LETO XVIII. — številka 38 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Je »enlce, Kranj, Rt dovljlca, Skofja Loka ta Tržič. — Izdaja Časopisno pod Jetjs »Gorenjski tiske — Glavni In odgovora4 urednik SLAVKO BEZNIK KRANJ, sreda, 18. 5. 1966 Cena 40 pai ali 40 starih dinat jev Ust lzl> Ja oc oktobra ¥4? kol tednik. Od 1. fanuat|a 1958 kol pollednik. Od 1. fanuailp 196(1 trikrat tedensko. Od 1 Januar]« 1964 kol poltcdnlk, tn slcei ob sredah in soboiab GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO PROSPEKT BLEDA TD Bled izda vsako leto precej denarja za propagando svojega kraja. Tako so lansko leto dali za te namene 15 milijonov, lefos pa nameravajo dati 18 milijonov S din. Te dni je izšel" barvni turistični prospekt Bleda. Prospekt, ki je natisnjen v 200.000 izvodih ima poleg številnih fotografij tudi reliefno karto Bleda in okolice. Prospekt je tiskan v slovenskem, angleškem, nemškem, italijanskem in francoskem jeziku. Izdalo ga je TD Bled v izvedbi Zavoda za pospeševanje in razvoj turizma na Bledu. - c Partizani - topničarji! V Idriji, v prostorih ZZB NOV bo v nedeljo, 29. maja ob 10. uri zbor vseh partizanov, ki so sodelovali v topniških enotah 30. in 31. divizije, oziroma v sklopu enot 9. korpusa. Cilj zbora je, da bi se borci teh enot znova sestaJi in hkrati posredovali ustrezne podatke za pisanje zgodovine. To je razvidno iz vabil, ki Jih je razposlal pripravljalni odbor v Idriji vsem občinskim organizacijam # ZZB NOV. Predvidevajo, # da je bilo v teh enotah 9 tudi precej borcev iz Go- # renjske in pričakujejo 9 njihovo udeležbo. K. M. Te dni teče po Gorenjskem republiška planinska štafeta od Triglava do Cerknega, kjer se bo združila z zvezno štafeto. Planinsko štafetno palico nosijo mladi gorenjski planinci. Na sliki: pri spomeniku na Jamniku so mladi kranjski planinci sprejeli štafetno palico od šolarjev šole Staneta Žagarja na Lipnici ŽIČNICE V PRVEM TROMESEČJU IZREDNO ZANIMANJE ZA VOGEL Podatki o številu prepeljanih oseb na žičnicah v radovljiški občini v prvih treh mesecih letos v primerjavi Prejšnjo nedeljo Je bila pred občinsko hišo v Ste-Marie-aux-Mines v Franciji velika slovesnost. Trinajstčlanska delegacija Tržiča je skupaj z meščani mesteca pod Vogezi proslavljala Dan zmage in ob tej priložnosti so zastopniki občinske skupščine v Tržiču in občine Ste-Marie-aux-Mines podpisali pobratimstvo, ki velja za najbolj idealno, saj povezuje obe mesti ne samo izredno sorodna zunanja podoba, ampak tudi trpljenje v zadnji vojni, usoda ljudi, ki so trpeli v predorih tako na Ljubelju kot v predoru Ste-Marie-aux-Mines in ne nazadnje sta si obe mesteci podobni po gospodarski strukturi. V navzočnosti javnih in političnih delavcev, podprefekta g. Almeras, jugoslovanskega generalnega konzula v Strasbourgu Ibročiča, številnih meščanov in preživelih internirancev iz Slovenije sta listino o pobratenju podpisala župan Ste Marle g. Paul Bauman in predsednik občinske skupščine Tržič, ki Je tudi zasadil lipo prijateljstva v parku Jules Simon. Drugo-stranska potrditev pobratimstva bo 29. maja v Tržiču, kamor bo prišla Številna delegacija iz Francije. E.H. z lanskim prvim tromeseč-jem kažejo, da je bila zimska sezona dobra, vendar le na Voglu, povsod drugje pa zelo slaba. Gondolska žičnica na Vogel je v prvih treh mesecih letos prepeljala ža 80 odstotkov več potnikov kot lani (letos 63.066, lani 35.020), samo v marcu pa za 75% več kot marca lani. V marcu se je število potnikov povečalo v primerjavi z lanskim letom za okrog 10.000, v januarju in februarju pa vsak mesec za 9.000. Še večje povečanje potnikov izkazuje vlečnica Križ na Voglu, in sicer v prvih treh mesecih letos za 119% več kot lani, v marcu pa za 143% več kot marca lani. Voženj s to vlečnico je bilo do konca marca letos 145.082, v enakem času lani pa 66.234. Promet vlečnice pri Sport Delavno gledališče Kljub prisilni upravi zelo bogata sezona V soboto (14.) in torek (17. 5.) zvečer so ma odru gledališča »Tone čufar« na Jese-cah predstavili peto premie-ro letošnje sezone »Dobrega vojaka švejka«. V glavni vlogi je nastopil znani igralec Franci Pogačnik. Na dan zmage so v režiji Srečka Ti-ča uprizorili partizansko dramo »Na koncu poti«. V mesecu aprilu so se predstavili s premeiro »Eva se bo rodila jutri«, marca pa s satiričnim kabaretom »Inventura 65«. Obe predstavi je režiral Bojan Cebulj. Kot prva letošnja predstava je bila Nov delavski svet 9 27. aprila so v železarni 9 na Jesenicah izvolili nove 9 člane centralnega delav- # skega sveta in delav-O skih svetov delovnih enot. 9 Prejšnji petek (12. 5.) so 9 imeli prvo sejo novega # delavskega sveta. Izvolili # so deset novih članov 9 upravnega odbora, za 9 predsednika delavskega 9 sveta pa Franca ing. Mla-9 karja. »Vilinček z lune«, ki jo je režirala in pripravila Stanka Geršakova. S tem pa neposredni repertoar še ni izčrpan, že ta teden bo premiera Finžgarjeve ljudske igre »Divji lovec«, ki jo bodo uprizorili učenci osnovne šole »Prežihov Voranc« v režiji ravnatelja Jožeta Toma-žiča. Pri tem moramo poudariti, da se je delo gledališča kljub prisilni upravi na široko razmahnilo. hotelu na Pokljuki se je v primerjavi z lanskimi, prvimi tremi meseci zmanjšal za trikrat (od 13.402 voženj lani na 4.338 letos), še bolj pa promet žičnice na Stražo (od 10.190 prepeljanih potnikov lani do konca marca na 2.893 letos). Manjši promet na žičnicah na Bledu in na Pokljuki jo nedvomno vsaj delno posledica letošnje zime. —t Pri nakupu ne pozabite na kavo KRANJ Štafeta mladosti v Škofji loki Skofja Loka. Danes, 17. maja ob 13.05 je prispela zvezna Štafeta mladosti na Mestni trg v škofji. Loki. Po intoniranju državne himne je izročila predsedniku občinskega komiteja ZMS Lojzu Drakslerju štafetno palico učenka 4. letnika gimnazije Lidija žakelj!« Tovariš predsednik izročam ti štafetno palico ob rojstnem dnevu našega dragega maršala Tita ...« Predsednik Draksler je prebral spročilo prebivalcev škofjeloške občine: »Mladina in občani ti s sprejema štafete mladosti pošiljamo najlepše pozdrave ...« Svečanost sta spremljala godba na pihala DPD Svoboda iz Škofje Loke pod vodstvom Iva Guliča in pevski zbor osnovne šole iz škofje Loke pod vodstvom Pavle Grahek. štafeta je nadaljevala pot med špalirjem pionirjev in mladincev po Poljanski dolini. —pc 99 NOTRANJA POLITIKA 18. MAJ 1966 * GLAS OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA V BOHINJU Več sodelovanja in razumevanja 118 članov na občnem zboru — Odnosi prebivalcev do gostov so najboljša reklama za kraj V nedeljo se je zbralo 118 članov TD Bohinj na svojem občnem zboru. Pregledali so delo v minulih dveh letih ln sprejeli vodila za delo novega 13-članskega odbora v naslednjih letih. Delo TD Bohinj je potekalo v treh komisijah, v katerih je delalo 38 članov. Prav ta množičnost v delu in organizaciji je naredila največ, še več, to množično upravljanje, je ob vsaki priliki odkrivalo napake, tako da bi nepoučen poslušalec na ob-kritik lahk6 prišel celo do čnem zboru zaradi odkritih napačnega sklek p a glede uspešnosti njihovega dela. Čeprav so pohvalili folklorno skupino z njenim vodjem Stankom Hodnikom, pa so ugotavljali, da je še vedno premajhna zainteresiranost Članov in mladine pri izvedbah tradicionalnih prireditev. Komisija za propagando je izdala več reklamnih izdaj in sodelovala pri propagiranju Bohinja tudi v inozemstvu. Največ pripomb je bilo glede dela krajevne skupnosti. Diskutanti so se strinjali s poročilom, ki pravi, da ni jasne slike o sredstvih za urejanje jezerske obale in stanju vodovodnega režima. Zanimiv je predlog, da naj bi v prihodnje ocenjevali urejenost hiš vse leto in n; samo v času turističnega tedna. Diskusija je pokazala na več problemov, ki bi jih lahko reševali prebivalci sami. Ostra kritika predsednika skupščine občine Radovljice Franca Jearera glede zanemarjenosti je naletela na odobravanje in istočasno pokazala, da je od prebivalcev samih odvisno koliko bodo v bodoče vlagali v razvoj kraja. Ob koncu so ob 70-letnici izročili častnemu predsedniku društva Jožetu Jeraju sliko Bohinjskega jezera. P. C. V DOMŽALAH Ka] teži delavce? Delavci v Kranju se največ pritoiujejo zaradi odpovedi delovnega razmerja, zaradi premestitev na delovnem mestu, zaradi dopusta, zaradi nagrajevanja, dodeljevanja stanovanj oziroma kreditov za gradnjo stanovanj in podobno. Take in podobne stvari, večinoma iz področja delovnega razmerja, največ težijo zaposlene v Kranju. To je povedal pravni svetovalec Bogomir Deu, ki je ie dolga leta brezplačno na voljo pri občinskem sindikalnem svetu, in sicer vsak po- začetek prireditev ob Tednu mladosti V sredo, 11. maja, je odšla na pot občinska štafeta s pozdravi p-redsedniiku Titu, ki se bo 17. maja v Domžalah pridružila zvezni štafeti. S tem so se v domžalski občini pričele prireditve ob Tednu mladosti, ki imajo letos še posebno slavnostno obeležje zaradi praznovanja 25. obletnice vstaje jugoslovanskih narodov. Občinski komite ZM je skupaj z drugimi organizacijami pripravil obširen program prireditev, ki se bodo zaključile 28. maja. Tako bodo v teh dneh v Mengšu, Domžalah in Morav- čah tekmovanja v namiznem tenisu, malem nogometu, šahu, orodni telovadbi in atletiki in razne kulturne ter zabavne prireditve. Tako bodo organizirali večer parti- zanske poezije in razstavo mladih slikarjev in kiparjev amaterjev, taborniki pa bodo pripravili taborni ogenj v sodelovanju z ZB NOV Domžale. F. G. BESEDA POŠTE O izplačevanju pokojnin Pri izplačevanju invalidnin in pokojnin ne veljajo za poštne delavce predpisi poštne ustanove, marveč določila tistega, ki denar pošilja. Komemoracija v Maufhausnu V koncentracijskem taborišču Mauthausen ob Donavf pri Linzu, je bila v nedeljo velika komemoracija v počastitev spomina 122.767 žrtev vseh narodnosti. Kot vsako leto so se komemoracije udeležile delegacije diplomatskih predstavništev vseh dežel, ki 60 akreditirane na Dunaju ter mnoge delegacije organizacij bojevniških in odporniških gibanj s svojimi prapori iz raznih dežel Evrope. Ker letošnja komemoracija eodi tudi v okvir 25. obletnice vstaje, je imela za nas še poseben pomen. Organizacijo potovanja je prevzelo podjetje SAP Ljubljana in s štirimi avtobusi omogočilo udeležencem ogled taborišča ter dokajšnjega dela Solnogra-škega in" štajerskega dela Avstrije. Iz Gorenjske se je te komemoracije udeležilo nad 40 bivših internirancev in njihovih svojcev, zlasti jih je bilo precej iz Kranja, Jesenic in Škofje Loke. Pred jugoslovanskim spomenikom (vsaka dežela oziroma narod ima tam svoj spomenik) so se našim žrtvam poklonili preds'avniki ambasade z Dunaja, delegacije zveznega in republiškega združenja ŽB ter več kot 200 drugih