1 »RSKI
Gena 1 Dita
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. tl / Telefon uceditiftiva 2440, upravs 2456 izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglaani oddelek „Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni račun It 11.409
99
. narodov stori m dolžnost
¥st članice Društva narodov razen Avstrije, Madžarske ter neu-Ira^e Švice za izvajanje sankcij - Besedilo resolucije - Odbor za
sankcije se ”e danes sešel k prvi seii
AvstriJa, Madžarska, Švica
ŽENEVA, 11. oktobra. Včeraj se je Nadaljevala dopoldne in popoldne seja Plenuma Drušiva narodov, na kateri so p°samezne države po svojih delegatih zavzemale stališče do predlogov sveta čustva narodov slede uvedbe sankcij J*r°ti Italiji kot napadalki na Abesinijo. Predvčerajšnjim sta se proti sankcijam ''-rekli Avstrija in Madžarska, v^rai pa je Izjavil delegat Švice Mo!-da Švica sicer sprejema sklep Dru-stva narodov in ga odobrava, se pa v Pfaksl izvajanja sankcij ne more pridruži, ker bi to pomenilo kršitev večne ^carske nevtralnosti. . Italijanske dele-Sat baron Aloisi je ostro kritiziral po-^loflanje Društva narodov, nastopil pro-' sankcijam in zahteval nasprotno, da ?e Abesinija izključi Iz Društva narodov sklene nad njo mandat. Odgovoril je zastopnik Anglije lord Eden in ’'temeljeval v svojem govoru stališče
,n?llje, ki je dovedlo do zahteve sank-. cij.
¥sS ©stali za sankcije
.
Z napeto pozornostjo se je.pričakovala izjava francoskega predsednika in zUnaid'-ss [jliiistra L a v a 1 a, ki je v veliki Igš, i, ki je nastala, izjavil, da sprejema Franc ia sklepe Društva narodov se torej izjavlja za sankcije, dasi še vedno upa, da bo mogoče nadaljevati ^Ploma^m pogajanja In še doseči spo-r,a?utn Za njim je vstal jugoslovanski j i^gat Puri č, ki je v imenu male an-3nte odobril sankcije. Isto »e storil v ,!.'lenii balkanske zveze grški, delegat ‘^ksimos. Sledili so govori sovjet-i68a ;l !ega*a Potemkina in dru-p> ki so se vsi izjavili za sankcije. S ^ jc plenum Društva narodov sankale c-:’< ‘ ril Zadnji je govori* ab“sln?Ul se-n<?at Tek>c' H a v a r I a t e, ki se je v v<>!em govoru zahvalil Društvu naro-v za nomoč Abesinili. Snrejeta je bila Itono« ste<1s?.a resolucija:
Resolucija plenuma
. "Skupščina Društva narodov je spre-'.®,a na znanje mnenje, ki so ga Izrazili t a,,i sveta na svoji seji 7. oktobra 1935., ^oštevajoč obveznosti, ki jih imajo ^3nice Društva narodov na podlagi čle-,a 16, pakta in potrebo, da se določi v^rdinacija odredb, ki jo ima vsaka •a*iiea proučiti. Skupščina zato izraža da bi članice Društva narodov, ps Jih strank, sestavile odbor, katerem bi bila vsaka članica zasto-po erera delegatu in katerega naj 1 Podpirali strokovnjaki, z namenom ^f°učitve in olajšanja koordinacije ome-.!enlh odredb. V primeru potrebe naj
bor in pričel proučevati predloge za sankcije. Zaenkrat se, kakor se izve, nameravajo skleniti sledeče odredbe: Prepovejo se vsi krediti Italiji; zmanjšajo se kontingenti italijanskega uvoza v posamezne države; omeji se izvoz blaga v Italijo, ki je potrebno za vojno industrijo; ukine se prepoved izvoza orožja Abesinijo.
Odmevi v Italiji
RIM, 11. oktobra. Včerajšnji sklepi plenuma Društva narodov so vzbudili v Rimu in po vsej Italiji silno ogorčenje. Vsi listi napadajo Ženevo in posamezne države, katere krivijo za ženevske sklepe. Obenem pa naglašajo, da se Italija ne bo uklonila in se bo postavila v bran z vso svojo odločnostjo. Danes ali jutri se sestane k seji veliki fašistični svet, ki bo, kakor se poroča, sklepal o izstopu Italije iz Društva narodov.
RIM, 11. oktobra. Po dospelosti vesti iz Ženeve o sklenitvi uvedbe sankcij proti Italiji, so bile sinoči v Genovi, Rimu, Trstu, Bologni, Milanu in drugod velike demonstracije proti D. n. in Angliji. Demonstranti so nosili napise: »Doli z društvom za varstvo angleških interesov.« »Giornale d’ Ita-lia« piše: »Društvo narodov je podpisalo svojo smrtno obsodbo.«
Kazen za Avstrijo
LONDON, 11. oktobra. Nastop Avstrije v Ženevi je vzbudil v Angliji veliko ogorčenje. V angleških uradnih krogih se boje, da se Nemčija, ki ni vezana na določila D. n., sankcij ne bo udeležila, ampak bo skušala delati z Italijo kupčije. Da bi se to preprečilo, misli ponuditi Anglija Nemčiji veliko posojilo, obenem pa pustiti Nemčiji tudi proste roke v Avstriji.
JUTRA
sveta Turkovazllls. Takoj po sestavi je nova vlada proglasila nad vso Grčijo obsedno stanje. Nato se je pričela seja poslanske zbornice, na kateri je bilo proti protestu opozicije sklenjeno: da se ukine v Grčiji republikanska vladavina, uveljavi monarhistična ustava iz leta 1911, tretjega novembra t. 1. se izvrši plebiscit za monarhijo, dotlej pa bo ministrski predsednik general Kondllls kraljev namestnik (regent). Državni udar je bil v Grčiji sprejet mirno.
Hir pred odločilnim vihariem
Na vseh vzofodnoafriških bojiščih se vrše le manjši gverilski boji
Ha Borneu donuue pMiim
Zastoj na severu
LONDON, 11. oktobra. Na bojišču v vzhodni Afriki jc nastal zastoj. Italijanske čete so na severu ostale v splošnem v svojih pozicijah. Italijani imajo sicer v svoji posesti Aduo, katero pa obkrožajo na jugu abesinske čete. Aksuina Italijani niso zavzeli in drže Abesinci trdno v svojih rokah vse važne strateške postojanke okoli mesta, razen cnc, na kateri so se utaborili Italijani. Adigrat. katerega so Abe sinci po vpadu vanj takoj zapustili, so Italijani zopet zasedli in prodrli za umi kajočimi sc Abesinci na goro Edaga-hamuč. To goro so hoteli zasesti tudi Abesinci a so iil' italijanske čete, ki so bile hitrejše, prehitele. Splošno se pričakuje sedaj nov glavni napad abesinske vojske, ki se je med tem razvila na vsej severni fronti. Namen Abe sincev jc vezati tu večino italijanske vojske, da bi mogli uspešneje izvršiti vpad v Eritrejo na vzhodu in skrajnem zahodu.
Abesinsko poročilo
ADIS ABEBA. 11. oktobra. Tudi tu se potrjuje, da sc severna abesinska vojska pripravlja na nov napad. Na fronti se sicer vrše le gverilski boji. V Ogadnu se približujejo italijanske čete abesinskim postojankam in se pri čakuje vsak hip spopad. Tu se bo razvila bitka velikega stila. Z juga ni tre-nutno nobenih poročil.
^Do
ko
zori odbor svet a*i skupščino na vsa-!!?. s^«acijo, ki bi zahtevala novo proste v,«
Odbor že zaseda
^soiucijo 3e skupščina Društva naro-<lr Sj)reiela molče, nakar je predsednik Se" . sejo zaključil. Danes dopoldne 5e Pa sešel novi koordinacijski od-
Italijanska poročila
RIM, 11. oktobra. Italijanska poročila iz vzhodne Afrike potrjujejo, da Italijani še niso zasedli Aksuma. Ita-italijanska vojska na severu, ki jc zasedla obmejni del Abesinijo, se utrjuje na svojih položajih ter gradi ccste. Ta poročila priznavajo, da nudijo Abesinci močan odpor in otežuje nadaljnje prodiranje posebno tudi neprehodni teren abesinskih gora, ki so brez vsakih cest in drugih zvez. Pred vsem pa se na tej fronti vrše priprave za odbitje abesinskega napada, ki se pričakuje vsak trenutek. General Santini je izjavil nekemu novinarju, da bojev z redno opremljenimi in vodenimi abe sinskimi četami prav za prav še ni bilo in jc italijanska vojska zasedla ozemlje, ki ga sedaj drži v bojih z manjšimi abesinskimi oddelki.
