PoStrana pkKrann v golo'
SLOVENSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SL0VENU3
Letnik 1/11.
V Ljubljani dne 13. oktobra 1945
Številka 48.
.... " y**W-?*
VSEBINA:
800.	Uredba o ustanovitvi Gradbene direkcije Slovenije (GRA. DIS).
801.	Uredba o ustanovitvi državnega gozdnega in lesnega industrijskega podjetja »LESt.
302.	Odločba o materialnih in procesualnih rokih v poslovanju sodižč.
303.	Izvolitev sodnikov in piisednikov okrajnih sodižč v Ljub. Ijani in v Mariboru.
304.	Začasna imenovanji'^ pravosodni službi
Uredbe, odredbe in drugi razglasi
Narodne vlade Slovenije
" 300.
Uredba
o ustanovitvi Gradbene direkcije Slovenije (GltAlllS)
Člen 1.
Za nacrtno izvajanje gradbenih del v Sloveniji ter njih tehnično in komercialno nadzorstvo se ustanavlja pri ministrstvu za gradnje Gradbena direkcija Slovenije (GRADIS) s sedežem v Ljubljani.
Delovno območje GRADIS-a je vse ozemlje ledo-ralne Slovenije. Na povabilo druge federalne vlade lahko prevzame GRADIS tudi naročila zunaj Slovenije, če je to v skladu z občimi državnimi interesL
*	Člen 2.
Namen GRADIS-a jo dvigati gradbeno gospouarstvo Slovenije glede gradbene ekonomije, kakovosti izvršenih del, organizacije gradbenih- del ter skrbeti za pravilno ravnanje z delavstvom in za	kuoiu« eicokov-
ftega kadra.
Člen 8.
V pristojnost GRADIS-a spada:
a)	upravljanje podržavljenih gradbenih podjetij;
b)	ustanavljanje splošnih in specialnih gradbenih podjetij, podružnic in gradbenih vodstev ter delavnic gradbenih in sorodnih strok, kolikor so potrebne za popolno izvajanje gradbehib del;'
c)	tehnično in komercialno nadzorstvo, usmerjanje in koordiniranje dela posameznih gradbenih podjetij, podružnic;
č) načrtno organiziranje in izvajanje velikih javnih del v Sloveniji; ,
d)	načrtno razmeščanje materialnih in živih sredstev za izvajanje javnih gradbenih del.
člen 4,
Kot podjetnik nastopa GRADIS kot samostojna'{Ravna oseba, ki posluje po občih trgovskih načelih. Določila zakona o državnem računovodstvu zani no veliaio.
«	Člen 5.
Osnovna glavnica GRADIS-a je:
a)	10,000.000 dinarjev, ki jih položi Narodna vlada
Slovenije;	.
b)	vrednost celotnega inventarja GRADIS-a.
Člen 6.
GRADIS vodita direktor in upravni svet, ki ju imenuje minister za gradnje. Direktorju se dodelita tehnični in komercialni pomočnik, postavi- ju minister za gradnje na predlog direktorja. Upravni svet sestavljajo poleg direktorja in obeh pomočnikov upravniki posamezniŠ gradbenih podjetij, ki jih postavlja minister za gradnje na predlog direktorja, zastopnik ESZDNJ in člani, M jill posebej imenuje inifileter' za grad&je,' vendar števil'« članov upravnegai sveta ne sme presegati števila 10 Upravni svet določa smernice udejstvovanja GRADIS-a
Člen 7.
V Imenu GRADIS-a se pravnoveljavno zavezujeta i kolektivnim podpisom direktor in eden izmed njegovi! pomočnikov ali posebej za to pooblaščeni nameščene« GRADIS-a.
Člen 8.
GRADIS ima svoje posebno računovodstvo in revi« zijski oddelek. Ureditev .računovodske službe, notranji ustroj GRADIS-a in poslovanje predpiše s pravilnikom minister za gradnje na predlog upravnega sveta
Člen 9.
GRADIS jo pod vrhovnim nadzorstvom ministrstva za gradnje. S čistim dobičktim GRADIS-a razpolaga Na-rodna vlada Slovenije.
Člen 10. i
■Ta uredba velja od dne objave.
Ljubljana dne 4. oktobra 1945.
Predsednik
Minister za gradnje:	Narodno vlade Slovenije:
Dr. Miha Kftipbjjš g. c.	Iloua Kidrič g. r.

301.
Uredba
o ustanovitvi državnega gozdnega in lesnega industrijskega podjetja »LES«
Člen 1.
Ustanovi so državno gozdno ju lesno industrijsko podjetje federalne Slovenijo >LES< s sedežem v Ljubljani.
Podjetje je pravna oseba pod nadzorstvom ministrstva iyt go/.di.istvo; posluje po trgovskih načelih v skladu z zakonskimi predpisi o državnih podjetjih.
Člen 2.
Namen podjetja je izkoriščan,« vseh gozdov in vseli obratov gozdne in lesne stroke na ozemlju federalno Slovenije, ki so že državna last ali preidejo v bodoče pti vonskJh predpisih v last države.
Člen 3.
Podjetje tav.j/oiaga pri svojem poslovanju:
1.	z osnovno glavnico, katero tvorijo državni gozoovi Jn druga zemljišča, poslopja, prometne in Industrijske naprave;
2.	z obratno glavnico, obstoječo Iz gozdnih proizvodov, lesnih zalog, premičnin in denarnih sredstev;
3.	z rezervnim skladom in
1.	s skladom za obnovo.
Člen 4.
Cisti dobiček podjetja odduja podjetje preko ministrstva za gozdarstvo ministrstvu zn finance Narodne »drirja Slavonijo IroHimr en v eporazumu z ministrstvom ae-gesdareiva no obdrži za potrebe ob ra tovorilo, rezervnega sklada in sklada za obnovo.
Člen 5.
Podjetja vodi glavna uprava; sestavljajo jo glavni upravitelj, dva pomočnika glavnega upravitelja in tajnik. Glavno upravo postavlja minister za gozdarstvo.
Za podjetje podpisujeta glavni upravitelj in eden od pomočnikov glavnega upravitelja ali tajnik kolektivno.
Člen 0.
Ministrstvo za gozdarstvo usmerja in nadzoruje podjetje po gozdarskem odboru najmanj petih članov; ta «*ilwxr imen »1 o 'mi n teter Z8 gozdarstvo.
Člen 7.
Podrobnejše odredbe o ustroju in delu podjetja predpise minister za gozdarstvo.
Člen 8. ,
Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu«.
Ljubljanu dne 4. oktobra 1915.
Predsednik
Minister z,n gozdarstvo;	rodne vlade Slovenije:
Tone Fajfar s. r.	Boris Kidrič s. r.
Uredbe, odredbe in drugi razglasi
ministrstev Narodne vlade Slovenije
30k
Odločba
Na podlagi člena 7. uredbe o povzemu sodnega poslovanja v Sloveniji z dne 14. IX. 1946, Uradni list št. 253/35, odločam, da so z uredbo o začasni delni ustavitvi poslo-' vanja ćodišu V Sloveniji 'Z1 dne 16. Vv 1945, Uradni- list št. 31-/5, prizadeli materialni in procesna!ni roki nadaljujejo oziroma prično na novo tečj z dnom 26. oktobra 19-15.
Mubljana dne 8 oktobra 1945.
St 548/45.
.> • ...	. Minister za pravosodje: •»
Dr. Jožo Pokorn e. r.
Razno uradne objavi
303.
Izvolitev sodnikov in prisednikov okrajnega sodišča v Ljubljani
Na zasedanju okrožne mestno skupščino v Ljubljani dno 14. avgusta 1945 so bili Izvoljeni za
I.	zn stalno sodnike okrajnega sodišča v Ljubljani:
dr. Omladič Franjo, okrajni sodnik v Brežicah,
I Podboj Josip, okrajni sodnik v Laskom, Poljanec Piane in Pleiwciss Karol, okrajna sodnika v Ljubljani, Gorečna Franc in Javoršek Karol, okrožna sodnika v Ljubljani, Nečemar Ferdinand, okrkjni sodnik v Kranju, Ilešič Milivoj, okrajni sodnik v Kranjski gori, Jereb Peter, Javni notar v Radečah, dr. Ravnihar Jelko, javni notar y Trebnjem in Dolžan Branko, diplomiran pravnik v Ljubljani;
II.	za prisedniko okrajnega sodišča v Ljubljani;
Četrt St. Vid: Tome Miha, kmet z Dvora 3, Kovač Konrad, delavec iz Delnic 22, Erjavec Anton, delavec iz Podutika 14, dr. Jama Lojze, pravnik iz Poljan 65, Gros. Franc, livar iz Broda 22, Kratky Juli ca, gospodinjska pomočnica iz Podgoro 22, Beltram Viktor, zidarski polir, iz Kamne Gorico 22;
Četrt Muate: Lakner Slavko, uradnik davkarijo iz Ljubljane, Korytkova ulica, Prosotnik Franc, krojač s Snmrtinske ceste 36, Arkar Anton, sodniški uradnik, PovSetova 51, Židan Franc, partizan, Povšotova 100, Jereb Karel, kurjač, na Gmajni 18, Žitnik Franc, kmet, S tepa uska cesta 6, Javoršek Terezija, gospodinja, Berne-kerjova 19, Korče Slavko, delavec, Zvezna ulica 8, Okretič Jožo, kamnosek, Koroščeva 30 in-Stojkovič Vida, zdravnica, Bezenškov« ulica — vsi Iz Ljubljane;
Četrt Vič; Ukmar Franc, Marmontov« 57, Bernik Fauči, Obrtniška 12, Mlekuž Slava, gospodinja, Tržaška cesta 48, Pogačar Igo, mizarski pomočnik, Obrtniška 10, Sluga Zora, profesorica, Rožna dolina c. V, Habichi Marija, uradnica, Tržaška cesta 94, Pukl Mara, lekarniška pomočnica, Rožni dolina cesta 11/46, Knez Stane, uradnik. Večna pot 41 in Mrak, Vinko, kmet, Vič 9.5
8tev. 43.
Strun 199.
Četrt Ježica: Erjavec Janko, prometnik z. Ježice 26, Kumar Adiijan, partizan-dijak z Ježice 68, Tesovnik Martin, krojač (trgovec) z Ježice, Mala vas 62, Zatler Viktor, pletilec iz Stožic 171 in. Dovč Jože, mizar iz Savelj;
Četrt Rakovnik; Kunej Janko, trški preglednik z Ga-Ijevice 152, Polovšek Alojzij, delavec z Livade 3, Kravanja Marta z Galjevice 28, Zupančič Ela, uradnica z Galje-viee 7, Zajc Ivan, kurjač z Dolenjske ceste 58, Lubej Nova, uradnica, Hrenova ulica 16, Lokar Ivanka, gospodinja, Prijateljeva 8, Skuk Poldka, trgovski sotrudnik, Staretova ul. 27/a, Novak Franc, inkasant Slavije, Man-delčeva ul. 7 iu Buh Karel, mizar, Stranska pot 11;
Četrt Center: Turk Alojzij, čevljar, Cesta v Mestni log 71, Pečenko Silvan, državni uradnik, Kolezijska uL 25/1, Kvas Ivan, krojač, Židovska steza 6, Kovač Justina, gospodinja; KriževniŠka 11, Korban Josip, šolski nadzornik, Star: trg 30, Šubic Mirko, akademski slikar, Rimska cesta 9/1, Nikelsbacher Neli, umet. obrtnica, Blehvci-sova 5, Skale Janko, bančni uradnik, Puharjeva 5 in ing. Gaspari Oton, bančni uradnik, Beethovnova 4;
Četrt Tabor: Dolenc Jože, krznar, Sv. Petra c. 19, Ogorevc Anton, obrtnik, Jegličeva c: 25, Cimperman Fani, gospodinja, Bohoričeva 10, Malnar Franc, uradnik, Usnjarska ul. 2, Sekirnik Franc, dimnikarski pomočnik, Ambrožev trg št. 3, Campn Joško, višji sodni oficial, Gestviuovu ul. 8, Pihlar Milka roj. Zupančič, gospodinja, Gajeva 5/IV, Turk Lojze, urednik, Slomškova 27 in Čuk Karol, železničar, Resljeva 27;
Četrt Bežigrad: Stegu Zora, gospodinja, Terstenja-kovn 2, Železnik Jože, delavec-zidar, Parmova 89, Bavcon Ljubo, dijak, Lavričeva 5, Jerkovič Vojna, profesor, Svetosnvslca 22, Furlan Rudolf, uradniški pripravnik, Mariborska 27, Levec Izrezlja, gospodinje;, Tyrševa 60, rii.šu.kai Juiif.v., »nvjiii ključavničar, Prolovcevu 4, - c v c Karel, trašavinski uradnik, Vodovodna cesta 70, Demšar Murija, gospodinja, Posavskega ul. 9 in Kosmatin Jože, profesor, Tyrševa 77;
Četrt Šiška: Pirš Alojzij, poslovodja, Šišenska ul. 20, Marjek Antonija, gospodinja, Matjanova pot 5, Nebeu Franc, strojni ključavničar, Pavšičeva ul. 20, Vrhovec Kati, gospodinja, Kavškova ul. 3, Ceraj-Cerič Adalbert, uradnik, Lepodvorska 35, Frčnik Franc, delavec, Polakova 13, Zagradnik Stanislav, mestni uradnik, Lepodvorska ul. 31 in Vadnjal Marija, gospodinja, Medvedova G/b;
Četrt Polje: Kastelic Anton, delavec, Sneberje 69, Marinko Tine, mehanik, Sp. Zadobrova 9, Groznik Ludvik, železniški uardnik, Polje 12i, Černe Franc, delavec, Zg. Kašelj 52, Mušič Zoran, dentist, Polje 94, Porenta Mici, delavka, Slape 3, Ponikvar Ivan, delavec, Studenc 53, Kačar Fani, uradnica, Šmartno 33 in Zuphučič Franc, delavec, Vevče 113.
m.