udeležencev. Osrednja komemoracija je bila zatem na velikem dvorišču osrednjega taborišča, kjer se je med mnogimi prapori in zastavami vila na vidnem mestu tudi naša zastava. Nekateri naši udeleženci — Jože Torkar iz Kranja, Franc Gašperin z Jesenic, Jernej Mrak iz Loga pri Škofji Loki in drugi, ki so tu doživljali mnoga grozodejstva, pa so o svojih spominih pripovedovali udeležencem ob prehodu skozi krematorij in druge taboriščne oddelke, ki so ohranjeni kot muzej. K. M. To so socialni zavodi in občinske skupščine. Pri tem je pošta le posrednik. Določila, kako se sme izplačevati, so strožja kot sicer. Izplačevalec prizna zgolj osebni podpis naslovljenca. To pojasnilo so nam dali na pošti v Kranju po objavi v Bodicah našega lista (in isto je bilo v Pavlihi), kjer se v humorističnem, pretiranem stilu opisuje prenos bolnika na pošto v Bohinj, da bi dobil nakazano invalidnino. Zadeva pa se kljub vsem predpisom tam ni končala tako, kajti pismonoša je odnesel nakazani denar naslovljencu na dom. K. M. nedeljek od 13. do 15. ure, da se pri njemu lahko pogovori vsak zaposleni o vseh zadevah, ki ga težijo. To je pravna svetovalnica, ki posluje U dobrih deset let. Zanimivo je, da prihajajo tu na pogovor tudi delavci iz večjih podjetij, kjer imajo svojo pravno službo — iz Iskre, Planike, Save itd. Opaža se, da delavec, kadar ima občutek, da je v delovni organizaciji oškodovan, prikrajšan za svoje pravice in podobno, navadno ne zaupa svojemu pravniku >' podjetju in ima večje zaupanje v nepristranost pravnika, ki je izven podjetja. Res pa je tudi, kot je povedal tovariš Deu, da je današnji zakon o delovnih razmerjih v marsičem nejasen. Zato so v pripravah že ustrezna dopolnila. Med drugim ie predvidena sprememba V0; stopka proti delavcem zaradi samovoljnega zapuščanja delovnega mesta. Sedanji zakon je dopuščal delovni organizaciji, da je delavca obremenila z izterjavo dveh povprečnih mesečnih prejemkov, fo novem pa je predvideno, da bo delovna organizacija t° lahko storila samo z doka:-' o resnično nastali škodi, medtem ko so doslej to lah' dali kanuistom Ljubljane, ti so še isti dan nadaljevali po1 proti Hrastniku in ZagrebJ' Miha Foci Na osrednjo komemoracijo na velikem dvorišču komandnih poslopij nekdanjega taborišča, so najprej vkorakali blvji intef nirancl vseh narodnosti s praporom. Zatem so prihajali internirane! in delegacije po narodnostih. Glavna misel govoro* pa je bila, naj bi združevanje narodov in Verstev, ki se je turodilo v najtežjih dneh, nadaljevali v skupnih stremljenji15 za mir. r Gospodarske novice REALNI DOHODKI NARAŠČAJO Skupni dohodki prebivalstva so v marcu narasli za 9%. S tem smo presegli dohodke v istem mesecu preteklega leta, kar za 44%. INVESTICIJE V PRVEM TROMESEČJU Medtem ko smo v začetku 1965. leta zabeležili sorazmerno visoko investicijsko potrošnjo (za 28 % višjo kot v začetku leta 1964), letošnje prvo četrtletje kaže povsem drugačno sliko. Nominalni nivo investicij je celo za 9% nižji kot lani v tem času. V. 17.920 novih dinarjev na zaposlenega V Almiri, Alpski modni industriji, v Radovljici, so v letošnjem prvem četrtletju dosegli za skoraj eno tretjino več celotnega dohodka kot v lanskem enakem obdobju. Izdelali so za 7 % več blaga. Osebni dohodki so porasli za 48 %, ali od lanskega povprečja 43.000 na 63.000 starih dinarjev v letošnjem prvem četrtletju. Porasla je tudi akumulacija. Izvozili so za 26.900 dolarjev izdelkov na zapadna tržišča, medtem ko so v lanskem prvem četrtletju izvažali izključno v vzhodne države. Skratka, vsi podatki kažejo izredno ugodna gibanja, ki so rezultat nekajletnih prizadevanj celotnega kolektiva. Analiza poslovnih rezultatov za preteklo leto je pokazala, da je ta tovarna v svoji panogi, v specializirani proizvodnji vrhnje trikotaže, na prvem mestu v državi. Lani je tovarna dosegla 16,400.000 N din celotnega dohodka ali za 70% več kot leta 1963, ko so začeli uveljavljati nekatere notranje ukrepe, kot so: specializacija proizvodnje, rekonstrukcija kolon strojev, ki bo ta mesec končana, izpopolnitev sistema nagrajevanja in podobno. Proizvodnjo po količini so povečali od 64 na 94 ton v preteklem letu in sklade od nič na 256 milijonov starih dinarjev. Vse te rezultate so dosegli z 18 % manj zaposlenimi kot leta 1963. Takrat je znašal njihov izvoz le 7.000 dolarjev, lani pa že 336.700 dolarjev, od tega 228.000 dolarjev na zapadna tržišča, največ pa v Anglijo in Italijo. S programom za letos so predvideli proizvodnjo v višini lanske realizacije, medtem ko so precej povečali izvoz, in sicer za okoli 133.000 dolarjev. Turistična vzgoja kadrov Na pobudo TD Bohinj je organizirala DU Radovljica v Bohinju dva dvodnevna, seminarja, na katerih se bodo udeleženci seznanili 3 pravilnim odnosom do gostov, krartko zgodovino in pomembnejšimi zanimivostmi svojega kraja in nekaterimi domačimi običaji. Prvi seminar je bil 11. ta 12. maja, drugi pa se bo pričel jutri, 19. maja. Obeh seminarjev se bo udeležilo okoli 100 ljudi. -pc ODBORNIKI OS KRANJ NA ZADNJI SEJI ZANIMIVO ZA OBČANE Na zadnji seji občinske skupščine Kranj 12. maja so odborniki spraševali in v imenu svetov povedali marsikaj, kar je zanimivo za občane kot na primer: KONČNA ODLOČITEV Možnost zaposlitve za sto Jeseničank Predstavniki podjetja konfekcija »KROJ« Skofja Loka in Sob Jesenice so se dokončno sporazumeli, da odpro nov obrat na Jesenicah — Možnost zaposlitve za ženske — Stroški dograditve in opreme 50 milijonov S din Za Jeseničane, oziroma Je-seničanke je to vsekakor razveseljiva novica. Predstavniki podjetja konfekcije »KROJ« Skofja Loka in skupščine občine Jesenice so se dokončno dogovorili, da se odpre še letos nov obrat na Jesenicah, kjer naj bi se v prvi fazi zaposlilo 50 do 60 žensk, kasneje pa z uvedbo druge izmene še enkrat toliko, tako da se odpira v najbližji prihodnosti možnost zaposlitve več kot stotim dekletom in ženam. Podjetje -KROJ« Skofja Loka ima že podobne obrate v Idriji in Novi Gorici. Prvotno je bilo predvideno, da nov obrat zasede prostore starega zdravstvenega doma na Jesenicah. Ker pa po mnenju Skofjeločanov ne ustreza zahtevam proizvodnje in organizacije dela, so se odločili za preureditev na pol dograjenega objekta na Savi. Omenjeni objekt stoji že sedem let nedograjen, v njega pa je bilo vloženo okoli 17 milijonov S din, namenjen pa je bil za trgovsko prcskrbovalni center, za kar pa sedaj ni potrebe v tem delu Jesenic. Lastnik objekta je trg. podjetje Zarja. Stroški izgradnje tega objekta in opreme za obrat bodo znašali približno 50 milijonov S din, kar bo v celoti finansirala občinska skupščina. Danes to izgleda veliko, ko pa bo v obratu zaposlenih 100 žena, bodo stroški investicije znašali po pol milijona starih dinarjev na zaposlenega, kar je izredno rentabilna in ugodna investicija. V naslednjih dneh se bodo razgovori nadaljevali. Razpravljali bodo o tem kako priučiti nove delavce. Mimogrede povedano, na Jesenicah ne bodo ustanavljali novega podjetja, oz. ekonomske enote, ampak bo obrat »-KROJ« Skofja Loka prevzelo jeseniško podjetje »KROJ«, ki pa do sedaj s škofjeloškim ni MOST ČEZ BOHINJKO Te dni bodo dogradili most čez Savo Bohinjko pri hotelu Zlatorog v Bohinju. Dalj časa so čakali na železne tra-verze, ki so jih pred nekaj dnevi dobili. Most finansira-jo Vodna skupnost, Elektro Žirovnica in občina Radovljica. Čeprav bo sposoben tudi za težji promet, pa jc želja bohinjskih turističnih delavcev, da bi bil motorni promet prepovedan, ker želijo obva- rovati gornji del jezera pred molorizacijo. Večje probleme imajo v Bohinju z mostom v Stari Fužini. Po cesti propagirajo obvoz za Srednjo vas, vendar pa prenese most le obremenitev 2 ton. Ker je to predvsem turistična cesta III. reda in zanjo niso zainteresirana gospodarska podjetja, bo most v Stari Fužini predstavljal še nekaj časa precejšnjo oviro. - pc imelo nobene zveze, ker je samostojno podjetje. Zato bo v najkrajšem času nekaj delavcev z Jesenic odšlo v Škofje Loko na specializacijo. Stroške priučitve bosta prevzeli obe podjetji, Jesenice in Skofja Loka ter Zavod za zaposlovanje v Kranju — izpostava Jesenice. Na skupščini so povedali, da se bodo še nadalje prizadevali najti podobne oblike sodelovanja podjetij iz drugih občin, kar je v obojestranskem interesu. Posebno pa v interesu žena, ki se jim s tem odpira možnost zaposlitve, j. v. Kaj je z gradnjo pokopali-lišča v Stražišču? Odgovor: Svet krajevne skupnosti je prevzel nalogo, da zbere vso potrebno dokumentacijo in stališča raznih organov. Sem sodi stališče urbanističnih organov, stališče o kmetijski in vodovodni ureditvi Sorskega polja, pristanek oziroma pogodbe zasebnih lastnikov o odprodaji zemljišča in podobno ter približne izračune o stroških gradnje. Zatem pa bi bil referendum med občani. Sele nato bi sledile priprave za gradnjo. To pa bo v najboljšem primeru šele prihodnje leto. Za lokacijo gradnje hotela v Kranju je na vrsti že šesta varianta. Da bi se zagotovila rentabilnost tega objekta predvidevajo novo lokacijo hotela v sklopu trgov- sko poslovnega centra med! delavskim domom in staro pošto. Hkrati je bila postavljena zahteva, da je treba hitreje poiskati investitorja in organizirati zbiranje sredstev za gradnjo. Podjetji Vodovod in Komunalni servis naj bi poiskali skupne interese za sodelovanje ali morda celo združitev. Ugotavljali so, da imata ti dve delovni organizaciji mnogo skupnega in da sedanje ločeno poslovanje v nekaterih primerih draži Usluge. To je seveda le predlog, da bi občinski organi dali iniciativo za morebitne analizo in pogovore med zaitnresira-nimi kolektivi, ki so sicer popolnoma samostojni. Bolje naj bi proučili možnosti turizma in rekreacije v Besnici. Tam je ribogojnica, slap Sum in druge zanimivosti, ki so privlačne. Hkrati je ta dolinica prav blizu Kranja in bi lahko več pomenila za rekreacijo delavstva. K. M. Bolj pazljivo na cesti Voznika Jože Pesjak, z avtomobilom Ford Taunus iz Loke pri Tržiču, in Jože Mubi, z avtomobilom fiat 750 iz Okroglega, sta vozila v soboto okoli 11. ure iz Kra- nja proti Naklu. Spredaj vozeči voznik Jože Mubi je pri odcepu ceste na Okroglo nameraval zaviti v levo. V tem trenutku pa ga je hotel prehiteti za njim vozeči Pesjak in je prišlo do trčenja Pri nesreči je bila sopotnica VI-da Mubi lažje ranjena, na obeh vozilih pa je škode za približno 3 milijone starih dinarjev. S. Š. Gornjo sliko je posnel naš fotoreporter Franci Perdan na cesti I. reda Kranj—Jesenice, kjer je prišlo do nesreče zaradi nepazljivosti KULTURA IN PROSVETA 14. MAJ 1966 * GLAS PO NEDELJSKI REVIJI V PREDDVORU SO NA VRSTI DUPLJE Revija mladih pevcev in godbenikov V nedeljo, 15. maja, je bila v Preddvoru prva letošnja revija mladih pevcev in godbenikov. V poldrugi uri se je na odru zvrstilo 14 ansamblov s 649 izvajalci. Med zbori najmlajših iz nižjih razredov osnovnih šol z Jezerskega, Primskovega, Preddvora in drugod, so nastopili tudi starejši zbori, in sicer iz Kokri-ce ter zbor društva upokojencev iz Kranja, kar je program še popestrilo. Poslušalci so pozdravljali nekatere zahtevne izvedbe šolarjev nižjih razredov, kot na primer »Bole mi leži...