Jarca, skladatelja prof. Tomca, pesnika in jezikoslovca dr. A-Debeljaka i.t.d.
Po prihodu jutrnjih vlakov se je množica gostov razlila po Metliki. Mnogi so se povzpeli na okoliške hribe in od tam uživali pogled na mikavno panoramo Bele Krajine, ki se je razkazovala z vseh strani v zelenilu svoje vegetacije, s prvim rumenim nadihom prihajajoče jeseni, s svojimi bližnjimi in daljnimi seilišči. s horizonti, ki jih zapirajo pravljični Gorjanci, kočevsko pogorje, gore in bregovi Hrvaitske. Vse je kazalo, da tu ni odsekane meje, marveč da so povsod ubrani krajinski prehodi, kakor se v mehko pojoči domači govorici, ki je tako obilno blagoslovila pesniški jezik Otona Župančiča, zlivata slovenska kajkavska in hrvatsko-srbska što-kavska beseda, obe zrasli iz istega južno-slovanskega debla. Bela Krajina ni meja narodov in kultur, marveč most od brata k bratu: odtod njena topla domačnost, ki je dobila na popoldanski prireditvi tako slikovito in učinkovito podobo. Pokazala je, da nas ni mogoče duhovno ločiti in da
v nas še živi pravo slovansko jedro.
*
Organizacija takega praznika je zadeva ki je treba zanjo čim več izkušenosti. Odtod razne slabosti, ki pa so bile premalen-kostne, da bi vzele nasmehljani belokranjski nedelji njeno svatovsko prelest. Na Pungertu je bilo vse dopoldne živahno. Skupine v narodnih nošah so prihajale in odhajale z godci na čellu, s pesmijo na ustih Na metliških ulicah je bilo živahno kakor ob nedeljah dopoldne na ljubljanskih. Vonj z ražnjev, kjer je — kakor pri Anatolu Francu —kakšen Jakec Vrtiraženj obračal pridno janjca ali prašiča, je vabil k prijaznim siestam ob pečenki in dobrem metliškem vinu, in za hip se je zdelo, da je vse na svetu lepo in mimo. Zvonovi so pri-trkavali, da so se čuile njihove melodične prošnje in vabljivke da!leč čez metliško polje in čez griče z zidanicami.
Toda ta razpoloženjska podoba je bala varljiva. Problem Bele Krajine je njena napol kraška prst, ki hitro izhlapeva vodo in kljub dolgemu, težkemu obdelovanju, malo rodi; njeno poljedelstvo in živinoreja, ki čaka povzdige in pomoči; njena naseljenost, ki ji siromašna tla in neurejena produkcija ne zadoščata, tako da ne ve, kam s previškom prebivalstva: skratka: tudi problem Bele Krajine je žgoče socialen in gospodarski.
★
»Metliški festival« je bil po svojem programu daleč od bolestne sodobnosti, v kateri se beda druži z bolestjo in sovraštvom; bil je evokacija kmečke preteklosti, starinski praznik poljedelske Iiturgije izza časov prastarega češčenja zemlje in naravnih sil. Perun, Živa, Morana in druga pooseblje-nja večne naravne oblasti nad človekom so za hip dihnila v današnje življenje skozi ritmično lepoto plesov in zdaj vriska jočo, dionizijsko, zdaj otožno, odpovedi polno melodijo obrednih spevov in starinskih pesmi. Zeleni Jurij je šel čez trate, mimo ko-drolasi brez, ki sta jih opevala mojster Župančič in njegov mladi viniški rojak Oton Berkopec.
Amfiteatralni polkrog na Pungertu za impozantnim in nedovršenim Sokolskim domom so že pred tretjo uro popoldne zasedle množice gostov in domačinov. Morda ni pretirano, če cenimo število obiskovalcev na kakih pet fcisočev. V tem narav-
nem gledališču, ki spominja malce na antične teatre, so se zbrali vsi predstavitelji Bele Krajine in vsi, ki so hoteli doživeti njen »festival«. Prireditev je potekala v glavnem po programu in prav gladko, brez daljših presledkov med posameznimi nastopi. Belokranjci so dali najboljše, kar zmorejo; čutil si, da tu niso gostje, marveč da plešejo in pojo na svojih tleh, kakor so plesali v senci dreves njihovi davni predniki. Besedilo sporeda in napovedovalec na megafonu sta olajšala razumevanje.
Prvi so nastopili Črnomaljci z Zelenim Jurijem, ki so ga peli in plesali z vso slikovito preprostostjo, kakor ustreza tej pradavni hvalnici pomladi, ki se v nji pa-ganske slike in prilike srečujejo s poznejšim krščanskim pripevom »kirales«. V ko-lu-mostu so pokazali veselo zbadljivost, ki je lastna tej nekdanji obredni igri katere variante smo videli potlej še v predgrad-ski in metliški igri Rojaki iz Adlešiča so zapeli in zaplesali svatbena kola, bojanska skupina s posebno lepo narodno nošo je
JUTRI se začne PRODAJA SREČK drž. razr. loterije
Opozarjamo na današnji oglas v državi priznane največje slovenske
kolekture
Milana Lavrica
dala v svojem plesu in melanholičnem petju občutje religioznega izvora kola. Skupina iz Predgrada ie dosegla močan učinek s svatbenimi plesi in obredi, ki so razveseljevali oči in srca. Preloški in starotrški plesalci so pokazali svojski ritem svojih plesov (kolo). Iz Vinice so se postavili s kresnicami, s petim kolom, ki diha poezijo paganskega božiča-Novega leta in s svatskim kolom s plesno blazinico. Največ po številu nastopov in delno tudi po kvaliteti izvajanja so dali Metličani. Morda je bilo v njihovih plesih že nekolike meščanske stilizacije, vendar so imeli tako dober nastop in tako pester program, da so vtisnili lepi, z elementarno rustikalno domačnostjo prežeti prireditvi učinkovit finale. Narodne noše, petje, plesi, glasba, vse je bilo zlito v tok podob, glasov m zvokov, ki je osvajal oči in srca tu pod jasnim nebom, blizu metliškega »trtja«, na starih
tleh. ki že dolga stoletja rode temu naro-du-snovalcu in uživalcu pomenljivih estetskih proizvodov.
Po prireditvi je bila kajpak ljudska veselica z vsemi starodobnimi atributi takih zabav. Najpogumnejše je mikal mlaj, tudi eden izmed značilnih simbolov prastare ljudske vere. Igrala je godba Včasi so malo zaplesali, brhka dekleta so ponujala majhna srčea iz lecta z napisi iz starih domačih pesmi. Težko se je bilo posloviti od starih in novih znancev Najbrž je td težo občuti! tudi »posebni vlak«, ki je zaman naskakoval vrh pod Semičem; kaj je hlaponoma ostalo drugega, kakor da nas v dveh partijah potegneta kvišku' To je prineslo poldrugo uro zamude ;n košaro zamer, ki naj bi jih »odločujoč i & malce premislili; mar je brezh-ben promet s takimi vlaki pri nas res še »problem?!	— o.
Kralja so videle . • •
Ob odkritju spomenika kralju Aleksandru I. Zedinitelju, ki je bilo zaključeno s tako mogočno slovesnostjo, je bilo videti mnogo drobnih prizorov, ki so izpričevali patriotska čustva našega naroda. Posebno šolska mladina, ki je bila v velikem številu udeležena pri odkritju, bo od slovesnosti ohranila vtise, ki ji bodo trajno ostali med najlepšimi spomini. Vsa ta zlata šolska mladina, ki ie praznično predpoldne ob vseh strani v vzornem redu prikorakala v Zvezdo, je bila razmeščena v širokih pasovih na obeh straneh okrog spomenika. Seveda pa so v sprednjih vrstah slavnostnega prostora stali predstavniki oblasti in organizacij, ki so mladini zastrli pogled na osrednji slavnostni prostor. Zato mladina tudi ni mogla videti visokih gostov, mladega kralja in kneza Pavla z obiteljo, ki jim je veljal navdušen pozdrav ob prihodu. Goreče želje v mladih srcih, da bi videli mladega kralja iz oči v oči — morda edina prilika v življenju, ki bi jim utegnila uresničiti to željo — so bile tako iskrene, da so znale premagati vse ovire. V času, ko je predsednik odbora z odra govoril slavnostni govor in je med vsemi navzo-
čimi vladala tiha pozornost, so se prav v ospredju med visokimi zastopniki pojavile prve otroške glavice, vse žarečih oči, ko so ugledale prav pred seboj mladega kralja v uniformi naših junakov zraka. Seveda so vsi privoščili otrokom to prisrčno radost, kakor prav zgovorno prikazujeta naši sliki. Na prvi je videti, kako so se prve deklice prerile prav v ospredje; še stoje spredaj častni gostje. Trenutek kasneje se je podoba na istem prostoru že vsa spremenila: vedno več teh malih »radovednežev« si je znalo priboriti prostor tako, da so častne goste že povsem izrinili v ozadje. No, po nekaj trenutkih pa so se, utešeni in zadovoljni, spet umaknili in naredili prostor novi skupini, ki je že nestrpno čakala za njimi. Tako so se razvrstili če že ne vsi, pa vsaj večina med njimi, saj je bilo enako povsod okrog slavnostnega prostora.
Morda so bili ti prizori izven programa in ne po vseh pravilih etikete, vendar so bili prelepa podoba ljubezni naše mladine, ki jo goji v svojih srcih za mladega kralja Petra II.
Jesen je že prišla?
Ljubljana, 10. septembra Ko je proti koncu julija nastopilo (občutno deževje ob nenavadno nizki temperaturi, smo pač upravičeno domnevali, da nas je kljub poletni dobi obiskalo dolgotrajno jesensko deževje mesec dni prezgodaj. Letošnje depresivno muhasto vreme nas je torej pošteno presenetilo. Po nekajdnevnem močnem deževju so že grozile popia-ve in smo že obupali nad toplim soncem, toda deževje je prestalo in dočakali si?iO v prvih dneh septembra nekaj pravega sončnega in toplega vremena. Prav kakor da se je hotelo nebo oddolžiti za nevšečao. hladno in deževno poletno dobo. Temperatura je nenadno močno zrasla in ie Kazal toplomer v Ljubljani dne 8. t. m. 27.1 stopinj, kar sicer spada v sredo vročega poletja, ne pa na začetek jeseni. Včeraj pa so se spet zgrsrii cblaki od južne strani, pričelo je počasi, a vztrajno deževati, in kakor vse kaže, stojimo v resnici nred dolgotrajnim jesenrkim deževjem. Včjraj je deževalo od 10. do 13. nato pa po več-urnem prestanku od 18.40 do 21. Po ponovnem prestanku pa se je vsu! dež spet < b
Foto Mušič
4.50 zjutraj in trajal s kratkimi presleJk do 4. popoldne. Parkrat se je nebo na nekaterih straneh zjasnilo, vendar so obzorja še močno zagrnjena s temnimi jesenskimi oblaki.
Na ljub'janski meteorološki postaji so zabeležili davi ob 7 1 S.4 mrr dežja. Temperatura je padla opoldne na 17 stopnij. potlej se je znižala na 16 in nri tem bo menda tudi ostalo. To je namreč povprečna jesenska toplina Trdi barometer se je precej znižal, vendar lahko še vseeno una mo, da se sednnie deže< ie ne bn zav'ek'o in da nam bo naklonjenih le še nekaj vedrih toplih dni, ki si jih take zdk želimo.
Od četrtka
enotni krasil
Ljubljana. 10. septembra
Iz vrst pekov smo prejeli;
Po uredbi o enotni moki in kruhu se bo enotni kruh prodajal od četrtka dalje ii. sicer bo moral biti star en dan. Prodaja svežega kruha ie strogo prepovedana. V omejeni količini ie dovoliena orodaia svežega maslenega peciva in žemelj. Z ozi-rom na visok porast cen bele moke se zviša cena pecivu in žemllam na 1 din za komad. Javnost se naproša, da ne zahteva več svežega kruha, ker ie Droti kršiteliem uredbe predpisana stroga kazen do 25.000 din.
Novi enotni kruh se ne bo podražil. Peki bodo prodajali štruce po 3 din. ki vse-
bujejo 56.50 dkg. in štruce po 6 d5n v teži 109 dkg. Dalje naprošajo peki. nai stranke ne hodijo v zgodniih iutrniih urah do kruh. ker ie dovoliena orodaia. kakor rečeno. samo en dan starega kruha.
V četrtek stopijo v veliavo tudi nove delovne tire pekovskih Domočnikov. Odpravljeno ie nočno delo v pekarnah in bodo v četrtek prvikrat vstali Dekovski pomočniki ob 4. zjutrai k dnevnemu delu. Enotni kruh se bo pekel naiveč v ooooldanskih urah. Do četrtka bodo peki še orodaiali kruh. pečen iz moke. ki io imaio v stari zalogi. Enotne moke vsi peki še niso prejeli. pa upajo, da se bo to do četrtka zgodilo. in bodo potem uvedli redno ooslova-nje po določilih nove uredbe.
Žetev žepnih tatov
Ljubljana, 10. septembra
O priliki velesejma in ob slavnostnih dneh odkritja spomenika se je nateplo v Ljubljano veliko število žeparjev iz notranjosti države in iz mestne okolice. Tako je Viktorja Devetaka predrzen žepar pred glavno pošto okradel za lepo vsoto denarja. Devetak je čakal na tramvajski voz, in ko se je v gneči povzpel na tramvajske stopnice, mu je nekdo posegel v notranji žep suknjiča ter mu izmaknil usnato listnico s 3000 din gotovine. Marija Klemenčičeva iz Ljubljane je prijavila, da ji je v gneči pred glavno pošto neznan mlajši moški ukradel iz ročne torbice usnato denarnico, v kateri je imela gotovine za 1434 din. Žeparji so se še posebno udejstvovali na vlakih, ki so bili te dni dvakrat prenapolnjeni. Tako se je Konradu Finku iz Celja približal v gneči mlajši neznanec, ki se ga je ves čas nekam sumljivo dotikal. Ko je potem Fink izstopil iz vlaka je opazil, da neznanca ni bilo nikjer več, zmanjkala pa je tudi njegova Ustnica s 600 din gotovine. Na podoben način je bil okraden Rudolf Pauk iz Maribora. Tudi temu je tat izmaknil listnico s 6 stotaki pa še velesejmsko legitimacijo zraven ter povratni vozni listek. Ignac Grilec iz ljubljanske okolice je prijavil, da mu je neznan žepar ukradel v tramvaju med vožnjo od glavne pošte do kolodvora pozlačeno uro ter zlato verižico v skupni vrednosti 1200 din. Prav gotovo je bilo okradenih v zadnjih dneh še več potnikov in gostov ter bodo verjetno prišle še nove prijave o žepnih tatvinah.
Elektrifikacija ljutomerske okolice
Ljutomer, septembra
O elektrifikaciji mesta in okolice je bilo izraženih že mnogo želja, ki so se na razne načine tolmačile javnosti. Mnogo je v tem oziru pri nas že storjenega, ostalo pa še je vendar nekaj vasi in celo del mesta, ki še nima električne luči. Zdaj se je ta stvar zopet ganila nekoliko z mrtve točke, ker je elektrifikacija dela mesta preko železniške proge in Stročje vasi že gotova stvar. Na pobudo posestnikov gornjega dela mesta, ki nimajo električne luči in nekaterih posestnikov iz Stročje vasi je stvar v toliko napredovala, da je končno prišlo do sestanka v Stročji vasi, ki je bil v petek zvečer v gostilni Zemljič. Sestanku je prisostvovalo okoli 30 interesentov ter zastopniki občinske uprave. Po izčrpnih poročilih, ki so jih podali posamezni interesenti, vodja električnega podjetja in zastopniki občine, je prišlo do soglasnega sklepa, glede čim prejšnje elektrifikacije Stročje vasi in gornjega dela mesta. Zastopniki občine so pri tem obljubili svojo pomoč, to je, da bo občina postavila glavni vod od vrtnarja do Puconja v Stročji vasi, interesenti pa bodo žrtvovali vse, samo da dobe električno luč, tako bodo za glavni vod dobavili droge, jih razvozili in postavili.
