KRANJ, 8. DECEMBRA 1962 ŠTEVILKA 48 lion na ra leta Zakonca se nista videla 61 let Zakonca se nista videla 61 let — Vrnitev pogrešanega moža Leta 1901 je rudar Sven Kampe iz Hedemora na Švedskem dejal svoji ženi Aman-di, da gre samo za trenutek z doma po plačo. Žena ga je čakala z dvema majhnima fantoma, toda Sven se ni več vrnil. Vsa povpraševanja po njem so ostala brezuspešna. Prišli so težki dnevi za družino. Žena Amanda se je naj- prej zaposlila v rudniku, pozneje pa je bila gospodinja pri nekem rudarju, s katerim se je leta 1917 poročila, ko je bil njen prvi mož Sven razglašen za mrtvega. Po petnajstih letih je postala drugič vdova. Na njen 85. rojstni ^an pa 6e je nenadoma pojavil njen mož Sven. 61 let se je pod drugim imenom klatil po Norveškem. Zakonca sta se pobotala in sklenila, da bosta na starost živela skupaj. Jeseniški hokejisti so v letošnji zimi napravili na ledeni ploskvi že marsikateri podvig. Turneja po Češkoslovaški in Avstriji je fantom pripomogla, da so se vigrali. Glavno orožja jeseniškega hokeja je še vedno hitrost, požrtvovalnost in smisel za skupno igro. Ljudje, Id so videli nekaj letošnjih iger na Jesenicah so brez skrbi, saj Jeseničani nimajo resnega tekmeca na državnem prvenstvu v hokeju, ki se bo začelo v drugi polovici decembra. Obisk predsednika Tita v SZ PREJEM MOSKV Svetovni tisk in večje radijske postaje z velikim zanima« njem spremljajo obisk predsednika Tita v Sovjetski zvezi Izvlečki iz poročil velikih radijskih postaj na svetu povedo, da povsod z velikim zanimanjem zasledujejo obisk predsednika Tita v Sovjetski zvezi. Prinašamo nekaj najpomembnejših poročil tujih radijskih postaj o obisku predsednika Tita. Pri sprejemu na kijevski železniški postaji v Moskvi Prava zima s snegom, ki je letos prišla zelo zgodaj, je napravila ugodne pogoje za »beli šport«. Ker velja smučanje Rjjfj 0 Rilll za najlepši in najdražji zimski šport, ga gojimo različno. Smučanje še vedno ni postalo množično, čeprav je iz leta v leto v Kranjski gori več smučarjev na belih pobočjih. V Brnu so poleg razstavišča zgradili tudi moderen hotel »Internaeional«, kjer se naselijo v času vsakoletnega sejma obi-skovavci z vsega sveta. Letos je na brnskem ve-lesejmu sodelovalo 51 držav. Fantazija je sopotnik izumiteljev. Tehnika in fantazija se ne izključujeta. Do tega prepričanja pride človek, če si ogleda razstavišče v Bmu. Reportažo o češkem industrijskem mestu berite na tretji strani. je Hruščev potrdil, da se od- dejal, da je predsednik Tito nosi med dvema državama na oddihu v Sovjetski zvezi, razvijajo v skladu z medse- vendar bodo našli priložnost bojnim razumevanjem in so tudi za izmenjavo mnenj.« vedno boljši.« Radio Deutschland Badio Washinglon funk »Premier Hruščev je pri- »uradno je popotovanje srčno objel predsednika Tita, predsednika Tita v Sovjetsko ko je posebni vlak pripeljal zvezo označeno kot oddih,' na moskovsko železniško po- vendar menijo, da bosta dr-: stajo. V govoru je Hruščev ^v^ka imela obširne politične razgovore.« t Radio Kairo »Maršal Tito je prišel f Moskvo na obisk po šestlefc-* I nem presledku. Temu obisku pripisujejo politični opazor-vavci posebno na zahodu vo-i liki pomen.« Radio London »Obisk predsednika Tita ^ Sovjetski zvezi je pomemben kot javno izražanje razpolo* ženja in kot težnje za prak* tičnim sporazumom.« J& DEC iodri vlak se je ustavil u a moskovski železniški postaji Odhod predsednika Tita na oddih v Sevjrlok« mn ,ie rezultat zboljšanja jugoslovanskp-snv > i h odn»sov. fe-e-di ruske zime jc Mo.'&va spreje'a našrgu predsednika ' »p lo in prisrčno. Ker bo predsednik Tito pr?; 'I nekaj ni;s v sovjetski prestolnici, jc lo me^l« v sredi tu poz rnos4i ne samo tiska, ampah iav nosti sploh. Svetovno Velemesto drrJe in tr: ouerr* in*. Mp- skva ima tudi redke znacimo- -«.vkva spada po velikosti, sti, ki jih v drugih velemestih po pomembnosti politič- skoraj ni. nih sklepov in po prostranstvu med prva mesta na svetu. Iz različnih priročnikov t'\^T zvemo, da ima. skoraj sest mi- . . . , , , , . ... ., . čarni delovni obleki in 6ve- liJonov prebivavccv, najlepšo TJ? podzemsko železnico na sve- 1 " tu, mavzolej, okoli dvesto vi- — Državljan, ne hodite pri šokih šot in tehničnih zavo- rdeči luči čez ulico. Ugonobi-*ov, 200 muz-jev, tri kate- li boste sebe in otroke. Na križišč i - sredi zarisanega prehoda za pešce vas ■i sopotnik v obi- Mcskva ima razen poklic-oifa policajev, ki skrbijo za n i udi civilno policijo v-jnih oblekah. Ta skrbi, da Ij-aJi prepričuje in jih na-i.. ia na redL Njihova poglavitna naloga je, da 6 prepri-č* raajeai in razlago prekrškov razbremeni policijo, hkrati pa tudi vzgaja prebi-vavce. Ta širok opotezen načrt jc na ?sXI. kongresu KP Sovjetske zveze obrazložil vodilni partijski ideolog Suslov: Žrllmo v prihodnje ljudi belj prepričevati. Sredstva nasilja bomo opuščali in jib na(-c«n .'.stili s prevzgojo.- Sd pa še tudi različna druga področja, kjer kolektivna i ji i mm >j»Ja prihaja v sovjetskem glavnem mestu do izra- GLOIIU S Gradijo kot čebele Črni senator Prvič po petdesetih letih jc dobil sedež v senatu ameriške zvezne države Georgije črnce Johnson. Njegov republikanski protikandidat je bil prav taks črne polti. Johnso-nova izvolitev v senat pomeni v sedanjih okoliščinah veliko zmago. General bo sel v pokoj Nemški general Speidel je padel v nemilost, ker je kritiziraj francoskega predsednika de Gaulla. Po poročilih iz Pariza je de Gaulle zahteval odpoklic zahodnonemškega generala, ki ima v Atlantski zvezi položaj poveljnika suhozem-skih cet v Sfednji Evropi. Iz Bonna so generalu de Gaullu odgovorili, da bo Speidel ostal na položaju do upokojitve, i Ni prostora za vse V palači Združenih narodov v Nevv Yorku je začelo primanjkovati prostorov, ko se je število člani« svetovne organizacije v zadnjih letih naglo povečalo. Tajništvo je sporočilo, da je skorajda nemogoče priskrbeti stalnim predstavnikom v OZN stanovanja. \~sakemu Rusu jc prišla že globoko v zavest obljuba Hrušeeva, da bodo vsakemu državljana čez nekaj let dali stanovanje. Moskva se ne spreminja samo v starem delu, temveč gradijo cele nove četrti. Mesto, ki je leta 1914 zavzemalo površino 18,000 ha se je razširilo že na 36.000 ha in ga bodo v bližnji prihodnosti razširili celo na 65.000 ha. V Moskvi gradijo hitro. Tudi v najhujši zimi ne počivajo. Leta 1914 je bilo ▼ Moskvi 72 odst lesenih hiš, danes jih je samo še 32 odstotkov. Lesene hiše podirajo in računajo, da bo leta 1965 v Moskvi samo še 7 odstotkov lesenih hiš. Do leta 1965 bi morali odpravita tudi stanovanjsko stisko. Na splošno pa so najemnine za stanovanja zelo nizke, ker so ostale na ravni iz leta 1926. Vzhodnjaške navade Znana in slavna igravka japonskega filma Joko Tani je dopetovala v Rim, mesto, ki ga japonska igravka obožuje. V Rimu je igravka že večkrat snemala in se v njem počuti popolnoma domača. Igravka je pozabila na orientalsko sramežljivost in rimske prijatelje zabava z različnimi dov-tipi. Najrajši pa z daljnogledom opazuje vrvež na rimskih prometnih ulicah. Mesto gledališč Moskva po svoji arhitektonski podobi ni enotna. Prej bi se lahko reklo, da je izvleček vseh mogočih stilov in podob. Zraven velikega hotela »Ukrajine- e 30 nadstropji, številnimi stolpi in okraski, srečamo že na deset metrov lesene hišice, zraven njih pa zopet fantastične ruske katedrale. Toda to še ni vse. Sodobne in arhitektonsko preproste športne zgradbe se kosajo z razkošno univerzo na Leninskih gorah. Moskva pa no da prave slike Rdeči trg v Moskvi z mavzolejem in kremeljskisa obzidjem. Na sliki je vidna dolga kača ljudi, ki čakajo na obisk v mavzoleju Sovjetske zveze, tako kot Nevv York ne pokaže obisko-vavcem prave Amerike. Zato je potrebno Sovjetsko svezo prepotovati od vzhoda do zahoda, čeprav v Moskvo prihajajo z letali in vlaki vsak dan ljudje iz najbolj oddaljenih pokrajin: iz Sibirije, z Urala, z Volge, 6 Kavkaza, iz Taškenta, iz Alma Ate in Be-lorusije. Moskva je po pravici zibelka ruskega gledališča. Kdor je iz šestega nadstropja Velikega gledališča, ki je ves V zlatu, gledal vsaj eno gledališko predstavo, bo gotovo dejal, da imajo Rven velika gledališča. V gledališčih srečujete Afričane, Korejce, Angleže* Indijce in Kitajce. In adi se, da je Moskva mesto gledališč. Rekli so..« »Svet stoji na pragu pomembnih dogodkov, katerih posledice ni mogoče do podrobnosti predvideti.* Dean Rusk, ameriški zunanji minister »Nikoli nisem mogla verjeti, da je toliko moških n* svetu* Javne Mansfield, ameriška filmska igravka »V sedanji stopnji razrednega boja pomeni vsak ukrep za zvišanje storilnosti dela več kot radikalna gesla proti imperializmu.* Janoš Kadar, predsednik madžarske vlade >5 tem človekom ne bom več sedel skupaj za mizo!* H'olfgang Stammberder, zahod no nemški minister pravosodja o Straossu »Počutim se kakor človek, ki so ga iz sveta premestili v samostan. Imam zrlo dosti ča-. da labko razmišljam in to tudi ■delam.* Haas Kruli, nekdanji zahodno nemi ki veleposlanik v Moskvi, Id se ga premestili v bonnsko zunanje ministrstvo »Ce se boiite osamljenosti, te nikar ne poročite. Moški in ženska se poročita, ker ve vesla, kaj bi s sebo'-.* Anton Cehov, j ruski pisatelj »Vi Angleži se principialno bojite vsakega principa.* Nikita Hruščev sovjetski premier »So vozli, ki se bolj zavežejo, če jib razvezujemo S silo.* Jan Vlodek, poljski publicist »Svet živi v sklenjeni psihozi -strahu: miška se boji mačke, mačka psa, pes moškega, moški žene in žena miške.