«, Schuber- »Mala šola« na Javorniku Vzgojno-varstvena ustanova Javornik-Koroška Bela organizira na predlog republiških organov In Zavoda za prosvetno pedagoško službo Jesenice, vzgojno delo z otroci, ki ne obiskujejo vzgojno varstvene ustanove in bodo jeseni vstopili v osnovno šolo. Za to delo imajo izdelan okvirni vzgojni program. Prosvetno pedagoška služba bo spremljala delo te »male šole«, če bodo rezultati ugodni, se bo ta »mala šola« organizirala v prihodnje tudi pri vseh ostalih varstvenih ustanovah. tovo Serenado, odlomke iz opere Nabucco itd. V nedeljo, 22. maja, je na vrsti podobna revija v Dupljah. Nastopali bodo pevski zbori in instrumentalne skupine iz šol te okolice, iz Kranja itd. Zadnjo nedeljo maja pa bo taka revija v Cerkljah. Skupno se bo na teh nastopih zvrstilo približno 2.500 izvajalcev, v glavnem šolske mladine. K. M. 200 MLADINCEV IN PIONIRJEV počastilo dan mladosti V nedeljo popoldne se je zbralo v Kropi več kot 200 mladincev in pionirjev, ki so s svojim nastopom dostojno počastili dan mladosti. Učenci Glasbene šole iz Radovljice in Jesenic ter mladinci in pionirski zbor Osemletke z Lipnice so svoj dvourni program — koncert pripravili zelo solidno. Tako so nastopili mladinski simfonični orkester Jesenice—Ra- V MOJSTRANI dovljica, harmonikarski orkester, godaini kvartet, solisti ter mladinski in pionirski zbor Osemletke iz Lipnice. Poslušalci, ki so napolnili dvorano, so izvajalce z navdušenjem sprejeli in s tem dokazali, da si takih prireditev še želijo. Z močnim aplavzom so vspodbudili najmlajše, da se še naprej z veseljem učijo resne, toda vedno lepe glasbe. CELODNEVNO BIVANJE V ŠOLI Na predlog sveta za šol-stivo in Upravnega odbora sklada za šolstvo pri oddel- LEPA SONČNA NEDELJA POD GOLICO Letošnja »miss narcis« je domačinka Uredništvo Glasa je letošnjo »miš narcis« nagradilo s potovanjem v tujino tem napisom vam lepo pri-stoja!« »Zdaj je že bolje!« je povedala Lidija Klinar, »sprva pa sem bila presenečena in vesela, kar verjeti nisem mogla, da je res!« »Ste že kdaj sodelovali v podobnih prireditvah kot kandidatkinja?« »še nikoli. Tokrat sem se prvič prijavila, domačini so me pripravili do tega. Sploh nisem imela namena kandidirati, še malo nisem mislha, da bom dobila plav trak z napisom miss narcis 1966.« Letošnji miss narcis Lidiji Klinar in njenima prikupnima spremljevalkama Ne-venki Seđek in Olgi Lukman čestita tudi uredništvo našega lista. - at Organizatorjem letošnjega meseca narcis na Planini pod Golico jo bilo nedeljsko vreme refi naklonjeno. Lepo vreme, dobra organizacija narcisne poljane in najbolj vabljiva točka v programu meseca narcis — volitev letošnje miss narcis -- vse to je privabilo v nedeljo na Planino res izredno veliko ljudi. Prireditev, ki postaja tradicionalna, je posebno privlačna zaradi narcis, ki pa so jih ljudje trgali, kot da ne bi bile zaščitene. V prihodnje bo treba pustošenje narave ob podobnih prireditvah preprečiti, sicer kraji pod Golico ne bodo več tako privlačni. Številni obiskovalci so popoldne volili letošnjo miss narcis. Od 26 prijavljenih kandidatkinj je dobila največ glasov 22-letna domačinka Lidija Klinar, njeni spremljevalki pa sta Nevenka Seđek in Olga Lukman, obe z Jesenic. Za vse tri je turistično društvo Planina pod Golico pripravilo šopke rož in velike uokvirjene slike narcisnih poljan pod Golico. Za letošnjo miss narcis je uredništvo Glasa pripravilo nagrado — trodnevno potovanje s Kom-pasovim avtobusom v Italijo ali Avstrijo, njenima spremljevalkama pa je turistično društvo poklonilo še lepo izdelane lesene krožnike z izrezljanimi motivi izpod Golice. »Kako se počutite v vlogi letošnje miss narcis. Trak s Letošnja miss narcis je Lidija Klinar s Planine pod Golico št. 5, njeni spremljevalki pa Nevenka Seđak (na sliki desno) in Olga Lukman (levo), obe z Jesenic — Foto Triler ku za družbene službe skupščine občine Jesenice, je v osnovni šoli Mojistrana začel delovati poizkusni oddelek, v katerem se uvaja celodnevno bivanje učencev v šoli. Oddelek šteje 33 otrok iz različnih razredov. Celodnevno bivanje traja od začetka rednega dopoldanskega pouka do 17. ure. Zaradi različnosti urnika posameznih razredov se prosti čas učencev do 14. ure oblikuje vsak dan drugače. Prosti čas do kosila učenci izkoristijo za razne igre, ki se nadaLju-jejo po kosilu do 14.00, ali Pa organizirajo sprehode v naravo. Po 14. uri učenci delajo domače vaje z medsebojno ali učiteljevo pomočjo, potem pa sledi še učenje in pripravljanje za naslednji dan. Vsak dan eden učiteljev (višje stopnje) opravlja v popoldanskih urah pedagoško nadzorstveno službo nad učenci. Zaradi kratkega poiz-kusnega razdobja ne pričakujejo že letos posebnega učnega uspeha. Starši pa so zadovoljni še zaradi tega, ker šola odtegne otroke potepu in jih sili k učenju. J. V. VIKTOR OBED EDINA ŽIVA PRIČA pri prvih žrtvah vojne na Gorenjsk m Viktor OBED iz Spodnje Besnice se je prejšnji teden oglasil v naši redakciji in povedal, da je bil leta 1941, ko se je začela vojna, v sestavu minerske čete Dravske divizijske oblasti, v kateri sta padli prvi žrtvi vojne na Gorenjskem, o čemer smo v Glasu pisali aprila letos. Komandir čete je bil poročnik Jenko, Ljubljančan, ki ga poznamo kot organizatorja plesnih šol v Ljubljani. Četa je bila sestavljena iz samih rezervistov. Obed je bil s skupino minerjev na Vršiču, kjer so nameravali minirati cesto, vendar je s svojo zapovedjo general Rupnik to preprečil. Tako so minirali samo skladišče municije. Tudi padlih tovarišev Sko-berneta in Ščurka se Viktor dobro spominja. V tunelu so bili tisto noč na straži Sko-berne, Sčurk in Obed. Ko so jih Nemci napadli, sta se Skoberne in Ščurk hotela umakniti iz predora v strelske jarke, vendar so ju Nemci prestregli in ubili z rafalom iz avtomatskega orožja. Obed pa se iz predora ni umaknil, ampak je streljal. Seveda Nemci niso vedeli, da na njih strelja z manevrsko municijo, če ne, bi ga ubili. Pokojnemu Ščurku je puška odpovedala in se ni mogel braniti. Tudi z manevrsko municijo ne. Obed je poznal tudi Vrhunca, ki je bil šofer komandanta posadnega bataljona Petroviča in Kapetanoviča. V noči od četrtka na petek, 11. aprila 1941, je bil Obed ujet Cez Rožco so ga peljali skupaj z Vrhuncem v ujetništvo. Na Rožci so Nemci Vrhunca ustrelili v tilnik z njegovo lastno pištolo, Obedu pa je Nemec potisnil aktivirano bombo za vojaško bluzo, da bi ga razneslo. Toda Obed je bombo hitro potegnil in jo vrgel daleč proč, kjer je eksplodirala in izzvala alarm v okolici. Nemški komandant, ki je bil v bližini ni dovolil, da bi Obeda ustrelili. Rekel je, da se ujetnike ne sme ubijati. Obed je edina živa priča teh dogodkov, saj je bil navzoč pri vseh treh prvih žrtvah vojne. Pravi, da bi smreko, pri kateri je bil Vr-hunc ubit še danes našel, če ni posekana. »Ne bojim se smrti, ker 6em vojak!« je rekel Vrhunc, preden je počil strel. J. V. Z BRATSKEGA SREČANJA ZAMEJSKIH SLOVENCEV V PODJUNI MANJŠINA GRADI MOST med dvema narodoma — Najboljša zaščita meja je zadovoljno ljudstvo Spričo mnogih jezerc v Podjuni bi človek skorajda zgrešil Zablatniškega. Leži korak od mnogo bolj znanega in obljudenega Klopinskega Jezera. Za razliko od tega je ves tih. Le Breznikov camping je v mešanem gozdičku ob jezeru, Spodnje Vinare so nekoliko stran. Ob jezeru stoji velika tabla In na njej piše, žal le v aemščini — kot da ne bi tod Uveli tudi Slovenci — da je iezero zaščiten naravni park in da zategadelj nihče ne sme ob njem ničesar urejati in ?raditi, marveč da celo kopalci ne smejo navijati tranzistorjev preko »sobne jako-rtl«, mamice pa morajo na "noč paziti na otroke, da ne !>i preveč razgrajali. Mi bi pa ob vsakem — naravnem in umetnem — jezercu radi vsaj pet oštarij! V tem idiličnem kraju pod Oblrjem, v valovitem svetu lepe Podjune, so se v nedeljo, 15. maja, srečali zamejski Slovenci iz Italije in Avstrije. To je bilo že drugo bratsko srečanje zamejskih Slovencev. Prvič so se pred 16. leti zbrali na »Dnevu slovenske kulture« v Trstu 1950. leta. Na srečanje je prišlo precej Slovencev iz Trsta, Gorice, Slovenske Benečije, Kanalske doline pa iz Žile, Roža, Gur in Podjune. Preko 5000 se jih je zbralo ob Za-blatniškem jezeru. Med njimi tudi predstavnik deželnega glavarja, župan železne Kaple g. Josef Lubas, pa generalna konzula Jugoslavije in Italije v Celovcu in predsednik Zveze prosvetnih dru- IV dni po S t'V t It Med Kongom in Belgijo je prišlo do nesoglasij glede sporazumov, ki jih je leta 1965 podpisal z belgijsko vlado takratni premier Combe. LeopoldvilTska vlada smatra, da omenjeni gospodarski sporazumi niso ugodni za Kongo. Sedanji premier je izjavil ob pogovorih, da je Čombe v resnici Belgijec s črno kožo.« Sovjetski premier je ob zaključku svojega obiska v ZAR govorit na kairski univerzi. Obtožil je ZDA glede njene politike in podpiranja »►skupine generalov v Saigo-nu«. Na povabilo državnega sekretarja za narodno obrambo generala armade Ivana Go-šnjaka je danes, 18. maja, prispela na obisk v Jugoslavijo bolgarska vojaška delegacija pod vodstvom ministra za narodno obrambo LR Bol- štev Slovenije tov. Branko Babic. V pozdravnih besedah predstavnikov Slovenske prosvetne zveze na Koroškem, Slovenske kulturne in gospodarske zveze v Italiji in Slovenske prosvetne zveze iz Trsta, so bile izražene iskrene želje po sodelovanju pri urejanju manjšinskih vprašanj, hkrati pa protesti zaradi mnogih neurejenih zadev s tega področja. Predstavniki iz Koroške so posebej poudarili, da je bratsko srečanje Slovencev prav na dan, ko je bila podpisana pred 11. leti avstrijska držav- S®! lb® m 1 IP m 1 I DAMAST iz česanega bombaža 80 :m širok v 6 pastelnih barvah za posteljno perilo, pižame, bluze itd. po izredno ugodni ceni N din 5,70 za m ■4 v«; LJUBLJANA - MARIBOR Si m na pogodba in da je zato treba še posebej ugotoviti, da je odprtih še mnogo vprašanj zlasti kar zadeva odnos do manjšine. Zato so koroški Slovenci — Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet — poslali novi avstrijski vladi vlogo, naj bi se pogovori s predstavniki slovenske manjšine spet obnovili in nadaljevali. Zadeva ne bo rešena vse dotlej, dokler slovenski jezik ne bo enakopraven v šoli in povsod drugod. »Na Koroškem živita dva naroda. Nevarnost za državo pa ne pomeni priznanje vseh pravic avtohtonemu prebivalstvu, marveč pomeni nevarnost zanikanje teh pravic. Najbolj zaščitena meja, je namreč zadovoljno ljudstvo.