Paštaina plačana v gotovini. ŠTEV. 178.
V LJUBLJANI, geirtek, dne 12. avgusta 1826.
Posamezna številka Din 1'—.
LETO III.
NARODNI DNEVNIK
lafcaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
M&sečna naročnina: V Ljubljani in P° P0?ti-Din 20'—, inozemstvo Din 30	•
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu šiev. 13.633.
Trgovcem, obrtnikom in industriicem v Sloveniji!
Prvikrat v aiaši državi gremo v volitve za naše najvišje gospodarsko in stanovsko
javni žtvo. Dne 22. septembra bomo volili svoje zastopnike v Zbornico za trgovino, «l»rt is industrijo v Ljubljani.
82.000 stanovskih tovarišev bo ta dan odločilo, komu izroči vodstvo stanovskega fcrsjrednirskega parlamenta za Slovenijo.
Volimo v času gospodarske krize. Zadnja leta pomenijo, dobesedni boj za obstanek. Ravno to trpljenje pa nas je naučilo ceniti skupnost, stanovsko zavest in spoštovanje do Zfcnmiee, ki je naša zašeitnica, glasnica naših teženj in zahtev.
Slovenske obrtnike, trgovce in industrijee veže trdna stanovska v za jem-» « s t. Celoten naš stan se je z vztrajnostjo in pogumom poprijel takoj po vojni velikega dela z a gospodarsko obnovo Slovenije. Tedaj nam je vojna uničila velik iel obrti, trgovine in industrije in nas postavila v čisto nov položaj, ki je diktiral nove in novo delo. Razmeroma hitro smo premagali te težave.
Nato so nas zadeli udarci centralistične gospodarske politike,
1 je g^orila demontirati našo industrijo, uničiti obrt in izriniti trgovino. Celotni naš sta* se je uprl teinu razdiranju narodnega blagostanja.
1« boj mora iti v strnjenih vrstah naprej. Kriza je čimdalje hujša, enotna obramba vod«# ficij potrebna. V tej borbi nas vodi gospodarski parlament Slove -
* 1 i * — naša Zbornica!
Zato hočemo, da predstavljajo Zbornico najboljši naši t • v a r i g i, brez ozira na politično pripadnost, možje, ki bodo znali braniti ž i v 1 j e n s k e interese Slovenije kot gospodarske
* * • t e.
Storili smo vse za popolnoma složen nastop vseh volivcev v Zbornico. toda zastopniki sedanje centralistične gospodarske politike so žal tak nastop onemogočili!
Hočemo, da gospodarstvo Slovenije prosto in neovirano napreduje. Zato proč s škodljivimi poizkusi in preuranjenimi reformami, proč s pretiranim poseganjem obla-stev v naše gospodarsko življenje, kar le moti gospodarsko konsolidacijo.
Sni« i* naroda in nas no boli manj kot ivse druge stanove DRAGINJA, ki ji sledi splošno obubožanjc. Zato hočem« uveljavljati načelo pocenitve produkcije, pocenitev potrebščin. Draginjo danes ustvarja pretirani fiskalizem, napačna carinska politika, nezadostnost prometnih sredstev in neurejenost prometnih tarif. ko Trpko se spominjamo na NAJSRAMOTNEJŠI ZAČETEK NAŠEGA PREGANJANJA, ran1)0,1 naslovom »protidraginjske akcije« uvedli zloglasno preganjanje ogi ii.tsjlt najstarejših in najsolidnejših tovarišev in jih spravljali v ječo in v velike enarne kazni. To ni bik samo krivica, temveč tudi največja razžalitev slovenskega pri-1 °*>llncga stanu, ko se nas je hotelo stigmatizirati kot povzročitelje draginje in nas postaviti na sramotni od«r.
IVAN JELAČIN ML.,
Predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, predsednik Zveze trg. *ren,iiw ca Slovenijo, predsednik ljubljanske °rze za blago in vrednote, veletrgovec in industrije« v Ljubljani.
.	IVAN	OGRIN,
Zbor"iec za trgovino, obrt in ndustrijo, 8<avbenik induftpijec y ,
ljani.
RUDOLF STERMECKI, načelnik gremija trgovcev v Celju, svetnik Zbornice ta trg^Vino, obrt in industrijo v Ljubljani, veletrgovec v Celju.
HEINRICHAR FRANC, industrijalec, Škofja Loka.
“1H^EL ROŽANC,
tremuj* tiskarnarjev za Slove-
n,J0 v ^'-liani.
TAVČAR .TAnk„
•	veletrgovec, Maribor.
LORBER IVAN, predsednik Društva kat. mojstrov, sHkaiPslci mojster v Mariboru.
ANTON LIPOVŠEK, gostilničar v Mariboru.
ANTON ROJINA, predsedcik Jugoslovansko obrtne zveze, industrialec v Ljubljani.
STANKO LENARČIČ, načelnik Trgovskega gremaja za Logaški okraj, trgovec, Nova vas.
ZUPANC BLAŽ, predsednik obrtnega dmštva v Laškem.
IVAN POLAK, predsednik Obrtnega društva in obrtne zadruge v Kamniku, usnjar.
ANTON STRGAR, nafte laik Trgovskega gremija, trgovec v Kamniku.
/
VINKO RESMAN, industrijalec in župan v Radovljici. LIPEJ FRANC, svetnik Zbornice za trg., obrt in industrijo v Ljubljani, veletrgovec v Brežicah.
IVAN PICEK, trgovec, Novo mesto.
JAKOB BABNIK, vodovodni inštalater, Ljubljana. MARTIN VRABEL, trgovec, Ptuj.
TREPPOV MARJAN, industrijalec, Brežice.
HAFNER JOŽEF, svetnik Zbornice za trg., obrt in ind. v Ljubljani. trgovec, gostilničar in župan v Škofji Loki.
JERNEJ LOŽAR, svetnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, krojaški mojster in gostilničar v Ljubljani.
HINKO LEK IN G ER, trgovec in župan v Litiji.
®UCAR ANTON, trgovec, Brežice.
MATEJ GOGALA, predsednik Obrtne zveze, miz^ki mojster na Bledu.
IVAN GR0SEK, trgovec, Trebnje.
JOŽEF TOPO RIS, predsednik Obrtne zveze v Tržiču, krojač.
JOSIP LAVTIŽAR, trgovec in župan, Kranjska gora.
JANEZ LANCIC, klepar in posestnik, Gornja Radgona, predsednik Obrtne zadruge.
Da posebej poudarimo samo najhujše: krivično davčno obremenitev, ki zavzema že obeležje oddaje premoženja in nas vse uničuje. Soeialue dajatve,' alasti bolniško in nezgodno zavarovanje ue služi več svojemu namena, od kar so centralizirali upravo in prenesli naše bogate fonde iz dežele. Tu čaka Zbor*ieo ogromno delo.
Sloves slovenskih pridobitnih slojev jo sposobnost in poštenje. Korupciji) in nesolidnost, ki cesto uničuje sadove našega udega dela, bo celoten stan odločno
pobijal.
S tem hočemo utrditi naš dober sloves v inozemskih tFiiščih. Kajti izvoz je predpogoj za obstoj naše obrti, trgovine in industrije. Za »motreno pospeševanje izvoza zahtevamo, da se omogoči Zbornici, da sodeluje pri sklepanju trgovskih, carinskih in tarifnih pogodb s tujimi državami. Konkurenčno zmožnost nam mora daii prava prometna politika. Neposredna zveza i morjem je življenjskega pomena sta. gospodarstvo v Sloveniji. Popolno borzo v Ljubljani zahtevamo ne le s stališča enakosti z drugimi pokrajinami, ampak tudi zato, ker je le-ta eden temeljnih pogojev za dvig našega izvoza. Naše novo zastopstvo v Zbornici mora v tem zastaviti vse sile:
Zavedamo se, da je Slovenija najnaprednejši del države. Ne zahtevani.) zanjo predpravic, a r a v n o p r a v n o s t ji hočemo izvojevati. Enakost zahtevam« v davčni zakonodaji in praksi. Enakost pri dodelitvi kreditov Narodne ba*ke in obrtnih kreditov. Enakost pri razdeljevanju državnih dobav, enakost v državni podpori za naše strokovno šolstvo!
Naša Zbornica mora povečati svoj vpliv na državno, trgovinsko in finančno politiko. V Gospodarskem svetu pripada njenim zastopnikom soodločilen vpliv. Stremljenje za ustvaritev bodoče državne gospodarske zbornice, ki bi v lastnem delokrogu kot ljudsko stanovsko zakonodajno telo odločala v gospodarski in socialni politiki, bo naša Zbornica vztrajno podpirala.
Tovariši! Za izvršitev splošno teh označenih velikih nalog bomo izvolili iz svojih vrst svobodno in neodvisno vodstvo naše najvišje gospodarske institucije. Odk lati j a m o ti k a z o v a n j e , naj pride od koderkoli!
Za volivne priprave smo osnovali: 'vVOLIVNI ODBOR ZDRUŽENIH STANO\SKIll KANDIDATNIH LIST TRGOVCEV, OBRTNIKOV IN INDUSTRIJCEV V SLOVENIJI*, ki ima svojo pisarno v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 8. >>a njegov naslov pošiljajte svoje nasvete, želje in vprašanja.
V složnem in neodvisnem nastopu imamo jamstvo, da izvolimo dobre predstavnike našega stanu, v tem je poroštvo naše zmage!
Za ta veliki namen smo se združili in Vas prosimo, da se nam pridružite.
Naša zmaga mora biti manifestacija 'enotne gospodarske Slovenije dokaz, da slovenski trgovci, obrtniki in industrijci v Sloveniji odklanjajo jerob-stvo in hočejo prost in zdrav napredek slovenskega gospodarstva.
Zato na delo, zato k zmagi!
ANTON BULC, trgovec, Mokronog.
ZAVODNIK FRANC, predsednik Obrtno zveze, mizarski mojster v Št. Vidu.
ANTON CERAR, lesni trgovec, Kamnik.
MARTIN PLUT, trgovec in industrijee, Črnomelj.
JOSIP BORIŠEK, gostilničar in trgovec v Litiji. CUFER ANDREJ, trgovec in župan, Jesenice.
JANEZ VREČAR, mizar, Domžale.
STANKO FLORJANČIČ, trgovec v Ljubljani.
FRANC BREZNIK, svetnik Zbornice za trg., obrt in industrijo, pekovski mojster v Prevaljah.
KOROŠEC DRAGOTIN, svetnik Zbornice za trg., obrt in ind. v Ljubljani, Gorenje pri Rečici ob Paki.
stupan DRAGOTIN,
zidarski mojster, Slov. Bistrica.
ANTON KRALJ, svetnik Zborniee za trg., obrt in ind. v Ljubljani, predsednik Obrtne zveze za brežiški okraj) sodarski mojster v Brežicah.
LEOPOLD BRUDERMAN, trgovec in posestnik v Konjicah.
FRANC PAVLIN, trgovec v Ljubljani.
RUDOLF KOVAČIČ, trgovec ▼ Ljubljani.
IVAN ČADEŽ, trgovec v Ljubljani.
FRANC ŽAN, mesarski mojster v Ljubljani.
VINKO VIDIC, čevljarski mojster, Višnja gora.
FRANC PUST0TN1K, trgovec, Blagovica.
IVAN ROMKO, tidarski mojster, Cerknica.
JOŽE SITAR, mizarski mojster, Križe pri Tržičn.
FLORIJAN GAJŠEK, trgovec, Loka pri Žusmu.
MURKO VID,
trgovec, Marii o*.
TURNŠEK MAKS, trgovec, Z lab er pri Mooirju.
ŠKAFAR JOSIP, trgovec, Beltinci.
JAKOB JAS, mlinar, Št. Itj pod Turjakom.
KORAŽIJA FRANC, dimnikarski mojster, Maribor.
ŠTEFAN LITROP, čevljarski mojster, Turnišče.
LEKŠE ANTON, mizarski mojster, Mooirje.
ZADRAVEC PBTEH, lastnik mlina i* žage, Ormož.
IVAN SRBBOT, čevljarski mojster v Ljubljani. FLORJAN REBERNIK, kovač v Prevaljah PELKO FBANC, ' krojač, Novo mento
S ovensk * gr >sp »d »rslca Ironta pos avlieaa.
Ni danes Slovenca, ki se ne bi zavedal, da je ta Slovenijo v današnjih Sasih edina rešitev skupen nastop vseh Slovencev. Prav vsi vemo, da veže nas vse eden in isti interes in prav vsi se zavedamo, da moramo zato vpostaviti tudi eno fronto, ker le združeni bomo mogli uveljaviti slovenske zahteve tako, kakor treba. Čeprav pa smo to vsi vedeli in čeprav se vsi zavedamo važnosti slovenske fronte, vendar pa je bila ta vsled naših razdrapanih strankarskih razmer nemogoča in zato tudi ni prišla slovenska beseda nikdar do svoje polne veljave.
Toda razmere so silile vedno bolj k skupnemu nastopu vseh Slovencev in končno je do le ircnte tudi prišlo. In čast ter slava gospodarskih krogom, da so jo oni kot prvi ustvarili in da so na včerajšnjem sestanku dali vsem ostalim Slovencem lep vzgled, kako je enotna fronta mogoča in obenem tudi nujna.
Naravno je, če so kot prvi postavili enotno ironto ravno gospodarski krogi, ker oni najbolj čutijo težke posledice razbitosti Slovencev, ker vse neprilike v javnem življenju se najbolj kpžejo ravno v gospodarstvu.
Tu padajo udarci napačne politike, tu so zabeležene tudi vse pasive naše politike. Zato pa je tu tudi izšla iniciativa za prvo rešitev 111 upamo, da ne za zadnjo.
Tudi pri najboljši volji pa ni bilo mogoče doseči, da bi bili na včerajšnjem sestanku zastopani prav vsi Slovenci. Poskusilo se je sicer, da bi prišlo do enotnega nastopa vseh gospodarskih krogov in da predstoječe volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo ne bi bile vzrok in povod medsebojnih bojev, temveč le nad vse mogočna manifestacija celokupnega našega gospodarskega sveta, da se mora vsako zapostavljanje Slovenije nehati. Zastopniki gotove politične stranke pa žal niso razumeli nalog časa in mislili so, da je tudi sedaj, v času največje gospodarske krize skupen nastop vseh gospodarskih krogov mogoč le pod njihovim diktatom. Preveč pa je naše gospodarstvo že trpelo od tega diktata in zato ga je moralo zavrniti in zato so moško izjavili zastopniki našega najodličnejšega gospodarskega sveta, da raje v pošten velini boj, kot pa v sramotno kapitulacijo.
In k temu možkemu sklepu je našim gospodarskim krogom le čestitati. Ker kaj pa pomaga slab kompromis, ki samo odlaga rešitev in zato samo podaljša borbo. S slabimi principi je treba pospraviti in to so včeraj storili naši gospodarski krogi in zato ima njih včerajšen nastop trajen pomen, ker z njim je bila ustanovljena slovenska gospodarska fronta, oznanilka složnega dela vseh Slovencev za pravice slovenskega naroda.
SESTANEK PRI ŠTRUKLJU.
V naglici je bil sklican ta sestanek, toda kljub temu so se na njem zbrali v impozantnem številu najodličnejši zastopniki našega samostojno mislečega gospodarskega sveta. V trdni zavesti skupnih gospodarskih interesov so utonile vse strankarske misli in poleg pristaša SLS je sedel pristaš SKS in poleg njega je pristaš NRS sklepal s politično neopredeljenim o -nujni potrebi skupnega nastopa vseh gospodarskih krogov. Pripadniki vseh strank so bili na sestanku, a tudi iz vse Slovenije. Prva skupščina slovenskega gospodarskega sveta je bil včerajšnji sestanek in zalo bo tudi njegova pot zmagovita in uspešna.
Sestanek je otvoril predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo
g. Ivan Jelačin ml.
ter podal na kratko namen in pomen te-sestanka ter zgodovino predpogajanj, ki so se vršila za volitve v Zbornico.
Po smrti blagopokojnega Ivana Kneza je bilo dogovorjeno, da se volitve predsednika Zbornice odlože, do splošnih volitev v Zbornico, če pride razpis volitev do gotovega roka. O tem obstoji pismen protokol, kljub temu protokolu pa so gotovi krogi forsirali izvolitev predsednika, upajoč, da bo izvoljen njih pristaš. Njih nada pa se ni uresničila in izvoljen sem bil jaz. Takoj po svoji izvolitvi sem izjavil na plenarni seji Zbornice, da bom deloval na to, da pride pri predstoječih volitvah v Zbornico do sporazuma in da se prepreči nepotrebna borba.
Pogajanja so se na našo iniciativo tudi začela In sicer so se jih udeležili gg. Ogrin. .Lovro Petovar in jaz. Na teh pogajanjih je prišlo do popolnega soglasja in določen je bil tudi že ključ, po katerem bi bila postavljena kandidatna lista ter bi tako odpadla vsaka borba.
-Na eni prihodnjih sej pa, ko bi se llyie',<-■določiti nadaljne podrobnosti, pa je_ izjavil g. Lovro Petovar, da je njegova misija končana in da bo vodil nadaljna pogajanja za njegovo stranko g. dr. Albert Kramer.
Ii javljam kategorično, da zavračam z vso i dlečnostj« vsako trditev, da bi mi povzročili, §e ni prišlo do sporazuma in da bi bili mi odgovorni za razbitje.
Če ra je smatral g. dr. Albert Kramer za potrebno, da je razbil sporazum, tedaj bomo šli tudi preko tega in znali storiti to, kar treba. (Odobravanje.)	,
Nato pojasni g. Jelačin, kako je sDS. tudi sicer pokazala, da ni za složen m s'iuPC|' nastop. Na občnem zboru Zveze slovenskih Sjremijev v Kranju je nad 100 delegatov slo\. Irgovcev iasno povedalo, da ne mara nobene-ga vmešavanje političnih strank v trgovske zadeve. Ko pa so videli eksponenti	da
ni občni zbor za nje, so se pritožili na ljubljanski magistrat in predsednik gerentskegi sosveta dr. Dinko Puc je ugodil rekurzu. Proti tej odločbi som se pritožil v imenu Zvezo in upam, da bo ta rekurz tudi obveljal.
Iz vsega postopanja SDS vemo, da so vse inave SDS o njeni desinteresiranosti za zbornične volitve samo prazna slama. Nobenega iArenega sporazuma ne marajo, in to se je videlo tudi na listi, ki jo je ^^vljal g. Weixl, ko so bili postavljeni za kandidate samo njegovi ljudje, le namestnike so pre-
pustili milostno drugim. Isto dokazuje tudi lista takoimenovanega akcijskega komiteja .obrtnikov.
Mi vidimo dalje, da je ves aparat SDS na delu proti pravim interesom gospodarskih krogov in da hoče med njim vpeljati diktaturo, ki se ji ne moremo in nočemo ukloniti. (Tako je!)
Nepopravljive škode je že povzročila SDS slovenskemu gospodarstvu in še pozni rodovi bodo imeli polno dela, če bodo hoteli te grehe popraviti. i\e moremo zaupati ljudem, ki niso nikdar podpirali splošen napredek gospodarstva, temveč ki so skrbeli le za.posameznike.
Ko sem bi še v načelstvu JDS sem dobro spoznal vso njih skrb za slovensko gospodarstvo. Spomenico za spomenico smo izročili \odstvu in neprestano upozarjali na potrebe slovenskega gospodarstva. Toda vse zaman in jaz sem se tega večnega in 'brezuspešnega opominjanja naveličal. Zato sem danes strankarsko neopredeljen.
Hočemo enakopravnost, ker tudi mi smo z ljubeznijo pomagali graditi to državo in ne damo si očitati nobene protidržavnosti mi. ki smo vedno pošteno plačevali davke in izpolnjevali vse svoje državljanske dolžnosti. (Viharno odobravanje.)
Nato omenja g. Jelačin še druge grehe, ki jih je zagrešila SDS, zlasti pa, da je pomagala uveljaviti relacijo 1 : 4 in da je z znanim bojem proti odličnemu slovenskemu denarnemu zavodu povzročila, da je šlo 150 milijonov slovenskega denarja v nič. in da so padla vsa nacionalizirana podjetja zopet v tuje roke.
Prav isti grešniki, kakor so bili nekdaj, pa so ostali ti ljudje tudi danes. Samo stranko poznajo, samo diktirati bi hoteli. Temu diktatu pa se moramo upreti in tudi zato je današnji sestanek.
Dobre pristaše imamo tudi po Zbornicah v dragih pokrajinah in lahko bo naše delo, če zmagamo. In zmagali bomo. vsak naš somišljenik pa mora storiti svojo dolžnost.
Naš program je jasen in na kratko obsežen v voiivnem proglasu, ki je današnjemu sestanku predložen. Hočemo, da bo naša zbornica nevtralen forum za vsakogar in da bo vsakdo videl v njej našo osrednjo in najvišjo gospodarsko institucijo. Zaupaujc vseh mora uživati Zbornica, zato pa tudi ni v njej mesta za strankarstvo.
In da vsa javnost spozna naše cilje in naše namene, smo te združili v svojem proglasu in naloga vas vseli pa je, da za te ideje in za naše kandidate struni no in odločno nastopite! (Živahno odobravanje.)
Nad vse pomembna in naravnost porazna za SDS pa so bila izvajanja zborničnega podpredsednika, g.
Ivana Ogrina,
ki je povedal vso zgodovino pogajanj za kompromisne volitve v Zbornico.
Po pozdravu navzočih, zlasti pa onih tiso-čev, ki jih zbrani zborovalci zastopajo, je takoj prešel k zgodovini pogajanj.
Najprej se je v njemu rodila misel, da bi bil nujno potreben enoten nastop v volitvah.
To svojo misel sem povedal tudi nekaterim gg. iz Štajerske in tako je prišlo do pogajanj, ki so se vodila med g. Lovrom Petovarjem, Ivanom Jelačinom in menoj.
Ta pogajanja so bila vseskozi uspešna in določilo se je tudi koliko dobi vsaka stranka mandatov. Po tem sporazumu bi dobila SDS v trgovskem in obrtniškem odseku 12, vse ostale skupine pa 20 zastopnikov.
Ponavljam, da je na vse to g. Petovar kot zastopnik SDS pristal.
Bila je nato določena druga seja, na kateri bi se imele še določiti podrobnosti. K tej seji g. Petovarja ni bilo.
Na tretji shod pa je prišel in izjavil, da ni več merodajen in da je njegova misija končana in da bo odslej zastopal SDS pri pogajanjih dr. Albert Kramer. •
Ko sem se nato sestal jaz kot mandatar SLS z dr. Kramerjem kot mandatarjem SD> mi je ta izjavil:
»Mi sc pogajamo samo z A ami. mi sc pogajamo le s SLS.«
On je torej hotel izključiti od sporazuma vse neopredeljene in vse pripadnike drugih strank.
Mi naj bi torej sklenili pakt, ki čisto gotovo nam ne bi bil v čast. Ker kako naj i*; ključujemo iz skupnega nastopa kroge, Ki imajo isti gospodarski program ko mi.
Pa še nekaj je treba naglasiti. Ni bilo SDS za skupen nastop, kar tudi dokazujejo njene ostale zahteve.
Zahtevali so za sebe predsedstvo in večino, nam so pa dali najprej 14, potem pa 1» mest (2 iz industrije). Danes seveda pa nam dajejo v »Jutru« le še deset mest.
Jaz sem nato še pritiskal, da bi se pogajanja nadaljevala, toda dr. Kramer je odklonil. Ko sem bil v Beogradu, mi je nato ur. Kramer poslal pismo. Ker nato pismo nisem mogel odgovoriti, ker sem bil v Beogradu, sem dobil novo pismo, da so pogajanja končana, ker nisem že drugi dan odgovoril, kakor je bilo zahtevano v pismu.
To je na kratkem zgodovina pogajanj M skupen nastop vseh gospodarskih krogov pri volitvah v Zbornico in konstatirati treba ponovno, da ni prišlo do sporazuma edino po krivdi SDS.
Pri tej priliki pa je treba, da opozoimi tudi na današnje »Jutro«, na katerega sem bil opozorjen od prijateljev. »Jutro« namreč protestira, zakaj sva midva z g. Jelačinom podpisala vabila na današnji sestanek. Nečem samo tole: Naša prva gospodarska reprezentanca je Zbornica in če se smejo podpisovati v imenu obrtnikov in trgovcev gg. Kebek, Weixl in drugi, potem sva pač bolj kompetentna midva kot predsednika oz. podpredsednika zbornice. (Tako je!)
Naj vas ne bega »Jutrovo« pisanje, da vas hoče SLS pri teh volitvah izigrati. Saj nam ni treba drugega storiti, ko da stopimo h SDS, ki nam je *« ponujala 14 mandatov, pozneje 16 in danes bi jih mogoče »e 1».
Danes je pričetek našega dela za osamosvojitev slovenskih gospodarskih krogov, danes se pričenja boj in delo za zmago pri volitvah. Bodite uverjeni, da je zmaga sigurno naša in da bo vaš nastop kronan z uspehom. (Viharno odobravanje.)
Nato je prečital g. predsednik proglas, ki ga objavljamo na uvodnem mestu in ki je bil soglasno in z navdušenjem sprejet. Obenem so vsi zborovalci brez izjeme izjavili, da se na proglas podpišejo.
Razvila se je nato živahna debata, ki je še prav posebno dokazala kako velika soglasnost vlada med vsemi zborovalci. Po vrsti so podajali vsi zborovalci nasvete, kako je treba čim najintenzivnejše razviti volilno borbo in kaj je treba vse storiti, da bo zmaga tem sigurnejša.
Posebej pa je treba omeniti izvajanja g. Polaka, predsednika obrtnega društva za kamniški okraj, ki je dokumentarično dokazal, da je SDS pričela volilni boj že 25. aprila in da je imela 15. maja že svoje kandidate izbrane.
S tem je bengalično osvetljena vsa neresničnost tiska SDS, ko toči krokodilove solze, ker ni prišlo do sporazumnega nastopa.
Debate, ki je bila kot rečeno najvidnejši izraz splošnega soglasja so se udeležili gg.: Ivan Jelačin, Ivan Ogrin, dr. Miroslav Lukan, Lenarčič, predsednik Trgovskega gremija v Logatcu, Polak, veletržec Stermecki, župan Hafner, župan Lebinger, trgovec Cerar, trgovec Bruderman iz Konjic, Lipovich, predsednik okrožnega odbora SKS za Maribor, g. Pavlin in drugi.
Ko je še govoril g. predsednik Jelačin zaključno besedo, so se zborovalci razšli, trdno odločeni, da z intenzivnim delom zasigurajo zmago.
Tako je bila včeraj postavljena slovenska gospodarska fronta in na tej podlagi bodo tudi izvojevane volitve v Zbornico ter dosežena zmaga. Boj je otvorjen in preko vseh izmišljotin esdees:>rskega tiska, preko vseh njegovih zavijanj na delo, da pridejo tudi enkrat slovenski trgovec, obrtnik in indu-strijalec do svojih pravic!
ki slone za '!em, da izboljšajo socijalne razmere delavskega in kmečkega prebivalstvi; Oospodarsko največje važnosti pa s<
a.
so
nedvomno banke za izrabljanje in nove ffradnje prometnih sredstev. Glavnica te banke znaša 20 milijonov z-la-tili turških fuii-
ww!jvrrlejs'\banka Pa l'e Narodna banka I uiuje, ki je obenem tudi glavna finančna opora kemal istične vlade.
Prometna sredstva, zlasti železnice »o bile P. ca^om v grozno slabem stanju. Današnja turska vlada si je stavila za nalogo odpraviti te nedostatke, Kapitalistične družbe
1 lirciije 60 SKiUiDIlO S
Vikin:
Perspektive narodnega « gospodarstva v današnji
mm Vlil
Turčiji.
Takoj po padcu sultanove vlade v Turčiji, ko je Kemal paša s pomočjo ‘sovjetske vlade prevzel upravo in vodstvo turške države, se je gospodarski položaj Turčije nahajal v skrajno razvvanih razmerah. Se-le tedaj, ko so se privrženci Kemal paše politično dovolj močno zasidrali na krmilu države, je zmogel ves moderni 'turški upravni aparat dvigniti gospodarski položaj države v razveseljivejšo višino. Zlasti po zmagi Turkov nad Grki in ostalo evropsko diplomacijo, ki je stala za Grki, se je Kemal paša čutil ob strani sovjetske Rusije dovolj močnega, da začne na novo graditi moderno gospodarsko in kulturno uredbo mlade turške države.
Največ pažnje so kemalisti polagalj na to, da dobe od katerekoli evropske države na račun določenih koncesij, gotove kredite, kajti le z njimi je mogoče ustvariti močan gospodarski stalež v Turčiji. Težkoče in ovire, na katere so že takoj v začetku obnovitve ekonomske uredbe Turčije — naleteli, so jim jasno dokazale, da je zaenkrat obnova narodnega gospodarstva samo iz lastnih sredstev nemogoča in da morajo na vsak način najti drug izhod, da se jim posreči načrt industrializacije države in upeljave moderne tehnike v industriji in kmetijstvu.
Dognali so, da se morajo, oko hočejo napredovati i v gospodarstvu, ukloniti na milost in nemilost internacionalnemu finančnemu kapitalu, s katerim jim je še-le možno dvigniti mlado gospodarstvo turške države
na 'primeren nivo.
Na podlagi tega načela so zaceli Mladotur-ki takoj ustanavljati kreditne bamke in sicer: kreditne banke za tekstilno industrijo, banke za kovinarstvo, banke za izkoriščanje ludnikov itd. Z ustanovitvijo teh naj bi se osredotočil ves dotok prihrankov delavskega in kmečkega prebivalstva v blagajnicah teh bank in ne kot je bilo 'to prej v navadi — v inozemskih kreditnih bankah.
Ustanovitev teh bank 'se je popolnoma posrečila in sicer največ s prizadevanjem in pritiskom gotovih gospodarsko odločujočih faktorjev, predvsem pa že iz predvidenih razmer.
Vplivali so na to ustanovitev pravzaprav dvoje plasti turškega prebivalstva in *icer predvsem turški kapitalisti, ki so delno bili v to prisiljeni in pa delavsko in kmečko prebivalstvo, ki je z določenimi tendencami podpiralo ta predlog kemalistične vlade.
Najniarkantnejša poteza tuške vlade pa je bila nedvomno takrat, ko je zedinila in združila vse ustanovljene kreditne banke ui ne glede na to v kakšnem namenu so bile ustanovljene posamezne banke. Tako so s® združile najvažnejše na pr. državna kreo banka za industrijo, kreditna banka ka riščanje rudokopov, državna kreditna za tekstilno industrijo, kreditna banka za
ta
10oSRh	i«	kemalietifina
iM nnnvilfl celo vrsto bank za udej-
.	valstv-a. Tako so ustanovili kre-
dit™ banko za ročne delavce z 100.000 zlatimi 'turškimi funti temeljnega kapitala Glavna naloga te banke je, združiti male obrtnike in male trgovce z raznimi konzumnimi društvi in zadrugami turške države — /. zvezo mialih producentov.
Podobnega pomena so tudi druge banke
nemškimi. Predvsem seTdelštTujeto “zmed nemških industrijskih družb Stinnea-ova in kiupp-ova. Ves gradbeni materija! pa prihaja iz Nemčije. Tako grade sedaj Turki skupno z Nemci železnico Angora—Siva« (dolžina o00 km), železnico Samsim—Sivas (dolžina nad 380 km) in železnico Kuiahis-lavunšali (dolžina 220 tem). V Trapesunt-U pa gradi veletrgovec Nemlisad ozkotirno železnico preko peščenega dela Trapezimta ob Črnem morju.
Vse narodno gospodarstvo Turčije »c jel sedaj v novejši dobi 'koncentriralo na izrab-jj ijanje naftinih vrelcev in premogovnih rudS nikov. Ta dva vira sta najvažnejša v veča-lurške vi^5avanj'u “»rodnega gospodarstva
Produkcija agrikulture stalno in rapidno napreduje. Kemalisti so znali tudi tu izrabili
lakozvane »nacijonalne« kapitaliste i,i jih
prisiliti do izdan ja kreditov v gospodarske Mrhe kmetijske kreditne banke pa so bile najvažnejši faktor, ki je odločal in reguliral gospodarsko stanje turške agrikulture.
Ekonomska politika sedanje Turčije temelji na izčrpavanju in pritegnenju inozemskega kapitala za izrabljanje domačega bogastva in sicer v obeh smereh: indnstriji in agrikulturi. Kcmalistična vlada h«če na (a način doseči in realizirati indusfrijaliaaeijo in uvedbo moderne tehnike na vse* nojim turško države.	f
Z koncesijami, ki jih je dala oziroma dovolila turška vlada inozemskim kapitalističnim družbam, kemalisti ne izrabljajo preveč nacijonalnega bogaitstva Turčije. Sicer imajo te inozemske družbe neverjetno velike profite, ali Turki so danes zadovoljni, da morejo potoni inozemskih družb vsaj delno izrabljati svoje narodno bogastvo.
V primera z izrabljanjem tega narodnega bogastva- po inozemskih kapitalističnih f. družbah, se je sorazmerno večala produkcija turških izdelkov.
Istotako pa se je s povečanjem produkcije industrije kot agrikulture večala in širila trgovina.
Poglejmo, kaj ikaieio številke! (Številke v miliionih zlatih turških funtih.) Leta 1911 166-5, leta 1921 70-3, leta 1922 79-25 J leta 1923 84.31, leta 1924 89.1, leta 1925 /
158'9.
Leto 1925 torej zaznamuje 45% prirastka cirkulacije trgovine v primeru z letom 1924, • ali razmah trgovine lanskega leta se je skoraj za polovico povečal od onega predlanskega leta. Sigurno je,'da bo trgovin« kmalu dosegla predvojni njivo.
Skupno je torej razmah trgovine e inozemstvom sledeči: (številke v milijonih turških pn,im matih funtih.) L. 1923 229'5,	1.
1924 219 9. I. 1925 352'4; torej SDeciielno- a) uvoz 1. 1911 218.7, 1. 1923 144 9, 1. 1924 131.2,
1. 1925 193'6; b) izvoz: L 1911 166-5, 1. 1923 84-7, 1. 1924 88-8, 1. 1925 158‘9.
Iz teh številk se jasno vidi napredovanje / turške uvozne in izvozne trgovine t povoj, nih letih. Uvoz se zaznava največ oz Nemčije in sicer že prej omenjeni gradbeni ma- •' terijal za železnice, mostove stroje, lokom o- j bile, lokomotive, kot za državo, ali pa za posamezna privatna podiet,ja.
Finančna politika Turčije etrer.u la državni kapital varujočimi teudenoami.
iBoljšanje in večanje produkcije narodne- J ga gospodarstva Turčije pa se predvsem predvideva i v proračunih, kajti ti se z vsakim letom rapidno večajo.
Pogle:mo številke: (Številke v milijonih turških funtov.) L. 1923 104-0. 1. 1924 1401.
1. 1925 165'0, 1. 1926 210-0, (Te številke za 1-1626 so šele predvidene.) 9 Pomisliti tudi moramo, da je s socijalmiIT" reformam.), ki jih je tevedia kemalistična vlada našla slasti pri finančnem problemu velikih težkoč, zlasti, ker ni imela dohodko-v s katerimi bi lahko 'krila državne stroške.
Da pade tu večkrat kakšma finančna kriza je jasno. Sicer te krize niso bile nikdar velike in nevarne in so dosedaj z manjšimi reformami še vedno brez posledic poravnale.
Sedanji ekonomski položaj Turčije pa gre nedvomno po boljših potih kot v zapad.no-evropskih državah, kjer so gospodarje krize na dnevnem redu.
f-
1"-
Kratke vesti.
isa» h-an-
Potrjuje se vest, da |e bil podpi cosko-rumunski prijatelji dogovor.
Nemiri so izbruhnili r Albaniji, kakor »» poroča iz Cetinja. Podrobnih poročil . 'Si.n v°iv<>de. Filipa HeMensk^^*^ do_ janske Pnnoeunje )e bil vter»i Umberto
Tožba ES SS&JK—la proti za. piembi premoženja nekaterih njegovih farm
v 'južinoza-padni Afriiki je bila od sodišča \ Cnpetovvnu odbita.
Redni sovjetski kongres, ki bi se imel vršiti letos, je bil od predsedstva izvršilnega odbora odložen na drugo leto. To je dokaz, da so razmere v koamuvirtlčni stranki zelo
Zdravstveno stanje angl«Sk**ii mi*iatrske-ea predsednika Badwim» f. je znatno poslabšalo. Prijatelji um svetujejo, da se gre zdravit na ženevsko i**?™-
Franeosk o-Spanska prijatelja po^edba bo v kratkem, kakor se zatrjuje, objavljena.
Štev. 178.
NARODNI DNEVNIK, dne 12. avgusta 1926.
Stran 3.
«w»
hi., f
1.
Slovenski kmet o prvem panevropskem kongresu
veka Oh' stopnjo .brezpravne množice, acar se jih je .moralo pustiti pohabiti, ter vsi otroci žene pobitih in nesrečnih žrtev svetovne
Vedno je bil slovenski kmet za vsako zdravo misel in vedno je bila njegova 'trezna, razsodnost glavna zasluga, da se je naij .narod vzdržal tudi v majtežijh prilikah. _/
Ko je bil teror avstrijskih vojnih oblasti najsilnejši, bo je cenzura vzela našim časopisom vsakp možnost, da bi povedali, kaki časi se 'bližajo, je vendar naše kmetsko ljudstvo spoznalo resnico in v njegovih. ..srcih
in
vojne le-predobrO' razumemo Vas in Vase razprave in. to lepo, misel, ki jo zagovarjate.
.k.	ii	X	iilrn oir/itAinio
žaliboa smo >ti še živeči ostanki svetovne
- pi .	 L_____il-.* A	1	nl.lr..
vojne le iz preprostega ljudstva, vendar lahko smelo rečem, da je slovenski narod,, če tudi
ves
brez časopisja in podpore inteligence,
:	i'	.	-niroourtAiiACilfin •irloi.n	tvq
je bila Jugoslavija dob rop ripra vlteria, pp Č& prav takrat se mihce m smel o njej govoriti
In zato je bila majska deklaracija mahoma sprejeta od vsega naroda in ravno..s tem je tudi zmagala. N s bil pomen Majske deklara1-h\S \^eni v®®Wni, temveč, v teni, da-je na očitna manifestacija revolucionarne volje, našega ljudstva, da je bila deklaracija slovenskega naroda za svobodo in neodvlsnbsi.
In	’	"
vsj Za njo, je pa nam povsem umevno,’ soj smo slišali na .lastna, ušesa ob koncu vojne
zdihovanje
raznih ljudi, zlasti' neslovanskih "Ijudi blvse-avstroogrske armade: »Ah, ko bi .vojna ;vsaj .še. eno ali dve leti trajala, pa' bi prihranili dovolj za vse svoje življenje!':. Ali: ' »Se'‘nikdar >se <nri- ni — in se mi ne bo tako dobro 'godilo, kakor sedaj v vojski, Škoda, da
. .pozneje, ko je hotel .moeočen^ V	^i^la^it«}	Zato si tudi ti ljudje1 vojn*
raznimi gesli premotiti narod Jibfžrttfdval' ' ne. .pa da hi delovali za njih odpravo,
irodno individualnost'i^svoib^teod- j .	je	bila	stvar	za	kmečko
svojo narc
. . individualnost’in;8vdjb . v.isnost, je naše kmetsko ljudsim na podlagi , ea nega življenja hitro spoznalo vso pralno- j o m notranjo neresnico 'teh,'gesel'ter (n^P' j
Ko slo v boj za gospodarsko samostojnost , blovenije in za nijen kulturen napredek. j In sedaj še en dokaz in marda jiajlepši. j Kot edini list smo se zavzeli za panevropski? ; roisej, ker smo prepričani, da ne bo preje j konec vojn, dokler ne bodo vsi evropski na- i rodi 'spoznali, da so ena sama- družina in da; • 111 treba reševati sporov z vojnami, temveč , z razsodišči. Pacifistična misel je temelj panevropskega gibanja in zato smo opozorili1 na to .misel, pa čeprav smo se zavedali, da bo * mnogo protivnikov tej misli, ki. bodo-tudi. nase stališče vedoma napačno lolmačijj. Toda resnica pred vsem, je naše gesto'in zato' smo ‘ storili svojo dolžnost.
, prav smo storili, ker naš narod je bil ■' vedno miroljuben in vedno nasprotnik krvavih vojn. Lep dokaz za to-je 'članek, 'ki. smo ga,Prejeli od preprostega kmet,a in, ki doka; uie, da maš kmet tudi v najtežjih skrbeh zn svpj obstoj ni izgubil idealizma, temveč se za.mma za vse, £a,r je dobro in tplemenito. • 7 naj govori naš dopisnik-sam:
/- največjim za rimi anje m. zasl«1 uje m clan-e gospoda A. G., dunajskega dopisnika sNa-rodnega Dnevnika«, zlasti pa 'njegove razprave o Panevropi.
srce me je pa dimilo,.ko čitam pritožbe ® Premalem zanimanju za to velevažno idejo"' °d strani našega časopisja iri naše iht&llgen-r ro sploh. S svojimi kmečkimi očmi pa .lfejpre-°jjro vidim, kje tiči zajec.
Kar ,je kmečko-delovnega ljudstva, .ki je moralo okusiti trpljenje- svetovne- vojne -in moralo pustili prer.iva.ti iz kraja v kraj, iz dom« v tujino v — suženjstvo, iz stopnje Mo-
dela vno ljudstvo, ki ga je 90 odstotkov v naši državi, .Ono je moralo, zapustiti svoja premoženja, svoje otroke, žene, klarise in sestre’ ter se pustiti izrabljati od tujca, njega:samega so pa porinili daleč proč od doma v tujino, enega tja, druge zopet drugam, vse pa v. strelske jarke za »kanonenfuter««, da :ja nihče .ni mogel zvedeti, kako se z njegovimi doma dela.	;	•
Z.gnjevom' v 'srcu smo gledali posledice, ki so- ‘nastale vrijd kapitalističnega spora, zato ,smo vsi koi .enimož za panevropsko .idejo, ker bi se z njo onemogočila vrnitev tako Žalostne dobe kot smo Jo .morali-mi preživljati med vojno ih tudi po njej.	'j	'
Zato nič ne de, če ste' med nekaterimi Slovenci osamljeni; vedite, da . je parod z Vami, in če imate priliko, potem idile ha panevrop-
, sjci. kpngr^s, in povejte tam glasno; da je -pol-drug milijon1 Slovencev z Vami J' ----------‘
da smete v
imenu tolikega števila tudi svojo besedo .staviti ha-oltar panevropskega dela.' Smelo povejte, da smo Slovenci tudi tu,; da se 'naši bratje Hrvatje, Srbi 'ter oni, katere 'je nam odtrgala imperialistična požrešnost z Vatni r.
zd to idejo.. Naj ljubi Bog. podpira in blagoslavlja Vaše delo za delo, ki bi moral.
•alo' najti
hvaležnost v vsakem .krščanskem "srcu.
Pisala je to trda kmečka rbka, vendar pa . upam, da če tudi ni fine oblike, bodete to vsebino prav razumeli in se., vztrajno ,in hra- j
kakor bi jih z ozirom na svojo moč hoteli in rbc%li.
= Prazna bolgarska izmišljotina. Bolgarska vlada razširja vest, da nje no zadeva nobena ■krivda za vpade kamiitskiih čet, teiriveč da organizira 'te vpade Moskva, da-‘bi tako povzročila .vojno, med Jugoslavijo in-Bolgarsko , ih jo vporabila k svoje namene. Treba priznati, da zna vlada-g1. Ljapčeva vse drugače skrbeti za propagando, ko pa naše zunanje ministrstvo... Znano dejstvo je, da imajo mogotci v Evropi silen .strah pred komunisti in:/
. vlada'g, .Ljapčeva je znala ta strah sijajno izrabiti? Tri vsled tega straha .je pozabljeno , i bolgarsko vojno orožje, ki ga imajo komite in vsa druga pomoč, ki jot nudi bolgarska . vlada in brez katere bi vsa 'kotaitske akcije , že davno propadle. Ampak kako-naj odreče bolgarska vlada podporo komitom, ko so pa ti.njena, edina opora in njen edin steber.
I J *■'	/'	. r. J. - j w
Po ClČmencetui-ovein pismu. Predsednik Ooolidge je. izjavil, da Clemenceau-ovegd pi-• snia ne more vzeti lia znaje. Še1'jasneje1 pa je govoril'državni podtajnik'Winstom, ki zastopa zakladnega ministri} Mellona, da rie: dobi ' Franclja prav nobenega kredita v Ameriki,, če ne bo .vatlfic.ivpi, dogovor, ki je biTskle-njen ined Berangerpm In Mellonom. Pismo Clemenceau-a torej, ni napravilo na finančnike Amerike prav nobenega 'vtisa,' kar je bilo tudi pričakovati, saj je Amerika dežela, kjer je dolar močnejši'ko vse drugo.'Nasprotno hoče Amerika- pričeti tudi- ž represalijami, in menda .ni slučaj, Če je v' Zadnjem času francoski frank zopet nekaj padel. -Pripravlja se pač poslednja bitka med zavezniki, ko gre .ki to* ikdo bo tudi gospodarski zmagovalec, v svetovni vojni. In jasno, da vse post.o-, panje Amerike pi drugo, ko poskus, kako. iztrgat i Franciji zmago. Če se bo to posrečilo,. je še vprašanje, ikpr 'francoski parlament je trdno1 odločen .braniti’ francosko stališče in. vprašanje, od; Amerike zahtevane ratifikacije Washingtonskega dogovora je zaenkrat odstavljeno z dnevnpga reda. Francija pač ni fcolohija in tudi ne mijsli pos-tafi.
' =r Vprašanje generala Gajde še'vedno vznemirja češkoslovaško javnost. Pričakovalo se je sicer,.da bo sklep preiskovalne komisije pomiril javnost, toda ,to se .ni, zgodilo, ker se je lotil sedaj vprašanja tisk, Dočjm, levičarski tisk odhod gen. Gajde, iz arpiade pozdravlja, .so narodni demokrati odločno proti. Sklicali so sestanek vseh meščanskih
-.bro še aadalje, dp zmage, žrtvovali za blagor j	jn skušali- na njem doseči, da bi se
vseh..ter vsega evropškega-'ljudstva. I-ma-| ^iep-preiektrralnO komisije,spremenil. Ostali mo vsaj čii Časbpis, ki se za to, idejo zayze- i-p-a 60 čietoi-osamljeui. Notranji minister,kuj ma, naš »Narodni Dnevnik« — m dovolj! : 1
zastopnik klerikalcev, je .izjavil, da 'je neskladno z dolžnostmi državotvorne stranke, da bi nastopila proti objektivni pfgjijkpvalni komisiji. Komisija je bila poleg tega Vsčskozi .lojalna in ■ omogočila. Gajdii. prostovpljen .iz-siop.-iz armade, če.bi sesedaj nastopilo prbti'
. jcomiišijf, 'bi bilk'ta. piišlijena, da objavi ves • ihatetijsi; kar gotovo ne bi bilo priporočljive. — Enako -tudi agrarci -niso hoteli podpirati predloga narodnih demokratov, ki so torej kakor njih 'slovenski, bratci'ostati popolnoma osamljeni. — Zelo se je opazilo, da je imel
',pred 'to sejo general Gajda sestanek s taj iiikoni" čeških'fašistov Hlnvnhkom Ha »
iiikom" čeških' fašistov Hlavačkom, da je bil nafO v narodno demokratskem klubu; kjer je povedal svoje pogoje. Kb je prišel po odgo-\of, je zvedel, da so’ bili ti pogoji odbiti. Na Češkoslovaškem ni.pros-tora za fašizem in to je afera generala Gajde jasno pokazala. '1 = Spor med Češkoslovaško in Italijo poravnan. Kakor .zjiano je'prišlo zaradi, govora plzenjskega župana in nekaterih socialističnih politikov do konflikta med Češkoslovaško in
politikov
Mussolinijem in ni dosti manjkalo, da bi prišlo do pretrganja diplomatičn ih ..stikov. Ta konflikt je bil sedaj' na sestanku med dr. Be-nešem in senatnim predsednikom Tittonijem popolnoma likvidiran ih kot viden znak likvidacije konflikta je odlikoval predsednik Masaryk z redom Belega leva, najvišjdm češkoslovaškim odlikovanjem, Mussolinija, senatnega predsednika Tittonija, generala Di-aza in, šefa generalnfega štaba, generala Ba-doglio.	•	.
- Italijansko-špdnska prijateljska iji arbitražna pogodba je biltbpodpisana v Madridu. Pogodbo sta podpisala italijanski poslanik Paolucci in španski zunanji minister. Kpr je bila pogodba zaključena v Madridu, se bo imenovala Madridska pogodba. Pogodba je izdelana po vzoru 'italijanske pogodbe z Jugoslavijo ;i n češkoslovaško, vendar pa je .. Madridska pogodba dalekosežnejša. Vsebina pogodbe še ni bila'objavljena, sporoča pa se, da ,je bilo doseženo popolno soglasje glede -skupnega nastopa v Sev. Afriki in Južni Ameriki, Glavni cilj pogodbe pa je utrditev pozicije špahije .itn Italije v Sredozemskem ■: morju in. se zato tudi smatra,1 da je pogodba . deloma naperjenai proti Friihciji ih -Angliji.1 . Pogodba bo ratificirana pri Zveži narodov, . toda Šele potem, kadar bo smatrala Italija ratifikacijo za umestno. Fašistovski'tisk .je tudi silno pondsen na 'to, da kljub dolgotraj- • nim pogajanjem ni nihče izvedel za vsebino
pogodbe, ]»a čeprav živimo v dobi '»klepetave' .demokracije«. — Pozabili -so dostaviti »in v
dobi klepetavega fašizma«. Eja, eja, alatft.
< Ne>.rabi,ta dopis drugega dostavita, ko vprašanje na slovenskega inteligenta, če ga tudi ta glas iiz ljudstva ne bo-poučilpda . je. zanj v vsakem oziru pasivnost napačna. -
Varšavsko pismo.
POLITIČEN IN GOSPODARSKI POLOŽAJ. .- ŠTRAJK KINEMATOGRAFOV. - MARV
PICKFORD V VARŠAVI. — VARŠAVA MESTO ŽENSK.
V parlamentu je tiho inJ1 praVrio q>ušbča vročina poletnega dne vre Skozi okna- v-dvorano, kjer dremljejo redki poslanci. pred tednom je parlament sprejel načrt, o izpre-membi konstitucije in s tem končal četrtletno e ato. Palača na Parlamentarne j ulici se je se hsto noč pogreznili} v molk-in pokoj.
se i® sl{°zi tri. inesece raz-jala in prepirala, se je oddahnila. Zmaga-• je vlada nad parlamentom, volja Pilsud-
skega nad poljskimi strankami.'rVlada dma sedaj široko pot do- dejanj. Parlament je
odstopil svoje p ra vice-, vladi, kaltor je to za-hteval Bartlov kabinet v imenu prospeha republike. Seveda bo javnost odslej še » bolj
Seveda bo javnost Pozorno sledila vsakemu koraku vlade, kajti ospešnega delovapia. vlade zavjsj zaupa-"I® javnosti v novo obliko 'konstitucije in °lranji mir države.
oat'et°T5n^a ^etev na Poljskem je izredno bo-
zemstvo prekaša leKi^e Lučine* sedanje eksporte. Državna bank« A ^olo čila poseben kredit f,y ^lao^osti ^"hintjunov zlatnikov za finansiranje izvoza žitk. "Kredit je namenjen predvsem kmetovalcem, ki v zameno zastavijo svoje pridelke, kakor določa tozadevna ministrska, odredba, Ogromni Je-ošnji izVoz žita pa vpliva .tudi na domači' T- V Varšavi n. pr. 'imktifi pomanjkanje moke, vsled česar gredo cene1 kruha in peciva navzgor.
Po dvomesečnem oum„ , aršavljani v srebrnrg^.^Ke danes spet je namreč trajal šTrajk"	meseca
Varšavljani
je namreč traja» 011 v«r.snvat... , .	.
grafov, 60 večerov zaporedoih^f1 -kinemalo-. varšavskih kinematografiji TeijmiJ • i1q
Atl'11 llf	\ro	v»So	1'.-»lr 1	marini
Šele sedaj je magistrat {»opustil 25% pri ceni - vstopnice,, |toda le za poletni čas, ko' je obisk kinematografov najslab®.	-»i	.1
H koncu julija t. 1. ,je pozdravila Varšava kraljevsko dvojico' srebrnega odrd- jti: Mary; Pickford ih'njenega moža Douglasa Fairpan-, Sprejem je ibil več kot. kraljevski. Skozi
teden.dni.se je gnetla tišočglava miiožica za vsakim kbrakorii »sladke Mary«, skozi teden
'dril so kar tekmovali Časopisni fotografi, kdo 'ujame najyečkrat mili'obrazek Mary v svojo črno škatljo. Varšavski tedniki in dnevniki mrgole še danes od Mary in Douglasa, vsak trenutek njihovega življenja v Varšavi ije posnet; -vsak. zajuterk in obed do soli in po-' pra natančno, popisan. Navdušenje in_ oboževanje, ki ga je pokazala Varšava ob prihodu obeh kinematografičnih zvfezd, pa 'je fkurnkte-. ristjčno za današjo psihologijo porvprečnega { narodaV
v 70 azuo.
Štrajk je zakrivil varšavski magistral'^' hotel zmanjšati 100% dačka ' nar vriop^^ kakor so to zahtevali lastniki-kinematografij1
Po niajiiovejši statistiki šteje Varšava ;1 milijon 15.000 prebivalce!’. Se r preteklem letu ji je manjkalo nekaj tisoč do milijona. Sele letos se je pomaknila' Varšava .v vrsto mi-, .lijbnsluh velemest. Med prebivalci je.701.000 ''katoličanov' in 804.000 Židov. Vsak tretji ■ Varšavljan. je: torej žid, kak daje mestirdice palestinske prestolice, zlasti v židovskih delih _mesta in v soboto -peppldne. ■ Tedaj kar mr-goli Mofdkbv in Scko.v, v črnih do tal segajočih kattamh in jarmulkah na glavi,-ki kri-čijo, mahajo in. krilijp i'-i*okamr prod vver 'žami. Moških je v Varšttoi. 463:0)0,/ ženpk pa 552.000. Na vsalrih sto moških .pride 119 žensk. Vsaka peta Varšavljanka je torej brez moža,.,od čeiikve ji danega. In bila bi' tudi .Jprez moškega srca, ko‘bi ne bilo srce .Var-šavljanov tako široko in ljubeče, da .hkrati
-1 lahko objame več prelepih—Varšavliank. Žato pa Varšavljanke prav nič ne čutijo posledic -nesrečne statistike/' ' >J -' r/
Dr. Božena Kokalj: .
Politične vesti ^ ^ q >
opoa riokta^tije ni moglo imeti dru
Us« i«
<ia su z njo Jako popolnoma	ta	celo!
nam sicer vedno prijateljsko ,-ril2poiožbnii francoski tipk na strani Bolgarov, v«,, k>aVr. nori naše zunanje politike je1 »'feni.razz,ra;6r
—. Odlaganje izročitve note Bolgarski. Nič
m bolj značilno za.našo 'sedanjo zunanjo pb-litiiko, ko večno, odlaganje dote Bolgarski. Vsak dan či.tamo, da bo danes izročena nota, a vsak dan se ta vest demantira'. Kb pa<-vpira-šujejo novinarji zunanjega ministra- za. vzroke tega odlaganja, dobe šaljiv odgovor,'da je itak v listah več, kakor pa ort eam ve. Obenem s tem pa ipora ud^e zuufinje ministrstvo,: konstatirati, da .stoji, cejp ves-ffancoski ’tisk pod utisom bolgarske propagande in se Čudi temu, kako je to mOgdčte.' Pa .se ni prav . nič čudiiti ker kako naj bo ,naša: propaganda
uspešna, če pa smatra zUhanji-mlnister .celo
propagando v domačem tisku zn odvišno. V takih okoliščinah ,pa je seveda •vsako .odlaganje izročitve note dvakrkt napačno. Krivcu, ee ne govori, jutri le bomo prijeli, a se potem niti to ne stori, temveč krivca se zagrabi takoj, ko je uti« njegovega nedela še
- . _ , ,	-	.	.	rozgrujer	,
pa pred vsem svetom in morda,jo sedaj spori1« tudi Beograd.--’Zaka-j -sedaj me gre za jpo-"'
> Jiiiko mri p ra 111 Italiji, tem.več za ono ‘proTT-Bolgarski. Odkrito rečertib, dd tako slabo.prw, i poben .slovenski1 mihistdri iBiB/ bi zastopal ju-goslovensikili interesov »proti Bolgarski, kakor vidimo, da.se dogaja to sedaj. To bpdi izrecno poudarjeno, ker ee dostikrat očita nam- Slovencem, dj -poznamo sadro slovenska interese, Ne, nn prriv! ddBrol(poZBamo .^pedržavne
linterese, samo da se namžalibože večno ovira, da bi te interese tako branili in zastopali, '
Pokrajinska razstava v Ljubljani.
SIR IN MASL.O. NA RAZSTAVI V LJUBLJA-DO 13- SEPTEMBRA 1926.
Sir in presno maslo sta pri vseh kulturnih narodih važen činilelj ljudske prehrane, Lelo sta postala v različni izmeri deloma morebiti, pod vplivom različnih podnebnih razmer in različnih hačinov”tem«tskega gospodarstva, največ pa po izmeri stopnje razvijajoče se kulturnosti prizadetih narodov. Pri ,nas ni konsum sira in masla med kmdgdilihi ‘ ljudstvom še kaj razvit; največji je po mestih in industrijskih središčih, kar istotako ne moremo i.staviti na rovaš, navidezno večjega blagostanja* v teh krajih, marveč' edino' te na rovaš višje, kulturnosti tod naseljenih ljudi. Pospeševanje mlekarske industrije in povišanje konsuma mlečnih izdelkov je zato nekako istovetno s pospeševanjem kulturnosti naroda,; ni ta zveza obeh činjeriič abšo» lutno pravilna,’ toda ludi ne absurdna, vsekako šo države z močno razvitim mlekarstvo umsko in; gmotno najkulturuejše. Poseliti mlekarsko ragstavo v .Ljubija«i je to->:aj pa zphaj znak— kulturnosti ali' vsaj dolžnost' vsakega naprednejšega Slovenca.
Konsum, masla in sira bi se kmalu prav ' žjjatiTo 'zvišal, ako bi nam trgovci in gostilničarji postregli z res okusnim blagom. Toda kako često si postrežen z žaltavim maslom ko zahtevaš svežega in,,te bolj po njem' Želodec več mesecev^ če si ga zavžil ‘na kruhu namazanega. Zahtevaš dober sir in ti printe-usajo -na;flij?9 neko neslano, brezokusno stvar, ,0. kateri .nioniš trezno razmišljati, če bi jo mogel prebaviti železen želoijec. Sodba kon-sumenta se gjasi zato: ,»Naše mlekarne ne znajo napravili ne dobrega masla in' ne do- , brega sirrj«, _ kdor ima denar seže .zato po dragpm, toda vedno prvovrstnem ,jz .tujine uvoženem blagu kdor pa. je, gmotno 'slabše situiran, pa pravi brr... in se zadovolji Z' vsako drugo zakusko rajše nego z mlečnimi jabplki; Dp je tako.splošna .obeodba, izdelkov na^ih nu^karh nepravična, naj se 'vsak* Rbrt-sument prepriča na'letošnji, ;mlekarski razstavi. Tudi naše mlekarne lahko žadoštijo vseiti finesam okusa konsumefilov, ako bodo Jtonsumentj š posredništvom trgovčev in go-slijničarjev s*motreno vzgajali producenta
"niTckarne —, za kar nudijo .najboljšo priliko -	"dr-*—
inlekartke razstave...
.pred vojno so poznali trgovci v Sloveniji n. pr- izmed trdih polnomastnih sirov švicarskega tipa. ementalski, polemenfarski in tirolski sir, ki so ga> dobivali , vsakega po drugi ceni večinomarod; Mariborskih veletrgovcev, s sirom; v Beogradu ,^o' zbog (ega 1 tudi poznali! kot švicarskega mariborski sir,
Muui'Kn.1 X-  „ ni nrtAf*,! U1,A..
,.tu/li y prometu s sirarnami odločno zavrniti vsak hleb sira, ki ’prihaja v promet z gor: lovim imenom razpredelbe, ne da bi bil v posesti kakovostnih odznakdv iktd! Najlep- • • šo priliko za proučevanje kakovostnih r.izlik . sira v svrho določitve končnoveljaVnih od-znakov za trgovino nudi’ hilekhrska Tazsta-, va, ki bi jo zato moral posetiti iz osebnih iri trgovskih Interesov vsak trgovec.
,' ,Za ušesa bi*bilo treba.privesti na razstavo ‘vse gtfcfrBhtčM-JsJ«Bobi tp ppAf^edpka, , Koti-s krat sem jim že želel vse drugo le na uoftčč,
’ ko sem’ zahteval ara in ga ali nisem dobil, ali pa takega, da sem ga’požabif jdsti. Vsak gost rad žrtvuje nekoliko .denarja več.za dobro blago, nego da bi fpetjil stran denar za ničvrednega. Pa gostilničarji1 po deželi tako , radi kupujejo mačka ' V Žaklju po reklamni cehi, tdda da nimajo nobene vreče od soli,. s katero bi sir ovili in preprečili njegovo izsušenje im-plesnenje, ni zadostna opraVičba za slabo postrežbo. Na letošnji mlekarski 1'azstaVi naj si zato vsak izbere Vrsto in kakovost šila/ki je za njegove razmere in njegove goste najboljši,. ne prezrši, da delimo nele polnomastne, marveč tudi polmastee in četrtmastne v prvovrstne, drugovrstne in »v škarto, da je torej izbire dovolj za najrazl ič-nejše goste.
Vsr posetniki razstave,; pa naj pazijo na razlike presnega masla,05,. pasterizirane iri surove, smetane. Za uživanje na kruhu je priporočljivo predvsem maslo iz pasterizirane,, umetiio okisane smetane; iz siirove pa le, , če zanesljivo vemo, da, je prizadeta živina popolnoma zdrava.
Herzmahsky:
■ Vrtnarski razstava, v paviljonu J.
Kakor 'je bilo že v 5. številki Sejemskega Vestnika obširnejše (Glej informativni članek g. Slavka Kobe »Vrtnarska razstava na letošnjem velesejmu v Sejmskčm Vestniku št. 5.y»: Str.' tl—Iri)"objavijeno,-sa vrširietos, na velesejmu od 4. do 13. septembra velika vrtnar-ska razstavil. Tudi - ljubljanski vrtnarji,-ki so znani' po: -svotji marljivosti, hočejo ’svetu po-' kazati, da ne zaostajajo za drugimi’ rhzsfav-ljalci, da umejo svpjo stroko, tako da1 seiahko kosajo z‘najboljšimi inozemskimi tvrdkamL Ta vrlnahslia razstava se bo vršila na pro-stoni ljubljanskega .vplesejma v',paviljonu ‘J.-Cel paviljon bo pretvorjen Jv park,'*'kjer bo, . razstavljeno cvetje od riajnaVkdnejše domače . cvetlice Jo hajobČufnejŠe eksotične rastlina.
Pokazati ge hoče« občinstvu,,.kako, idealno lahko .prireji mirni ko.tič,ek ,na svojem do-močem vrtu* kako ,lajiko .premeni poste so-
J 1*.
':> !I ) j j )	*• til
čpprav Maribor še nikdar ni enega hleba	be v. cyeloča gaj iri'vanje pričata življenje,
'tidegri sira produciral. ;Qaji(£ jpo^pajo >bo- . dišečih cvetk z bujnimi''pestrimi'barvami. . iiinjski sir« in pa »hlebe sira«r §a. vfakdo 1 ''Dd bo ta »razstava veščega in strokovnega ob izključitvi veletrgovine, najrajše ‘sam na-	dela res uspela V vsakem oziru, nam jamčijo
.^pča naravnost iZ sirarn.-Toda ementalski	že prejšnje vrtnarske razstave, tako da bd
P,P1f^fh,al*i in 'tirolski sir..m?p> pačili v.	občinstvo prišlo tudi ob tej veliki rrfzstavi do
p'jedčojhi; veletrgovini g,sirom kraja, od kod 'Jetični-hlebi izviraj«, marveč izključno le kalmvost zbog bolj ali manj uspele izdelrtve-v "sirarnah (čepčav -često tudi. v.domačih kt-hujskih ih zbog dalj — ali manj, — trajnega zorenja'v. kleti, .veletrgovca. Tudi za bodoče bodo morali naši trgovčTnizthiSljati -ka— kg sire. enfe vrste kakovostno irii. najenostavnejši nhčin razpredeliti,:/dati- vsakemu raz-predelku' gotovo domajie ali tuje im j, jasno določiti ‘ vsaki .kakovostne. odznake in nato
•N. .11
švdjegh užitka.	,
n Le na'ta način se bp vzgojllhrijTfbezen-do.,, domačega' cvetja in rastlin. Zilo^pa: - > to<-r riPpstite govoriti cvetje«. '?
ura
* ^ M
Poravnajte naročnino!
h:
O.08
07 «ivaiqrh} tbttii
Kongres UJU v Beogradu.
Popolna zmaga stanovskega pravca v organizaciji. — Vsi so obsojali vsako partizansko primes. — V državnem in narodnem edinstvu se sploh ni debatiralo in ne sklepalo. — Ideje slovenske deklaraške struje učiteljstva so tudi v Beogradu zmagale.
(Izvirno poročilo.)
Dnevi III. kongresa in VI. glavne skupščine UJU so končali s popolno zmago idej tak oz vatie deklaraške struje slovenskega učiteljstva. Kakor rdeča nit se je vlekla zahteva. vseh govornikov da se otrese Udruženje popolnoma vsakega partizanskega vpliva in delovanja iin se depolitizira z ozirom na strankarske vplive. Značilno je, da te smernice zastopali posebno učitelji iz južnih rtelfiv Srbije, kompaktno so se za nje izrekli zastopniki iz Dalmacije in Bosne in Hercegovine in tudi hrvatsko učiteljstvo, ki je po svojih zastopnikih na celjski skupščini skušalo' še braniti temeljne principe stare struje, »tanovske politike, je popolnoma preukrein-lo in popustilo od svojega prejšnjega stališča.
Neka »akcijska družba učiteljstva za narodno edinstvo«, ki se je osnovala v Sloveniji je poizkušala izolirati oficielno slovensko delegacijo učiteljstva s posebno vlogo. Ta poizkus je pa vodstvo Udruženja kot nelegalen odklonilo in pritožba te »akcijske družbe za narodno edinstvo sploh ni prišla v poštev.
Splošno se je opažalo, da je bilo mnenje novega vodstva slovenskega učiteljstva in slovenske delegacije mnogo upoštevano.
Zelo netočna so poročila slovenskih listov o kongresu in je posebno povdarek nekake zmage državnega in narodnega edinstva napačen, ker je proti tej strankareko-politični tezi odnesla popolno zmago s ikongresa ideja popolnega očiščenja strankarskih primesi iz Udruženja in ideja čvrste stanovske politike in čistega stanovskega edinstva.
KONGRES - PRVI DAN.
Univerzitetna dvorana je bila nabito polna in istotako tudi galerija. Splošno cenijo poročevalci beograjskih listov, da je bilo do 2000 udeležencev na kongresu.
Kongres je »tvoril predsednik Pero \ uksa-novič, ki je predložil skupščini po svojem nagovoru pozdravno brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru I. na Bled, ki je bila z viharnim odobravanjem sprejeta.
Za tem je predložil brzojavni. pozdrav ministru prosvete, pri čemer pa je nastal velik hrup in vriše v dvorani in na galeriji. Odpor je nastal * tem, da naj se ne pozdravlja nobenega ministra prosvete, ker se je opustil na skupščini v Dubrovniku brzojavni pozdrav takratnemu ipinistru prosvete dr. Korošcu. Culi so se vzkliki, da ne smemo poznati ministrov partizanov in da mora imeti čista stanovska politika učiteljske organizacije tudi v tem pogledu svoj stalen odrejen pravec, ki ne sme poznati -partizanske pristranosti tudi v tem pogledu.
POZDRAVI PREDSTAVNIKOV.
Kongres je pozdravil v imenu ministra prosvete pomočnik min. prosvete g. Drago-ljutr Obradovič ter razni drugi zastopniki korporacij in uradov, med drugimi gg. dr. Jovanovič, prof. univerze, g. Opuštil, zastopnik češkoslovaškega učiteljstva gosp'. M. Popovič itd.
MANIFESTACIJA PROTI PREGANJANJU UČITELJSTVA.
Predsednik P. Vuksanovič je nato prečital neko izjavo, ki obsoja preganjanje učiteljstva pod bivšim režimom na Hrvatskem.
K tej izjavi je zahteval besedo delegat g. Vitorovič, ki je hotel obsoditi tako pristrano postopanje v stanovski politiki s strani organizacije.
Ker mu bivši predsednik ni hotel podeliti besede, je nastal v dvorani zelo velik hrup in vsa delegacija je hrupno zahtevala stalnega in nestrankarskega pravca v stanovski politiki, organizacije, pri čemer se mora obsoditi preganjanja vseh prošlih režimov in tudi bodočih, ki bi se ponovno lotili preganjanj učiteljstva.
Pod tem pritiskom je bivši predsednik, dodal k svoji izjavi še dodatek, ki obsoja preganjanja vseh režimov.
Kongres je hrupno manifestiral k tej izjavi in za pravec stalne nestrankarske stanovske politike v organizaciji, ki mora obsojati vsako preganjanje učiteljstva in najsi se izvrši pod katerikoli režimom.
POLAGANJE VENCA PRED SPOMENK DOS. OBRADOVIČA IN NA GROB NEZNANEGA JUNAKA NA AVALI.
Ker predsedstvo ni moglo vzdržati pozornosti skupščine na nadaljnih točkah dnevnega reda, je bilo primorano odrediti izpreme-nitev dnevnega reda in je učiteljstvo odšlo pred spomenik Dos. Obradoviča, kjer je imel slavnostni govor g. Čed. Todorovič. V imenu Udruženja je položil nato venec pred spomenik Dos. Obradoviča. Druga deputaeija je šla na grob neznanega junaka na Avali, kjer je tudi položila venec v imenu Udruženja.
ZBOROVANJE ODSEKOV.
Popoldne so zborovali odseki, drugi udeleženci so ei pa ogledovali beograjske fna-menitosti.
(Naduljni potek zborovanja priobSimo jutri.)
Komeniarji k političnem položaju.
LZLNOVIC ODPOTOVAL V NIŠ.
Beograd, 12. avgusta. Ministrski predsednik Uzunovič je včeraj nenadoma odpotoval v Niš, kjer se bo najbrž mudil do kcnca tedna. Obenem z njim je odtopo-val iz Beograda A c a Stanojevič, ki se vrača v Knjaževac. .
Ta nenadni odhcd predsednika vlade je vzbudil v vseh političnih krogih^ ne-povoljno senzacijo in izzval najrazličnejše komentarje. Vsekakor je ta nagli odhod iznenadil tem bolj, ker so važna aktualna državna vprašanja na dnevnem redu. To so v prvi vrsti naši napeti od-nošaji proti Bolgarski, ki še niso prišli v zaključno fazo, temveč je celo nevarnost, da postanejo še bolj komplicirani. Razen tega je važno vprašanje poplav, ki v zadnjih dneh zopet pustošijo poedine dele države in zahtevajo intenzivno delo od vlade.. Vlada ne more biti delavna, ako je njen predsednik izven .prestolnice in brez kontakta z dogodki. In končno so tu občinske volitve in konflikti v radikalni stranki, torej dogodki, ki nudijo do-
volj materiala za delo predsednika vlade.
Nekateri trde, da je odhod Uzuncviča v Niš ravno posledica volilne kampanje. Uzunovič naj bi poskušal v provinci izravnati spore med radikali. Iz druge strani se povdarja, da lahko pride v nedeljo pri občinskih, volitvah d-o izrednih dogodkov In <Ja Uzunovič ne želi biti blizu ter prepušča vso odgovornost Boži Maksimoviču. Drugi gredo še dalje in govore, da je odhod Uzunoviča v Niš v resnici demonstracija proti desolatniin razmeram v beograjski radikalni organizaciji. In nazadnje trde pašičevci in krogi iz samostojne demokratske stranke, da je Uzunovič samo zato odpotoval iz Beograda, da se mu ni treba sedaj sestati s Stjepancm Radičem, ki je dal razumeti svojo željo, da bi rad razpravljal s pred-i sednikem vlade o mnogih vprašanjih, ki interesirajo obe vladni stranki, v glav-j nem pa seveda o vprašanju dr. «Nikiča.
KRVAVI KONFLIKTI SO V ALBANIJI OBIČAJNI.
Beograd, 12. avgusta. Včeraj je albansko poslaništvo sporočilo, da so vse alarmantne vesti, ki so jih prinesli nekateri listi c nekakem pokretu in bližnji revoluciji v Albaniji povsem tendencijoz-ne. Na celi stvari ni prav nič. Ni točno, da bi narod ne bil za Ahmed beg Zogo. Te vesti so spravili v javnost pristaši Fan Nollija, ki je pa za Albanijo in za Albance mrtev mož. Ako je bilo kaj krvavih konfliktov pri nas, so ti pri nas pogosti in običajni in jim ni pripisovati posebne važnosti, zlasti pa nimajo značaja revolucije.
KOŠUTIČ 0 NAMERAH HSS.
Beograd, 12. avgusta. Državni podsekretar v ministrstvu za promet Avgust Košutie je včeraj po konferenci, ki so jo imeli včeraj ministri HSS, izjavil v razgovoru z novinarji: Mi smo danes razpravljali o načrtu proračuna poedinih ministrstev, a speeielno smo mi delegati HSS v vladi .pripravili referat za sejo klu-
Skupna nota Jugoslavije, Grške in Rumunije je bila včeraj izročena Bolgarski.
ba, ki bo v Zagrebu 18. avgusta. Na tej seji bomo poročali o svojem delu.
Na vprašanje, ali bodo šli poslanci HSS v Južno Srbijo, da kontrolirajo občinske volitve, je odgovoril: »Ne vem. Mogoče. To je važna stvar in mislim, da bi jo moral vedeti. Pa vendar vas ne morem točno informirati.« Kaj je z vestjo, da je HSS iskala stik s skupino dr. Nikica? >Ni res! Taka pia desideria «J bila mogoča na drugi strani.«
VELIKI ŽUPAN BORISA VLJEVlC UPOKOJEN.
Beograd, 12. avgusta. Zaradi uboja Hadži popov iča v Bitolju in aretacije Lon-dreva je bil včeraj podpisan ukaz, s katerim se upokoji veliki župan Borisav-ljevič. Na njegovo mesto pride dosedanji veliki župan iz Šabca.
ŠESUAN OD ŠPANCEV ZAVZET.
Madrid, 11, avgusta. Španske čete so danes vkorakale v Šesuan, S tem je par dla zadnja utrjena postojanka Rifancev.
Beograd, 12. avgusta. Tiskovni oddelek ministrstva zunanjih poslov javlja, da so včeraj ob 12. izročili naš,, rumunski :Ln grški poslanik v Sofiji ministru zunanjih poslov Burovu kolektivno noto.
Burov je naglasil, da želi Bolgarska obdržati dobre ednošaje s sosedi in izjavil, da bo o noti obvestil ministrski svet in bo potem nanjo odgovoril.
Bolgarski vpadi se vkljub vsemu nadaljujejo.
ITALIJANSKE INTRIGE.
Beograd, 12. avgusta. Politična situacija postaja vedno resnejša zaradi neodločnega nastopa proti bolgarski vladi v vprašanju vpadov in borb, ki jih uprizarjajo v zadnjem času komiti. Ti vpadi se še vedno dogajajo brez ozira na to, da je naš poslanik Rakič interveniral v Sofiji. Zaradi teh napadov je zlasti neprijetno vplivala zadnja gesta Italije proti Rumunski, ker je zahtevala od ru-munske vlade, da ne predloži kolektivne note z Jugoslavijo in Grško.
Za danes se pričakuje povratek dr. Ninčiča z Bleda, pa se bo potem videlo, kaj bo vlada dalje delala. Splošno prepričanje je, da se mora položaj spremeniti tako, da bo našim državljanom na jugu za vsako ceno zajamčen mir. Našo diplomacijo in zlasli naše dobro informirane kroge je frapiral nastop službene Italije v celi tej stvari tem bolj, ker se je naša vlada vedno odzvala željam Italije. Ta nastop je tem interesantnejši, ker se ve, da se prično proti koncu tega meseca pogajanja za sklenitev konkordata med našo državos in Vatikanom.
‘ Situacija na Balkanu lahko postane prav težka, ako se v to zelo važno vprašanje, ki tangi ra tako nas kakor tudi Rumunijo in Grško vmešavajo velesile. Včeraj se je v dobro poučenih krogih
zatrjevalo, da lahko vsak čas nastane požar na Balkanu. Člani vlade stoje na stališču, da morajo energično nastopiti proti bolgarski vladi, ko gre za življenje in varnost naših državljanov.
Kar se tiče Rumunske, se doznava, da vsi koraki, ki jih je storila Italija, pa tudi vse grožnje, da ji bo Italija odtegnila obljubljeno posojilo 200 milijonov lir, niso imeli uspeha, ker je Rumunska presilno prizadeta zaradi poslednjih napadov bolgarskih komitov v Dobrudži. Rumunska vlada stoji na stališču ostre intervencije. Bolgarski vladi je že poznano besedilo note, a se ona izgovarja po svojem tisku, da nima za pobijanje le akcije dovolj vojske in da vojska njene akcije ne podpira. Ta pisava bolgarskega tiska pa je v nasprotju s faktičnim stanjem stvari, ko se pač ve iz referata Bože Maksimoviča na podlagi originalnih dokumentov, da službena Bolgarska i financijsko i materialno podpira makedonski komitet. V zadnjem času prevladuje v vladi mnenje, da se , predlog Bože Maksimoviča v pogledu preganjanja bolgarskih tolp na našem ozemlju povsem sprejme. O tem se bo razpravljalo na prvi prihodnji seji ministrskega sveta.
RUMUNSKI DOKAZI 0 KRIVDI BOLGARSKE VLADE.
Bukarešta, 12. avgusta. Predvčerajšnji »Indipeiidence Roumaine« in drugi listi prinašajo informacijo o pripravah bolgarskih komitov.
Dne ‘20. junija je bila v vojni akademiji konferenca pod predsedstvom polkovnika generalnega štaba Marka Andrejev«, sefa oddelka ministrstva notranjih del. Prisotni so bili polkovnik Valcev kot predsednik vejne lige in delegati iredentističnih udruženj iz Dobrudže, Varne, Ru-ščuka itd. Načrt za napad v rumunski Dobrudži je izdelal general Protogerov. Kot koncentracijska mesta za komite so določena Varna, Šumla, Ruščuk in Cu-stendii. Pripravljajo se že komiti pod po-voljstvom majorja Minčeva. Orožje so dobili iz vojne zaloge in pa znesek 10 milijonov. Komite naj bi pavalili v skupinah po 80 do ICO oseb, a po 'izvršenih napadih naj bi prešli na grško in jugoslovansko ozemlje.
ZDRAVSTVENO STANJE LJUBE JOVANOVIČA TEŽKO.
Beograd, 12. avgusta. Od rodbine Ljube Jovanoviča se je zvedelo, da ae> je njegovo stanje poslabšalo in da po nasvetu zdravnikov ne bo mogel nekoliko tednov zapustiti postelje. Zlasti se ne sme angažirati v nikakem poslu, ker bi to imelo take posledice, ki bi bile nevarne za njegovo življenje.
Pašičevo zdravje je, kakor se govori v dobro poučenih krogih, prav dobro. Pa-šič bo danes zvečer zapustil Karlove Vari in odpotoval v Monte Carlo, kjer bo ostal največ dva tedna. Verjetno je, da bo ob koncu avgusta že v Beogradu. Sodi se, da se politična situacija do takrat ne bo izpremenila.
FRANCOSKA NARODNA SKUPŠČINA KONČALA SVOJE DELO.
Pariz, 11. avgusta. Včeraj je med velikim hrupom komunističnih poslancev končala francoska narodna skupščina svoje delo in sprejla z veliko večino pravilnik amortizacijske blagajne. Komunisti so delali tak hrup, da jih je bilo tr ba iz zbornice odstraniti. S t&ni-J® francoski parlament Poinear 1 vsa potrebna polnomočja za iz	j	-
nega finančnega programa.
VPRAŠANJE IZPOPOLNITVE VLADE.
Beograd, 12- avgusta. Vprašanje izpopolnitve izpraznjenih mest v resoru ministrstva za pravosodje in za vere pride na dnevni red šele po občinskih volitvah. Imenujejo se mnoge osebe kot kandidati, sklepa o tem pa še ni.
KOMENTARJI 0 ODHODU ACE STANOJEVIČA.
Beograd, 12. avgusta. Nenaden odhod Ace Stanojeviča, prvega podpredsednika glavnega odbora radikalne stranke, se danes tolmači kot nezadovoljstvo z nekaterimi sklepi, ki jih je storil glavni od-lx>r in ki ie on pristal na nje bolj zaradi ireda kakor pa iz uvidevnosti. Zlasli ga je zelo disgustirala beograjska krajevna organizacija, s katero se absolutno ne strinja. Odhod Ace Stanojeviča iz Beograda je tem bolj zanimiv, ker se ve, da čakajo pred glavnim odborom še mnoga važna vprašanja na rešitev. Pred svojim odhodom je imel Aca Stanojevič dolgo Konferenco s predsednikom vlade Uzu-novičem in nato z Ljubo Živkovičem in Mihajlovičem.
Aca Stanojevič je dal dr. Ivkoviču pismo, v katerem detajlno pon. ca Pašiču o delu v stranki in o svojem naziranju glede poedinih vprašanj.
UREDBA O NOVINARJIH BO IZDANA ŠE V SEPTEMBRU.
Beograd, 12. avgusta. Delegacija jugoslovanskega novinarskega udruženja je pesetila včeraj ministra dr. Srskiča in ga naprosila, da izda uredbo o novinarjih po možnosti pred novinarskim kongresom. Minister je odgovoril, da se bo to zgodilo vsekakor v prvi polovici septembra.
ANGLEŠKI RUDARJI IŠČEJO DENARNO POMOČ V AMERIKI.
London, 12. avgusta. Delegacija angleških rudarjev je dospela v Newycrk, da dobi denarno pomoč cd ameriške rudarske zveze.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA borza, ponedeljek, dne 9. avgusta 1926.
Vrednote:	Merkantilna	banka,	Kočevje,
den. 90, bi.	90,	zaklj.	90. »šešir«,	tovarna
klobukov d;	d.,	Škofja	Loka, den.	103, bi.
104, zaklj. 104. — Ulago: Letve —; smrek«’ jelka, 4 m, '24-18 mm, monte, -fco meja, 1 ''»S*1 den. 480, bi.	4S0,	zaklj. 4*0. Deske -	*>***;
jelka, 24 in	49	mm, 4	monte,^ meja,
2 vag., den. 500, bi. 500, zaklj. 500.
BORZE.
Zaereb, 11. avgusta. Devize: Newyork ček
466—50.766, London, 275.05—276.25, Pariz 155.38—157.38, Italija 18849-189.69, Švica 1094.8-1098.8, Praga 16^8^{08-88’ 1349.25—1353.25, Dunaj izplačilo 799.25 do 803.25, ček 799.15—803.15.
Čarih, 11. avgusta. Beograd 9.12, Newyork 517, Milan 17.20, London, 2u.14, Pariz 14.20,
dimpeSta 0.C07285.
On« - ne vesi
NE ZADOSTUJE,
Bo seji ministrskega sveta je izjavil prometni minister g. Vaša Jovanovič Kovinarjem med drugim tudi to-le:
>Te nesreče, ki so se zgodile, obžalujemo, toda e ozirom na preobremenjenost prog, moram priznati, da je število teh nesreč relativno majhno. Sicer pa dela v s led preobremenitve osobje tako požrtvovalno An s tako ogromnvmi napori, da mu jaz, morete to objavili, kot minister odkrito izjavljam svoje priznanje in svoje občudovanje.«
Cenimo g. ministra Jovanoviča kot moža, ki se resno trudi, da izboljša naš promet in zato jemljemo njegovo priznanje /. zadoščenjem ma znanje. Obenem pa pravimo še z večjim poudarkom, da samo platonično priznanje ne zadostuje.
Treba železničarje Za njihov izreden trud tudi nagraditi, jim izboljšati plače, da bodo \ideli, da se ne trudijo zaman, temveč da Jim je narod hvaležen. Samo platonične izjave 110 zadostujejo, ker je beda zlasti med nižjimi uslužbenci prevelika.	.	...
In še nekaj. Če pravi prometna minešter, da so naše proge preobremenjene, potem absolutno ne zadostuje, če pravi, da je z ozirom na to število nesreč relativno majhno, temveč treba storiti vse, da nesreče sploh prenehajo. Ali naj se morda število nesreč še pomnoži?
Zato pa ne zadostuje samo konstatacija, da je osobje brez 'krivde, mora biti brez krivde tudi ministrstvo, ki ne sme dopustiti take preobremenitve prog, da so nesreče neizogibne. V prvi vrsti je zato treba, da se število železničarjev ne reducira v tej meri, da bo železniški promet ogrožen, kakor se je sedaj dogodilo, temveč da se reducira samo toliko uslužbencev, da ne bo nobene nevarnosti za promet.	„ , ,v .
Lepa je izjava g. ministra za zeleznicaije, toda ne zadostuje in zato pričakujemo, da jo bo g. minister izpopolnil kakor treba.
— Udeležba rezervnih oIi*->rjev pri mašah ob državnih praznikih. Vsi rezervni oficirji so obvezani po službenih predpisih, da se udeleže ob državnih praznikih, kakor tudi ob vseh drugih praznikih in svečanostih, ki s© jih udeleži armada oficielno vseh maš. •Ker se rezervni oficirji tega predpisa doslej niso strogo držali, je bilo sedaj razglašeno, da bedo odslej vojaške oblasti in udruženja rezervnih oficirjev na io strogo pazile ter ima-o pričakovati oni, ki se za predpis tudi nadalje ne bodo brigali resne posledice.
— Zakon o zaščiti umetniške lastnine. V ministrstvu prosvete je izgotovljen načrt zakona o zaščiti umetniške .lastnine. Poslan bo vsem interesiranim krogom v pogled.
— Državni strokovni izpiti v ministrstvu pravde. V ministrstvu pravde je bil izdelan tvf~«aaik o polaganju državnih strokovnih izpitov ta vse uradnike v resoru tega ministrstva. Pravilnik je stopil te dni v veljavo.
— Za nove gojence vojne akademije! V Ministrstvu vojske in mornarice je odobren kredit 100.000 Din za nabavo 600 kovčekov za nove gojence vojne akademije.
. Prispevek za vzdrževanje delavske zbornice se je znižal od 0.5 na 0.3 odstotke dnevnega taslužka, ki je podvržen tej dajatvi.
loafl ^''""^''eiiska izseljeniška kvota za leto l»2e-lt«7. Naša kvota za izseljevanje v Zedinjene države za prihodnje fiskalno leto, ki se je pričelo s 1. julijem t. 1., je ostala nespremenjena, znaša torej 071. Na račun te kvote sc ne bodo izdajala nobena nova do-'oljenja, temveč se bodo prolongirala po '’l'8ti samo že izdana. Kar se tiče raznih pri-o5'b glede izdaje potnih listov, je omeniti, da v praksi ne odločajo naše, temveč ameriške Priseljeniške oblasti, komu je dovoliti pri-seljenje v Ameriko in komu ne.
~ Izseljevanje in priseljevanje v Zedinje-maja. Glasom uradne amc-. •“tietike je bilo pripuščenih meseca maja * Zrinjen« drži.ve vsega skupaj 52.777 priseljencev;	^	je % tem času i/.
/edinjeDlh držav 19.521 oseb. Prebivalstvo 'Zedinjenih držav se je torej pomnožilo tekom meseca rriaja potom priseljevanja za 33.256 duš. Največji del od tega števila odpada na Nemčijo, odkoder se jih Je priselilo tekom meseca maja v Ameriko 6595. Na drugem mestu stoji Irska in Škotska, nato sledi Anglija, Italija, švedska in Poljska.
— Pregledovanje izseljencev v domovini. imoVisv! ^ ,®lužbo v Nemčiji vrše sedaj ni ameriikih	nadzorniki in zdravniki
burgu, Stuttgartunm\‘^nuv Bremenu, Ham-tegne ta postopek tudi lla ^	se .r,?z'
konzulate v Nemčiji. Vsekako
če bi se tudi naša država pobt-iji,? <1,ob,'H: se uvedel tak pregled tudi pri nas. s’te h-■se prihranilo našim ljudem obilo nepotre£' nega trpljeaja in nepotrebnih stroškov.
. — Nori menični blanketi. Te dni so bili v promet novi menični blanketi po '■•u	i*in-	Razlikujejo se od doseda-
n;jh po močnejšem papirju, z vodnim tiskom imajo natisnjen državni grb z napisom >Dr-žavni monopol«. Dosedanji blanketi ostanejo se toliko časa v veljavi, dokler ne bo porabljena vsa laloga.
— Draga policija. Stroški za vzdrževanje osiješke policij« so znašali letos že ogromno svoto 1,640.000 Din.
— Upokojen je Dragotin Freudenreich, član Narodnega gledališča v Zagrebu. Freu-denreieh, odlični dramski igralec nastopa že 45 let na zagrebškem odru. Njegov oče je eden od ustanoviteljev zagrebške dramo. Umevno jo, da zagrebška javnost to upokojitev obžaluje.
— V Ameriki so umrli naši rojaki: V Cle-velaadu Ignac Jerič iz Žužemberka in Ivana Valeniii iz Ljubljane; v Barbetonu (Ohio) Fran Štrukelj z Iga pri Ljubljani; v Brookly-nu Joaip Rožič (ki je bil v Ameriki skoraj 30 lot); v Stapletortu Marija Štucin, v Betle-
hemu pa Josip Prelc (ki se je zadušil -s plinom).
— Morfijska in kokainska kuga na Dunaju
zavzema vedno večje dimenzije. Dasi znaša število pacijentov, ki so bili sprejeti radi morfinizma in kokainizma na kliniko, samo del faktičnega števila morfinistov in kokai-nistov ter se rekrutira povečini iz nižjih slojev prebivalstva, dočim se zdravijo premožnejši bolniki privatno, ilustrira vendar razširjanje zla dovolj jasno. Lansko leto je bilo sprejetih na kliniko 91. morfinistov in ko-kainistov. Od teh je bilo 68 moških in 23 žensk. Dočim prevalira pri ženskah morfi-nizem, prevalira pri moških mnogo bolj nevarna strast kokainizma. Posebno jasen dokaz za rapidno širjenje zla je dejstvo, da je bilo med 91 pacijenti 54 takih, ki so bili radi morfinizma, ‘oziroma kokainizma prvič v zdravniški oskrbi. Vsi ti pacijenti so bili po večini mladi ljudje. Ženske so bile večinoma
prostitutke.
— Protest zoper izročitev dr. Vukašiita Markoviča. Več dunajskih znanstvenikov, zdravnikov in publicistov je adresiralo na avstrijsko vlado spomenico, v kateri zahtevajo, da se izpusti dr. Vukašin Markovič takoj na svobodo. Svojo zahtevo utemeljujejo s trditvijo, da se je boril razbojnik Markovič za svobodo črnogorskega ljudstva ter ima kot politični begunec pravico do azila, povdar-lajo, da avstrijska zgodovina ne pozna še nobenega slučaja, da bi se bil izročil kak politični begunec. Spomenico so podpisali med drugimi: profesor dr. Adler,, prof. dr. Ham-merschlag, prof. dr. Franki, univerzitetni docent dr. Friedjiing, dr. Rosenfeld, dr. Schle-singer, Maria Strindberg, dr. Jekel, Vilma Lukase, Bela Balasz, dr. Štern, dr. Maria Pappenheim.
— Vzklicna obravnava falzifikatorjev francoskih frankov. Dne 16. t. ni. se prične v Budapešti vzklicna obravnava v zadevi po-potvarjanja francoskih frankov. Ker sta bila obsojena Windischgraetz in Nadossy na manj kot 10 let, jima ni treba prisostvovati obravnavi osebno. Obravnava utegne trajati teden dni.
— Arheološka konferenca v Sovjetski Rusiji. Dne 5. septembra se otvori v Kerči na Krimskem polotoku vseruska arheloška konferenca. Komisarijat za prosveto je poslal vabila za udeležbo tudi v 23 drugih držav v Evropi in Ameriki
— Ruski znanstveniki v Ameriki. Iz Moskve poročajo: Komisarijat za narodno prosveto je izdelal načrt o poučnih potovanjih ruskih znanstvenikov v inozemstvu za leto 1926-1927. Sovjetska vla<la pošlje na poučna potovanja okoli ICO ruskih znanstvenikov. V to svrho je odredila kredit 110.000 rubljev.
— Sovjetske ladje v zapadno-evropskih vodah. »Večernaja Gazeta« poroča, da je odplulo iiz Arhangelska 13 sovjetskih ladij v za-padno-evropske vode. To bo prvi slučaj, da se bo pojavila v zapadnoevropskih vodah cela eskadra ladij pod sovjetsko zastavo, doslej je bilo videti le posamezne.
— Sovjeti so sklenili, da prično agitirati tudi med cigani. V to svrho se sestane v Moskvi posebna konferenca ciganov.
— Iz ruskega ujetništva sta se vrnila te dni v Vršac (Vojvodina) dva kmeta, ki sta prišla v ujetništvo še leta 1914. Kmeta sta svoj materni jezik skoraj popolnoma pozabila. Pripovedujeta, da se nahaja v ruskem ujetništvu še mnogo Jugoslovenov, da pa je združena vrnitev z velikimi težkočami, ker izdajajo sovjetske oblasti potrebne dokumente zelo nerade.
»Hrvatski hotel« v Cementonu pogorel.
Hrvatski liotek v Cementonu je pogorel do tal. Dve rodbini, ki sta bili v hotelu nastanjeni, sta si rešili golo življenje. Lastnik hotela Krstovič ima škode 11.000 dolarjev. Dasi je to zanj hud udarec, zgradi hotel takoj nanovo.
— Velika nesreča pri kopanju. Iz Buffala poročajo: Te dni, ko je bilo zvečer ob obali Erieškega jezera vse polno kopalcev, se je vzdignil nenadoma velikanski val, ki je potegnil v globočino 10 oseb.
— Krepak udarec. V gostilni pri »Sedmih zvezdah« v Osijeku, sta se pred par dnevi za šalo ruvala in ;>boksala- Boža Matijevič in Franjo Kossler. Pri tej priliki je udaril Matijevi,; nehote Kosslerja tako neprevidno, da je ta ostal na mestu mrtev.
Orel odnese! otroka. V neki vasi blizu Buenos Airesa se je spustil iz višine nena-donv.j na tla orel ter pred očmi starišev po-grabil 2 letno hčerko in z njo odletel. Orla so zasledovali. Lovci so našli njegove gnezdo z nekaj ostanki nesrečnega otroka.
— Originalen poizkus samomora. Te dni se je pripetil v Soniboru senzaeijonalen poizkus samomora. 25-lehii bančni uradnik Toša Grujič si je pognal pred hišo svojega laski kroglo v prsi ter obležal na mestu težko 4>oškodovan. Grujič je bil miren in soliden človek. Pred dvema letoma je se poročil iz vroče ljubezni. Zadnje mesece pa s svojo mladost-*?110 11 ‘ mof?el ve& harmonirati. V sled po-
p!'eP,iP0v ga je že parkrat začasno zali svoip*rm, dlV P® se je preselila definitivno nega somoM ^' T* ie ^»kovalo na nje-ln n,n	Porazilo,	da se mu je zde-
lo, da mu m več živeti na svetu. Obiskal je par goetilen, zavžil za slovo že par litrov do-bre kapljiice, nato je vzel seboj cigansko *od-bo, priredil svoji ljubljeni ženki podoknico ter si pognal med s vi ranjeni godbe kroglo v prsi. Zdravniki upajo, da mu režijo življenje.
— Preiskava v zagrebški kokainski in fal-zifikatorski aferi končana. Policijska zasli-šavanja v kokainski in ponarejevalski aferi so v glavnem končana. Novih momentov niso spravila več na dan. Snov je izredno obširna. Samo protokol o zaslišanju Kralja obsega okoli 20 s strojem pisanih pol pisarniškega papirja. Novih aretacij ni bilo. Danes bodo izročeni obdolženci sodišču.
— Procs radi špionate. V Osijeku se vrši te dni obravnava zoper 231etaega kadeta-
častniškega namestnika VIII. madjarskega pešpolka Franca Sebeki radi špionaže. Se-bek je imel nalog eruirati moč, pripravljenost in vojaško izvežbanost osiješke garnizije. Ravno v trenutku, ko jo je mislil zopet odkuriti, je bil na kolodvoru aretiran. Državni pravdnik predlaga smrtno kazen.
— Ponesrečen vlom. Neznani zločinci so vlomili te dni v blagajniške prostore carinarnice v Vinkovcih ter odnesli »vverthei-inovkos: na neki travnik, kjer so jo skušali odpreti z železnimi kljukami, kar se jim pa ni posrečilo. V blagajni se je nahajalo 15.000 dinarjev.
— Celo rodbino umoril. I/. Bukarešte poročajo: Jucu Augel, ki je absolviral letos v Bukarešti trgovsko akademijo, je prišel te dni domov v vas Tač. Ponoči je ubil svojega očeta, svojega brata in svojo svakinjo, nakar je obesil trupla v bližnjem gozdu na drevesa. Zjutraj je hodil okoli sosedov ter jih izpraševal, če jim je znano, kam so njegovi svojci odšli, češ da ni videl vso noč nobenega od njih. Ko je našla žandarmerija obešena trupla, se je podala v hišo iskat eventualna poslovilna pisma. Mesto teh je našla sveže sledove krvi. Vsled tega je mladeniča aretirala. Po kratkem tajenju je fant priznal, da je vso rodbino umoril, da bi prišel tako t posest dedščine.
— Pestajenačelnik, ki noče oddati službe. Postajenačelnik v Temerin-u Stojan Marijanov«, ki je že dalje časa suspendiran, ni hotel na noben način oddati svoje službe. Pred par dnevi je celo streljal na žandarmenijsko patruljo, ki je asistirala predajuo komisijo. No, končno so ga s silo vendarle ukrotili. V njegovi blagajni so našli primankljaj v znesku 6.000 dinarjev. Domneva se, da je mož abnormalen.
— Sedemnadstropna tržnica v Berlinu. Te dni je bila otvorjena v Berlinu tržnica, visoka 7 nadstropij. V tržnici se nahaja tudi ledenica za meso.
— Potepuh, ki je postal mati. K nekemu posestniku v Wieperjidorfu v Labudski dolini je prišel te dni neki potepuh, ki je prosil za večerjo in prenočišče. Ko se je vrnil drugo jutro iz hleva k zajtrku, je dejal, da joka v slami majhen otrok. Posestnik je potepuha zadržal in obvestil policijo, ki je našla v slami novorojenčka, katerega mati je — bil potepuh. Gre namreč za 20 letno brezposelno Marijo Amon, ki je hodila že leto'dni po deželi v moški obleki. Posestnik jo je obdrfal kot deklo.
— Če ima konzul dve ljubice hkratu. V
bukareških višjih krogih je vzbudila veliko senzacije in smeha afera portugalskega konzula Bredorova v Bukarešti. Konzul, ki je stanoval v prvem luksuznem hotelu, se je zapletel v ljubavno afero, iz katere se ni mogel izmotati. Imel je <lve ljubici hkratu. Ko sta prišli dami nato, »ta se jeli hudo sovražiti. Prišlo je do ponovnih škandaloznih nastopov in končno do fizičnega obračuna co-ram publiko. Drugi dan so prinesli bukare-ški listi o škandalu cele kolone, zato je postal konzul v Bukarešti nemogoč ter je kar črez noč izginil.
— Človeška opica ali opičji človek, najno-j vojsa senzacija Voronova. Na fizijološkem ' kongresu v Stockholmu, so vzbujala veliko
senzacijo izvajanja znanega pomlajevalca ljudi Voronova. Voronov je pripovedoval, da je transplantinal človeški ovarij na šiirtpan-ko, na kar 'jo je dal oploditi od šimpanca. Dejal je, da pričakuje z največjo napetostjo produkta oploditve. Udeleženci kongresa so Voronovu energično ugovarjali ter izjavili, da so vsi njegovi eksperimenti z opicami slab dovtip, ki sploh ni vreden, da bi se pečali ž njim resni znanstveniki.
— Radi »bubikopfa« izgubila zaročenca. V Djakovu si je pustila neka mlada zaročenka ostriči svoje lase a la »bubikopf«. Ko jo je njen zaročenec zagledal z novo frizuro, je bil tako neprijetno dirnjen, da je zaroko takoj anuliral. Meščanstvo je povečini na strani zaročenca.
— Neurje na hrvaškem Primorju. Te dni je vladalo tudi na hrvaškem Primorju silno neurje. Lilo je kol da se je utrgal oblak. V Suša k u so bile hipoma vse ulice poplavljene. Škoda je velika.
— Antitoksin zoper tetanus pri novorojencih. Akademija znanosti je sprejela iznajdbo antitoksina zoper tetanus novorojencev. Antitoksin se injicira pred porodom porodnici.
Ljubljana.
1— Velik dan. Velik dan in slovesen je praznovala včeraj Dalmatinova ulica. Sicer je še vsa razdrapana in razkopana, toda na enem koncu že klijejo iz razvalin in podrtin prve oblike^ novega življenja, pa ne tistega slabega peščenega in s parnim valjarjem povaljanega življenja, ampak krepkega in za vsa kolesa in za vse konje nepremagljivega betonskega življenja. In da bi to novo življenje hitreje napredovalo in se krepko razvijalo so delavci ravno včeraj dopoldne iznašli posebno, čislo novo metodo dela. Po stari metodi so brozdali vsevprek cement, kamenje in. pesek in vodo, da so napravili beton, 1>° novi metodi, ki je našla tudi odobre-■nje visokega trosveta, so pa mešali čisto drugače in sicer v troh taktih: Lopata not — lopatokret — lopata ven! Na vsaki strani dolgega kupa stoji po 6 delavcev in ti mešajo: Lopata not — lopatokret — lopata ven! Novo metodo izdelovanja si je prišel ogledat tudi sedanji mestni gospodar, ki ije stal pred Štrukljevim hotelom, kjer so zborovalci trgovci in obrtniki, od 10. ure dopoldne do 12. ure 'in ob velikanskem navdušenju občinstva poslušal, kako lepo pojo lopate, včasih pa tudi pogledal na hotelska vrata, odkoder se je tudi slišala neka muzika, ki pa ni bila tako lepa in prijetna kakor drsanje lopat. Z veliko skrbjo mestnega gospodarstva, da se po novi metodi ne bi porabilo preveč cementa za beton, je bilo navzoče občinstvo jimko zadovoljno, zadovoljstvo pa se je stopnjevalo v vihar navdušenja, ko je prižel po-gledat napredek dela po novi metodi tudi sam sedanji predsednik mestne občine, ki se je mogel kot izvrsten pravnik prepričati,
da mešajo delavci pesek s cementom in z vodo natančno po predpisih še sedaj veljavnega avstrijskega civilnega in kazenskega zakonika. Tudi on 6e je ustavil prav pri Štrukljevem hotelu, odkoder se je dala nova metoda naravinost sijajno opazovati. Gospodje pa, tki so opazovali učene študije sosveta pred hotelom, so zelo obžalovali, da niso prišli zastopniki občine raje noter 'v hotel, kjer so tudi iznašli neko novo metodo, ampak ne za izdelovanje cementa, temveč nekaj za trgovsko zbornico, kjer pojde tudi po melodiji: SDS not — SDS okret — .SDS ven!
1 Stavbeno gibanje v Ljubljani je letos nekoliko oživelo. Na mestnem pomeriju se zgradi letos vsega skupaj 38 hiš in vil, dočim se jih je zgradilo tekom lanskega in predlanskega leta vsega skupaj samo 23. Seveda to vse skupaj še ni nič. Treba bi bilo, da b ise zidalo desetkrat toliko.
Maribor.
m— Še! administrativnega pravnega oddelka ministrstva zunanjih zadev g. Jovan D Milankovič je prispel v Maribor na svoj letni odmor.
m— Seznam oseb, ki se morajo v letu 1927 vpoklicati kot porotniki, bo od 15. avgusta dalje osem dni razpoložen v konripcijskem uradu mestnega magistrata, kjer si ga lahko vsakdo vpogleda in to ob uradnih urah.
m— Vpokojitev. Profesor glasbe na drž. moškem učiteljišču g. Emerik Beran je vpo-kojen. Na njegove? mesto pride g. Karl Bervar.
m— Truplo umrlega ministra pravde, dr. Marko Gjuričiča je bilo pripeljano v soboto na poti v Beograd s popoldanskim brzovla-kom v Maribor. Na kolodvoru je svojega umrlega vrhovnega šefa pričakovalo odposlanstvo tukajšnjega okrožnega sodišča in drž. pravdništvo. Prvemu je načeloval višji sodni svetnik dr. Stergar, drž. pravdništvo pa je zastopal drž. pravdnik M. Jančič. Ofici-jelni zastopniki teh oblastev so položili na krsto pokojnika venec. Tudi mariborski radikali so došli, da se poslove od svojega ministra — radikala. Mestni odbor je poslal, da se pokloni pokojniku, dva oficijelna Bastop-nika dr. Emila Stefanoviča in Janko Tavčarja, ki sta slovensno položila lep, suh venec z žalnimi trakovi in napisom: »Mariborski radikali — prijatelju ministru Marku Gjuri-čiču« na njegovo krsto.
Šport.
Finalna tekma za kraljev pikal. Kakor znano, je BNP predložil JNS-u, da se vrši finalna tekma za kraljev pokal v Ljubljani. Savez je na eni svojih zadnjih sej potrdil ta predlog in ga predložil v potrdilo kralju. Kakor doznavamo, je kralj ta predlog odobril in bo kralj sam izročil pokal zmagovalcu v tej tekmi, ki se vrši na Igrišču Ilirije. Ker bodo za to znamenito prireditev vozili posebni vlaki iz Beograda in Zagreba, bo nedeljska tekma brez dvoma največja, kar jih je videla dosedaj Ljubljana, in sicer ne samo po številu gledalcev, katerih Število bo pri ugodnem vremenu znašalo najmanj 6—7000, ampak tudi po kvaliteti igralcev, vsled česar lahko pričakujemo nad vse zanimivo in napeto igro.
Mož, ki se pusti pretepati za denar. Vsak izmeči nas je že videl takozvanega >watschen-manna«, moža iz lesa ali močnega usnja, ki mu dajejo močni možakarji ali taki, ki se štejejo za močne, udarec v obraz. Po vsakem udarcu pokaže posebno pero na merilu številko, iz katere se sklepa na moč udarnika. Da se pa dobe ljudje, ki se puste za denar pretepali, tak poklic je ustvarila- šele Amerika. — Amerikanski manažerji in agenti, ki aranžirajo boks-matche, rabijo za svoije svrhe tudi ljudi, ki delajo štafažo mladim nadebudnim boksarjem ter se puste za dober denar knoc-k-out zboksati. Eden najbolj znanih izmed teh zguba-bokserjev je bil Andre Andereon, ki so ga pred kratkim v čikagu umorili na cesti.
Andre Aderson je torej v početku svoje karijere pokazal nekaj bokserskih zmožnosti in prišel v roke mnnagerja Johnstona, ki je naprej poskusil iz njega napraviti dobrega bokserja. Toda že pri prvem boksmatchu proti nekemu manjvrednemu bok ser ju je dobil Anderson tak klioc.k-out udarec, da je zletel skozi vrvi z glavo naprej v veliki boben. S tem je bila Andersonov« usoda zapečatena in postal je set-up, poklicni zguba-bokser. Kmalu ni bilo v Zedinjenih državah nobenega boljšega bokserja, ki ne bi bil Andersona potolkel, ki je postal z vsakim porazom manj vreden. To je -seveda 9ilno bolelo Andersona, ki je bil prepričan, da je vendar še amožnejši kakor marsikateri bok-ser, od katerega se je moral pustiti knock-outati. In nekega dne je prišla eksplozija. Neki agent je našel mladega bokserja, od katerega si je veliko obetal in stvoril družbo, ki je preskrbela potrebni denar za do-tieni boksmatch. Ta družba je zbrala svojemu protežeju za prvega nasprotnika Andre Andersona, ki bi se bil moral po pravilih pustiti potolči. Toda Anderson se je to pot uprl, potolkel je svojega nasprotnika knock-out in prizadejal prirediteljem velike denarne izgube, kajti mož, ki je podlegel ceJo Andersonu, ni 'bil za nič. Prireditelji pa so se maščevali nad Andersonom: v čikagu na ulici, gia je zadela morilčeva krogla. >Ring-pa je zopet pokazal svojo moč...
ZVERINSTVA ŽANDARMERIJSKBGA POROČNIKA.
Pred sodnim stolom v Varaždinu se je zagovarjal te dni po večmesečni preiskavi orožniški poročnik Brkič. Ta človek je zagrešil
v izvrševanju svoje službe naravnost neverjetna zverinstva.
Meseca septembra je prišel v neko trgovino, kjer je naletel na seljaka Janka Šan-taldbo. Vprašal ga je, če pozna neke zločince. Ker mu je odgovoril Santakiba, da jih ne pozna, ga je udaril s tako silo po obrazu, da je šantalaba padel na tla. Ko se je seljak
pobral, je dobil zopet tak udarec, da se je zgrudil. To se je ponovilo kakih 15krat, dokler »e ni Brkič utrudil iti ga niso bolele od silnih udarcev že vse kosti pesti, nakar je poklical t sobo volčjega psa, ki ga je ščuval na šantalsbo, tako da je vlačil pes kmeta toliko lasa iz kota v kot, dokler mu ni strgal s telesa »se obleke.
Pri isti priliki je napadel žandamerijski poročnik nekega kmeta v neki gostilni ter ga klofutal celo uro. Ko ga je nehal pretepati, mu je dejal: »Sedaj me pa toži, če se upas.«
Par dni pozneje je hotel spoditi Brkič kmeta Gjura Svršnjaka iz neke kavarne. Ker se mu je krnel uprl, ga je pograbil, vrgel iz lokala ter ga na cesti tako premikastil, da mu je izbil zob. Nato mu je zapovedal, da si mora sezuti čevlje in stati bos v snegu. Poklical je orožnika, ki je moral kmeta stražiti. Pustila sta ga stati v snegu celo uro.
Neko! je prišel zopet v krčmo ter jel kmete pretepavati, končno jih je prisilil z revolverjem t roki, da so se morali sleči, nakar jih je pretepaval zopet celo- uro gole s pletenim bičem.
Dne 1. decembra 1925 se je peljal Brkič z nočni« vlakom proti Zagrebu. Pri tej priliki je udrl v neki voz, kjer je spala neka državna uradnica. Brkič jo je hotel meninič tebiniš posiliti. Ker je jela kričati, so'prihiteli dragi potniki, ki so jo rešili. Zato pa •se je maščeval Brkič nad njo s tem, da je poklical t Novem Marofu oi;ožnika ter jo pustil iztirali iz vlaka.
Pri obravnavi se je delal Brkič nedolžnega kot jagnje. Dejal je, da je bil sicer s kmeti pri zaslišanjih zelo strog, da pa ni zagrešil nikdar proti nikomur nič protizakonitega ter da ga preganjajo številne priče samo iz političnih vzrokov. Ta naivni in kukavičji izgovor je značilen za ljudi njegovega kalibra! No, sodišče je bilo drugega mnenja kot on ter je obsodilo gospod i orožniškega poročnika Brkiča na tri leta težke ječe.
M
Gubice, vdelane povprek in podolgem, dajejo popoldan-S 'obleki iz svilenega crepa posebno mično noto. Po-poldanska obleka iz rožnordečega crepa georgetta naj nuna nobenega drugega nakita kot ozke gubice, kakor kaže naša slika.
Canolier iz slame je moderna novo t, ki jo je smatrati za posledico visokega cilindra. Ti chic slamniki z ozkim robom imajo samo preprosi črn trak, ki |e zvezan zadaj v pentljo. Seveda se podajo samo k strogočrnim koslumom, ne pa k ■ ape comaletom a'i pa plaščem feminilnega stila.
13
Rudyard Kipliug:
Knjiga o džungli.
Vedno so bile na tem, da zdajzdaj dobe lastnega voditelja, lastne postave in šege, ali dobile jih niso nikoli, ker jim spomin ni segal od enega dne do drugega; in tako so uredile vse skupaj s tem, da so rekle: -Kar Bandar-log sedaj misli, to bo džungelskemu ljudstvu š«le pozneje prišlo na misel,« in to jim je bilo v veliko tolažbo. Nobena zver ni mogla do njih, sicer se pa tudi nobena zver ni hotela zmeniti zanje, in to je bil vzrok, da jim je bilo tako všeč, ko ja- prišel Mcwgli igrat se z njimi in ko so slilale, kako jezen je bil Baloo.
Do kaj več jim ni bilo — Bandar-log sploh nikdar nima resnega namena za kaj — toda eni izmed njih je prišla v glavo misel, sijajna misel po njeni sodbi, in razodela jo je vsem ostalim; namreč ta, da bi bil Movvgli za njihov rod kaj koristna stvar, ker je znal spletati veje, da se je varoval z njimi proti vetru. Ako bi ga ujele, bi ga lahko pripravile do tega, da bi jih učil te umetnosti. Kot drvarjevemu sinu je bilo marsikaj prirojeno, pa je izdeloval iz vej, ki so padle z drevja, majhne koče, ne da bi mu prišlo na misel, kako je prišel do tega. Opičje ljudstvo ga je opazovalo z drevja in te koče so se jim videle kaj čudovite. Dejalo je, da hoče to pot v resnici imeti voditelja ter postati najmedrejše ljudstvo v džungli, tako medro, da bi vsakdo opazil in jih zavidal. Zaradi tega so sledile prav tiho Balooju, Bagheeri in Mowgliju po džungli, j dokler ni prišel (-as za opoldanski počitek; Movvgli, J
ki ga je bilo močno sram pred samim seboj, je zaspal med panterjem in medvedom, s trdnim sklepom, da ne bo imel nikdar več opraviti z opičjim ljudstvom.
Prvo, kar se je za tem zavedel, je bilo, da je čutil na nogah in rokah dlani, krepke majhne dlani, za tem pa sršenje vej po obrazu. Strmel je skozi majajoče se veje na zemljo, kjer je Baloo z globokim vikanjem budil džunglo, Bagheera pa se vspenjal po deblu in kazal vse zobe. Bandar-log je zmagovestno tulil in se imaknil v zgornje veje, kamor se Bagheera ni upal, in je kričal: »Opazil nas je! Bagheera se zmeni za nas! Vse džungelsko ljudstvo občuduje našo spretnost in našo prebrisanost!« Nato pa so se spustile v beg, in beg opičjega ljudstva skozi deželo drevja je nekaj, kar nikdo ne more opisati. Tam imajo redovite ceste in križišča, navkreber in navzdol, vse narejene od petdeset do sedemdeset ali sto čevljev visoko nad zemljo, in po teh potih lahko potujejo celo ponoči, ako je treba.
Dve izmed najmočnejših opic sta prijeli Movvgli ja pod pazduho in cdhiteli z njim po vršičkih dreves z mogočnimi skoki, včasih do dvajset čevljev daleč. Da bi bili sami, bi hiteli dvakrat tako hitro, ali dečkova teža ju je zadrževala. Dasiravno je prihajalo Mo\v-gliju slabo in se mu je v glavi vrtelo, je vseeno užival divji polet; strah ga pa, je obhajal, ko je zdajpazdaj uzrl zemljo daleč pod seboj, iu srce mu je upadlo spričo silnih sunkov koncem vsakega poleta po praznem zraku.
Spre ml j val ca sta ga dvignila vrh drevesa, da so šibke najvišje veje pokale in se upogibale pod njimi, takoj nato pa sta zakašljala, viknila in zletela v zrak
in navzdol in se ujela na spodnjih vejah naslednjeg* drevesa, kjer sta obvisela za roke ali noge. Tupatam je z vrhov drevja videl še vedno zeleno džunglo milje daleč naokrog, kakor vidi mornar vrh jambore milje daleč po morju; čez malo Ifipov pa mu so vrvele veje in listje po obrazu in kakor bi trenil, je bil s spremljevalcema skoraj zopet na zemlji.
Tako je ves red Bandar-loga skakal in se vspenjal, tulil in kričal in hitel z ujetnikom Mowglijem naprej po cestah v drevju.
Mowgli se je nekoliko časa bal, da ga ne bi spremljevalca izpustila; potem se je razjezil, a bil je preveč razumen, da bi se bil branil, in je pričel misliti. Naj-prvo je bilo treba poslati sporočilo Balooju in Bagheeri; vedel je namreč, da bosta prijatelja spričo hitrosti, s katero so opice hitele dalje, ostale daleč za njimi. Na zemljo gledati je bilo brez koristi, ker tam je videl zgolj zgornje strani vej; radi tega je obrnil oči kvišku in kmalu je daleč na sinjem nebu uzrl jastreba Rana, ki je plaval visoko v zraku, čuval nad džunglo in čakal, da tam doli kaj živega pogine. Ran je opazil, da so opice nekaj nosile, pa se je spustil nekoliko sto čevljev niže, da bi dognal, je li njihovo breme dobro za jesti. Od iznenadenja je zažvižgal, ko je videl, da so opice vlekle Movvglija vrh drevesa, in je obenem slišal, ko je deček zaklical jastrebje geslo: »Ene sva krvi, jaz in ti!« .Val vejevja se je zgrnil nad dečkom, a Ran se je pomaknil nad naslednje drevo baš ob času, da je videl mali rjavi obraz, ki se je zopet prikazal. Zapomni si mojo sled!« mu je zaklical Mo\vgli. »Obvesti Balooja iz seeoneeskega krdela in Bagheero od skale posvetovanja!«
JM
** tovarna vinskega kisa, d. z o. z„ Ljubljana,
nudi
najtinejSi in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
ZAHTEVAJTE PONUDBO 1 'm.
Tehnično In hlgijenlčno najmoder-
neje urejena klsarna -v Jugoslaviji.
o	*
Ptoamai Ljubljana, Dunajska cesta It. la, II. na Ctlropje,
Srajce,
• ^	»i
promenadne, bele ln barvaste, ovratnike vseh vrst In fason, pentlje, samoveznlce, Žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne • • potrebščine, svilene trakove. Sipke in vezenino. > • Nizke cene. — Velika izbira samo pri
JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA
St bUanz Prešernovega spomenika ob vodi 9
Prof. dr. Alojz Zalokar
se je preselil v Maistrovo (Vojaško) ulico štev. 6 (poleg trga Tabora nasproti vojašnice vojvode Mišiča) in ordinira redno od 2. do 3. ure popoldne.
Znižane cene in največje skladišče dvokoles, motorjev, otroških vozičkov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov, pneumalike. Posebni oddelek za popolno popravo emajlirani0 m poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke.
Ceniki Iranko.
„TRIBUNAW, F.
tovarna dvokoles in otročkih vožičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta 4.
B. Et.
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 para, debelo tiskano
50 para, Din i —.
Krasne dekoracijske
patent-d vane
t ptišn
vam nudi izredno poceni
Rudolf Sever,
Ljubljana, Gosposvetska 6 Vabim na ogledi
DRVA - ČEBIN
Uiolfova 1/11. - T*l*t. 56.
Stekleno
strešno opeko imajo stalno v zalogi Združene opekarne d. d. v Ljubljani.
Ogjaiujte v »Narodnem Dnevniku" l >1
I Uprava »Narodnega Dnevnika"
prodal®
makulaturni papir •	kg	Din	4*50.
I
Motorno kolo
2 'A konjskih sil. Fa. NSU v brezhibnem stanju. Cena 0000 Din. Izve se v upravi »Nar. Dnevnika« v Ljubljani.
Na dobro
domačo hrano se sprejmejo abonenti. Stari trg št. 34/11., levo vrata št. I.
Stenografinja
vešča perfektne slovenske in nemške stenografije išče službe. Gre tudi eden do dva meseca brezplačno. Ponudbe prosi »a upravo lista pod: »Marljiva ■< - :
MODKOCE
ja najboljšega domačega ln češkega platna, posteljne mreže, zložljive postelje, otomane, dekoraeljske patent divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADOTAN, tapet nik Ljubljana, Krekov trg 7.
Izdajatelj in odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za tiskarno »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever.
*