Angleška ocena bojev
LONDON, 11. oktobra. Angleški listi komentirajo zelo obširno potek dosedanjih bojev v vzhodni Afriki in ugo tavljajo soglasno, da ne more biti še nobenega govora o kakršnihkoli italijanskih vojaških uspehih. Italijanske čete so prodrle na linijo Adigrat—Adua —Aksum z lahkoto, ker so se abesinske glavne čete same umaknile. Pravi boji se bodo šele pričeli, in šele takrat bo mogoče govoriti o uspehih ali neuspehih.
Politični ocvirki
Strah ima velike oči. Tudi »Gospodarjevega« Petra Rešetarja je očividno prevzel ko piše v svoji rešetarski pameti, strahu in bedastoči v zadnji številki: »Tri slovenske fronte«. Lej ga vrabca, koliko je naenkrat generalov brez Soldatov, sedaj ko ni več nevarno! Imamo kar tri slovenske fronte! Ena je v Ljubljani, to se razume! Kdo je mar vodja te fronte? Sam gospod Vidmar! Pa v Kranju so eno slovensko fronto ven izdali sam gospod Regali! Gospod Kukovec so jo pa iz Zagreba gor naredili, tako da se sam Bog usmili! Vsi sedat mislijo: Narod mora pasti, nam pa stolčki zrasti. Ko jih bom pa jaz na rešeto djal, bo pa vsak skozi pal, da se ne bo več pobral!« Rešetar se očito boji za nekdanji monopol, okoli katerega se smukajo sedaj drugi ljudje. Ne bo nič več krogelc...?! Slovenska fronta pa brez — krjaveljskega rešetarja! , Čudna uganka. Te dni sta se srečala tik pred gostilno pri »Jeruzalemu« poštar Polde in sprevodnik Nace. Pomenkovala sta se o tem in onem, nazadnje pa pravi Polde: »Ti, Nace, uganko imam za tebe.« — »No?« — »Jej Raja Zelje. Kaj je to?« — Nace je dolgo razmišljal kakšen smisel naj bi imela ta uganka, pa se še do danes ni domislil. Cim bo pogruntal, pa bomo objavili rešitev te čudovite uganke.
Samo marksisti smejo plesati. Med •vestmi iz Ljubljane objavlja tukajšnje slovensko marksistično glasilo sledečo notico: »Nacionalistična društva, posebno akademska, vabijo pristaše, naj se udejstvujejo v — plesnih šolah. Na ta program se bo verjetno zbralo še vedno 'nekaj „rlate mladine”.« — Nekaj vrstic dalje pa beremo: »Otvoritev plesne šole: Delavsko glasbeno društvo ,.Zarja’* otvori tudi lc tos svojo plesno šo*lo... Komur je do plesa, dobrodošel!«
Cenzura v Romuniji. Romunski list »IMversul« objavlja: »Notranji minister Inculet je podal vrsto izjav v zvezi s cenzuro. Mi jih pa ne moremo objaviti tako dolgo, dokler nam je prepovedano objaviti svoje stališče do toga vprašanja, in nam cenzorjev svinčnik onemogoča vsako svobodno diskusijo. Toda po trditvah g. ministra Inculeta je pri nas ldjuib cenzuri paradiž na zemlji in mi vživamo vso svobodo.« Tako je pač samo v Romuniji.
Monarhistično prevrat v Grčiji
General Kondilis ministrski predsednik in namestnik kralja
nister- Kondilis. Sestavljena je sledeče: predsedstvo In finance general Kondllfcs, zunanje zadeve Teotokis, notranje zadeve Spinas, vojska general Papagos, mornarica admiral Tusmanis, letalstvo NI-kolaidis, pravosodje Janopulos, promet Mavromihailis, kmetijstvo Kloros, pro-
ATENE, 11. oktobra. Včeraj so monarhistični generali zahtevali od ministrskega predsednika Caldarisa takojšnjo uvedbo monarhije in odpravo republike. Caldaris je takoj nato sklical sejo vlade, ki se je končala z demisijo. Novo vlado je takoj nato sestavil dosedanji vojni mi-
Polltični lov na Poljskem. Predsednik senata v Gdanskem Greiser, ki je bil nt' povabilo poljske vlade na lovu v Kar patih, se je vrnil v Gdansko.
Vulkani bruhajo... Vulkan Aso na južnem japonskem otoku Kiušin je zopet pričel delovati. Ob silovitem bobnenju je pričel bruhati vulkan lavo in pepel. Rižna polja v okolici so popolnoma uničena.
Strmi 2.
.arfborslff »V e S e r n I E« Jutra.
h JueieuM jteidibe
Usodna preizkušnja Društva narodov
Ako se sedaj prepreči uveljavljanje pakta Društva narodov, se omajajo vse mednarodne obveznosti in garancije
V	trenutku, ko je vse zanimanje evropske javnosti posvečeno dogodkom na bojiščih v vzhodni Afriki, nikakor ne smemo prezreti igre v Ženevi, ki postane lahko še vse bolj usodna. Tam ne gre sedaj le za goli obstoj Društva narodov, marveč za mnogo važnejša vprašanja. Društvo narodov končno lahko obstoja dalje tudi ako izstopi iz njegove organizacije še kaka država in tudi če ne ukrene v vzhodnoafriškem sporu ničesar. dasi bi bilo tako obstojanje samo formelno in skoraj brez vsakega pomena, ne bodo pa mogle dalje obstojati nobene garancije, izvirajoče iz raznih mednarodnih pogodb. Tisti, ki ovirajo sedaj uvedbo postopanja Društva narodov po določilih njegovega pakta, ali pa celo izjavljajo, da se kolektivnim korakom ne bodo mogli pridružiti, kakor n. pr. Avstrija in Madžarska, igrajo nevarno igro, katere stroške utegnejo kaj kmalu sami plačati.
Dejstvo realnosti je, da slone skoraj vse povojne mednarodne pogodbe in garancije bodisi direktno bodisi indirektno na Društvu narodov ali vsaj na načelih njegovih statutov, po večini so pa tudi sicer pri njem registrirane in je tako postala Ženeva ipso facto arbiter v sporih glede njih uveljavljenja. Ako se torej sedaj s stiani kogarkoli ovira ali celo onemogoči kolektivni odnosno le delni nastop Društva narodov na podlagi njegovih statutov v vzhodnoafriški aferi, se ustvari s tem precendenca tudi za vse bodoče primere, ki bi zahtevali intervencijo ženevske mednarodne institucije. Tako pa nastane kljub sto in sto pogodbam v mednarodni politiki brezpravno stanje, ki bi utegnilo voditi do usodnega kaosa in samovolje posameznih držav.
Tega dejstva se zavedajo zelo dobro zlasti v Franciji, dasi so na drugi strani — Kakor vse kaže — močno vezani na ilogovore, ki sta jih sklenila letos po zimi v Rimu Laval in Mussolini. Stisnjena v težko dilemo med Ženevo In Rimom je Francija izgubila iniciativo ne le v Fvropi, ampak tudi v Društvu narodom. kjer je dolgo dominirala. Na njeno mestc je stopila nevezana Anglija. Da se Pariz vsega tega prav dobro zaveda, dokazuje nedvomno njegova taktika, ki bi rada ohranila stik na obeh straneh: t. j. zvestobo do prijateljstva z Italijo in izpolnjevanje obveznosti do Ženeve. Odtod laviranje, večno nihanje Lavala in njegove diplomacije ter ženevske delegacije. Toda položaj postaja
tak, da to laviranje ne bo več dolgo mogoče. Tudi Pariz se bo moral odločiti ali za Ženevo proti Rimu ali za Rim proti Ženevi.