« V imenu deželnega glavarja Hansa Sime je vse navzo- če pozdravil Josef Lubas, ki se je še posebej zavzel za pošteno politiko dobrega sosedstva in pospešeno kulturno izmenjavo. Po pozdravnih govorih so v kulturnem programu nastopili koroški in tržaški mešani in moški zbori, skupno 450 pevcev. Slovenska pesem se je razlegala pod Obirjem in se izgubljala nad jezerom in po Podjuni. Pogled na del poslušalcev, ki so z velikim zanimanjem sledili kulturnemu programu -Ljudje in dogodki- I Zmeda v Da Nangu Ni slučaj, da že drugič zaporedoma poročamo v v naših zunanjepolitičnih pregledih o položaju v Južnem Vietnamu. Zmeda je zdaj popolna. Ta ugotovitev velja v teh dneh bolj za notranjepolitični položaj v Južnem Vietnamu, kot za vojaški spopad, ki se prav tako nevarno zapleta in kaže na povečanje vojne, ki ima lahko za posledico tudi vstop Kitajske v vojno. Poročila, ki smo jih predvčerajšnjim dobili iz Južnega Vietnama, da je general Ky z mornarji nastopil nepričakovan, pa v svoji Nangu, so se razširile kot v budistični trdnjavi Da strela z jasnega neba. Vojaškega napada na budistični trdnjavi Da Nang in Hue ni nihče pričakoval po zadnjem soprazumu, ki je bli »klenjten med budisti in saigonsko vlado, da bodo razpisali volitve in na volitvah izvolili novo vlado, čeprav je bil udar saigon-ske vlade med budističnimi voditelji s pošiljko mornarjev v Da Nang hiter in nepričakovan pa v svoji politični logiki nikogar ne preseneča. Kaj je pravo ozadje, da je general Ky, voditelj saigonske vojaške junte, poslal v Da Nang, mesto, ki je popolnoma v budističnih rokah, oborožene mornarje? V kratkem so si dogodki sledili takole. Budisti so postali močna politična skupina na severu dežele. Leta 1963 so zrušili diktatorja Dietna in do tega časa so postali njihovi voditelji močna politična sila, ki je v kratkem času dobila velik ugled med prebivalstvom petih severnih pokrajin, kjer je budizem državna religija. Voditelj budističnega severa je menih Thich Tri Quang. V času Diemo-ve diktature je imel precej časa politično zatočišče v ameriškem veleposlaništvu, kot hud nasprotnik takratne Diemove vlade. Po str-moglavljenju proslule Diemove vlade, se je njegov politični položaj še znatno okrepil. Ko je po padcu Diemove vlade Tri zapuščal ameriško veleposlaništvo, je neki ameriški novinar v »New York Herald Tribune« zapisal, da je budistični voditelj odnesel iz veleposlaništva samo ljubezen do ameriških klima naprav. Res je, da so postali budisti po letu 1963 močna politična sila. V dveh letih so zrušili 4 vlade v Saigo-nu, vsakih pet mesecev eno. Leta 1965 je prišel na oblast v Saigonu letalski general Ky. Toda obljuba je bila samo past. Dogodki so pokazali, da general Ky ne mara prepustiti oblasti v Saigonu civilni vladi. Najprej je sledila zamenjava poveljnikov južnovietnamske vojske v Da Nangu; ko pa je tsdi novi poveljnik južnoviet-namskih oboroženih sil stopil na budistično stran, se je general Ky odločil, da pošlje med budiste oborožene mornarje. Zdaj si v Da Nangu stojijo nasproti čete, ki podpirajo budiste in oboroženi mornarji, ki delajo po navodilih generala Kyja. Zmeda je popolna GORENJSKI (RAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE O GORENJSKI KRAJI Tatčar in divji petelin Janez Pintar iz G% žetine v Poljanski dolini nam je poslal zanimivo ^ko iz njegovih mladih let, v kateri piše o srečanju »fcateljem dr. Ivanom Tavčarjem. Zgodbico v celoti obj*^». PANORAMA 9 PANORAMA # PANORAMA 9 PANORAMA # PANORAMA O PANORAMA 9 PANORAMA 9 PANORAMA Bilo je — mis^- leta 1908. Pasei sem ^ na Kalu, to je na seifeM Ble-gošem med Poljan* in Selško dolino. Bil ^•popoldan meseca maja- sem za grmom in ogfe*ai žepno uro, ki mi jo * dal sin gospodarja, pri sem služil za pastirja, ^bri sem jo in bezal z nož#* v kolesje, pa se spre* «fer in završalo je po 1& kamor je odneslo kolesc* ialosten sem ogledoval P^^a pokrov, ko sem zasl* korake na poti, ki pelie '' Bjegoš. Bil je dr. Ivan Poznal sem ga, ker > večkrat šel skozi našo vi?8 divjega petelina ali ob pe^cah na Blegoš. Imel sem v čf^tocnega ovna mrkača (to fplemenski oven), ki je '^vsakega tujca. Tavčar1^ po poti, naenkrat pa' i« mr-kač butnil od z** komaj Seneijalke so najlepše Senegalska dekleta veljajo za najlepše ženske afriškega kontinenta. Na olimpiadi črnske umetnosti, ki so jo priredili v Dakarju ob obletnici proglasitve neodvisnosti dežele, se je zbralo več kot tisoč umetnikov in znanstvenikov. 24 dni so plesale in igrale črnske plesne igralske skupine iz Afrike, Amerike in Francije na povabilo predsednika senegalske republike Leopolda Sedarja Ser.^horja, ki ni samo politik, temveč tudi filozof in pesnik. Na sliki vidimo senegalsko dcKle pri obrednem plesu. Italijani izgubili Sophio Loren se je obdržal za mlado bukev, da ni padel. Spodi:! sem mrkača proč, od druge strani pa je prišel tedaj Gošar-jev Tinač izpod Blegoša. Bil je tudi lovec. Ko je zagledal Tavčarja s puško in ker ga ni poznal, je mislil, da je kakšen divji lovec. V bližini je žgal oglje (ko-paril) Marinkocen Miklavž iz Potoka. Tinač ga je poklical: »Miklavž, pojdi som, bova tu enemu ravbšicu pihalnik vzela!« V tem ga je butnil mrkač v zadnjico, da se je prekucnil v malinje pod potjo. »O ti hudičev mrkač!« je rekel, ko se je pobiral iz malinja. Medtem pa je prišel od kope sem Miklavž. »No, Tinač, kaj pa iščeš po malinju, saj maline še niso zrele!« je rekel Miklavž in v tem zagledal dr. Tavčarja, s katerim sta se dobro poznala. »O, gospod doktor, ravno prav ste prišli, že tri jutra poje petelin na Blegošu, nocoj ga bova gotovo dobila. Ali imate kaj ta zelenega v rukzaku?« Hop! se je tedajci zaletel vanj mnkač, da se je Miklavž komaj zdržal, da ni padel. Pa se je oglasil Tinač: »Mrkač ti bo dal ta rumenega v hlače namesto ta zelenega.« Tavčar se je smejal, da se mu je tresel gaimaport za klobukom. Ko sem odgnal mrkača proč, me je poklical Tavčar: »Fant, sem pojdi!« Mislil sem si: fant, zdaj boš pa dobil klofuto! Toda na moje veliko začudenje je potegnil iz žepa svetlo krono in mi jo dal rekoč: »Na, fant, ker imaš dobrega mrkača.« Ko sem drugo jutro spet gnal ovce na pašo proli Blegošu, sem srečal Tavčarja; na hrbtu mu je visel lep divji petelin, v kljunu pa je imel smrekov vršiček. Janez Pintar, Gornja Žetima Nomen j nekdaj in danes Nomenj v Bohinju je vas, v kateri živi kmečko in delavsko prebivalstvo. Pred nekaj desetletji je bilo doma na kmetijah še veliko ljudi, ki so se ukvarjali s kmetijstvom in tudi s kakšnimi drugimi priložnostnimi zaslužki, največ s prevozništvom (»furngo«) pozimi. Danes pa je doma na kmetijah le še nekaj starejših kmetov in dva mlada fanta, ki se ukvarjajo samo s kmetijstvom. Ljudje, ki so bili doma na kmetijah, so se včasih ukvarjali s »furngo« pozimi po Jelovici ali kjer koli drugje je bilo priložnost. Gozdno gospodarstvo je oddalo les in drva privatnikom; ti so si šli že jeseni na kraj sam ogledat zložen les, pot, po kat?ri bodo vozili in kako daleč je, na podlagi tega pa so potem postavili ceno in napravili pogodbo, do kdaj mora biti les zvožen. En primerek pogodbe je dobil prevoznik, enega pa gozdno gospodarstvo. Na Jelovici so navadno vozili les in drva na žičnico, ki je bila speljana od Bitenske planine do podnožja Po d korita, ki je približno 2 km daleč od N omanja v smeri proti Bledu. Od tam so les spet vozili s konji na železniško postajo Nomenj adi pa v Sotesko na žago. To žago so pozneje podrli in začeli tam izdelovati lesno moko. Kmalu po zadnji vojni so podrli tudi omenjeno žičnico in nare-d'H cesto iz Selške doline preko Rovtarice in Bitenske planine v Bohinjsko Bistrico. Sem, v obrat LIP »Tomaž Godec«, vozijo s tovornjaki zdaj ves les, iz gozdov do ceste pa ga gozd. gospodarstvo spravi samo s traktorji in goseničarji. GG ima tudi nekaj svojih konj za terene, kjer s stroji ne morejo voziti. Kmetje so imeli včasih navadno po dva ali tri konje ali celo več. Poleti so jih dali na pašo na Pokljuko, kjer so ostali do pozne jeseni; doma je imel vsak le po enega konja, da je z njim opravljal dela na polju. S konjerejo so se kmetje ukvarjali tudi zato ker so imeli konji do- bro prodajno ceno; vsako leto so prodali žrebicka ali celo dva. Danes so cene konjem spet poskočile, zato se bo spet splačalo začeti s konjerejo. Danes konje ne smejo več pasti na Pokljuki pa tudi vožnje za toliko konj kot včasih ni več, ker jih je izpodrinila tehnika. V vasi zato ni več toliko konj, nekateri so jih celo zamenjali z voli, ker jim več prinesejo; kmet vola vsaki dve loti proda za meso, zadaj pa ima že mlajšega doma vzrejenega naslednika. Tudi goveje živine je znatno manj v vasi kot nakdaj, ker je manj ljudi za obdelovanje zemlje in košnjo seno-žeti. Senožeti le še malokdo kosi sam, nekaj pa jih osla-ne kar nepokošenih. Tudi zaradi paše doma- in na planini Zajavornik nas zelo preganjajo. Na planini pravijo, da živina uničuje gozdove, doma pa nas preganja turizem. Jakob Zupan, Nomenj (Nadaljevanje prihodnjič) VOHA KLINAR: MESTAf-STE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RA 9 Italijani so te dni izgubili 9 eno od svojih zvezd. So-9 phia Loren sme odslej po 9 vsem svetu, razen v Ita-9 liji, nositi ime Sophia 9 Pdnti, izkazala pa se ne večje orgle v Evropi Pred nekaj dnevi so priredili v cerkvi sv. Rite v italijanskem mestu Baroni orgelski koncert. Virtuoz na or-glah Ferruccio Vignanelli je izvajal skladbe Brescobaldija, Scarlattija, J. S. Bacha in Francka. Koncert morda niti ne bi bil zanimiv, če ga Zanimivo šumenje 2e, dve leti čuti 38-letni Amerikanec Dorian Fi-gueron v glavi čudno šumenje, ki se sliši do razdalje treh metrov. Skupina zdravnikov iz Miamija se je v ponedeljek odločila znova proučiti ta fenomen, ki je verjetno posledica davne poškodbe na glavi. 2ena pacienta Fi-guerona je izjavila, da lahko sliši ponoči to šumenje v oddaljenosti treh metrov. Včasih spominjajo šumi na veter, ki piha skozi špranjo avtomobila. Neki specialist za možganske operacije, ki je Figuerona trikrat operiral meni, da utegne biti vzrok tega zla nenormalna povezava ožilja. Šumenje po operacijah ni prenehalo, a se je po vsakem kirurškem posegu neznatno 9 zmanjšalo. ne bi izvajali na šele zgrajenih orglah, ki so po oceni turinske Stampe sedaj največje v Evropi. Sestavljene so iz treh delov. Igrajo pa na 2303 cevi. Tastatura je izdelana v treh vrstah po 61 tipk, pedalni del tega ogromnega instrumenta pa ima 32 nožnih tipk. Omenjeni list še dodaja: »Težko je reči, kako je mogoče ta instrument kontrolirati, gotovo pa ga je mnogo lažje — poslušati.