Glede na obljubo zastopnikov občine, ki bo postavila glavni vod, so že začeli v Stročji vasi z instalacijami, nakupovanjem drogov in drugimi pripravami, ki jih vodi 6 člansk odbor, (gg. Lipovec, Bobnjar Belec, Košar, čurič in Puconja). Po postavljenem načrtu bodo prve žarnice zagorele v Stročji vasi in gornjem delu mesta že 1. novembra.
©Seta šestih otrok je ubil
So&išče je storilcu odmerilo 4 leta robije
Celje, 10. septembra
Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal 281etni mizar in posestnik Janez Jalovec iz Mrzle vasi pri Čatežu, zaradi uboja. Obtoženca je bianil odvetnik dr. Pintar.
Dne 23. junija proti večeru so se sešli v zidanici posestnika Franca Baškovca v Mrzli vasi posestnik Baškovec, Janez Jalovec s svoio ženo, posestnik Karel Grame s svojo ženo in Karel Radovanovič. V zidanici sta se Jalovec, ki je bil vinjen, in Grame snrla. nakar je Grame dejal, da ima pri sebi samokres. Baškovec je opozoril Gramca, naj se ne igra s takimi stvarmi, Grame pa je odvrnil, da je hotel Jalovca samo prestrašiti. V tem trenutku je skočil Jalovec proti Gramcu in ga vrgel iz zidanice. Nato so vrata zidanice zaprli. Grame
je zunaj trikrat ustrelil in grozil Jalovcu, potem pa se je pomiril in sedel na travo. Nekaj minut pozneje se je družba, ki je bila v zidanici, odločila, da poj de domov. Jalovec je neopaženo pograbil v zidanici dolg kol. Ko so ofprli vrata, je stopil Jalovec h Gramcu. ki je sedel na travi, in ga s kolom udaril s tako silo po glavi, da mu je preklal lobanjo, nato pa je še večkrat zamahnil po njem in ga močno poškodoval tudi po prsnem košu in trebuhu. Gramca, ki je bil oče šestih otrok, so prepeljali v brežiško bolnišnico, kjer je drugi dan izdihnil.
Janez Jalovec je bil obsojen na 4 leta robije, Mariji Gramčevi, vdovi po usmrčenem Karlu Gramcu, pa mora plačati 10.000 din odškodnine.
Somaii vest
i
KAJ JE VZROK VEČNIM NEMIROM, VSTAJAM IN KRVAVIM INCIDENTOM V ORIJENTU ?
Kdo jih povzroča ? Odkod imajo ljudje denar in orožje ? Kakšno vlogo igrajo pri tem lepe ženske, ljubezen,
ljubosumnost, intrige? Charles Vanel, Dolly Daviš, Tanja Fedor, Jean Galand. Danes ob 16., 19., 21. uri. — KINO MATICA, tel. 22-41
Bar juga
BAR DU SUD
Francoski film z izredno aktualno, zanimivo in napeto snovjo !
prof. Šest na šoli Glasbene Matice dekla-macijo. Pisarna sprejema še vedno nove prijave in gojence v običajnih urah v pisarni, Vegova ulica štev. 7/1. Obveščamo starše, da imajo začetniki teorijo v četrtek dne 12. t. m. ob 14. v sobi štev. 17, II. letnik teorijo pa isti dan in ob isti uri v Hu-badovi dvorani. Gojenci, ki nameravajo obiskovali in. letnik višje glasbene teorije pa naj pridejo v ponedeljek 16. t. m. ob 14. v Hubadovo dvorano. (—)
ZA VLAGANJE SOČI VJA BREZ KUHANJA, ZANE--SLJIVO KONZERVIRA VLOŽENE KUMARCE, GOBE. FIŽOL I .T. D.
ŽIDOVSKA UL.
LJUBLJANA MARIBOR
u— Državno učiteljišče v Ljubljani. Ravnateljstvo sporoča abiturientom z višjim tečajnim izpitom, da je prosvetno ministrstvo z odlokom 7. t. m. podaljšalo rok za vlaganje prošenj za sprejem v novi V. letnik do 20. t m. Reflektanti, ki do 9. t. m.
VSEH SVETOVNIH ZNAMK POCENI V DROGERIJI
BELI KVARTET
Florence Rice, Una Merkei, Ann Rutherford, Mary Howard. — četvorica najmlajših holly-vvoodskih talentov v globoki in pretresljivi filmski drami iz bolničarskega življenja. Film o mladem dekletu, ki je iskala bogatega moža — a je našla ljubezen in srečo. DANES PREMIERA! — Ob 16., 19. in 21. uri. _ KINO SLOGA, tel. 27-30
Češki ITD \ mm TV ČTI miCfclT ¥17 smo morali pri premieri velefilm V luiltUl 9lUl#IUli«IJEi v januarju kljub stalno razprodanim predstavam deseti dan staviti iz programa, ker nismo mogli predvajanja podaljšati, ker je bil film že terminiran v Splitu. Iz tega razloga ponavljamo na splošno zahtevo naših obiskovalcev to izredno posrečeno zabavno in duhovito češko delo. — Vsakdo, kdor ga še ni videl, naj si ga ogleda, ker mu ne bo žal!
Blagajna odprta od 11. do 12. in od 15. ure dalje! Predstave ob 16., 19. in 21. uri.	KINO UNION, tel. 22-21
BBH
EMONA IV. KAN C
LJUBLJANA N E BOTIČN I K
še niso vložili prošenj in jih bodo vložili od 10. do 20. t. m., naj se dne 21. t. m. ob pol 8. javijo pri ravnateljstvu učiteljišča, nato pa pojdejo k zdravniškemu pregledu v higienski zavod (šolska poliklinika). Dne 21. t. m. ob 17. bo razglašeno, kateri kandidati in kandidatke so bili sprejeti v novi V. letnik.
u— Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti na Christovofem učnem zavodu, Ljubljana, Domobranska c.
15. se vrši sedaj redno vsak dan dopoldne in popoldne. (—•)
Iz Celfa
e — Nadaljevanje regulacije Savinje. 2e
ponovno smo podčrtali potrebo takojšnjega razpisa oddaje del za regulacijo Savinje v peti etapi do drugega železniškega mostu, ker je regulacija v četrti etapi že zaključena. Zdaj je banska uprava razpisala prvo javno ponudbeno licitacijo za regulacijo Savinje v drugem delu pete etape od km 23.500 do 24.180. Licitacija bo v torek 24. t. m. ob 11. v prostorih ban-ske palače v Ljubljani Bleiweisova cesta 10, dvorišče, levo, soba 17. Regulacijska dela so proračunana na 2,024.855 din.
e— Gradnja mostu čez Mestinjščico in rekonstrukcija banovinske ceste v Sodni vasL V četrtek 19. t m. ob 11. bo v prostorih tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani druga ponudbena licitacija za gradnjo železobetonskega mostu čez Mestinjščico in za rekonstrukcijo banovinske ceste v Sodni vasi pri Podčetrtku. Proračun znaaš 593.091.51 din.
e— Umrl je v ponedeljek v celjski bolnišnici 65 letni orožniški narednik v p. Josip Colner od Sv. Jurija ob Taboru. Istega dne je umrla v bolnišnici 60 letna M. Mlinarjeva s Sp. Hudinje, snažilka na celjski postaji. Na Lavi je umrla 83 letna preužitkarica Marija Gaberškova.
e — Tragična smrt kolesarja. V ponedeljek popoldne se je peljal posestnikov sin Franc Skrlj iz Razbora pri Drami j ah
Otrok zažgal domačijo In sam zgorel
Domači In sosedje so morali poslušati otrokovo obupno kričanje, a niso mogli pomagati
s kolesom v Št. Jurij ob juž. žel. k zdravniku. Ko je prispel do cestnega križišča Drami je - Ponikva - Št. Jurij v Selcah, je privozil nasproti drug kolesar. Kolesarja sta na križišču trčila drug v drugega. Skrlj je padel vznak s kolesa in priletel tako nesrečno, da si je zlomil tilnik. Drugi kolesar pa je padel naprej in se samo lažje poškodoval. Skrlj je pet minut po karam-bolu izdihnil. Ko je prispela na kraj nesreče uradna komisija in ugotovila dejanski stan, so prepeljali Skrljevo truplo na njegov dom.
e— Voz z romarji se je prevrnil. V nedeljo se je peljala skupina romarjev na božjo pot na Sv. gore. Ko so se romarji vračali z vozom domov, se je voz prevrnil. Pri padcu z voza se je 42 letni hlapec Flori j an Cepin iz Gubnega pri Pilštanju močno poškodoval po glavi in rokah, 21 letna posestnikova hčerka Julka Jugova iz Gostincev pri Podčetrtku pa je dobila poškodbe na glavi. Oba ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici.
e— Obsojen vlomilec. V noči na 10. julij je 29 letni pekovski pomočnik Slavko Gorenjak iz Nove vasi pri Celju vlomil skozi zamreženo okno v jedilno shrambo pekovskega mojstra in hišnega posestnika Rudolfa Mlakarja v Komenskega ulici v Celju ter odnesel kovinasto posodo s 5 kg slada, usnjato torbico za kasiranje, več steklenic z vloženim sadjem in razne druge jestvine ter povzročil 1420 din škode. Pri včerajšnji razpravi pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju je Gorenjak vse tajil, kar mu pa ni pomagalo. Obsojen je bil na 10 mescev strogega zapora in izgubo častnih pravic za dobo 2 let, Rudolfu Mlaakrju pa mora plačati 1420 din odškodnine.
*	Velika skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda bo letos 15. t. m. v Ljubljani. Spomnite se ta dan naše obrambne družbe in zberite pri svojih znancih: majhen dar clomu na oltar. Namesto brzojavnih pozdravov darujte za namene družbe!
*	Novi grobovi, v nedeljo je umrl po kratki in mučni bolezni g. Martin R a k u-š a starejši, posestnik in bivši župan v Obrežu pri Središču. Rajnki je bil vrl nacionalist in naprednjak ter je užival ugled daleč na okoli. — V Ljubljani je preminil g. Ivan Rozman, upokojeni višji sodni oficial. Uglednega pokojnika so pokopali včeraj pri Sv. Križu. — V Ljubljani je umrla ga. Ofelija Križmančičeva. Rajnko so včeraj pokopali pri Sv. Križu. — V 65. letu starosti je umrl v št. Juriju ob Taboru upokojeni orožniški narednik in posestnik g. Josip Z o 1 n a r. Pogreb bo danes ob 10. dopoldne. — Včeraj so pokopali pri Sv. Križu go. Ireno Okrupovo, rej eno štefanovičevo, soprogo uradniškega pripravnika državnih železnic, ki je umrla v cvetu svoje mladosti. — V Trbovljah je preminila ga. Anica Fettkejeva, rojena Pleskovičeva. Pokopali so jo včeraj na domačem pokopališču. — V Celju je umrla ga. Marija Mlinarjeva, rojena Sabrova, vdova po železniškem poduradni-ku. Pogreb bo v četrtek ob 17. iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču. — Rajnkim blag spomin, žalujočim naše iskreno soža-lje!
*	Strogi ukrepi proti pekom, ki skrivajo m<>ko. V soboto je po zagrebških pekarnah začelo primanjkovati kruha. Trgovinski oddelek pri banski oblasti je takoj uvedel preiskavo in dognal, da se v Zagrebu nahaja do 50 vagonov moke in da so peki do neke mere sami krivi, če se niso ob pravem času založili z njo. Ko je neki zagrebški pek ustavil peko, so prišli organi za nadzorstvo cen in našli pri njem 7 vreč moke. Banska oblast je odredila strogo kontrolo zalog in cen, a za vsa one obrtnike in trgovce, ki bodo kršili zakonske predpise, se bodo uvedle najstrožje policijske kazni, ker sodni postopek predolgo traja. Pristojne oblasti v banovini Hrvatski so sklenile s Prizadom dogovor, da bo banovini zagotovljena zadostna količina moke za vse leto.
ROB1DOV ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ
s pravico javnosti
Ljubljana — Trnovska ul. is
vpisuje vsak dan dopoldne in popoldne. TELEFON 40-48.
* Za izboljšanje neretvanskih močvirij.
Banska oblast banovine Hrvatske se ukvarja z načrtom melioracije neretvanskih močvirij, ki jih tamošnje ljudstvo imenuje blatija. V času velikih jesenskih in pomladnih deževij Neretva preplavlja predele Neretvanske pokrajine, da se vsa planjava izpreminja v jezero. Voda pušča na zemlji debele plasti najboljše prhice, ki je v izredni meri plodna. Na žalost pa je v vsej dolini, ki obsega 12.000 ha, samo 2.000 ha zemlje, ki je vredna obdelovanja, medtem ko vse drugo pripada močvirjem in malim periodičnim jezerom, ki niso za drugo rabo kakor za ribolov. Zdaj, ko je na svetu tolikšno pomanjkanje živil, pripravlja banska oblast načrt, po katerem bi se pridobilo 10.000 ha plodne zemlje. Na tej površini bi se na leto dalo pridelati 300.000 sto tov koruze in pšenice, s čimer bi bil rešen problem o prehrani velikega dela Dalmacije.
Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zavžite na tešče z lahkoto doseči izpraz-nenje črev in urejeno delovanja želodca. »Franz-Josefova« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
*	Trgovski učni zavod v Ljubljani, Kongresni trg 2. (Telefon 2986). Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj se vrši dnevno. Tečaj si je zavoljo svoje solidnosti in odličnih učnih uspehov pridobil izvrsten sloves. Pra^ i ca javnosti. Učnina zmerna, revni dijaki prejmejo popust. — Vsa podrobna pojasnila in prospekte daje vodstvo ustno ali pismeno. (—)
+ Dvanajst vagonov masti zaplenjenih. O tem, kako brezvestni špekulantje umetno dvigajo draginjo, priča primer zemun-ske tvornice za predelavo mesa, delniške družbe Predovič. Policija je te dni dobila anonimno ovadbo, da tvrdka Predovič skriva velike količine masti. V ponedeljek popoldne so policijski organi napravili v tovarni hišno preiskavo in našli nekaj nad 12 vagonov masti. Vso zalogo — 121.000 kg masti — so zaplenili in podjetje ovadili sodišču. Kakor naglašajo beograjski listi, bi bilo podobne preiskave treba napraviti tudi v Beogradu, pa ne samo v mesni stroki, temveč v vseh večjih obratovalnicah z življenjskimi potrebščinami. Najbrž bi malo večja pozornost in gorečnost v tem pogledu tudi v naši ožji domovini ne ostali zaman.