Ako se odloči za Ženevo, bodo v- hipu uničeni vsi plodovi francosko-italijan skega zbližanja na direktni in na postranskih linijah, ako se pa nasloni na Rim, skoči v nevarnost, katere posledice so naravnost nedogledne. Pred vsem ne bo mogla Francija potem nikoli več apelirati na nikogar izven Italije, ako bo kdo kršil pogodbo v njeno škodo ali ako jo bo celo napadel! Kajti ako ni priznala določil pakta Društva narodov v afriškem konfliktu, jih drugi ne bodo priznali v eventuelnem njenem konfliktu s tretjim. To pa uniči lahko ce-'o lokarnski pakt, edino mednarodno garancijo, ki jo ima za svojo varnost na Reni.
Še dosti bolj riskantno je postopanje Avstrije in Madžarske, zlasti Avstrije, kateri je Društvo narodov takorekoč jerob in krušni oče. Potom Društva narodov je dobila Avstrija vsa velika mednarodna posojila, katerih še niti šilinga ni vrnila in tudi ni izgledov. da bi jih v dogledni dobi sploh mogla vrniti. Na Društvu narodov pa sloni končno tudi vsa njena samostojnost in neodvisnost. Dokler je članica Društva narodov in ima to društvo moralno in eksekutivno moč. da uveljavlja svoje statute, se Avstrija proti njeni lastni volji ne more niti priključiti Nemčiji niti razdeliti, tudi ako bi to medsebojno sklenile katere izmed tako zainteresiranih evropskih držav. V trenutku pa, ko Avstrija sama odreka sodelovanje pri obveznostih, ki izhajajo iz pakta D štva narodov, izgu bi tudi sama pravico apela na to Društvo narodov v primeru, 'da bi bila sama v nevarnosti za svoj obstoj.
Ako torej Ženeva sedaj odpove po krivdi nekaterih svojih članic, naj se v bodoče tiihče ne čudi, če bo 11. pr. Nem-čiia samovoljno segla po Avstriji, ali pa če bodo velesile enostavno za zaprtimi vrati brez ozira na voljo Dunaja sklenile Avstrijo razdeliti. V tem primeru ne samo ne bo nikoli več mogoče misliti na kak kolektivne varnosti in garancije, ampak tudi ne na kakšno omejitev oboroževanja. pa bodi tudi le teoretično. Še manj se pa bodo mogle na kogarkoli izwi sebe in svojih najzvestejših zavez nic zanašati — male in manjše države. C sedanje preizkušnje Društva narodov je tako odvisna dolga bodočnost Fvrope in vsega sveta.
PfaMskG u/iuifA
Kmetijska in obrtna razstava v Ptuju
Poročilo o tej lepi letošnji prireditvi, ki je vzbudila vsesplošno zanimanje
Ogledal sem si jo zadnji dan. Namenoma zadnji dan, da vidim učinek, razpoloženje razstavljalcev in tako »na.br-zo roko«. Pa sem videl mnogo. Razstavljalci so bili dobre volje. Nekateri so sklenili ugodne kupčije. A to so redki, v glavnem le razstavljalci sadja, grozdja, vina in drugih kmečkih pridelkov. Drugi so le ponosni na to, da so imeli priliko in pogum se postaviti in razkazati svoje umotvore.
Lovska razstava je bila sorazmerno obsežna in je tvprila že sama za sebe neko celoto. Čebelarska je’ vzbujala mnogo zanimanja. Sadje, grozdje, posebno pa vino, vse prijetno domače m vabljivo, da nič bolj. Kmetijskih pridelkov ptujska postaja že dolgo ni razpošiljala v takih količinah, kakor prav zadnji čas. Razstava je privabila mnogo kupcev. Tujoko-prometni propagandni material, varČnostne in higienske statistične tabele so me ponovno zadržale, dasi sem jih že videl v Mariboru in v Ljubljani.
Iskal sem predvsem obrt, industrijo, togo vino. Našel sem trgovino, industri-
jo, obrt, če naj vrstni red označuje obseg poedinih razstavnih oddelkov. To sorazmerje je bilo povsem v skladu z gospodarsko situacijo v ptujskem okraju in ni presenečalo. Nekateri razstavljalci so si svoj sicer skromni prostor uredili prav okusno in pazljivo. Da omenim •nekaj tvrdk, katere so pri bežnem ogledu vzbudile mojo pozornost, bodisi po ureditvi razstavišča, bodisi po svojih izdelkih: trgovina Brenčič, industrija »Petovia«, paromlin Zadravec, Pletarska zadruga, milarna Dogša, lončarna Her-nja, čevljarna Grajfonerjeva in mizarska delavnica Matjašičeva.
To je bil prvi poskus splošne gospodarske razstave ptujskega okraja, ki obsega tudi obrt, trgovino ir. industrijo. Podjetnost je treba visoko ceniti, posebno v značilni dobi skrčenega konsuma in pretirane reklame za tuje blago, če naj doseže gospodarska razstava svoj samopomočni namen, da reši domačo produkcijo pred tujo konkurenco, potem je potrebfio, da pridejo v razstavo
.predvsem taki domači izdelki, ki so naj-
manj znani in se največ naročujejo pri tujih podjetjih, nasprotno pa se kolikor možno iz razstave izločijo izdelki tujih tvrdk, ki se uvažajo na škodo naše domače produkcije. V tem pogledu bo moral razstavni odbor, če bo razstavo ponovil, o čemer ne dvomim, posvetiti v bodoče prijavam razstavnih predmetov povečano pozornost. Manjkali so pa na razstavi domači izdelki, pa prav iz Ptuja, ki bi jih bilo na vsak način treba postaviti na oder, da zvemo zanje. Videl sem pa pod čisto domačo firmo tudi obsežno razstavo tujih industrijskih izdelkov, ki se skoro brez izjeme lahko nabavijo pri domačih rokodelcih in industrijah.
Pridobitnikom ptujskega okraja se mora k letošnjemu uspehu vsekakor čestitati z željo, da naj bi bil za začetek dobra pobuda za bodoče prireditve, ki bodo nedvomno doprinesle k podvigu tujskega prometa in izboljšanju pridobitnih prilik v Ptuju in njega lepi okolici. Pa še nekaj. Letos baje r.i bilo dobiti na razpolago večjega skupnega razstavnega prostora. Zaradi tega je bila razstava razdeljena na 4 ali 5 strani, kar je zelo kvarilo dober celotni vtis. Razumem po-četne težkoče, vem pa, da bi se bilo dalo tudi že letos drugače urediti. Gotovo se najde in se mora najti do prihodnje razstave drug aranžma«.
Najboljši materialni uspeh je bil dosežen z vinsko razstavo. Za privlačnost vinske kleti je značilno dejstvo, da obiskovalcev, ki bi si bili ogledali razstavne dvorane brez vinske kleti, sploh ni bilo ali pa so bili silno redki, da pa je nasprotno mnogim popolnoma zadostoval obisk kleti. Vsekakor prijetno dejstvo za vinogradnike in častno izpričevalo za domači vinski pridelek, kadar se toči v svoji nepokvarjeni formi. Obiskovalcev je bilo okrog 600 vsak dan.
Poleg razstave sem pa v Ptuju videl nekaj, kar je odločno treba grajati. Takoj pri vstopu v mesto sem srečal štiri mladeniče z ogromnimi napisnimi deskami, reklamo za neko industrijo z harmonikarjem v sredini, ki je s svojim hreščečim instrumentom naravnost izzival občinstvo k pozornosti. Komur taka reklama ugaja, naj ima svoje veselje. Okusna pa r.i in dobičkanosna menda tudi ne, pač pa je izzivalna za rokodelske obrtnike, hi imajo zelo trdo življenje, pa težko prenašajo industrijsko konkurenco. Take kričeče reklame, če so že iz stališča zakona o pobijanju nelojalne konkurence dopustne, bi se naj iz ozirov na javni red in mir policijsko za-branile, ker so že večkrat vodile do neprijetnih razračunavani n. pr. pred nekaterimi dnevi v Bjelini.