« 9 bo več z italijanskim, tem-9 več s francoskim potnim 9 listom. 9 Carlo Ponti je namreč 9 pred nekaj meseci prevzel 9 francosko državljanstvo in 9 v Franciji zaprosil za lo-9 čitev svojega zakona z 9 Lauro Fiastri. Nato se je 9 v pariškem predmestju 9 Sevresu poročil s Sophio, 9 ki je prav tako postala 9 francoska državljanka. Ta 9 poroka naj bi bila ostala 9 skrivnost, toda Sophiina 9 mati ni mogla molčati in 9 Jo novico izklepetala. Konec bajke o snežnem možu V številnih zgodbah še vedno živi jeti, snežni človek. Nekateri romantično navdahnjeni znanstveniki se ne morejo posloviti od upanja, da se bodo nekoč s svojimi očmi prepričali o resničnem ozadju te legende. Založba Mlada garda v Moskvi je izdala knjigo Po sledovih velike skrivnosti Kirila Stanjukoviča, ki je raziskoval Pamir. Stanjukovič je vodil odpravo sovjetske akademije znanosti, ki je raziskovala najteže dostopna področja tega pogorja: Sa-reško jezero in območje Baliand — Kik v bližini ledenika Fedčenko. Prav v tem območju Pamira, naj bi po izjavah nekaterih »prič« živel pravljični jeti. Odprava je iskala snežnega človeka poleti in pozimi, za njegovimi sledmi je brskala po snegu in pesku, postavljala mu je zasede. Stanjukovič je ob tem zbral mnogo gradiva o rastlinstvu in živalstvu ter o geoloških značilnostih Pamira. Dolgo so iskali, toda o snežnem človeku, zaradi katerega so se odpravili na tako dolgo in naporno pot, niso našli prav nobenega sledu. Stanjukovič, navdušen raziskovalec, prihaja v svoji knjigi do spoznanja, da so zgodbe o jetiju samo lepe bajke in nič več. Čeprav je vroč junijski dan. T lemu pokazati kot žena, vredna božjegajKija. Takoj mora na pot! Peš, ker je vlak proti Bichlu že o#* Teh nekaj kilometrov, ki jih njen angel že piše v knjigo njf.^Hig za nebesa, bo že zmogla. Vojakove matere, Kdnnigove, pozna (Bichl ima vendar svojo faro!), a jo bo vseeno poiska!».»poznala. Kbnnigova jo bo poslušala. Mati je! In matere imaj«*oje sinove mnogo bolj čuteče srce kakor njihove neveste. T*% sebi! Ali ni napesled ta pot, ki jo razbelja junijsko sonce \ Sa srečo njenega sina, za Francovo srečo, ki ga mora osvobc^ine in ga vrniti na pravo krščansko pot. Bog je milosten! Euringerjev ui^tant ni več nevaren. Tudi Franc je včeraj zopet pisal Anni-M' Wej njeno zadnje pismo, ki mu ga je pisala, ni bilo zaman"! Toda slavina je še vedno ttW*ftfrUi mora iz Penzberga! Izginiti še pred Francovim prihodoM&pust! Ta dopust je sicer še daleč, a Yn boj proti šlavini, ki se ne zmeni za nobeno sovraštvo, bli*1^ beg ji bo pomagal, pomagal svoji zvesti služabnici! Bojijo! Tako sope, se znoji in se žen*5^ini> od junijskega sonca razbeljeni poti proti Bichlu. Toda, Konningovo hišo, je za klenjena. Zaman trka, zaman hodi^iše; nikogar ni doma. Je bila njena pot zaman? Jo bog? Ne! Ko potrka pri sosedih in ^ po Kbnnigovih, zve, da ee je Kbnnigova že z jutranjim wMcam odpeljala; kam, ne vedo? Morda ki sinu, o katerem I ločili, da je ranjen. »Vedela sem! Bog mi je^ovofj^ bo doletela nesreča!« " pričakuje od njih? Dokaz glasu slediti in se - Ljudje je ne razumejo. A tega . ima, da je bog govoril iz nje! W uresničila. !a se je njena prerokba Nesrečna Bronhildc! Zdaj ji bo verjela! Zdaj jo bo morala ubogati ali pa bo moral njen zaročenec umreti! Tako govori božji glas, ki je v nji. In ta glas ji govori, naj ne čaka, naj pohiti na Scebacherjevo kmetijo in stori novo delo krščanskega usmiljenja. Z občutkom zmagoslavja se vrača proti Penzbergu. Pot se ji ne zdi več dolga. Vročina se ji ne zdi več tako neznosna, prah nič več tako zadušljiv. Tako ji je, kakor da ji je angel varuh posodil krila. Pokriža se, preden stopi na dvorišče Seebecherjeve kmetije. Pričakuje, da bo našla Seebacherjcvo v globoki žalosti, a je presenečena, ko že na pragu zagleda Bronhildo nasmejano. Nesrečnica! Najbrž še ne ve za nesrečno novico, ki ji bo v trenutku zdrobila veseli smeh v grenke solze. »Nesrečnica,-« zakliče že od daleč. Bronhilde jo začudeno pogleda. »Pa sem svarila tvojo mater, naj zapodi prinašavko nesreče. Moja bojazen se je uresničila. Z nesrečo je udarila vašo hišo slavina, brezbožnica!« »Ali pa s srečo!-« jo Bronhilde zavrne. »►Kaj govoriš, nesrečnica? Torej še ne veš, da je tvoj zaročenec smrtno nevarno ranjen?« »Kdo vam je to natvezil?« Bronhilde ne pokaže ne strahu ne presenečenja. »V Bichlu sem bila. Ves Bichl govori o tem. Njegova mati,« se stari Federlovi zareče, »njegova mati je do obupa potrta.« »Ste jo videli?« »"Da, seveda! Videla sem jo in govorila z njo,« ji nehote zdrsne laž z jezika. »Koga ste videli? S kom ste govorili?« se iz polmraka veže oglasi neznan glas, Bronhilde pa se naglas zasmeje, ker je v veži Ludvikova mati, ki zdaj stopi na prag, da bi videla lažnico. »Ne spominjam se, da bi kdaj govorili z menoj? Jaz sem Ludvikova mati.« Stara Federlova zardi. Hotela sem reči, da sem vas iskala, ker bi vas rada posvarila pred brezbožnico, ki šiva balo vaši bodoči snahi. Glas božji mi pravi, da bo vaš sin umrl, če šlavini ne pokažete vrat.« »Ne skrbite za mojega sina!« »Ne skrbite za Ludvika!« pravi tudi Bronhilde in se skupaj z Ludvikovo materjo umakne v hišo srečna, ker je Ludvik ravno prav ranjen, da mu bo ostalo koleno trdo in da se je zanj in zanjo vojna končala. Pred tremi dnevi ji je pisal, da so ga pripeljali v Starnberg, in včeraj je bila že pri njem. »Kakšna sreča!« že tretjič ali četrtič pripoveduje. »Delal bo še vedno lahko. Trda noga ga ne bo ovirala. Drugačne rane bi si ne mogel želeti. Ta rana ga je rešila,« pravi, le da se zdaj obrne k Stefi; »Jmenovala vas je prinašavko nesreče! V resnici pa sem v tem času, odkar mi šivate, doživela največjo srečo: Ludvik se bo vrnil in ostal doma, doma, doma!« Tudi Stefi se veseli Bronhildine sreče, a tudi svoje zmage nad taščinim klevetanjem in zlobo. Stefi upa, da bo odslej imela pred taščo mir. ČETRTO POGLAVJE 1 Že skoro tri tedne ni mogoče dobiti kruha brez krušnih nakaz-nie Stefi pa jih še ni dvignila. Ni imela časa, a tudi pomanjkanja kruha s Slavkom še nista čutila. Dobivala ga je na Seebacherjevi kmetiji, kjer je včeraj dokončala balo za mlado Bronhilde. Delo, ki ga je opravila, plačilo, ki ga je prejela v markah in živilih, a še bolj škandal, ki ga je doživela tašča pri Seebacherjevih, in upanje, da bo odslej imela mir pred taščino zlobo, vse to jo napolnjuje s svetlim razpoloženjem, ko spremlja Slavka do šole. Zdaj bo šla na občino po nakaznice, a potem k Polzmannovim povedat, da lahko pride šivat že danes popoldan. Srečna je, ker ne bo brez dela V delu sc človek izgubi in pozabi na stvari, ki bi ga drugače mučile. Delo je sreča! Delo je uteha! Brez dela bi ji nesrečni čas, ki jo je priklenil na tale Penzberg, mineval mnogo počasneje, saj bi nenehno mislila na razočaranje nad možem in premlevala sivo žalostno življenje, ki ga je preživela z njim. Kako je mogla bili tako slepa, da so ji šele pisma, ki jih je našla tu v Penzbergu, odkrila, da jo je Franc vsa leta varal in da je pravzaprav sploh ni nikoli resnično ljubil . . . Toda zakaj razmišlja o tem? Križ čez preteklost! Ne misliti na vse to in si kvariti svetlega razpoloženja s kopičenjem sivih težkih oblakov v duši! Nobenega starega oblaka na to nebo, jasno in svetlo zaradi opravljenega dela pri Seebacherjevi in novega, ki jo čaka pri Polzmannovih. Naj ostanejo njene misli svetle kakor ta, globoko modra jasnina, razpeta nad belo lepoto Bavarskih Alp, nad pokrajino, ki je vendar tako čudovita. Tudi ta oblak minulosti, ki hoče prekriti jasnino v njeni duši, naj splahni! Mora splahneli! Toda oblak ne plahni tako naglo, kakor bi rada. Ponižanje žene, ki jo je mož varal celih osem let, jo še vedno skeli in je najbrž ne bo nehalo skeleti, dokler ga ne bo odvrgla pred moža z besedami, kakršne mož, ki je z nezvestobo ponižal njeno ljubezen, zasluži. Morala bi mu pisati, morala bi odvreči predenj vso težo razočaranja in ponižanja in mu vreči v obraz, da ga zaničuje, da ne joče za njim, morala bi ga ponižati s svojo močjo, s katero se je že večkrat in se bo tudi v bodoče spoprijela z življenjem. Ne ona ne otrok ga ne potrebujeta! Sama zna delati! Sama se zna boriti za otrokov in svoj obstoj! Tako bi mu pisala, a kaj ko ji Franc od dne, ko ji je pred odhodom iz Munchna pisal tisto dopisnico, še ni pisal. Z 8 PANORAMA 18. MAJ 1966 * GLAS Po Prešernovih stopinjah V zadnjem našem pisanju smo kramljali o pesnikovem prijatelju Jakobu Jalnu in o njegovem rodu. Nismo pa nič povedali o poslopju, ki je stalo onkraj ceste, o nekdanjem kapucinskem samostanu in o redovni cerkvici, h kateri je podjetni Jalen Jalen prizidal novo pivovarno, peto v tedanjem Kranju. To je bilo sredi prejšnjega stoletja. V času med obema vojnama pa je prav pod staro Jalnovo pivovarno gostila prijatelje vinske kapljice Prešernova klet. V njej je krčmaril obmorski naš rojak Kraljic. Odtod so se pozno v noč slišale Prešernove pesmi, ubrano zapete od starih kranjskih študentov ... , Stara pivovarnica Danes, ko vare pivo le v nekaj velikih tovarnah in ki obvladajo celotna tržna območja, nam je skoraj nerazumljivo, da je še pred dobrimi sto leti v takratnem malem Kranju (komaj 2.000 prebivalcev!) obstojalo kar pet pivovarnid V naše kraje so to obrt prinesli bavarski Ma-yerji že 1. 1653 in jo ohranili v svojih rokah prav do prvih desetletij 20. stoletja. Jalnova pivovarna seveda ni mogla konkurirati drugim pivovarnicam v mestu, ki so bile vse v rokah potomcev starih Maverjev. Kaže, da umetnost varjenja piva le ni kar tako. In da je treba dolgoletnih izkušenj in preizkušenih receptov. \Zato nova Jalnova pivovarna ni učakala starosti. Po komaj dvajsetih letih obstoja, jo je Jakobova hčerka Kristina por. Rooss, 1. 1871 prezidala v stanovanja. Seveda pa je bila gospodarskega pojemanja kriva tudi številna družina, ki je nekdanjo Jalnovo bogatijo le preveč razdrobila. Saj je imel Jakob Jalen s svojo prvo ženo Ano kar šestnajst otrok. In vsakemu od teh, posebno vsem deseterim hčeram, je bilo treba, ko so šli od doma, odrezati pravičen kos očeto-vine ... Izgnani menihi Na vogalnem prostoru med začetkoma sedanje Ljubljanske in Koroške ceste, vrh Jelenovega klanca, so si v letih 1640—1644 zgradili redovniki — kapucini manjšo cerkvico; malo dlje, ob Koroški cesti, na mestu, kjer je sedaj po- slopje občinskega sodišča, pa so si kapucini, v letih 1641— 1648, zgradili svoj samostan. V Prešernovih kranjskih letih samostana ni bilo več; silni požar, ki je izbruhnil dne 18. maja 1. 1811, ga je upepelil. Kapucinov pa v njem že davno ni bilo več. Cesar Jožef II. (1741—1790) je 1. 