+ V Črni gori bo ukinjen avtobusni promet. Zetska banovina, ki je najbolj siromašna pokrajina v državi, kar se tiče železniškega omrežja, je skoraj izključno navezana na avtobusni promet, ki je v tem predelu v resnici na odlični organizacijski višini. Središče avtobusnih linij je Podgo-rica od koder drže zveze na Kotor, Herce-gnovi in Dubrovnik, na Cetinje in Nikšič, na Peč in Berane. črnogorski šoferji uživajo sloves najboljših šoferjev v državi, saj pa ceste, po katerih vozijo s svojimi kolosi, v resnici nudijo največ prilike za temeljito preizkušnjo. Glavni podjetji, ki oskrbujeta avtobusni promet zetske banovine, sta Grandgaraža in Orao. Ker se je zadnji čas pojavilo občutno pomanjkanje gume. sta vodstvi obeh podjetij te dni sporočili javnosti, da bosta morali prekiniti redni obrat, če o pravem času ne dobita potrebne zaloge pnevmatik.
•	V nedeljo Putnikov izlet v Trebnje.
V nedeljo priredi motosekcija Hermesa v Trebnjem drugo medklubsko gorsko dirko na progi Velika Loka - Čatež. Pokroviteljstvo nad dirkami je prevzel minister za telesno vzgojo g. Dušan Pantič. Pri tej priliki priredi Putnik izlet, ki se ga bodo gotovo z veseljem udeležili številni ljubitelji Dolenjske. Gostoljubni Dčlenjci so se dodobra pripravili na sprejem. Povabljeni so častni gostje, v tisku je obširna
propagandna brošura in program, medtem ko je velika tribuna tudi že v gradnji. Ker je zanimanje veliko in se zlasti pričakuje i velik obisk iz Ljubljane, prosijo prireditelji, da se izletniki iz Ljubljane pravočasno prijavijo v Putnikovi pisarni. Putnikov izlet iz Ljubljane bo z rednim vlakom ob 7.50 v Trebnje. V Trebnjem bodo imeli udeleženci zajtrk, nakar bo pešizlet na Čatež, kjer bo kosilo. Po končani dirki bo odhod na Veliko Loko, kjer bo pri Bukovcu razdelitev nagrad. Cena izletu z vožnjo, vstopnico, zajtrkom in kosilom je 56 din za osebo. Pridite v nedeljo v Trebnje in v Čatež, kjer boste gostoljubno sprejeti in ceneno pogoščeni!
+ Trgovsko učilišče »Chris^ofOv učni zavod«, Ljubljana. Domobr3nsKa cesta 15. j (telefon 43-82). Ravnateljstvo objavlja: šolsko leto za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti prične dne 12. t. m. Tega dne se zberejo vpisani učenci (-nke) v šoli v svrho razvrstitve po oddelkih. Dne 13. t. m. bo otvoritvena služba božja v cerkvi sv. Jožefa. Redni pouk pa prične dne 16. t. m. Vpisovanje traja še ves ta čas do pričetka šole, to je do 16. t. m. Zavod pripravlja učence v enem šolskem letu za praktične pisarniške poklice. Podrobna pojasnila daje ravnateljstvo osebno ali pismeno, na razpolago so novi prospekti. (Pravica javnosti: rodbinske doklade. dijaške vozne karte, veljavnost izpričeval), šolnina zmerna, manj premožni imajo popust. Največji in najm°dernejši zavod te vrste. (—)
+ Nad prijateljem sta izvršila roparski umor. v nekem gozdu pri Turbah v okolici Travnika so našli v grmovju skrito že povsem razpadlo truplo 291etnega Mladenka Gušiča, ki je pred kakšnim mesecem prišel v Skakavce pri Turbah, da proda 6 kg tobaka. V vasi se je ustavil pri kmetu Tomicu na kosilu, a ko je hotel menjati petstotak, sta Tomi ca in njegov sosed Vu-čič opazila, da ima okrog 4.000 din s seboj. Brž sta se dogovorila, pričakala Mladenka v gozdu, ustrelila nanj iz puške, a ko je obležal, sta ga pobila s sekiro in mu odvzela denar. Po enem mesecu je zdaj zločin prišel na dan.
Iz LjuMfane
u— še o odkritju spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. V sobotnem poročilu o slavnostnem odkritju spomenika je izostala navedba zastopnikov Bralnega in pevskega društva »Ratitovec« iz Selc nad škofjo Loko in Bralnega društva iz Železnikov, ki so prisostvovali s svojimi prapori na levi strani spomenika, kar s tem popravljamo.
u— Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi jutri ob 14. izlet v škofjo Loko, na Visoko in v Poljane. Odhod s Kongresnega trga. Priglasite se v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu danes do
11.	ure. Avtobus 25 din.
u— Ortopedska telovadba. Higienski zavod, oddelek za zdravstveno zaščito učencev v Ljubljani, Aškerčeva cesta, opozarja starše šolske mladine, da ima ortopedsko telovadbo od dne 15. septembra t. 1. dalje vsak ponedeljek in četrtek od 15. do 17. v telovadnici I. državne realne gimnazije v Ljubljani, Vegova ulica.
u— Župni pevovodja g. Fran Venturini zaradi nevarne operacije na roki ni mogel na slavnosti pri odkritju kraljevega spomenika m slavnostnem koncertu dirigirati združenim pevskim zborom. To dolžnost je opravil župni pevovodja Hubadove župe g. Mirko Premelč, ki je vodil tudi večino pevskih vaj za ta dva skupna nastopa. Uprava Hubadove župe.
u— Razpis ab°nmaja za novo sezono 1940/41. Razpisani so: premierški abonma, sreda, četrtek ter A in B. Lanskim abo-nentom so rezervirani njihovi lanski sedeži do srede 11. septembra popoldne. Zaključek prijav bo v sredo 18. septembra Cene kakor lani. Vse prijatelje našega gledališča vabimo, da vstopijo v krog stalnih gledaliških abonentov. Abonma je največja sigurnost, da vidi vsak ljubitelj gledališča vse predstave sezone, poleg tega po ugodnih in nizkih cenah. Abonente sprejemajo v veži dramskega gledališča vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. Abonma se plačuje v 10 zaporednih mesečnih obrokih, prvi obrok pri vpisu.
u— Angleško društvo v Ljubljani sporoča svojim članom in vsem. ki se interesi-rajo za učenje angleščine, da bo pričelo s poučevanjem angleščine v ponedeljek 16. t. m. Poučevali bodo tudi letos lektorica na ljubljanski univerzi ga. F. S. Copelandova, ga. Olga Grahorjeva, ga. Božena škerlje-va in g. Avgust Petrišič. Vršili se bodo tečaji za začetnike, nadaljevalni tečaji ter tečaji za literaturo in konverzacijo. Vpisovanje se vrši ta teden vsak dan od 18. do 19. v društveni knjižnici Tavčarjeva ulica
12.	priti, desno.
n— češki film VRAŽJI ŠTUDENTJE je ponovno na sporedu kina Uniona. Noben film še ni imel tako ogromnega uspeha kakor to odlično češko delo, ki z doslej nedosegljivo realnostjo prikazuje življenje študentov in karakterizira profesorski zbor v vseh onih podrobnostih, ki jih pozna vsakdo, kdor je prestopil prag srednje šole. Kritika je film sprejela ob premieri z najboljšimi ocenami. S tem, da se film ponavlja, je brezdvomno ustreženo vsem onim, ki filma niso videli; marsikdo, ki ga je že videl, si ga bo z veseljem ponovno ogledal. (—)
u— Rdeči Križ v Ljubljani vabi bolničarje in bolničarke na informativni sestanek v četrtek 12. t. m. od 18. do 20. v sa-narjanski sobi, Stari trg 19.
u— JNAK »EdinstvO«. Danes ob 18. bo odborova seja. Udeležba je za vse obvezna!
u— Nemške in italijanske, začetne in nadaljevalne tečaje priredi v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva ulica 27, pritličje, med 8. in 14. (—)
u— Lepe brusnice liter 7.50 in dovoljno količino sladkorja za vkuhavanje dobite pri Fr. Khamu. Kongresni trg 8. (—)
u— šola Glasbene Matice ljubljanske je že začela z rednim poukom. Opozarjamo, da je urnik za splošno glasbeno teorijo in mladinsko petje nabit v veži zavoda. Tudi letos bo poučeval višji režiser
Jartče, 10. septembra
V naselju Gaberju se je pripetila huda uesreča, v družini posestnika Valentina Marolta, ki je tudi uslužben v domači tre-beljevski občini za občinskega sluga Te dni je bil gospodar zaposlen na travniku, njegova žena pa je kuhala svinjsko pičo. Bilo je kmalu popoldne. V hiši ji je zmanj-ka)lo vode in je stopila s škafom do studenca, ki ni niti sto korakov oddaljen od hiše. Še preden se je vrnila mati domov, je začula s podstrešja sumiljivo prasketanje in trenutek nato se je že prikazal ogenj izpod ostrešja. Preplašena mati je začela klicati na pomoč. Prihiteli so sosedje in sikušali omejiti požar.
Nenadno pa so ugotovili da ni nikjer 4-letnega Maroltovega sinka Ivančka. Ko je zajel ogenj vso streho, so zaslišali s podstrešja obupne dečkove krike. Medtem je pritekdl domov tudi oče Vallentin, kd se je brž povzpel po lestvi na podstrešje. Pa ga je prehuda vročina vrgla nazaj in se je pri nadaljnih poizkusih mož še precej opekel, ne da bi bil mogel do sinka.
Od groze so trepetali vsi, ko je ogenj ugonabljal hišo, na gorečem podstrešju pa je klical na pomoč Maroltov Ivanček, do katerega niso mogli Čim bolj je gorelo,
V	Študentski dom kralja Aleksandra I. v Beogradu se sprejme 474 dijakov beograjskega vseučilišča, v prvi vrsti odličnih in prav dobrih.
V	domu dobivajo dijaki: stanovanje (po dva v sobi), kurjavo, razsvetljavo, postrežbo, pranje perila, kopalnico, zdravniški pregled in zdravniško pomoč in hrano (zajtrk, obed in večerjo). Za vzdrževanje v domu plačujejo dijaki mesečno z ozirom na neposredni davek, ki ga plačajo starši in dijaki: pri letnem davku do 1000.— din mesečno po 600.— din; pri letnem davku od 1000 do 4000 din mesečno po 690.— din; pri letnem davku nad 4000 din mesečno po 840.— din.
Mesečnina se vplačuje vnaprej, najkasneje do 10. v vsakem mescu.
Dijak, ki hoče biti sprejet v dom, mora izpolniti predpisano prijavnico, ki se po 1 din dobiva na blagajni doma. Prijavnice se zahtevajo lahko tudi po pošti; takrat je treba za prijavnico poslati poštno znamko za 1 din in priložiti znamko za poldrugi dinar za odgovor. Vsak prijavljenec mora natančno izpolniti vse rubrike v prijavi, v rubriki o šolskem uspehu mora navesti vse opravljene izpite z ocenami. Nepopolne prijavnice se ne bodo upoštevale. Dijaki, ki so bili že v preteklem poletnem semestru na beograjski univerzi, ne dodajajo prijavnici nobenih prilog; dijaki pa, ki prihajajo z drugih vseučilišč, morajo priložiti prijavnici v navadnem (neoverov-ljenem) prepisu potrdilo davčne oblasti m potrdilo o opravljenih izpitih; originale predlože, kadar se vselijo v dom. Dovršeni maturantje prilože prijavnici v navadnem prepisu potrdilo davčne uprave in spričevalo o višjem tečajnem izpitu. Prijavnice
tem boflj so pojemali fantičkovi kriki. Z največjo težavo so rešili Maroltovim le nekaj obleke in živino so izgnali iz hleva
Maroltovim je zgerela hiša cc tal. Ko so kasneje brskal; po ruševinah so našli pod kupom desk zoglenele kosti nesrečnega dečka.
Fantička je zapeljala na podstrešje lah-komisellnost. Malo prej, preden je šla mati k studencu po vodo, so našli Maroltovi otroci, ki so stikali po slami, gnezdo jajc. Ivanček si je izbral dvoje jajc in jih je prinesel v kuhinjo. Ker pa ni bilo matere več v kuhinji, je vzel z ognjišča nekaj žerjavice in jo je odnesel na podstrešje v namenu, da bi si morda skuhal jajca na samem. Otrok ni vedel, da je šel v najhujšo nesrečo, ker je bilo na podstrešju precej mrve in slame, ki sta se takoj vneli ko je fantič prinesel na podstrešje žerjavico. Ogenj se je nato naglo razširil na podstrešju. Ko so zapazili domači. <*a na podstrešju gori, je bilo že prepozno. Ko je Ivanček videl, kaj je storil, se je gotovo zbal kazni, zato se je skril pod deske in je menda mislil, da bo ogenj sam od 9ebe ugasnil. Ob tragičnem udarcu, ki je zadel Maroltovo druž;no. sočustvuje z njimi vsa obširna trebeljevska občina.
naj se pošljejo najkasneje do 23. septembra 1940 zaključno na upravo Študentskega doma kralja Aleksandra I. (Beograd, ul. kralja Aleksandra 75). Kasneje prispele prijavnice se ne bodo upoštevale. Vsak prijavljenec naj s prijavnico pošlje dopisnico s svojim naslovom, po kateri se do 1. oktobra 1940 obvesti, ali se sprejema ali ne.
Sprejeti dijaki se vselijo v dom 14., 15. in 16. oktobra od 8. do 12. in od 15. do 18. to pa: 14. oktobra študenti tehnike, 15. oktobra študenti vseh drugih fakultet, ld se vpisujejo v tretji ali višji semester, in 16. oktobra študenti vseh fakultet razen tehniške, ki se vpisujejo v prvi semester. Pri vseljevanju mora predati vsak dijak po dve svoji fotografiji, veliki 7/10 cm, na blagajni vplačati kavcije 100 din, kupiti Pravilnik in Hišni red doma (4 din) ter se podvreči v domu zdravniškemu pregledu. Prehranjevanje v Domu se začne 17. oktobra 1940.
Kadar se vseli, mora dijak plačati vzdr-ževalnino za čas od 17. oktobra do 10. novembra. Po tem se plačuje vzdrževalnina za čas od 11. v mescu od 10. prihodnjega mesca, in sicer vedno vnaprej v v času od 1. do 10. v mescu. Med šolskim letom gre dijak lahko na dopust, če to poprej prijavi upravniku doma. Za čas dopusta se vzdrževalnine ne vrača, razen o božičnih, velikonočnih in semestralnih počitnicah, ko na vseučilišču nI predavanj; takrat se vrača dnevno po 12 din, največ za 20, najmanj za 10 dni.
Dijaki, ki se sprejmejo v dom, morajo prinesti s seboj svoje telesno perilo in brisače; posteljnino in rjuhe dobe v domu.
Lepa proslava 45-letnice mature
Na povabilo svojega sošolca g. dr. Ivana Tomažiča. lavantinskeea škola v Mariboru, so se 8. t. m. zbrali pri niem abituri-enti ljubljanske gimnazije iz leta 1895.. da proslavijo 45-letnico svoje mature.
Od 76 tovarišev abiturientov ie živih še 36. o enem se pa ne ve. kje ie in ali še živi Bil ie torei to izredno zdrav letnik. K proslavi se ie zbralo 22 nekdaniih sošolcev. Prvi dan ie bila večerja, pri kateri so bile ob izborni kapljici iz škofovega vinograda izpregovorjene pozdravne in spominske napitnice. V ponedeljek ziutrai ie v cerkvi šolskih seter g. škof daroval mašo ter ob tej priliki zbrane tovariše pozdravil z ganljivim nagovorom. Po maši je še tovariš J. Završan s svoiim mogočnim baritonom zapel »Bone Deus« kakor pred 45 leti pri šolskih mašah v Križankah. Po skupnem za i trku v samostanski dvorani pod pozornim vodstvom prednice č. m Terezije Hanzelič se ie družba razdelila. Nekatere tovariše ie peljal po mestu kanonik g. dr. Ostre ter iim razkazal znamenitosti, zlasti novi muzei in stolnico. ki io sedai po naročilu škofa obnavljajo in ji podaiaio prvotno arhitektonsko obliko iz 13. stoletja. — Drugi del ie ped vodstvom g. škofa napravil snrehod v najbližjo okolico mimo mogočne stavbe nove bogoslovnice v škofiiski vinograd v Kree-vini. Obe skupini sta se zopet zbrali pri obedu v Škofiji, kjer ie pevski zbor šolskih sester in niih goienk pod vodstvom s. Dulcissime ubrano prepeval lepe slovenske pesmi.
Od prvega začetka pa do konca ie vladalo lepo in veselo razpoloženje, ker ie g. škof s svojo ljubeznivost i o in prisrčnostjo takoi ustvaril atmosfero domačnosti in neprisiljene družabnosti. Bilo ie mnogo govora o preteklosti Maribora in o niegovem pomenu kot kulturno in narodno žarišče, pa tudi ugibanie o bodočnosti, v katero jubilanti gledaio tako. da so vedro razpoloženi dogovorili sestanek oo petih letih k proslavi 501etnice mature.
Proslave so se udeležili poleg g. škofa: gg. dr. Breceli Anton, zdravnik v Ljubljani; Budan Lambert. postaj enačelnik v pok. na Jesenicah: dr. Demšar Jernei. primarii v Ljubljani; dr. Goršič Fran. generalni inšpektor ministrstva notranjih del v Beogradu: Grasselli Leon. banski svetnik v pok. v Ljubljani: Jerič Aloizii. župnik v Preloki pri Vinici; Juvančič Friderik, profesor mornariške akademije v pok. v Zagrebu; msgr. Koritnik Anton. gimn. ravnatelj v pok. v St. Vidu pri Ljubljani; dr. Lapajne Zivko. sanitetni svetnik v Ljubljani; Logar Henrik, nadupraviteli zavoda za umobolne v pok. v Ljubljani; dr. Mayer Ernest. načelnik banske uprave v p. v Ljubljani; Mihelič Gvidon. starešina okrajnega sodišča v pok. v Mariboru: Pengov Fran. gimnazijski profesor v Št. Vidu nad Ljubljano: dr. Skaberne Fran. odvetnik v Ljubljani: Smrekar Janez, vssučiliški kve-stor v P. v Ljubljani; Stefin Karlo. inšpektor drž. železnic v n. v Liubliani: dr. Tičar Josip, zdravnik v Ljubljani; dr. Vončina Fran. načelnik banske uprave v p. v Liubliani: Završan Janez, magistrat-ni svetnik v p. v Ljubljani: Zemlia Fran, inšpektor drž. železnic v o. v Liubliani: Zust Jakob, župnik v Cerkljah pri Krškem.
Postani in ostani čtan Vodnikove družbe!
JUTRI se začne PRODAJA SREČK drž. razr. loterije
Opozarjamo na današnji oglas v državi priznane največje slovenske kolekture
Milana Lavriča
Sprejem v Študentski dom kralja Aleksandra v Beogradu
JHutmoo^^
Iz Maribora
a— Regulacija Trga svobode ie problem, ki zanima vse Mariborčane. Na njem bo. kakor znano, stal imoozantni spomenik Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Zdai se ie mestna občina odločila, d^ bo pričela z regulacijskimi deli. ki bodo stala okoli milijon din. Dela bodo končana do mesca i unij a prihodnjega leta. Do takrat bo tudi spomenik neoozabnega kralja zgotovljen. Spomenik bo svečano odkrit na Vidov dan 1941.
a— Predstofništvo mestne policije v Mariboru poziva vse lastnike orožnih listov, da Doravnaio v teku mesca seDtembra t. 1. banovinsko takso za orožne liste in sicer za vsak kos orožja 25 din. ker bodo sicer stroeo kaznovani. Takse se plačuieio v sobi štev. 13.
a— Sprejem abiturientov v V. razred državne učiteljske šole v Mariboru. Rok za prošnje ie podaljšan do 20 septembra t. 1.
j — Vsled velikega navala porodnic je
tako septični kakor tudi aseptični odsek tukajšnjega porodniško-ginekološkega oddelka prenapolnjen, tako da ni mogoče niti redno vzdržavanje snage in drugih preventivnih ukrepov. Vsled tega je za dobo 10 ani ukinjen sprejem bolnic na ta oddelek ter se sprejemajo samo patološki ali pa zdravniške nege neobhodno potrebni. Vsi lažji primeri in pa oni, ki zdravniško niso nujno indicirani. se bodo odklonili. Na to se občinstvo opozarja, da ne bodo po-
rodnice brezuspešno iskale pomoči na po- I rodniško-ginekološkem oddelku maribor- ' ske splošne bolnišnice.
a— V Študijski knjižnici se z 11. septembrom t. 1. spet uvedejo deljene uradne ure. Knjige se bodo izposojale vsak delavnik od 15.30 do 18.30. ob sobotah oa cd : 15.30 do 17.30. V navedenem času bo od- j prta tudi čitalnica
a — Maturanti mariborske klasične gim-nazije letnika 1930 se zberemo, da prosla- ; vimo desetletnico naše mature, v soboto 14. septembra ob 20. pred klasično gimnazijo.
a— Stavka. Kakor znano, grabijo pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah veliko skladišče za sadje in znašajo gradbeni j stroški poldrugi milijon din. Zdaj je delav- , stvo zahtevalo povišanje mezde za 1 din na uro. Ker upravičeni prcfciji delavstva niso ugodili, je delavstvo stopilo v stavko in vztmja ves dan na gradbenem terenu.
a— Kolesa izginjajo. V zadnjem času se v Mariboru silno množijo tatvine koles. Včeraj sta postala žrtvi še neznanih ljubiteljev tujih koles železničar Vinko Horvat, ki mu ie izpred sodišča izginilo 1500 din vredno ko'0 znamke »Rlksi«, ter krojaški pomočnik Stanko Blokar, ki mu je tat ukradel 1200 din vredno kolo znamke »Harison«. Kolo bi bila skora j izgubila tudi tkalka Slava Leskovec, ki ga je imela shranjeno v čakalnici nekega kina. pa ga tat ni mogel odpeljati ker je bilo zaklenjeno. Zato ie ukradel s kolesa le luč na dinamo in je Leskovčeva odškcdovana za 300 din.
Gibanje zaposlenosti
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja podatke o gibanju števila zavarovancev v mescu juliju. Od junija do julija se je letos število zavarovancev iz sezonskih razlogov povečalo le za 946, medtem ko je lani v istem mescu znašalo povečanje 1932 zavarovancev. V juliju je bilo povprečno zavarovanih 109.174 delavcev in nameščencev, to je za 2722 več nego v lanskem juniju (prejšnji mesec je znašala ta enoletna razlika še 3708 zavarovancev).
Spremembe v juliju
Od junija do julija se je povečalo število zavarovancev le v gradbeni stroki, in
sicer pri gradnjah nad zemljo za 1400, pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb za 332 in v industriji gradbenega materiala za 282 zavarovancev. Občutnejše nazadovanje pa smo v tem mescu zabeležili v gozdno žagarski industriji, kjer je število zavarovancev nazadovalo za 762, v tekstilni industriji, kjer se je število zavarovancev zmanjšalo za 391, in v oblačilni industriji, kjer je padlo za 154.
Primerjava z lanskim julijem
V	primeri z lanskim julijem kaže večjo »aposlenost predvsem gradbena stroka. Pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb je bilo v juliju 11.583 zavarovancev, to je za 6370 več nego lani, pri gradnjah nad zemljo pa 8814 zavarovancev, to je za 729 več pego lani. Le v industriji gradbenega materiala je bilo manj zavarovancev, namreč 1820, to je za 1142 manj nego lani.
Če se letos ne bi tako znatno povečal« število zavarovancev pri gradnji želomic, cest in vodnih zgradb, bi skupno število pri OUZD zavarovanih delavcev padlo pod lansko višino, kajti ostale najvažnejše stroke beležijo po večini manjše število zaposlenih delavcev nego lani. Tako je bilo v juliju v tekstilni industriji le 15.962 zavarovancev (za 1044 manj nego lani), v oblačilni industriji 5029 zavarovancev (za 356 manj), v gozdno-žagarski industriji 7291 zavarovancev (za 1076 manj), v industriji za predelovanje lesa 3907 zavarovancev (za 6038 manj), v živilski industriji 3279 zavarovancev (za 478 manj), v gostinski stroki 3423 zavarovancev (za 712 manj), v kovinski industriji 7841 zavarovancev (za 217 manj) in v čevljarski industriji 2837 zavarovancev (za 258 manj).
V	usnjarski industriji in industriji gumija se je v juliju položaj nekoliko zbolj-šal in je bilo vsega 1978 zavarovancev (za 10 več), prav tako v industriji papirja, kjer je bilo 2289 zavarovancev (za 199 več). V grafični industriji je bilo 1135 zavarovancev (za 115 manj). Večje število zavarovancev je bilo zabeleženo pri javnem pro-
metu, namreč 2312 (za 1233 več) in v kemični industriji 2576 (za 114 več).
Zavarovana mezda
Povprečna zavarov. mezda se je od junija do julija povečala od 27.92 na 28.63 din, in je bila pri tem za 3.71 din ali za
14.8% višja nego lani. Skupni dnevni zavarovani zaslužek pa je znašal v juliju 3,126.000 din, to je za 473.000 din več nego lani.
Statistika Suzorja za junij
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu objavlja šele statistiko za junij. V tem mescu je bilo pri vseh krajevnih organih Suzorja zavarovanih 760.990 delavcev in nameščencev, to je za 6423 več nego v prejšnjem mescu in za 9729 več nego v istem mescu lanskega leta. Skupno število zavarovancev v Sloveniji, v banovini Hrvatski in na ostalem področju države, je bilo v juniju v primeru z letošnjim januarjem naslednje:
januar junij razlika Slovenija	101.117 119.710 +18.193
Ban. Hrvatska 209.133 237.391 +28.258 Ostale banovine 340.794 404.289 +63.495
Skupaj	651.044 760.990 +109.946
Sezonski dvig zaposlenosti je znašal od januarja do junija 109.946 (lani 105.320). Od skupnega števila zavarovancev v Sloveniji je v juniju odpadlo na OUZD v Ljubljani 108.228, na bolniško blagajno TBPD 10.147 in na bolniško blagajno Merkurja 935.
Sorazmerno najobčutnejše povečanje zaposlenosti je zabeleženo v primeri z lanskim letom v industriji tobaka, namreč za 22%, pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb za 21.9% in v papirni industriji za 20.6%. Najobčutnejše zmanjšanje pa je zabeleženo v živinski industriji, namreč za 26.3%, v industriji za pridelovanje lesa za 13.8%, v industriji gradbenega materijala za 13.3% in v čevljarski industriji za 8.7% in v gostinski stroki za 7.7%.
Povprečna zavarovana mezda je znašala v juniju v vsej državi 26.76 din, to je za 2.81 din več nego lani. V Sloveniji znašala povprečna zavarovana mezda delavcev in nameščencev 28.77 din, v banovini Hrvatski 28.12 din in v ostalih banovinah 25.37 din.
Skupni zavarovani zaslužek delavcev in nameščencev pa se je dvignil v juliju na 509.1 milijoan din nasproti 449.8 milijona din v lanskem juniju. Od tega skupnega zavarovanega zaslužka delavcev in nameščencev je odpadlo na zavarovance v Sloveniji 85.8 milijona din, na zavarovance v banovini Hrvatski 166.9 milijona din in na zavarovance v ostalem področju države 256.4 milijona din.
Uspešno zaključena pogajanja o dobavi italijanske bombažne preje
Delegacija predstavnikov tekstilne industrije in direkcija za zunanjo trgovino, ki se je pogajala v Benetkah s pristojnimi italijanskimi ustanovami glede za italijansko bombažno prejo, se je vrnila v našo državo. Pogajanja z Italijo glede kompromisne cene za bombažno prejo so bila uspešno zaključena. Dosežen je bil sporazum, po katerem nam bo Italija dobavila 1 milijon kg bombažne preje na breme starega kontingenta, ki je veljal do 30. julija t. 1. Na račun novega kontingenta nam bo Italija prav tako dobavila 1 milijon kg čiste bombažne preje in 1 milijon kg bombažne preje, ki vsebuje 25% celulozne volne. Sporazum se torej nanaša na skupno dobavo 3 milijonov kg preje. Italijanske predilnice dobo z dobavami takoj pričele, tako da bo že do konca septembra prispela večja količina italijanske preje. če še upoštevamo, da nam bo Turčija v kratkem dobavila 3 milijone kg preje, tedaj lahko računamo s tem, da bo naša tekstilna industrija zaenkrat preskrbljena s surovino, ki bo zadostna za redno obratovanje v zmanjšanem obsegu do konca letošnjega leta.
Sporazum glede živine
Iz Italije se je tudi vrnila delegacija direkcije za zunanjo trgovino, ki je pod vodstvom ravnatelja dr. Bičaniča imela z italijanskimi ustanovami pogajanja glede dobave naše živine za italijanska tržišča. Pogajanja so bila na Reki. Po informacijah iz Beograda, je dosežen sporazum glede cen za našo govejo živino. Pravtako je dosežen sporazum, po katerem bomo izvozili v Italijo 10.000 debelih svinj. Ta izvoz se bo pričel šele 1. oktobra, ker sedaj nimamo na razpolago debelih svinj. Cene za svinje so razmeroma nizke in bo morala direkcija za zunanjo trgovino plačati premije za ivoz, če ne bo do začetka oktobra
cena na našem trgu popustila. Nadalje poročajo, da se je ravnatelj dr. Bičanič pogajal tudi o možnosti dobave 30.000 glav drobnice.
Gospodarske vesti
= prijava obveznosti za blago, uvoženo iz Nemčije. Da bi bilo mogoče pri bližnjih pogajanjih z Nemčijo upoštevati tudi stanje dolgov naših uvoznikov za že uvoženo blago iz Nemčije, opozarja devizna direkcija Narodne banke vse prizadete uvoznike, da morajo najkasneje do 15. t. m. prijaviti enemu izmed pooblaščenih zavodov stanje svojih obveznosti za uvoženo blago in sicer na sledeči način: 1) označiti je treba skupen znesek obveznosti za vsako postavko posebej, in sicer za blago uvoženo iz Nemčije od 1. januarja 1939 pa do dneva prijave. 2) za vse prijavljene zneske obveznosti so domači uvozniki dolžni predložiti pooblaščenim zavodom na pregled tudi ustrezajoče uvozne dokumente.
= Čigavih je 10 vagonov bombaža. Beograjska »Politika« je pretekli petek objavila iz Banja Luke vest, da so organi finančne kontrole v skladišču samostana trapistov v Delibašinem selu našli preko 10 vagonov bombaža, pri čemer je preiskava ugotovila, da je ta bombaž last tekstilne tvornice v Tržiču, zaradi česar organi finančne kontrole poizvedujejo, zakaj je tržiška tvornica vskladiščila ta bombaž v samostanu. Na to vest je Bombažna predilnica in tkalnica v Tržiču poslala »Politiki« popravek, ki ga je »Politika« objavila v številki od 8. t. m. Popravek se glasi: Kot edina tekstilna tvornica v Tržiču vas prosimo, da priobčite popravek v tem smislu, da naše podjetje ni v nobeni zvezi z omenjeno preiskavo in da bombaž, najden v samostanu, ne pripada in ni nikdar pripadal naši tvornici, ki nikoli ni imela in tudi sedaj nima niti neposredno ali posredno kakršnekoli zaloge bombaža, preje ali tkanin v tem samostanu.