Poslovanje proti tuberkuloznega	dis-
panzerja v Ptuju. Dispanzer, ki je bil ustanovljen 1. avgusta t. l.„ je imel tekom dveh mesecev 48 ordinacijskih ur; posluje. Vgak torek in četrtek, kakor že znano, brezplačno. Prvih zdravniških pregledov je bilo izvršenih 240; od teh je bilo ugotovljenih 18 slučajev odprte, 74 slučajev zaprte tuberkuloze; dalje 3 slučaji tuberkuloze v grlu, 1 slučaj kostne tuberkuloze, 1 slučaj kožne in 1 slučaj tuberkuloze žlez. Poleg tega je bilo ugotovljeno 60 obolenj na drugih boleznih, 87 slučajev pa je bilo popolnoma zdravih. Ponovnih zdravniških preiskav je bilo 108, roentgenskih pregledov 77, preiskav izmečka 45 in 114 slučajev sedimentacije krvi. Tudi je bilo izvršenih 19 bioloških poizkusov za okužbo, od katerih je bilo 11 pozitivnih slučajev; napravljenih je bilo tudi 10 pneumotho-raksov seštim osebam, 8 bolnikov pa je •bilo oddanih v oskrbo bolnišnici. Od števila zgoraj omenjenih oseb se je prostovoljno javilo v dispanzerju 46, od privatnih zdravnikov poslanih 41, od oblasti pa 107 oseb. Zaščitna sestra je napravila 42 socialno-higienskih obiskov in se je njenemu povabilu odzvalo in javilo v dispanzerju 17 bolnikov. V dispanzerju je bilo končno popolnoma pregledanih 28 družin. Nasvetov pa je iskalo 31 oseb. Dispanzer je dalje oskrboval bolnike tudi s toplomeri, pljuvalniki, razkužilr.imi sredstvi, zdravili in v mnogih slučajih je bilo siromašnim bolnikom pomagano tudi z denarnimi podporami. Iz zgornje statistike je razvidno, kako velike važnosti tako v social-
V	Mariboru, dna TT. X. 1935.
ummmmmrntiumno i mn ■ »1 ■»■iinwi'niiwiulWg|
nem in gospodarskem oziru je vzdrževanje protituberkuloznega dispanzerja. Odveč bi bilo na tem mestu še posebej omenjati vse ostalo delo, ki ga dispanzer vrši po svojem programu. Da bo dispanzer mogel načrte v polni meri realizirati tudi v bodoče v korist bednih med naj-bednejšimi, se tudi letos Protituberku-lozna liga v Ptuju obrača na vse merodajne činitelje z vljudno prošnjo, da svoje blagohotne podpore ne odrečejo tudi za prihodnje leto: nasprotno ista prosi, da po plačilnih zmožnostih svoj prispevek primerno zvišajo. Ker se mora proračun dispanzerja zaključiti najpozneje do 15. decembra t. 1., se vljudno naprošajo vsi posebno pa občine, da v svojih sklepih, oziroma o višini prispevka obvestijo Protituberkulozno ligo najpozneje do 1. decembra 1935.
Sokolsko društvo Ptuj priredi v soboto 12. t. m. z začetkom ob 20. uri v prosvetni dvorani »Mladike« svoj letošnji II. prosvetni večer, ki bo posvečen spominu Sv. Save. Pripadniki in prijatelji sokolske organizacije vabljeni! Prireditev je popolnoma interna.
Soko&ske vtsU
Komemoracija za blagopokojnim kraljem Aleksandrom I. Zediniteliem na Pobrežju. V počastitev blagopokojnega kralja mučenika se je vršila 9. oktobra ob 9. uri v cerkvi sv. Magdalene maša zadušnica. Žalne službe božje se je udeležilo članstvo domačega Sokola, pred-staviiki vseli domačih društev in korporacij, občinski zastop ter mladina pobreške osnovne šole. Po službi božji se je vršila žalna manifestacija v dvorani brata Renčlja ob velik udeležbi občanov ter šolske mladine. Na odru je bila postavljena slika blagopokojnega kralja, okrog nje pa so goreče sveče, z dekoracijo s primernim zelenjem. Nad njo pa je bil napis kraljeve oporoke »Čuvajmo Jugoslavijo!« Luči v dvorani so bile zastrte v črnino. Po danem znamenju o pričetku spominske svečanosti je v dvorani presunila grobna tišina. Pevsko društvo »Zarja« je pod vodstvom g. Žižka zapelo dve žalostinki; sledila je deklamacija sokolske dece, recitacija brata Ivana Klemenčiča in spominski nagovor učitelja brata Ivana Petroviča. Po žalni manifestaciji se jo množica počasi razšla, v vseh pa je počivala težka žalostna misel na pokojnega kralja, ki je daroval svoje plemenit0 življenje za svoj narod.	V.	D.	^
S^at&ua fj&auje
Sodniški odbor pri O. O., služben*
V	nedeljo 13. oktobra sodijo sledeči #• sodniki: SK »Železničar« : ISSK »Maribor« ob 13.30 Nemec Fr., SK »Rapid« : ISSK »Maribor« ob 10. uri Bizjak; SK »Gradjanski« ; SK »Mura« ob 15. uri Schneller (soparzum), SK »Lendava« • SK »Ptuj« Kopič.
Klubsko kolesarsko dirko bo priredil SK Železničar v nedeljo 13- t. m. Stai'[ bo ob 10. uri izpred stadiona na Tržaški cesti, cilj istotam. Dirkalna proga je 1° kilometrov dolga. Pravico do udeležb® imajo tudi člani drugih klubov.
Redek jubilej bo obhajal v nedeljo t. m. znani nogometaš ISSK Maribor t\ Josip Konič. Pri prvenstveni tekb11 ISSK Maribor : SK Železničar bo igral svojo 200. tekmo za barve ISS®-Maribora. Čestitamo!
Miro Starc odhaja iz Maribora. Popularni in bivši odlični igralec ISSK Maribora Miro Starc zapušča naše niest° ter pojde v Dolnjo Lendavo, kjer se J® prijavil za tamkajšnji novoustanovli®11 SK Lendava. Nastopil bo že to nedeu za Lendavo v prvenstveni tekmi Pr° SK Ptuju, in sicer bo igral srednj®^' krilca.
Bertoncelj in Zemljič se vrneta v M‘' ribor? Kakor smo izvedeli, se bos. Stanko Bertoncelj in Zemljič, nekdaj igralca ISSK Maribora, ki nastopata sC^. daj za barve ASK Primorje, vrnila ^ Maribor ter zopet igrala za barve ISS Maribora.
Odlični vratar SK Ilirije Herman se prijavil za SK Železničar. Herman, ki ^ svoječasno igral pri SK Rapidu, bo bodoče sigurno močna opora SK Žel®' ničarju.
7 Marilj o rti. dne 'H. X. 1935
Tarifoorstd »V e Č e f n! !r« Julra.
Stran 3.
MmMm&e m MmMske umite
Napad
na Maribor iz zraka
V ponedeljek popoldne ob 14 bodo vaje v obr.. mesta pred bombardiranjem z raznesilnimi in strupa nimi piini — Ob tej priliki je izdal zadevni pripravljalni odbor v Mariboru naslednja navodila:
Vsaka država se mora že v mirnem ‘-asu pripraviti na vojno, da ne bi bila i?iienadena. Vedno je treba misliti na to, aa je garancija za mir tem večja, čim boljše so priprave za vojno izvršene. V eventualni bodoč: vojni bo v nevarnosti tudi širše zaledje, zaradi česar je treba vežbati prebivalstvo, kako naj se ravna v slučaju sovražnega napada iz zraka na Posamezne kraje'. Četudi se bodo uporabila v bodoči vojni vsa mogoča sredstva aktivne obrambe, se vendar ne bo dal z ozirom na tehniko letalstva in na nosilnost posameznih bombarderskih aparatov popolnoma paralizirati njihov učinek. Zato se v namenu, da bi obramba bila kolikor se da uspešnejša, predvidevajo razna pasivna sredstva obrambe (pasivna obramba). Pri pasivni obrambi bo moralo sodelovati vse prebivalstvo, pospbno pa za to določene ekipe, ki se morajo za svojo nalogo vaditi že v mirne i času. Vsako mesto, trg, pa tudi vas mora imeti za obrambo izvežbane ekipe, z njihovim delom pa se mora seznaniti tudi vse prebivalstvo, da bi moglo ekipam za primer potrebe pomagati.