Na zasedanju zbora odposlancev okrajnega NOO Ljubljana-okolica dne 1. septembra 19-15 so bili izvoljeni za stalne sodnike okrajnega sedišča v Ljubljani:
dr. Ivanšek Franc, bivši jami notar v Ptuju, Kovač Ciril, bivši sodni pristav v Škofji Loki, dr. Mohar Fran, bivši okrajni sodnik na Vrhniki, Juvane Alojzij, bivši okrajni sodnik v Ljubljani in Lazar Franc, bivši okrajni sodnik v Kočevju.
Izvolitev sodnikov in priseduikov okrajnega sodišča v Mariboru
Na zasedanju zbora odposlancev okrajnega NOO y Maribom-mestu dne 16. avgusta 1945 so bili izvoljeni
I.	za stalne sodnike okrajnega sodišča v Mariboru:
Cvirn Otmar, bivši sodnik okrajnega sodišča v Sv. Le-nartu v Slov. goricah, Derenčin Franjo, sodni pristav bivšega okrožnega sodišča v Mariboru, Mikuž Ciril, sodnik bivšega okrajnega sodišča v Mariboru in Ašič Ivan, bivši javili notar v Mariboru.
Na zasedanju zbora odposlancev okrajnega NOO v Mariboru-desnem bregu dne 27. avgusta 1945 pa so bili nadalje izvoljeni
II. za stalne sodnlko okrajnega sodišča v Mariboru:
dr. Grmovšek Srečko, sodnik bivšega okrajnega sodišča v Mariboru, Dobenik Danilo, sodniški pripravnik bivšega okrožnega sodišča v Mariboru, dr. Tnbilik Drago, sodniški pripravnik bivšega okrožnega sodišča v Mariboru, dr. Obran Adolf, sodnik bivšega okrajnega sodišča v Mariboru, Hanžič Ivan, bivši javni notar v St. Lenartu v Slov. goricah, Ferlan Alojz, sodnik bivšega okrožnega sodišča v Velesu, Pipenbacher Dušan, sodnik bivšega okrajnega sodišča v Ormožu, Korbar Emil, soonik bivšega okrajnega sodišča v Višnji gori in dr. Gorup Milan, sodnik bivšega okrajnega sodišča v Slov. Bistrici,
Na zasedanju zbora odposlancev okrajnega NOO Maribor-mesto dne 19. avgusta 1945 so bili izvoljeni
to. za priscdniko okrajnega sodišča v Mariboru-mcstu;
Vehovar Jože, mehanik-šofer, Maistrova 15, Cigoj Marija, delavlca, Kneza Koclja ul. 20, Mahovne Ana, delavka, Aleksandrova c. 18, Purkelč Mihael, delavec, Ciril Metodova, ul. 22. Prelog Franc, sprevcdnik-vlako-vodja, Prešernova 20, Sinič Gustav, elektrotehnik, .Lješka št. 3, ing. Raič Milivoj, gradbeni inženir, Frančiškanska 8, Grbec Ema, učiteljica, Einspilerjevn 42, Milatič Marjan, strojevodja, Spodnja Radvanjska S/a, Jovšnikar Jože, nožar, Beograjska 29, Varoga Ivan, nadzornik proge, Tvorniška 19, Godina Boris, dijak, Tržaška c. 61, Zupanc Pavel, kovač. Jadranska 100, Reberšek Pavla, gospodinja. Ruška c. 7, Kodre Ljuba, šivilja, Taborska ul. 4, Valenčič Jože, uslužbenec drl železnic v delavnici, Trubarjeva 10, Kozina Drago, dimnikarski pomočnik, Cankarjeva 21, Porok Zofija, gospodinja, Levstikova 5, Tušak Franjo, šolski upravitelj, Cankarjeva 20, Simoučič Ema, gospodinja, Ptujska 85, Cunta Jernej, poštni uradnik, Badlova2, Jošti Evstahij, železniški uradnik, Koroščeva 2/1II, Lenče Vinota, pis. moč, Slomškov trg 14, Bizjak Marjan, dijak, Koroška c. 60, Cvetko Janko, tekstilni tehnik, Slovenska 34, Mrčun Viktor, tapetnik, Gregorčičeva 50, Pečnik Franc, mizar, Krekova 18, Sunčič- Anton, strojni ključavničar, Gubčeva 37, Zadnik Avgust, dijak, Aškerčeva 31, Pečar Pavla, uameščenka, Ljubljanska 24, Cen.eš Antonija, delavka, Aleksandrova 39, Lenard Srečko, tekstilni tehnik, Zrkovska 82, Valič Ivan, tekstilni tiskar, BoHen-kova 13, Skilan Joško, učitelj, Pekrska c. 52, Teršavec Štefka, pis. moč, Karel Marsova ul. 22, HamerSak Ivan, plelarski pomočnik, Kralja Petra c. 23, Benda Franjo, železniški uradnik, Aleksandrova 56, Simnic Ciril, mehanik-šofer, Koseskega 23, Krumpaka Stanko, ključavničar, Metelkova 51, Kocmut Josip, učitelj veščin-telovadbe, Sokolska 22, Budin Zinka, gospodinja, Kralja Matjaža 46, Majhen Ana, cospodinja, Ciril Metodova 14, Porojat Ivan,
mizar, Ptujska c. 3 m Ferlinc Cecilija, nameSSeitlca, Go-Bi>ošvot6ka 84 — vsi v Mariboru.
Na zasedanju zbora odposlancev okrajnega NOO Maribor desni breg dne 27. avgusta 1945 so bili izvoljeni
IV. za prisednike okrajnega, sodišča v Mariboru:
Zrnc Franc, kmet v Lobnici, Žmavc Jože, viničar v "Limbušu, Ozvalt Pepca, uradnica v Sv.Lovreucu na Pohorju, Pigner Ivan, delavec v Sv. Marjeti na Dravskem polju, Simek Franc, kočar ravno tam, . Fišer Pepca, kmečko liči v Trničah. Miklošič Matija, železniški upokojenec v BraunSvajgn, Koželj Franc, privatni nameščenec v Podovi, Kovačič Jakob, kmet v Skokih, Kac Jožef, čevljar v JeS^nci, Lončarič Ivan, železničar v Trničah,Koren Avgust, železničar pri Sv. Miklavžu, Dobovšek Franc, kočar v Limbušu, Zorko Peter, kmet v Pekrah, Kolar Kom-iid, trgovski -pmunčnUt. v. Zgornjih Hočah. Sotina Ludvik,' kočar v Pekrah, Kosi Vida, študentka v Slivnici, Kac Terezija, gospodinja v Hotinji vasi, Zrimšek Franc,- uradnik v Slivnici, Lešnik Mava, kmečka hči, Lobnik Anton, kmečki sin, oha v Orehovi vasi, Falež Alojz, kmet, Breznik Ivan, zidar, oba v Račah, Vodušek Franc, posest:;!k v Goric!, Bregant Angela, učiteljica v Rušah, Marin Lizika, trgovska pomočnica v Bezeni, Kodrič Ivan, trgovec v Framu, Petrovič Simon, učitelj v Drezju, Volmut Ivanka, žena delavca v Framu, Tiiep Dragica, šivilja v Morju, Blažič Karel, delavec v Kopivniku, Holcr Otilija, gospodinja v Dogošah, Srne Tilčka, žena delavca v Bezeni, Plevnik Bogomir, žagar v Rušah, Napast Marija, žena delavca v Framu-Ranče, Čebokli Jože, upokojeni orožnik v Novi vasi, Ogrizek Ivan, posestnik v Sliv. Pohorju, Lauko Franc, trgovec v Spodnjem Radvanju, Pirce Jožef, kmet v Češnjevcu, Čelofiga Bertel v Vrhlogu, Skrjanc Alojz, posestnik v Brcžnici, Dreo Milin, upokojeni orti/.iiiit v 3itiroiogu. Žnidar Fiitnu v Kočiiolii, Mikiu-vec Lidija, učiteljica v Makoiau, Cernoga Elizabeta, posestnika hči pri Sv. Ani, Briimcc Franc, posestnik v Stranskih Makolah, Novak Alfonz, pisarniški pomočnik v Pečkah, Pogačar Ivan, posestnik v Dožnem, Onlč Jožef, kmet v Poljčanah, Zafošnik Jožef, kmet v Novi vasi, Stupan Alojz, kmet v Leviču, Surbek Vlado, delavec v Stanovskem, Hrastnik Stefan, kmet v Spodnji Polskavi, Krištof Franc, železničar v Zgornji Polskavi, Dajčmnn Herman, učitelj v Pragerskem, Pečnik Ciril, posestnik v Studenicah, Fujgl Marija, učiteljica v Slov. Bistrici, Jan-•Zek Martin, železničar v Peklu, Strukl Jože, logar v Cigo-nici in Jesenek Ivan, delavec v Zgornji Bistrici
304.
Začasna imenovanja v pravosodni službi
Z odločbo ministra zn pravosodje z dne 28. septembra 1045, št. 12(18/45—4, je postavljena za lajnlco vrhovnega sodišča v Ljubljani Poberaj Valentina, pristav pri bivšem okrožnem sodišču v Ljubljani.
Z odločbo ministra za pravo-sodje z dno 29. septembra 1915, Št. 13C9/45—3, so začasno sprejeli v pravosodno službo naslednji uslužbenci na razpolagi in hkrati dodeljeni v službovanje okrožnemu sodišču v Colju:
Štros Franc, uradnik bivšega okrajnega sodišču v Laškem, Leskovšek Jožo, jetniški kontrolor, Fajgel Filip,
Hauptman Franc, Bornšek Fordo in Javornik Ignac, jet-uiški pazuiki-zvaničniki, vsi bivšega okrožnega sodišča v Celju ter Hren Marija roj. Lipovšek, zvaničuica bivšega okrnlneva sodišča v Murski Soboti.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 2, oktobra 1945, št. 1510/45—4, so bili začasno sprejeti v pravosodno službo naslednji uslužbenci na razpolagi inv hkrati dodeljeni okrožnemu sodišču v Ljubljani: Smolič Vinko, Kveder Franc in Grm Leopold, vsi pazniki-zvaničniki bivšega okrožnega sodišča v Ljubljani.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 27. septembra 1945, št. 1521/43—1, so bili začasno sprejeti v pravosodno službo naslednji uslužbenci na razpolagi in hkrati dodeljeni okrožnemu sodišču v Mariboru: Zorjau Matija, Videčnik Anton, Felser Marija, vsi uradniki, čižtnek Lea, uradniška pripravnica, Fifelj Alojz, Sinič Henrika, Pavlič-Hertis Katarina, Šoštarič Svotomir, vsi zvanieniki bivšega okrožnega sodišča v Mariboru, Žmavc Balbina, zvaničuica bivšega okrajnega sodišča v Krškem, Jurca Josip, paznik-zvaničnik moško kaznilnico v Mariboru, Čolnik Jože, služitclj bivšega okrožnega sodišča v Mariboru, Orešič Marjeta, dnevni-čarka-zva nični ca bivšega okrožnega sodišča v Mariboru in Rečnik Marija, dnevuičarka-zvamčuiea bivšega okrai-p-vta, sodišča v Marcnbcrgu.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 1, oktobra 1945, št. 1879/45-3, je bil sprejet v pravosodno službo Sklnniba Rudolf, vročevalec pri bivšom okrajnem sodišču
v v>i;iju liu iU*puiagi in iiivraii duuuijeu kut olužitčij
II. položajne skupine okrajnemu sodišču v Celju.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 28. septembra 1945, št. 1324/45—3, sta začasno sprejeta v pravosodno službo uslužbenca nn razpolagi in hkrati dodeljena o k v a j n e m u s o d i š č u v Dol. Lendavi:
Jožek Ferdinand, uradnik bivšega okrožnega sodišča v Novem meglil in Domanjko Oizela, dneviiičarlta-zvnnič-nica bivšega okrajnega sodišča v Dol, LendavL
Z odločbo ministra za pravosodje z dno 2, oktobra 1015, št. 1271/45—3, sla bila sprejeta v pravosodno službo naslednja uslužbenca na razpolagi in hkrati dodeljena na službovanje okrajnemu sodišču v Gornjem gradu:
Golob Olga, zvaničuica bivšega okrajnega sodišča v Kozjem in Kaudorfer Vinico, dnovničar-služilelj bivšega okrajnega sodišča v Kozjem, kot služilelj II. položajne skupine.