= Pocenitev koruze. 2e včeraj smo poročali o preokretu na trgu koruze. Medtem ko je prejšnji teden koruza notirala na novosadski borzi 400 din za metrski stot, je cena v ponedeljek naglo popustila na 370 — 372.50, včeraj pa je bil zabeležen ponovni padec cene na 360 — 375 din.
= Prizad je doslej odkupil 65 vagonov volne. Kakor poročajo iz Beograda, je Prizad doslej odkupil preko odkupnih postaj v naši državi od proizvajalcev 65 vagonov ovčje volne. Odziv proizvajalcev je bil slab in se je deloma volna trgovala po cenah nad intervencijskimi cenami. Prizad je vršil odkup tudi v nekaterih krajih banovine Hrvatske navzlic temu, da banska oblast v Zagrebu doslej še ni razširila uredbe o volni na banovino Hrvatsko. Naša tekstilna industrija je doslej odkupila od Prizada 30 vagonov volne.
Borze
10. septembra
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki neizpremenjeno 14.70— 14.90, Grški boni so danes znova popustili; v Zagrebu je bilo sicer še povpraševanje po 54, v Beogradu pa je prišlo do prometa po 47.85. Bolgarski klirinški čeki so se v Beogradu trgovali po 92. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoda pri čvrsti tendenci trgovala po 452 (v Beogradu je bil promet po 444). Do zaključka je prišlo še v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah po 70.75 (v Beogradu od 71.25—71.50 V DEVIZE
Ljubljana. Oficieln* tečaji; London 177 93 — 181.13. New York 4425 — 4485. Curih 1009.84 — 1019.84. Tečaji na svobodnem tr-
gu: London 220.05 — 223.25. New York 5480 — 5520. Curih 1247.90 — 1257.90.
Curih. Beograd 10. Pariz 9.85 (bankovci 6.70). London 17.52 (bankovci 8.80). New York 439.25 (bankovci 436). Milan 22.20, Madrid 40. Berlin 175.37.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 451 — 453 (452). 4% agrarne 51 bi.. 4%> severne agrarne 51.50 bi.. 6°/o begluške 78 den.. 6% dalm. agrarne 70.50 — 71 (70.75), 6% šumske 69.50 bi.. 7% stabiliz. 94 bL, 7®/o invest. 96 bi.. 7°/o Seligman 100 den., 7% Blair 94.50 den.. 8% Blair 99 bi.; delnice; Narodna banka 7800 bi.. PAB 190 den.. Trboveljska 280 — 290. Gutmann 55 den.. Sečerana Osijek 205 den.. Sečerana Veliki Bečkerek 600 den.. Isis 32 den.
Beograd. Voina škoda 447.50 — 449 (449) 4%> agrarne 53 den., 4% severne agrarne 52 den.. 6% begluške 77.40 den.. 6% dalm. agrarne 71 — 71.25 (71.25 — 71.50). 6% šumske 70.25 den.. 7°/o invest. 99 bi. 7% Blaiy 94.50 den.. 8% Blair 100.50 den.. PAB 199 _ '198).	____
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, 10. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 74.125. za dec. 76. z mai 76 50: koruza: za sept. 53 za dec. 57.25.
+ Novosadska blagovna borza (10. t. m.) Tendenca stalna, brez prometa. Pšenica: za pšenico veljajo odkuone cene po uredbi. Ove»: baški. sremski 305 — 310 Rž: baška 360 — 362.50: ban 357.50 — 360 Ječmen: baški in sremski 340 — 345: pomladni 360 — 400 Koruza: baSka 360 — 365. M<>ka: franko mlin v dunavski banovini brez skunnega davka in vreč: »Og« in »Ogg« 723: krušna moka 358. Otrobi: franko mii" brez skupnega davka in vreč: 180.
ŠPORT
Slovenski lahkoatleti pred zaključkom
sezone
Nedeljska prireditev v Mariboru je bila lepo obiskana
in je dala dobre rezultate
Preteklo nedeljo je priredil SK železničar na svojem igrišču ob Tržaški cesti v Mariboru propagandni atletski miting, katerega se je udeležilo vsega 78 tekmovalcev. Zastopani so bili skoraj vsi klubi iz Slovenije, tako Bratstvo iz Jesenic, Celje, SK Ptuj, Ilirija, Planina in Primorje iz Ljubljane in pa mariborski klubi železničar, Maraton in Rapid. Med občinstvom je vladalo za tekmovanje precejšnje zanimanje in se je zbralo na igrišču okoli 400 gledalcev, kar je za naše razmere rekordno število.
Organizacija je bila v rokah funkcionarjev SK železničarja, ki so svojo težavno nalogo izvrstno izvedli. Vse tehnične priprave so bile v najlepšem redu. Na igrišču je bil zbran številen sodniški zbor, kar se pri nas malokdaj zgodi. Ker so vse priprave ustrezale pravilom atletske zveze, bo moral biti priznan tudi novi državni rekord, ki ga je postavil inž. Stepišnik, član SK Ilirije, ko je vrgel kladivo 52.28 m daleč. Radi velike udeležbe atletov je bila v posameznih disciplinah prav ostra konkurenca ta so bili doseženi prav lepi rezultati. želeti bi pa bilo, da bi se taki obsežni mitingi vršili v poletnem času v popoldanskih urah, ker bi bil potem uspeh gotovo še boljši. O posameznih disciplinah velja zabeležiti tole:
Tek na 100 m: zmagal je v prav dobrem času Zorko (ž) pred Celjanom Hanzijem. Kot tretji se je plasiral Kolenc (I). V teku na 400 m je zmagal brez težav naš državni rekorder Pleteršek. Najbolj zanimiva točka je pa bil nedvomno tek na 800 m. Nastopili so naši najboljši dolgoprogaši: Goršek, Oberšek, Schmiederer. V vodstvo je takoj prišel Oberšek, sledili so mu Goršek, Schmiederer, Glonar n in Agreš. Tristo metrov pred ciljem je Goršek prehitel Oberška, vendar pa ni mogel vodstva obdržati do konca. Oberšek ga je nekaj metrov pred ciljem pretekel ta v krasnem fi-
nišu zmagal. Goršek spet prihaja počasi v formo ter upa, da bo še letos postavil na 800 m rezultat izpod dveh minut. Milano-vič je z lahkoto preskočil višino 175 cm ter se tako sigurno plasiral na prvo mesto. Drugi je bil Zorko (2) z rezultatom 170 cm. V skoku ob palici so domačini zasedli vsa prva tri mesta. Zmagal je Oroszy (R) z rezultatom 320 cm. V teku na 5000 m so nastopili naši najboljši dolgoprogaši, Kvas, Kien, Glonar ta drugi. Kljub ostri konkurenci pa je bil tek že od začetka počasen in se nikakor ni mogel razviti. Vzrok je morda tudi v tem, da je bil start v poznih dopoldanskih urah, ko je bila najhujša vročina. Zmagal je Kvas (Br) v zelo slabem času. Tik za njim je prišel na cilj Zupan (Br). Kien je po 5 krogu odstopil. Pri skoku v daljino je zmagal Zorko, ki je prav gotovo eden naših najboljših skakačev v daljino. V metih si je priboril kar tri prva mesta in to v metu diska, krogli in kladivu, inž. Stepišnik, ki se nahaja sedaj v najboljši formi to bi bil svoj novi rekord verjetno še izboljšal, da se ni pri četrtem metu pretrgala žica. V metu kopja je Peters (Ptuj) postavil prav dober rezultat, za njim pa ni dosti zaostajal Franček (ž). V štafeti 4X100 je zmagalo stafetno moštvo železničarja.
*
Razpis lahkoatletskega mitinga
SK Rapid priredi v nedeljo 15. septembra t. 1. s pričetkom ob 15.30 na svojem igrišču lahkoatletski miting. Spored tekmovanja obsega naslednje točke: 200 m, kopje, 800 m, troskok, 400 m, krogla, skok ob palici, 5000 m, to štafeta 4X100 m. Tekališče je posuto z ugaski in je dolgo 423 m. Prijave je poslati do sobote 14. septembra do 18. ure na naslov E. Hoffer, Maribor. Maistrova ulica 1. Prijavnine m.
ELE2KE
>-v *Vjf.
Za uvedbo žitnega monopola
Včerajšnji »Hrvatski dnevnik« razpravlja v svojem notranjepolitičnem uvodniku o naši prehrani. Prihaja do zaključka, da bomo imeli tudi brez uvoza dovolj živil za prehrano vsega našega prebivalstva, da pa je treba prehrano smotrno organizirati in poskrbeti za cene, ki bodo znosne za vse. Ob tej priliki opozarja list, kako se je sedaj vnovič pokazala izredna vloga žita in moke, ter med drugim pravi:
»Bolj ko kedaj zopet vidimo in čutimo, da je moka prav tako potrebno živilo kakor n. pr. sol. Zato bi morala prenehati biti predmet špekulacije. Njena cena bi morala biti v vseh krajih enaka. Proizvajalcem ni bilo treba pustiti samo toliko moke, kolikor je potrebujejo za svoje gospodarstvo, vse preostale množine pa bi morala pokupiti država ali od nje pooblaščena ustanova, ki bi potem določila enotne prodajne cene brez obzira na kraj prodaje. Samo tako bi se moglo preprečiti, da so ponekod zaradi večjih prevoznih stroškov cene žita in moke nesorazmerno višje kakor drugod. Na ta način bi se uredilo vprašanje, ki je pri nas vedno povzročalo toliko skrbi in ki je bilo doslej vzrok mnogega nezadovoljstva in upravičenih pritožb.«
SDS za splošni
narodni pokret
Izvršni odbor samostojne demokratske stranke, ki je v soboto, nedeljo in ponedeljek zasedal v Beogradu, je na koncu soglasno sprejel obsežno resolucijo, v kateri označuje stališče stranke do perečih vprašanj državne politike. Srbsko-hrvatski sporazum, pravi resolucija med drugim, sicer ni bil izveden v obsegu, kakor so si ga samostalci zamišljali, vendar pa predstavlja velik uspeh za državo. Glede na razne pojave razedinjevanja, ki često vznemirjajo resnične pobornike sporazuma je treba poudariti dejstvo, da vse odgovorne činitelje javnega življenja ta tudi široke sloje naroda globoko preveva spoznanje, da ideja usodne povezanosti Srbov, Hrva-
tov ln Slovencev v skupno državo ni bila nikdar tako jasna ta upravičena, kakor je v sedanjem času. Resolucija na nadaljuje:
»Spričo tega spoznanja obstoja splošno razpoloženje, da mu je treba dati močnega izraza v zbiranju vseh pozitivnih sil v velikem pokretu, ki mora pustiti ob strani vse strankarske okvire in obzire ter objeti vse državno ozemlje s ciljem: državna za-jednicd ter solidarnost v slabem in dobrem morata biti nad vsem drugim.
V drugem delu zahteva resolucija, da se vse narodne sile zastavijo v prvi vrsti za rešitev gospodarskih in socialnih problemov. Potrebni so odločni ukrepi oblasti in disciplina družbe. Smer gospodarske politike mora biti enotna in stalna na vsem državnem področju. Gospodarski cilji morajo biti v korist narodne skupnosti in morajo stremeti za tem. da se zadosti življenjskim petrebam vseh članov naroda. Ne sme se dovoliti, da bi se na eni strani kopičila ogromna bogastva, na drugi strani pa bi milijoni ne imeli niti vsakdanjega kruha. Zlasti sedanji čas zahteva, da se vsi posebni interesi podrede splošnemu interesu in potrebam narodne skupnosti. Ta smer gospodarske in socialne politike mora biti do Izraza pri vseh ukrepih, državnega udeistvovanja. ki oa ne smejo biti površno kopiranje tujih primerov, temveč morajo biti v skladu z našimi razmerami.
Demonstracije v beograjskem predmestju
Uprava mesta (uprava policije) v Beogradu je izdala naslednje službeno poročilo:
»V nedeljo 8. t. m. popoldne je poskušala skupina komunistov, delavcev to dijakov, Imeti v Košutnjaku (beograjskem predmestju) ilegalen in oblastem ne prijavljen shod. Na poziv organov oblasti, naj se razidejo, so komunisti odgovorili z uporabo ognjenega orožja. Tako je prišlo do intervencije organov Oblasti. Pri tej priliki so bili ranjeni neki žandarmerjski oficir ta štirje žandarjl, na strani demonstrantov pa sta bila dva mrtva ta trije ranjeni. Red je bil takoj vzpostavljen. Preiskava je v teku.c
V nekaj vrstah
Plavalni dvoboj Madžarska—banovina Hrvatska
Plavalni dvoboj reprezentanc Madžarske in Jugoslavije preteklo nedeljo v Szegedl-nu je vzbudil splošno pozornost. Priznati je treba, da nas je predvsem razočaral ži-žkov rezultat na 400 m, smatramo pa, da ta rezultat ne odgovarja njegovim pravim sposobnostim. Da je temu tako, bo mogel bržkone dokazati že prihodnjo soboto in nedeljo, ko bo nastopila madžarska reprezentanca v Splitu proti reprezentanci banovine Hrvatske. V reprezentanci Madžarske bodo v glavnem plavali isti plavači, kot so nastopili v Szegedinu, medtem ko bo seveda reprezentanca banovine Hrvatske morala nastopiti brez Cererja, Pelhana ta Balle. Istočasno je madžarska zveza predložila Hrvatom, da bi se vršil nekak ženski plavalni troboj, v katerem bi za Madžarsko nastopile na 100 m prosto Acseva, na 100 m hrbtno Novakova in 200 m prsno Szigeti-Vargova. Hrvatski savez je ta madžarski predlog sprejel in v medtočkah se bodo preizkusile z madžarskimi plavačica-mi naše najboljše Bearova, Boršičeva, Poz-njakova, Bartulovičeva in Wimmcrjeva. Program dvoboja je tale: prvi dan 1500 m prosto, 100 m hrbtno, 100 m prosto ln službeno srečanje v waterpolu, drugega dne pa 400 m prosto in neslužbeno srečanje v vaterpolu.
Letos še štiri mednarodne nogometne tekma
Po mednarodnem koledarju nogometnih tekem ima Jugoslavija letos na program še štiri reprezentančne tekme, in sicer z Rumunijo, Madžarsko, Nemčijo in ponovno z Madžarsko. Reprezentančna tekma z Rumunijo bi morala biti odigrana že 6. t. m. v Beogradu, kar so pa preprečile mednarodne prilike. Vrhovni nogometni savez je sedaj predložil nov termin, in kakor smo obveščeni, bo tekma 22. t. m. v Beogradu. Prav tako je vrhovni nogometni savez v pogajanjih glede terminov za tekmi z Madžarsko. Madžari so sicer pripravljeni izpolniti svoje obveze, vendar pa se ne morejo pogoditi s Hrvatskim nogometnim sa-vezom, ki terja od njih že dogovorjeno re-vanžno tekmo.
Odlični rezultati na lahkoatletskem troboju med Švedsko, Nemčijo in Finsko
Preteklo soboto in nedeljo se je vršil v Helsinkih lahkoatletski troboj med švedsko, Nemčijo in Finsko. Zmagali so v tem troboju Švedi s 147 točkami pred Nemci, ki so dosegli 141 točk. Finci so zasedli tretje mesto s 134 točkami. Naj omenimo nekaj odličnih rezultatov s tega mednarodnega tekmovanja: Prvo mesto na 100 m si je priboril Nemec Mellero\vicz s časom 10,7. 400 m je pretekel kot prvi Nemec Harbig v času 47,9, a na 1500 m je zmagal Jansson s časom 3:52,4. Odličen je rezultat na 5000 m, kjer je bil prvi Šved Hegg s časom 14:38,2. Kako ostra je bila borba, kažejo tesni rezultati pri skoku v višino. Zmagal je Finec Niklen, ki je preskočil 1,96 m. Drugi je bil Šved Oedmark z 1,93 m, tretji Finec Kalima z 1,90 m in četrti Šved Duregaar z 1,90 m. V metu krogle se je plasiral kot prvi Nemec Wollke, ki je vrgel kroglo 16,06 m. V metu kladiva je zmagal z odličnim rezultatom Nemec Storch, ki je pognal kladivo 57,31 m daleč. Drugi je bil Finec Veirila, ki je dosegel 55,40 m. V štafeti 4x100 m je zmagala Nemčija s časom 41,8. Pri skoku ob palici sta dva skakača, in sicer Finec Hahdes-makk in Nemec Glotzner, preskočila 4 m. Prav dobri so tudi rezultati v teku na 800 m, kjer je zmagal Nemec Harbig v času 1:52,1. Kopje je bilo seveda domena Fincev. Prvi je bil Jarvinen, drugi Mikanen z rezultatoma 73,79 oziroma 68.93. Pa tudi rezultati v vseh ostalih disciplinah kažejo, da se je na tem troboju zbrala elita evropskih lahkoatletov.
I4.000 učencev v zagrebških osnovnih šolah
Za šolsko leto 1940/41 se je v zagrebške osnovne šole vpisalo 14.268 učencev in učenk. Od tega jih je 995 vpisanih v zasebne, ostali pa v mestne osnovne šole. V prvi razred se je na novo vpisalo 1546 dečkov to 1692 deklet, skupaj torej 3238 učencev to učenk.
O vzrokih za razpust šibeniske sokolske župe
Poročali smo že, da je banska oblast v Zagrebu razpustila sokolsko župo šibenik— Zadar s sedežem v šibeniku ter vse sokolske edinice z župnega področja. O ^erokih razpusta poroča polslužbeni »Hrvatski dnevnik« med drugim:
»Posamezni člani župnega vodstva so v zadnji dobi pri svojem delu ponovno prekoračili delokrog v taki meri, da je kljub izvestnim okoliščinam banska oblast morala odrediti razpust. Ne samo, da so ti člani skušali svoje delovanje prenesti na popolnoma drujgačno področje, kakor ji ga dopuščajo temeljni zakonski predpisi, temveč so nekateri med njimi, celo taki z vodilnih mest župnega starešinstva, pred nekaterimi dnevi skušali izvršiti — mirno se more to reči — udar, ki bi mogel zelo škodovati banovini Hrvatski in vsej Jugoslaviji ter s tem nevarno ogroziti iavni mir v
Zagrebški listi poročajo dalje, da je razpust župe to njenih edinic že izvršen, poslovni prostori so bili zapečateni, vse premoženje pa popisano.
„Za pismenost žene"
Tako se glasi geslo letošnje akcije za pobijanje nepismenosti na Hrvatskem. Zagrebški listi objavljajo ob priliki, ko proglašajo to geslo, tudi pregled dosedanjih uspehov za razširjanje pismenosti. V zadnjih 20 letih se je število nepismenih zmanjšalo za več ko polovico, tako da računajo, da bo prihodnje ljudsko štetje izkazalo med Hrvati le še 9% nepismenih, število nepismenih žensk je neprimerno večje od števila nepismenih moških, zato bo delo prihodnje zime vsmerjeno predvsem na to, da se nauči pisati to brati tudi čim več žen to deklet.
London ob ustju Temze

na-
Industrijska prave v Tillburry-ju ob Temzi, ki so bile bombardirane od nemških letalcev
Barometer javnega mnenja
^MM
Kako sodijo angleški listi o napadih na London
Navzlic nemškim letalskim napadom na London je prebivalstvo angleške prestolnice v splošnem ohranilo svoj mir in nadaljuje povsem normalno življenje. V ponedeljek je večina ljudi v Londonu smatrala za zadevo svoje časti, da je o pravem času prišla na delo. List »Times« objavlja komentar o zračnih napadih in pravi, da je treba z ozirom na napade iz zraka odgovoriti na tri vprašanja.
Prvo vprašanje je, ali bodo napadi nemškega letalstva oslabili silo britanskega letalstva. Drugo vprašanje je, ali je bila z dosedanjimi napadi povzročena resna škoda angleškim naporom za vojno. Tretje vprašanje se tiče prebivalstva. Glasi se: Ali je zadnja nemška letalska ofenziva omajala moralo meščanskega prebivalstva?
Nova doba v Rumuniji

H-
Kralj Mihael
Kralji ea-mati Helena se je po več letih odsotnosti vrnila v Rumunijo
Na vsa tri vprašanja dajejo »Times« negativen odgovor, čeprav priznavajo, da je gmotna škoda, ki so jo povzročili nemšiu napadi v teku noči večja kakor pri dosedanjih napadih. Tudi »Daily Herald« meni, da ni nobenega razloga za vznemirjenje.
Kljukasti križ na londonskem nebu
Poročevalci švedskih listov beležijo, da se je v petek pojavil na londonskem nebu nemški letalec, ki ie z dimom narisal v zrak ogromen kljukasti križ. Letalo se je nato umaknilo, t „ .	______
. * * v »	*	.	v. t . . *
Nemškega »neoopisca« so ljudje iasno razločili in so tudi videli, kako se ie odstranil.
Grobokopi svetovnega velemesta
Troje vrst nemških bomb
Posebni Tribune«
poročevalec »New York Herald takole opisuje naval nemških bombnikov na London:
Val za valom napadaio nemški bombniki London in kopljejo grob enemu največjih svetovnih velemest. V zraku se lomijo zvoki bomb. ki so treh vrst: prve tulijo in skušajo na ta način uničiti živce prebivalstva; druge prinašaio huda eksplozivna sredstva in rušijo zgradbe. To so zračni torpedi, namenjeni za trganje zidov in
stavb iz armiranega betona. Tretja vrsrta nemškega orožja so takozvane »Molotov-ljeve košare«. To so tovori zažigalnih bomb, ki so tempirane in eksplodirajo s strahovitimi učinki.
Korespondent »New York Timesa« piše, da se ni bati. da ne bi Velika Britanija zdržala sedanjih napadov nemškega letalstva. Kar se zdai dogaia. ie morda strahovita strategija onih. ki se branijo napadalcev.
Premajhna zaščita na Angleškem
Vsak trg in cestno križišče naj dobi zaklonišče
Zaradi velikega števila človeških žrtev, ki jih zahtevajo zadnji nemški letalski napadi na London, piše angleški tisk zelo kritično o nezadostnih pripravah na obrambo pred napadi iz zraka. Prejšnja vlada. pra-vijo listi, se ie premalo brigala za zgraditev zadostnega števila zaklonišč.
Mesto Birmingham ie eno največjih britanskih industrijskih mest. vendar ie v pogledu podzemskih zaklonišč skoro popolnoma zanemarjeno. Baje ni v njegovih zakloniščih dovoli prostora niti za sedmino prebivalstva. Vsi večji pokrajinski listi, med njimi posebno »Manchester Guardian« in »Yorkshire Post« zahtevajo, da se na Angleškem takoi zgrade podzemska zaklonišča na vsakem trgu in cestnem kri-
žišču. Samo na ta način bo mogoče odoleti jakosti sedanjih nemških bombnih napadov,
North American Newspaper Aliance objavlja istočasno izjavo pisatelia fantastičnih romanov H. G. Wellsa. v kateri napada pisec angleško obrambo. Sama hrabrost, pravi Wells, ne more rešiti Vel ke Britanije. Za zmago ie potrebno pametno vodstvo. Angleško vojno ministrstvo ie že veikrat pokazalo v dosedanjem poteku vojne, da ni doraslo svoji nalogi. Napake se morajo takoi odpraviti in vodstvo narodne obrambe moraio vzeti v roke možje, ki b:>do i umeli doseči zadovoljive uspehe v zraku, 1 na morju in na suhem.
Zmeda na londonskih ulicali
Nemški dopisni urad poroča preko Stock-holma:
O priliki nemškega letalskega napada na London ie nastala v mestu precejšnja zmeda. Množica ljudi ie hitela v zaklonišča in na postaje podzemske železnice. Ko so ljudje na ta način napolnili dohode k postajališčem podzemske železnice, ie nekdo vrgel med množico vest. da je zaradi bombardiranja podzemske železnice vdrla voda iz Temze v podzemlje in preplavila prostore. Gasilci in reševalci so imeli dovoli dela. preden so liudem dooovedali. da to ni res. Osebje pasivne zaščite ie moraio ljudi razganjati in poditi domov, nakar se je šele javno mnenje pomirilo.
Rusija bo pridobivala kavčuk doma
V zadnjem času so na ozemliu Sovjetske zveze preiskovali rastline, ki vsebujejo kavčuk. Učenjakom se ie posrečilo odkr ti novo vrsto rastline, ki rase ob vodah in i o imenujejo kendir. Ta rast-ina rase v glavnem v kavkaškem ozemliu. Analiza ie dognala. da bi mogla ta rastlina dajati 16% kavčuka. Ce se bodo poskusi posrečili, bo Rusija v bodočnosti tudi kavč- k lahko pri-dobivala doma in se bo osvobodila od uvoza tega predmeta iz prekomorslcih dežel.
Aretiran generalnega štaba
Šef rumunskega generalnega štaba general Mihail ie bil na ukaz g:nerala Antonesca aretiran. Njegove posle ie prevzel general Joaniciu.
Italijanske kolonije v Airiki
so desetkrat tolikšne kakor materinska zemlja
Italija je danes za Veliko Britanijo in Francijo tretja največja kolonialna velesila v Evropi. Njena posest v Dodekanezu, Libiji, Abesiniji, Somaliji in Eritreji brez v najnovejšem času osvojene Britske Somalije meri 3,360.000 kv. km s prebivalstvom 12 milijonov ljudi. To se pravi, da je italijanska kolon:jalna posest desetkrat tolikšna, kolikor znaša zemska velikost v Evropi.
Prva italijanska kolonija v Afriki je bila Eritreja z glavnim mestom Massauo. Italija jo je dobila leta 1880. Nato je postala lastnica Somalije. Somalija ima 495.080 kv. kilometrov površine, je torej dvakrat večja od Jugoslavije. V notranjosti pa je ta dežela tako pusta, da živi na njenem prostoru komaj 630.000 prebivalcev. Glavno mesto Italijanske Somalije je Mogadiš. Tretja italijanska kolonija je Tripolis z istoimenim mestom in Cirenaika z Benga-zijem. Bengazi so dobili Italijani leta 1912. v vojni s Turčijo, po kateri jim je pripadel tudi Dodekanez. Tripolis in Cirenaika imata nekaj nad tri četrt milijona prebivalcev. Cirenaika je bolj znana pod imenom Libija.
Pred nekaj leti so Italijani v Afriki
osvojili Abesinijo, ogromno ozemlje z nad 1,200.000 kv. km površine in 10.000.000 prebivalcev. Glavno mesto Abesinije je Adis Abeba, ki ima železniško zvezo z Džibuti-jem, glavnim mestom Francoske Somalije, ki jo Italija zahteva zase prav tako kakor Britsko Somalijo, katero je v sedanji vojni osvojila. Italijani bi na ta način radi svojo kolonialno posest v Vzhodni Afriki zaokrožili, radi pa bi še osvojili Britski Sudan, tako da bi imeli zvezo tudi s Tripolisom. Ce se ta načrt obnese, bo Italija gospodarica velikega dela Afrike in Sredozemskega morja do Indijskega oceana.
Zaplenjene umetnic v Milanu
Prefekt milanskega mesta ie odredil zaplembo dragocenih umetnin, ki so angleška last. Umetnine predstavljajo risbe in slike Leonarda da Vincija in njegovih učencev. Razstavljene so bile na razstavi del Leonarda da Vinciia. a preden so iih mogli poslati nazai na Angleško, ie izbruhnila sedanja vojna, v kateri je Italija odredila zaplembo imetia državljanov držav, ki so z njo v sovražnostih.
Bombni prostor v letalu
če še ne veš« zdaj Izveš: A N E K D 0 T A
da so tekstilni izdelki na Norveškem ra-cionirani;
da je prevzel začasno vodstvo Paragvaja general Roring;
da je bila te dni podpisana trgovinska pogodba med švedsko in Rusijo;
da je odprava sovjetskih geologov v Al-tajskem gorovju odkrila ogromna ležišča rude, ki vsebuje visok odstotek bakra in svinca, v Solonešenku pa raziskujejo nahajališča wolframa in molibdena;
da je evakuirano prebivalstvo iz Gibraltarja dospelo na Azore;
da nosi vsaki četrti vojak britanske vojske uniformo ameriškega izvora;
da se glasi novi državni pečat Francije »Etat Frnngais« namesto dosedanjega »Re-publique Frangaise«;
da v Rusiji grade električno železnico, ki bo vezala pristanišče Baku z Azisbeko-vom;
da je petnjast nemških oficirjev, ki so pripadali posadki na križarki »Admiral von Spee«, pobegnilo iz Južne Amerike m so na poti v Nemčijo.
Frizer hladnokrvnosti
Tipičen primer hrabrosti in hladnokrvnosti. ki vlada v angleški prestolnici ob naoadih iz zraka, ie nudil te dni pololaj v neki londonski bolnišnici, kjer je b lo 1400 bolnikov v starosti od 60. do 100. leta. Zaradi bombardiranja so bile vse šine na oknih tega zavoda razbite. Petna jst bob likov ie bilo lahko ranjenih, toda vsi so se zadržali mirno in ostali na svodih mestih tako. da ni nastala nikjer najmanjša panika.
Kadar se sloviti umetniki med seboj prepirajo zavoljo svoje slave, postanejo lahko otročji. Tako sta se nekoč Gaisworthy in Kipling prepirala, kdo izmed njiju dobiva več pisem iz občinstva. Prepir se ni mogel odločiti, kajti vsak je bil o drugem prepričan, da ga hoče naplahtati.
»Nu, dobro, ljubi Gals\vorthy,« je dejal Kipling, »koliko pisem ste prejeli na primer včeraj ?«
»In vi, dragi Kipling?«
»Najprvo mi vi povejte svoje število.«
»Ne, prosim, povejte vi najprvo... Vi ste starejši.«
»Toda jaz sem vendar prvi vprašal.. .«
In tako bi se lahko prepirala še danes, če bi živela ..,
\ K
AN ENA
Mit:
»Le d.Moč, le daleč proč od nas! Mi nismo matična ladja za letala!«
(»Af tenposten«)
Kljub sedanjim svetovnim razmeram se zanimanje za Državno razredno loterijo
ni zmanjšalo
Obisk v kolekturi Milana Lavriča v Beogradu
Najprei »vojna živcev« in potem prava vojna, ki po svojih strahotah v zgodovini človeštva nima primera, sta popolnoma spremenili način gospodarskega delovanja. Povsod, brez razlike: v nevtralnih kakor v vojskujočih se državah.
V dobi premnogih tegob, ko ie gotovost uspeha v gospodarskem poslovanju največkrat dvomljiva, ko se premoženjska stanja premnogih čez noč usodno spreminjalo. ie pač razumljivo. če liudie boli in bolj segajo po srečkah Državne razredne loterije, katere za marsikogar pomenijo rešitev ob dvanajsti uri.
Zanimivo je vedeti, kak vpliv imaio sedanje vojne razmere na prodajo srečk. To še posebno zato. ker ie Državna razredna loterija važnega pomena za naše gospodarsko življenje, saj so njeni čisti dohodki namenjeni pospeševanju poliedelstva, obrtništva, domače industrije in podpiranja vojnih žrtev.
Za odgovor na to vprašanje smo se napotili k našemu roiaku. popularnemu g. Milanu Lavriču. ki ima največjo slovensko kolekturo srečk Državne razredne loterije in svojo prodajalno v Beogradu. Pašičeva Ul. št. 20.
Se Pred vhodom v njegovo prodajalno nam ie korak za«**! o-b okusno aranžirani izložbi. Kup tisočaka-/ med sr°č' ami po vzroča. da ie vedno ooini Puri' ki se tu ustavijo. S tihimi željami, da s: ';ud: njim
nasimehne sreča, snujejo pred izložbo načrte. kaj vse bi naredili, če bi zadeli kak večji dobitek ali celo milijonsko premijo.
Vstopimo. Mnogo ljudi. Zadnji dnevi žrebanja so. Uradništvo je preobremenjeno z delom in ljubeznivo streže mnogim odjemalcem ravno v času. ko smo mi v
kolekturi. Večina njih ie prišla po dobljeni denar, ki se iim seveda takoi izplača, brez odbitkov, čeprav ie uradni rok izplačila šele 15 dni po končanem žrebanju. Načelo Lavričeve kolekture ie pač: odjemalcu ie treba čimbolj ustreči in ga ne pustiti čakati na dobljeni denar.
Komaj smo nagovorili g. Lavriča. da nam da podatke o onem. kar nas zanima in za kar smo prav za prav prišli. On ie sredi velikega dela in tudi njegovo načelo je: ne mnogo govoriti, pač pa več narediti. V tem času je g. Lavrič med došlo korespondenco ravno dobil pismo nekega igralca trgovca, ki ie po prihodu urad~;va od strani kolekture Milana Lavriča imel že
zaprto trgovino in se napotil na sodišča v Novo mesto, da napove konkurz. Pismo priča, s kolikšno hvaležnostjo se še vedno spominja onega trenutka, ko ie zadel tako visoko vsoto 100.000 din in to v trenu ku, ko je bil tik pred propadom. Ostal ie trgovec. razširil ie trgovino, rešil ie sebe in svojo družino bede.
Ta primer ie bil g. Lavriču zanimivejši od onega s kaznencem iz Sremske Mitrovice. kateremu ie izplačal dvemil i ionsko premijo, o čemer ie itak že obširno pisalo dnevno časopisje.
Da Slovenci malo zadenejo, ni upravičena trditev. Ravno nasprotno! 500.000 din. ki jih ie dobila četrtinka od dvemilijonske premije, ie zadel uradnik iz Ljubljane. Isto tako se z liste srečnih dobitnikov kolekture g. Milana Lavriča prepričaš, da je med njimi mnogo Slovencev, katerih imena pa se po želji samih odjemalcev seveda držijo v tainosti. Posebno mnogo dobitkov ie med drugimi odš^o v sre^e: Kranj. Radovljica (JeseniceV Kamn:k. Celje. Maribor. Novo mesto. Škofia Loka in še nekatere.
»Na trgovino s srečkami«, pravi g. Lavrič. »zelo vplivajo notranje kakor tudi zunanje spremembe, gospodarske kakor politične. Zato ie petrebna dobro premiš'ie^a organizacija, da se loterijsko de^vanie prilagodi vladajočim razmeram. Državna razredna loteriia ie najboljše pokazal to. ko je uvedla dobre in koristne su~es,:i'? svojih strokovnjakov in celo ukrenil. da se vsaka druga polovica glavnega žrebanja vrši v enem izmed n^ših ban o vinski h mest. Uspeh ni izostal. Število pr~da"ih crečk se ie povečalo a Državm r^zred^a loteriia se ie popularizirala, kaiti v-em jgr?]rom državi ie dana možnost, da si
ogledaio način žrebania in ie s tem pri njih še boli učvrstila zaupanje v to ustanovo.«
»A tudi razpečevalec srečk,« je nadaljeval g. Lavrič. mora izkoristiti vse svoie poslovne sposobnosti, da stalno širi krog svoiih odjemalcev, posebno še v današnjih težkih razmerah. Vzemite moi primer. Meni ie kljub sedaniim težkim razmeram, v katerih živimo, uspelo ne samo ohraniti prejšnjo stopnjo prodaje, marveč sem v zadnjih kolih celo povečal število predanih srečk. Uvidevnost, razumevanje, točnost in solidnost. to so osnovni poaoii dobrega poslovania pri razpečavaniu srečk. Naiboli sem svoie odiemalce privezal na sebe. ko sem posameznim v primeru njihove odsotnosti od redne službe, ko niso mogli ustrezat1 svojim obveznostim, hranil srečke in iih obvestil, da one igrajo za njihov račun in da iih bodo plačali, kadar pač se vrnejo domov. Jaz nisem imel s tem nikake škode, a igralcem sem dekazal solidnost svojega poslovania. Trgovec ne sme biti samo suhoparen pcslcvalec. ampak predvsem človek« je končal g. Lavrič.
Kdor se ie kdai mudil v poslovnici g. Milana Lavriča v Beogradu se ie lahko prepričal na lastne oči o vzornem redu in j točnosti in zato primer g. Lavriča venomer ; služi za vzor. kako ie tudi v današniem ! času mogoče napredovati z zaupanjem. so-I lidnostjo in sočustvovanjem Slovesu ko-■ lekture g. Milana Lavriča ie bilo nedavno izkazano tudi z najvišjega mesta zasluženo priznanje. Odlikovan ie bil z redom sv. Save. ,k čemur mu vsi znanci, prijatelji in odjemalci srečk toplo čestitamo!
R. V.
i JNSERIRAJTE V „JUTRU"!
Pogled v prostor za bombe v italijanskem letalu
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— . Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—
Ee.seda i Din. daveK o Din. za Miro ali dajanje naslova 5 Din Najmaniš: TOesfk 17 Din
Fredilca za žimo
sorc-jmem takoj. Plačam dobro. Ponudbe pod »Predilec« na ogl. odd. Jutra. _25005-1
Frizerko
veščo vseli del, za letoviški kraj na Gorenjskem, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Stalno«.
25003-1
Pisarniškega slugo
vojaščine prostega, s kavcijo, išče večji denarni zavod za takojšnji nastop. Ponudbe z označbe- priporočil pod »Denarni zavod« na ogl. od-del. Jutra.	24986-1
Seboslikarskega in pleskar, pomočnika
sprejmem takoj. Delo do Božiča. Hrana in stanovanje v hiši. Urbar Viktor, Go6poevet-Bka, 32, Jesenice, Gorenjsko.	24887-1
Gospodično
lz boljše hiše, staro 18 do 20 let, ki svira klavir, Iščem kot prakti-fcantinjo za obiteljski orkester. Začetna plača din 600 in cela oskrba v hiši. Ponudbe posla-ti: G. Jelena Vitez, Zagreb, Kriška uL 17.
24992-1
Postrežnico
za parkrat tedensko išč-sm. Belič, Verovško-Ya 56.	23013-1
Služkinjo
ki zna samostojno kuhati in opravljati vsa domača dela, sprejmem z nastopom 15. t. m. Naslov v vseh pos!. Jutra.	250C9-1
Postrežnico
za dopoldanske ure
sprejme. Zrinjskega 7-II.
se
c.
25031 1
Frizersko vajenko
pridno, pošteno, iz boljše družine, sprejme Ov-senjak Mihael, »Salon Ivanka«, Tyrševa 15, Ljubljana.	25033-1
Postrežnico
od 9. ure dopoldne do 15. ure popo dne iščem takoj. Bieiweisova
za cesta no.
48,
pritličje, des-25030-1
Brivskega
pomočnika
mlajšega, sprejmem takoj. Lojze Dolinar, Slov. Konjice.	25039-1
adjanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 12 Din tfsaka beseda 50 par. da-?ek 3 Din, za šifro ali
Kiparski in Mesarski pomočnik
mlad, lSce namescenje. Izvršujem vsa klesar-ska dela v naravnem in umetnem kamnu. Vešč sem v izvrševanju oltarjev kakor tudi postavljanja istih. Nastop in ostalo po dogovoru. Naslov v vseh posl. Jutra.
24867-2
Absolventka
realne gimnazije z malo maturo ter enoletnim trgovskim tečajem, išče primerne zaposlitve. — Cenj. ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Absolventka«._25040-2
Trgovski
pomočnik
železnlnar, vešč vseh v to stroko spadaj očih del, išče namestitve. Ponudbe podružnici Jutra F tuj pod »Sposoben in pošten*.	24991-2
izobraženo, s finim in taktnim nastopom,
od 25 do 35 let, samsko ali neodvisno vdovo brez otrok, išče za vodstvo gospodinjstva in ordinacije, zdravnik, vdovec, na visokem položaju v večjem mestu Jugoslavije. — Krana in ev. stanovanje prosto. Plača po okolnostih in dogovoru. Gospodarska neodvisnost zaželjena. Ponudbe z životopisom in fotografijo na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Sposobni sreča«.
Izvrstna šivilja
gre na dom v boljšo hišo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Okus«.
25007 2
Vrtnarski pomočnik
20 lat star, vešč rezanja, že:i službo v večjem trgovskem vrtnarstvu. Ponudbe pod »Vrtnarski pomočnik« na ogl. odd. Jutra.	25000-2
Čevljarski
prikrojevalec
(herihtar. štepar) išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen U.	25012-2
Dve postrežnici
mladi, pošteni in delavni vajeni kuhe in vseh hišnih del. iščeta službo za 1. oktober. Naslov pri ga. Mici Pau'ič, Poljska pot 38-a, Moste.
25021-2
Manufakturist
verziran tudi galanterije, pošten, zmožen samostojnosti. želi namestitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Praksa* 25044-2
Trgovski
pomočnik
Izurjen v mešani stroki, išče stalno službo. Gre tudi na deželo. Naslov v vseh posl. Jutra.
25043-2
snel (ke)
Vajenca
za špecerijsko trgovino v Ljubljani sprejmem takoj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 25006-44
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje našleva 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pozor!
Vsakovrstne odpadke že lezja, kovin, cunj, litine, papirja, gume ln stekla kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdka Justin Gustinčlč, Maribor — Kneza Koclja ulica 14 in podružnica vogal Ptujske in Tržaške ceste. Telef. 21-30.
23759-7
__i! 1
s pomočjo
REGENERATOR »sistema SCHLEGEL« (svetovni patenti)
Stara in rabljena olja za mazanje eksplozivnih motorjev vsake vrste, stara olja za menjalce brzin, olja za mazanje strojev, olja "iz transformatorjev, nadalje sredstva za pranje kot bencin, benzol, tetraklor, postanejo zopet POLNOVREDNA — ako izkoristite za predelavo
REGENERATOR »sistema SCHLEGEL«
Prvovrstna priznanja domačih in inozemskih podjetij so vam na razpolago. Preko 200 aparatov se nahaja pri nas že v pogonu. Zahtevajte takoj prospekt in brezplačno »Navodilo za zbiranje in predelavanje starega in rabljenega olja«. IŠČEMO ZASTOPNIKE ZA VSE VEČJE KRAJE
„T E H iN I K U M",
oddelek regeneratorji —■ Zagreb —■ Washingtonov trg št. 1.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili našo ljubljeno mamo, staro mamo, teto in taščo, gospo
Josipino Levičnik
na njeni poti k večnemu počitku, vsem, ki so ji poklonili krasnih rož in vsem, ki so nam ustmeno ali pismeno izrazili sožalje ali tudi le na tihem sočustvovali z nami.
Maša zadušnica bo v četrtek 12. t. m. ob 7. uri v župni cerkvi Sv. Petra.
Ljubljana, Kranj, Zagreb, dne 10. septembra 1940.
Globoko žalujoči ostali.
50
ca&e&čniA.
mxrde£o&
a UHKO SSE70SVEZN0 OSIHKDI
OPI
IGN.VOK
UU 8 LIANA. TAVtfAAJOA *
Cunje
čiste, oprane, za nje strojev kupimo. — Bratje Turna d. z o. z., Ljubljana Moste, Pod Ježami 9.	24450-7
Ponudite
rabljene vreče
velike in male za moko, otrobe, sol, kavo, riž in sladkor firmi Adler Josip, Som bor. 24432-7
Skobelnik
rabljen, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na naslov:
Ljubljana, Gosposka ul. 12, hišnik.
24818-7
Betonski mešalnik
ca 150 1 kupim, Vrhov-nik, Aškerčeva 42.
25002-7
Avto^moto
Beseda 1 Din. daveK » Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din N aj man 1 š: znesek 17 Din
Prodam motor
ang eške znamke »James« 350 ccm O. H. W. Bežna dolina c 3, št. 34 25004-10
Motorno kolo
znamke Horix, 350 ccm, rabljeno 2500 km, radi nakupa avtomobila ugod no prodam. Ivan Obreza, trgovec, Doberlevo 5, p. Vače pri Litiji.
25037-10
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Klavirski pouk
s 16. septembrom prične prof. Ruža šlaisova, Poljanska 15, stopnjišče 8. Prijava novih gojencev od 13. do 15. ure.
25029-4
Ga. Roza Gallatia
Poljanska cesta št. 18, prične s klavirskim poukom 18. septembra.
25035-4
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Knjižice
Kmetskega hran in pos. doma Ljubljana prodam večje ali manjše zneske. Prilika za plačanje dolga.
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka ul. 12 25026-16
Vojno škodo
in vse druge državne vrednostne papirje, tudi
posamezne komade kupujemo in prodajamo po ugodni ceni
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka ulica 12.
25023-16
Posojila
različna preskrbim hitro in brez kakega predplačila.
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12 Znamka 3 din. 25025-16
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
stalno ln po najvišjih cenah tr. takojšnjemu plačilu
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka ul. štev 12.
25024-16
Posojila
dajemo našim članom ln varčevalcem. Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi var čeva.ci brezplačno zava rovanl. Zadruga »MoJ Dom«, LJubljana. Dvor-žakova 8. Iščemo poverjenike.	199
Kuprje! Prodaja!
Hranilne knjižice
bank in hranilnic ter vrednostne papirje
po najugodnejših cenah
Bančno kom. zavod Maribor
24458-16
	
\ ■..':?-'•'„..•. >». • . V I 't ...7.4... '. t« ' - i ■ ^	
f
Po kratkem in mučnem trpljenju je umrla včeraj naša nepozabna, dobra in skrbna mati, stara mati, gospa
Marija Mlinar roj. Gaber
vdova železniškega poduradnika
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek 12. t. m. ob 17. uri iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču.
Maša zadušnica se bo darovala v petek 13. t. m. ob pol 7. uri zjutraj v cerkvi Sv. Danijela v Celju.
Celje, 10. septembra 1940.
Žalujoči: Edvard, Oton, Stanko, sinovi; Josipina, Franja, snahi;
Vladka, Marjan, vnuki in ostalo sorodstvo.

Samostojna gospa
s trgovino prosi gospoda posojila za povečanje obrti. Ponudbe pod šifro »Skupno življenje' na ogl. odd. Jutra.
25010-16
Stanovanja
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlši
znesek 17 Din
Enosobno
stanovanje
Išče za 1. oktober aH november 3-članska družina v Starem Udmatu ali začetku Bežigrada. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovski pomočnik«.	24985-21a
mm
mrt
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dva gospoda
ali dijaka sprejmem na stanovanje in hrano. Kopalnica na razpolago. Naslov v vseh po6l. Jutra.	24998-23
Sobo
s posebnim vhodom z vso oskrbo in hrano oddam dvema gospodoma ali dijakoma pri dramskem gledališču. Naslov v vseh posl. Jutra.
25014-23
2 opremljeni sobi
sončni, čisti, s posebnim vhodom, oddam v centru mesta dvema ali trem dijakinjam z vso oskrbo ali brez. Zrinjskega c. 5 (pritličje, desno).	25011-23
Opremljeno sobo
!et>o, za eno ali dve osebi" oddam z vso oskrbo in souporabo kopalnice. V hiši dviealo. Miklošičeva c. 34IV., desna vrata.	25032-23
Vsaka beseda 50 par da-vefe 3 din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din najmanjši znesek 12 Din
Opremljeno sobo
veliko, ali dve mali, v strogem centru, s posebnim vhodom, pri boljši družini, event. s celo oskrbo išče boljši starejši gospod. Ponudbe pod »Pritličje aH I. nadstropje« na ogl. oddel. Jutra.	24977-23a
Prazno sobo
svetlo in zračno, v sredini mesta, s separlra-nlm vhodom iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen 22«.	25008 23a
Akademika
od katerih eden bi tudi instruiral, iščeta sobo. Ponudbe podruž. Jutra Ptuj pod šifro »Lahko tudi na periferiji«.
24990-23a
Dijaške sobe
Dva dijaka
lz boljše družine se sprejmeta (s hrano ali brez nje) pri prof. družini. Kopalnica, klavir, ev. pomoč pri učenju. Naslov v vseh posl. Jutra.	24999-22
3 dijakinje
sprejmem v lepe solnčne sobe z zajtrkom, uporaba kopalnice, klavir. — Verstovškova 18, Mirje.
24994-22
Dijaško sobo
z dobro hrano iščem. — Ponufdbe na ogl. odd, Jutra pod šifro »Klavir« 25015-22a
Dijakinji
oddam sobo z oskrbo ali brez. Stari trg 17-1., levo.	25013-22
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlši znesek 17 Din
Klavirsko
harmoniko
Hohner, malo rabljeno, ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
25027-26
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro aH dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Posestvo v Prevorskem Dobju
z vsemi potrebnimi poslopji, veliko okoli 10 do 15 oralov, naprodaj za ceno 100 do 150 tisoč dinarjev. Poizvedbe pri dr. Ogrizek, Celje.
24982-20
Parcele
v St. Vidu in v Viž-marjih naprodaj. Po-izve se: Vižmarje 78, nasproti »Mizarske zadruge«.	24872-20
Skoro novo hišo
na periferiji mesta pro dam. Cena nizka. Na slov v vseh posl. Jutra.
25017-2C
Šeststanovanjsko
hišo
z velikim vrtom takoj ugodno prodam. Vprašati Medica Matej, Studenci. Pušnikova 7.
25042-20
Hiša
enostanovanjska z velikim vrtom, Pobrežje, Galeva 15, se takoj proda za 87.000 din. Vprašati Maribor, Pobreška cesta 46.	25038-20
Informacije
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Svarilo!
Svarim vsakega pred nakupom dveh novih gumi koles s feldno ln zračnico 30X5, katera sta bUa danes ukradena tvrdki Oeolln v Domža-ah.	24995-28
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Avtomobilista
ki Je našel na cesti Kranj — Naklo beležnl-co z zapiski, vljudno prosimo, naj čimprej sporoči svoj nas" o v pisarni tvrdke BrlcelJ v Naklem.	25034-28
Pridelk
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlši znesek 17 Din
Kislo zelje, repo
sarmo. novo, prvovrstno po tjrezkot-kurenčni ceni vsako množino dobavljam. Homan, Ljubljana, Sv. Petra 81. tel. 35-39
185-33
Beseda 1 Din. davek 3
Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanlši znesek 17 Din
Počitnice doma
Letos ni pravega vremena. Sončite se doma z našo patentirano ultra-violetno obsevalko Original Rub. Po par obse vanjlh dobite lepo šport no rjavo polt. Zahtevajte prospekte! Jugo patent. Ljubljana. Dvor žakova 8. Sprejmemo zastopnike.	23571-37
mpeho«
m oglas
v
•JUTRO«
EKStRA TENKO
•' X; :: 16 kom. Din T5> ' .• .
v;V ,/vt /j, v\ i ■
Varujte se patvorb!
Smrt ugledne žene
Celje, 10. septembra Pri svoji hčerki edinki gospe Mariji Ru-sovi, soprogi državnega tožilca g. dr. Davorina Rusa, je umrla danes v starosti 79 let ga. Marija Kinclova-Adamova, ugledna posestnica in gostilničarka iz št. Jurija ob južni železnici. Pred tečni je nevarno obolela, tako da so jo morali prepeljati v bolnišnico. Od tam je bila prepeljana na stanovanje svoje hčere, kjer je prebila svoje poslednje ure. Bila je daleč okrog znana kot neumorno delavna in skrbna gospodinja, izredno blaga žena in mati. Bodi ji ohranjen časten spomin, a njenim svojcem naše iskreno sožalje!
Iz življenja na deželi
Iz Ptuja
j— Zvočni kino bo predvajal v sredo in jutri v četrtek, obakrat ob 20. ljubezenski film z naslovom »Silvina«. V glavni vlogi Elizabeta Bergnerjeva. Za dodatek risani film.
J— Nezavestnega so pripeljali v ptujsko bolnišnico delavca Stombergerja Ivana iz Gorenjega vrha pri Zavrču. Zaposlen je bil pri nakladnju drv na avto. Pri tem delu pa mu je neki sodelavec po nesreči vrgel debelo poleno v glavo, ki mu je prebilo lobanjo. Njegovo stanje je zelo resno.
j— Umor v Halozah bo kmalu razčiščen. Umor, trgovke Debeljakove pri Sv. Barbari ki so ga v noči na 11. avgusta izvršili s sajami namazani zlikovci, se polagoma razjasnjuje. V soboto so 10 osumljenih odvedli v Maribor, kjer se bo preiskava nadaljevala. Vsi aretirani so svoje dejanje že priznali.
R
D
Sreda, 11. septembra
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Uverture (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Melodije raznih dežel, poje gdč. Carmen Antič, pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 14: Poročila. — 18.30: Mladinska ura: Malo telesne vzgoje (g. M. Zor). — 18.45: Fjodor Šaljapin (plošče). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 20.10: Razvoj fotografije (g. Oskar Kocjančič).
—	20.30: Samospevi g. Pavle Lovšetove, spremlja prof. M. Lipovšek. — 21.15: Koncert tamburaškega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plošče za kratek
Č£LS
lieograd 19.40: Plošče. — 20: Operni prenos. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Tamburaški zbor. — 21: Koncert solistov.
—	22.10: Ples. — Sofija 19: Klavirske skladbe. — 20: Opera »Lucia di Lammer-moor«. — 22.05: Bolgarske pesmi. — Praga 20.10: Lahka godba. — 20.40: Zvočna igra. — 21.35: Glazunov: Orijentalska rapsodija. — 23: češka glasba. — Berlin 19.15: Mali orkester in solisti. — 22.10: Drobne melodije. — 21.30: Veliki orkester. — 23.10: Nočna oddaja. — Rim 19.30: Lahka godba. — 20.30: Spevoigra. — 23.15: Plesna muzika.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
TRGOVSKI SAMOPOMOČI V MARIBORU
izrekam vdano zahvalo za točno in izdatno izplačilo posmrtnine po moji preminuli soprogi Petovar Katinki. — Pri tej priliki si dovoljujem predvsem trgovcem toplo priporočiti pristop k tej kulantni in karitativni instituciji.
Ivanjkovci, dne 10. septembra 1940.
PETOVAR LOVRO
Vitkoviške železarne
RAZSTAVLJAJO NA
beograjskem jesenskem sejmu
od 7. — 16. septembra 1940 v paviljonu 3, koja 320
sledeče speciialne izdelke:
STATVE ZA HLADNO VALJANJE. HLADNO VALJANO TRAKASTO 2ELEZO. PROFILE VALJANJA. ŽELEZNIŠKI MATERIJAL VIJAKE (N ZAKOVICE. KOMPRESORJE PNEV-MATIČNO ORODIE. AVTOMOBILSKA KOLESA. JEKLENE STEKLENICE. ZOBČNIKE IN PREMIČNE MEHANIZME. IZDtLKE TOVARNE SAMOTNEGA MATERIJALA
Glavna direkcija in prodajni urad:
Mahr. Ostrau 10
Informacije dajejo za Jugoslavijo:
FFROKONT NENT a. d. za trgovino z železom, Beograd. Ka-radordeva 73; Zagreb, Mažuraničev trg 5; Novi sad, Dunavskal
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi y Ljubljani
mifHflf t|-»*iiff*?**tt!ff'S *!t<*f »If f **Sittf * t J 8»;
državne razredne loterije
in vsem onim, ki dosedai še niso igrali I
S končanim žrebanjem Je ponovno znana, v državi največja slovenska kolektnra MILANA LAVRICA zabeležila nov uspeh. Uradno ie dokazano, da ie v zadnjem času poleg devet premij izplačala posebno mnogo dobitkov od 200.000.—, 100XXX).— itd. itd. Zato bi bilo
škoda, ako tudi Vi nimate vsaj ene srečke iz te srečne kolekture.
Nov način igre — dobiti morate tudi Vi!
1.	način: Tzrežite številke iz spodnje tablice, dajte jih v vrečico ali škatljico, dobro premešajte in nato izvlecite eno številko VI aH
pa oni, ki ga v rodbini smatrate za najsrečnejšega. To naj bo številka Vaše srečke.
2.	način: Dobro si oglejte posamezna števila na tablici, kako so sestavljena in če Vam ne ugaja taka srečka, delajte kombinacije:
n. pr. iz prvih ali zadnjih številk. Na ta način boste gotovo našli številko srečke, ki ima nekaj skupnega z Vašim življenjem. Morda Vam ravno ta srečka prinese srečo.
3.	način: V kolikor pa želite navezati svojo srečo na srečo naše kolekture sporočite nam to z dopisnico ali pa v pismu, nakar Vam
bomo mi izbrali srečko.
1960	12884	23076	31880	39451	46379	49373	55817	58148	63480	64334	66024	67877	73375	75474	78292	83919	85589	92871	94054	95738
2769	12888	25599	32011	42109	46388	49389	55832	58166	63491	64339	66029	68468	73388	75490	79025	83927	85707	92883	94066	95752
5778	12896	25981	32077	42155	46395	49395	56228	58189	63497	64351	66040	68480	73396	75705	79038	83940	85718	93202	94077	95766
6750	13466	26174	32730	42173	46807	49551	56246	58199	63717	64365	66062	68757	73755	75718	79045	83949	85744	93209	94100	95782
7018	13474	26203	33145	42189	47632	49563	56249	59213	63729	64370	66069	68760	73759	75723	79260	83954	85762	93220	94707	95788
7060	14009	26249	35179	42959	47686	49574	56856	59606	63732	64378	66084	69579	73764	75735	79277	83968	85790	93229	94714	95795
7092	16107	26278	35213	42975	48051	49590	56863	59658	63737	64382	66268	69585	73768	75750	79297	83978	85795	93239	94724	95859
7817	16113	27186	35244	42980	48063	54020	56874	59681	63744	64390	66277	69609	73771	75764	82159	83987	87083	93246	94761	95904
8415	16149	28406	35555	42995	48068	54045	56879	62003	63757	64912	66291	69625	73781	75781	82170	84000	87093	93250	94765	95909
8426	16179	28421	35683	43273	48074	55054	56890	62010	63762	64918	66516	69629	73787	75795	82181	84861	88138	93256	94776	96452
8447	16198	28440	35980	43284	48091	55062	56902	62039	63777	64935	66522	69663	73795	75853	82185	84867	89169	93268	95102	96466
8459	16916	28889	36904	43299	48096	55077	56917	62057	63784	64948	66543	72554	73800	75872	82192	84891	89199	93274	95108	96486
8482	16928	29034	36922	43515	48804	55114	56940	62074	63797	65129	67606	72582	74011	75891	82461	85057	89919	93351	95130	97609
9355	16941	29138	37611	43526	48818	55117	56957	62098	64160	65146	67627	73263	74019	75899	82486	85066	89939	93356	95157	97623
9401	16949	29937	37629	43531	48830	55208	56995	62609	64173	65171	67636	73276	74029	76071	83604	85079	92073	93362	95176	97809
9425	19514	29946	38251	43547	48840	55213	57404	62617	64178	65182	67640	73284	74053	76080	83801	85086	92083	93368	95191	97818
9446	19545	31804	38264	43555	48862	55226	57424	62627	64190	65188	67652	73293	74068	76086	83838	85098	92804	93375	95706	97833
11952	19562	31822	38272	43563	48871	55246	57443	62636	64302	65567	67662	73326	74092	77265	83849	85561	92817	93389	95713	97843
11966	19591	31845	38490	43712	48898	55261	58102	62640	64306	65589	67679	73337	75455	77282	83863	85572	92829	93395	95724	97857
11984	19600	31862	38596	46357	49354	55273	58124	63463	64312	66002	67695	73356	75468	78266	83886	85584	92858	93708	95732	97879
12862	23039	31868	39117	46370	49362	55802	58140	63474	64323											
Izkoristite ta način igre in takoj naročite vsaj eno srečko. Najboljše je če združite vse tri načine io naročite več številk, da boste sigurnejšečimveč zadeli. Srečke pa naročite še danes tudi radi tega, ker se lahko pripeti, če naročite samo eno številko, da bo ta medtem že prodana in da Vam v tem slučaju pošljemo drugo.
Torej izkoristite priložnost!
Če mogoče že igrate, pa niste imeli sreče dobiti premijo ali kak večji dobitek, poizkusite še to pot in naročite vsaj eno srečko pri znani, v državi največji slovenski kolekturi LAVRIČ! Prepričani bodite, da Vam ne bo žal, saj imate možnost, da se tudi Vi pridružite onim, ki bodo v novem 41. kolu dobili polnih	___S ■25 58 —--— ---- ^S^ ^te^S^^m«
65 milijonov dinarjev
Ustni**, skupaj % Iz-
srečk, a v HvMBkm
Naročene srečke plačate šele po sprejemu, a lahko tudi vse do 11 oktobra do dneva žrebanja:
Naš naslov:	^fr
MILAN LAVRIC
kofeflctnra državne razredne Merile
Telefon Z4-815 - BEOGRAD - Poštni predal
Prodajalna: PAŠIČEVA UL. 2o
>
Poslujemo na splošno zadonnljslno soojlfc cenjenih ndjemalcen!
te ie pr/ostor xm Md9w •