Ekipe so sestavljene tako-le:
1. Ekipe za obveščanje: Zato so določene posebne postaje. Njihova naloga ie, da o pravem času obvestijo prebivalstvo o prihodu sovražnih letal, .da' bi se moglo prebivalstvo pripraviti in skriti.
2. Ekipe za reševanje: Sestavljene so 'z več patrulj (po potrebi in po številu Drebivalstva). Te patrulje pobira;o ranjence in poškodovance ter jih nosijo
postajo za prvo pomoč.
3. Ekipe za preiskovanje bojnih stru-Pov. Njihovo številčno stanje se ravna Po velikosti kraja. Njihova dolžnost je, da takoj po. končanem bombardiranju kot prve stopijo v akcijo in da preiščejo s posebnimi aparati kraje,- kamor so padle bombe. Če ugotovijo, da so bile vržene bombe s strupenimi plini, preiščejo vrsto strupa, obeležijo kraje in prostor, ki je zastrupljen in takoj obvestijo ekipe za čisčenic zastrupljenih prostorov (ekipe za desintoksikacijo).
4. Ekipe za desintoksikacijo. Njihova naloga je, da- se takoj, ko dobijo obvestilo od ekip za preiskovanje bojnih
strupov, lotijo čiščenja zastrupljenih prostorov, poslopij, lokalov, skladišč, vodnjakov itd.
5. Ekipe za gašenje požarov. Če so bile vržene za zažigalne, gasijo ekipe požar zažganih objektov in poslopij.
6. Ekipe za odkopavanje ruševin in ev. porušene instalacije. Njihova naloga je, da se takoj lotijo odkopavanja ruševin in da takoj popravijo ev. porušene instalacije 'vodovodne, električne, plinske napeljave itd.).
Vse ekipe, pa tudi ostalo prebivalstvo bi moralo biti opremljeno s plinskimi maskami in z zaščitnimi oblekami. Ker pa ni mogoče vsega prebivalstva opremiti s temi zaščitnimi sredstvi in ker tudi vsakdo (n. pr. bolniki in otroci) ne morejo v njih zdržati, je treba za primer sovražnega napada iz zraka to prebivalstvo skriti v posebne zaklone, v katerih bo prebivalstvo varno pred strupenimi plini, če bi pa takih zaklonov ne bilo na razpolago, bo moralo prebivalstvo kraj zapustiti in se izseliti v kraje, ki niso ogroženi (evakuiranje prebivalstva).
Da bi se prebivalstvo seznanilo z nevarnostmi plinske vojne ter zračnih napadov in da bi sprevidelo važnost in potrebo obrambe pred njimi, se bodo letos vršile vežbe, kjer bodo ekipe pokazale svoje delo. Pri teh vajah bodo aeroplani ponekod izvršili bombardiranje določenih objektov z raznesilnimi In s strupenimi bombami. Prebivalstvo bo le vežbe gledalo z določenih krajev, od koder se bo moglo videti kakor delo letal, tako tudi delo ekip. Pozneje se bodo vežbe vršile tako, kakor da bi bil v resnici izvršen napad, t. j. ljudje se bodo morali skriti v določene zaklone (posebna zavetišča in močne kleti).
Prebivalstvo se opozarja, da se o. priliki fce vežbe v vsakem oziru pokorava odredbam organov policijske službe in rediteljev, da bi vežba mogla biti čim boli poučna za ekipe in za vse prebivalstvo ter da ne bi prišlo do eventualnih nesrečnih slučajev. Kraje, določene za prebivalstvo, bo moglo prebivalstvo zapustiti šele na znamenje »nevarnost je prenehala«, s katerim znamenjem se bo vežba zaključila.
tezenski strahovalec obsojen
Pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča se je danes Ogovarjal 23-Čtni kovaški pomočnik ^Urij Rehar, ki je znan kot nevaren vlomilec, saj ima na vesti kar 17 vlomov. Odsedel je že triletno zaporno kazen Zaradi raznih vlomov. Ko je prišel na jjvobodo, pa je postal pravi straii Tezna. Pjie 22. marca t. 1. je vlomil v trgovino Mudmile Klavore na Teznem in odnesel Perila, čevlje in druge predmete v vred-n°sti 2500 Din. Dne 19. aprila t. 1. pa je ^omil v mesnico Franca Frangeža na Teznem in odnesel več šunk. Tudi je °suniljen, da je izvršil še druge vlome \ mariborski okolici. Ko so ga bili are-|_*rali, so našli pri njem 23.000 Din, iz Katerih se bodo sedaj krili stroški za penino itd. Mali senat ga je obsodil na ~ttr| leta robije ter izgubo častnih dr-zavljanskih pravic za dobo petih let.
Kristina s kuhinjskim nožem nad Ludvika
. ^avi zarana je zbudil prebivalce v studencih ob Obrežju vik in krik, ki je Pohajal iz neke hiše. Moralo je biti ne-Prav resnega, kajti kmalu zatem je j^ispel reševalni avto, ki je odpeljal z °jišča Ludovika S. v'splošno bolnišnico- Med njim in njegovo Kristino je nam-ec^ nastal v ranih urah prepir, ker je
1,nsel Ludovik šele ob pol treh zjutraj dnn°V‘ *z preP'ra se Je razvil Pretek, hir • vJ. 111 Kr>stina v kuhin!o po ku-1Jski nož, s katerim je zabodla svoie-
ga Ludovika v prsa. V trenutku se .ie nabralo okoli hiše vse polno ljudi, ki jih je predramil vik in krik.
Iz železniške službe. Za kontrolorja v kurilnici v Mariboru je premeščen Ivan Vurcinger, odslej kontrolor na postaji Maribor, koroški kolodvor. Od tukajšnjega glavnega kolodvora je premeščen za kontrolorja v Pragerskem Ivan Polanec.
Grob pri grobu. V splošni bolnišnici sta umrla 72 letni delavec Anton Vogrin in 16-letni posestniški sin Ljudevit Ribič. Žalujočim naše toplo sočutje!
Mestna podjetja bodo prodala svoje posestvo v Brestemici. Tudi o tem bo govora na prihodnji seji mestnega sveta.
Premalo derarja. Pred dnevi smo poročali o dovoljenem kreditu 300.000 Din za zgradbo potrebnih prostorov obmejnega kolodvora v Mariboru. Srednje pe-ronski trakt naj bi se podaljšal; v novem prizidku in prostorih, kjer sta prej bili obmejna policija in kolodvorska carinarnica, pa naj bi se nastanili avstrijski železniški, carinski in obmejni organi. Očividno pa bo znesek 300.000 Din za to premajhen.
Kaj bodo obravnavali v mestnem svetu? Na seji mestnega sveta mariborske mestne občine v četrtek 17. t. m. bodo med drugim razpravljali o sledečih stvareh: Ureditev plač mestnih uslužbencev v smislu navodil notranjega ministra glede redukcije plač, nastavitev novega £radbene*a inženleria pri mestnem
gradbenem uradu, podatki za proračun mestnega socialnega skrbstva za leto 1936-37, imenovanje okrajnega mladinskega predstojnika za V. okraj, preureditev grajske dvorane v sejne svrhe lestnega sveta, pravilnik o napravi in «lrževanju hodnikov, pravilnik o zabiti prazgodovinskih, zgodovinskih in umetniških spomenikov, pravilnik o bencinskih črpalkah, program za izdelavo regulacijskega načrta mesta Maribora in okolice, zamenjava vojašnice in otvoritev Kacijanerjeve ulice, ureditev prometa na Glavnem trgu, ureditev Tomšičevega drevoreda, ureditev Kralja Petra trga, prodaja hišic v Dalmatinovi ulici. Razen tega se bodo obravnavale številne prošnje in vloge za nove koncesije, odpis davkov itd. Ni pa na dnevnem redu vprašanje znižanja najemnin v mestnih hišah.
Uradne ure na magistratu. Uradne ure na magistratu so odslej od 8. do 12. in od 15. do 18. ure.