1786 kranjski kapucinski red razpustil in zaplenil vse njegovo, premoženje, premično in nepremično. Sploh pa je tedaj imel janzenistični verski nazor polno veljavo; njegove ideje, sicer stroge in nepopustljive, so v tistih časih obvladovale vso Avstrijo. Samostane, ki se niso ukvarjali z nego bolnikov ali pa s šolanjem mladine, so odločno ukinili, menihe in redovnice pa razgnali. V Kranju je ta usoda doletela kapucine. Natančni zapiski pripovedujejo, kako je okrožni komisar Ivan Klaferman dne 4. septembra 1786 prišel v samostan, zbral v refektoriju vseh osem očetov — duhovnov in tri brate — laike. Uradno jim je razglasil, da je samostan v tem trenutku ukinjen in da ga morajo vsi redovniki v treh dneh zapustiti. še preden pa so kapucini odšli (po večini so se naselili v Škofji Loki), je okrožni komisar zaukazal natanko popisati vse samostansko premoženje; zaplenil je celo miloščino iz nabiralnikov — puščic ... Ocenitev pa je pokazala, da so bili kranjski kapucini bolj ubožen red; celokupno premoženje je bilo vredno le nekaj krajcarjev čez 2518 goldinarjev. Sedaj pa se je pojavilo vprašanje, kaj s samostanskim poslopjem in cerkvijo. Sprva je oblast hotela, da bi obe stavbi uporabila občina za splošne koristne namene, n. pr., za šolo, ko to ni šlo, so nekdanje bivailišee bradatih kapucinov prepustili deželnim stanovom. Ti so prostore nekaj let uporabljali za občasne nastanitve vojaških čet. Jožef Skarja Np, potem p^i je 1. 1811 požar to vprašanje dokončno rešil. Leseni deli in ostrešje je zgorelo, zidovi pa so začeli razpadati. Razvaline je na dražbi 1. 1818 prav poceni kupil prevoznik Franc Wa-gentrutz, od njega_ pa nekaj let kasneje poštar Jožef Skarja. Ta je ob cesti zgradil povsem novo poslopje, na dvorišču pa hleve za konje in pristavico. O tem Jožefu Skarji velja takoj povedati, da se je 1. 1848 zapletel v spore s kranjskimi meščani. Njihove interese je vehementno branil prav doktor France Prešeren, kot prvi in edini takratni advokat v mestu. Slo je namreč za to, da bi se uradne pisarne preselile iz Jalnove hiše v mestu (vogal sedanje Prešernove ulice in Titovega trga) v Skarjino poslopje izven mestnega osrčja. Skarja je svoj predlog utemeljeval z očitno potrebo ko-misariata po večjih in številnejših prostorih. Posrečilo se mu je kar natihoma, skleniti pogodbo z ljubljanskim gu-bernijem. Očitno je, da je Skarji pri tem učinkovito pomagal vplivni industrialec Blaž Fidelius Terpinc, svak njegov. Prav to zahrbtnost političnih oblastev, od komisariata do guberni ja, in njihovo brezbrižnost do interesov mesta Kranja, je v svoji znameniti spomenici tako ostro napadal naš Prešeren. Vloga, ki jo je sopodpisalo mnogo meščanov, je sicer zalegla — vsaj do pesnikove smrti uradov niso selili v predmestje. Skarja pa ni hotel, kljub vsemu nasprotovanju Kranjčanov, odstopiti od veljavne Kristina Jalen-Rooss (1847 — 1879) pogodbe — sredi leta 1849 se je komisariat s sodiščem vred preselil v novo poslopje, ki je stalo na zemljišču nekdanjega kapucinskega samostana. Sodišče uraduje tu še danes, po 117 letih. Kapucinska cerkvica Drugačna pa je bila usoda bivše kapucinske cerkvice. Tudi to je hotela državna oblast prodati, zanjo je zahtevala le 800 goldinarjev — a je kljub prenizki ceni nihče ni hotel kupiti. Ljudje so hoteli, da bi cerkvica še nada- lje služila sakralnim namenom. Oblast)pa je vztrajala in ponujala poslopje kar na več zapovrstnih dražbah 1. 1788, 1792, 1793 in 1795. Seveda je tedanji režim ravnal dosledno: če je dal zapreti stotero in stotero cerkva in podružnic po deželi (tedaj je bila opuščena tudi cerkvica svete Marjete na Smarjet-ni gori nad Kranjem), v kranjskem primeru ni hotel popustiti. Kljub trmi meščanov, ki so se solidarno uprli in sklenili, da kapucinske cerkvice ne bo nihče kupil za posvetne namene. SeleJeta 1796 se je priseljenec Andrej Bolaj odločil in staro cerkev kupil. Spodaj si je uredil skladišče in hleve. Njegov naslednik Franc Wagentrutz pa je v zgornjem delu napravil več stanovanj. L. 1839 je stavbo kupil Jakob Jalen in ji prizidal nov trakt za svojo pivovarno. Staro poslopje še danes stoji in je last Jalnovih potomcev. V načrtu pa je rušenje predvidoma že v prihodnjem letu. Umakniti se bo moralo modernim koncepcijam — novemu trgovskemu centru. Kot so je pred letom morala umaknili Stara pošta. Del starega Prešernovega Kranja odhajal tako v neizbežen nepovrat. Da ne bo povsem pozabljen, je namen naših pisanj. Pisatelj Jalen Pripoved o Jakobu Jalnu, pesnikovem zvestem prijatelju, o njegovih potomcih in o dogodkih, ki so v zvezi z njim in njegovim časom — kar ne bi mogli zaključiti, če ne bi še spregovorili o nedavno umrlem pisatelju Janezu Jalnu. Če je mož kaj v sorodu s kranjskimi Jalni, sedajle še ni mogoče za trdno reči. Res pripoveduje Jakobova potomka, da velja v družini prepričanje o sorodstvu s pisateljem, da je bil njihov mrzli bratranec. . Tudi stanoval je pri njih, V\ stari Jalnovi gostilni, ko se je šolal na kranjski gimnaziji. Dosedanja povpraševanja za trdno kažejo, da ves Jalnov rod izvira iz radovljiškega področja: prednik kranjskih Jalnov je prišel iz Lesc, pisatelj Jalen je bil doma na Rodinah pri Breznici, del Jalnovega rodu pa poteka celo iz Krope. Vsekakor nam je ves Jalnov rod tako ljub že zaradi pesnikovih stikov s starim krčmar jem Jakobom — pisatelj Janez Jalen pa je bil tako enkratna, izrazita oseb- nost, da nam je še posebno ljub. Janez Jalen (1891—1966) je imel resnično umetniško moč. Zaljubljen v Gorenjsko in njene ljudi je pisal žive zgodbe v klenem, gorjanskem jeziku. Ni umetničil, njegova beseda teče gladko in jasno. Z vso pravico smemo Jalna postaviti ob Finžgarja. Po vrsti domačijskih povesti (Ovčar Marko, Cvetkova Cilka, Trop brez zvoncev in Ograda) je tudi Jalen napisal svoj veliki tekst, Bobre; kot nam je Finžgar dal roman Pod svobodnim soncem. Zaslužnemu pisatelju, tako Janez Jalen 3. 11. 1962 priljubljenem pri preprostih ljudeh, bi se najlepše obdolžili, če bomo kdaj dobili Bobre v filmski podobi. Snov kar kliče, krajina (Ljubljansko barje in Cerkniško jezero) se ponuja, častilci Jalnove umetnosti pa vedro čakajo ..,' - ČRTOMIR ZOREČ Odkritje na Kokrici V nedeljo je bila na Kokrici pri Kranju prva revija zabavnih ansamblov. Organizatorji pravijo, da je bilo to prvo odkritje, kajti pokazalo se je, da je zadnja leta »zraslo« veliko godbenih skupin brez sredstev in sugestij. Nastopilo je osem ansamblov. Zelo je presenetil ansambel tržiškega radia z dvema pevkama, kitaristi mladinskega aktiva na Zlatem polju ter plesni športni klub iz Kranja. Po taki prvi in zelo uspešni prireditvi menijo člani kulturnega društva Storžič na Kokrici, ki so bili organizatorji revij^, da bi kazalo uveljaviti take prireditve vsako leto. K. M. Nogometaši Triglava so izrabili nedeljsko srečanje s Celjem s 6:2 in tako praktično izgubili vse možnosti za osvojitev naslova prvaka. V zadnjem kolu republiške rokometne lige so doživeli vsi štirje gorenjski predstavniki poraze. Moški: — Slovenj Gradec : Kranj 27:17, Ormož : Tržič 21:16; Ženske — Olim-pija : Kranj 9:6, Brežice : Selce 11:10. Podobno kot pri rokometa-iih je bilo tudi v košarkarskem taboru. Jesenice so izgubile z Elektro s 70:65, Triglav z Mariborom 66 56:64. Ženska ekipa Jesenic je edina dosegla zmago proti Medvodam 53: 31. Kranjske igralke so bile proste. Odbojkarji Jesenic so premagali Maribor s 3:2 in so skupno z obema bivšima '.veznima ligašema naj resnejši kandidati za prvo mesto. Kamnik je izgubil srečanje z Izolo z 0:3. Na tradicionalnem Majni-kovem veleslalomu so osvojili prvo mesto smučarji Jesenic pred Branikom in Triglavom. Zmagovalci — člani: Jakopič (Jes), članice: Ankete (Tr), st. mladinci: Gašperšič (Jes) ml. mladinci: Sevčnikar (Br), ml. mladinke: Zuraj (Br). Odbojka v Radovljici Pred dnevi se je pričela radovljiška občinska odbojkarska liga, v kateri nastopa 6 moštev. V prvem kolu sta bili na sporedu dve srečanji — Pod-nart : Radovljica 0:3 in Kropa : Bohinj 0:3 (brez borbe). Odbojkarji Radovljice so po tekmi odigrali še srečanje z Bohinjem in izgubili z 2:3. J. J. Kranjčanke republiške prvakinje Na mladinskem prvenstvu v streljanju z zračno puško Kranj čanke pred favorizira-nimi Ljubljančankami še en teden manjka do 25. maja, ko se bodo v Beogradu pomerile v streljanju z zračno puško najboljše ekipe mladincev, mladink, pionirjev in pionirk iz vseh šestih republik za naslove državnih prvakov. sti premagale odlično ljubljansko ekipo in si priborile pravico nastopa na državnem prvenstvu. Zmaga je razveseljiva še toliko bolj, če pomislimo, da so pričele nastopati šele pred dobrim letom in pol. Lep uspeh so s tretjim mestom pri pionirjih in sedmim pri mladincih dosegli tekmovalci iz škofje Loke, medtem, ko so bili kranjski pionirji peti, pionirke četrte in mladinci dvanajsti. REZULTATI — Mladinci (22 ekip): 1. Vič-Rudnik 1343, 2. Celje 1340, 7. šk. Loka Slovensko republiško prvenstvo je bilo preteklo nedeljo v Ljubljani. Vse dopoldne je trajala borba 48 ekip, med katerimi je bilo zastopanih tudi več gorenjskih mest. Kranj je bil zastopan z vsemi kategorijami mladih strelcev. Letos je prišlo do velikih presenečenj. Kranjske mladinke, ki so bile lani komaj sedme med devetimi ekipami, so streljale bolje kot na vseh dosedanjih tekmovanjih. Težko je popisati veselje, ko so ob koncu izvedele, da so z dvema krogoma predno- TEKMOVANJE S SKIROJI — V četrtek, 19. maja ob 16. uri, bo na Titovem trgu v Kranju tekmovanje najmlajših s skiroji. Ker se je na podobnem tekmovanju lansko leto nabralo kar precej opazovalcev mladih dirkačev, obveščamo vse zainteresirane, da bodo tudi letos sodelovali vsi kranjski vrtci. Poleg tekmovanja v varni in spretnostni vožnji bodo tekmovalci odgovarjali tudi na vprašanja iz prometa. Najboljše ekipe bo organizator AMD Kranj nagradil. V primeru slabega vremena bodo tekmovanje izvedli dan kasneje. Na sliki: prizor iz lanskega tekmovanja Dve težji prometni nesreči • Na Jesenicah se je v nedeljo okoli 12. ure ponesrečil motorist Vinko Jus. Ing. Maks Stupica iz Ljubljane je vozil z osebnim avtomobilom »škoda« iz železniške postaje na Jesenicah proti Hrušici. Pred bolnišnico, kjer je avtobusna postaja, je stal na postajališču redni avtobus za Kranjsko goro. Avtobus je prav tedaj obvozil v isti smeri lokalni avtobus, ki je peljal na Hru-šico. Za njim je pripeljal z avtomobilom Stupica in zavil nekoliko v levo, kljub temu pa je imel pregled zaradi stoječega avtobusa zaprt. Iz nasprotne smeri mu je pripeljal motorist Vinko Jus in zadel v avtomobil. Zaradi močnega udarca ga je vrglo preko avtomobila in je obležal na cesti. Odpeljali so ga v jeseniško bolnišnico, na vozilih pa je škode za približno 2.000 novih dinarjev. £ V Kamni gorici pa se je isti dan okoli 15. ure ponesrečil 31-letni mopedist Franc Prevc. Voznik avtobusa Mihael Koselj iz Radovljice je vozil iz