Z odločilo ministra za pravosodje z dne 2. oktobra 1945, Št. 1401/45—2, je bila znčanno sprejeta v pravosodno službo kot dnevničnrkn-zvaničnica Oblak Ana, nn-meščenkn bivšega okrajnega sodišča v Škofji Loki in hkrati dodeljena na službovanje okrajnemu sodišču v Kočevju,
Izdajata: Predsedstvo RNOS In Narodna vlada Slovenije v Ljubljani. Urednik: Pohar Robert: tisk In založba: tiskarna Merkur — oho v Ljubljani. — Izhaja vsako sredo In soboto Naročnina: mesečno-1 din 24—. četrflelno: din 70.— . pollelnoi din 135.—, eelololno; din 200,— Posamezna človdka: prve pola din 2.50. vsaka nadaljnjo začeta pola din 2.—« — Uredništvo
m uuiavaUtvo; Ljubljana. Grcuorčičova uL 23. Tel SL 20-02.
URADNI LIST ..	______
SLOVENSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLCVfeNIJU
Letnik I/H.
Priloga k 48. kosu z dne 13, oktobra 1945.
številka 29.
Sodna oblastva
Tro-ovinski register
Sprememba in dodatki:
174.
Sedež: Coljo.
Dan vpisa: 27. septembra 194».
Besedilo: Johann Hoinrich Bergmann, Zwoig(abrik Cilli.
Besedilo odslej: Celjska tekstilna tovarna Bergmann in drug, Celje.
Na podlagi odlolta ministrstva za industrijo in rudarstvo Narodno vlade Slovenije z dno 25. maja 1945, št. 126/45, se vpiše delegat inž. Turnšek Avgust iz Celja, izbriše pa se prokurist Ernest Kovnrsch.
Firma se podpisuje odslej tako, da podpiše delegat inž. Turnšek Avgust pod pisanim, tiskanim ali z žigom odtisnjenim besedilom firme svoje ime s pristavkom; >dolegat ministrstva za industrijo in rudarstvo«.
Okrožno kot trg. sodišče v Colj' dne 27. septembra 1945.
A III 63/13.
175.
Sedež: Colje.
Dan vpisa: 22. septembra 1945.
Besedilo: Wilholm Brauns.
Obratni predmet: Fabrik von gift-freien Anilmiarben u. chomischen Er-zeugnissen itir Haushalt und Wirtschaft.
Besedilo odslej: Viljem Brauns, tovar, na strupa prostih anilinekih barv in ke-hUenih izdelkov za gospodinjstvo iu gospodarstvo, Coljo, Koconova ulica št 4-8. , Na podlagi odloka ministrstva za industrijo in rudarstvo pri Narodni vladi Slovenije z dne 25. maja 1945, zap. št. 128/45, se vpiše delegat Jenko Rado iz Colja, izbriše pa prokurist Anton Schl-biok.
Firma se podpisuje odslej tako, da Podpiše delegat Jenko Rado svoje ime Pod žigom ali izpisanim besedilom tvrdkinega imena: Viljem Brauns, to-varna strupa prostih anilinskjh barv in kemičnih izdelkov za gospodinjstvo in gospodarstvo, Celje.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju dne U. septembra 1945.
Rg A II 225/11.
*
176.
Sed /telje.
Dan .,/tsa: 1. oktobra 1945.
Besedilo: Celjska mestna hranilnica.
C&Ibjs&'ves
Na podlagi odloka ministrstva za finance Narodne vlade Slovenije z dne
1.	septembra 1945, št. 446-V-1945, se vpiše delegat Drago Kralj iz Celja.
Izbrišejo so člani upravnega odbora: Fazarinc Anton, Dolinar Janko, Cuk Franc, Delakorda Josip, Dobravc' Mihael, Dorn Franc, Golob Karl, Hočevar Mirko, Knez Ivan, Mikeln Friderik, Perc Karol, Repnik Anton, Roš Franjo, Sott-ler Avgust, Šmigovc Viktor, Vivod Bogdan, dr. Voršič Alojzij, Vrabl Vanči in Korošec Mihael.
Hranilnica se podpisuje odslej tako, da podpiše delegat Drago Kralj svoje ime pod žigom tvrdkinega imena: Celjska mestna hranilnica s pristavkom: >dele-gat ministrstva za finance Slovenije«.
Okrožno kot trg. sodišče v Cclj? dne 1. oktobra 1945.
A III 248/5.
177.
Sedež: Celje-Sp. Hudinja.
Dan vpisa: 27. septembra 1945.
Besedilo: Sanntaier Siissniostkeiterci K. G. Karlstedt & Comp.
Besedilo odslej: Tovarna sadnih sokov in marmelade k. d. Celjo-Sp. Hudinja.
Na podlagi odloka ministrstva za industrijo in rudarstvo Narodne vlade Slovenijo z dne 12. junija 1945, št 528/T, se vpiše delegat Rotar Rado iz Petrovč.
Firma se podpisuje odslej tako, da delegat Rotar Rado pristavi pod pisanim, tiskanim ali z žigom odtisnjenim besedilom firme svoje ime s pristavkom: >delegat ministrstva za industrijo iu rudarstvo«.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju dne 27. septembra 1945.
HR A 3/18.
178.
Sedež: Rimske toplico.
Dan vpisa: 2. oktobra 1945.
Besedilo: »Prva jugoslovanska tovarna za podpetniko in druge lesno izdelke dr. z o. z. v Rimskih toplicah«.
Na podlagi odlolta ministrstva za industrijo in rudarstvo Narodne vlade Slo. venije z dne 7. septembra 1945, št. I 2070/45, se vpiše delegat Falter Jurij iz Lokovca.
Izbriše se poslovodja Marguč Julij.
Firma se podpisuje odslej tako, da podpiše delegat Falter Jurij pod pisanim, tiskanim nii z žigom odtisnjenim besedilom firmo svoje ime a pristavkom: »delegat mnistrstva za industrijo in rudarstvo«.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju dne 2. oktobra 1945.
Rg C I 40/45.
179.
Sedež: Slovenj Gradec.
Dan vpisa: 22. septembra 1946.
Besedilo: Franc Ks. Potočnik.
Obratni predmet: Tovarna usnja.
Na podlagi odlolta ministrstva za industrijo in rudarstvo .pri Narodni vladi Slovenije z dne 18. junija 1945, zap. sL 622/1', se vpiše delegat Gruden Rajko iz Legna pri Slovenjem Gradcu, izbriše se pa prok. dr. inž. Bernard Potočniku
Firma se podpisuje odslej tako, da podpiše Gruden Rajko svoje ime pod žigom tvrdkinega imena Franc Ks. I o-točnik s pristavkom: »delegat ministrstva za industrijo in rudarstvo«.
Okrožno kot trg. sodišče v Ccljn dne 11- septembra 1945.
Rg A 7/33.
*
180.
Sedež: Sotfflnj.
Dan vpisa: 4. oktobra 1940.
Besedilo: Tovarna usnja Franc Wosch-nagg & -sinovi A. d. v Šoštanju.
Na podlagi dekreta ministrstva za industrijo in rudarstvo Narodne vlade Slo-venije št. Fers. 2672 z dne 27. septem-bra 1945 se vpiše delegat Veble Jože iz Šoštanja.
Izbrišejo se: upravni svetniki Mariana Woschnagg, Franc NVoschnagg, Avgust We9ten, Herbert Woschnagg, Valter Wosclniagg in prokuristi Karl Trimmel, Meinhart Wrentscbur in dr. V. Klim-ment.
Firma se podpisuje odslej tako, da podpiše delegat Veble "Jože pod pisanim, tiskanim ali z žigom odtisnjenim besedilom firme evoje ime s pristavkom: »delegat ministrstva za industrijo in rudarstvo«.
Okrožno kot trg. sodišče v Colju dne 4. oktobra 1946.
B II 33/17.
181.
Sedež: zaiec.
Dan vpisa: 29. septembra 1945.
Besedilo: »Juteks« Senica & Albert k. d., Sachsenfcld.
Obratni predmet: Hanf-&Juteweberei.
Besedilo: odslej: >Juteks< Senica & Albert k. d.
Obratni predmet: izdelovanje blaga ia jute in konoplje.
Na podlagi dekreta ministrstva za industrijo in rudarstvo pri Narodni vladi Slovenije z dne 30. junija 1945, zap. št. 764/T, se vpiše delegat Ašič Alojz iz Doberteše vasi pri Sv. Petru v S. d.; izbriše se upravnik Rudolf Schneider.
Firma ee podpisuje odslej tako, da podpiše Ašič Alojz svoje ime pod žigom tvrdkiner-a imena »Juteks« Seni-ca Si Albert k. d» Žalec, a nriaiavfarkma
>clelegnt ministrstva za industrijo in rudavstvot.
Okrožno kot trg. sodišče v Colju dne 14. septembra 191o. lig A lil 230/11.
Zadružni register
Vpisi:
183.
Sedež: Rnlnio polje.
Dan vpisa: 3. oktobra 1945.
Besedilo: Obnovitvena zadruga z omc-ienim jamstvom Babno polje.
Zadru »n je bila ustanovljena na sloip-ŠBini dne 20. avgusta 1945 za nedoločen
Čfl 3
Naloga zadruge je: a) da pod vodstvom tehničnega strokovnjaka prouči terensko razmere in izdela obnovitveni načrt za svojo vas; 1)) da pod vodstvom gospodarskega strokovnjaka izdela proračun obnovitvenih del za vsakegn posameznega člana in za celotni okoliš, nadalje določi višino obremenitve v delu in denarju in odplačilni načrt za vsakega člana; c) da posreduje med čla-ni in narodno oblastjo ureditev zemljiškoknjižnih, služnostnih in drugih event. spornih odnosov (komasacija); č) da priskrbuje kredit za nabavo materiala in izvedbo obnovitvenih del; d) da skupno nabavlja in izdeluje, zbira in porazdeljuje med svoje člane gradbeni material; e) da s pritegnitvijo vseh razpoložljivih delovnih moči pod vodstvom tehničnega strokovnjaka obnovi porušena naselja po predloženem iu odobrenem obnovitvenem načrtu; f) da po možnosti od pristojnih vojaških oblasti izposluje pritegnitev delovnih moči, zlasti iz vrst vojnih ujetnikov ter jim odreja delo po njihovi strokovni usposobljenosti.
Zadružni delež znaša 300 din in so mora vplačati v šestih mesečnih obrokih.
Vsak zadružnik jamči še s petnajst-k ratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadruga objavlja svoje priobčitve s tem, da jih nabije na zadružni razglasni deski.
Upravni odbor sestavljajo predsednik, tajnik, blagajnik, morebitni načelniki odsekov in 4 člani, ki jih voli skupščina za dobo treli let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta predsednik in tajnik upravnega odbora, čo sta pa odsotna, dva za to pooblaščena člana upravnega od bora.
Člani upravnega odbora eo:
Troha Janez, delavec, Babno polje 84, predsednik,
Troha Marija, delavka, Babno polje 81, tajnica,
Lipovec Amalija, kmetica, Babno polje 17, blagajničarka,
Janez Jože, kmet, Babno polje 36,
Poje Vinko, kmet, Babno polje 47,
Lipovec Ivana, kmetica, Babno polje 78,
Troha Marija, delavka, Babno polje 20.
Okrožno sodišče t Ljubljani dno L oktobra 194f>.
Fi 26/46—S — Zadr. IV 145/L
183.
Sedež: Grahovo.
Dan vpisa: 3. oktobra 1945.
Besedilo: Obnovitvena zadruga z omejenim jamstvom v Grahovem.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini due 9. septembra 1945 za nedoločen čas.
Naloga zadrugo je: a) .da pod vodstvom tehničnega strokovnjaka prouči terenske razmere in izdela obnovitveni načrt za svojo vas; b) da pod vodstvom gospodarskega strokovnjaka izdela proračun obnovitvenih dol za vsakega posameznega člana in za celotni okoliš; nadalje določi višino obremenitve v delu in denarju in odplačilni načrt za vsakega člana; c) da posreduje med člani in narodno oblastjo ureditev zemljiškoknjižnih, služnostnih in drugih event. spornih odnosov (komasacija); č) da priskrbuje kredit za nabavo materiala in izvedbo obnovitvenih del; d) da skupno nabavlja in izdeluje, zbira in porazdeljuje med svoje člane gradbeni malerial; e) da s pritegnitvijo vseh razpoložljivih delovnih moči pod vodstvom tehničnega strokovnjaka obnovi porušena naselja po predloženem In odobrenem obnovitvenem načrtu; f) dn po možnosti od pristojnih vojaških oblasti izposluje pritegnitev delovnih moči, zlasti iz vrsl vojnih ujelnilcev ter jim odreja delo po njihovi strokovni usposobljenosti.
Zadružni delež znaša 300 din in se mora vplačati v šestih mesečnih obrokih,
Vsak zadružnik jamči še s petnujst-kratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadruga objavlja svoje priobčitve s tem, da jih nubijo na zadružni razglasni deski.
Upravni odbor sestavljajo predsednik, tajnik, blagajnik in 7 članov, ki jih voli skupščina za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta predsednik in tajnik upravnega odbora, če sta pa odsotna, dva za to pooblaščena člana upravnega odbora. Člani upravnega odbora so:
Kovač Alojzij, kmet v Grahovem 28, predsednik,
Resinovič Štefan, mizar v Grahovem št. 98, |x>dpredsednik,
Gornik Franc, kmet v Grahovem 60, tajnik,
Klučar Franc, kmet v Žirovnici 62, blagajnik,
Intihar Jakob, kmet, Bločice 9,
Štritof Franc, kmet, Bločice 6,
Riglor Feliks, kmet. Bloška polica 18, Hribar Anton, kmet, Žirovnica 51, Urbič Franc, kmet, Lipsenj 27,
Krajec Mirko, kmet, Gor, Jezero 17.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 1. oktobra 19-15.
Fi 27/45-2 - Zadr. V 1/1,
184.
Sedež: Lož.
Dan vpisa: 3. oktobra 1615.
Besedilo: Olmevitvr.ua zadruga z omo-jeiiun jamstvom Lož.
Zadruga jo bila ustanovljena na skupščini dne 2. septembra 1945 z.a ncdolo-čen čas.
Naloga zadrugo jel a) da pod vodstvom tehničnega strokovnjaka prouči terenske razmere in izdela obnovitveni načrt za svojo vas; b) da pod vodstvom gospodarskega strokovnjaka izdela proračun obnovitvenih del za vsakega posameznega člana in za celotni okoliš; nadalje določi višino obremenitve v delu in denarju* in odplačilni načrt za vsakega člana; c) da posreduje med člani in narodno oblastjo za ureditev zemljiško, knjižnih, služnostnih in drugih event. spornih odnosov (komasacija); č) da priskrbuje kredit za nabavo materiala in izvedbo obnovitvenih dol; d) da skupno nabavlja in izdeluje, zbira in porazdeljuje med svojo člane gradbeni material; e) da s pritegnitvijo vseh razpoložljivih delovnih moči pod vodstvom tehničnega strokovnjaka obnovi porušena naselja po predloženem in odobrenem obnovitvenem načrtu; f) da po možnosti od pristojnih vojaških oblasti izposluje pritegnitev delovnih moči, zla-sti iz vrst vojnih ujetnikov ter jim odreja delo po njihovi strokovni usposobljenosti.
Zadružni delež znaša 300 din in so mora vplačati ob vstopu v zadrugo ali v šestih mesečnih obrokih.
Vsak zadružnik jamči šo s petnajst-kratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadruga objavlja svoje priobčitve s tem, da jih nabijo na zadružni razglasni deski.
Upravni odbor sestavljajo predsednik, tajnik, blagajnik in 8 članov, ki jih voli skupščina za dobo troh let.
Vsako leto Izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta predsednik in tajnik upravnega odbora, čo sta pa odsotna, dva za to po. oblaščena člana upravnega odbora.
Člani upravnega ‘odl>orn so:
Mlakar Franc, gostilničar v Ložu 7-predsednik,
Pirc Tine, delavec na Vrhniki 59, Prevec Franc, posestnik v Ložu 4^ tajnik,
Zabukovec Jakob, hišar v Starem trgu Št, 66, blagajnik,
Avsec Jakob, delavec, Podlež 13, Mlakar Franc, mizar, Viševk 5,
Storlo Alojzij, gostilničar, Kozaršče 16, Baraga Amalija, posestnica, Igavas 80, Škrbec Janez, posestnik, Podcorkev 25, Tišler Angela, gostilničarka, Markovec 4,
Troha Tomaž, gostilničar, Babna polica 8.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 29. septembra :1945.
Fi 24/45-2 — Zadr. IV 144/1.
R 542/45.	1009
Razglas
Na podlagi sodbe vojaškega sodišča mariborskega vojnega področja, senata v Celjn z dne 22. avgusta 1045, God 673/ /45, zopor ing. TTngcii-Ullmann Edihuti-da. tovarnarja in lautnika »Celjskih ope*
karat v Celju in določb zakona o zn-plembi imovine in o opravljanju zaplenili e (Uradni list št. IS/45) se uvaja po-e top ek radj zaplembp uulotne L.iovino obsojenca.
Pozivajo se vsi tisti, ki imajo kakršne koli terjatve ali dolgove [irolj imenovanemu, da jih prijavijo „v roku 15 dni po objavi.
Okrajno narodno sodišče v Celju dne 4. oktobra 1915.
*
Sp 54/45—1.	1030
Odločba
Zapleni sc celokupna premična^in nepremična imovina last Sedmaka Janeza, kmeta iz Savine št. 43, z omejitvijo po 61. 6. zakona o zaplembi imovine in o opravljanju zaplembe.
V smislu čl. 7. cit. zakona se pozivajo upniki, da prijavijo svoje terjatve, ki jih imajo do obsojenca in ki so nastale pred 6. aprilom 1941 oziroma pred izvršitvijo kaznivega dejanja, zaradi katerega je bil imenovani obsojen.
Okrajno narodno sodišče v Gor. gradu dne <3. oktobra 1915.
101G
Poziv upnikom
Pri okrajnem narodnem sodišču v Slov. Konjicah je uveden zaplembeni postopek imovine zoper naslednje:
1.	Dobnika Henrika, ključavničarja v Slov. Konjicah, opr. št. D-R 15/45,
2.	Vrečka Franceta, lončarja in pečarja v Slov. Konjicah št. 15, opr. št. D-R 27/45,
3.	Kovača Karola, posestnika v Ster-teniku št. 4, opr. št. D-R 35/45,
4.	Varga Justino, šiviljo in posestnico v Slov. Konjicah, opr. št. 46/45,
5.	Topolška Franceta, posestnika in klobučarja v Slov. Konjicah, opr. št. R 16/45,
6.	Dimitrovič Olgo, gostilničarko v Slov. Konjicah št. 87, opr. št. III Sp 9/45,
7.	Ing. Macha Valterja, solastnika in Ravnatelja Štajerske železoinduslrijsko nružbe v Zrečah, opr. št. III Sp 10''4o,
8.	Tesnikarja Josipa, posestnika v Stenicah št. 18, opr. št. D-R 10/45,
9.	Lavriča Alfreda, tovarnarja v Slov. Konjicah št. 54, opr. Št. III Sp 4/45,
10.	Pr' i Mišek Amalijo, mesarico in gostilničarko v Vitanju št.'23, opr. št. b-R 22/45,
. 11. Ošlaka Antona in Antonijo roj. uflvornik, posestnika v Paki ŠL. 21, opr. St- D.R 21/45,
12. Druškoviča Ivana, bivšega kavar-aria v Slov. Konjicah št. 42, opr. št b-K 31/15,
« Pornjaka Antona, čevljarja v Vi-št. 59, opr. št. III Sp 7/45, .
^ 14. Hrusteljn Josipa, delavca v Paki 1, opr. št. D-R 12/45,
.15. Lamuta Franceta, trgovca v Tepahu št. 15, opr. St. D-R 25/45,
18. a) dr. ing. Bregarja Krnila, tovnr-aria. ZboJovd-I/Oče, b) posseka Fran-
ceta mlajšega, veleposestnika- Loče, opr. Št. III Sp S/45,
17.	Valanda Jurija, posestnika in trgovca v Z bolo v cm' št. 20, opr. št. III Sp 12/45,
18.	Zormana Avgusta, pos-..'. ika v Slov. Konjicah št. 25, opr. št. D-R 30/45,
19.	Tišlerja Ernesta, posestnika v Vitanju št. 26, opr. št. III R 40/45,
20.	Hlača rja Petra, posestnika in mizarskega pomočnika v Blatu št. 2, opr. št III Sp 17/45,
21.	Kurnika Konrada, posestnika in gostilničarja v Vitanju, D-R 36/45,
22.	Ložaka Josipa, posestnika v Dobravi št. 18, opr. št. D-R 23/45.
Pozivajo se vsi upniki gori navede-nih, da prijavijo svoje terjatve pri okrajnem narodnem sodišču v Slovenskih Konjicah v roku 15 dni od dneva objave. Okrajno narodno sodišče v Slovenskih Konjicah
dne 10. oktobra 1945.
Razna oblastva
1001
Poziv upnikom in dolžnikom
Na podlagi odloka AVNOJ-a od dne 21. novembra 1944 o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb pozivamo vse upnike in dolžnike gozdnega urada barona Borna v Tržiču in veleposestva Friderika Borna, Sv. Ana, da v roku 8 dni od objave tega poziva prijavijo vse svoje terjatve in dolgove in predložijo potrebne dokazilne listine. Pravice, ki do tega roka ne bodo prijavljene, ugasnejo.
Ker so po odloku AVNOJ-a z dne 21. novembra 1944 nični in neveljavni vsi pravni posli, sklenjeni od 6. aprila 1941 dalje, pozivamo vse tiste, ki so si iz tega veleposestva pridobili katere koli predmete in stvari ali nepremičnine iz katerega koli naslova (v odkup, v shrambo, v najem, v izposoditev ali v darilo), da jih najkasneje v roku 8 dni od objave tega poziva vrnejo ali pa prijavijo podpisani upravi, ker bodo sicer prijavljeni pristojnim oblastvom radi kazenskega postopka.
Tržič dne 9. oktobra 1945.
Državna gozdna uprava Tržič Upravitelj:
Ine. Šušteršič Dušan, Tržič na Gorenjskem
Razno
1021 a
Odredba
o razrešitvi upravnega sveta in nadzorstva tvrdke >Slograd<, slovensko gradbene in industrijske d. d. v Ljubljani
Člani upravnega sveta tn nadzorstva tvrdke ,Slogrnd<, slovenske gradbene in industrijske d. d. v Ljubljani kakor tudi državni komisar pri tej družbi, so z današnjim dnem razrešeni svojih funkcij Njih posli po do izvolitve nove uprave
preneseni na delegata miniatrstva za gradnje pri podjetju.
Upravjii svet, nadzorstvo, ravnateljstvo in nameščenci pa niso razrešeni ‘uiti odškodninske niti kazenske odgovornosti za posle, ki so jih opravljali v času okupacije.
Ljubljana dne 13. oktobra 1915. Delegat
ministrstva za gradnje Narodne vlade Slovenije pri tvrdki >Slograd<, slovenski gradbeni in industrijski d. d.: Ing. arh. Milan Sever s. r.
1021 b
Vabilo
na izredni občni zbor tvrdke »Slogrnd«, slovenske gradbene in industrijske d. d. v Ljubljani, ki bo
v torek dno 30. oktobra 1915 ob 11. uri v prostorih Gradbene direkcije Slovenijo >GRADISc, državna gradbena podjetja v Ljubljani, Dunajska cesta 1 b/n.
Dnevni red:
1.	Sklepanje o fuziji ali razdružitvi družbe.
2.	Volitve upravnega sveta oziroma likvidatorjev.
3.	Volitve nadzorstva.
4.	Slučajnosti
Delničarji, ki se nameravajo udeležiti občnega zbora, so vabljeni, da polože svoje delnice z neznpadlimi kuponi najpozneje do vštetega dne 24. oktobra 1945 pri blagajni >GRADIS-a< v Ljubljani, Dunajska cesta Ib/II, kjer bodo prejeli potrdilo o pologu ine izkaznico za pristop na občni zbor.
Ljubljana dne 13. oktobra 1945. Delegat
ministrstva za gradnje Narodne vlade Slovenije pri tvrdki >Slograd<, slovenski gradbeni in industrijski d. d. Ing. arh. Milan Sever s. r.
1010
Vabilo
na IV. rodni občni zbor delničarjev FR. BREMROV & SIN
lesno industrijske delniško družbe v Ljubljani,
na dan 27. oktobra 1945 ob 10. uri v družbeni pisarni v Ljubljani, Rimski trg 8/1.
Dnevni red:
1.	Poslovno poročilo, predložitev računskega sklepa in bilance za poslovno leto 1944,
2.	Poročilo nadzorstva in podelitev absolutorija upravnemu svetu.
3.	Sklepanje o razdelitvi čistega dobička.
4.	Nadomestne volitve.
5.	Slučajnosti.
Po družbenih pravilih daje posest 10 delnic, ki se morajo položiti z ne-zapadlim kuponom vsaj ti dni pred občnim zborom v družbeni pisarni, pravico udeležbe na občnem zboru. Vsaka delnica daje po 1 glaa.
bjub’j .a dne 10. oktobra 1945.
Upravni svet
Izgubljeno listino
Izgubila sem samski list in domovinski list, izdana od župnega urada oziroma okrajnega NOO v Ribnici na Dolenjskem na ime Arko Olga iz Ribnico. S tem ju preklicujem.
1023	Arko Olga
Izgubil sem novo osebno izkaznico, izdano v a ...mandu narodno milico v Ljubljani na ime Bokš Alojz iz Ljub. liane in jo s tem preklicujem.
1007	Boks Alojz
Izgubila sva indeks in legitimacijo Tehnično fakultete univerzo v Ljubljani na ime Belič Igor iz Celja in Stranic Vesna iz Pazina. S tem jih preklicujeva, Belič Igor
093	Strnnič Vesna
Izguba sem novo osebno izkaznico, izdano od komando narodno milice v Ljubljani na ime Bratun Franc iz Ga-brij, občina Trebeljevo. S tem jo preklicujem.
1022	Bratim Franc
Izgubila sem novo osebno Izkaznico, ir/lnno od komando narodne milice v Ljubljani na ime Brezavšček Neža iz Ljubljane. S tem jo preklicujem.
995	Brezavšček Neža
Izgubil eem izpričevalo IV. razreda II. drž, realne gimnazije v Ljubljani za 1. 1912. na ime Bricelj Metod iz Ljubljane in ga s tem preklicujem.
100(5	Bricelj Metod
Izgubljena je bila univ. študenlska legitimacija medicinske fakulteto v Ljub-Ijnni na ime Anamarija Cliolcwn, stud, med., rojena 27. septembra 1921 v Zagrebu in ec s tem preklicuje.
1011	CiioloAvn, Anamarija
Ukradena mi jo bila nova osebna izkaznica. izdana od komande narodne milice v Ljubljani na ime Černič Roman iz Ljubljano. S tem jo preklicujem.
1012	Černič Roman
Izgubil sem izpričevalo IV. letnika srednje tehnično Sole (gradbeni odd.) v Ljubljani, izdano I. 1941. na ime Deisinger Ludvik iz Ljubljane. S tem ga preklicujem.
1015	Deisinger Ludvik
Izgubila sem novo osebno izkaznico, izdano od komande narodne milice v Ljubljani na ime Dolinar Jožefa iz Ljubljane. S tem jo preklicujem.
1017	Dolinar Jožcin
Uničena mi je bila nova osebna izkaznica št. 03S628, izdana od komande
narodno milico v Ljubljani na ime G.re-gorin Edvard iz Ljubljane in jo s tem preklicujem.
1003	11 Gregorin Edvard
Ljubljani na ime Simoneti Matilda iz Zg. Kašlja 112, občina Polje. S tem jo preklicujem.
094	Simoneti Matilda
Uničena sla mi bila maturitetno izpričevalo II. drž., realno gimnazije v Ljubljani iz 1.1910. In indeks filozofsko fa-kult-lti univei. - v Ljubljani, oba na ime Hvalo Brouislnva oz. Hvale-Košir Broni-slava iz Ljubljane. S tem ju preklicujem. 908	Hvale-Košir Broiiisbiva
Izgubila som novo osebno izkaznico, izdano od komande narodne milico v Ljubljani na imo Kiauta Marija iz Ljubljano. S tem jo preklicujem.
999	Kiauta Marija
Izgubila som novo osebno izkaznjco, izdano od komando narodne milice v Ljubljani na ime KlobČaver Emilija iz Ljubljano in jo s tom preklicujem.
1005	Klobčavor Emilija
Izgubila som novo osebno izkaznico, izdano u;l komande narodno milice v Ljubljani na imo Kočevar Fani iz Ljub-Ijano in jo 3 tem preklicujem.
1004	Kočevar Fnui
Izgubil sem nakaznico za kurivo se-rija C št. 9(550, izdano od mestnega go. epodarslcega sveta v Ljubljani na imo Sinkovič Karl Iz Ljubljano. S tem jo preklicujem.	„ „ .
1013	Sinkovič Karl
Odvzeta mi jo bila legitimacija medicinsko fakultete univerze v Ljubljani na ime Soban Dušan Julij iz Ljubljane. S tom jo preklicujem.
1019	Soban Dušan Julij
Uničena mi je bila univerzitetna legitimacija medicinske fakulteto v Ljubljani na imo Šivlc Albin Iz Dobrepolja, občina Brezje na Gorenjskem. S lom jo
Šivic Albin
preklicujem
991
Izgubila sem izpričevalo IV. razreda in izpričevalo o končnem izpitu na meščanski šoli zavoda Liohtenturn v Ljubljani na ime Spendnl Vora z Javornika, okraj Radovljica. S tem jih preklicujem. 987	Spomini Vera
Izgubil sem maturitetno izpričevalo III. moško realne gimnazijo v Ljubljani iz I. 1940. na ime Kravos Vladimir iz Krškega. S tem ga preklicujem.
1024	Kravos Vladimir
Izgubil sem akademsko legitimacijo medicinsko fakulteto v Ljubljani na ime Luzar Saša iz Ljubljane. S tem jo preklicujem.
996	Luzar Saša
Izgubil sem indeks teološke fakulteto univerzo v Ljubljani na ime Mehle Stanislav iz Novega mcsla. S tem ga preklicujem.
1026	Meblo Stanislav
Ukradena mi je bila nova osebna izkaznica, izdana od komando narodne milico v Ljubljani na ime Pajk Josip iz Ljubljane. S lem jo preklicujem.
1018	Pajk Josip
Izgubil sem izpričevalo IV. letnika in diplomo srednje tehnične šole (gradbeni odd.) v Ljubljani iz 1. 1939/40. na imo Perič Slavko iz StrniSča pri Ptuju. S tem ju preklicujem.
997	Perič Slavko
Uničena mi jo bila univerzitetna legi-timncija medicinske fakulteto v Ljubljani na ime Satler Jože jz Slov. Gradca. S lem jo preklicujem.
092	Satler Jožo
Izgubil sem novo osebno izkaznico, izdano od komando .«ro4 milice v
Izgubila sem nakaznico za kurivo serija C St. 11574, izdano od mestnega go-spodarskega sveta v Ljubljani na ime Tišina Marija iz Ljubljane. S tem jo preklicujem.
1014	Tišina Murija
Izgubil eem indeks filozofsko fakuL teto (odd. za slavistiko) univerzo v Ljub--jjani na ime Vitez Oskar iz Scž. rc in ga s tora preklicujem.
1002	Vitez Oskar
Izgubil sem novo osebno izkaznico, izdano od komande narodno milice v Ljubljani in delavsko knjižico, izdano od Združenja zidarskih mojstrov v Ljubljani, obe ua ime Vižintin Jože iz Ljubljane. Obe listini a tem preklicujem. 1020	Vižintin Jože
Izgubil sem izpričevalo V. a razreda II. drž. moške realne gimnazije v Ljubljani za 1.1943/44, na ime Žerjav Zma^ goslav iz Ljubljane iti ga s tem preklicu jem.,
1008	Žerjav Zmagoslav
Izgubila eem diplomo o učiteljskem izpilii z dno 25. junija 1930, št. 30, izdano od drž. učiteljišču v Ljubljani na Imo Žigon Al. Milena in jo s tem preklicujem.
'1009	Žigon Al. Milena
Izgubil sem novo osebno izkaznico, izdano od ajonskega odlmra OF nn Igu na imo Žnidaršič Andrej iz Iške Loko. S tem jo preklicujem.
1025	Žnidaršič Andrej
.Urednik: Pohar Robert: tiak in založba: LUkarun Murinu- — «1,» » i.iuKUmii
POSEBNA PRILOGA
k štev. 43. „Uradnega lista Slovenskega narodno osvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije"
i dne 13. oktobra 1945
Ponatis
srednjega „Uradnega lista Demokratične federativne Jugoslavijo" št. 73.
____ \
V3 sa girsg> sepSerivnlbrea i©45.
\
683.
Na podlagi člena 25. zakona o ureditvi plačilnega prometa z inozemstvom in po zaslišanju Narodne banke predpisujem tale
pravilnik
za izvrševanje zakona o ureditvi plačilnega prometa z inozemstvom (devizni pravi>*'ilr'
L SPLOŠNE DOLOOBE
Člen 1.
Devizni pošli se morejo opravljati samo v smislu deviznih predpisov ter pooblastil in dovolitev, izdanih na podlagi teh predpisov.
Člen 2,
1.	Iznos v inozemstvo vseh vrst plačilnih srddstev in vrednostnih papirjev tako v domači kakor tudi v tuji valuti in v kakršni koli obliki (efektivnih valut, deviz, vrednostnih papirjev, kuponov vrednostnih papirjev ipd.), in sicer neposredno kakor tudi posredno (po drugih osebah, pošti ipd.), se ne sme vršiti brez dovolitve pristojnih deviznih oblastev, dobljene po deviznih predpisih. Iznos se izjemoma dovoljuje v primerih, ki so splošno urejeni z deviznimi predpisi (n. pr. v potniškem prometu).
2.	Vse vrednostne pošiljke v inozemstvo, navedene v tem členu, ki jih odpravljata zvezno ministrstvo za finance in Narodna banka, so Izvzete od deviznih pred-
Člen 3.
Vse po kakršni koli osnovi in na kakršen koli način iz inozemstva vnesene tuje devize in valute, kolikor jih vnesejo naši državljani ali so naši državljani upravičenci, katerim jih je treba dostaviti, se morajo v roku 15 dni po uvozu ponuditi Narodni bauki v odkup. Če jih Narodna banka ne misli odkupiti, se ponudniku sporočijo možnosti, kako ravnati s temi devizami in valutami.
Člen 4.
Vnos efektivnih dinarjev iz inozemstva po kateri koli poti je preijovedau izvzemši v primerih, ki so določeni v deviznih predpisih, ter vnos po Narodni banki.
Člen 5.
Dinarje nakupovati in prodajali v inozemstvu sme samo Narodna banka.
Člen G.
1.	Celotni plačilni promet z inozemstvom'se Tnbia vršili po pooblaščenih denarnih zavodih.
2.	Nakup in prodaja deviz in valut sta dovoljena izključno le po določenih tečujilu leča ji se ne smejo po-
višati niti v obliki plačila raznih provizij in stroškov, razen v dovoljenih mejah.
Člen 7.
Terjatve v inozemstvu po kakršni koli osnovi se vnašajo v državo v rokih in tako, kakor določajo devizni predpisi.
Člon 8
1.	Čeki, izdani v državi na inozemstvo, se v državi ne smejo preprodajati ne žirirati.
2.	Devize, izdane v državi, se smejo v državi vnovčiti samo z odstopom Narodna banki ali pooblaščenim denarnim zavodom, in se čeki, ki jih izda Narodna batikaf smejo v državi vnovčiti samo z odstopom Narodni bauki'
3.	Čeki, izdani v državi na dinarje, se ne smejo bo-norirati, če je na njih žiro inozemca.
Člen 9
Prepovedano je kopičiti (tezavtirati) devize in valute.
Člen 10.
Vse osebe iu ustanove morajo dati točne in resnične podatke iu poročila na zahtevo deviznih oblastev in deviznih organov. Če se namerno dajo netočni ali neresnični podatki, se to šteje za devizni prekršek.
Člen 11.
1.	Vse aomače fizične in pravne osebe smejo izdajati pooblastila za razpolaganje s svojo imovino v inozemstvu samo z dovolitvijo bančno-valutuega oddelka zveznega ministrstva za finance.
2.	Ako so bila taka pooblastila že izdana, preden je stopil v veljavo la pravilnik, morajo pooblastile! prijaviti te primere radi registracije in priskrbe naknadne dovolitve bančno-valutnemu oddelku zveznega ministrstva za finance v roku 15 dni, šteto od dne, ko je stopil ta pravilnik v veljavo.
Člen 12.
1.	Devizni posli se smejo opravljati izključno le na podlagi dovolitve pristojnih deviznih oblastev, razen če ni njihovo opravljanje dovoljeno že po deviznih predpisih samih.
2.	Vsi primeri izdajanja dovolil, ki v deviznih pred-piših niso posebej določeni, spadajo v pristojnost bančno-valutnega oddelka zveznega ministrstva za finance.
3.	Prav tako se smejo vse obveznosti do inozemstva, ki niso izrečno omenjene v deviznih predpisih, poravnavati samo z dovolitvijo bančno-valutnega oddelka zveznega ministrstva za finance.
Cl e a 13.
1.	Vse dovolitve deviznih oblastev se izdajajo pismeno.
2.	Dovolila, v katerih ni označen drugačen rok, veljajo dva meseca od dneva izdaje.
*	3. Posle, vezane na dovolitev deviznih oblastev,
smejo opravljati na jtodlagi izvirnih dovolil izključno le tiste osebe, katerim so se dovolila izdala.
4.	Za vsako spremembo v izdanih dovolilih je pristojno tisto devizno oblast\’o, ki je dovolilo izdalo.
5.	Dovolilo preneha veljali tudi pred pretekom roka, ako^odpade razlog, za katerega je bito izdano.
II. POOBLASTILA
1.	Pooblastilo za poslovanje z devizami in val utami
Člen 14.
1.	S pooblastilom za poslovanje z devizami se ra-zame tisto pooblastilo, Iti ga Narodna banka izda denarnim zavodom, da smejo poslovati z devizami in valutami v mejah in ob pogojili, določenih v pooblastilu ter v skladu z deviznimi predpisi (pooblaščeni denarni zavodi).
2.	S pooblastilom za poslovanje z valutami se razume tisto pooblastilo, ki ga izda Narodna banka, po katerem se smejo kupovati in prodajati samo tuje efektivne valute in kovano zlato v mejah in ob pogojili, določen ili v pooblastilu, in v skladu z deviznimi predpisi Innnhlaščcni mouiuld).
Člen 15.
Pooblastila bn poslovanje z devizami in zn poslovanje z valutami veljajo samo za tisti sedež pooblaščenega denarnega zavoda ali pooblaščenega monjulco, na katerega ee pooblastilo glasi; posli pn se smejo opravljati samo v tistih pošlovniti prostorih, ki so v pooblastilu navedeni.
Člen 10.
Vsi pooblaščeni denarni zavodi in pooblaščeni menjalci so dolžni vodili trgovinsko knjige, polog teh pa tudi vso knjige in evidence, ki se določijo z deviznimi predpisi. Narodna bunka more v ‘posameznih opravičljivih primerili oprostiti posameznega pooblaščenega menjalen, da no vodi trgovinskih knjig, kolikor jih ni po d nun'h zakonskih predpisih dolžan voditi.
Člen 17.
1.	Pooblaščeni 'denarni zavodi in pooblaščeni menjalci morajo za pravico poslovanja na podlagi poobln-stil, izdanih po členu 14. lega pravilnika, plačati poseben prispevek. Ta prispevek se položi vnaprej neposredno Narodni banki v dobro posebnega računa zveznega ministrstva za finance, in sicer najpozneje do konca prvega meseca tislega polletja, za katero so prispevek plača. Ob izdaji novega pooblastila so plača prispevek takoj do konca koledarskega polletja, in to sorazmerno s številom mesecev, štelo od meseca, ko se je pooblastilo izdalo, pa do konca polletja. Višino prispevka določi zvezni minister za finance.
2.	A ko se ta prispevek v določenih rokih no plača,
mne Narodna banka pooblaščenim osebam izdano pooblastilo odvzeti.	,
Člen 18.
1.	Pooblastila, izdana po členu 14. tega pravilnika, prenehajo veljati:
a) če jih Narodna banka odvzame; v tem primeru je treba odločbo pismeno dostaviti ootiblaščemunu denar-
nemu zavodu oziroma pooblaščenemu menjalcu, ki sq mu pooblastilo odvzema;
b)	če so pooblastilo za poslovanje odvzame kot kazen za devizna in druga kazniva dejanja;
c)	Če pooblaščeni denarni zavodi oziroma pooblaščeni menjalci izdana pooblastila vrnejo in to Narodna banka vzame na znanje;
č) če fizična oseba, na khtero so pooblastilo glasi, umre;
d)	čo so uvede stečaj ali likvidacija podjetja, na čigar ime so pooblastilo glasi.
2.	Vsa prej izdana pooblastila prenehajo veljati z dnem, ko dobi ta pravilnik veljavo,
j >	2. Pooblastila za, izvajanje devizne kontrole.
Člen 19.
1.	Bimčim-valutni oddelek zveznega ministrstva za finance smo izdajati pooblastila posameznim osebam za opravljanje pregledov radi devizno kontrolo pri vseh fizičnih in pravnih osebah.
3.	Narodna bunka sme izdajali pooblastila svojim uslužbencem za opravljanje pregledov pri pooblaščenih denarnih zavodih in pooblaščenih menjalcih o pravil-nosti opravljanja deviznih poslov.
3.	Uprava zn zunanjo trgovino smo izdajati pooblastila svojim uslužbencem zn opravljanje pregledov pri uvoznikih in izvoznikih.
III.	FINANČNI POSLI
1.	Udeležba pri kapitalu Člen 20.
.L 2,a udeležbo inozemcev k kapitalom pri lastništvu domačih podjetij bodisi delno ali v celoti, in to pri ustanavljanju novih podjetij kakor tudi v obstoječih pod-jeijih, jo potrebna dovolitev Narodno banko,
2.	Za prenos inozemskega lastništva domačih podjetij v lastništvo drugih inozemcev kakor tudi v lastništvo domačinov jo potrebna dovolitev Narodno banke«
3.	Vsa dovolila morajo priskrbeli domača podjetja, v katerih lastništvu so nameravajo udeležiti inozemci a svojini kapitalom, odnosno domačini, ki pridobijo inozemsko deleže pri lastništvu domačih podjetij.
,	velja tudi zn udeležbo domačega kapitala v
inozemstvu z« razliko, da priskrbijo dovolila tista domačini, ki vlagajo kapital v inozemska podjetja,
5.	Domača podjetja morajo prijaviti Narodni banki vso primere, čo postanejo domačini, ki wo lastniki kapitala, inozemci v deviznem smislu ali narobe.
C. Vsi sedanji primeri udeležbo inozemcev pri ka-pitala v domačih podjetjih so morajo prijaviti Narodni bunki v enem letu, štelo od dne, ko stepi ta pravilnik v, veljavo, da so priskrbi naknadna dovolitev.
7. Dividendo iu tantiemo smejo domača podjetja mozenteom ne glede na način, kako so izplačujejo, izplačevali ali im računih odobravali samo z dovolitvijo Narodno banke.
2.	Finančna posojila Člen 21.
L Domačini sc smejo nasproti inozemcem in kio-zemci nasproti domačinom kalmr koli zadolževati samo 7 dovolitvijo Narodne banko na način in ob pogojih, določenih v dovolila /.(iiiunčua Dosolila) rnztiu nvime.mv
rednega blagovnega prometa in poslovanja, ki je s tem v zvezi.
‘2. Glavnica se sinu odplačevali in obresti po tej vrsti zadolžitve plačevati samo z dovolitvijo Narodne banke na način in ob pogojih, določenih v dovolila.
3.	Za vsako spremembo v zvezi s finančnim posojilom (povečanje, zmanjšanje, konverzijo ali odpis posojila, spremembo obrestne mere ali odplačilnega načrta, spremembo upnikov ali dolžnikov idr.) je potrebna dovolitev Narodne banke.
4.	Zn vsa finančna posojila, sklenjena z inozemci, preden je ta pravilnik pričel veljati, se morajo v roku enega leta, šteto od dneva, ko jo pričel pravilnik veljati, vložiti prošnje pri Narodni banki za naknadno dovolitev teh posojil.
[j. Domača podjetja in osebe morajo prijaviti Narodni banki vse primere, ko postanejo njihovi upniki ali dolžniki pri finančnih posojilih inozemci v deviznem smislu ali narobe.
3 Vrednostni papirji Člen 2‘2.
1.	Vsi vrcdnftstni papirji v lastništvu mozemcev, ki so v državi, se morajo deponirati pri pooblaščenih denarnih zavodih.
2.	Pooblaščeni denarni zavodi ne smejo sprejemati v hrambo vrednostnih papirjev v lastništvu inozemcev v zapečatenih ovojih.
3.	Za vsak prevzem, za vsako oddajo in za vse ostale spremembe depoja vrednostnih papirjev inozemcev je potrebna dovolitev Narodne banke.
4.	Dospele kupone, amortizirane in izžrebane vrednostne papirje smejo pooblaščena denarni zavodi zadržati v depoju inezemen, čigar last so; če se pa izrešijo, je potrebna dovolitev Narodne banke glede postopka z izplačanimi zneski.
Člen 23.
Za iznos vrednostnih papirjev v inozemstvo je potrebna dovolitev bančrto-valtttncga oddelka zveznega ministrstva za finance.
4.	Dinarske terjatve inozemcev Člen 24.
1.	Inozemci smejo imeti dinarske terjatve na računih samo pri pooblaščenih denarnih zavodih, razen iz bla-govnega prometa z inozemstvom ter primerov, ko izda Narodna banka dovolitev.
2.	Pooblaščeni denarni zavodi smejo sprejemati na dinarske račune inozemcev samo tiste zneske, za katere je bila izdana dovolitev Narodne banke, bodisi pooblaščenemu zavodu, bodisi položniku. To velja tudi za odobritev obresti iz takih terjatev.
3.	Pooblaščeni denarni zavodi so dolžni voditi dinarske terjatve inozemcev, urejene po kategorijah,‘ki jih določi Narodna banka.
4.	Dinarski ničim j inozemcev se smejo samo z dovolitvijo Narodne banko Izplačevati in uporabili santo v namen, naveden v dovolilo. Morebitni neizkoriščeni OKlankl sc morajo vrniti nn Isti račun pvj istem pooblaščenem denarnem zavodu, iz katerega se je izplačilo opravilo. Ti ostanki se smejo vračati tudi po drugih denarnih zavodih ali po pošti.
5.	Glede možnosti vplačevanja na dinarske račune inozemcev in možnosti razpolaganja s posameznimi ka-
tegorijami dinarskih terjatev sme Narodna banka izdajati tudi splošna navodila.	„
5.	Poštni krediti
Člen 25.
Pooblaščeni denarni zavodi smejo dovoljevati poštne kredite inozemskim korespondentom in se okoriščati s poštnimi krediti, katere jim dovolijo inozemski ko*-«-spondenti, samo z dovolilvijo Narodne banke.
6.	Varščino r
Člen
Varščine se sinejo polagati in jamstva v kakršni koli obliki dajati za račun inozemcev ali iuozemcem le z dovolitvijo Narodne banke.
7.	Zavarovalne družbo
Člen 27.
Zvezni minister za finance uredi s posebnimi ndioft bami način poslovanja zavarovalnih družb z inozemstvom.
IV.	BLAGOVNI PROMET
Člen 28
1.	Vsa plačila iz blagovnega prometa z inozemstvom (plačilo uvoženega blaga iti vplačila za izvoženo blago) se smejo vršiti samo ua podlagi dovolitve, dobljene od pristojnih deviznih oblastcv (člena 29. in 30. lega pra-vihiika), ter v smislu deviznih predpisov, in sicer po .pooblaščenih denarnih zavodih. Na isti način se plačujejo in vplačujejo tudi stroški, ki so neposredno v zvezi z izvozom in uvozom blaga, ua primer: stroški prevoza, zavarovanja, provizije in podobno, razen čc ni v plačilnem dovolilu določeno drugače.
2.	Vse odločbe, ki se nanašajo na ureditev plačilnega prometa z inozemstvom za blago, izdaja zvezni minister za finance v soglasju z zveznim ministrom za trgovino in preskrbo, vse odločbe glede nadzorstva nad uvozom in izvozom blaga v inozemstvo pa izdaja zvezni minister za trgovino in preskrbo v soglasju z zveznim ministrom za finance.
Člen 29.
1.	Blago se sme uvažati iz inozemstva samo na podlagi uvoznih dovolil, ki jih izda uprava za zunanjo trgovino.
2.	Za vsako posamezno plačilo uvoza blaga iz inozemstva (bodisi po uvozu, bodisi vnaprej) in za plačilo stroškov, ki so neposredno V zvezi z uvozom, so si uvozniki dolžni priskrbeti plačilno dovolilo od uprave za zunanjo trgovino in je za pooblaščene denarne zavode v teh primerih odločilno le plačilno dovolilo uprave za zunanjo trgovino, katero jim uvozniki predlože kot opravičilo za posamezno plačilo. Uvozne listine so upravi za zunanjo trgovino podlaga pri izdajanju plačilnih dovolil.
3.	Po nalogih domačih uvoznikov In na podlagi plačilnega dovolila uprave za zunanjo trgovino Rinejo pooblaščeni denarni zavodi izplačevati plačilne naloge samo inozemskim ko rialu ikoni, navedenim v dovolilu in v smislu določb veljajočih plačilnih sporazumov z državo, v kateri naj se izplačajo, in izdajati plačilne naloge ne. posredno po svojih inozemskih zvezah v primerih, če ni plačilnega sporazuma. Nikakor pa n« ame.io nooblaščeni
denarni zavodi izdajati čekov domačim uvoznikom radi neposredne dostave inozemcem.
4.	Za vsako zmanjšanje dolga za blago, uvoženo iz inozemstva, ako se odplačilo ne želj opraviti na način, določen v deviznih predpisih za plačila na blagovni podlagi, je polrebna dovolitev bančuc-valutnegn oddelka zveznega ministrstva za finance. O vsakem tako izdanem plačilnem dovolilu obvesti baneno-valulni oddelek zveznega ministrstva za finance upravo za zunanjo trgovino.
5.	Na vsakem posameznem plačilnem dovolilu mora pooblaščeni denarni zavod vidno označiti, da se jo plačilno dovolilo izkoristilo. Ta klavzula o izkoriščenem plačilnem dovolilu se glasi: »Izkoriščeno zn plačilne; poleg te so navedeta Številka in datum, pod katerima je plačilo vpisano v kontrolnik izvršenih plačil, in se overi klavzula s podpisi.
Člen 30.
1.	Blago se sme iz našo države izvažali v inozemstvo samo na podlagi Izvoznih dovolil, izdanih po upravi za zunanjo trgovino.
2.	Izvozniki morajo vnašati v državo vso doseženo ustrezno vrednost izvoženega blaga, najmanj pa vrednost, navedeno v izvoznem dovolilu, In sicer tako kakor določajo veljajoči devizni predpisi zn vnašanje iz države, v katero se blago Izvnžn, in to najpozneje v roku treh mesecev, šteto od dne, ko se jo izvoz izvršil, kolikor s posameznimi Izvoznimi dovolili ni določen drug rok. Ako izvoznik iz opravičenih razlogov ne bi vnesel v državo protivrednosti izvoženega blagu, navedeno v Izvoznem dovolilu, se mora obrniti s prošnjo do uprave za zunanjo trgovino radi opravičbe razlike.
3.	Za podaljšavo roka za vnos ustrezno vrednosti v državo.je potrebna dovolitev upravo za zunanjo trgovino, Ako je uprava za zunanjo trgovino mnenja, (In je zahtevana podaljšava roka neumestna, prijavi primor bnnčno-valutnemu oddelku zveznega ministrstvu zn finance radi pristojnega postopka.
4.	Za vsak znesek, izplačan posameznemu izvozniku, morajo pooblaščeni denarni zavodi izdali izvozniku pismeno potrdilo s pripombo, da se moro izplačani znesek uporabit! kot opravičilo zaveze, katero jo izvoznik Preda! upravi za zunanjo trgovino, bodisi generalno bodisi za vsako priskrbljeno izvozno dovolilo.
5.	Ako dobo inozemoi pritrditev upravo za zunanjo trgovino za konkretni primor izvoza blaga iz naše državo v inozemstvo, morejo dobiti izvozno dovolilo na svoje ime samo pa podlagi vnosa ustrezno vrednosti v našo državo na način In v roku, ki ju predpiše uprava za zn-kanjo trgovino.
dem Sl.
1- Pri opravljanju blagovnih kompenzacijskih poslov morajo uvozniki in izvozniki strogo paziti na to, da se kompenzacija opravi samo v mejah in na način, kakor 50 jim izdana dovolila.
2.	Na podlagi dovolil za opravljanje blagovnih kompenzacij smejo domači uvozniki neposredno izplačevali domačim izvoznikom, s katerimi opravljajo kompenzacijski posel, sočasno ko M a uvoznik nalog za izplačilo inozemskemu upniku po domačem izvozniku.
3.	Izjemno od določb odstavka 2. člena 80, smejo' izvozniki pri opravljanju blagovnih kompenzacij na pod-lf*Rl redno prt upravi za zunanjo trgovino priskrbljenih dovolil zadržati v inozemstvu ustrezno vrednost izvože-nega blaga in jo dati na .razpolago tistemu inozemskemu
upravičencu, katerega jim sporočo domači uvozniki, s kaj terimi opravljajo v konkretnem primoru kompenzaciji ski posel.
Člen 32.
Voznina za tranzitno blago skozi našo državo se v naši državi ne sme plačati brez dovolitve Narodne banke,
V.	PROMET ti on 33.
Vsa domača prometna podjetja, ki se bavljo ali posredujejo prj prevozu blaga in potnikov med našo državo in inozemstvom, si morajo priskrbeti od baneno-valut-nega oddelka zveznega ministrstva za finance pooblastitev zn opravljanje deviznih poslov, id so v zvezi z njihovim poslovanjem.
ti en 34.
1.	Vso družbo jn podjetja v državi, ki se bavljo s prodajo voznih listkov zri inozemsko relacijo (železniških, ladijskih, letalskih, za spalne vagone in podobno), smejo opravljati te posle samo, kolikor sl priskrbe pooblastitev za opravljanje tokih poslov od Narodno banko.
2.	Vse družbe, ustanovo in osebe, ki si priskrbo tako pooblastitev za prodajanje voznih listkov za inozemsko relacijo, morajo opravljali to posel tako, kakor ga v pooblastilu samem predpiše Narodna banka.
3.	Vse le družbe morajo voditi predpisano kontrol, nilco in ostale razvide na način, ki ga predpise Narodna bunka.
1.	Pomorski promet
Člen 3fi.	..
1.	Vse domače pomorske paroplovno družbo morajo vnašati v državo vso presežke deviz, ki jim niso neogibno za vzdrževanje redno plovbe z inozemstvom ali v, inozemstvu.
2.	Zvozili minister za finance uredi v sporazumu z zveznim ministrom za promet (Glavna pomorska uprava) s posebnimi odločbami vse podrobnosti v zvezi z deviz,-nim poslovanjem teh družb.
3.	Prav tako uredi zvezni minister za finnneo v sporazumu z zveznim ministrom zn promet (Glavna pomorska uprava) s posebnimi odločbami tudi poslovanje predstavništev in agencij tujih pomorskih pnroplovnili družb ter poslovanje tujih ladij, Id prihajajo v naše vodo.
2.	Rečni promet Člen 80.
1.	Vse domače družbo za ročno plovbo morajo vna-Sati v državo vso presežke deviz, ki jim niso neogibni za vzdrževanje redno plovbe z inozemstvom ali v inozemstvu.
2.	Zvezni minister za finnneo uredi v sporazumu z zveznim ministrom za promet (Glavna uprava večnega prometa) s posebnimi odločbami vso podrobnosti v zvezi z deviznim poslovanjem teh družb.
3.	Prav tako uredi zvezni minister zn finance v sporazumu z zveznim ministrom zn promet (Glavna uprava rečnega prometa) g posebnimi odločbami tudi poslovanje predstavništev in agencij tujih družb za rečno plovbo ler poslovanje tujih ladij in plovnih objektov, ki prihajajo v naša pristanišča ali plovejo skozi našo državo.
3.	Zračui proraot Člen 37.
1.	Vsa domače letalske družbe morajo vnašati v državo vse presežke deviz, ki jim niso neogibne za vzdrževanje redne zračne plovbe z inozemstvom ali v inozemstvo.
2.	Zvezni minister za finance uredi v sporazumu z resornim zveznim ministrom s posebnimi odločbami vse podrobnosti v zvezi # poslovanjem teh družb.
3.	Prav tako uredi zvezni minister za finance v sporazumu z resornim zveznim ministrom s posebnimi odločbami tudi poslovanje predstavništev in agencij tujih letalskih družb in poslovanje tujih letal, ki pristajajo na naših letališčih in hidroavionskih bazah.
4.	Potniški in poštni promet Člen 38.
1.	Ce naj ostanejo iz inozemstva vnesene vrednosti ludi še po vnosu v našo državo v lastništvu inozemcev, je potrebno priskrbeti dovolitev Narodne banke in pri lem predložiti dokaze, da so vrednosti vmesene v državo.
2.	Da bi ee dokazal vnos kakršnih koli vrednosti iz inozemstva po pošti, je treba pošiljke predložiti najbližjemu sedežu Narodne banice, da se komisijsko odprejo in ugotovi vsebina.
3.	Za dokaz o vnosu vrednosti izven poštnega prometa rabijo posebna pismena potrdila, ki jih izdajo carinski obmejni organi, ako potnik to zahteva.
a) Odhod v inozemstvo Člen 39.
1.	Pravico nakupa tujih plačilnih sredstev za po-trebe odhoda v inozemstvo imajo samo domačini na pod-Jaei redno vidiranih potnih listin. Nakup se sme opraviti fiemo na način in v mejah, določenih >za države, kamor luka oseba potuje.
2.	Prodana plačilna sredstva morajo ne glede na nji-h°vo obliko (valute, čeki, pošiljke ipd.) pooblaščeni de-narni zavodi ali pooblaščeni menjalci, ki so jih prodali, aii devizna oblastva oziroma devizni organi vpisati v Putne listine.
3.	Inozemoi, ki potujejo iz naše države v inozemstvo, ^ejo nabaviti tuja plačilna sredstva samo v izjemnih Primerih, ako si priskrbe dovolitev bančno-valutnega u^dalka zveznega ministrstva za finance.
4.	V primerih iz odstavkov 1. in 3. tega Člena smejo
upraviti prodajo oziroma prenos tujih plačilnih sredstev Satoo pooblaščeni denarni zavodi oziroma pooblaščeni Uhmjalci; pooblaščeni menjalci pa smejo prodajati samo urektivne tuje valute.	_ _	,,
Pri povratku v državo morajo domačini prijavili ^Porabljene zneske tujih plačilnih sredstev carinarnici, '* tim te zneske vpiše v potno listino. Te zneske so poteki dolžni v roku 15 dni ponuditi v odkup pooblaščenim "uuarnim zavodom oziroma pooblaščenim menjalcem, ako gre za vaiuje-
6.	Isto velja tudi za vsa tuja plačilna sredstva, ako 86 Potovanje opusti.
7.	Pooblaščeni denarni zavodi in pooblaščeni me-ojalci morajo pregledati po polnih listinah, ali se je potnik, kateremu prodajo tuja plačilna sredstva, ravnal ! Prejšnjih primerih v smislu odstavkov 5. in 6. lega
Ako u,gotove nepravilnost, mu ne smejo prodati tuiih plačilnih sredstev, primer pa morajo prijaviti
bančno - valutnemu oddelku zveznega ministrstva za finanoe.
Člen AO.
1.	Vse nedovoljene količine plačilnih sredstev, katere poskusijo posamezniki brez prijave obmejnim obla-stvom iznesti v inozemstvo, se zaplenijo v korist zvezr-nega ministrstva za finance, prijavljene količine, ki presegajo zneske, katerih iznos je dovoljen, pa se odvzamejo in položijo za račun zadevnih oseb pri Narodni banki.
2.	Za vsako zaplenjeno oziroma odvzeto količino teh vrednosti izdajo obmejna oblastva redno potrdilo osebi, kateri so se vrednosti odvzele.
3.	O razpolaganju s položenimi vrednostmi odloča bančno-valutni oddelek zveznega ministrstva za finance.
4.	Predpisi tega Člena veljajo po naliki tudi za primere iznašanja vrednosti v inozemstvo na drug način (po pošti in podobno).
b) Prihod inozemcev i n t r a n z i! u i potniki
Člen 41.
1.	Inozemski potniki morejo za svojega bivanja v naši državi prodajati vnesena tuja plačilna sredstva samo pooblaščenim zavodom oziroma pooblaščenim menjalcem.
2.	inozemci imajo pravico, vnesena plačilna sredstva v smislu odstavka 1. tega člena s prodajo za dinarje v celoti ali delno realizirati in smejo morebitno ostanke neprodanih tujih plačilnih sredstev pri odhodu iz države iznesti, ee imajo redno potrdilo o vnosu. Isti postopek velja tudi za tiste zneske v tujih plačilnih sredstvih, ki jih inozemoi prejmejo iz inozemstva za svojega bivanja v naši državi, če imajo redna potrdila pristojnih deviznih oblastev oziroma organov. Iznos teh ostankov jc dovoljen samo v tisti višini, ki je verjetna glede na trajanje bivanja v naši državi.
3.	Inozemci morejo vnesena tuja plačilna sredstva menjati pri pooblaščenih denarnih zavodih, oziroma pri pooblaščenih menjalcih za tuja plačilna sredstva, ki se
' glase na drugo valuto; vendar smejo pooblaščeni denarni zavodj in pooblaščeni menjalci dajati proste devize in valute samo za prevzete proste devize iu valute
Člen 42.
1.	Zneski, prejeti po posameznih Idiringih ali v smislu turističnih sporazumov, se morejo, kolikor se ne porabijo v državi, vrniti v inozemstvo samo po tisti poti, po kateri so bili v našo državo vneseni
2.	Neporabljeni zneski, prejeti v državi po kakršni koli drugi osnovi se morajo položiti pri pooblaščenih denarnih zavodih na račun inozemskih lastnikov. Poobla-ščeni denarni zavod si mora takoj priskrbeti od Narodne banke odobritev glede kategoriziranja teh terjatev (člen 24., točita 3. tega pravilnika).
Člen 43.
Tranzitni potniki morejo iznesti samo tiste zneske v tujih valutah in devizah, za katere so jim naša carinska oblastva pri prihodu v državo izdala potrdila, nikakor pa ne večjih zneskov.
Člen 44.
Z zneski, prejetimi po kliringu in plačilnih sporazumih, morejo inozemci kupovati vozne listke (železniške, parobrodne, letalske, za spalne vozove, za prtljago ipd.) za tuje relacije samo za neposredni povratek v svojo državo.
Člen 45,
1.	Vso nedovoljene količine efektivnih dinarjev, ki " bi jih posamezno osebe poskušalo brez prijave obmejnim
oblastveni vnesti v našo državo, sc zaplenijo v korist zveznega ministrstva za finance. Prijavljeno količine, ki presegajo zneske, Imlerih vnos je dovoljen, se odvzamejo in položijo na račun prizadetih oseb pri Narodni banki.
2.	Zn vsako zaplenjeno oziroma odvzelo količino teh zneskov izdajo obmejna ohlaslva redno potrdilo osebi, kal eri so bili ti zneski odvzeti.
3.	O razpolaganju s položenimi zneski odloča bančno-valutni oddelek zveznega ministrstva zn finance.
4.	Predpisi tega člena veljajo po naliki tudi za primere vnosa efektivnih dinarjev v državo kako drugače (po pošti ipd.).
VI.	PLEMliNITK KOVINE
Člen 4(1.
izvoz plemenitih kovin v nepredelani in kovani obliki v inozemstvo je prepovedan.
Člen 47.
1.	Pravico odkupa celotno proizvodnjo plemenitih Kovin v državi ima Narodna banka v imenu državo.
2.	Zvezni minister za finance uredi s posebno odločbo nadzor nad proizvodnjo plemenitih kovin v državi.
Člen 4K
Prepovedano jo topili kovano zlato (zlatnike). Topiti in pretapljati zlato drugačne oblike jo dovoljeno samo obrtniškim in industrijskim podjetjem v njihovem opravilnem obratu.
Člen 10.
1.	Izključno pravico kupovanja kovanega zlata, t, j. zlatnikov, ne glede na lo, ali so ti zakonito plačilno sred-stvo v kaki državi ali ne, kakor tudi plemenitili kovin v palicah ima Narodna banka.
2.	Pravico odkupovanja zlatni kov moro Narodna banka prenesti tudi na pooblaščeno denarne zavode in pooblaščeno menjalce.
3.	Vse druge osebo morejo kupovali zlatnike samo z dovolitvijo Narodno banke.
4.	S palico se razume vsaka oblika nepredelanih plemenitih kovin.
Člen 50.
1.	Staro zlato smejo nakupovati samo tista obrtniška in industrijska podjetju, lei dobijo za to dovolitev Narodno banke.
2.	S starim zlatom so razumejo vse vrste zlotih izdelkov, ki ec kupujejo ali prodajajo po teži in coni čistoga zlata, ne glede na vrednost izdelave.
Člen 51.
1.	Obrtniška in industrijska podjetja morejo za potrebe lastne obrtniško oz.iroma industrijske predelavo kupovati tiste količine in vrste zlata, ki so navedene v posebnih dovolilih, izdanih po Narodni banki. To nakupovanje morejo opravljali samo v svojih poslovnih prostorih.
2.	Palice, ki jih dobe s topljenjem tega zlata, so smejo uporabiti samo za nadaljnjo predelavo v lastnem podjetju. Prodati se smejo te palice z dovolitvijo Narodne batake samo drugim obrtniškim in industrijskim podjetjem, ki go jbavjjo s predelavo zlata.
3.	Obrtniška in industrijska podjetja morajo voditi kontrolno knjigo o kupljenem, predelanem in potroše-“norn zlatu po predpisih, ki jih izda zvezno ministrstvo za finance.
4.	Zlato v znanstvene in druge namene ,se more kupovali samo po dovolitvi Narodne banko.
Člen 52.
1.	Zobozdravniki in zobni tehniki dobivajo za potrebo svojo ordinacije zlato, polizdelke od za to pooblašče-nih obrtniških in industrijskih podjetij.
2.	Zobozdravniki in zobni tehniki smejo od svojih pacientov kupovati samo stare zohotelmične izdelke (krono, mostove, zlate zobe, zlate proteze ipd.) in smejo tako kupljene količino zla la v teh primerih uporabiti za posredno predelavo v svoji ordinaciji ali pa jih odstopiti pooblaščenim obrtniškim in industrijskim podjetjem.
3.	Zolx>zdravniki in zobni tehniki so dolžni voditi kontrolno knjigo o kupljenem, predelanem j n potrošenem zlatu, kakor to predpiše zvezno ministrstvo za finance.
Člen 53.
Prepovedano jo dajati ali sprejemati v zastavo zlatnike. zlato nolizdelkc in zlato palico.
VII KONČNE DOLOČBE
Člen 54.
Ta pravilnik včltja od d nova objavo v Uradnem listu demokratske federativno Jugoslavijo.
Beograd dno 21. septembra 1945.
Minister za finance;
Sr. Žujoviv a. r.
684.
Odločba o ukinitvi vojne monopolsko takso na eksplozive
(minister zn finance, IV. št, 4204 z dne 16. avgusta 1916).
— f>85‘
Na prijavo Milana. Grola, ministra v p. iz Beograda o obnovi delovanja Demokratsko stranko izdajo zvezno ministrstvo zn notranjo zadevo na podlagi člena 7,, toč. b) zakona o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih, kor so izpolnjeni pogoji iz členov 3, in 6. zakona, tole
odločbo
o odobritvi obnovo delovanja Demokratsko stranko
Po predloženem programu in pravilih se odobrujo obnova delovanja Demokratske stranko a pravico delovanja v območju demokratske federativno Jugoslavije.
Ta odločba naj se dostavi Milanu Grelu kot prvemu podpisniku na prijavi, federalnim ministrstvom za notranje zadeve in Uradnemu listu DEJ
Beograd dno 20, septembra 1915.
St. 4347.
Minister za notranjo zadeve: Vlada Zotević s. ,r-
j!
680.
Odločba o sestavitvi iniciativnega odbora za ustanovitev nove Počitniške zveze
(minister	orosveto, št. 3665 z dne 12. septembra
1945).
687.
V zvezi s členom 1. uredbe o urejanju cen izdaje ministrstvo za trgovino in preskrbo zvezne vlade, uprava za cene naslednjo
odločbo
o obračunavanja skonta pri prodaji blaga na kredit
Člen 1.
Industrijska in trgovinska podjetja, id prodajajo svoje blago na trimesečni kredit, smejo na odobrene cene zaračunati največ 2 % skonta.
Alto se da blago na kredit krajši od treh mesecev, se mora skouto 2 % sorazmerno znižati.
Člen 2.
Kjer se pri prodaji blaga na kredit zaračunava ta skonto, je obvezno izdati račun.
Člen 3.
Ta skonto se navede na računih kot ločena dodatna postavka pod odobreno prodajno ceno blaga.
Na le račune se prav tako postavi nrinomtin vPla. čilo v.....mesecih od danesc
Člen 4.
Industrijska oziroma trgovinska podjetja, ki so nabavila blago na kredit in plačala zanj skonto po členu 1. te odločbe, smejo ta skonto zaračunati med svoje proizvodne oziroma nabavne cene.
Pri opravičbi svojih kalkulacij oziroma prodajnih cen morajo ta podjetja dokazati skonto z ustreznimi fakturami.
Člen 5.
Ta odločba velja od dneva objave v Uradnem Halu DEJ.
Beograd dne 10. septembra 1945.
Št. 6085.
Minister za trgovino in preskrbo:
Inž, Nikola Petrovič a. r.
688.
Na podlagi člena 1. uredbe o načrtnem razdeljevanju in potrošnji blaga z dne 12. maja 1943 izdaje minister za trgovino in preskrbo tole
odločbo
o ureditvi živinskih trgov in o obvezni prodaji klavne živine
Člen 1.
Radi ureditve živinskih trgov se federalna ministrstva za trgovino in preskrbo pooblaščajo, da vsako za svoje območje izdajajo ustrezne predpise in naredbe, s katerimi se:	i
1.	ustanavljajo sejmi za klavno živino;
2.	določijo območja, ki bodo na posameznih sejmili prodajala klavno živino;
3.	predpišejo pogoji za dogon živine na te sejme;
4.	predpišejo pogoji, po katerih se sme živina goniti iz kraja v kraj v območju federalne enote oziroma pokrajine, v zvezi s točko 2. odločbe zveznega ministra za trgovino in preskrbo o prevažanju oziroma prenašanju kontroliranega blaga iz kraja v kraj, štev. 3*858 z dne
5.	julija 1945.
S tem se nikakor u'e sme posegati v predpise, ki urejajo promet kontroliranega blaga med federalnimi enotami;
5.	določijo pogoji za klanje živine.
Člen 2.
Po potrebi morejo federalna ministrstva za trgovino in preskrbo vsako za svoje območje predpisati obvezno prodajo klavne živine.
V tem primeru morejo federalna ministrstva za trgovino iu preskrbo v sporazumu s federalnimi ministrstvi za kmetijstvo predpisati oddajo klavne živine posameznim okrožjem, okrajem in občinam, paziti pa morajo pri tem, da se breme oddaje enakomerno in pravično poraz, deli na vse živinorejce in da je obremenitev posameznih okrožij, okrajev in občin sorazmerna dejanskemu stanju klavne živine in niikovim močem.
Clen 3.
Odkup klavne živine, bodisi po prosti ali' po obvezni prodaji, smejo opravljati samo podjetja ali ustanove, ki jih za to pooblasti federalno ='-Uumumn in preskrbo za svoje območje.
Člen '4.
Pooblaščena odkupna podjetja oziroma ustanove so pod neposrednim nadzorstvom federalnega ministrstva za trgovino in preskrbo.
Zvezno ministrstvo za trgovino iu preskrbo izvaja vrhovno nadzorstvo nad poslovanjem teh podjetij oziroma ustanov na vsem območju demokratske federativne Jugoslavije in po potrebi izdaje predpise in naredbe za vzporedbo njihovega dela.
Člen 5.
Ta odločba velja od dneva objave v Uradnem listu DEJ.
Beograd dne 17. septembra 1945 Št. 12339.
Minister za trgovino in preskrbo;
Inž, Nikola Petrovič s. r
689.
Odločba o ceniti: usnju, ki ga dobavlja UNJiRA (minister za trgovino in preskrbo, št. 6375—7145 z dne 28. avgusta 1945).
690.
Odločim o conah živilom, ki jih dobavlja UNRRA (minister za trgovino in preskrbo, št. 7143, 7153 in 7154 z dne 3. septembra 1945).

691.
v zvezi s členom 1. uredbe o urejanju cen izdnje zvezno ministcstvo za trgovino in preskrbo, uprava za cene naslednjo
odločbo
o dopustni meri kosmatega zaslužka p:i d. vili v prodaji na drobno
Člen 1.
A ko delijo trgovci drva na drobno neposredno po-trdinikom, pa so ta drva nabavili od trgovcev na debelo po cenah, ki veljajo zn trgovino na debelo, smejo zaračunali na nabavno ceno, določeno v smislu navodila zveznega minislrstva za trgovino jn preskrbo št. 2002, objavljenega v Uradnem listu DFJ z dno 22. m n ja 1915, kot svoj dopustni kosmati zaslužek največ 10 %.
Člen 2
0 Vuna dopustna mera kosmatega zaslužka za drva v trgovini na drobno, določena v navodilu zveznega mini: strstva zn trgovino in preskrbo za določanje cen v trgovini na debelo in na drobno št. 2902, ostane će dalje v veljavi za trgovce no drobno, ki nabavljajo drva neposredno od proizvoduikov.
Člen 3.
Ta odločba velja od dneva objave V Uradnem listu DFJ.
Beograd dne 15. septembra 1945.
St. 8350.
Minister za trgovmo in preskrbo: Inž. Nikola, Telim vic g. rk