Blagopokojni kralj Aleksander 1. Ze-dinitelj in njegovo delovanje med svetovno vojno je naslov predavanja g. R. Reharja, katero bo v nedeljo 13. t. m. ob tričetrt na . uro v veliki dvorani Narodnega doma. Dolžnost vseh ie, da se tega predavanja udeleže v polnem številu.
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek 11. oktobra ob 20. uri predava g. prof. Franjo Baš »O geopolitičnem položaju Slovencev«. V ponedeljek 14. oktobra predava g. Bratko Kreft, režiser dramskega gledališča v Ljubljani »O praških gledališčih«. Skioiptične slike!
Narodna strokovna zveze, podružnica Maribor, vabi vse svoje člane, da se udeleže članskega sestanka v nedeljo 13. oktobra ob 9. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma. Dolžnost vsakega člana je, da se tega sestanka udeleži, ker je dnevni red zelo važen.
Kolesarsko društvo »Poštela«, podružnica Hoče, priredi v nedeljo 13. oktobra lisičji lov na progi banovinske ceste Hoče—Reka. Ob 15. uri v gostilni Lebe v Reki razdelitev nagrad, koncert, prosta zabava. K obilni udeležbi vabi kolesarsko društvo »Poštela«.
Česky klub. V soboto 12. t. m. ob 8. uri zvečer bo v dvorani hotela »Novi svet« (preje Halbwidl), Jurčičeva uilca, prijateljski sestanek z našimi rojaki iz Zagreba. Najavljen je tudi nam vsem znani g. gen. konzul dr. Resi. Ob tej priliki se bodo predvajale tudi skioptične slike o čsl. vojski. Vstop je prost. Prosimo, da se te prireditve vsi rojaki polnoštevilno udeležijo. Prijatelji Čehov dobrodošli! Odbor.
V	soboto zvečer vsi na trgatveno veselico k »Beli zastavi«. Studenci.
Promenadni koncert bo v slučaju lepega vremena v n&delio od 11. do 12. ure v mestnem parku.
Nočno lekarniško službo imata danes v petek Minarikova in Konigova lekarna, jutri v soboto pa Albaneževa in Ma-verjeva lekarna.
Za Ivanom Šušteričem so se včeraj zaprla težka vrata tukajšnje kaznilnice, za katerimi ima presedeti vse življenje.
Glede roparskega napada sta prijavljena državnemu tožilstvu 20-letna G. Z. in 24-letni J. Z., ker sta v Vukovskem dolu napadla najemnico Marijo Kovačevo, jo pošteno premikastila in ji pri tem s silo odvzela iz žepa 150 Din.
Juriš — ura! Tako je nenadoma zadonelo v nočni uri v Lipovcih, ko so se fantje pošteno pograbili. Pri župnišču so natrgali late s plota, zopet drugi so bili oboroženi z noži. Obležala sta v krvi na bojišču mladeniča Malašič in Tot z zabodljaji v boku in nogah. Zadeva se bo končala pred sodiščem.
Z razparanim trebuhom je obležal v Odrancih posestnik Ivan Mojdrica. V prepiru je navalil nanj neznan storilec in mu prizadjal nevarne poškodbe. Zadevo preiskujejo orožniki.
Kolesar podrl otroka. Ko so se včeraj vračali otroci iz magdalenske cerkve po Masarykovi cesti, je privozil na kolesu 22-letni brivski pomočnik Ivan Kušič ter podrl na tla 8-letno Mimico Janeševo, ki je pri padcu zadobila več poškodb. Neprevidni kolesar bo imel opravka s policijo.
Mesto saharinčka dobra kapljica. Neki prevžiikar na Boču nad Sekiico je iz-
GRAJSKI KINO Telefon 22-19
Danes premiera milijonskega veledela
BEJ^GAir
To veledelo je film, kakršnega vidite le redko-kedai, zato se cenjeno občinstvo opozarja, da s nabavi vstopnice v predprodaji.
V	soboto oib 14. uri in v nedeljo ob
11.	uri izboren film »Danes In jutri« p« resničnih doživljajih. Pri znižanih cenah*
Kino Union. Danes največje monumentalno filmsko remek-delo »Starj in mladi kralj«. Grandiozna vsebina igr? in režije. V glavni vlogi Emil Jannings, Leo-poldina Konstantin in Georg Aleksander.
Hmadm gtedn&iSce
REPERTOAR.
Petek, 11. oktobra: Zapno.
Sobota, 12. oktobra ob 20. uri: »Bratje Karamazovl«. Red B.
Nedelja, 13. oktobra ob 20. uri: »Tar-žuffe«.
Prva ponovitev »Bratje Karamazovi* bo v soboto 12. t. m. za red B. Delo je ob otvoritveni predstavi radi globoke in pretresljive vsebine ter dobrega podajanja doseglo nenavadno močan uspeh ter je občinstvo presunilo. Radi razumljivosti te izredno težke igre naj zasede občinstvo že pred osmo uro svoja mesta.
V	nedeljo zvečer — »Tartuffe«. To zabavno in duhovito satirično komedijo je spisal slavni klasik Moliere. Njegova ost je tu naperjena proti svetohlinstvu. Tudi to delo je ob premieri naletelo na splošne simpatije občinstva.
»Medvedji ples« je naslov prihodnji dramski premieri. To učinkovito in svojevrstno komedijo češkega pisatelja Wernerja je zrežiral glavni režiser J. Kovič.
Dramska šola, V nedeljo 13. t. m. se začno redna predavanja ob 9. uri. Kdor se še želi prijaviti, naj se ob tem čar' javi v gledališču.
ročil raznašalcu kruha Antonu P. iz Selnico 3060 Din. da bi mu na avstrijski strani kupil saharinček. Ker pa ga ni bilo več na spregled, je pričel poizvedovali za njim in so Antona P. našli pri Sv. Duhu dobre volje pri kapljici izbornega vina. Nekaj denarja so še našli pri njem.
Hlače, jopič... Krojaškemu mojstru Francu Reicherju na Tržaški cesti 20 je nekdo iz zaklenjene delavnice ukradel nove hlače, vredne 450 Din. Tat je prišel v delavnico med opoldanskim odmorom z vetrihom. Tatvine je osumljen bivši krojaški pomočnik L. S. — Tesarju Jožefu Čehu pa je nekdo pri novi pravoslavni cerkvi odnesel suknjič in denarnico z nekaj drobiža.
V	Abesinijo sta hotela... 29-letni knjigovez Viljem K. in 34-letni mlinarski pomočnik Vekoslav M., oba iz Zagreba. Skrivaj sta kanila preko meje, pa so ju pri prehodu zasačili. Mesto v Abesinijo sta morala v keho.
Ribji trg. Na današnjem ribjem trgu so prodajali očade po 13, rake po 22. me-nule po 10 in borbone po 24 Din.
Mariborsko vremensko poročilo: rela tivna vlaga 87, maksimalna temperatura 20.5, minimalna 12, barometer 741.5.
JUittM Mesti
Kraljeva names‘inika na Oplencu. Včeraj dopoldne je prišlo na Oplenac ne-broj deputacij iz vse države, da se poklonijo spominu kralja Zedinitelja. Ob 10. uri sta se pripeljala na Oplenac kraljeva namestnika dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič. Takoj po prihodu sta odšla na grob, prižgala voščenki in ostala nekaj minut v pobožnem molku.
Velike žalne spominske proslave so bile na prvo obletnico smrti blagopokoj-nega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v bratski češkoslovaški republiki in pa v Franciji. Posebna češkoslovaška delegacija ponese na Oplenac žaro s prstjo iz vseh delov bratske češkoslovaške republike.	k
Dve ameriški letali za neguša. Dva bogata Američana, ki ne želita biti imenovana, sta poslala abesinskemu cesarju y dar dve vojni letali.
jfran
MarlfiorsltT »V c 2 e r n T ?{« Jtiira.
V	MarlSorii, dne 11. X. 1935
BFrtP V''•	JKJUf
MARIJ SKALAN
ROMAN
SidaSHoMva
»Za vse to kar si dejala, bi moral vzeti korobač in te preklestiti kakor psico. Ako pa tega ne storim, se moraš zahvaliti samo moji prizanesljivosti in zavesti, da si ženska in hči svoje matere. Sicer ti pa moram biti tudi hvaležen: v tem izbruhu si mi vsaj sama priznala, da se vlačiš z gr. Frangežem...«
»Da, s tistim, pred katerim si stal ne-k(^č s samokresom na sencu in ga rotil, naj ti pomaga prodati me Ervinu Roga-nu za tvoju kupčije...«
»Tiho!« je zarjul zadeto. »Nobene besede več, sicer...«
»Sicer me ubiješ, da, vem. Toda daj, ubij me! Ubij še to moje telesno življenje, ko si duševno že davno. Ti — morilec lastnega otroka!«
Planila je predenj in si v blaznem navalil razgalila grudi:
»Ubij me! Kaj čakaš? Ne bojim se smrti. Ljubša mi je stokrat bolj kakor življenje z Ervinom in s teboj.«
Silan se je krotil z nadčloveško močjo. Čisto na koncu svoje divje jeze je slišal zadnji krik razuma:
»Če se ne obvladam, jo ubijem. Potem je za vedno vsega konec.«
Hip nato se je pa'tudi že zavedel, da po tej poti ne doseže uspeha. In kakor cesto, kadar je prispel pri sklepanju težkih in razburljivih kupčij tik do poloma.
je tudi sedaj z bliskovito naglico zasukal krmilo. Z občudovanja vredno prisebnostjo je ukrotil svoje živce in svoj glas. Vstal je in prijel Sido čisto mirno za roke:
»Da. da, zares si bolna.«
»Ubij me!« je kriknila še enkrat.
»Ne, ničesar zlega ti ne storim, otrok moj nesrečni,« ji je govoril. »Bolna si in ti odpuščam. Sama ne veš, kaj govoriš in počneš. Pomiri se prosim te, in govoriva pametno, kakor oče in hči. Hočeš?«
»Nočem,« je odgovorila uporno, vendar mirneje. »Povedal si mi že vse in tudi jaz sem ti povedala. Med mojo in tvojo voljo ni kompromisa. K Ervinu se ne vrnem nikoli več.«
»Motiš se. Sida! Med mojo in tvojo voljo je še razum, razsoden človeški razum. Dobro, govoriva pametno in — na-glašam — čisto odkritosrčno. Sedi!«
»Nočem ničesar več,« je vztrajala trmasto. .
»Hočeš, dobro vem, da hočeš. Samo poslušaj in mi potem odgovori, kako^se ti pač zazdi.«
Vdala se je in sedla.
»Torej,« je dejal s čisto mirnim, trgovskim glasom,« z Ervinom si se poročila iz sile, ne iz ljubezni. To vem. Ta zakon ie bil zate velika žrtev. Razumem tudi.
Jb žfofefofff m sve&a
Abesinski negus cenxos\ Zurnatis t in glavrr urednik
Zanimive podrobnosti ix črnega afriškega cesarstva
vedel pozneje, da bi se bile številke za-
Najbolj izobražena Abesinka.
Le malo konnu je znano, da ima abesinski negus Hailes Selassi odlično moč v osebi svoje nečakinje, princesa Jesa-vorke. Mlada princesa je namreč najbolj izobražena žena Abesinije in ima popolnoma evropsko izobrazbo. Vzgojena je bila v nekem švicarskem zavodu in govori perfektno francoski, ruski, nemški, angleški in italjanski. In tej princesi Je-šavorki je negus Haille Selassi zaradi izrednih sposobnosti poveril posle nekakega tiskovnega in propagandnega ministra v abesinski vladi. Princesa Ješa-vorka je bila, ki je že mesece in mesece sem organizirala sistematično propagando v svetovnem tisku v prid Abesinije. In če je svetovni tisk pred meseci s tolikimi simpatijami pisal o Abesiniji in Ahpsincih, ie to prvenstvena zasluga, mlade, lepe in sposobne princese Ješa-verke. V Addis Abebi je kar mrgolelo v zadnjem času tujih dopisnikov, ki so kar tekmovali, da pridejo v stik z dražestno abesinsko princeso in se dajo »podkupiti« po njeni ljubeznivosti in očarljivosti.
Neguš — cenzo:
Princesa Ješavorka pa je v svojem važnem resoru direktno podrejena ne-gusu samemu, ki osebno z velikim zanimanjem vpliva na zastopnike tujega tiska. ki sc mudijo v Addis Abebi. Negus vrši posle najvišjega cenzorja za vse oisemske, depeštie in telefonične pošiljat-ve. O tem poroča na široko Ladislav Fa-•ago, posebni poročevalec »New York Times«, ki pripoveduje v svoji knjigi o Abesiniji zanimive stvari o negusu: »Nekega dne sem izvedel, da se vsa moja aoročila predložijo cesarju in da se, v iolikor so političnega značaja, prevajajo ari tiskovnem uradu v Addis Abebi. Pre vajalec pa je bil neki moj prijatelj, ki ne je na to opozoril in posvaril. Pozneje sem izvedel, da pridejo vsi moji telegrami v roke cesarju samemu. Bilo je samo enkrat, ko ni bil negus z mojim poroči-bm zadovoljen. Poročal sem namreč tedaj o neki pošiljatvi orožja s konkretni-jii navedbami glede števila pušk in mutacije. Te podatke sem imel od tajnika vojnega ministra in so bili povsem pravilni. Toda navzlic temu ni bil negus zadovoljen, kajti želel si jev kakor sem iz-
okrožile precej navzgor.
Negus — žurnalist.
Abesinija ima samo en časnik v domačem jeziku. Časnik izhaja tedensko in se imenuje »Luč in mir«. Negus Hilli Selassi je sam glavni urednik tega časnika, zunanji minister pa »šef v službi«. Cesar najde vedno časa dovolj, da piše dolge in poučne članke, ter je na svoje časnikarske proizvode prav ponosen. Tako imajo tudi časnikarji v vrstah svoje stroke abesinskega cesarja kot stanovskega tovariša. Če izvzamemo pokojnega avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa, ki se je prav živahno udejstvoval v pisanju o-strih člankov proti režimu svojega lastnega očeta cesarja Franca Jožefa I., je abesinski negus Haille Selassi v polpretekli dobi zgodovine in vladarskih vojakov edini, ki se z vso vnemo in spretnostjo udejstvuje v žurnalistiki. O njem kot cesarju-žurnalistu sq zlasti ameriški časniki na široko pisali. Posebno zanimivo je, da diktira cesar svoje članke kar na pamet svoji ženi cesarici, ki njegov diktat spravlja s spretnim in vsake tipkarice vrednim tipkanjem na papir. Tako so pisali ameriški listi. Ko pa se je pojavil omenjeni ameriški dopisnik pri negusu in ga povprašala glede toga, se je ce sar veselo nasmejal in nato dejal: »Marsikaj, kar se piše, je resnično, toda ta zgodba o cesarici-iajnici je žal zaradi tega neresnična, ker ni doslej na svetu še niti enega pisalnega stroja z abesinskimi črkami.«
Motor na vodo
V	Dallasu v Teksasu v Zedinjenih državah ameriških so se pred nedavnim napravili zanimivi poizkusi z motorjem, ki ga ni gnal bencin, ampak voda. V tem aparatu se namreč na podlagi elektrolize razstavlja voda na kisik in vodik, ki je kakor znamo zelo eksploziven. Ideja pogona na vodo ni nova. Le težave pri izvedbi tega načrta so bile doslej na prvi pogled nepremagljive in to radi zbiranja nezapaljivega vodika. Novi stroj pa povzroča možnost, da vodik takoj eksplodira, čim je ločen od kisika. Takšen aparat na pr. zadošča, da stavi v pogon ma-tor s 4 cilindri in daje v določenem času precej veliko brzino. Ni pa še znano, ko-
da nisi našla v njem tistega, česar si si želela. Tvoje srce in telo je hrepenelo drugam. Omagala si in padla Frangežu v naročje, čeprav si drugemu prisegla zvestobo. Vse to je človeško in zato razumljivo.«
»čemu si potem zdivjal?« ga je prekinila, ne da bi se še zavedala ciljev nje gove taktične spremembe.
»Počakaj! Poznaš me in veš, da somi moralni predsodki tuji in mi do te plati vprašanja ni prav nič. Zaradi mene imaš lahko tudi še dva Frangeža, ali tri. To je postransko. Ni pa postransko, kako to delaš. Po veri starih Grkov tatvina ni bila greh. zasačene tatove so pa vendarle kaznovali. Gre torej za obliko, ne za vsebino.«
»Kam meriš s tem?«
»V razumno presojo stvarnosti, Ako ti je Frangež potreben, ti je vsaj prav tako potreben tudi Ervin. Prvi iz idealnih, drugi iz materialnih potreb. Ako bi bila to razsodno premislila, bi bila storila vse tako. da bi se volk sicer nasitil, a koza bi kljub temu ostala cela. To se pravi: svoje razmerje z zdravnikom bi uredila tako, da ga nihče ne bi opazil, ali vsaj ne tako določno. Mogla bi se zateči k njemu zaradi — zdravljenja. Izbrala bi ga za hišnega zdravnika in domačega prijatelja. Pod tem plaščem bi lahko svetu in Ervinu vse prikrila. In tudi če bi ljudje kaj slutili, do Ervina te slutnje r.e bi mogle. Tako bi bilo vse v najlepšem redu. V tem si zgrešila. Ko sem prišel k te
'TV.
bi, sem imel trden namen napraviti temu škandalu konec. Sedaj mislim drugače. Ako res brez njega ne moreš živeti, imej ga, a doma iii skrito. Riziko sicer res ostane še dalje, toda samo v skrčenem odstotku. Mimo tega je Ervin premalo bister in zato skoraj slep. Ako te ne zasači prav in flagranti, mu še vedno lahko zamažeš oči.«
Poslušala ga je molče in navidez mirno. ako bi jo pa bil pozorno opazoval, bi bil lahko zaznal značilno spreminjanje izrazov potez v nienem obličju in vnaprej zaslutil bližajočo se novo nevihto, ki je izbruhnila takoj, čim je umolknil.
»Izvrstno!« je dejala. »Tako hočeš? To je tvoja morala? Sijajna je. Nisem pričakovala, da se boš kdaj razgalil pred menoj prav do tega sinradljivega dna. Sedaj stojiš pred menoj čisto nag, brez tiste pisane lažne navlake, s katero si bil odet. ko si prišel. Iz gromovnika proti nemorali mojega razmerja z dr. Frangežem si se spremenil v pretkanega farizej i, ki je pripravEm postati celo zvodnik svoji lastni hčerki. Imam naj Danila, a obenem tudi Ervina. Legam naj v dve postelji hkrati. Fej! če si mi bil prej tujec, se mi sedaj studiš. Igram naj najpodleišo dvojno vlogo, a čuj: prav tega nočem, nočem, nočem, ker bi bilo podlo in človeka nevredno. Bila sem Frangeževa. samo njega sem ljubila in njegova bom. Ti in tvoj zet me čisto nič ne brigata.«
liki bodo izdatki pri uporabi novega pogonskega materiala.
Mussolinijev klobuk — abesinski turban.
Amerikanske modistinje so takoj izrabile napeto stanje v vzhodni Afriki za zanimive poizkuse. V Ameriki so prišli sedaj v modo klobuki, ki obenem pokazujejo simpatije nosilk klobuka za Italijo ali Abesinijo. Simpatizerke Mussolnija nosijo takozvani Mussolinijev klobuk, pri-stašinje abesinske borbe pa abesinski turban. Takozvani Mussolinijev klobuk je v bistvu na čelo tesno prilegajoča se čepica s pozlačenim robom. Abesinski turban pa nalikuje fesu in je iz svile, oziroma brokata. Posebna draperija okoli fesa pa naj bi označevala in simbolizirala frizuro Abesink.
Pes — poštar.
Redno poštno dostavo med vasico Valloires in vojaško postojanko Turaz v savojski deželi oskrbuje stalno edini »po-
štni uradnik« te divje gorate zemlje. To je pes Betty. Še nikdar ni pes izostal in nikdar ni zamudil svoje dolžnosti. Niti enkrat se ni pripetilo, da bi ga še tako močan vihar odvrnil v izpolnjevanju dol žnosti. Za to svojo vestnost in zvestobo je bil deležen odlikovanja v obliki častne kolajne. Toda te kolajne mu ni dala država, ampak društvo za varstvo živali.
Lahka umetnost.
»Kako človek prav za prav postane^ kipar umetnik?« je vpraal nekdaj tiekd^ slavnega Rodina, ki je odgovoril:
»Čisto preprosto. Vzame kamen iu odkleče od njega vse kar je nepotrebno.«
Oni drugi...
A.: Torej Miha Mihič je le umrl. A> j kdo je oni drugi?
B.: Kateri drugi?
A.: Pa — saj pišejo listi: »... z njim K; umrl tudi velik prijatelj siromakov h* dobrotnik človeštva...«
Razno
DELAVSKA GODBA
tovarne Ehrlich, priredi v soboto 12. oktobra ob 20. uri zvečer v vseh prostorih gostilne Grmek v Studencih veliko trgatev grozdja. Vstop prost!___________________4636
NOVA MESNICA V STUDENCIH!
Podpisani bom v svoji mesnici v Studencih, Aleksandrova št. 1 (mali most — brv) od sobote, dne 12. oks tobra prodajal prvorazredno meso po najnlžji ceni! — Prepričajte se! — Franc Veršlč, mesar, Studenci. Aleksandrova 1 (pri brvi). 4616
MORSKE RIBE
dobite danes v petek, velikanska izbira raznih specialitet, pripravljene na razl|^e načine. Zdravilno vino viška črnina iz otoka Visa- Dežak pivo. Hotel »Novi svet«, Maribor, Jurčičeva 7.	4614
Prodam
SOBNO KREDENCO
Din 400.—, omara za knjige iz trdega lesa 380.—, jedilnica, moderna, dobro ohranjena 1800.—, stoli, predsobna stena 230.—. Koroška c. 3. 4637
ŠIVANJE
posteljnih odej iz vate. volne in Puha. Kloti v vseh kakovo stih in barvah, na izbiro. Za solidno izdelavo jamčim. Najceneje pri Novaku, Koroška cesta 8.	4612
SPALNICE, JEDILNICE,
kuhinjske opreme, stole vseh vrst za takojšnje dobave zajamčeno kupite pri Novaku, Vetrinjska 7. Koroška 8 4285
LEPI PLAŠČI
od Din 80.— do Din 150.—, obleke od Din 60.— do Din 125—. Moderne steznike po meri priporočam cenjenim da mam. Modni salon Klemsche, Trg svobode 6-1II, desno, Maribor. ________________4618
HOLANDSKE CVETLIČNE
Čebulice.
hijacinte. tulpe. narcise itd. dobite po zmerni ceni v cvetličarni Anton Požar. T.vrŠe-va ulica.	4540
Sobo odda
SOBO
s hrano oddam. Vrbanova ni- 28. pritličje desno. 4621
OPREMLJENO SOBO
oddam. Barvarska ul 3. 4619
 Stanovanie
SOBO IN KUHINJO
oddam s 1. novembrom. — Vprašati v lokalu Mlinska uli ca 4.	4634
Službo dobi
SLUŽKINJO
za vsa hišna dela sprejmeim Vrazova ul. 11. levo. 40$'
V	pisarno sprejmem
GOSPODIČNO
začetnico, z nekaj znanjem strojopisa. Lastnoročne nudbe pod značko »Takoj« na upravo lista.______ 4622
SPREJMEM HLAPCA,
vajenega vsega dela in vožnje, treznega in poštenega-V. Grahor, trgovina. Fala. 4620
Brancini - Oradi - Barbon' (veliki) - Zobaci - Ratci - Sardelice - Brodeto s polento v
GRAJSKI KI.ETl“
Soomnite se CFiP
Klobuke in šoortne čeoice
najnovejših oblik in najboljše kakovosti vam nudi najceneje tvrdk3
Bogata)! & Jm«
/ Maribor, Gospos&s MSrca 3»
Iadaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA DIVO.I REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d . predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.