« Kart Jurgens, nemški, filmski igravec / c Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža o Bratislava sva pregledala grad, del ško- ^gšJjo DivO fijske palače (je še sedež i_ tl škofije), katere jedro sega v je Zahrbtno 14. stoletje. Predelana je bila v renesansi in dobila današnjo podobo z baročno adaptacijo. Prvotna gotska kate- B2500 km do Avstri i popolnoma predelana, sicer ~aWA*B^fc w *^ ' pa je najzanimivejši ostanek 11 III in Cehoslovaski srs*^^^ ra vali, da sloji na mestu neke starejše stavbe, ki naj bi Mesta Bratislave nismo bi pokazal, kako nemogoči, rov, ki uničijo Velikomorav- skrivala Pribinov grob. No, niti videli, kajti po lascivno odvratni in kičasto sko državo, ne pa tradicije (ega ge t;;) danes niso našli ogledu muzeja smo si v kričavi so naši filmski lepa- in v 13. stoletju spada tudi ne tu Spremstvu prijaznih kolegic ki in kako je mogoče tudi nastanek gradu in zgornjim kopljejo arheologi tega inšti in kolegov ogledali še izko- filmsko umetnost umetniško mesto, ki sta zaščitena. Na (uta ^ vst.j slovaški (toda pavanje velike gomile pri, propagirati. Seveda bi ne bil gradu je nastanjen arheološki ne zaradi I ribine). Nikakor kraja Nova Košarika. Do pravi turist, če ne bi pogle- institut Slovaške akademije si ne morete predstavljati iz-Novih Košarik smo se vozili dal tu in tam v kakšno iž- znanosti (Archeologicki "ustav kopavanj, če sodite po izko-mimo ogromnih polj, zasaje- ložbo, ki so kar preskromno SAV), v novem delu mesta je pavanjih pri nas. Tu uporabnih z eno samo kulturo. To urejene; zanimalo pa me to ge pedagoški institut in še ljajo buldožerje, elevalorje in ogledovanje ni prav nič, ker nekateri drugi oddelki uni- druge stroje. Saj jih morajo, bi si moral vse cene pisati verze Poleg znanstvenega kako bi drugače odstranili (številke si že od nekdaj centra Slovaške danes, bo zemljo z zemljišča — arheo-težko »pomnim) in po vče- Nitra (okoli 40 000 prebivav- loškega najdišča, ki meri rajšnjih pretiravanjih mi je cev) bodoči center kemijske 15.000 kvadratnih metrov la Vecer *" so zemljiški kompleksi: njive kolhozov, vse obdelane z raznimi stroji in traktorji. Le tu in tam smo še lahko opazili konjsko vprego, s ka- aj bo dovolj o arheologiji. Spodobilo bi se >e ustaviti na najdišču v Nitrianskem Hradoku, kjer so nam slovaški kolegi resnično ustregli: po celodnevnem ogledovanju so tu strokovni del zelo skrajšali in večino časa od poznega popoldneva do poznega večera do-svetili pogostitvi. Ves dan nismo skoraj ničesar jedli, tu pa je bilo dovolj klobas, gane drugje, čeprav ., t . . . falad in drugih dobrot, nek.u slabega vina in veliko piva. Pivo je bilo zahrbtno, pili smo ga kakor našega in tudi njegovo moč cenili tako. Bilo pa je boljše in seveda — močnejše. In vzdušje je bilo nadvse prijateljsko in zdravice in pesmi. Čudovito smo se razumeli, mi smo kar na-« enkrat znali po njihovo in oni tero so odvažali ostanke s bilo zoprno vsako primerja- industrije Slovaške. Arheolo- (Branč pri Nitri). To pa še ni teh ogromnih polj. Tudi kas- nje in preračunavanje v di ne je smo se vozili mimo kol- narje. Sicer sem pa ob izlož-hoznih obdelovalnih površin bah hotel povedati, da sem v (saj temu ni mogoče več reči eni zasledil precej drago vol-njiva) in čisto na kratko bi neno jopico, s katere se je to lahko opisal samo takole: blestel n2pis »Rašica«, v dru-približno četrt ure vožnje z gi pa »Istra« ribje konserve. avtobusom mimo njive« koruze, nato četrt ure mimo »■njive«« detelje, pol ure mimo žita in tako v nedogled. Povsod gradijo skoro po enem samem tipiziranem načrtu enodružinske hišice za člane kolhoza, ki jo—ti lahko tudi Pot v Nitro Pot v Nitro, našo drugo postajo na tej ekskurziji, je bila takoj na začetku zelo zapletena. Ni- . kakor nismo mogli iz pred- odkupijo za približno 40.000__,. _ ... , . j / ~ui j mestja Bratislave, kjer prav- ški institut smo obiskali po ^e!lko oddelkih in po dobah. Zato smo ustanovili posamezne skupine (neolitkarjev, halt-staterjev, starih Slovanov, arheologi naj ohranijo mirno kri zaradi takega prostega imenovanja). Z Janezom sva ustanovila svojo skupino umetonstne zgodovine in sva sicer z zanimanjem pregledovala sistem primeri z kasneje oceno najlepšega v.o- najdišči živetJ» vse P0'1'- ynm sm° se pozno ponoči in prespali v nekakem turističnem pri-« bežališču, v barakah. Sobe z drugod, npr. v Bvlanich pri Kutni Hori: površina izkopavanj meri 20 arov, delajo že 6 let in so doslej izkopali dve vecjum imfJO ce ° petini in pri tem našli pred- preproge, so čisto urejene, le mete v tolikšnem številu, da f^P« eno samo/0v,vse* je zadnja inventarna številka B^°_ že čez 40.000. Poleg je naselje sestoječe iz šestih vikend hišic, kjer so poleg stanovanj, prostorov tudi delavnice in tudi čudovito urejen laboratorij s posebnim račun-kartotek, čudovito skim strojem za ugotavljanje urejene depoje, nato pa istovrstnih črepinj. do 50.000 kron (približno od 2,5 do 3 milijone dinarjev). Tudi televizijskih anten je veliko, tako na starih kmečkih hišah, kot tudi na novih. Mimogrede smo opazili tudi zarjavele zvočnike na drogovih — ostanke »razglasnih stanic««. Samo še to: čeprav so nove hiše tipizirane in skoro vse enake, ne motijo kar dokončujejo vrsto štiri do šestnadsiropnih blokov, ki jih je za celo predmestje. Pred komaj dograjenim razstaviščem v bližini blokov so plapolale zastave; menda neko mednarodno športno srečanje. Mimo vsega tega nas je vodil obvoz, enkrat na levo, drugič na desno in nato okoli in okoli, nazadnje ni okolja m niso dolgočasno smo vedeI| ^ enolične. Lahko bi rekli, da so po zunanjosti verna kopija starih kmečkih hiš in se tako stapljajo z okoljem. V Bratislavo smo se vrnili pred nočjo in večer zapravili z iskanjem prenočišča, ki ga niso uspeli dobiti še tako veliki naperi kolegov iz muzeja. naprej. Iz zadrege nam je pomagal češki »Ietečnak« na rdeči Javvi in se daleč zunaj na pravi cesti prijazno poslovil. Nitra je zgodovinsko tako pomembno mesto, da moram nekaj besed posvetiti tudi preteklosti mesta. Leži na Končno smo poskusili srečo južnih obronkih Tribečskych v campingu in tam izven bor (gora Zober — spomnite mesta, ket sem že povedal, se na narodnega junaka Ja-prespali prvo noč na Češkem, nošika) ob reki Nitri. Okolica Zjutraj nam je ostala za je že od najstarejših časov ogled mesta komaj urica časa, naseljena in prve sledove so ki ga je vsakdo izkoristil za tu zapustili lovci na mamute hiter prelet po mestu. Sploš- pred 30.000 leti. Okoli 1.1800 na ugotovitev vseh je bila, Pred n. št. so prišla sem pada je mesto sicer lepo, mor- stirska plemena iz Južne da rahlo zanemarjeno, da je Ukrajine, iz Balkana pridrve mnogo lokalov dopoldan za- okoli leta 600 pred n. št. bo-prtih, samopostrežne restav- jevite skupine Trako-Rime-racije pa polne in da ni za rov, pa Skiti in tako naprej naš žep elegantna kavarna, vse do četrtega stoletja naše Tudi ljubljanski Mali galeriji ere, ko prihajajo sem najsta-podobna galerija je bila za- rejše slovanske družine. Ze prta. Namesto razstav smo okoli leta 600 po našem štet-pregledovali gledališke in ju je Nitra center podonav-: filmske plakate in priznati skih Slovanov. Za nas pa je moram, da je bil to res svo- najpomembnejšo 9. stoletje, ! jevrsten estetski in umetni- ko je mesto sedež nam dobro j ški užitek. Se danes ml je znanih knezov Pribine in i žal. da nisem nikjer mogel Svatopluka in sem sta prišla [dobiti vsaj enega nepoškodo- tudi Ciril in Metod z glago- Brno je mesto, ki je v svetu znano predvsem zaradi vsako-[ vanega in ga vzeti s seboj. Hco. V naslednjem stoletja letnih velesejmov. Na letošnjem velesejmu je razstavljalo Predvsem bi jih porabil, da smo priče navalom Madžar 51 držav. Vendar je za popotnika zanimivejši stari del mesta in tako smo zadovoljni zapu« ščali drugo jutro mesto in njegove prijazne gostitelje. Toda ne vseh. V moskviču so nas spremljali do Brna« kamor smo prišli zvečer in dobili prenočišče v hotelu Slavija, kar nas je stalo ne* kaj kron več (15 kron). Z.-U-« traj nas je zbudil šofer z ne* prijetno novico, da so ponoči vlomili v avtobus. Pregledali smo vso prtljago, a ni ničesar manjkalo, celo fotoaparati so ostali nedotaknjeni. Izginile so samo zastavice. Po jutra«« njem razburjenju je vodstvo popustilo vajeti in mesto smo si ogledovali v manjših sku-pinicah. Nikar se ne bojte« čeprav sem obiskal muzej in galerijo o tem tokrat ne bom pisal. Sicer je bil ponedeljek in so vsi muzeji uradno za* . prti (menda po vsem sveta na ta dan v tednu). Tako tudi na gradu nad mestom nisem videl znamenitih ka-zemat, kjer je nekdanja avstrijska policija zapirala italijanske karbonarje, o čemer priča zunaj več spominskih plošč in spomenik v parku. Ta je prestajal zaporno kazen tudi italijanski pisatelj Silvio Fellico. Z gradu je lep pogled na mesto, ki se ovija okoli grajskega hriba. Precej daleč je veliko razstavišče« kjer so pravkar zaprli mednarodni sejem, na katerega nas je opozarjal že plakat na meji. Zvečer so nekateri šb" pogledat novi, moderni hotel Internacional (predrago), sam pa sem se pridružil drugi skupini. Se zvečer smo iskali muzejske redkosti in tudi našli čudovito staro pivnico, kjer smo ob odličnem piva počivali. ANDREJ PAVLOVEC »mestni deli roko, ki dela na podlagi iffl» pulzov, ki jih dobiva iz živg*} nih centrov. Med najbolj uspele nadomestitve pa lahkot štejemo različne dele kosti!' iz akrilične smole izdelana glava stegnjenice ali sklepi v nenaravni videz in žujejo plastičnih mas, ki ramenu, kolenu ali laktu. Ta-funkcionalno pomanjkljivo ustvarjajo bolj resničen vi- ^e kosti so trše in manj lom> človeka Znanost in tehnika se vedno bolj smelo spuščata v vse imajo kotičke človeškega življenja in ga poizkušata napraviti čkn- , konstrukcijo. V novejšem ca- dez. Centralni institut v M o- Ijive od naravnih in tkivo jih bolj udobnega in prijetnega. Obdajajo ga strojk ki nado- su ee vse bolj pogosto poslu- skvi je izdelal bioelektrično odično prenaša. Kruh iz plevela meščajo obilo fizičnega in umskega dela, a človek postane vseeno nebogljen, če ga nenadoma pusti na cedilu narava ali pa mu odpove pokorščino telo. Stroj, ki mu je še pred kratkim nudil toliko ugodnosti, ga lahko naenkrat onesposobi. Takrat obstaja v večini primerov edina rešitev: nadomestiti je treba oboleli ali poškodoani del. Eno je živa na- Pri iskanju novih Oblik tuda pn pregledu trupel, ki človeški razvoj.« Lotil se je rava, ki se sproti obnavlja, drugo pa je organ, ki je nastal prehrane so se nekateri so jih našli v močvirjih. raziskav, pri katerih želi v tehničnih delavnicah. Kljub tej razliki so se znanstveniki znanstveniki naslonili tudi Dr. Bril, upravnik znan- predvsem spoznati odnose na izkušnje naših davnih stvene postaje v majhnem med žitaricami in plevelom, prednikov. Pri izkopavanju zahodnonemškem mestu Wol- hkrati pa spoznati hranilno prazgodovinskih naselij so fenbergu, ki raziskuje vpli- vrednost semen divjih bilk. našli med drugim precejšnje ve plevela, pravi: »V sv o- Trdi namreč, da se z vse> količine semen divjih bilk, ji zaverovanosti v napredek stransko odstranitvijo pleve«! za katere menijo, da so bile odmetujemo vse, kar so sto- la s polj odstranijo tudi tisti načrtno zbrane in da so rili naši predniki, in imamo činitelji, ki ugodno vplivajo predstavljale stalni sestav- za zastarelo. Pri tem se lah- na človeško telo. Na ta na^j ni del človekove prehrane, ko. samo vprašamo, ali je čin se kakovost poljskega Ta domneva je bila potrjena takšen odnos res najboljši za plodu zmanjša na račun več« jega pridelka, ki pa je bkK v marsičem že povsem približali davnim sanjam — ustvariti rezervne organe za človeško telo. Francoski znanstveni časopis »Znanost in življenje« je Objavil kar cel seznam takih nadomestnih delov. Večina izmed teh je že dalj časa v uporabi, drugi pa so šele na začetku svoji poti ali pa jih sele preizkušajo. kovin, snovi. 6mol ali plastičnih Udi Ze dalj ča-sa različnejše proteze, naj-ki pa Glava V vsakdanjem življenju potrebujemo najbolj pogosto nove zobe. Razen že znanih kovin ee uporablja za izdelavo zob tudi porcelan ali plastične snovi. Te pridejo v postov tudi za umeten nos ali uhelj. Znano je tudi, da so bili uspešno nadomeščeni nekateri deli očesa, ki so bili prav tako izdelani iz plastičnih snovi. Za nadomestitev zgornjih delov lobanje se uporablja vitalijum, zelo trdna in nespremenljiva zmes kobalta in kroma. Iz iste zliti-čeljusti in solzni kanal. Plane so izdelane tudi spodnje etični požiralnik spaja usta z dušničnim kanalom. V njem je tudi elektronski vibrator, ki omogoča izgovarjanje besed. Trup V trupu so v glavnem organi, ki so po svojih funkcijah prave tovarne v malem. Človek je sicer pri izdelavi teh organov dosegel presenetljive uspehe, saj poznamo umetna pljuča ali srce, ki so povsem uspešno nadomestili človeški organ, so pa ogromni v primerjavi z naravnimi. Ohranijo lahko življenje, ne morejo pa dati človeku njegovih fizičnih in delovnih sposobnosti. Uporabljajo se pri daljših operacijah. Plastične snovi pa so uspršno nadomestile nekatere diile srca ali žile. Prav tako je poznan tranzistor, ki spodbuja srčne utripe. Najlon uspeš-10 nadomesti prepone in trebušne vezi. V primeru, da je odstranjena ena polovica pljuč, izpolnijo prazen del loško veliko sir orna? ne jši. -| Prvi poizkusi, pri kat" " so rž sejali skupaj z divj poljskimi rastlinami, so zelo uspešni. Iz zmlete mc sanice semen je bil že kruh, ki ima menda odlit okus in je bolj nasiten kor normalni. Zanj se zani-« ma tudi podjetje, ki je po* znano kot proizvajavec zelTo zdravega kruha. Novo pri« dobijem kruh vsebuje do 10 odstotkov snovi, pridobljene iz semen divjih bilk. Zanimivosti Pračlovek — rudar Blizu beloruskega mesta Vokoviska so leningrajski arheologi odkrili rudnike, za katere menijo, da izvirajo še iz kamene dobe. Podobne rudnike so odkrili samo še v Belgiji, Veliki Britaniji in Poljski. Starost teh rudnikov kremena cenijo na 4—5 tisoč let. Globoki so do 10 metrov in imajo rove različno nagnjene glede na zemeljske plasti. V rovih so našli tudi rudarsko orodje, od katerega je najbolj zanimiva lopatka, ki je narejena iz roga neke vrste jelena, z močno ostro konico. <9 STRAH IMA VELIKE OCI Znani ameriški znanstvenik je izjavil, da je sedaj jasno, da so ZDA tako odprte za napad, kot je bila Poljska 1939. leta, če ne še bolj. Znanstvenik je pristavil, da so ZDA blazno zaostale za Sovjetsko zvezo v razvoju nu- prsn iga koša s plastičnmi me- Da bi iz vlaka nastal kup starega železa je potrebna nesreča. Kupček železriih črepinj je klearnih orožij. »Ne smemo hurcki. Omenimo naj še nastal, ko se je v Ramsenu v Švici zaletel tovorni vlak v štiri cisterne, napolnjene z ben- nadaljevati tako, kot smo de-um+.tna rebra, ki so lahko iz činom. Pri trčenju se je bencin vnel. S pritegnitvijo gasilcev pa so uspeli požar omejiti.lali v zadnjih 17 letih.« Trčenje vlakov Od srebrnih cevk Ovce med (|0 SOCIoIHIP prvimi krvo- ~ # # daš™, transiuziie Krvodajavstvo pri nas pred zadnjo vojno Ameriška poslovna žilica odločilnega pomena za to, da kri danes lahko uspešno rešuje na tisoče življenj, ni mogoče niti našteti. Ovčja kri za petnajstletnega dečka tad i pri krvi ni odpovedala Nekateri ljcdje radi odstopijo del svoje krvi »Zdravnik uporablja za izvedbo transfuzije dve prilegajoči se srebrni cevki. Kr-vodajaveu odpre žilo in vstavi vanjo eno cevko, dru?o pa pritrdi v žilo bolnika. Obe cevki spoji in tak» teče topla, zdrava kri v bolnika, ki mu vrne moč življenja in prežene omotičncd .. .« — Takšen, jc bil prvi opis transfuzije, ki ga je mogoče najti V Libaviusovih pismih iz leti 1615, prve sledove o transfuziji krvi pa vsebujejo že nekateri antični zapisi iz 15. Stoletja. Zasluge za silen razmah transfuzijske službe in zares široko uporabo krvi pri zdravljenju si lasti iele naše stoletje, pravzaprav nekaj zadnjih desetletij. V letošnjih obračunih sedmih slovenskih transfuzijskih postaj bomo našli že okoli 70 tisoč odvzemov krvi prostovoljnim krvodajavcem, poraba krvi v bolnicah se približuje enemu litru na eno bolniško posteljo, kar je sicer še pod povprečjem uporabe tega najdragocenejšega naravnega zdravila v najnaprednejših državah, vendar pa po dosedanjem hitrem J napredku sodeč ne bomo več dolgo veliko zaostajali. Od preprostih -srebrnih cevčic iz srede našega tisočletja do današnjih naprav, ki omogočajo enostavno odvzemanje krvi, shranjevanje in uporabo pri r.ajrazličnej-ših boleznih in poškodbah, so dolga stoletja poskusov, neuspehov, uspehov, odkritij, dognanj. Vsega, kar je bilo Ieta 1666 je angleški zdravnik Richard Lo-wer dokazal, da je kri ene živali mogoče nadomestiti s krvjo druge. Pred številnimi slovečimi zdravniki je psu prerezal vratno veno in mu izpustil toliko krvi, da ee je pes začel boriti s smrtjo. Nato mu je odvzeto kri nadomestil s krvjo drugega psa, ki jo je dajal direktno iz vratne arterije drugega psa. Po transfuziji je pes živahno skočil z operacijske mize in tako potrdil zdravnikove trditve, da je izkrvavljeao žival s krvjo mogoče rešiti. Francoski zdravnik Denvs je sel še naprej in uspel brez očitnih škodljivih posledic psu transfundirati kri goveda. Posrečila se mu je celo transfuzija ovčje krvi petnajstletnemu dečku. Ta je sicer občutil nekatere znake neskladnosti krvi, vendar je transfuzijo preživel. Denvs je tako transfuzijo potem še večkrat ponovil. Ko je nekemu bolniku že tretjič transfundiral ovčjo kri, je bolnik umrl. Zgodnje obdobje transfuzij se je zaradi tega in drugih neuspehov prt dovajanju živalske krvi človeku in nasprotovanja mnogih univerz zaključilo. Časopisi poročajo o rešeni porodnici Zaradi pogostih ponesrečenih transfuzij živalske krvi je nemški zdravnik Mercklia. že leta 1672 ugotovil, da je za človeka mogoče uspešno uporabiti le človeško kri. Kljub temu je transfuzija ponovno zadela dobivati številnejše pristaše šele leta 1800. Angleški zdravnik James Blundel je 1824 s transfuzijo rešil iz-krvavljeno porodnico, o čemer je obširno poročalo dnevno časopisje. Uspeh je povzročil, da so v večini evropskih dežel pričeli s transfuzijami. Toda tudi človeška kri ni bila jamstvo za uspeh. Komplikacije so bile pogoste, neredko so se zaključile s smrtjo. Vzrokov za to niso poznali, odkril jih je šele Karel Landsteiner leta 1901, ko je odkril krvne skupine in jih imenoval A, B in O. Pozneje je bila odkrita še skupina AB. Delitev na krvne skupine s tem ni bila zaključena. Na osnovi prisotnosti ali odsotnosti posebne snovi — agluti-nogena- v krvi je vsaka skupina razdeljena še na 2 podskupini: e po7itivnim faktorjem RH ali z negativnim faktorjem RH. Posebne značilnosti navedene skupine delijo še na manjše. Domači vratar rekorder. n-j ajveč ljudi ima krvno jj skupino A ali O. Najmanj je tistih s krvno skupino AB, le okoli 3 odstotke. Pozitivni Ril faktor ima povprečno 85 odstotkov ljudi, preostalih 15 odstotkov pa ima negativni RH. Tako si lahko zamislimo, kako težko je zb*uti dovolj krvi na primer za bolnika, ki ima krvno skupino AB, pa še negativni RH faktor. Zato ni čudno, da je bil vratar inštituta na Golniku, Franc Vcvar že tolikokrat na vrsti za oddajo krvi. Ima namreč negativni RH faktor in so ga do sedaj potrebovali že kar štirinajstkrat. »N«, pa vzemite, če spet potrebujete-«, ima navado reči, ko ga pridejo vprašat, če bi bil pripravljen odstopili nekoliko krvi potrebnemu boi ruku. Le enkrat manj je oddala kri uslužbenka inštituta Silva Colarič, BaAma Miri*: (tudi Golničan) pa jo je oddal enajstkrat. Absolutni rekord v golni-ški transfuzijski postaji je imel pokojni Tržičan Janez G r osma jer, ki ga je mučil visok krvni pritisk in je zato kar sam prihajal na oddajo krvi. Oddal jo je več kot dvajsetkrat. Smrt je bila hitrejša \rse do leta 1914, ko so odkrili sredstvo za kon-eervbranje krvi, so lahko opravljali le neposredno transfuzijo iz krvodajavca v bolnika. Konserviranje se je posebno uveljavilo v tretjem desetletju dvajsetega stoletja, ko so začeli uporabljati tudi plazmo. V drugi svetovni vojni je transfuzija končno dosegla svoj pravi namen in najširšo uporabo. V Sloveniji pred vojno nismo imeli transfuzijske usta- Kirurgi pri Ježki operaciji srca. Med tako operacijo in po njej je treba bolniku dovesti tudi do deset litrov krvi in g» tako najprej oddaljiti od smrtne nevarnosti, pozneje pa mu pomagati, da si hitreje opomore nove. Transfuzije so bile zelo redke. Največkrat so bolnikom dajali kri ožji sorodniki. Bolnišnica v Ljubljani je imela tudi po nekaj stalnih krvodajavcev. Kri so prenašali le neposredno. Na posteljo je legel bolnik, na sosednjo pa krvo-dajavec. Pri tem je nastajala vrsta težav. Kri se je str-jevala m oprijemala notranjih sten cevčic, nemogoče je bilo točro ugotoviti, koliko krvi je bolnik prejel. Pri tem je bila velika tudi možnost okužbe zdrave krvi. V bolnici na Golniku so pred vojno le nekajkrat poskusili s transfuzijo. Po "pripovedovanj u sedaj že pogojnega primnrija dr. Furlana so se za transfuzijo odločili le v najhujših primerih, vendar je navadno bolnik prej umrl, preden jim je uspelo dobiti krvodajavca in organizirati pomoč. Zadnjih deset let opravijo na Gorniku okoli 1000 operacij letno, povprečno za vsako uporabijo liter in pol krvi. Seveda je poldrugi liter le povprečje, neredke so operacije, za katere potrebujejo velike količine krvi. Letos so na "primer operirali dvajsetletnega študenta, ki «e je že Štiri leta brezuspešno zdravil proti tuberkulozi. Jeseni so ga dvakrat operirali, dobro se počuti in bo kmalu lahko nadaljeval študij. Skupno so zanj porabili 5 litrov krvi, vsem krvodajavcem se je pismeno zahvalil. Z dvema zahtevnima operacijama so rešili tudi starejšega Novomešcaoa, ki je zbolel za TBC že leta 1954 in mu osemletno zdravljenje ni moglo povrniti zdravja. Zanj so skupno porabili 7 litrov krvL Kmalu bo lahko zdrav zapustil Golnik. Ameriška krvna banka Prihodnje leto bomo praznovali 10. obletnico prostovoljnega krvodajav— stva. Zanimivo je, da v Sovjetski zvezi, kjer so za transfuzijsko službo že ogromno naredili, kri še vedno plačujejo. Od zahodnih držav kri plačujejo v Zahodni Nemčiji. Zanimiv je način zbiranja krvi v Arneriki. Organizacija RK in druge sorodne organizacije zbirajo prostovoljne kr-vodajavce, ki oddajo kri rra transfuzijski postaji in dobijo zato posebno potrdilo. Kadar je kri potrebna za njihovo zdravljenje, jo dobijo brezplačno. Ljudje, ki se niso uvrstili med krvodajarce, pa jo morajo plačati. V ta namen so uredili prave krvne banke. Razen tega krv odaja vre a krvjo posebn i h 1 ast nost i t udi plačujejo. Pri nas do sedaj nismo delali razlike med krvodajavet in nekrvodajavci. Vendar pa bi bilo samo po sebi razumljivo, da bi imel v primeru* če bi imeli v določenem času kri le za enega bolnika, potrebovala pa bi jo dva, pred* nost krvodajavec. Vendar upajmo, da »bo za krvodajav-stvo vedno dovolj zanimanja in bo krvi za Vse potrebne dovolj. • t PETKA SOSIC j L Radio Poročila dan ob 5.05. 13., 15., 17., posl uša j t e vsak 6., 7., 8., 10., 12., 22., 23. in 24. uri fer radijski dnevnik ob 19.30. ari. Ob nedeljah pa ob 6.05, f., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. uri SOBOTA — 8. decembra 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji I. 35 Materi padlega partizana in druge skladbe 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 8.25 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu 8.45 Pesmi in plesi iz Letonije 16.15 Suita za flavto in godala 10.40 Seznanite 6e s Parkerjevimi 10.55 Vsak dan nova popevka II. 00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Franc Cegnar: Parkirna postaja 12.15 Ansambel Srečka Dražila L30 Kitica češke glasbe V paviljonu zabavne glasbe 14.05 Zbori iz Verdijevih oper 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Želimo vas zabavati 15.40 Renesančne zborovske skladbe 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Hammond orgle v ritmu I6.C0 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Zabavni orkester RTV Ljubljana 18.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 18.45 Naši popotniki na tujem 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Jazz aux Champs Elysees 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Za ples in razvedrilo NEDELJA — 9. decembra 6.00 Z vedro glasbo vam želimo prijetno nedeljo 14.00 Poje Slovenski oktet 14.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — IL 15.15 Godala v ritmu 15.39 Povodni mož — baletna 6lika 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Ogrlica s popevkami in prijetnimi melodijami 17.05 Nekaj taktov na hammond orglah 17.15 Radijska igra 18.05 Violinistka Sabina. Skalar 18.13 Pojeta Olivera Marković in Rafko Irgolič 18.30 Športna nedelja 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Izberite svojo melodijo 21.00 Njihovi rokopisi 22.15 Skupni program JRT 23.05 Zaplešimo v novi teden PONEDELJEK - 10. decembra 6.35 Napotki za turiste 7.40 Pogovor s poslušavci 6.00 Mladinska radijska igra 6.40 Iz glasbenega albuma za zabavno glasbo 9.05 Dopoldanski sestanek z zabavno glasbo 10.00 Se pomnite, tovariši... 10.30 Operna matineja 11.50 Instrumentalni intermezzo 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — L 13.30 Za našo vas 8.05 Jugoslovanske zborovske skladbe 8.25 Melodije od včeraj 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Osmi godalni kvartet 9.45 Romunska narodna glasba 10.15 Prizori iz opere La Boheme 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Radijska kmečka univerza 12.15 Igrajo in pojo Logarski fantje 12.30 V paviljonu zabavne glasbe 13.30 Popoldanski glasbeni ekspres 14.05 Naši znameniti operni solisti 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Ansambel Larry Adler 15.27 Koncertna suita 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Obdobja slovenskega samospeva 17.40 Dvajset minut ob .glasbenem avtomatu 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Prvi večerni ples j 18.30 Poje Komorni zbor iz Maribora 18.45 Radijska univerza 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Zagreb 2C.45 Novo v znanosti 22.15 Romantičnim plesa vcem 22.50 Literarni nokturn© 23.05 Zadnji ples pred polnočjo TOREK - 11. decembra 9.45 Jutranja zarja 10.15 Naši stari mojstri 10.40 Napredujte ■ v angleščini 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Viktor Repanšek — Vpliv skladiščnih pogojev na kakovost krompirja 12.15 Polke in valčki 12.3C Iz filmov in glasbenih revij 13.30 Izbrani fragmenti iz znanih klavirskih koncertov 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 15.15 Zabavni intermezzo 15.30 V torek na svidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah posluša vcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Stoglavi virtuozi 18.45 S knjižnega trga 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Intermezzo z vašimi ljubljenci 20.15 Radijska igra 21.25 Naš nočni kaleidoskop 22.15 Petinštirideset plesnih minut 23.05 Nočni akordi 23.20 Skupni program.JRT SREDA 12. decembra 8.05 Z ljubljanske uprizoritve opere Štirje grobijani 8.30 Štiri dežele -štirje orkestri 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Od polke do calypsa 8.05 Pisana orkestralna galerija 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Sem in tja po svetu 10.15 Pesmi in plesi iz Bosne in Hercegovine 10.30 Nekaj violinskih skladb 10.45 Človek in zdravje 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 22.30 Literarni nokturno 23.05 Zapoznelim poslušavcem ČETRTEK - 13. decembra 8.05 Novi posnetki KZRTVL 8.20 Pet pevcev popevk — pet 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Tone Zore: Pregled uspehov in vprašanj v živinoreji 12.15 Zadovoljni Kranjci 12.30 Iz manj znanih oper 13.30 Melodije na tekočem traku 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 15.15 Malo instrumentov — veliko glasbe 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Cesar Franck in njegovo delo 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Klavir v ritmu 18.25 Domači zvoki 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Spoznavajmo svet in domovino 21.00 Orkester Bob Sharples in pevka Connie Francis 21.35 Poloneza in bolero 22.15 Z našimi pevci in instrumentalisti: 22.40 Orkester Morton Gould 8.35 Marjan Lipovšek igra svoje skladbe 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Iz domače operne ustvarjalnosti 10.15 Zabavna medigra 10.20 Pet minut za novo pesmico 10.40 Tečaj ruskega jezika 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Radijska kmečka univerza — Ing. Dušan Modic: Obrezovanje in urejanje dreves ter grmičevja v sodobnih sadovnjakih 12.15 Poje ženski vokalni ,kvartet 12.30 Nekaj ritmov za dober tek 13.30 Mediteranski intermezzo 14.05 Od kontinenta do kontinenta 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavni intermezzo 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Glasba iz Talijinega hrama 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Naš plesni karnet 18.45 Kulturna kronika 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Zabavna glasba na šestih strunah 21.00 Literarni večer 21.40 Godalni orkester 22.15 Po svetu jazza 22.45 Zabavni orkester Les Baxter 23.05 Operetni napevi v ritmu 23.20 Skupni program JRT PETEK - 14. decembra 14.05 Iz slovenskih logov in gajev 15.15 Napotki za turiste 15.20 Zabavni intermezzo 15.30 Drobni spevi iz znamenitih oper 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Od Bacha do Bartoka 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Z lokom po strunah 18.25 Rezija — neodkrit zaklad 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Popevke ulice 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Štiristo let klavirske glasbe 21.00 Harfa in orglice 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Skupni program JRT 23.05 Vsem vam, ki nas še poslušate Drugi program SOBOTA - 8. decembra 19.05 Z letošnjega festivala v Salzburgu 20.45 Arije z Birgit Nilsson in G. Londonom 21.30 Igrata zabavna orkestra Zacharias in Mantovani 22.15 Jazz na koncertnem odru NEDELJA - 9. decembra 8.05 Arležanka — dve simfonični suiti 8.40 Petnajst minut z ansamblom Moj mira Šepeta 8.55 Pionirski tednik 9.25 Grške skladbe z grškimi izvajavci 9.45 Slovenske narodne 10.15 Uvertura in finale Fidelia 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Radijska kmečka univerza 12.15 Ansambel Mihe Dolžana 12.30 Iz violinskih sonat 1246 Sopran in bas 13.30 Rendenz-vous z zabavno glasbo 20.20 Stare ruske napove igra Zacharias 21.05 Skupni program JRT ČETRTEK - 13. decembra 19.05 Seznanite se s Parkerjevimi 19.20 Simfonija Orienta 20.05 Za ples igrata dya orkestra 20.45 Iz Schumanove klavirske poezije 21.00 Melodije po pošti 21.45 Zaključni akordi PETEK - 14. decembra 19.05 Zapišite narek 19.20 Od tria do velikega zabavnega orkestra 19.50 Gottlob Frick v Wagnerjevih operah 20.45 Češka orkestra igrata 21.00 Dva zbora 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Jazz ob 22.00 Televizija SOBOTA — 8. decembra 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Za-ljubitelje operne umetnosti 14.00 Zabavna glasba z instrumentalnimi solisti 14.30 Popoldne ob komorni glasbi 15.15 Tajno levsko društvo — III. 19.05 V nedeljo zvečer 20.00 Od valčka do jazza 20.20 Komorni intermezzo 20.45 Igra ansambel dunajskih solistov 21.00 Štirikrat petnajst 22.15 Pesmi Richarda Straussa 22.45 Nekaj plesnih ritmov PONEDELJEK - 10. decembra RTV Zagreb 18.00 Desant — mladinska TV igra 19.00 Slike in skulpturo RTV Beograd 19.15 Ustavna tribuna RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beograd 19.30 TV pošta 19.45 Propagandna oddaja JTV 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Sprehod skozi čas Italija 21.05 Glasbena komedija RTV Ljubljana 22.15 Tretji človek RTV Zagreb 22.15 Interpol NEDELJA — 9. decembra 19.05 Napredujte v angleščini 19.20 Umetnost Huga VVolffa 20.00 Ne vse - toda vsakomur nekaj 20.45 Zabavni omnibus TOREK - 11. decembra PONEDELJEK - 10. decembra Evrovizija 16.25 Podelitev Nobelovih nagrad RTV Ljubljana 18.30 Butalski grb - otroška igra 19.00 Triglav pozimi — dokumentarni film RTV Beograd 19.15 Za vas in vašo družino RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik JTV 20.00 TV dnevnik 20.30 Tedenski športni pregled RTV Beograd 20.45 Cantervillski duh • TV priredba RTV Zagreb 21.45 TV tribuna TOREK - 11. decembra Ni sporeda! SREDA — 12. decembra Kino RTV Ljubljana 18.00 TV slikanica RTV Beograd 18.15 V mestecu veseljaka 19.00 Beograjska kronika RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beograd 19.30 Dokumentarni film 19.45 Loto in športna prognoza JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.30 Ustavna tribuna RTV Ljubljana 20.45 Viktor - luč! - zabavno glasbena revija RTV Zagreb 21.45 Portreti in srečanja ČETRTEK - 13. decembra RTV Zagreb 10.00 Kmetijska oddaja ' RTV Ljubljana , 10.30 Matineja RTV Ljubljana x RTV Beograd 10.30 Prenos zaključnih svečanosti pionirskih iger RTV Zagreb 19.05 Iz muzeja plošč 20.00 Koncertne skladbe 20.45 Istrska in Barkarola 20.56 Filmski igravci pojo 21.30 Ljudje, da ljudje 21.45 Jazz ob 22.00 SREDA - 12. decembra 19.05 Tečaj ruskega jezika 19.20 Medigra z godali 19.30 Po svetu jazza 20.00 Portret RTV Zagreb 5 10.00 TV v šoli 18.00 Mendov spored 19.00 Zagrebški tednik j RTV Ljubljana j 19.30 TV obzornik i 19.45 T V pošta RTV Beograd 19.30 Resoedicija j JTV j 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Sapa s Pohorja — kabaret RTV Beograd 20.30 TV tribuna RTV Zagreb 20.55 Kratki propagandni film Italija 21.05 Canzonissima RTV Beograd 22.20 Poezija in proza 11.30 Veter RTV Ljubljana 11.40 Izprijeni begun — zgodba o Robinu Hoodu Športno popoldne RTV Ljubljana 18.30 Partizanski zgodbi JTV 19.45 Propagandna oddaja 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.45 Muzej voščenih lutk — 31.45 Mednarodna ura PETEK — 14. decembra RTV Ljubljana 18.00 Kulturna panorama 18.30 Nobelovi nagrajenci 19.00 Kratki filmi 19.30 TV obzornik 19.45 Propagandna oddaja JTV 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Dialogi - postavitev Odra - 57 RTV Beograd 20.30 Prenos športnega dogodka SOBOTA - 8. decembra Center - Šved. film MEIN KAMPF ob 17. in 19.30 uri, premiera nemškega filma STRELEC V ZELENEM Ob 22. uri Storžič — nemški barv. film EŠNAPURSKI TIGER ob 10. in 16. uri, a mer. barvni W film ŽIVIM ZA TEBE ob 18. in 20. uri Svoboda — nemški barvni film EŠNAPURSKI TIGER ob 18. in 20. turi NEDELJA — 9. decembra Center - Šved. film MEIN KAMPF ob 10. uri, ameriški barvni W film ZlVIM ZA TEBE ob 15., 17. in 19. uri, premiera nem. barv. filma ZADNJI AKORD ob 21. uri Storžič — nemški barv. film EŠNAPURSKI TIGER ob 10. uri, nemški film STRELEC V ZELENEM ob 13. in 21. uri, nemški barvni film EŠNAPURSKI TIGER ob 15. uri, amer. W film NENADOMA V LANSKEM POLETJU ob 17. in 19. uri Svoboda — amer. barv. W film 2IVIM ZA TEBE ob 14. in 20. uri. nemški barv. film EŠNAPURSKI TIGER ob 16. in 18. uri Cerklje — amer. barv. film POJMO V DEŽJU ob 16. in 19. uri Naklo — angleški CS film KLJUČ ob 16. in 19. uri Trboje — domači film KOTA 905 ob 15.30 uri Podbrezje — domači film KOTA 905 ob 19. uri Jesenice »RADIO-« 8. decembra španski barvni W film MATI POSLUŠAJ^ MOJO PESEM 9. decembra francoski W film RACIJA 10. decembra ameriški barv. W film ŽIVIM ZA TEBE 11. decembra ruski barvni film ČLOVEK AMFIBIJA 12. decembra amer. W film KRVNIK IZ NEVADE 13. decembra jugoslovanski film MAČEK POD ČELADO 14. decembra francoski film NOC ŠPIJONOV Jesenice »PLAVŽ-« 8. do 9. decembra ameriški barvni CS film A LAMO I. del 10. do 11. decembra francoski film PO TOLIKIH LETIH 12. do 13. decembra amer. barv. CS film ALAMO II. del 14. decembra amer. barvni' CS film ALAMO II. del Koroška Bela 8. decembra slovenski film MINUTA ZA UMOR 9. decembra franc.-italij. CŠ film PO TOLIKIH LETIH 10. decembra amer. barvni CS film ALAMO I. del 13. decembra amer. barvni CS film SLAB DAN V BLACK ROCKU Ljubno 8. decembra francoski film VELIKI POGLAVAR ob 19.30 9. decembra francoski film VELIKI POGLAVAR ob 16 Kropa 8. decembra italijanski film IZGUBLJENI DNEVI ob 20. uri 9. decembra jug. CS film KAPITAN LEŠ ob 15. in 19.30 uri 13. decembra francoski film ESKADRILA NORM. NJEM. ob 19.30 uri Radovljica 8. decembra angleški film BETONSKA DŽUNGLA ob 20. uri 9. decembra angleški film BETONSKA DŽUNGLA ob 18. uri 9. decembra nemški film GRAŠČINA STRAHOV ob IG. in 20. uri 9. decembra ameriški film AVANTURE TOMA SOJER-JA ob 10. uri matineja 11. decembra fra ne-jugoslovanski film NE UBIJAJ ob 20. uri 12. decembra franc.-jugoslo-vanski film NE UBIJAJ ob 18. in 20. uri 13. decembra ameriški barv. film ZlVIM ZA TEBE ob 20. uri 14. decembra ameriški barv. film ZlVIM ZA TEBE ob 20. uri* Duplica 8. decembra italjanski film PRESTOPEK NA BEGU ob 19. uri Žirovnica W 9. decembra italijanski film PRESTOPEK NA BEGU ob 15.i 17., 19. uri 12. decembra jugoslovanski film MARTIN V OBLAKIH ob 17. uri 13. decembra jugoslovanski film MARTIN V OBLAKIH ob 19. uri Gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU NEDELJA — 9. decembra ob 10. uri URA PRAVLJIC -| četrti program, ob 16. uri Obrenovič-Labovič: NEBEŠKI ODRED uprizori Oder m la-dih. TOREK — 11. decembra ob 16. uri Fos: PLESOCl OSLIČEK, premiera glasbeno plesne komedije za otroke Turistični informator KRANJ V hotelu »Evropa« je danes, 8. XII., vse zasedeno, medtem ko bo naslednje dni prostih še 25 postelj. Hotel »Jelen« ima do 22. decembra zasedene vse postelje, medtem ko je v zasebnih tujskih sobah prostih še 6 ležišč. Dom na Joštu ima prostih 28 ležišč. KRVAVEC V domu na Krvavcu je prostih 42 ležišč. Žičnica normalno obratuje. Smuka ugodna: 30—40 cm snega. Novi dom bo odprt ob dnevu JLA, 22. tega meseca, JEZERSKO V gostišču »Dom na Jezerskem«, kjer je ob sobotah in nedeljah ples, imajo prostih 66 ležišč. V zasebnih sobah je prostih še 67 ležišč. Snežne razmere na Jezerskem za smuko so odlične, cesta jo prevozna. PREDDVOR V gostišču »Grad Hrib« jo prostih 17 posteljf Cene gostinskim uslugam so znatno znižane; znižane so tudi vi domu na Jezerskem. I TR2IC V hotelu »Pri Pošti« je prostih 9 postelj, ki jih je moč rezervirati tudi po telefonu 329. V zasebnih sobah,-ki jih izdaja TD Tržič, je prostih 12 ležišč. V gostišču Marta Ankele ▼ Podljubelju je prostih 10 postelj, vendar so od 24. t. m. vse zasedene. V domu pod Storžičem lahko prespi 50 ljudi, v domu na Kofcah pa 25 ljudi. Pod Storžičem je snega 50 cm, na Kofcah pa 100 cm. Prelaz Ljubelj je neprehoden. Ljubeljska cesta je do gostišča izplužena, do planinskih domov pa so steze prehodne. Informacije daje PD TRZIC - telefon 360. Dovolilnice za lov izdaja uprava državnih lovišč v Kamniški Bistrici. KJE BOMO "SILVESTROVALI? V Kranju v hotelu »Evropa« še sprejemajo rezervacije: cena novoletnega menuja z rezervacijo velja 2.000 din. V »Jelovici« na Bledu še sprejemajo rezervacije s sil-vestrskim menujem, ki velja 3000 dinarjev. Predvideli so tudi 3-dnevni penzion, ki bo veljal od 1.650-2.100 dinarjev.1 Dom na Jezerskem ima za silvestrovanje že vse zasedeno, medtem ko ima »grad Hrib« še nekaj prostih mest.' V Bohinju je za silvestrovanje v vseh hotelih že vse zasedeno. V turističnem do-' mu Brdo pri Ljubnem (cesta je plužena) je še moč dobiti prostor za silvestrovanje. Konzumacija velja 1000 din. 8. decembra francoski film PLOČNIK PARIZA 9. decembra franc.-jug. film OGRAJA 11. decembra amer. barv, CS film ALAMO I. del Dovje 8. decembra franc.-jug. film OGRAJA 9. decembra fra ne. W film PLOČNIK PARIZA 12. decembra amer. barvni CS film ALAMO L'del Zasnežena Gornjesavska dolina je polna naravnih lepot DOM 9 DRUŽINA 9 MODA 9 DOM 9 DRlžINlA 9 MODA # DOM * DRUŽINA 9 MODA # DOM • DRUŽINA • MODA i Velik pomen čistoče Čistoča je precejšnjega pomena tudi pri negovanju kože. Pri tem, kako jo bomo negovale, bomo najprej pomislile, kakšna je naša koža — mastna, suha, normalna ali mešana. Negovanje kože zjutraj: a) NORMALNA KOZA: Ce je vaša koža normalna, 6te š tem prav gotovo lahko zadovoljne. Ni premastna, da bi se vam neprijetno svetila, niti ni presuha, da bi rada raz-pokala. Ko vstanete, si z mlačno vodo umijte obraz in vrat ter si kožo očistite s čistilnim mlekom. Z mehko brisačo si nato osušite kožo. b) SUHA KOŽA: Najprej kožo namažite s čisfcilno poimaš t no kremo in jo pustite nekaj minut na koži, nato si izplaknite obraz s hladno vodo — ne z vročo, ker ta preveč« izsuši kožo. c) MASTNA KOZA: Ta se sveti in ima pogosto črne pikice — zajedavce. Umijte se z milom. Obraz si lahko štirikrat tedensko z mehko kr- tačko masirate. Obraz si izplaknite s toplo in mrzlo vodo in si ga nato dobro obrišite. Uporabljajte tudi čistilne obrazne vode. Negovanje kože zvečer: NORMALNA KOZA - Vse ostanke make-upa boste odstranile s kremo, ki jo boste pustile na obrazu 2—3 minute in sri jo nato z vato odstranile. Obraz si boste umile z nežnim milom ali obrazno vodo. Končno si boste še utrle v kožo nočno kremo. SUHA KOŽA - Make-up si boste takoj s pomočjo kreme odstranile in nato še kožo očistile s čistilnim mlekom. Večkrat tedensko si uro pred spanjem natrite kožo z mastno kremo, preden greste v posteljo si kremo odstranite, da ne boste zamazale blazin. MASTNA KOŽA - Obraz si umijte 7. milom in splakni*e B hladno vodo. S kes m'.vem vate si v t rite v kož« čistilno voclo. Uporabljajte le kreme, ki so 7a mastno kožo. Za:c-davee boste odstranile vsaj začasno tako, da boste obraz nagnile nad kamilčno soparo in nato si boste iztisnile pikice. Pri tem opravilu pa bodite zelo previdne. Prsti morajo biti oviti z vato. Nato splaknite obraz s hladno vodo. Ce imate pa mešano kožo, posebno deklice v puberteti bodo to ugotovile, boste negovale tiste dele kože, ki so mastni (navadno nos in brada), kot mastno kožo in iskalo kožo kot suho ali normalno. PEGE: Pravzaprav- je brezpomembno, da pišemo o pegah in receptih, kako bi jih Vte* ranili, ker mnogim so le-te prav všeč. Kljub temu nasvet, kako jih ublažiti. Nanesite si debelo plast milnice na obraz. Nato zme-šajtie e peno 2 žlički citroni-nega soka. Vtrite v kožo in pus'ite, da se osuši. Potem «t izplakujte obraz, da izperete vso milnico in nr-mažite kožo s po!nemastno kremo." Dajmo svoj glas volni Dobro, naj sc govori o modi kakorkoli, pa naj nekateri imenujejo modne kre-atorje manjvredne med obli kova vei likovne podobe našega okolja, dejstvo je, da moda ni predvsem izbira lekstilov ter materialov za nove modne modele, ne odraža le »teženj po ekstrava-ganlnosli«, temveč jasno in glasno govori ludi o premikih — pa naj zveni to še tako smešno — ljudskega likovnega okusa. Ce smo odkriti: niti r«e slabo in nili no s pomanjkanjem preciznosti. Kar poglejmo rarvoj mode v zadnjih letih, pa bo-Verjetno vas v tej obleki ne bceblo. Je pletena in velik šal mo ugotovili, da gre docela Ji je v okras v korak z razvojem uporabne umetnosti, osreroe !n rela umetnosti. Ko so pred nekaj leti uvajali v modi blagove z bidermajecskimi vzorci, je odkrila arhitektura na področju notranje »preme preproste, oglate oblike pohištva s t.-.njšajočiini se elegantni sni noijiimi (<;i so značilnost bidermajer ja). V likovni umetnosti pa se pojavijo vsaj v pre»sta.nku figurativne smeri elementi čiste črtne risbe. Zakaj tako dolg nvod v članek, ki pravzaprav želi povedati m '-. ,j o vlogi, ki jo igra volna v naši garderobi? Zato, ker .V njeno vse pogostejše pojavljanje na trgu prav tako funkcionalno in logično. Mali nasveti 9) Novih preprog vsaj četrt leta ne čistimo s sesavcem za prah, pač pa jih čistimo vsak dan z metlico. Pozimi preproge lahko iztepamo na snegu, prf tem naj bo vrhnja stran na snegu. Barve sc bodo zelo osvežile. 9) Termovke hranimo odprte. Ce bi bile zaprle, bi postale zatohle. Zatohel duh odpravimo tako, da jih izplak-nemo z raztopino boraksa ali sode. 9) Vanilijevc palčke hranimo v tesno zaprti stekleni posodi skupaj s sladkorjem. Sladkor bo dobil iciu prijeten vaniliji a okua. Radovljica je izdelala ta prikupni pulover T karo vzoren, ki Je p* Bilo k enobarvnim črnim hlačam, prav tako izdelan^JzJjgjg \t' dopol- Ja.se n dokaz za to je pojav ne le volne v njeni za trg klasični pbUki, temveč tudi ~melh'ani<'. Volna v teh barvah je od pojava te »mode« prevzaprav /e presenetljivo dolgo v veljavi. Zakaj, boste vprašali. Ce smo dobro premislili vse, kar *>mo povedali prej. nam bo jasno: Človek, ki jo končno odkril psihološke vrednosti čistih struktur materiala (v tem primeru tudi volne), si je za-: eKi volne kot naslaja v naravi, se pravi: malce neenakomerno barvano — »melira-no« tkanino ali še raje pletenino, ki nastane iz prav i.:klh nili. Še čisto postranski dokaz: nič več si ne želimo pletenin, ki so narejene iz fine. tanke volne, temveč debelejše, grobo pletene puloverje itd. Občutek za material, ki je značilen za Čas, v katerem živimo (pomislite samo na strukturizem v modernem abstraktnem slikarstvu), je izbral volno kot material za naša najpogostejša oblačila. Volna je topla, daje občutek varnosti in intimnosti in jo v našem življenju že davno priznana in poznana. Oblačila iz volne so tista, ki izražajo človekovo težnjo po naravnosti in pristnosti,' morda bi v zadnjem času še lahko rekli: odpor do nenaravnih plastičnih mas, ki vedno bolj vdirajo na vsa področja našega vsakdanjega okolja. Skratka, izTaz starega, pa še vedno, če ne ved no, bolj aktualnega (Rousseauje-vega) stavka: Nazaj k naravi. 1 f» \ senci kljukastega V kratkem bomo gledali dokumentarna film Ervvina Leiserja »Mein Kampf«, v katerem je ta v svarilo novi generaciji človeštva na platnu obnovil rojstvo in padec nemškega fašizma. Žalostno dejstvo je, da je bilo tako svarilo potrebno in da bi bilo treba še več kot samo svarita pred ponovnim pojavljanjem kljukastih križev na evropskih in drugih zidovih. V teh okoliščinah morda ne bo odveč, če se na kratko seznanimo s tem, kakšni filmi so v dobi nacizma okuževali nemškega gledavca z rasnim sovraštvom in nasiljem. Nemci so po vojni skušali te filme uničiti (!), toda mnogo kopij se je vendarle ohranilo — predvsem v Pragi in drugih filmskih arhivih socialističnih držav. ■nTajiemnejši dnevi v rgo- dine« - ker je bil narejen ll| dovini filmske umetno- posebej za mladino. S spret-sti so nastopili že tri nim črno-belim slikanjem dni po začetku Hitlerjevega oseb (neurejeni, na pol kri-kanclerstva: 2. februarja 1932 minalnj komunisti — prijetni, je bila premiera filma o samozavestni, disciplinirani nemškem junaštvu v 1. sve- nacistični mladinci) ni mla-tovni vojni — »Zora« Gustava demu gledavcu puščal druge Ucickega. Sistematično pre- izbire, kot da se pridruži plavljanje nemškega filmske- »-Hitlerjevi mladini«. Film je ga občinstva z nacistično ide- napravil na mladino ogromen ologijo pa se je začelo s sen- vtis in je bil pri njej vse do tembrom 1933, ko je bila konca vojne izredno priori Goebbelsovem propagand- ljubljen! nem ministrstvu ustanovljena Najbolj znan nacistični pro-•»Reichsfilmkammer«, ki je pagandnj film je iz dokumen-prevzela popolno kontrolo tarnega gradiva sestavila nad nemško filmsko proiz- Hitlerjeva osebna prijateljica .vodnjo in izvedla njeno po- Leni Riefenstahl. Njen »Triurni volje« (1934) Je predvsem zaradi odlične montaže eden najboljših in najnevarnejših dokumentarnih filmov. V letih 1933-38 so bili obarvani z nacistično ideologijo križa Kratek pregled nacističnega filma Btačno »vistosmerjenje«. NACISTIČNA PROPAGANDA Njena prva velika akcija so bih trije filmi s te- matiko propagiranja na- prav vsi, tudi navidezno ne- I cistične ideologije, ki pa so škodljivi filmi. Tako npr. [se med seboj razlikovah, ker prenosi literarnih del, kot [so bil namenjeni različnim »Peer Gynt« in »Dekle iz ; družbenim plastem. »SA- Moorbofa« (po Lagerlofovi, iVaon Brandt« je bil name-' tod« povsem' v nasprotju z njen najširšim množicam, duhom njenega dela). Med r »Hans VVestmar« inteligenci, zadnjimi, a najboljšimi v tej Najnevarnejši pa Je bo vrsti Je bilo »Zlato mesto« »Hitlerjunge Quex« (vsi trije (1942) Veita Herlanda z obi- 1933) — »posvečen samožrtvo- čajno moralo (zadnje besede valnemu duhu nemške ml a- junakinje: Oče, oprosti mi, 0 »MEIN KAMPF« je dokumentarno delo švedskega režiserja Ervvina Leiserja, v katerem Je uporabil slikovno, časopisno in filmsko gradivo iz nacističnih in drugih virov, da bi prikazal vzpon, vlado in padec Hitlerja in posledice njegovega režima za človeštvo. Ustvaril je ZANIMIV IN GROZLJIV DOKUMENT O GROZLJIVEM ČASU. »STRELEC V ZELENEM« je nemška kriminalka v režiji Jiirgena Ro-lantia z Gertom Frobejem in Karin Bor v glavnih vlogah. Predstavlja pa enega prvih filmov v seriji prenosov kriminal k znanega pisca Edgarja Wal-laca na filmsko platno, ki so si jo zamislili Nemei. Niti kot kriminalka se film v ničemer ne odlikuje. pleta s sceno mučenja. In kar je najhuje — film je imel ogromen komercialni "* uspeh in je torej našel (!) odmev. Tretji v tej pošastni trilo* giji je bil dokumentarec (!) »Večni Zid«, ki prikazuje Zide kot kužno golazen (nji* hovo naseljevanje v Evropi je »ponazorjeno« s primerja* vo s selitvami podgan). Kon* ča pa se s prizori »vzornih«' Nemcev, ki jasno govorijo,, kako srečen je nemški na* rod, da ima voditelja, ki jo dokončno rešil židovsko vpra* sanje. Nemški duh so proslavljale tudi izmaličene biografije »nemških genijev«, kot npr. »Robert Koch« (1939) ali »Friedrich Schiller« (1940). Nacional-socialistične vzgoJW ne metode in »Ritlerjugend« je povzdigovala vrsta filmov, kot npr. »Glavo pokonci, Jo* hannes« (1910), »Fantje« (1941), »Jakko« (1941). Sinteza vseh teh pa je bil Ritferjev film »Kadeti« (1939 - pre* miera 1941), čigar zgodba jO »junaško dejanje« 9-12-let* nih pruskih kadetov iz časov sedemletne vojne »1760). Nje* gova poanta — »Kdor mlađ umre, umre lepo« — je našla še prehiter odmev pri mladi* ni in jo spodbudila na pot ▼ množične grobove 1 1 VOJNA PROPAGANDA đ začetka vojne naprej so seveda prevladovali vojni filmi in med re* žiserji Kari Ritter. Njegovo? demagoško prikazovanje voj* ne je bilo tako, da bi nemški državljan ne le čutil, da Jef; vojna potrebna, ampak da bt bil celo srečen, da je takOi" Omenimo naj njegove filme Njegova senca je padla tudi na nemški film in v njem uni- "sfukel^lSll) iTzadJfđoS cfla vso zdravo ustvarjalnost - prostora je bilo samo Še za knniSaai nacis^čni voi" f|,g bolj ali manj odkrito propagando »Posadka Dore« (1943). Goebbels Je nekoč videl ker nisem ljubila domovine pak sploh ni več enakovred- Einsteinovo »Križarko Pd* tako močno kot ti!) in proti- no človeško bitje. Oropanje temkin« in Je vedno žele? da češko tendenco (vse negativ- Zida pa je prikazano kot bi njegova »Reichsfilmkkm* ne osebe v filmu govorijo s »dobro delo«. mer« dala nemškemu narod« češkim naglasom). Toda temu še milemu za- nemško -Potemkin«. Zato je Snemali so tudi filme, ki so četku je sledila vrsta nara- Hans Steiuhoff zlorabil ari* bili namenjeni posebej Nem- ščajoče protisemitskih filmov, gleško-ba-sko vojno za film cem v tujini, ki naj bi vzbu- katerih odurni vrh predstav- »Ohm Kruger« (1941), ki Jo dili njihovo ljubezen do do- Ijajo tri dela iz leta 1940. na več mestih očiten plagiaf movine in jih spodbudili k Taktika je ista kot leta 1933: »Potemkina« Sicer pa jc to' vrnitvi. Taki so bili igrani trije različni filmi z isto te- tipičen vojno prooj-ganđni filmi »Cesar Kalifornije«, matiko za različne družbene film s protiangleSko tenden* »Nekdo se želi vrniti v Nem- skupine, ki so jih prikazovali co (Angleže ožigosa kjj iz« čijo«, »Ubežniki« in »Daleč drugega za drugim v kratkih najditelje koncentrat i jskih ta* od dežele dedov«. presledkih, tako da bi do- norišč in kot »brutalne so* segli čim večji vpliv na ce- vražnike civilizacije-). ANTISEMITIZEM ™™ °DČinst™ in 8* Pripra- Zadnji meisiiini ji|m ^ vih na množično uničevanje stavlja Harlandov -Kolberg«, V £2 ******* "36) ie. Z,Ž°IV' n. „ , ,.., . (1914) z zgodbo o poseki trd* f spet razširijo vohunski Film »Die Rotschilds« je njavei ^ sc e Ie(a 1>303 filmi, v katerih (npr. bil namenjen inteligenci, riIa v>do zadn!e»m<>" ran kot satanski trgovec, am- scena posilstva, ki se izpre- DUŠAN OGRIZEK »Ali ni prav nič omenila — oprostite, Mr. Fra-ser — da se sestaja s kakim drugim moškim?« »Prav tega bi meni nikoli ne povedala,« je dejala suho Marga. Poirot se je lotil rđečeiasega mladega moža z oglatim obrazcm. »Mr. Fraser, prosim, pomislite nekoliko v preteklost! Tistega nesrečnega večera, ste dejali, ste šli k »Rdeči mački«, ne? Najprej ste nameravali tam počakati, da bi prišla iz lokala miss Barnardova. Ali se koga spomnite, ki ste ga videli med čakanjem?« »Mnogo ljudi je šlo po obrežju. Na nikogar ■e ne morem spomniti.'« »Oprostite, ali se tudi res trudite? Le pomislite! Včasih človek misli čisto nekaj drugega, oko pa vendarle mehanično nehote opazi in vidi, pa čisto natančno ...« »Na nikogar se ne spomnim,« je vztrajal mladi mož. Z vzdihom se je Poirot obrnil k Marv Dro-▼erjevi. »Ali vam je teta večkrat pisala?« »O da, sir!« »Kdaj zadnjič?« Mary je pomislila. »Dva dni pred smrtjo, gospod.« »Kaj pa je pisala?« »Da je bil stari satan spet pri nji in da ga Je pošteno skrtačila. In da me pričakuje v sredo — to je moj prosti dan — da bova šli v kino. Bil Je ravno moj rojstni dan.« Nekaj — morda misel na nameravano zabavieo — je nenadoma orosila Marjne oči. Premagala je ihtenje in rekla z opravičilom: »Oprostite mi, sir! Saj nočem biti tako prismojena. Jok nič ne pomaga! Spomnila sem se le, kako sva se veselili na to, pa se nisem mogla več obvladati, sir...« »Prav lahko čutim z vami,« se je oglasil Mr. Clarke. »Vedno so le tiste svojevrstne malenkosti, ki prevzamejo človeka, posebno še, če je kako darilce ali kaka zabava posredi. Spominjam se, da sem videl nekoč, kako so povozili žensko. Tik preden je kupila čevlje. Videl sem jo ležati tam — in raztrgani paket poleg nje, iz katerega so kukali tisti smešno majceni čeveljčki z visokimi petami — pa mi Je šlo po vseh kosteh — tako presunljivo je bilo ...« Margareta je dejala z nenadno toplino: »Res Je to — strašno res! Prav tako Je bilo, ko je Betty - umrla. Mamica je kot darilo zanjo kupila nove svilene nogavice — prav tistega dne, ko se je zgodilo. Uboga mama, čisto strta je bila. Prišla sem k nji, pa sem videla, kako je držala v roki tiste nogavice in ihtela: »Za Betko sem jih kupila — za Betko, pa jih niti videla ni!« Glas se ji je nekoliko tresel. Sklonila se Je naprej proti Clarku in mu pogledala v obraz. Nenadna simpatija se je vnela med njima — so-druga v trpljenju. »O, znano mi je,« je dejal, »dobro mi je znano! Prav taki spomini so najhujši!« Donald Fraser se je nemirno vrtel na svojem sedežu. Tora Grev je obrnila pogovor. »Ali ne bi naredili kakega načrta — za prihodnost, mislim?« »Seveda!« Franklin Clarke je postal takoj spet stvaren. »Mislim, o pravem trenutku — to se pravi, ko dospe četrto pismo — bi se vsi združili. Do tedaj pa bi mogli poskušati vsak zase svojo srečo. Morda bi nam povedal gospod Poirot, če so kake podrobnosti, ki bi bile po tem, da bi se izplačalo truditi se s preiskavo.« »Da, lahko bi predlagal nekaj stvari,« je dejal Poirot. »No, prav, jaz jih pa napišem!« Izvlekel Je ovoj notes. »Prosim, kar naprej, Monsieur Pot-roM Prvič...« »Mogoče Je, da natakarica Mili v IIigleyeva ve kaj za nas uporabljivega.« »Prvič — Millv Higley,« je pisal Clarke. »Predlagam naslednji dve metodi: vi, mhu Barnardova bi morda poskusili z metodo žalitve.« »Gotovo mislite, da ml to bolje pristoja,« Je dejala Margareta suhoparno. »Zanetite prepir z njo — recite ji, da vam je znano, kako ni mogla vase sestre nikoli trpeti in da vam je vaša sestra pripovedovala o nji prav čedne zadevščine, Ce se ne motim, ji bo to zvabilo poplavo nasprotnih žaljivk. Povedala vam bo, kako Je sodila vašo sestro. Pri tem pa bi utegnili ujeti kako važno oporišče.« »In druga metoda?« »Ali bi vam smel predlagati, Mr. Fraser, da bi začeli kazati zanimanje za dekle?« »Ali mora to biti?« »Ne, nikakor ne! Bilo bi to le še ena možna metoda.« »Ali naj poskusim jaz?« je vprašal Franklin. »Imam precej — eh — skušenj. Dajte, naj poskusim jaz, kaj bi se dalo doseči pri mladi dami!« »Vaša naloga je paziti na svoje lastno okrožje!« je dejala ostro Tora Grey. Franklinov obraz se je vidno potegnil- »Da,« je dejal, »to je res!« »Le lepo po vrsti! Menim, da doma zaenkrat ne bi mogli kaj posebnega doseči,« je dejal Poirot. Tu bi bila miss Grcjeva mnogo priprav-nejša...« Tora Grey ga je prekinila. »Povedati vam moram, mister Poirot, da se ne vrnem več v Churston.« »Tako? To mi pa ni bilo znano!« »Miss Grey je bila tako ljubezniva, da je toliko časa ostala in mi pomagala, dokler nisem vsega uredil,« je dejal Clarke. »Seveda je služba v Londonu zanjo mnogo ugodnejša ...« a g a t h e/ c h r i s tj e Poirot, kako bi bilo, če bi uporabili inserat, na primer takle: ABC - NUJNO! H. P. NA SLEDI - TIK ZA PETAMI STO - CE MOLČIM! XYZ Kajpada ne tako grobo — vendar ,saj veste, kaj mislim. Morda ga pa izbeza iz njegove luknje.« »Mogoče bi bilo.« »Utegnilo pa bi ga privesti do tega, da bi storil kaj proti vam!« »Menim, da bi bilo to nevarno in da je ne« spametno,« je dejala Tora Grey ostro. »Kaj pa vi pravite na vse to, gospod Poirot?« »Poskus ne more škoditi. Vsekakor pa mislim, da je ABC mnogo p rez vit, da bi odgovoril na inserat.« Poirot se je bežno nasmehnil. »Sodim, Mr. Clarke, da ste — če smem tako reči — po srcu še pravcati dečko.« Franklin Clarke je bil, tako se je zdelo, nekoliko osramočen. Hitro je pogledal v beleženico, rekoč: »Prvič — miss Barnard in miss Higlev. Drugič — Mr. Fraser in miss Higley. Tretjič — otroci v Androvu. Četrtič — inserat. Zdi se mi sicer ,da bi vse skupaj ne pomagalo kdove kaj, imamo pa vsaj nekaj opraviti, medtem ko čakamo.« Nekaj minut nato se je liga razkropila na vse strani. 19. IZ ŠVEDSKE Poirot je z raziskujoči m pogledom motril miss Greyevo: »Kako gre Iady Clarkovi?« Z užitkom sem opazoval, kako je lahna rdečica hušknila na lica gospodične Grejeve in sem Clarkov odgovor skoro preslišal. »Precej slabo. Sicer pa, gospod Poirot, ali bi vam bilo mogoče, da bi jo obiskali? Preden sem se odpeljal, je izrazila željo, da bi rada govorila z vami. Seveda je dostikrat po cele dneve nesposobna, da bi koga sprejela, toda če bi hoteli to tvegati — na moje stroške kajpada.« »Rad, Mr. Clarke. Denimo pojutrišnjem.« »Prav. Obvestil bom negovavko, da se bo ravnala po tem, kar se morfija tiče.« »In vi, draga moja,« je dejal Poirot Mary, »vi pa bi lahko mnogo dosegli pri otrocih v An-dovru. Poizkusite pri otrocih!« »Pri otrocih?« »Da. Otroci s tujci sicer ne govorijo kaj radi odkrito, toda vi ste v ulici, kjer je bivala vaša teta, dobro znani. Na cesti se je igralo mnogo otrok in morda je kdo izmed njih opazil koga, kf Je vstopil v trgovino ali pa odšel iz nje.« »In miss Grey ter jaz?« je vprašal Mr. Clarke. »Ce naj ne grem v Bexhill...?« »Gospod Poirot, kako se je glasil poštni žig na tretjem pismu? je vprašala miss Greveva. »Putney, gospodična.« Zamišljeno je dejala: »S. W. 15. Putney, kajne?« »Čudno, da časopisje ni tega prezrlo-« »Iz tega bi se dalo sklepati, da je ABC Lon-dončan.« »Površno vzeto, res.« »Ce bi imeli kako možnost ,da bi ga izvabili Iz njegovega brloga«, je dejal Clarke. »Gospod »Poirot se je pogreznil v svoj fotelj in polglasno prepeval pesmico. »Skoda le, da je tako inteligentna,« je mrmral. »Kdo?« »Margareta Barnardova. Gospodična Margareta. »Besede!« je zasikala. Takoj je opazila, da nima to, kar pripovedujem, ni kake praktične vrednosti. Vsi drugi so gladko nasedli.« »Saj je zvenelo tako verjetno!« »Verjetno, da. Pa je vseeno takoj opazila.« »Torej sploh niste resno mislih?« »Kar sem dejal ,bi se dalo izraziti v kratkem stavku. Namesto tega sem se venomer ponavljal, kolikor sem hotel ,ne da bi bil kdo opaža — razen gospodične Margarete.« »Toda čemu?« »Da bi vso zadevo sprožil ,da bi stekla. Da bi vsakomur vcepil občutek, da je treba začeti s delom.« »Tedaj niste mnenja, da bi kateri teh poskusov utegnil pripeljati do kakega zaključka?« »O, to je vsekakor mogoče!« je dejal med hi-hitanjem. »Sredi žaloigre pričenjamo s komedijo, ali ni tako?« »Kaj pa mislite spet s tem?« »Gledališče življenja, Hastings! Razmislite trenutek! Tri skupine ljudi imamo tu, ki jih je združila skupna tragedija — pa se takoj začne druga drama, čisto drugačna. Ali se spominjate na moj prvi primer na Angleškem? O, pred mnogimi leti! Združil sem dvoje ljudi, ki sta se ljubila — samo na ta način, da sem dal enega izmed njiju pod sumom umora aretirati. Z manj ne bi bil dosegel ničesar. Umor — to sem opazil že dostikrat — je velik — ženitovanjski posredova-vec. »Poirot,« sem vzkliknil ogorčeno. »Pa vendar ne boste mislili, da je kdo izmed teh peterih mislil na kaj drugega kot na ...« »O, moj dragi prijatelj! In kaj je z vami?« »Z menoj?« »Seveda! Ko so najini gosti odšli, ali se niste vračali od vrat in brundali zase pesmico?« »To se da, ne da bi bil človek brezčuten.« »Gotovo. Toda ta pesmica mi je izdala vaše misli.« »Res?« »Da!« Takšno popevanje je nevarno! Izdaja nehote! Bila je stara pesmica, ki ste jo peli. Le poslušajte!« In Poirot je začel s strašnim fal-« zetom: »Dekle zdaj ljubim temnih las, plavelasko spet čez čas, govoriti mnogo se ne splača iz Švedske ona spet se vrača. Kaj pa bi bilo jasneje? Toda Jaz mislim, da je blondinka važnejša kot ona temnih las.« »Toda, Poirot!« sem vzkliknil in pri tem ne« koliko zardel. ČUDEŽNA SVETLOBA Tpj^p AH že vcsle... Vsi se bomo s tem strinjali: čudovita stvar je električna razsvetljava. Samo obrnemo stikalo — in že je svetlo. Tako sta se navadili na to, da niti nc pomislite, da električna svetoba ne obstaja že od nekdaj. Niti sto let še ni prešlo od tistega dne, ko je posvetila prva električna žarnica na sveh A pred tem so sc ljudje tisoče let mučili, da bi napravili dobro svetilko. MALI PRODA.1AVEC ČASOPISOV Dolga je pot od prvega ognja pračloveka v skali do električne luči v današnjih stanovanjih. Tisoče let so ljudje na razne načine poskušali napraviti boljše svetilke. Baklo je zamenjal ogenj na ognjišču, pozneje po več tisoč letih so prišle lojene sveče... pa petrolejka ___In končno je kot krona človeških naporov zasijala električna luč. Stvaritelj električne luči je izumitelj Thomas Edison. Kot večina (davnih in velikih ljudi je tudi on preživljal otroška leta v velikem pomanjkanju. Kot deček jo prodajal po ulicah časopise. Toda to mu ni vzelo poguma. Učil se {Je, neprestano ee jo učil, kadarkoli mu jo. le to dopuščal čas. Posebno sta ga zanimali fizika in tehnika. 2e v svoji rani mladosti je začel ustvarjati in objavljati prve tehnične izume. PRVA ELEKTRIČNA SVETLOBA Vsvoji sobici, ki je Sdiso-nu služila kot laboratoriji jc preživel mnogo časa .dokler ni iznašel in izdelal eioktrične svetilke. Na mizi je imel mnogo žic in steklenih krogel. Edison je vedno spajal žice v stekleni krogli. In ko jc neko; mala steklena krogla, v katero sta vodili dve žici, razsvetlila znanstvenikovo sobo, je Edisonov obraz zasijal od radosti. To je bila čarobna svetloba. Toda to še ni bil popoln uspeh. Edisonove žice v luči so spajale ogljene niti, ki pa so na zraku hitro izgorele in je moral zato zrak iz steklenih krogel prej iznašati. Kljub temu pa je ogljena nit hitro izgorela. Napravil je tisoče svetilk, izmed katerih pa so nekatere gorele le dve do tri 6ekunde. Celih trinajst mesecev je Edison delal poizkuse z raz-linčimi nitmi. Pozneje jc napravil okoli 16.000 svetilk iz raznih vrst bambusa. Končno je izbral posebno vrsto indijskega bambusa in iz njega napravil nit. Taka svetilka je gorela nekaj sto ur. Kmalu nato so svet lke preplavile 6vet. Toda take z og-ljenimi nitmi, so bile še vedno ze'o , clrac?. Pozne;s so bile censj^c. In to so današnje žarjee . ŠTEVILNI IZUMI ]»azen izuma električne £ žarni.e je Ed'son eden med prvimi z^raciil električno centralo. Iznašel je gramofon; mikrofon, megafon., aerofon, iznopoln 1 telefon in številne druge iznajdbe svojih predhodnikov. Ed -son je zgradi! tudi prvi f.lm-eki atelje n;? svetu. Bil je samouk in je vse to dosegel le s svojim ' neutrudnim delom in talentom. In ko so ?a nekoč vprašali, kaj je genij, je slavni Edison odgovoril: Genij, to jc «9 odstotkov dela in le en sam odšloiek je talent- %s u ki Osnovna šola »Prežihov Vorasic« na Jesenicah je proslavila dan republike Duše nima, , brez krvi je, srca nima, vendar bije, nima nog, gre okrog. so proslavo poživile tudi pevske točke. Pripravili so tudi govor, deklamacije, zborno deklamacijo itd. Dvojčka sta se porodila, po vsem svetu sta hodila, videl pa ta bratov par, drug ni drugega nikdar. (T?0) — da jc štorklja velika močvirska ptica selivka, čmo-bele barve, ki gnezdi na strehah, dimnikih hiš in redkeje na drevju. Visoka jc do 1 m. Razširjena je po vse^ Evropi. Štorklja je zelo koristna ptica, ker lovi kače, žabe, miši, kobilice. Spcmladi se vrnejo štorklje vedno v svoje staro gnezdo. Štorklja živi do sedemdeset l-t. — da jc šota vrsta premoga, ki je nastala iz mahu in K saje v. Vsebuje okoli 50 do 60 odstotkov ogljika. Na Baltiku, v Rusiji, Irski itd. imajo šote do 13 m debele plasti. Imamo jo tudi na Ljubljanskem barju. Uporabljajo jo za kurjavo, zrelejše vrste pa služijo v vrtnarstvu za mešanje s slabšo zemljo. — da je šivalni stroj izumil leta 1816 Američan Ho-\\e Elias, strojnik. Šivalni stroji dosežejo že brzino 5000 vbodov na minuto. z u m i telj a r n i k a Šolska mladina na jeseniški osemletni šoli »Prežihov Voranc« se zaveda, da jc 29. november pomemben in resnično velik dan. Zato je praznovanju tega zgodovinskega dne posvetila ves teden. Ogledala si je nastop domače železarske folklorne skupine, ki je zanjo predvajala plese jugoslovanskih narodov. Ta teden so bili tudi v mladinsko organizacijo sprejeti pionirji zadnjih dveh razredov, v pionirsko pa cicibani, učenci prvih razredov. Program so za ti dve prireditvi naštudirali učenci sami, brez pomoči in vodstva svojih učiteljev ali profesorjev. Za glavno proslavo, ki so jo priredili 26. novembra, so se .nastopajoči pripravljali dober mesec. Praznovanje so ločili na dopoldansko in popoldansko, obe so pa združili s praz- ; novanjem »leta telesne kulture mladih«. Telovadna akademija je bila polna slikovite j in za sproščeno mladino pomembne simbolike: moč, po- ; gum, boj, volja, zmaga, ©ste- Pionirji osnovne šole »Prežihov Voranc« na Jesenicah so s tika. Razen telovadnih točk vili državni praznik 29. november Ce potujemo z ladjo, se nam zdi vožnja zelo prijetna. Močni motorji poganjajo ladje in vožnja jc hitra in udobna. Pred 169 leti pa ni bilo tako. Takrat še ni bilo niti ladij na parni pogon, kaj šele ladij z diesel motorji, ki so se pojavili mnogo pozneje. Promet na morjih in rekah je bil počasen in zelo negotov. Prvi pa mik je zgradil Robert Fultcn, ameriški inženir, ki je takrat živel v Parizu. Leta 1803 je zgradil prvi par-nik, ki je imel hitrost 6 kilometrov na uro. Poskuse z njim je delal na reki Seini. Fulton se je rodil na neki farmi v Ameriki. Že kot deček je imel veliko smisla za slikarstvo in posebno za mehaniko. Najprej sc je izučil za zlatarja. Pozneje so ga poslali v Anglijo, da b! se se- telovadnim nastopom prosla- znanil s slikarstvom. Umhtrt je kmalu obesil slikarstvo na klin in se začel zanimali za mehaniko. V Angliji in Fran« ciji, kjer je živel, je zgra« dil stroje za obdelavo mar« morja in pletilske stroje za lan. V Franciji je poz* e jo konstruiral prve podmornico in parnike. Od takrat, ko je na reki Seini preizkusil svoj izum« ee je začela nova doba t! gradnji ladij. Pametni sodnik (Indijska bajka) 1 Nekemu človeka je Iz hišo Izginila denarnica % denar« jem. Človek je odšel k sodni« ku in mu rekel: — Gospod, nocoj so mi ukradli denar. V mojem do« mu živi mnogo ljudi in so* daj ne vem, kdo izmed njih zasluži kazen. Sodnik mu odgovori: — Naj pridejo k meni vsf sosianovavci, takoj ko vzide sonce, in povedal bom, kdo izmed njih je tat. Ko so se vsi stanovavd zbrali pred sodnikom, jim trn reče: — Sedaj bom vsakemu iz« med vas dal leseno palčke) iste dolžine. Zjutraj mi ?ib boste vrnili. Toda vedite: ti« stemu, ki je ukradel denaui bo palčka zrastla čez noč za en prst. Tat se je ustrašil i* pričel razmišljati, kako bi prevari! sodnika. Mislil je in mislil« končno pa se je odločil: P al« čko bom skrajšal ravno za* en prst. Ponoči bo zrastla ha tako bo prav tako velika kol palčke ostalih. Zjutraj so so zopet zbrali pred sodnikom. Pri vseh so bile palčke iste dolžine, sam« pri enem je bila za prst kraj« is. bavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran Dolgočasje — Tan t je bodite previdni, to je nevaren lopov! Obleka naredi človeka ,1 mm Glej ženka, kako poceni sem se v" konfekciji oblekel! t •Pomoč na cesti — Upam draga, da se ne dolgočasiš preveč v zdravilišču. Tvojo odsotnost izrabljam tako, da po cele dneve urejam svoj herbarij. Domača zabava Brez besed — Tovariš, Jahko vas vlečem do prvega servisa! — In zdaj nekaj v temperamentnem južnoameriškem ritmu! Rešitev križanke št. 66 Vodoravno: 1. lakota, 7. otomana, 9. por, 10. hip, 11. as, 12. Tine, 13. metal, 14. brati, 16. rega, 17. rp, 19. Inn, 20. sel, 21. stelaža, 23. ataman. V pisarni .jP^i — šef, sneg! — Naj se oglasi jutri! Križanka št. 67 1 2 3 4 5 S 7 SB 8 9 10 11 __ 12 S 13 M 15 prva številka za opis vodoravno, druga pa za navpično: 1.-, 1. pokrajina v Kongu, 7., 2. italijanska reka, ki teče skozi Ve-rono, 8., 3. pritok Donave v Jugoslaviji, 9., 14. kemijski simbol za aluminij, 10., 4. otočje blizu Madagaskarja, 12., 5. nikalnica, 13., 11. reka na severu Anglije, 14., 9. posrednik, zastopnik, 15., 6. glavno mesto ameriške države Georgije. dokumenti % dokumenti g dokumenti • dokumenti t dokumenti 9 dokumenti 9 dokumenti # dokumenti * dokumenti 11. MAREC — Brat in bratranec sta odšla davi v Bodzentvn. Voznik je prispel ob sedmih. Pričeli smo spravljati stvari na sani. Po voznikovem odhodu je bilo v hiši kot v predoru. V nekaj urah se je vse spremenilo. Ce kupiš stvari v vasi, so vselej cenejše kakor v mestu. Zato se je treba zdaj oskrbeti z živili, dokler smo tukaj, kajti kasneje bo mnogo huje. Z mamo sem cdšel k nekemu kmetu po nekaj drv in drugo, kar je mogoče ceneje organizirati. Mama je prodala neki kmetici prt: prav tako za živila. Sočasno sva kupila pri njej tudi nekaj krompirja. Ko sva prišla domov, so že razstavljali hlev. Mama je ostala, doma, sam sem odšel po denar, ki so ga nam dolgovali za mizo. Hlev so pričeli razstavljati šele kasneje, ker ni bilo nikogar, ki bi jim lahko pomagal. Podrl sem prizidek ob hlevu, tako bomo imeli vsaj kuriva za nekaj dni. Nekaj ur kasneje ni ostalo od hleva ničesar več. V hiši je zavladala žalost, čakal sem, da se bomo slednjič odpeljali. Po kosilu si je stric izposodil vprego za Bielin, moral bi se odpeljati. Slovo je bilo hudo neprijetno. Pomagal sem mu naložiti borno ropotijo. Nocojšen večer je bil sila neprijeten, nikogar ni bilo, le jaz, mama in očka. 12. MAREC - Očka me je zgodaj zbudil. Vstal sem in očka je odšel budit voznika. Kmalu se je vrnil in dejal, da voznika ni doma, počakati moramo do jutra in najeti kega drugega, in zdaj je šele štiri. Mama je zakurila, sedeli smo in se greli. Zasvitalo se je že, ko je nekdo prijel trkat po oknicah. Bil je voznik, ki ga je očka budil. Vprašal je, černu ni očka prišel k njemu, in dejal, da bo vozil. Veselili smo se, da ne bo treba iskati drugega. Pripeljali srno sani in se začeli pripravljati za odhod. Cez kakšno uro je privedel konja. Jaz sem po katerem sp morali Zidje od desetega leta starosti dalje nositi na desnem rokavu 10 cm širok bel trak z modro cioni-stično zvezdo in Davidovim grbom. 13. MAREC - Čeprav smo komaj prispeli, v Bodzentynu nismo tujci, vsakdo ravna z nami lepo, kakor da smo bratje, da o teti in stricu sploh ne govorim. 16. MAREC - Doma je bilo drugače kot tukaj. Tam smo ve- NEVN Davida Rubi owicza stopal spredaj brez traku. Ob odhodu nisem mogel spregovoriti besede, tako se mi je stiskalo srce. Najmanj pet kilometrov sem stopal, ne da bi sploh kaj razmišljal in nisem vedel, kako da sem že tako daleč. Vprega me vso pot ni mogla dohiteti. Spotoma sem se močno bal, da nas bog varuj, ne bi kdo srečal, potem ... Hvala bogu smo srečno prispeli. Potem ko smo vse pospravili, smo zajtrkovali. Po kosilu smo odnesli na podstrešje vso nepotrebno ropotijo, ki je v hiši ne potrebujemo. Generalni guverner H. Frank je izdal 23. novembra 1939 ukaz, deli, kaj jc treba strriti. Tukaj pa grem na ulico in se takoj spet vrnem, kaj naj bi sicer počenjal. V hiši je nekdo povedal, da so v Krajnu ustrelili štiri Žide, ki so šli proti Kielcu. Dva človeka so samo ranili z bajoneti, dva, mater in sina, pa so ubili. Mar lahko živimo brez strahu in v miru, ko pa nenehno slišimo takšne strahote? Človek onemi od strahu, ko izve zanje. Danes so prišli orožniki, toda vse je bilo mirno. Prišli so tudi znanci iz Krajna; nekateri so prišli, ker se bojijo ostati tam, kajti prispela je kazenska odprava zaradi oddaje, ki jemlje vsak drobec žit ta, če pa ni ničesar, strahotno pretepajo: brez razločka, če gre za žensko ali moškega. Očka je odšel danes v Krajno, tam bo prenočil, jutri pa se odpelje v Kielce. V mestecu Bodzentvnu je živelo pred vojno približno 1000 Zidov, ki so se ukvarjali predvsem s čevljarsko, krojaško in drugimi obrtmi. Za časa okupacije se je to število močno zvišalo, ker so v Bodzentvn preselili Zide iz Plocka in bližnjih vasi. 1940. leta je bilo v Bodzentvnu že 1400 Zidov. Zaradi tega ni čudno, da so v getu vladale strahotne razmere, stanovanja so bila prenapolnjena, sanitarne naprave pomanjkljive in preobremenjene. Večina prebivaveev je strahotno gladovala. V Bodzentvnu geto ni bil hermetično zaprt, kakor ponekod drugod. V področju Radom so Nemci proglasili kar cele vasi ali mesta za geto. 17. MAREC - Po glavi mi rojijo vsakovrstne misli. Mar bo očka imel podpisano potno dovoljene, ko se vrne, in kaj bo, če ga ne dobi? Včasih so me obšle prav neumne misli. Ves dan sem gledal, če prihaja očka. Odšel sem spat, očka pa še ni bilo. V spanju sem slišal, da je prišel; oblekel sem se in odšel v kuhinjo. Očku so podpisali dovoljenje, prečrtali pa Bodzentvn. Velja samo za torek in petek, le do 1. aprila.