Lancovega proti Kropi. V Kamni gorici mu je pri hiši št. 64 na ozkem, nepreglednem ovinku pripeljal nasproti mopedist Prevc. Pripeljal je s hitrostjo 40 km na uro po sredini ceste naravnost v avtobus. Pri trčenju je mopedista vrglo s sedeža. Z glavo je priletel v levo vetrobransko j steklo, od tam pa nazaj na | cestišče. Pri nesreč5 ie dobil lažje telesne poškodb0. S. Š. I SMRT MOTORISTA V soboto okoli 13. ure se je peljal iz službe proti domu z motornim kolesom 27-Ietni Rafael Markclj, poštni uslužbenec iz Florijana 4 nad Zmincem pri Škofji Loki. V vasi Podpulfcrca mu je iz nasprotne smeri pripeljal avtobus, ki ga je vozil Ferdinand Kvarc. Ker se je voznik avtobusa srečaval z vprež-nirn vozom, bi moral Markelj počakati za vprego. Zaradi prevelike hitrosti ni utegnil ustaviti in je zapeljal med avtobus in vprego. Oplazil je avtobus, pri tem pa izgubil ravnotežje in obležal nezavesten. Zaradi hudih poškodb je kmalu po nesreči v ljubljanski bolnišnici umrl. 1282, 12. Kranj 1266 krogov (od 1600 mogočih); Mladinke (6 ekip): 1. Kranj 1288 (Zdenka Krštinc 336, Dobrila Ra-dojčič 330, Zalka Kren 317, Vera Šlibar 305) 1288, 2. Ljub-ljana-center 1286, 3. Celje 1254 krogov (od 1600 mogočih); Pionirji (16 ekip): 1. Mari- bor-Tabor 635, 2. Ljubljana-Center 601, 3. Skofja Loka 601, 5. Kranj 584 krogov (od 800 mogočih); Pionirke (4 ekipe): 1. Ljubljana-Center 627, 2. Tolmin 566, 3. Mozirje 432, 4. Kranj 421 krogov (od 800 mogočih). B. Malovrh Gorenjska rokometna liga Uspeh Škofje Loke na Golniku V 15. kolu gorenjske rokometne lige je bilo nekaj zanimivih srečanj. Vodeča ekipa Dupelj, čeprav je že zagotovila prvo mesto, igra s polno močjo. V zadnjem kolu je katastrofalno porazila tretjeplasirano ekipo Kranja B. LESTVICA Skofja Loka nadaljuje s presenečenji. Čeprav je Stor-žič nastopil na Golniku s pomlajeno ekipo, tako visokega poraza niso pričakovali. Zab-nica in Selca sta bili kot gosta uspešnejši od Krvavca in Kranjske gore. Radovljica je na domačem terenu visoko premagala zadnjeplasirano Savico. REZULTATI — Krvavec : Zabnica 16:27 (9:15), Duplje : Kranj B 25:11 (13:6), Storžič : Skofja Loka 16:39 (4:20), Radovljica : Savica 31:17 (12:9), Kranjska gora : Selca 11:16 (5:5). Duplje 15 15 0 0 320:173 30 Selca 15 11 0 4 254:173 22 Kranj B 15 10 0 5 230:189 20 Zabnica 15 9 0 6 272:247 18 Storžič 15 9 0 6 209:196 17 (-1) Rado vi j. 15 6 1 8 251:252 12 (-D 15 5 1 9 239:231 U 15 3 1 U 201:264 7 15 2 2 11 189:266 6 15 2 1 12 199:313 3 V naslednjem kolu se bodo srečali: Kranj B : Krvavec, Selca : Duplje, Skofja Loka : Kranjska gora, Zabnica : Radovljica, Savica : Storžič. P. Didić Sk. Loka Kranj. g. Krvavec Savica SOBOTNI MITING Sobotni klubski miting atletov Triglava je poleg ostalih rezultatov prinesel tudi dva nova gorenjska rekorda za člane in istočasno tudi za starejše mladince. Franci Fister je po štirih letih izboljšal Pintov rekord v skoku s palico, njegov brat Matej pa je vrgel kopje 28 cm preko Meškovega rekorda (58,52 m). REZULTATI Pionirji in mlajši mladinci 60 m: 1. Starman 8,0; 300 m: 1. Cej 42,4; 100 m: 1. Starman 12,8; 800 m: 1. Tomažin 2:19,9; palica: 1. Prežel j D. 3,00; tro-skok: 1. Prežel j D. 12,08: daljina: 1. Sire 495; kopje: 1. Sire 27,24. Pionirke 60 m: 1. Mršek 9,4; višina: 1, Vidovič 110. Mladinke — višina: 1.—2. Franko in Berink 130; 200 m: 1. Mohorič 28,8. Člani in starejši mladinci — 100 m: 1. Kaštivnik 11,8; 110 ovire: 1. Milek 17,5; 800 m: 1. Hafner 2:01,0; palica: 1. F. Fister 345; disk: 1. Sat-ler 37,24; kopje: 1. M. Fister 58,80. Konec tedna bo na stadionu v Kranju pester atletski spored; v petek dopoldan bo gorenjsko srednješolsko prvenstvo, popoldne ob 16. uri mladinski kriterij Gorenjske, v soboto ob 16. url pa ekipno prvenstvo Gorenjske za društva Partizan. Vzporedno bosta oba dneva potekala še izbirno tekmovanje za pokal Slovenije za mladince in izbirno tekmovanje za množični pokal Slovenije za vse konkurence. M. Kuralt Otroka pritekla na cesto • V soboto se je v vasi Zminec pri Škofji Loki ponesrečil 3-letni Roman Ravnikar. Okoli 19. ure je vozil z osebnim avtomobilom »fiat 750« iz Poljan proti Škofji Loki Janez Rode iz Ljubljane. V bližini hiše št. 12 v Zmincu je opazil >sikupioo pešcev. Ko je Rode pripeljal v njihovo bližino mu je nenadoma skočil na cesto 3-letni Roman. Avtomobilist je otroka zadel in ga zbil po cesti. Dobil je lažje telesne i poškodbe in so ga odpeljali v ZD skofja Loka. 9 Podobna nesreča se je pripetila isti dan tudi v Kranju na Ljubljanski cesti. Ivan Vreček iz Kranja je vozil z avtomobilom »Škoda« iz Ljubljane proti Kranju. Ko je pripeljal na Savski most mu je nenadoma skočil pred avtomobil otrok Branko Bu-šarič. Voznik kljub zaviranju nesreče ni mogel preprečiti in je otroka zadel. Pri tem ga je lažje poškodoval in so ga odpeljali v ZD Kranj. S. 5. 10 - OGLASI - OBJAVE 18. MAJ 1966 # GLAS Ugodno prodam motor pucfa »Galeb« ali zamenjam 7.3. mopedi Pintar, Breznica 7, škelaj Loka 2256 Prodam nov varnilni aparat 220 V, inozemski. Ogled dopoldan, Kranj, Partizanska 39 (stadion) 2313 Puch-roller 125 cem brezhiben, prodam. Ogled od 14. — 17. ure. Pernuš, Koroška cesta 20, Tržič 2279 Prodam kravo, ki bo v začetku junija drugič telelila. Lenart 4, Selca 2334 Prodam strešno opeko bo-brovec. Suha 32 Kranj 2335 Prodam 200 kg zrezane slame (skope). Voglje 90, Šenčur 2336 Prodam nov televizor RR- Niš, Zapoge 34 Vodice 2337 Poceni prodam novo lito-železno banjo. Naslov v oglasnem oddelku 2338 Moped NSU prodam in kupim železno vrtno klop. Kon-cilija Pavel, Kokrica 93, Kranj 2339 Prodam kravo 8 mesecev brejo, ki bo četrtič teletih. Prebačevo 21, Kranj 2340 Prodam sejalnico znamke »Montol moline« uporabna tudi za traktor. Cerklje 112 2341 Prodam dva mopeda na dve prestavi in 60 betonskih verej. Naslov v oglasnem oddelku 2342 Prodam 6 tednov stare prašičke, Kranj, šorli, Partizanska 38 2343 Prodam hrastova drva. Voglje 44, Šenčur 2344 Dobro ohranjeno spalnico poceni prodam. Polak Jožica, Golnik 41 2345 Prodam ploščice (škriljav-cc) Mavčiče 40. Smlednik 2346 Prodam nov pralni stroj »Ribar« s centrifugo za 1000 N din. Golrnajcr Ljubno, Podnart 2347 Ugodno prodam NSU pri-mo 175 cem s prevoženimi 8000 km. C. 1. maja 99, Jesenice 2348 Prodam lep oleander in palmo pahljačo. Naslov v oglasnem oddelku 2349 Prodam dobro ohranjen bel, globok, otroški voziček. Ogled po 20. uri ing. Teran, St. Rozman 11, Kranj 2350 Poceni prodam dobro ohranjeno spalnico. Kranj, škofjeloška 43 2651 Prodam dobro ohranjeno Zastavo 750, letnik 1964. Nasl. v ogl. od d. 2352 Nujno prodam NSU p>rimo 150 cem. Grašič Križe 78 2353 Prodam 4 okna 110x130 nova s trajno zapira znotraj z zložljivimi polkni. Nasl. v ogl. od d. 2354 Poceni prodam dobro ohranjeno NSU nemško lambrc-to 150 cem. Nasl. v ogl. odd. 2355 Prodam skoraj novo spalnico. Ogled pri Pungaršku, Pot na Jošta, Kranj 2356 Posredujemo prodajo ka-ramboliranega mopeda. O-gled: Britof 127 Kranj. Dražba bo 21. 5. 1966 ob 14. uri na kraju ogleda. Zavarovalnica Kranj 2357 Kravo dobro mlekarico prodam. Ljubno 21, Podnart 2358 Dopolnilna prometna vzgoja uporabnikov cest V modernih križiščih imamo za zavijanje vozil na desno poseben prometni pas. Motorist, ki zavija z vozilom na desno, oz. na bočno cesto, mora tisti čas, ko je odprt prehod po tej cesti pustiti mimo vsa vozila in pešce po cesti, na katero zavija, če teh nI, lahko pelje. V križišču ureja promet semafor. Osebni avtomobil, ki zavija v levo in ima na semaforju zeleno luč, pelje prvi. Tovornjak mora čakati, ker je na semaforju rdeča luč in bo lahko odpeljal skozi križišče pri zeleni luči. PEŠCI! Pešec ne sme postajati na vozišču, mora biti pazljiv in ne sme brez potrebe ovirati vozil! prireja v mesecu juliju § GENERALTURIST , , . ... ^>5«^£^ naslednje izlete 1.7.1966 m m m m i 11 § ■P? m ■■M: HOLANDIJA — 8-dnevno turistično potovanje po Holandiji, kombinirano z vlakom in avtobusom; prijave do 20.5.1966 3.7.1966 KLASIČNA ITALIJA — 8-dnevno turistično potovanje z vlakom z ogledom RIMA, NEAPLJA, POMPEJEV, FIRENZ; prijave do 3.6.1966 3.7.1966 CARIGRAD — 8-dnevno potovanje z vlakom s 6-dnevnim bivanjem v Carigradu; prijave do 20.5. 4.7.1966 POLJSKA — 9-dnevno potovanje z avtobusom z ogledom Budimpešte, Krakovva, Warszavve, Katovvic in Dunaja; prijave do 4.6.1966 7. 7.1966 HOLANDIJA — 8-dnevno potovanje po Holandiji, kombinirano z vlakom in avtobusom; prijave do 27. 5.1966 12.7.1966 PARIZ—ZDRICH—MILANO — 8-dnevno potovanje, kombinirano z vlakom in avtobusom; prijave do 2.6.1966 15. 7.1966 ALPE IN ALPSKA JEZERA — 7 dnevno potovanje preko Grossglocknerja, Kiitzbiihela, Innsbrucka, Zuricha, Berna, Interlakena, Luzerna, St. Gott-harda, Milana in Verone; prijave do 15.6.1966 22.7.1966 7-dnevno krožno potovanje po AVSTRIJI z ogledom Innsbrucka, Salz- ^ burga, Dunaja in Gradca; prijave do 22. 6.1966 24. 7.1966 7-dnevno potovanje po BOLGARIJI z ogledom Sofije, Plovdiva, Varne ta |^ Burgasa; prijave do 24. 6.1966 31. 7.1966 MILANO—ZtfRICH—PARIZ — 8-dnevno potovanje s 4-dnevnim bivanjem |f'< v Parizu; prijave do 21.6.1966 PODROBNEJŠE INFORMACIJE S PROGRAMI ZAHTEVAJTE V POSLOVALNICAH GENERALTURIST BLED IN KRANJ m m 1 m sv,.; Kupim nov fiat 850. Flc-gar Jože, Valburga 16, Smlednik 2359 Kupim dobro ohranjen navaden voz. Zakotnik, šuina 28, Zabnica 2360 Iščem upokojenko za varstvo 2 otrok od 1. 6. 1966 dalje. Plačilo po zahtevi. Vprašati Valjavčeva 5, Kranj stan. 3 ali telef. 22310 2361 Sporočamo žalostno vest, da nas je v 93. letu starosti za vedno zapustila naša ljuba mama in stara mama FRANČIŠKA VALJAVEC (Oreškova mama) Na njeno zadnjo pot jo bomo spremili v četrtek, 19. V. 1966 na pokopališče Trstenik. Trstenik, 17. maja 1966 Žalujoči domači BE-ČE ROMANI BE ČE ROMANI Na željo številnih bralcev pripravljamo posebno izdajo romana J. M. Simmla BE-ČE ROMANI a m o LJUBEZEN JE ZGOLJ BESEDA W ki je izhajal lani v dnevniku VEČER 0) Opozarjamo na posebno obliko BE-čE zvezkov, ki ž jih boste lahko vezali v knjigo! # Roman bo izhajal v nadaljevanjih! W # Roman je zgodba velike ljubezni, ki ga je napisal rt enaindvajsetletni sin dvomljivega in prevarantskega 2 milijonarja! m ►a % Roman bo na voljo v upravi Večera, pri raznašalcih O in v vseh kioskih in trafikah 2. junija 1966! S BE-ČE ROMANI BE-ČE ROMANI BE ČE ROMANI Stroj za izdelavo zidne opeke posodim (40x30x20). Košir Franc Suha 70, skofja Loka 2362 Iščem žonsko za varstvo dveh otrok dnevno 6 ur. Kranj, Stara cesta 25 2363 Izgubila sem žensko uro Darvvil od avtobusne postaje pri Evropi do lekarne. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi pri blagajni v Lokami 236* Do odhoda v inozemstvo šivam na domu v Kranju, Jesenicah ali na Bledu. Cena po dogovoru. Nasl. v o?l-oddelku 2363 Nujno potreb, žensko za gospodinjstvo. Nudim dosmrtno brezplačno stanovanje in del pokojnine. Drulovka 35. Kranj 2366 Dva solidna mlajša fanta spre'mem na stanov:."1^ Nasl. v ogl. odd. 25&' JERMENICE vseh dimenzij takoj izdelam. Dostava tudi po pošti. Ljubljana, Mj* lana M a jen a 47 22>5 Iščem pastirja za platno Korcšica, Podljub-lj. Plača 4000 S din za govedi, k-jih bo 50—70 glav. Zglasite se pri Klemancu Podljubeli 90, Tržič &1 Nujno iščem prazno sobo v Kranju ali okolici. Ds™ nagrado. Naslov v ogl. odd; Iščem sobo, opremljeno ali neopremljeno, na Bledu ah okolici. Ponudbe poslati pod »Uslužbenka« 2363 Gasilsko društvo Breg v Kranju priredi v nedeljo 22. 5. 1966. VRTNO VESELICO s plesom na običajnograd 18.45 Po poteh Jugoslavije RTV Ljubljana 19.10 Ljubljanski jazz ansambel vam predstavlja 19.40 Brez parole RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.20 Aktualni pogovori RTV Zagreb 21.10 Narodna glasba 21.20 T V magazin RTV Skopje 22.20 Lirika \ RTV Beograd 22.30 Poročila PETEK — 20. maja RTV Zagreb 10.00 TV v šoli 16.35 Poročila 16.40 TV v šoli 17.00 Angleščina 17.30 TV v šoli 18.00 Mali svet RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik 18.45 Obveščanje v delovnih kolektivih RTV Beograd 19.15 Karavana — potovanje skozi Jugoslavijo RTV Ljubljana 19.40 TV akcija RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Yankee na dvoru kralja Arturja 22.10 Robert Schumann — koncert > 23.20 Zadnja poročila S P O R E D KINEMATOGRAFOV Kranj »CENTER« 18. maja amer. barv. CS film VZEMI JO — MOJA JE ob 16., 18. in 20. uri 19. maja zap. nem. jug. barv. CS film LABIRINT SMRTI ob 16., 18. in 20. uri Kranj »STORŽIČ« 18. maja amer. barv. CS film PAST ZA STARŠE ob 15.30, 18. in 20.30 19. maja amer film TRIDESET LET SMEHA ob 16., 18. in 20. uri Kamnik »DUPLICA« 18. maja amer barv. film RIO CONCHOS ob 19. uri 19. maja amer. barv. film RIO CONCHOS ob 20. uri Kamnik »DOM« 18. maja amer. film AMERIKA, AMERIKA ob 20. uri 19. maja amer. film AMERIKA, AMERIKA ob 17.15 uri Jesenice »RADIO« 18. maja amer. barv. CS film LONDONSKI TAT 19. maja slovenski barv. film SREČNO KEKEC 20. maja švedski film LJUBITI Jesenice »PLAVŽ« 18. maja slovenski barv. film SREČNO KEKEC 19. do 20. maja francoski fitai NEDELJE V MESTU EVREJU Žirovnica 18. maja amer. barv. CS film GOSPODAR HAVAJEV Dovje-Mojslrana 19. maja amer. barv. CS film GOSPODAR HAVAJEV Kranjska gora 19. maja amer. barv. CS film LONDONSKI TAT 20. maja amer. barv. CS film GOSPODAR HAVAJEV • VLOGA in KREDIT STANOVANJE. VIST-STELLA podloge za čevljarsko industrijo »STANDARD« - KRANJ VILLACH BELJAK HAUPTPLATZ 8 Q orodja 0 okovja £ kmetijski stroji vseh vrst £ hišna in kuhinjska orodja Q steklenina in porcelan £ gradbeno železo SE PRIPOROČAMO ZA OBISK! GLAS v vsako hišo HOTEL EVROPA KRANJ razpisuje delovno mesto hotelskega vratarja recepcionerja Pogoj: moški z znanjem tujih jezikov, splošna razgledanost. Nastop takoj ali po dogovoru. Zahvala Ob nenadni boleči izgubi našega moža, očeta, brata, s triC3. VIKTORJA ERMANA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob teh težkih urah stali ob strani in z nami sočustvovali. Lepo se zahvaljujemo vsem, ki so mu darovali vence ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Še posebno zahvalo smo dolžni sosedom za nesebično pomoč, sodelavcem upravi Plavža železarne Jesenice in g. župniku. Prav vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Pavla, sin Viko, bratje in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo Lesce, 13. maja 1966 18. MAJ 1966 * GLAS mJm- ML4 jrik. Prvomajski promet v Bohinju V času prvomajskih praznikov je v Bohinju prenočevalo okoli 700 gostov. V privatnih turističnih sobah je bilo 700 (lansko leto 100), v hotelih pa okoli 2000 nočitev. Za praznike so bili vsi hoteli polni. Zanimivo je, da so prevladovali predvsem domači gostje. Izkušnje letošnjih mesecev kažejo, da vlada za Bohinj izredno zanimanje. Pričakujejo predvsem velik porast izletniškega turizma. Menda BELEŽKA Kam sodi propagandna omarica? Lani so postavili v kranjske parke med cvetlice propagandne omarice. Mislim pa, da ni težko ugotoviti, da tja ne sodijo. Ne sodijo tudi zavoljo tega, ker s tem ljudi načrtno navajamo da hodijo po zelenicah, saj mora vsakdo, ki si hoče ogledati vse bino, stopiti na travo. Med prvomajskimi prazniki Je veliko ljudi ogledovalo lepe holandske tulipane, toda nikomur ni slo v glavo, zakaj morajo omarice stati prav ob teh zelenicah. Na asfaltu pred kinom Center, kamor sodijo take propagandne omarice, je prostora vsaj za 20 njih. Tudi pri nas se bomo morali navaditi na red. V drugih državah in večjih mestih imajo na ulicah celo Izložbena okna, pa nikogar nič ne moti, pri nas pa treh omaric ne bi mogli postaviti tja kamor sodijo. Dokler bo tako, bodo tudi naši parki in zelenice take kot so! je letošnje leto prvo, da hoteli ne gredo v letno sezono s pomembnejšimi finančnimi težavami. - pc Pevci iz Železne Kaple v Kranju Danes (18. maja) zvečer bo gostoval v Kranju petdeset-članski mešani pevski zbor MG V iz Železne Kaple. Koncert bo ob 20. uri v koncertni dvorani delavskega doma. Zbor bo pel stare zborovske skladbe in narodne pesmi raznih narodov ter koroške in alpske narodne pesmi. CENJENI POTROŠNIKI! Oglejte si veliko zalogo volne za kvačkanje, za-Iogo otroških vozičkov,' natikačev vseh velikosti in dojenčkove opreme. Priporoča se trgovina »Mojca« Kranj, Koroška 16 »Za dobo 5 mesecev sprejmemo prodajalke mlečnega sladoleda — lučk. Prijave sprejema kadrovska služba KŽK Kranj, Cesta JLA 2.« IZREDNA OBČINSKA KONFERENCA V DOMŽALAH o problemih mlade generacije Na izredni konferenci socialistične zveze domžalske občine v Radomljah so gostje in delegati razpravljali o eni sami temi: o problemih življenja in dela ter vzgoje mladih. V razpravi so navzoči načeli vrsto perečih vprašanj ki tarejo mlade, pa tudi družbo kot celoto. Delegati so povečini zelo realno presojala posamezna vprašanja, nekateri pa so zašli v eno »d obeh skrajnosti, ki je bila prisotna v razpravi: ali so mladino samo zagovarjali ali pa napadali, češ palico v roke, pa bo vse v redu. Ti zadnji so trdili, ko so na konferenci razpravljali o perečem vprašanju nezaposlenosti med mladino v domžalski občini, da je mlada generacija nehvaležna in da gre za gonjo proti starejšim, ki so morali na svojih plečih nositi vse breme povojne izgradnje. Vendar so jim ti že na konferenci odgovorili, da to ni res. Seveda pa si vsak mlad človek želi pred seboj kolikor toliko jasno življenjsko perspektivo, ki pa je sedanje zapiranje vrat v delovnih organizacijah ne daje. Tako je trenutno nezaposlenih okoli 120 mladih, med njimi tudi nekaj s srednjo izobrazbo. Na konferenci so zahtevali, naj delovne organizacije upoštevajo priporočilo občinske skupščine o zaposlovanju in štipendiranju, (ki ga je ta sprejela pozimi, obenem pa so sprejeli sklep, naj delegat na zveznem kongresu (razpravlja prav o zaposlovanju mladih. Ko so govorili o vzjgoji mladih, so med drugim poudarili, da sedanji vzgojmi činitelji ne opravljajo zadovoljivo svoje naloge. F. G. 12-LETNI BOJAN JAGODIC IZ BEGUNJ SE JE ponesreči obesil Kranj, 17. maja. — Včeraj je v Begunjah in okolici bolno odjeknila novica, da se je obesil 12-letni Bojan Jagodic učenec 5. razreda iz Zgoš 46. Dopoldne je bil v šoli, ko pa je prišel domov je pričel delati gugalnico. Pri tem pa mu je tako nesrečno spodletelo, da se je obesil za vrat in za levo nogo. Nesreče ni nihče videl. Nezavestnega in visečega na vrveh je dobila Marica Golmajer, ki stanuja v isti hiši. Oče in mati, ki sta delala v tovarni Elan, sta takoj preplašena pritekla domov. Stanovalec Anton Osterc je že začel z umetnim dihanjem, takoj nato pa je prišel še zdravnik tovarne Elan dr. Janez Romih, ki je Bojana odpeljal v jeseniško bolnišnico. Ko to poročamo, je deček še vedno v nezavesti. Zastrupitev podgan na Jesenicah Pretekli teden so uslužbenci Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj izvršili deratizacijo (uničevanje glodavcev) v glavni kanalski mreži mesta Jesenice. Podgane so se namreč tako razmnožile, da je to bilo nujno potrebno. Odlikovanje za lovsko družino »Stol« Tudi za lovce velja načelo dobrega gospodarjenja — Članstvo lovcev istočasno v več družinah postaja moda — Trobojni balkanski goniči — Negujmo lepe lovske tradicije Pred kratkim so se v lovski sobici v gostilni »Pri Flisu« v Vrbi sestali na svoji redni letni konferenci člani lovske družine Stol. Društvo, ki ima 38 članov (16 delavcev, 16 uslužbencev, 5 upokojencev in 1 kmeta), upravlja z lovišči na površini 4.292 ha. V pretekli sezoni so člani družine odstrelili 19 gamsov, 11 srnjakov, 6 srn in 70 zajcev. Člani lovske družine »Stoli Na konferenci smo slišali, da je disciplina v družini dosegla zavidljivo višino in da disciplinsko razsodišče ni imelo dela. Grajali pa so težnjo nekaterih lovcev, da postanejo ali pa so že istočasno člani več lovskih družin, kar postaja že moda. Poseben problem za lovce je vedno neozdravljivo za-streljevanje divjadi. Zato so sklenili, da bo moral vsak lovec pred pričetkom lova na srnjaka preizkusiti strelske sposobnosti in imeti orožje v redu. Kinološka zveza Slovenije je odlikovala lovsko družino z zlatim znakom za zasluge na kinološkem področju (kinologija je nauk o reji psov). Lovijo namreč samo s čistokrvnimi lovskimi psi in to s trobojni-mi balkanskimi goniči in brak jazbečarji. Na konferenci so poudarili, da so lovci dolžni prenesti na naslednike lepe in prijetne lovske običaje. Posebno zadnji pogoni morajo postati sestavni del brakade (lova s psi), vendar morajo biti dostojno organizirani. J. V. Uporabili so strupe močnega učinka. Zadnjič so na Jesenicah izvršili deratizacijo pred dvema letoma. Kot smo že omenili, je to sedaj storjeno samo v glavni kanalski mreži. Predvidevajo, da bodo jeseni izvršili sistematsko deratizacijo (ne samo po kanalizaciji, ampak tudi po kleteh in drugih prostorih), ki pa naj bi jo izvedla ekipa Zavoda za zdravstveno.. varstvo Maribor, ki ima z uničevanjem podgan več izkušenj in bolje opremljeno ekipo. J. V. i P 1L4 J* IN URADNI VESTNIK GORENJSKE izdaja in tiska CP -Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 in uprave: Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 515-1-135. Telefoni redakcije in ekonomske propagande 21-835, 22-152, naročniški oddelek in tiskarna 21-190, 21-175. 21-897. Naročnina letna 20 novih dinarjev (n. d.) ali 2.000 starih dinarjev (s. d.), mesečno 1.70 n. d. ali 170 s. d. Cena posameznih številk 0.40 n. d. ali 40 s. d. Mali oglasi za naročnike 0.40 n. d. ali 40 s. d., u nenaročnike 0.50 n. d. ali 50 s, d. beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo