PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA, PETEK, 2. SEPTEMBRA 1983
LETO XXV • ŠT. 203 • CENA 12 DINARJEV
»DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIK BORIS DOLNIČAR ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VOLFAND
Bencinskih bonov tudi v zadnjem trimesečju toliko kot doslej
ZIS je sklenil podaljšati veljavnost odloka o racionirani preskrbi trga z naftnimi derivati
BEOGRAD, LJUBLJANA, 1. septembra - Ugibanj o bencinskih bonih, o katerih smo kot o predlogu posebne komisije pri /veznem komiteju za energetiko in industrijo pisali v sredo, po današnji seji ZIS ni več. ZIS je namreč sklenil podaljšati veljavnost odloka o racionirani preskrbi trga z naftnimi derivati.
»Ob nafti in naftnih derivatih so ugotovili, da je proizvodnja manjša od načrtovane.« poroča Tanjug s seje ZIS. »Zato je nujno sprejeti ustrezne ukrepe za redno preskrbo z nafto in naftnimi derivati. Pogoji preskrbe občanov, kmetovalcev, obrtnikov in drugih se torej ne bodo spremenili in ostajajo takšni, kot so bili.« ZIS je hkrati odločil, naj v zavodu za tiskanje denarja takoj začno tiskati bencinske bone za zadnje letošnje-četrtletje, da jih bodo lahko pravočasno razdelili uporabni-kom.__________________________________________
• Kot poroča republiški komite o informiranju, je izvršni svet skupščine SR Slovenije na današnji seji razpravljal o položaju, ki je včeraj po objavi vesti v nekaterih sredstvih javnega obveščanja (po Delu so jo povzela druga sredstva javnega obveščanja) o zmanjšanju količin bencina na bone in povišanju cene, nastal na bencinskih črpalkah. Ugotovil je, da je nepreverjena in neutemeljena vest povzročila resno vznemirjenje javnosti, imela pa bo tudi politično in materialno škodo. Izvršni svet sodi. da je v luči prizadevanj za zagotavljanje čimbolj nemotene preskrbe nujno zaostriti odgovornost pri objavljanju takih in podobnih (dez)informacij.
Kot so nam povedali v splošnem združenju naftnega gospodarstva Jugoslavije, so naftarji ustreznim zveznim organom že posredovali zahtevo, naj bi sedanje izgube rafinerij, ki nastajajo zaradi načina nakupa nafte (s kratkoročnimi posojili) in zaradi naraščajočih tečajnih razlik, odpravili. Najprej bo zahtevo obravnaval svet zvezne skupnosti za cene, dokončno pa bo (še v lem mesecu) odločal ZIS. Razen predloga za nove cene so še drugi predlogi, ki naj bi prispevali k trajnemu pokritju nakopičenih izgub v naših rafinerijah. »Seveda pa še ni mogoče napovedati, za kakšen dokončen ukrep (ali celo kombinacijo ukrepov) se bo v dogovoru z republikami in pokrajinama odločil ZIS,« je poudaril Momčilo Bajič iz splošnega združenja naftnega gospodarstva Jugoslavije.
BOJANA JAGER IVAN VIDIC
Primanjkuje milijarda kilovatnih ur elektrike
Jugoslovanske termoelektrarne bi proizvedle še več toka, ker je večji izkop premoga, vendar ni dovolj vagonov — Hitreje do novih elektrarn
poudarili na sestanku v zvezni konferenci SZDLJ, ko so razpravljali o energetskih razmerah, poroča naš dopisnik Žarko Rajkovič. Kot je povedal Djuro Po-dunavac iz zveznega komiteja za
BEOGRAD, 1. septembra — Zvezni izvršni svet je na današnji seji, ki ji je predsedoval Zvone Dragan, proučil energetski položaj v državi in ugotovil, da je skrajno zaostren. Zaradi dolgotrajne suše je dotok vode v akumulacijska jezera hidroelektrarn najmanjši v minulih 40 letih. Akumulacije se zato hitro praznijo, tako da primanjkuje okrog milijarda kilovatnih ur električne energije.
Elektroenergetski položaj je neugoden tudi zato, ker zamujamo pri gradnji nekaterih elektroenergetskih objektov, pa tudi zaradi manjšega uvoza nafte. V minulih mesecih je bila poraba elektrike manjša, zato je bila preskrba v glavnem zadovoljiva, poroča Tanjug. V zadnjih dneh pa se je poraba občutno povečala, kar je bistveno poslabšalo elektroenergetski položaj. Izkop premoga pa se je v primerjavi z minulim letom povečal za 8,5 odstotka, tako da so realne možnosti za večjo proizvodnjo električne energije v termoelektrarnah.
Na današnji seji ZIS so opozorili, da primanjkuje vagonov za prevoz premoga, kar utegne vplivati na proizvodnjo električne energije in preskrbo prebivalstva s premogom. Zato so sklenili, da je treba nujno poskrbeti, da bodo termoelektrarne tehnično sposobne povečati proizvodnjo, nove pa bi kazalo hitreje vključevati v omrežje. Poleg tega je treba pospešiti gradnjo elektroenergetskih objektov, ki zdaj zamuja, saj bi s pričetkom obratovanj teh novih zmogljivosti bistveno izboljšali preskrbo z elektriko.
Varčevanje z električno energijo je treba še resneje zastaviti, so
Cene kruha bo treba znižati
Izvršni svet SR Slovenije vztraja pri upoštevanju priporočila o višini cen za kruh
LJUBLJANA, 1. septembra-Izvršni svet SR Slovenije je na današnji seji obravnaval različne cene posebnih vTst kruha. Na osnovi poročila predstavnika republiške skupnosti za cene o različnih cenah posebnih vrst kruha v posameznih občinah vztraja pri doslednem upoštevanju priporočila o višini cen osnovnih in posebnih vrst kruha.
Izvršni svet je pozval izvršne svete skupščin občin, ki niso upoštevale dogovora in priporočila izvršnega sveta, republiške skupnosti za cene, sindikata, SZDL in gospodarske zbornice o višini cen kruha in vrstah kruha, naj vrnejo cene v dogovorjene okvire. Ce | do zmanjšanja cen kruha ne bo prišlo, bo izvršni svet v okviru svojih pristojnosti predlagal ustrezno ukrepanje.
Pobuda za rešitev ciprskega problema
NIKOZIJA, 1. septembra 1CNA) - Ciprski predsednik Spi-ros Kiprianu se je ločeno pogovarjal z voditelji tukajšnjih političnih strank. Obravnavali so pobudo generalnega sekretarja ZN De Cuellarja za rešitev ciprskega problema. Predstavnik vlade je sporočil, da bo Kiprianujevo srečanje z generalnim sekretarjem ZN 14. septembra v New Yorku odločilno za dokončno formulacijo odgovora ciprske vlade na De Cuellarjevo pobudo, katere cilj je poiskati pravično in trajno rešitev tega problema.
PRVI BLOK LJUBLJANSKE TOPLARNE VKLJUČEN V OMREŽJE - V ljubljanski Toplarni je začel redno obratovati prvi blok, ki je bi! v remontu ves avgust. Moč tega bloka je 32 megavatov elektrike, 58 megavatov toplote in 50 ton pare na uro. Remontna dela na drugem bloku opravljajo v septembru. Zagonski preiskusi tretjega bloka, ki spada v drugo etapo gradnje toplarne, bodo predvidoma končani konec septembra, tako da bi komercialno poskusno obratovanje steklo s L oktobrom. Tretji blok ima moč 50 megavatov elektrike. 100 megavatov toplote in 34 ton tehnološke pare na uro. (M. Z.. Foto: Marjan Zaplati!)
kar je enako energetski moči treh milijonov ton mazuta ali 20 milijonov ton premoga. Kot vemo, so vode Drine neustrezno izkoriščene zaradi nesporazumov med tremi republikami. Zato Dragovič predlaga, naj bi dogovor o izkoriščanju energetskih zmogljivosti Drine sprejeli na zvezni ravni.
Predsednik Jugela Miloš Prodanovič je poudaril, da so načr-
Varčneje s tokom, da ga bo več za tovarne
• LJUBLJANA, I. septembra — Z električno energijo je nujno varčevati tudi v gospodinjstvih, kajti energetske razmere so še zelo zaostrene. V Elektrogospodarstvu Slovenije pravijo, da bi morala gospodinjstva za 10 odstotkov zmanjšati porabo, saj bi se le tako izognili izklapljanjem posameznih slovenskih območij iz električnega omrežja.
Zaradi nujne omejitve pri porabi toka zdaj stojijo mnogi stroji v ruški tovarni dušika, ugasnile so elektropeči v štorski železarni, deloma pa tudi v jeseniški. Če se poraba toka ne bo še bolj zmanjšala, bo treba izklapljati iz omrežja tudi manjše industrijske porabnike, kar bi seveda povečalo devizne in druge težave.
Varčevanje v gospodinjstvih bi prispevalo, da se to ne bi zgodilo.
P. M.
energetiko, primanjkuje več kot milijarda kilovatnih ur električne energije. Zato so že uvedli dodatno redukcijo v Bosni in Hercegovini, Črni gori in Makedoniji, včeraj pa tudi na Hrvaškem. Za elektrarne na mazut bo treba do konca leta zagotoviti 400.000 ton mazuta.
Kot je dejal Podunavac, se tem elektrarnam ne obeta nič dobrega. Treba je namreč naposled priznati, da nimajo perspektive, saj imajo pri vsakem kilogramu mazuta sedem dinarjev izgube zaradi tečajnih razlik. Če mazut spremenijo v električno energijo, ki jo prodajajo po 10 dinarjev, so še ob pet dinarjev. To skupaj
• BRESTANICA, 1. septembra — Zaradi težavnega elektroenergetskega položaja v Sloveniji je včeraj tudi elektrarna v Brestanici dobila dovoljenje, da požene turbine; gre za elektrarno, ki kuri mazut. Oba plinska bloka in stari parni del elektrarne so pognali z vso močjo zjutraj ob sedmih, po besedah dispečerjev pa bo obratovala do 23. ure, ko naj bi dala v omrežje 770.000 kilovatnih ur električne energije. Zaloge tekočega goriva so zadovoljive. Elektrarna ponoči ne bo obratovala, naslednje dni pa se bo v omrežje vključevala kadar bo to potrebno.	y. P.
znaša 12 dinarjev pri kilogramu, se pravi, da pri milijonu ton mazuta izgubijo kar 12 milijard dinarjev. Takšno izgubo je res težko kriti. Nekoliko nenavaden predlog je dal Bogoljub Pavlovič iz konference porabnikov. Predlagal je namreč, da bi morali kupovati le 25-vatne žarnice, gospodinjstva pa naj bi se hkrati oskrbela s petrolejem, plinskimi svetilkami in svečami.
Ivan Dragovič je opozoril, da neustrezno izkoriščamo naše hidroenergetske zmogljivosti. Izkoriščene so namreč le 38-od-stotno, kar je nedopustno. Samo reka Drina bi lahko zagotovila 11 milijard kilovatnih ur na leto.
Ugrabljena ladja pristala na Cipru
LIMASOL, 1. septembra (AP) - Agencija AP, ki se sklicuje na sporočilo ciprske policije, piše, da so vsi ugrabitelji, ki so včeraj v libanonskem pristanišču Tripoli ugrabili romunsko tovorno ladjo, libanonski državljani. Oblasti niso sporočili imen 12 ugrabiteljev, ki so se predali policiji v ciprskem pristanišču Lima-sol. Kot poročajo, se vsi člani , posadke dobro počutijo.
tovali za polovico manjšo proizvodnjo elektrarn na mazut, uresničili pa so le 78 odstotkov tega načrta. Termoelektrarne so bile doslej izredno obremenjene, zato nas ne sme presenetiti, če bomo priča pogostim okvaram. Na koncu razprave je Marjan Rožič opozoril, da moramo nujno varčevati z vsemi oblikami energije. Ne smemo pa dovoliti, da bi bila ta akcija neorganizirana. Narobe, le s skupnim dogovorom in akcijo je mogoče doseči zaželene rezultate.
Na Jadranu
300.000	tujcev
BEOGRAD, 1. septembra — Danes se je začela turistična po-sezona. V naših letoviščih so občutno znižali cene. Zdaj je tam še okrog 557 tisoč gostov, kot menijo v Turistični zvezi Jugoslavije, je od tega kakih 368.000 tujcev. Samo na Jadranu je okrog
470.000	turistov, od tega
300.000	tujih. Tak obisk je za ta letni čas zelo dober.
TEMA DNEVA
Cene občinske peke
Glede na dogovor, sklenjen v republiki, bi v slovenskih občinah lahko posebne vrste kruha podražili za 12 odstotkov. Marsikje so ga podražili bolj in različno, tako da so cene po občinah zelo pisane. Zato je republiška skupnost za cene zahtevala, naj jih v občinah takoj uskladijo. Toda tretjina občin sporoča, da kruha, ki se je pri njih podražil bolj kot določa dogovor, ne mislijo poceniti na dogovorjeno raven. Sklicujejo se na utemeljitve pekam, da stroški opravičujejo podražitve. Republiški izvršni svet seje zaradi tega odločil, da bo posredoval in ukrepal.
Pekarije in občine ponujajo kot utemeljitev za podražitev torej stroške. Toda med posameznimi pekarnami so stroški pri kilogramu enakega kruha različni tudi za 15 dinarjev. To pomeni, da hočejo svoje slabosti marsikod popraviti s cenami. Kako naj si drugače razlagamo dejstvo, da so ponekod prejšnje (previsoke) cene kruha zdaj lahko zmanjšali kar za 10 dinarjev pri kilogramu! Zakaj tolikšna »domiselnost«, izmislili so si kar 52 vrst kmha, če ne zato, ker nova vrsta kruha pomeni višjoceno! Vpekarnah pa je mogoče dobiti le nekaj vrst kruha; tistih, ki se jih najbolj splača peči. Predvsem pa ni osnovnih vrst kruha, ker je tam zaslužek pač najmanjši!?
Peki očitno še zmeraj delajo po svoje. In zdaj so jim pritegnili še v posameznih občinah. Takopanegre. Zakaj brez reda in brez spoštovanja dogovorjenega ni mogoče govoriti o enotni censkipolitiki.	JOŽE PETROVČIČ
Kralj Olav V. sprejel Mojsova
Krepitev dvostranskih odnosov med Norveško in SFRJ - Več trgovinske menjave in skupna vlaganja
OSLO, 1. septembra (Tanjug) - Norveški kralj Olav V. je danes sprejel zveznega sekretarja za zunanje zadeve Lazarja Mojsova, ki je danes končal dvodnevni uradni obisk na Norveškem. V krajšem prisrčnem pogovoru sta oba izrazila zadovoljstvo spričo uspešnega razvoja sodelovanja med našima prijateljskima državama in obudila spomine na srečanje med norveškim suverenom in predsednikom Titom.
V dopoldanskih pogovorih sta delegaciji, ki sta ju vodila zunanja ministra Sven Stray in Lazar Mojsov, izmenjali mnenja o razvoju dvostranskega sodelovanja in o mednarodnih razmerah. Med pogovorom se je izkazalo, da so si mnenja obeh delegacij o dvostranskih odnosih in potrebi po nadaljnjem razvoju sodelovanja na vseh področjih, še zlasti na gospodarskem področju, enaka ali zelo sorodna. Obe strani sta izrazili zadovoljstvo spričo izre-
Pot v šolo naj bo vama
LJUBLJANA, 1. septembra — V Sloveniji je danes nekako 30 tisoč otrok prvič prestopilo šolski prag ih prav tem je bila namenjena dokaj obširna akcija, s katero so hoteli otrokom omogočiti čim bolj varno pot v šolo in nazaj domov. V večini slovenskih občin so se na to dokaj dobro pripravili in marsikje bodo akcijo raztegnili še v september. Upajmo pa, da takšna zagnanost, kot jo je bilo danes videti pred marsikatero šolo, ne bo usahnila takoj po tej akciji in da bodo otroci na cestah vami celo šolsko leto. Več na 7. strani. (Foto: Janez Zrnec).
Kam je izginil jumbo-jet?
Za sedaj še nobene sledi za korejskim potniškim letalom z 269 potniki - V ZDA in na Japonskem trdijo, da so ga sestrelili sovjetski lovci
SEUL, 1. septembra (Tanjug) — Usoda 269 potnikov in članov posadke južnokorejskega letala boeing 747, ki je sinoči izginilo med japonskim otokom Hokaido in sovjetskim Sahalinom, je še vedno negotova.
Sovjetsko zunanje ministrstvo je zanikalo vest, da je pogrešano letalo pristalo na sovjetskem ozemlju. Poleg japonskih ladij in letal iščejo potniško letalo južno-korejske družbe KAL tudi sovjetske ladje in letala.
Japonski zunanji minister Šin-taro Abe je danes obtožil Sovjetsko zvezo za izginotje južnokorejskega letala nad severnim Pacifikom, blizu japonskega mesta Nemuro na otoku Hokaido. Na tiskovni konferenci je Abe izjavil, da je mogoče precej zanesli-vo domnevati, da so južnokorej-sko letalo sestrelila sovjetska vojaška letala.
Japonsko zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da je Tokio pripravljen posredovati med Seulom in Moskvo v pogovorih o pogrešanem letalu. ZSSR in Južna Koreja nimata diplomatskih odnosov.
Sovjetski veleposlanik je protestiral proti pisanju japonskega
Vojska znova nadzoruje zahodni del Bejruta
V štirih dneh bojev padlo 90 ljudi, ranjenih več kot 300 - Džumblat zavrnil poziv za dialog
BEJRUT. 1. septembra - Po štirih dnevih zagrizenih pouličnih bojev z muslimanskimi in levičarskimi milicami, v katerih je padlo 90 ljudi, več kot 300 pa je ranjenih, je danes libanonska vojska prevzela nadzorstvo nad zahodnim Bejrutom.
DANES V DELU
Radio Bejrut poroča o desetinah poškodovanih zgradb in vsaj 500 požganih avtomobilih na ulicah muslimanskega dela mesta. Topovske granate so zadele tudi obrambno ministrstvo, hišo premiera Vazana in hotel Commo-dore. sedež tujih novinarjev.
Predsednik republike Amin Džemajel, ki je nadzoroval protiofenzivo 10.000 vojakov libanonske vojske, je voditelje muslimanskih oboroženih frakcij pozval, naj pridejo v predsedniško palačo na skupni pogovor. Ta poziv in upanje v morebitni dialog sprave pa sta se razblinila v nič. ko je vodja libanonskih Druzov Valid Džumblat zavrnil sleherno misel na pogovore, dokler bodo čete krščanskega predsednika napadale muslimanske četrti.
Džumblat je iz Damaska opozoril libanonsko vojsko, naj se
izogiba gorovja Suf, kjer se milici Druzov in krščanske desnice bijeta že leto dni.
Predstavniki vlade pa so danes izrazili zadovoljstvo nad operacijo vojske. Kot pravijo, so zdaj prepričani, da bo vojska, ki je v glavnem pod vodstvom kristjanov, sicer pa sestavljena pretežno iz muslimanov, lahko prodrla v pobočja Šufa in Aleja, ko se bodo izraelske zasedbene čete od tam umaknile.
Za zdaj obvladujejo vojaki in tanki vse ključne položaje mesta, ki skuša »priti do sape« po bitkah, kakršnih tu ne pomnijo že od časa. ko je državljanska vojna dosegla vrhunec. Bejrut je spet brez elektrike, vode in telefonskih zvez. Pred prvimi trgovinami, ki so jih odprli, se vijejo dolge vrste, iz »žarišč odpora« v južnih predmestjih pa je občasno še vedno slišati streljanje.
3. stran:
• Pred bližnjim obiskom v Jugoslaviji, je predsednik ZR Nemčije Karl Carstens, v pogovoru z jugoslovanskimi dopisniki v Bonnu poudaril, da so odnosi med državama na vseh področjih dobri.
4. stran - komentiramo:
• kdo je najbolj prizadet zaradi cen sladkorja - tovarne, ki bi ga rade prodajale še dražje, ali kupci, ki morajo ob številnih tovarnah in njihovih izgubah zanj drago plačevati;
• krizo zaupanja, ki na Poljskem še zdaleč ni presežena, tisto, kar naj bi izgubila Solidarnost, se ni avto-
matično sprevrglo v dobiček oblasti;
•	zaposlovanje mladih, ki se težko odtočijo za prekvalifikacijo, saj niso pripravljeni sprejeti dela, ki je manj zahtevno od tistega, za katerega so se šolali.
•	Aktualna tema: tovori silijo na vlake, hkrati pa jih železnica kratko malo ne more prepeljati, ker ni dovolj vagonov.
6. stran:
•	Določbe bodočega zakona o kul-turnoumetniških dejavnostih in posredovanju kulturnih vrednot vnašajo v kulturo nov način mišljenja: denimo, v bodoče ob vsakem kinematografskem filmu tudi ocena.
kovinotehna
Prodajni center Hudinja v Celju
gradbeni material, keramika, instalacije
Spremenljivo oblačno.
tiska, ki je danes v prvih izdajah najprej trdil, da je južnokorejsko letalo prisilno pristalo na sovjetskem otoku Sahalin, nato pa, da so ga sestrelila sovjetska letala.
Kot poroča naš newyorški dopisnik Dragiša Boškovič, pa v ZDA trdijo, da so letalo razstrelila sovjetska vojaška letala.
• Sklicujoč se na ugotovitve vojaške obveščevalne službe, v Pentagonu zatrjujejo, da imajo magnetofonski trak, na katerem je posnet glas pilota sovjetskega letala mig 23, ko je prosil za dovoljenje, da lahko strelja na južnokorejsko letalo, in ga tudi dobil. Menda so japonski vojaški radarji odkrili tri sovjetske lovce, ki so se približevali južnokorej-skemu boeingu.
Pentagon je tudi sporočil, da so ameriška in japonska letala preiskala morje v območju, kamor je utegnilo pasti južnokorejsko potniško letalo, a niso našla ničesar, zato so se vrnila v oporišče na Okinavi in Japonskem.
• MOSKVA, 1. septembra (Ta-njug) — Sovjetska zveza je nocoj posredno zavrnila vsako možnost, da je južnokorejsko potniško letalo izginilo na njihovem ozemlju in da so ga sestrelila njihova lovska letala. V sporočilu, Id ga nocoj objavlja agencija TASS, je rečeno, da je ponoči letalo »neugotovljive pripadnosti« dvakrat kršilo sovjetski zračni prostor, vendar se lovcem protiletalske obrambe ni posrečilo, da bi ga pripeljali na najbližje letališče. Po tem sporočilu je neznano letalo nadaljevalo polet v smeri Japonskega morja. Letalo je po sovjetskih podatkih letelo brez navigacijskih luči, na klice sovjetskih lovcev pa ni odgovarjalo, niti se ni povezalo z nadzorstvom poletov na zemlji. Tudi ponujene »pomoči sovjetskih lovcev«, da bi ga pospremili do najbližjega letališča, ni sprejelo in sploh ni odgovarjalo na opozorila lovcev. Sovjetsko sporočilo ne vsebuje nobenih podatkov o neznanem letalu.
Politični krogi v VVashingtonu so z ogorčenjem sprejeli vest o tem, dasosovjetskaletalasestreli-la južnokorejsko potniško letalo. Na tiskovni konferenci je ameriški državni sekretar Shultz obvestil novinarje, da so odpravnika poslov sovjetskega veleposlaništva poklicali v State Department in mu izrazili veliko zaskrbljenost zaradi sestrelitve neoboroženega potniškega letala nad sovjetskimi ozemeljskimi vodami. »Zahtevali smo takojšnje pojasnilo od Sov-
jetske zveze,« je povedal Shultz.
Osvetlil je tudi nekatere podrobnosti v zvezi z nevsakdanjim incidentom. Po njegovih podatkih so južnokorejsko letalo opazila sovjetska vojna letala na višini 10.000 metrov. Pilot, ki je izstrelil raketo na potniško letalo, je bil po ameriških podatkih v zvezi s poveljstvom na zemlji. Južnokorejsko letalo je bilo zadeto na tej višini in je padalo 12 minut. Uro po tem so sovjetske oblasti izdale nalog za iskanje in reševanje sestreljenega letala. Pozneje so na podlagi oljnega madeža na površini vode ugotovili, da je letalo padlo v morje. Shultz je ob tem rekel, da ni mogoče pojasniti sestrelitve neoboroženega potniškega letala, ne glede na to, ali je bilo v zračnem prostoru Sovjetske zveze ali ne.
Objavili so tudi, da najbrž ni nobenega upanj a več za potnike in posadko boeinga 747. V letalu je bilo 81 južnih Korejcev, 22 Japoncev, 34 Kitajcev s Tajvana. V letalu je bilo tudi določeno število Američanov, med njimi tudi senator Larry McDonald iz Georgije. Za narodnost 103 potnikov še ne vedo.
Arafat prispel v Ženevo
Vodja PLO bo pojasnil stališča organizacije o razmerah na Bližnjem vzhodu
ŽENEVA, 1. septembra (AP) - Predsednik izvršnega komiteja palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat je danespripo-toval v Ženevo. Kot je sporočil predstavnik PLO, bo Arafat spregovoril udeležencem konference o palestinskem vprašanju. Arafat je v Ženevo pripotoval iz Tunisa.
Arafatov prihod v Ženevo si v diplomatskih krogih razlagajo kot eno izmed znamenj, da je konferenca za razrešitev bližnjevzho-dne krize in palestinskega vprašanja, ki poteka pod okriljem Združenih narodov, izredno pomembno mednarodno srečanje, od katerega pričakujejo, da bo prispevalo k razpletu bližnjevzhodne krize.
Član palestinske delegacije Jaser Abed Rabo je na konferenci potrdil, da bo Arafat v jutrišnjem govoru na plenarni seji konference »pojasnil stališča PLO do različnih političnih vprašanj.
(Več o konferenci o palestinskem vprašanju na 3. strani)
dno dobrih odnosov in opozorili na pomen tradicionalnega prijateljstva, ki se je začelo že drugo svetovno vojno in je temelj za nenehno krepitev dvostranskega sodelovanja. Opozorili so tudi na pomen političnih stikov in obiskov na najvišji politični ravni za nadaljnjo krepitev medsebojnega zaupanja in prijateljstva, pa ' tudi za razširitev možnosti za dvostransko sodelovanje.
Kar zadeva gospodarsko sodelovanje, sta obe strani izrazili zanimanje za povečanje obsega trgovinske menjave, pa tudi za intenzivnejši razvoj višjih oblik sodelovanja, še zlasti skupnih vlaganj in skupnega nastopa na trgu držav v razvoju.
V nadaljevanju pogovora so izmenjali mnenja o perečih mednarodnih vprašanjih, odnosih med Vzhodom in Žahodom, nadaljevanju dialoga Sever-Jug, kriznih žariščih in problemih razorožitve.
Obe strani sta poudarili, da je treba probleme v mednarodnih odnosih reševati s pogajanji. Znova sta podprli prizadevanja za nadaljevanje procesa KVSE in sklicanje evropske konference o razorožitvi v Stockholmu. V zvezi s tem so izrazili upanje, da bodo razrešili sedanje težave na madridski konferenci. Delegaciji sta poudarili pomen nadaljevanja pogajanj med Vzhodom in Žahodom o odpravi napetosti na področju oboroževanja in za kompromisno rešitev raketnega problema.
Po pogovorih sta zunanja ministra Sven Stray in Lazar Mojsov podpisala norveško-jugoslo-vansko konvencijo, ki predvideva, da se bosta državi izogibali dvojnemu obdavčevanju.
Norveški zunanji minister Sven Stray je z zadovoljstvom sprejel povabilo, naj obišče Jugoslavijo.
Jutri v prilogi
Borut Čontala, Žarko Hojnik
Z milijardno lastnino ravnajo velikokrat tako, kot bi šlo za drobiž ★
Anka Miklič
Zapletov s turističnimi čeki še ni konec
★
Rezerve pri učiteljih in starših?
(Okrogla miza o stabilizaciji v šolstvu)
★
Andrej Novak
Craxi med željami in nujo
★
Danilo Slivnik
Kaj želi doseči Andropov ★
Oto Giacomelli
Le osebnosti postajajo šampioni
»Protiraketna jesen« v ZR Nemčiji
BONN, L septembra - Že od leta 1947 je prvi september v ZRN »dan miru« (štiriinštirideset let je minilo od začetka druge svetovne vojne). Zato so danes stotine demonstrantov zasedle vhod pred ameriškim oporiščem Mutlangen in protestiralo proti namestitvi ameriških raket na nemških tleh. Med demonstranti je bil tudi Nobelovec Heinrich Boli. Več na 3. strani (Telefoto: UPI)
S TELEPRINTERJA
Nakup računalnika je bil upravičen
LJUBLJANA, l. septembra — Republiški izvršni svet je v zvezi s poročilom o realizaciji odloka o financiranju nakupa računalnika z opremo za Zavod SR Slovenije za statistiko ugotovil, da je bil nakup računalnika za potrebe Zavoda SRS za statistiko ter določene potrebe republiških upravnih organov upravičen ter v mejah možnosti smotrno izvršen. SR Slovenija je s tem dobila pomembno tehnično sredstvo, ki omogoča zlasti hitrejše ter točnejše izvrševanje nalog določenih s programom in načrtom statističnih raziskovanj; operativno izvajanje osnovnih registrov (prebivalstvo, teritorij, organizacije) ter s tem uresničevanje nalog pri izgradnji skupnih osnov družbenega sistema informiranja; postopno povezovanje računalniških sistemov informacijskih služb ter uporabnikov in oblikovanje skupnih večnamenskih baz podatkov družbenega sistema informiranja (banka podatkov), smotrno delitev dela med informacijskimi službami ter boljše opremljanje uporabnikov s podatki in informacijami.
