147. itev.
Izhaja rmzvM rsedeSf In praznikov vsak «ž a n ob 13. uri depotna-
Uredništvo je v Ljubljani. Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sic^r se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X
55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'— Pri večjem naročilu popust.
Poštnina plačana v gotovini.
V Uubllanl, v pondeliek 4. julija 1921,
11
Cšlasiio I«i«o*Io¥. socUalno • d@mokrakiine stranke,
MBEBSSm
Iz zakonodajne skupščine.
Posamezna štev. K
Lele V.
Telefonska še. 312.
Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol ieta K 144, za četrt leto
[v 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480,
Reklamacije za ii s S so poštnine proste.
v pr&vaištvo ;e v L ubijani,
Frančiškanska ulica UeHcl ska tiskarna.
LDU. Belgrad, 2. Današnji seji ustavo-fvorne skupščine so prisostvovali tudi elani Juigoslovenskega kluba. Sejo je otvoril pb 1030 predsednik dr. Ivan Ribar. Preči-tane prošnje in pritožbe so se odkazale posameznim odsekom. Za tem je ministr. predsednik Nikola Pašič prečital ukaz, s katerim se ustavetvorna skupšSina, ki ie dovršila svoje delo, pretvarja v zakonodajno skupščina
Tajnik Risto Odavič je zatem predlagal, naj skupščina potem svoje resolucije na podla®! Q. 75 ustave in S. 1. volilnega zakona sklene: 1. Dosedanje predsedništvo ustavostvome skupščine naj ostane tudi nadalje predsedništvo zakonodajne skupščine, dokler se zanjo ne izdela nov poslovnik. — 2. Do tedaj, da se izdela novi poslovnik, naj ostane v veljavi dosedanji poslovnik ustavotvorne skupščine. — 3. Zakonodajna skupščina naj takoj izvoli finančni in proračenski odsek 24 članov ter poslovniški odsek 20 članov. — Ta sklep je bil sprejet soglasno.
Nato je predsednik dr. Ribar poroča!, da je medtem ustavotvorna skupščina končala svoje delo In da se sedaj pretvarja v zakonodajno skupščino.
Zatem je 14 članov Jugoslovanskega kluba položilo prisego na ustavo.
Nato se je prešlo na dnevni red:	1.
Volitev odseka za poslovnik, 2. volitev odseka za proračun. Izid volitev v poslovniški odsek je Ml nastopni:	Radikalci 76
glasov (6 mandatov), demokrati 55 glasov (4 mandati), komunisti 36 glasov (3 mandati), zemljoradniki 20 glasov (2 mandata), jugoslovenska muslimanska organi.ut-c*ia 19 glasov (2 mandata), Jugoslovenskl klub 14 glasov (I mandat), socialni demokrati 16 glasov (1 mandat), SKS 14 glasov {l mandat). Pri volitvi v finančni odsek ie bik) oddanih 256 glasov ter je bilo izvoljenih 7 radikaleev, 5 demokratov, 4 komunisti, dva muslimana, dva zemiljoradnika, en ; član SKS, dva člana Jugoslovanskega kluba in en socialist.
Pcnpoldanska seji zakonodajne skupščine se je pričela ob 19. Objavilo se le konstituiranje odsekov za poslovnik ta proračun. V odseku za poslovnik je bil
Danes pred prehodom na dnevni red 5e poslanec sodr. Divac podal sledečo iz-ia-vo v imenu socialističnega kluba:
Sistem kapitalističnega reda je vzrok neštevilnih bolnih družabnih poijavov. Med te spadajo tudi terorizem in atentati na posamezne šefe buržoazne politike, in seveda tudi na vladarje.
Omejeni ljudje, ki niso sposobna, da bi bolj globoko poglodalj v vzroke bede, ki vlada v današnji družbi, mislijo lahkoura-no, da se z odstranitvijo te ali one ekspo-nirane politične osebnosti lahko poruši obstoječi družabni red in odpravi družabno zlo. Nič ni bolj nespametno od tega.
Zato Je socialna demokracija vedno največja nasprotnica anarhističnih in terorističnih metod. Smatrala je te metode za pojav, nevaren organiziranemu in kulturnemu razrednemu delavskem boju, ki edini more dovesti do osvoboditve ne le delavskega razreda, ampak tudi vsega člo-
Otvorila se je „goreča zbornica11 z vsemi Častmi, ki ji pristojajo. Govoril je kralj, ki je „sicer čital“ že steriotipiran govor. Novega v tem govoru ni bilo skoro ničesar. Kakor je že v navadi, se je po kraljevem govoru vršila debata, ki je trajala ves teden, v kateri so se govorniki vseh strank pečali z vsemi notranjimi in zunanjimi političnimi vprašanji. Vse frakcije so za to debato izbrale svoje najboljše govornike. Za našo socialistično frakcijo so govorili Turaii, Baidesi, Treves. Eara-tono in Tiloz iz Trentina. Vsi govorniki so ostro napadali in kritizirali notranjo in zunanjo politiko buržu-azne vlade, kateri so vsi izrekli svoje nezaupanje in ji napovedovali naiostrejšo opozicijo. Govor s. Tu-
IzvoLien za predsednika radikalec Ceda Kostič, za podpredsednika demokrat Svetozar G)or®jevič, za tajnika radikalec Nia-ko Perič, socialist FtFu Kristan ta komunist Kasta Novakow-, ki imajo nalogo, da zberejo gradivo za izdelavo poslovnika. V ; proračunskem odseku je bdi za predsednika izvoljen demokrat dr. Voj a Veljkovič, za podpredsednika radikalec dr. Veiizar Jankovič, za tajuika zemljoradnilc Vola Lazič.
Finančni minister je predlagal, maj skupščina z resolucijo sklene, da more vlada predložiti proračun preko predsed-ništva skupščine neposredno proračunskemu odseku.
Zatem se je vršila volitev anketne komisije, ki ima proučiti gospodarstvo n« posestvu Belja. Izvoljeni so bili v to komisi Radikalci: Stevan Mihaldžič, Sima Ševič, Vlada Savič, demokrat dr. Zuko Jakšič, zomljoradnik Uroš Stajič, socialist Kojin Brpič, komunist Ljuba Radovanovič.
Zatem se je vršila volitev v drugo anketno komisijo, ki ima z ozirom na sklep skupščine povodom interpelacije o gospodarstvu v tapčlderski ekonomiji proučit! manipulacije na tej ekonomiji. Izvoljeni so bili: Demokrat dr. Slavko Sčerov, zemlja-radnik Jovan Popovič, radikalec Ceda Ko-stič ter komunista Miliša Tašdč in Ljuba Mičič.'
Poslanec Etbla Kristan je vprašal predsednika, ali more biti dr. Velizair Jankovič sedaj, ko je sprejeta ustava, kot aktivni minister tudii član parlamentarnega odseka. Ministrski predsednik Nikola Pa-šič je odgovoril, da se bo dr. Vellzar Jankovič pozval, naj se Izjavi, katero mesto hoče obdržati, ali kot minister, ali kot čian odseka, ker je dr. Veiizar JankoviC minister v ostavki. Predsednik dr. Ribar je izjavil, da bo predsednik skupščine pozval dr. Jankoviča, naj se v tej zadevi Izjavi. Seja se je zaključila ob 2030. Določeno še ni, kdaj bo prihodnja seja zakonodajne skw>?čine. Po poslovniku bi se imela zakonodajna skupščina sestati 20. oktobra. Po izjavi predsednika, se to skupščina sestala tudi prej, ako bodo odseki marljivo delali.
veštva. Imela le tudi še drug razlog, da nasprotuje anarhističnim metodam. Te metode so vedno dajale povod za neposredno preganjanje in za rabo reakcionarnih ukrepov proti vsemu delavskemu razredu. Za zapiranje delavcev la razbijanje delavskih organizacij.
Boječi se, da ne bi naša vlada poizkusila izrabiti poizkus atentata, ki se Je ’z-vršil včeraj ob priliki regentove prisege, kot povod za preganjanje delavcev in njihovih organizacij, smatramo za svojo dolžnost, da pravočasno posvarimo vlado pred teko možnostjo. Terorizem je znak nezdravega družabnega stanja in slabih državnih razmer, in se ne more odpraviti s terorizmom z druge strani, ampak le z razumnimi družabnimi ukrepi. Organizirani delavski razredni boj je najboiJSa garancija zoper pojave terorizma. Zato bi vsak napad na to stran pomenil le poiačanje pogojev za sam terorizem.
Rim, 28. junija 1921.
ratija je poslušala cela zbornica in je ob koncu svojega govora imel tako velike ovacije, kakršnih se zbornica ne spominja — radi ovacije in ginjenosti se je morala seja pol ure pre- j kiniti. lurati je govoril tako vzvi-i šeno, čustveno in obenem čisto so- j cialistično, da je napravil nepopisen ! i vtisk na vse poslance. O zunanji po- I ; litiki je govoril s. Treves, ki ni !
; prizanesel s kritiko italijanske zuna- 1 nje politike. Pečal se je tudi z razmerami na Balkanu ter zagovarjal federacijo vseh balkanskih narodov, o kateri antanta noče slišati.
Napadal je zunanjega ministra Sforzo glede črnogorskega vprašanja, ker je bil mnenja, da je Italija j izdala črnogorske interese s tem, da je dovolila Srbiji, da anektira tudi !
Črnogoro proti volji črnogorskega naroda.
(Pri tem vprašanju so italijanski sodrugi preveč sentimentalni in nepoučeni o črnogorskih razmerah in ne verujejo, da za črnogorsko kraljestvo in dinastijo ni nihče drugi razen ožjih prijateljev pok. Nikole in par interesiranih oficirjev.)
S. Baldesi se je pečal večinoma z gospodarskimi vprašanji ter je polemiziral z Mussolinijem. S. Burato-no se je pečal s strankinim programom in s fašistovskiin terorjem. Zanimivo je bilo stališče slovenske delegacije. Posl. Wilfan je ostro nastopil proti vladi ter je izjavil, da slovenski živelj ne prizna aneksije in da bo na podlagi tega izvajal svoje postopanje. Posl. Sček je pa obratno zagovarjal sporazum med italijanskim in slovenskim življem. Proti Wilfanu so meščanski poslanci protestirali, Ščeka so pa navdušeno aplavdirali. Slovenski volilci si lahko izbirajo med politiko Wilfana in ščeka, katera jim bodo najbolj odgovarjala.
Od ostalih govornikov naj omenim še Mussolinija, voditelja fašistov, ki se je izjavil za odpravo civilne vojne in nasilja ter izjavlja, da bo on na strani fašistov delal v tem zmislu. Njemu so odgovarjali vsi socialistični govorniki, ki so izjavili, da oni niso nasilja nikdar odobravali; socialistična stranka je bila vedno proti osebnemu nasilstvu in je tudi danes. Ako divja nasilstvo, je to pripisati drugim in ne socialistom. Nato je zbornica soglasno sprejela resolucijo, v kateri se obsoja vsa nasilstva in necivilne borbe. (Bomo videli, kakšen bo uspeh tega sklepa!)
O komunističnem stališču v tej zbornici je škoda govoriti, ker je tako neresno in klavemo, da se bogu smili. Pripovedovali so, kako bodo v parlamentu radikalno nastopili in brali vladi levite — ali zgodilo se je drugače — govoril je posl. Gra-ziadei, ki je mirno razlagal svoj gra-dualistični program in slednjič povedal, da bodo komunisti glasovali proti vladi. Namesto radikalnega nastopa komunistov se je zgodilo nekaj drugega, kar je komuniste popolnoma blamiralo. Fašisti so namreč izjavili, da bodo prepovedali
Ministri polagajo pred nastopanjem svoje dolžnosti prisego na ustavo in zvestobo kralju." To je v zvezi z 91. člankom, ki pravi, da so ministri odgovorni kralju in narodni skupščini. Gospodje, to je težko razumeti.
Ne glede na to, da smo ml po načelu republikanci- da ne veruiemo v institucijo monarhije, mislim, da ! to sTjloh ni v skladu z demokracijo, na tudi ni v skladu z logiko, zakaj krali in narodna skupščina sta dva različna faktorja, ki prideta lahko drug proti drugemu v nasprotje in v opozicijo, vi pa zahtevate od ministra. da naj bo odgovoren kralju, ki zastopa eno stališče, in skupščini. Ki j zastona drugo stališče. Kaj naj tak ubog minister stori v taki situaciji? Zelo se bojim gospodje., da bo v takem slučaju krajši konec potegnila skupščina, zmagal pa da bo kralj.
Ministri so postavljeni od narodne skupščine, ministri so odgovorni narodni skupščini, in druge odgovornosti v političnem smislu ne more biti v resnično demokratični j državi. (Medklic: Lahko je.) V vaši državi je lahko, ampak to tedaj ni demokratična država.
Nekateri moji predgovorniki so tukaj že govorili o ministrski odgovornosti in o načinu obtoževanja i ministrov. Jaz bi sedaj le pripomnil, j da je naš klub v tem oziru podal I
posl. Misianu vstop v zbornico radi tega, ker je bil vojni dezerter. Potem so pa dovolili, da Misiano sme v parlament le v toliko, da lahko priseže. Določili so uro in minuto prihoda in odhoda iz zbornice Komunisti si vzlic svojemu radikalizmu in vzlic zborničnemu regulativu, ki brani vsakega redno izvoljenega poslanca, sprejeli dovolitev fašistov in Misiano se je točno po tem ukazu ravnal. To je napravilo v zbornici tako mučen vtis, da ie komunista vsled njegove strahopetnosti popolnoma skvalificiral.
Po končni debati je govoril zunanji minister Sforza, ki je opravičeval svojo zunanjo politiko. V govoru je priznal, kar do sedaj še ni, da Baroš pripada Jugoslaviji. Ta izjava je na nacijonalistične poslance napravila mučen vtisk. Za njim je govoril Giolitti o svoji notranji politiki. Oba govora je zbornica sprejela hladno, kar je bilo kot preludij za vladno krizo.
V nedeljo se je vršilo glasovanje za in proti vladi. Za predlog s. Tura-tija, v katerem se izraža nezaupanje vladi, je glasovalo 200 poslancev proti (za vlado) pa 234. Torej vlada je dobila 34 glasov večine, ker pa za vlado ni glasovala niti polovica od vseh poslancev, ki so v italijanskem parlamentu, je bilo takoj jasno, da po tem glasovanju vlada mora iti — in res že v pondeljek je ministrski svet podal svojo demisijo.
Sedaj nastaja vprašanje, kdo bo sedaj sestavil vlado — in kako naj bo ta vlada sestavljena. Italijansko časopisje je polno ugank. Navajajo se vse mogoče kombinacije. Nitfi Giolitti, Orlando, Salandra in De Nicola se imenujejo kot kandidati. Časopisje piše tudi o klerikalno - socialistični vladi. Ali vse to je brez podlage. Socialistična stranka noče in ne more v teh razmerah sodelovati v nobeni vladi. Naj bo vlada taka ali taka — socijalisti bodo v opoziciji.
Radi razjasnjenja situacije je nenadoma sklicana seja strankinega vodstva, ki se vrši v soboto 2. in nedeljo 3. julija, na kateri se razpravlja o položaju — kakor tudi o čimprejšnjem sklicanju strankinega zbora.
Toliko za danes.
nekoliko predlogov, ki niso bili sprejeti, toda predlogov, ki bi bili potrebni, če bi bila ministrska odgovornost resnična reč. Toda tukaj se hoče ustvariti neka legenda o ministrski odgovornosti, ki bi pa branila. da bi prišla ministrska odgovornost v orakso. Zato zahtevate pogoje, ki se v praksi skoraj nikdar ne bodo mogli izpolniti, pogoje, ki bodo za ministre garancija, da se jim ne bo treba bati; da bodo morali za kaj odgovarjati pred sodiščem.
Dr. Ivanič: Natančno tako je.
Gospodje, besedo bi rad izprego-vorll o tej kabalistični številki, ki je ■ prišla v ustavo v 95. članku. Vi za- j 1 htevate oblasti kot baje nekakšne i samoupravne edinice, —■ dasi ne vi- j dim jaz veliko v teh samoupravah i — in se vprašujete, kako naj se j ustvarijo te edinice; pa pravite lepo, j da po kulturnih, socijalnih in gospodarskih razmerah. Toda takoj nato prihajate, pa negirate svoje lastne pogoje s številko, ki je noben vrag ne razume in o kateri je sam poročevalec dejal, da je arbitrarna. Naj-brže so vlekli številke kakor v loteriji, in ker je prvi potegnil 700.000, se je reklo, naj pa bo 700.000.
Gospodje, če se ustvarjajo take
take pogoje, jih ne sinem kršiti z drugo odredbo, ki lahko vse pokvari. Lahko imate eno kulturno enoto, ki Šteje 800.000 prebivalcev in ki spada skupaj, pa jo morate razbijati, le zato. ker ste zapisali v ustavo arbitrarno neko številko. Kje ostanejo tedaj kulturni interesi? Kje ostanejo gospodarski in socijalni pogoji? — Gospod Demetrovič je dejal, da je bila to najvišja številka, ki je prišla takoj po številu prebivalstva pokrajin. Ali je to že kakšen razlog? Gospodje, če ne vem, kakšne edinice ustvarjajo kulturne, gospodarske in socljalne razmere in moram to spoznavati še le iz prakse, ali ni tedaj bolje prepustiti praksi tudi določanje velikosti teh edinic, kakor pa tukai ustvarjati zapreko, ki bi se pozneje lahko kruto maščevala? In gospodje, ta številka 700.000 ima neki pomen, na katerega morda niste niti mislili. Ta pomen ima, da bo mnogo ljudi, čitajoč to številko 700.000, ndslilo. da hočete namenoma razbijati vsako celoto, ki bi utegnila eventualno biti sama na sebi naravna, le zato. da ne bi dali narodovi volji, kar bi ji bilo milo. Razumel bi. da bi se v ustavi določil minimum, ne razumem pa, kako se more določati maksimum. Jaz ne spadam med tiste, ki hočejo, da bi se ustvarjale kakršnekoli historične edinice; nisem za to, da bi se koncedirale vsakovrstne reči. ki niso več primerne za sedanje razmere. Jaz hočem, da se ustanovi ta država in da se uiedi ta država po sedanjih potrebah. Toda če bi se slučajno zgodilo, da bi obstajala kakšna edinica. ki bi se ujemala s pogoji, navedenimi v tej ustavi, k: bi bila enota po gospodarskih, socijalnih in kulturnih razmerah, pu bi ta edinica štela več kakor 700.000 prebivalcev, in vi bi jo vendar namenoma razbili, se ne bi smeli čuditi. da bi ljudstvo v taki edinici to napak razumelo in da s tem ne po-shižite narodnemu edinstvu. anorak da boste velike dele naroda odbili od vere v to narodno edinstvo. Nikar ne mislite prelahko o teh rečeh, gospodje, zakaj če resno pogledate na situacijo v tej skupščini, menim, da bi morali tedaj tudi o situaciji v deželi bolj resno misliti.
Na čelo teh edinic postavljate zopet nekakšne velike župaue. Seveda ne bi bilo dovolj, da bi tak gospod bil župan, ampak on mora biti »veliki«. Ali bo velik po figuri, ali bo velik po duhu, to je drugo vprašanje. toda naslov mu mora biti velik. ker smo deniokiatje in smo odpravili plemstvo, naslove itd., pa jih sedaj zopet skozi zadnja vrata upe-ljujemo. Ne gre pa, gospodje, le za nasbv. ampak ta veliki župan bo oseba, ki jo imenuie kralj oziroma vlada. (Sima Ševič: iz skupščine sestavljena vlada.j Vi dobro veste, kako je sestavljena vaša vlada in tudi dobro veste, da bi bilo najbolje čim manje govoriti o tem. Ta veliki župan bi bil torej poverjenik vlade in bi stal na čelu samoupravnih edinic. Gospodje, ne vem. kako vi to čutite, toda jaz čutim to kot konfu-zi.io:	Na eni si rani hočete samo-
upravo. in samouprava pomeni, da upravlja narod v tej edinici sam, vi mu to pravite, toda takoj mu jemljete upravo iz rok in mu nastavljate žandaria. komisarja z naslovom veliki župan, da mu stiska samoupravo in da io negira. (Dalje prih.)
DELAVSKA OLIMPIJADA V PRAGI
je sijajno uspela, kakor nam poro-* čajo iz Prage. Na nedeljski telovadbi je bilo do 120.000 udeležencev v prekrasnem Stadionu. Praga je vsa navdušena. Prireditev komunistov.
edinice.. je gotovo povsem pravilno, da se zahtevajo zanje realni pogoji. To je vse povsem pametno in v redu. Toda, gospodje, če postavljam
ki so hoteli prireditvi škodovati, so imeli svoje slavje, ki ie pa bilo na-pram socijalistični olimpijadi inalen* kostno.
Izjava kluba socialno demokratičnih poslancev.
Beograd, 30. junija.
Pismo iz Italije.
Pred odlocitvifo.
Govor poslanca sodr. Etbina Kristana na 51. seji ustavotvorne
skupščine.
(Dalje.)
Stran 2.
NAPREJ.
Stev. 147.
LABUDOVO DELO.
Deogard, 2. jiri. Ker je skupščina sklenila, da se vsi trije komunistični poslanci izroče sodišču in ker sta se komunistična poslanca Filipovič in Čopič po seli skupščine napotila proti hotelu »London« in dalje preko Terazij proti Skopljanski ulici ter dospela na ogel Terazij in Skoipljanske ulice, so ju policijski organi aretirali. Spravili so ju v avtomobil in odpeljali v sodišče. Tretji obtoženec posl. Kovačevič je iz skupščine odšel proti hotelu »Slavija«. V bližini hotela so ga agenti policije aretirali. Vsi trije obtoženci bodo zaslišani tekom današnjega dne.
Beograd, 2. jul. Iz Zagreba je bil te-letonično pozvan v Beograd nadodvetnik dr. Aleksander, da pojasni nekatere momente v preiskavi, ki se vodi proti atentatorjem na regenta.
Beograd, 2. julija. V Bcogardu in Novem Sadu so se izvršile nadaljnje aretacije v zvezi atentatom. Aretirani sta bili dve osebi, o katerih je dognano, da sta bili soudeleženi v komunistični akciji. Verjetno je, da bo prišlo še do nadaljnih aretacij.
NASIIJE ČEŠKE BANKOKRACIJE.
Praga, 2. julija. Kakor poroča »Prager Tagblatt“, so bančna ravnateljstva dostavila vsem bančnim uradnikom odpovedna pisma. Češkoslovaška agrarna banka je od-
tegnila svojim prokuristom prokuro, ker so se priključili stavkajočim.
Pra&a, 1. julija. Kakor poroča »Prager Abendzeitung«, so stavkajoči nemški bančni uradniki v svoji današnji seji sprejeli predlog, da se poostri taktika.
ZBOROVANJE POŠTNIH NAMEŠČENCEV V PRAGI.
Praga, 1. jul. Dne 28. in 29. junija je zboroval v Pragi izvrševalni odsek mednarodne organizacije poštnih nameščencev. Na zborovanju so obravnavali vprašanja omejitev koalicijskega prava francoskih poštnih uradov, ustanovitve mednarodnega poštnega glasila v treh jezikih in personalno zastopstvo pri poštnih, brzojavnih in telefonskih obratih. Ta vprašanja se predlože mednarodnemu uradu za delo. Zborovanje se je izreklo za amsterdamsko internacionalo strokovnih organizacij. Dalje so sklenili, pripraviti vse potrebno za mednarodni kongres poštnih nameščencev, ki naj se vrši meseca avgusta 1922 v Berlinu. Izvrševalni odsek je protestiral proti postopanju francoskih vladnih krogov, ki omejujejo organizacijsko svobodo nameščencev v javnih podjetjih. Francoski organizaciji se je naročilo, naj se upre in se ji je izrekla solidarnost organizacij vseh drugih narodov.
Kako klerikalci lažejo in sleparijo.
„Novi čas“ prinaša v soboto dva povsem lažnjiva članka, ki popolnoma odgovarjata morali gospode oko-lo klerikalnih listov. V članku trdi, da so delavske gospodarske organizacije v izkoriščevalne namene v zvezi z Jadransko banko. Te laži pogreva klerikalno časopisje že toliko časa. da bi se jih že sramovala najgrša moralna propalica. Najprej je debela laž, da ima pri naših zadrugah Jadranska banka 24 milijonov, drugič je laž, da je s. Anton Kristan še voditelj teh podjetij, ker je odstopil, tretjič je laž, da bi bil s. Anton Kristan kaj vplival na naš poslanski klub glede taktike, ker je ta taktika bila za socijaliste edino mogoča. Dalje se v prerekanje o poli-
tiki ne bomo spuščali sedaj le, ker tako neumnih lažij pač ne more verovati nihče, razen tistih volov, ki so jih klerikalci zadnjič spravili na dnevni red.
V kakšni zvezi so pa socijalni demokrati z Jadransko banko, dokazuje še tole dejstvo:	V	odboru
Jadranske banke so demokrati, samostojni kmetje, narodni socijalisti In klerikalci, a noben socijalni demokrat.
Ali niste to čisto navadni lumpi, ki take stvari pišete?
Blagor ubogim na duhu, ki morejo in morajo prebavljati tako — duševno hrano, kakršno ponuja sleparsko časopisje proti socijalni demokraciji.
Politline vesti.
+ Regent odpotoval. Regent je v soboto popoldne sprejel v avdijenci predsednika konstituante dr. Ribarja. Obuerne !e ministrski predsednik Pašič regentu predložil v podpis ukaz, s katerim se zaCas regentove odsotnosti v Inozemstvu prenaša kraljevska oblast na vlado.
kupovanja nasproti Kitajski, naj bi ta njena politika imela dovesti tudi do vojne«.
Angleška čisto Kotovo ni voljna povzročiti nove vojne na vzhodu, posebno radi-tega ne, ker bi taka vojna njo samo težko prizadela. Iz tega vzroka jn {z raznih znamenj smemo trditi, da do obnovitve angleško japonske zveze ne prkle več, pač pa pride do svetovnega gospodstva z — + Amnestija? »Narodna Politika« po- \ Ameriko. Tudi to Je sdcer povod za novo
vojno Cin večjo kot vse dosedanje!), vendar nudi ta vojna to »prednost« nasproti oni, ki jo prorokuje kitajski predsednik, da je še nekaj časa do nje.
+ Z moskovskega kongresa. Kongres IH. Internacionale se je otvorll pod utlsoin nove zmerne taktike, ki }o Je začel Lenin izvajati v komunistični Rusiji. Kongres ima pravzaprav ta namen, da odloči o biti in ne-biti te taktike, zato je umevno, da sta se obe struji v komunistični internacionali (ekstromna in zmerna) dobro pripravili, da pobijeta druga druga Prišlo Je do burnih prizorov, ko }e Trocki - Radekova skupina nastopila proti Leninu. Izgleda pa,
roča v posebni vesti, da bo regent pred nameravanim odpotovanjem (na ženitev) podpisal ukaz o amnestiji zločinov proti kralju, prestolonasledniku, proti državi in državnim organom.
+ Sima Markovič umira? Vesti Iz Moskve javljajo, dt je komunistična narodni poslanec Sima Markovič, ki se sedaj nahaja na moskovskem kongresu, težko obolel na tifusu in da so zdravniki že popolnoma obupali nad njegovim ozdravljenjem.
-f Irska modra knflga. Avtonomni irski parlament (Dali Eireau) je izdal zelo zanimiv dokument, irsko modro knjigo, ki sc v prvem delu obrača na vse predstavnike francoskega naroda s prošnjo, naj bi kaj ukrenili zoper živinsko politiko angleških imperialistov, ki hočejo iztrebiti Irski narod. V drugem delu so objavljeni dokumenti vsega trpljenja, ki ga Je nesrečno ljudstvo doživelo v dolgi dobi tlačanstva do danes.
+ Z angleško japonsko zvezo ne bo nič. Na državni konferenci v Landonsu sta
se angleška donita iona Kanada in Južna Afrika izrekla zoper zvezo z Japonsko, \ ker bi si Angleška s tako zvezo odtujila } Ameriko. Zanimiva je tudi brzojavka kitajskega državnega predsednika, (ki čuti j socialistično!), ki je poslai glasilu Labour j Partyje »Daily tleraldu« naslednjo brzojavko: »Kitajska je dežela delavcev v najširšem pomenu te besede. Od 450 milijonov duš našega prebivalstva jih je 95 odstotkov delavcev. Delavec pa ima po našem socialnem redu višjo stopnjo, kakor trgovec. Prijateljska pomoč angleških delavcev bo v krizi, ki se pripravlja, posebno dobrodošla. Posledice obnovitve angleško japonske zveze bodo grozne, ker bt nova zveza udušila vsa prijateljska čustva Kitajske nasproti Angliji in bi povečala nevarnost oboroženega spopada na Daljnem vzhodu. Ako se zveza obnovi, bo sledil na Kitajskem bojkot angleškega blaga in Japonska bo nadaljevala svojo politiko za-
da ne bb ta skupina ničesar dosegla, kvečjemu — prelom in razcep enotnih komunističnih sil. Brzojavka iz Rusije javlja, da je imel Lenin na eni zadnjih sej moskovskega kongresa dveuren govor, v katerem je pobijal argumente nfesprotitfkov in je končno predlagal, naj se izven III. internacionale izvoli izvrševalni odobor, ki bd izvedel revizijo komunistične politke. Brzojavka pravi nadalje, da Je bil ta predlog z večino glasov sprejet!
Dnevne vesti.
DELAVCI - TURNSTII
Zbralo se je nekoliko sodrugov z namenom, da zbude med delavstvom zanimanje za naravo in goje turistiko. Kakega pomena je turistika za delavstvo, ni potreba povdarjati. Pretežna večina delavstva sd išče po zaduhlih gostilnah in kavarnah razvedrila, kjer si uničuje z alkoholom zdravje. Sodrugi po drugih večjih mestih imajo že zdavnaj svoja turistovska društva in vsaki teden prirejajo v skupinah manjše in večje izlete v prosto naravo. Mar Je kaj lepšega ko poliod v prirodo, na zelene travnike, v temni, tajinstve-no šumeči gozd ali pa na nebotične snežene vrhove, pod zlato, svobodno sohice.
Sarajevski sodrugi imajo že svode močno turtetovsko društvo »Prijatelji prirode« ter prirejajo redno izlete in predavanja. Organizirajmo tudi mi delavsko turistiko, da popeljemo naše sodruge iz temnih beznic v prosto naravo, da si okrepe duh in telo za odločilni boj proletariata.
Pozivamo torej vse sodruge, kateri čutijo z nami na sestanek, ki se bo vršil v sredo, dne 6. julija ob pol 8. uri zvečer v gostilni Drašček (Vodmat), da si izvolimo pripravljalni odbor, katerega naloga bo izvršiti pripravljalna dela za ustanovitev delavskega turistovskeiga društva. — Več delacev turistov.
*
Odkritje Borštnikovega in Verovško-vega spomenika se je izvršilo včeraj ob 1J. uri dopoldne dostojno spominu umetnikov. Odkritja se je udeležilo poleg društev zelo veliko občinstva. — Spomenika sla res umetniško delo. Izdelal ju je g. Fran Kralj. — Slovenski igralci in podpirajoče občinstvo je s tem činom dokazalo, da ve ceniti dejanja pokojnikov za naSo gledaJi-ško umetnost.
Deška in dekliška meščanska šola v Tržiču zaključi šolsko leto 1920—21 v torek dne 12. julija 1921. Sprejemanje novih učencev isti dan dopoldne in 14. septembra. Domačini se javilo ustno z zadnjimi izpričevali, zunanji učenci pa se lahko prlglase tudi pismeno, prilože naj izpričevalo. Glede preskrbe stanovanj Je ravnateljstvo š-i-le radevolje na razpolago. Ob koncu šol. leta 1920—21 priredi meščanska šola v soboto dne 9 julija 1921 ob 8. zvečer v telovadnici »Sokolskega doma« IV. šolarsko akademijo na korist revnim učencem, v
nedeljo dne 10, julija pa »ustavo deških in ženskih ročnih del v telovadnici meščanske šole.
Gradnja ambulaioriia na Mirju povzroča nekomu, ki stanuje tam v bližini mnogo nepotrebnih skrbi v zdravstvenem pogledu. V pomirjenje javnosti bodi povedano, >la namerava invalidski oddelek poverjeništva za socialno skrbstvo zgraditi na kupljenem hloku ortopedsko bolnico in poslopje za državno protezno delavnico ter svoje uradne prostore. Kot poseben objekt ie mišljen ambulatori}, kjer bo samo preis'-kovalnvca za notranje bolne, nikdar pa ne bolnica za tuberkulozne. V bližnjem času bo ta ambulatorij služil za zdravljene kirurško In ortopedsko bolnih invalidov, dokler ne bosta zgrajena druga dva večia objekta. Sicer pa je mestna zdravstvena oblast ves načrt tudi s higijenskega stališča proučJla in ni našla nikakih pomislekov v higieničnem pogledu. Zdravstvena nevarnost Je za soseščino popolnoma izkjlu-čena.
Obratno ravnateljstvo južne železnico
javlja: Od 6. julija do 1. oktobra 1921, v času letoviške sezone v Rogaški Slatini se bodo ustavljali dunajski In praški brzo-vlaki na postaji Grobelno. Odhod iz Ljubljane ob 11.35, prihod v Grobelno 13.43. Odhod iz Zagreba (Juž. kol.) 10.30, prihod v Grobelno 13.43. Iz Maribora (glav. kol.) 13.58 in 14.14, prihod v Grobelno 14.57 "n 15.13. Odhod iz Orobelnega ob 16, prihod v Rogaško Slatino ob 17. Odhod iz Rogaške Slatine 13.39, prihod v Grobelno 14.45. Odhod iz Orobelnega v Ljubljano 14.57, prihod v Ljubljano (gl. kol.) 17.01, odhod iz Grobelnega v Zagreb 15.13, prihod v Zagreb (Juž. kolodvor) 18.01.
Zdravniška vest. V smislu sporazuma gg. primarijev docenta dr. Matka, dr. Ra-tiča in dr. Demovška se vrša dne 13. t. m. ob 18. na medicinskem oddelku občne Javne bolnišnice v Mariboru znanstven! večer z demonstracijami. Po demonstracijah predava docet dr. Matko o osnovnih principih modeme razdelitve notrltkl. Tovariši so dobrodošli ter vljudno vabijo k sodelovanju.
Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredovalnice za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 19. do 25. junija 1921 dela 321 moških 41 177 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa Iskali 257 moških in 192 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 206. Dela iščejo: pisarniške moči, kovinarji, trgovski sot rudniki, sotrudnice, natakarji, natakarice, krojači, Šivilje, poli- delavke, delavci, strojniki, kurjači, sedlarji, dninar;!, fotografi, bol. strežnice, viajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: hlapci, dekle, kleparji, mizarji, zidarji, tesarji, čevljarji, tesarji, ključavničarji, kovači, šteparice, delavke v opekarno, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
Kulturni vestnik.
UdruženJe gledaliških igralcev SHS v Ljubljani nam sporoča, da Je primoran« spremeniti vspored za časa »kongresa« v toliko, da se igra v sredo 6. t. m. opereta »Poljska kri« in v četrtek 7. t. m. dram# »Pljusak«, to pa vsled tega, ker je godba Dravske divizije v četrtek drugje zaposlena. Toliko cenjenemu občinstvu na znanje.
W®sfnšk
Telovadba članic »Svobode« se
vrši vsak pondeljek od pol 8. do poi 9. ure zvečer v telovadnici državne realke. Sodražice, pripeljite s seboj znanke in obiskuite redno telovadbo.	Odbor.
Sodruge. ki imajo veselje do telovadbe. opozarjamo, da se taista vrši vsak oondeljek in četrtek ob V£9. uri zvečer v telovadnici držav* ne realke. Agitirajte med znanci, da bo udeležba čimvečja! Odbor.
Gospodarstvo.
— Angleški državni dolg se je v zad-njih dveh letih zmanjšal za 203 milijone 287.000 funtov šterlingov. Angleška dolguje sedaj prekomorskim dTžavam 1 milijon 161.572 funtov SterL Glavni upnik so Zedinjene države ameriške, ki dobe še 972.704 funtov šterl., potem pride na vrsto Kanada s 53.339 funt. šterlingi.
— Kovani drobiž na Češkoslovaškem so začeli kovati v tem mesecu. Drobiž bo zlitina 80% bakra in 20% nikla.
Po svetu.
— Umrl je profesor urologije na dunajskem vseučilišču dr. Oton Zuckerkandl.
— To so ptiči, tl veliki možje! 16. avgusta bodo v Londonu požegnali spomenik, ki predstavlja Lloyd Georga. Ali je Lloyd George res tako slabo prepričan o svojih zaslugah, da se je dal upodobiti še za življenja in se res boji, da bo človeštvo po njegovi smrti na njegove zasluge pozabilo?,
— Znižanje plač, a ne splošno znižanje cen v istem razmerju. »Chicago Tribune« javlja, da se plače ameriškim železničarjem znižajo za 12%.
— Roald Amundsen, preiskovalec severnega tečaja, ki se je pred tremi leti z ladjo »M.iud« in z norveškim moštvom podal na pot na severni tečaj, je imel smolo; njegova ladja ]e ponesrečila in moštvo ni hotelo več nadaljevati poti. Seda) mora Amundsen znova iti na pot na severni tečaj.
— Nižje Novgorodski sejmi. Ruska sovjetska vlada je sklenila, da se zopet otvo-i rijo znameniti Nižje Novgorodski sejmi.
— Brazilija Je pristala na to, da sprejme 400 Wranglovcev, ki se bodo uporabili pri delu v plantažah.
I. SANDRIN
LJUBLJANA
velika zaloga vsakovrstnega
USNJA
koi, podplatov, gonilnih jermenov
in boksa
na debelo
HESTNITRO6
Mimi Weissbacher, roj. Šinkovec, naznanja v svojo m in v imenu nedoletnih otrok Fedorja, Miroslava in Otona, da je njen nad vse blagi in dobri soprog, oz. oce, sin, zet, svak itd.
Simon Weissbacher
mestni tesarski mojster in hišni posestnik
danes 2. julija 1821 ob V4 9. zjutraj po kratki a težki in muke-polni bolezni mirno preminul.
Pogreb bo v pondeljek 4. julija 1921 ob 16. uri iz hiše žalosti Dunajska cesta štv. 66.
V Ljubljani, dne 2. julija 1921.
Anontni zavod
in uredništvo
posluje od dne 6. t. m.
v ledni uSici It. 5
v prostorih bivše Umetniške propagande, katere glavno zastopstvo
- - obenem prevzame. -.
I Ml um MUSKA Bill STEII.6
—BEBISTMIIII ZADRUGA l OMEJENO ZAVEZO. =a
TISKOVINE ZA SOLE, ŽUPAN-STVA IN URADE. NAJMODER. NEJSE PLAKATE IN VABILA ZA SHODE IN VESELICE
letne ZAKLJUČKE
najmodernejša uredba za TISKANJE ČASOPISOV, KNJIG,
BROŠUR ITD.
Slovenska eskomptna banka
—	«	V	•	f
STEREOYiS»IJA.
Rezerve okrog 6,000.000"kron.
Kapital s 20,000000 kron.
"mm 43«a ! MtotM*	mi"UMbITaRalelenInil-OVa" Ulica M.1.	™	*»•*»•	transakcije	najkulantneje.
Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut, — Eskompt menic, terjatev, faktur Akreditivi Boi za.
. »*.» rv »:	-K.-uccor*j»»«	t-l
»i.	jj»T3a	T^mmr
Izdajatelj'. Ivan Mlinar.
Tisk »Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Jak. Vehovec