Pomoč Idrijskemu rudniku
LJUBLJANA. 1. septembra - Izvršni svet skupščine SRS se je strinjal s predlogom odbora podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč, da se lahko 16,000.000 din izjemoma uporabi za odpravljanje nastale škode zaradi drsenja tal v rudniku živega srebra Idrija v letu 1983. Ta predlog bodo obravnavale še občinske skupščine.
Mladi starešine so prevzeli prve dolžnosti
LJUBLJANA, 1. septembra - Poveljnik ljubljanskega armadnega območja generalpolkovnik Branko Jerkič je danes sprejel starešine JLA. ki so končali srednje vojaške šole in akademije in prevzemajo prve dolžnosti v enotah in ustanovah. Mladi starešine so spoznali pogoje, dolžnosti in možnosti, ki jih bodo morali upoštevati pri svojem odgovornem delu in bodo jutri že prevzeli dolžnosti. (V. F.)
Akcija »To je bratstvo in enotnost«
LJUBLJANA, 1. septembra - Jugoslovanski časnik za mlade Kekec je ob 40-letnici drugega zasedanja AVNOJ in ob 40-letnici izhajanja pripravil veliko akcijo, ki se je začela danes, trajala pa bo do dneva republike, 29. novembra. Imenovali so jo »To je bratstvo in enotnost«. Solarji naj bi v prozi, poeziji in z risbami prikazali, kaj njim pomeni ta naj večja pridobitev naše revolucije. Posebna žirija bo nato izbrala najboljša dela in jih nagradila. (B. S.)
Precej bolniških tudi zaradi nege otrok
LJUBLJANA, 1. septembra - Po podatkih republiškega zavoda za zdravstvo smo v prvi polovici leta zabeležili povprečno 4,87 odstotka bolniških izostankov v delovnem času (največ na celjskem območju, 5,78 odstotka, in najmanj, 3,93 odstotka, v murskosoboški občini). Glede na dolgoletno povprečje okoli 4,5 odstotka (lani in predlani 4,7). pomeni to rahel porast. V statistični službi zavoda opažajo, da se med vzroki odsotnosti prebija na prvo mesto nega bolnih otrok. Razveseljivo je. da število nesreč pri delu rahlo upada. (I. 2.)
Rudarji tekmujejo v storilnosti
BANOVIČI, 1. septembra — Delavski svet rudnika rjavega premoga »Tito« iz Banovičev je danes sprejel sklep o tradicionalnem rudarskem tekmovanju, ki se bo začelo '1. oktobra, trajalo pa bo do 30 novembra. Letošnjega tekmovanja se bo udeležilo blizu 3000 rudarjev, ki si bodo prizadevali zvišati storilnost, zmanjšati stroške poslovanja ter skrajšati bolniške oziroma druge odsotnosti z dela.
Srečanje borcev Gubčeve brigade
TREBNJE, L septembra — Borci Gubčeve brigade se bodo v nedeljo, 4. septembra ob 9.30 zbrali na Trebelnem. Pri spomeniku, kjer je bila pred 41 leti ustanovljena Gubčeva brigada, bo borcem, mladini in drugim občanom trebanjske občine govoril nekdanji komandant Gubčeve brigade Miran Šubic —Janez. Slavje na Trebelnem bodo povezali z letošnjim praznovanjem občinskega praznika trebanjske občine, ki so ga namenili ustanovitvi Gubčeve brigade.
Predsednik občinske skupščine Trebnje dipl. ing. Ivan Gole je dejal, da letošnji občinski praznik praznujejo v znamenju stabilizacije. kar pa ne pomeni, da niso znotraj združenega dela in tudi drugje dosegli vidne kakovostne premike, od katerih bodo imeli največ koristi delovni ljudje in občani. (S. D.)
V	»Inštalacijah« bodo delali po 11 ur
ŠKOFJA LOKA, 1. septembra — V delovni organizaciji Inštalacije bodo do zime delali po 11 ur na dan, delavcem v proizvodnji pa bodo priskočili na pomoč tisti iz pisarn, ki bodo v delavnicah opravili desetino svojega dela. Tako je po burni razpravi na zboru delavcev na svoji seji včeraj sklenil delavski svet. Za tak ukrep so se odločili zaradi tega, ker imajo prav zdaj zelo veliko dela pri montaži na terenu in doma v proizvodnji termoakumulacijskih peči in zato ker so ugotovili, da si v vse slabšem finančnem položaju ne morejo več privoščiti tako lagodnega dela. (L. S.)
Gorenje: v proizvodnjo še 103 delavci
TITOVO VELENJE, 1. septembra — V Gorenju, kjer ocenjujejo, da bi za uresničitev povečanega proizvodnega načrta potrebovali v neposredni proizvodnji 400 novih delavcev, so doslej premestili iz delovnih skupnosti skupnih lužb in režije tozdov 244 zaposlenih. Z jutrišnjim dnem bodo v proizvodnji začeli delati še 103 delavci iz spremljajočih dejavnosti, ki pa so jih v proizvodnjo premestili začasno. Doslej so odločbe o premestitvi — iz utemeljenih razlogov — umaknili 26 delavcem. Devetnajst jih je dalo odpoved, 27 na novo razporejenih članov delovnega kolektiva pa je na bolezenskem oziroma porodniškem dopustu. (I. B.)
V	Škofji Loki začenjajo ob šesti uri
ŠKOFJA LOKA, 1. septembra — Z današnjim dnem so v škofjeloški občini v vseh podjetjih, kjer imajo večizmensko delo, spet začeli delati ob 6. uri. Zgodnejšemu začetku so se prilagodili avtobusni prevozi in vrtci, ki so jih odprli ob 5. uri. V šolah so začeli pouk ob 7,10, na občini pa ob 7. uri. Za zgodnejši začetek dela so se odločili zato. ker so to že prej napravili v sosednji kranjski občini in v ljubljanskih podjetjih, kamor se vozijo na delo mnogi Skofjeločani. (L. S.)
Brezposelni iz trgovine v gostinstvo
MARIBOR, 1. septembra- Skoraj 300 brezposelnih, ki so končali strokovno šolo za blagovni promet, naj bi v kratkem prekvalificirali v gostinske delavce. Teh močno primanjkuje. Skupnost za zaposlovanje se je že dogovorila z mariborskimi gostinskimi pozdi. Ce bodo tečaj uspešno zaključili, bi lahko v zimski sezoni že pomagali pri delu, še posebej na Pohorju. V gostinstvu močno primanjkuje delavcev, zlasti natakarjev in kuharjev. Da je položaj res kritičen, priča podatek, da je izvršni odbor splošnega združenja za gostinstvo in turizem predlagal ustanovitev posebnega izobraževalnega centra, kajti slovenske gostinske šole ne zmorejo vsega dela. (J. J.)
Na Kosovu 49.000 prvošolčkov
PRIŠTINA. L septembra (Tanjug) — V klopi kosovskih šol je danes sedla »vojska« okrog 450.000 osnovnošolcev in srednješolcev. Prve ure so bile nedvomno najzanimivejše za 49.000 malčkov, ki so prvič prestopili šolski prag. Na srednje šole se je letos vpisalo okrog 98.000 dijakov. Tisti, ki obiskujejo drugo fazo, so se vpisali v 32 smeri, usposobili pa se bodo za opravljanje 114 poklicev. Nedvomno je razveseljivo, da se je 62 odstotkov dijakov opredelilo za proizvodne poklice.
Sprehod po tržnicah
LJUBLJANA L septembra - Stojnice na tržnicah so prepolne, tako sadja -grozdja, sliv, breskev, lubenic kot ostalih pridelkov - paprike, paradižnika, čebule. Ponudba je velika, prodajalci pa nudijo svoje blago po različnih cenah.
Ce primerjamo cene nekaterih proizvodov, ugotovimo, da je trenutno paradižnik naprodaj od 30 do 65 din. Najcenejši, po 30 din, je na voljo na celjski tržnici, na mariborski od 30 do 40 din, na ljubljanski od 40 do 60 din, V Novi Gorici pa po 50 din, v Murski Soboti po 55 in od 50 do 65 din na novomeški tržnici. Za papriko je treba odšteti od 30 do 65 din na ljubljanski in mariborski tržnici, v Novi Gorici je bila danes naprodaj po 60 din, Novomeščanom po 50, Celjanom od 45 do 50, na soboški tržnici pa od 39 do 50 din. Za kilogram čebule velja cena 30 do 60 din (Ljubljana), po 40 din jo prodajalo v Mariboru. Celju in Novem mestu, v Murski Soboti po 45 in po 50 v Novi Gorici. Cene krompirja se gibljejo od 20 (Novo mesto) do 30 din (Nova Gorica). Na ljubljanski tržnici se dobi od 20 do 30, na celjski je po 25 din. Po 40 din je korenje v Mariboru in v Murski Soboti, po 50 din na novogoriški in novomeški tržnici, na ljubljanski pa je nekoliko dražji - od 60 do 100 din. Solata je po 54 din v Murski Soboti, v Celju po 100, na ljubljanski tržnici pa jo nudijo od 80 do 120 din. Jajca so od 8 do 12 din.
Tudi ponudba sadja je pestra. Hruške so po 15 do 40 din (Maribor), po 40 so v Murski Soboti in Novem mestu, po 50 v Novi Gorici od 40 do 50 din jih prodajajo v Celju, na ljubljanski tržnici pa od 30 do 60 din. Podobne tem cenam so tudi cene za jabolka, breskve pa prodajajo v Murski Soboti po 48 din. v Mariboru 30 do 60, v Ljubljani 50 do 80 din, na novomeški tržnici pa so po 70 din. Za kuhanje marmelade ali vlaganje so slive najbrž še drage, saj je treba za kilogram le-teh odšteti na novomeški, novogoriški in soboški tržnici 40 din, medtem ko so na mariborski tržnici na voljo po 20 din, na ljubljanski od 20 do 40 din. v Celju pa jih prodajajo po 25 do 30 din. Dovolj je grozdja, belega in črnega, prodajajo ga od 40 do 70 din.
DOPISNIKI DELA
Ves izvoz manjši, konvertibilni večji
Skoraj polovico jugoslovanskega izvoza na konvertibilni trg sta ustvarili Slovenija in ožja Srbija
LJUBLJANA, 1. septembra - Celotni jugoslovanski izvoz je v prvih sedmih mesecih letos za 2 odstotka zaostal za lanskim izvozom v enakem obdobju. Podatki zveznega zavoda za statistiko povedo, da so v tem obdobju štiri jugoslovanske republike povečale celotni izvoz.
Tako je bil slovenski izvoz blaga večji za 5 odstotkov, vojvodinski je bil za 4 odstotke večji, izvoz BiH pa za 2 odstotka večji. Drugod se je celotni blagovni izvoz zmanjšal. Tako je bil v Črni gori manjši kar za 10 odstotkov, za 7 odstotkov je bil manjši na Hrvaškem, za 6 odstotkov manjši v Makedoniji, za 5 odstotkov manjši je bil v ožji Srbiji, za 3 odstotke manjši pa na Kosovu.
Ti rezultati sami po sebi niso toliko skrb zbujajoči, saj podatki kažejo, da gre zmanjšanje celot-
0 Jugoslavija je v prvih sedmih mesecih letos v celoti zmanjšala svoj blagovni uvoz za IX odstotkov. Samo v Vojvodini in na Kosovu so ta uvoz povečali, namreč za 11 odstotkov oziroma za odstotek. Vsi drugi so svoj uvoz zmanjšali, od tega najbolj Črna gora, namreč 53 odstotkov. Pri drugih je zmanjšanje celotnega uvoza pičlejše. Slovenija pa je v prvih sedmih mesecih letos zmanjšala celotni blagovni uvoz za 3 odstotke.
nega izvoza blaga v veliki meri na račun manjšega klirinškega uvoza. V vseh republikah oziroma pokrajinah, razen v Črni gori, so namreč letos več izvažali na konvertibilni trg. Najbolj se je povečal konvertibilni izvoz blaga v Vojvodini, namreč za četrtino. Za 19 odstotkov večji je bil v BiH, za 14 odstotkov večji v Sloveniji, za 12 odstotkov večji na Kosovu, 11 odstotkov večji v Srbiji brez pokrajin, po 9 odstotkov večji pa na Hrvaškem in v
ZAHVALA
• LJUBLJANA, 1. septembra — Ob smrti Mihe Marinka je družina umrlega revolucionarja in narodnega heroja prejela številne sožalne brzojavke. Ob tej priložnosti se družina zahvaljuje vsem, ki so izrazili svoje sožalje in počastili pokojnikov spomin.
OBISK
0 LJUBLJANA. 1. septembra -Danes je bil na obisku v Sloveniji generalni konzul NDR v Zagrebu dr. Giintcr Berg. Ob tej priložnosti so ga sprejeli član predsedstva SRS Zoran Polič, predsednik republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje Jernej Jan in direktor zavoda SRS za šolstvo mag. Janez Sušnik.
Makedoniji. Ti podatki povedo, da je Slovenija v prvih sedmih mesecih letos še vedno ustvarila 24,4 odstotka vsega jugoslovanskega konvertibilnega izvoza blaga. Prav tolikšen delež v tem izvozu pa je dosegla tudi ožja Srbija.
Konvertibilni uvoz blaga se je v tem obdobju zmanjšal v vsej državi za 15 odstotkov. Od tega se je najbolj zmanjšal v Črni gori, namreč za 46 odstotkov, za 30 odstotkov manjši je bil v Hrvaški in Makedoniji, za 15 odstotkov manjši v ožji Srbiji, za 13 odstotkov manjši v BiH, za 9 odstotkov manjši v Sloveniji, za 2 odstotka manjši pa na Kosovu. Svoj konvertibilni uvoz blaga je v tem obdobju povečala samo Vojvodina, in to za 4 odstotke.
VESNA BERTONCELJ- POPIT
Množica
koristnih
podatkov
Popis leta 1981 je dal podatke, ki so pomembni tudi za dolgoročno planiranje
LJUBLJANA, 1. septembra-Izvršni svet skupščine SRS je sprejel do-končno poročilo o izvedbi popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SRS v letu 1981 ter obdelavi podatkov in rezultatov popisa. Ocenil je, da je bil popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SRS izredna in obsežna naloga Zavoda SR Slovenije za statistiko, v katero so se uspešno vključili tudi organizacije SZDL, občine ter drugi subjekti. Slovenija in SFRJ sta s popisom dobila izredno količino uporabnikov podatkov ne samo za spremljanje demografskih ter z njimi povezanih gibanj, marveč tudi za srednjeročno in dolgoročno planiranje ter tudi pomembne podatke za podporo uresničevanja stabilizacijskih usmeritev. VSlo-veniji smo ob popisu zajeli blizu 20 odstotkov več znakov kot v SFRJ. Izvršni svet skupščine SRS je naložil Zavodu SRS za statistiko, da v letnih poročilih posebej vsako leto poroča o uporabi teh podatkov. Ob sedanjem razvoju osnovnih registrov v Sloveniji pa naj bi v bodočih akcijah zbirali samo tiste znake, ki še niso v obstoječih registrih in evidencah. To naj omogoča tudi metodologija ter okvirno določeni postopki za popise v SFRJ.
Načelna razprava, jasni sklepi Zaupni stabilizacijski načrti?
Predsedstvo RK ZSMS o stabilizaciji v družbenih dejavnostih: ukrepi bi prizadeli družine z najnižjimi dohodki
MARIBOR, 1. septembra — Razprava na predsedstvu republiške konference ZSMS o uresničevanju politike gospodarske stabilizacije v družbenih dejavnostih je bila sicer precej načelna, sklepi pa vseeno jasni. Mladinci se sicer zavedajo, da na teh področjih primanjkuje denarja in da je treba poiskati notranje rezerve, nikakor pa ne bi smela zaradi tega trpeti kvaliteta izvajanja teh programov. Še bolj je treba paziti, da se ne bi zaradi predlaganih ukrepov povečale socialne razlike. Po njihovem mnenju bi morali poiskati rezerve predvsem v krčenju administracije v sisih in v racionalizaciji njihovega dela.
prevozov učencev in študentov in na tako predvideno krčenje sredstev za interesne dejavnosti mla-
Predsedstvo slovenske mladinske organizacije žal ni imelo možnosti razpravljati o vseh stabilizacijskih programih s področja družbenih dejavnosti, ker ni dobilo vseh potrebnih gradiv. Še več. Na kulturni skupnosti Slovenije jim svojega stabilizacijskega načrta sploh niso hoteli dati, saj nosi napis: strogo zaupno! Take nalepke na gradivih samoupravnih interesnih -skupnosti, ki bi morala biti znana vsej naši javnosti, so člani predsedstva ostro obsodili in menili, da to pomeni poskus prilaščanja vodenja politike na tem področju.
Največ pozornosti so posvetili stabilizacijskemu programu dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Menili so, da nikakor ne bi smeli pristati na ukinitev subvencioniranja učbenikov, regresiranja
Krajša pot denarja za temeljno borčevsko invalidsko varstvo?
Borci si prizadevajo za večji vpliv na gospodarjenje z denarjem za temeljno borčevsko invalidsko varstvo
LJUBLJANA, 1. septembra — Aktualna vprašanja in probleme pri izvajanju temeljnega borčevskega invalidskega varstva bodo ta mesec znova obravnavali v zvezni skupščini, tokrat skupaj z možnimi rešitvami, ki sta jih predlagali Slovenija in Hrvaška. Danes so gradivo obravnavali dani predsedstva slovenske borčevske organizacije.
V razpravi so znova poudarili, da s predlaganimi spremembami zbiranja denarja za temeljno borčevskoinvalidsko varstvo nikakor nočejo spreminjati ustavne pristojnosti federacije na tem področju, pač pa naj bi prispevale k podružbljanju, racionalizaciji, večjemu vplivu borcev na gospodarjenje s tem denarjem. Podprli so predlog Slovenije, ki je zelo podoben predlogu Hrvaške: za začetek naj bi izpeljali tehnično spremembo: denarja za temeljno borčevsko invalidsko varstvo naj ne bi več pošiljali v zvezni proračun oziroma bi za dogovorjeno višino sredstev zmanjšali prispevek republik in pokrajin za zvezni proračun. Tak predlog seveda zagotavlja solidarnostna sredstva za tiste republike in pokrajino, ki same ne morejo zagotoviti dovolj denarja za uresničevanje temeljnih pravic
To, kot je bilo slišati v razpra-
vi, naj bi bil prvi korak k odpravljanju težav in nepravilnosti pri
0 Na seji so podprli tudi predlog posebne delovne skupine, po katerem naj bi Zdravilišče vojaških invalidov in borcev v Strunjanu dali v uporabo tovarni zdravil Krka iz Novega mesta. Med tremi interesenti, poleg Krke še Kompas in Turistična organizacija Portorož, namreč Krka daje najtrdnejše jamstvo, da bo zdravilišče res v prvi vrsti namenjeno vojaškim invalidom in borcem, hkrati pa bi skupaj z zdravilišči v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah omogočilo skoraj vse oblike zdravljenja vojaškim invalidom in borcem.
zagotavljanju temeljnih pravic borcem invalidom: zvezni proračun namreč samo slovenski skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja dolguje blizu dve milijardi din. JANA TAŠKAR
dih. Prva dva ukrepa bi namreč najbolj prizadela družine z najnižjimi osebnimi dohodki, ki so že zdaj najbolj prizadete, medtem ko bi zmanjšanje denarja za
0 Predsedstvo RK ZSMS je na današnji seji imenovalo za novega odgovornega urednika tednika Mladina Bojana Korsiko. Sklenilo je tudi, da bodo 40-let-nico ustanovnega kongresa slovenske mladine in 40-letnico zbora odposlancev v Kočevju proslavili s slavnostno sejo predsedstva svoje organizacije, ki bo 3. oktobra letos v Kočevju.
interesne dejavnosti negativno vplivalo na delovanje družbenih organizacij in društev in s tem torej tudi na delovanje mladinske organizacije.
Predsedstvo RK ZSMS je obravnavalo tudi predlog za ustanovitev posebne samouprav-, ne interesne skupnosti Sutjeska, ki naj bi omogočala vzdrževanje tega spominskega parka. Zamisli o ustanovitvi sisa niso podprli, čeprav se strinjajo, da je treba park bolje organizirati. Poudarili so, da je vse to moč izpeljati ceneje in ob pomoči prostovoljnega dela mladih in menili, naj problematiko spominskega parka Sutjeska rešujejo tudi v okviru koordinacijskega odbora za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij pri zvezni konferenci socialistične zveze.
JANJA KLASINC
V Zagrebu 3080 razstavljalcev
ZAGREB, 1. septembra — Jesenskega mednarodnega zagrebškega velesejma, ki bo od 7. do 15. septembra, se bo udeležilo 1650 domačih in 1430 tujih razstavljalcev iz 60 držav. Na sejmu bodo največ pozornosti namenili mednarodnim gospodarskim odnosom Jugoslavije s tujino. Med mnogimi srečanji naših in tujih gospodarstvenikov velja omeniti tridnevni seminar strokovnjakov EFTA — to je druge najmočnejše gospodarske skupnosti v Evropi - o možnosti gospodarskega sodelovanja Jugoslavije s to skupnostjo, p. p.
Nenamenska uporaba, ustavitev izplačil
ZIS: številne finančne obveznosti ozdov bistveno vplivajo na konkurenčnost našega gospodarstva
BEOGRAD, 1. septembra (Tanjug) - Udeleženci seje ZIS so proučili tudi informacijo o izvajanju zakona o plačevanju s konvertibilnimi devizami. Ugotovili so, da bo nujno tudi v prihodnje dosledno spoštovati določila, Narodna banka Jugoslavije pa bo še posebej vztrajala pri tem.
ZIS je menil, da smo prav s pomočjo tega zakona doslej poravnali vse fiksne in zajamčene obveznosti iz lanskega in tega leta. To smo dosegli s skupnimi napori združenega dela in poslovnih bank v republikah in pokrajinah ter solidarnostjo gospodarskih subjektov iz vse države. Prav tako je nujno treba vztrajati pri polni odgovornosti bank, ki so dolžne voditi evidence o pravočasnem poravnavanju obveznosti do tujine. ZIS je dobil informacijo o prizadevanju poslovnih bank in ozdov, da bi v septembru izpolnili vse finančne obveznosti to tujine. ZIS je dobil informacijo o prizadevanju poslovnih bank in ozdov, da bi v septembru izpolnili vse finančne obveznosti do tujih kreditorjev.
ZIS je menil, da največji del
Inovacije: še premalo množičnosti
Inovacijsko dejavnost zavirajo tudi številni birokratski postopki
CELJE, 1. septembra - Sindikat se bo boril proti obdavčevanju dohodka od inovacij. Gospodarska stabilizacija in opiranje na lastne sile lahko temelji predvsem na večji inventivni dejavnosti. To je med drugim poudril Lazar Zarič, predsednik odbora za inovacijsko dejavnost pri Zvezi sindikatov Jugoslavije, ki se je s sekretarjem Matejem Ignjatovičem udeležil današnjega pogovora o problematiki te dejavnosti na širšem celjskem območju (posvetovanje je pripravil medobčinski sindikalni svet).
V občinah, kot so poudarili, je inovacijska dejavnost premalo množična, saj pride na 90 tisoč delavcev le 1100 inovatorjev. Ti so lani ustvarili nad 250 milijonov din gospodarske koristi (največ v celjski, velenjski in žalski občini), lahko pa bi jo znatno več, če bi odpravili vrsto problemov od stimulacije inovatorjev, kreditiranja inovacij do odprave birokratskih postopkov, ki so v veljavi od prijave predlogov do izplačila nagrad.
Predstavnika zveznega sindikata sta podelila plaketi, ki sta jih na razpisu inovacij, namenjenih izboljšanju razmer za delo in humanizaciji dela, dobila Stanko Stepišnik iz Celja za kontejner za vnetljive snovi (dela ga tovarna Emo) in Martin Kene iz Rogaške Slatine za rešitev za pripravo hrane v novem hotelu. D. H.
Tristo sporazumov o združevanju dela
BEOGRAD, 1. septembra (Tanjug) - Po zadnjih podatkih so v minulih dveh letih in pol sklenili okrog 300 samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev sklada federacije za nerazvite za uresničevanje skupnih razvojnih programov v gospodarsko manj razvitih republikah in na Kosovu. V Bosni in Hercegovini sojih podpisali 122, v Črni gori 17, Makedoniji 121 ter na Kosovu 40.
ČESTITKA
• BEOGRAD, 1. septembra (Tanjug) - V imenu predsedstva SFRJ je predsednik predsedstva Mika Špiljak poslal predsedniku državnega sveta SR Vietnama Trung Chingu brzojavko ob vietnamskem državnem prazniku s prisrčnimi čestitkami in najboljšimi željami za napredek prijateljskega ljudstva neuvrščenega Vietnama. Predsednica ZIS Milka Planinc pa je čestitala predsedniku ministrskega sveta SR Vietnama Pham Van Dongu.
organizacij združenega dela lahko obdrži konkurenčno sposobnost na svetovnem trgu. Prav tako so vse možnosti za povečanje izvoza v vse države, torej tudi na konvertibilni trg. Opozorili pa so, da precejšnje gospodarske obremenitve bistveno vplivajo na konkurenčno sposobnost gospodarstva, zato naj bi zmanjšali finančne obveznosti organizacij združenega dela.
Sprejel je tudi predlog zakona o spremembah in dopolnilih zakona o temeljih bančnega in kreditnega sistema. Izhajajoč iz dolgoročnega programa gospodar-
0 ZIS je sklenil, da je treba do konca leta zagotoviti kar najugodnejše razmere v proizvodnji in tako uresničiti načrtovano izvozno rast v daljšem obdobju. Zato je naložil pristojnim zveznim organom, naj pravočasno sprejmejo ustrezne ukrepe ter z njimi zagotovijo ugodne razmere v proizvodnji za izvoz.
ske stabilizacije, predlagane spremembe in dopolnila poostru-jejo odgovornost bank pri vodenju posojilne politike, kontrolno funkcijo bank in finančno disciplino članic bank. Banke bodo v prihodnje dolžne ob odobravanju posojil preveriti tudi to, kako zanesljiva je prodaja blaga, in kreditno sposobnost prosilcev.
Zvezni izvršni svet lahko določi vrsto posojil, ki jih bančne organizacije ne morejo odobravati. Ce banka ob kontroli ugotovi, da je del posojila nenamensko uporabljen, mora ustaviti njegovo nadaljnje izplačilo. Predlagali so tudi nova določila v zvezi z ugotavljanjem nelikvidnosti banke, kar bo neposredno vplivalo na obveznosti članic bank do nelikvidnih temeljnih bank.
Med razpravo o politiki obrestnih mer je zvezni izvršni svet menil, da je ta v skladu s politiko gospodarske stabilizacije. Ugotovil je, da je dosedanje povečanje obrestnih mer v bistvu njihovo postopno usklajevanje z gibanjem cen in inflacijo. Med drugim je bilo rečeno, da je zvišanje obresti povečalo stroške gospodarstva, zlasti izvoznih organizacij. Zato bo nujno treba poskrbeti za zmanjšanje tudi drugih stroškov, zlasti izvoznega gospodarstva.
Hrvaška je poravnala vse dolgove
Do konca leta bo treba vrniti še 400 milijonov dolarjev -Ina največji izvoznik
ZAGREB, 1. septembra — Z velikimi napori in s solidarnostno pomočjo drugih je Hrvaška do 27. avgusta uspela plačati do tedaj dospele račune za tuje dolgove. Do konca leta bodo morali še odplačati 400 milijonov dolarjev teh obveznosti. V prvih sedmih mesecih je bil devizni priliv od prodaje blaga in storitev 911 milijonov dolarjev, do konca leta pa pričakujejo še 670 milijonov.
O teh spodbudnih podatkih, ki vendarle bistrijo dokaj temno podobo gospodarstva te republike, so spregovorili na seji predsedstva RK SZDL, ko so govorili tudi o drugih stabilizacijskih vprašanjih v pripravah na bližnjo sejo konference. Očitno je, da je v izvoznih rezultatih upoštevan tudi izvoz Ine, ki je spleta okoliščin ostala največji hrvaški izvoznik. Do konca leta naj bi Ina izvozila za 251 milijonov dolarjev svojih izdelkov.
P. P.
Po ozimnico že čez dva tedna
V	Ljubljani bodo prodajali jabolka, krompir, čebulo in svinjske polovice
LJUBLJANA, 1. septembra -
V	Ljubljani bo potekala prodaja ozimnice od 15. septembra do vključno 15. oktobra, prodajali pa bodo jabolka, krompir, čebulo in svinjske polovice.
Na današnjem usklajevalnem sestanku oskrbovalcev mesta z živili in predstavniki sisa za preskrbo so se dogovorili tudi za okvirne cene. Jabolka jonatan bodo predvidoma prodajali po 23 din za kilogram, zlati delišes po 25 din, krompir po 19 din in čebulo po 33 din. Jabolka - po 17 kilogramov skupne neto teže - bodo prodajali po zabojih, krompir in čebulo pa v vrečah, vendar se še niso dogovorili v kakšnih količinah.
ABC Pomurka in Emonina Mesna industrija Zalog bosta prodajali svinjske polovice (s kožo in slanino, brez drobovine) po 227 din za kilogram. O končnih cenah in načinu prodaje se bodo dogovorili prihodnji teden.
L. D.
Ukrep družbenega varstva in zamenjava direktorjev
Tovarno glinice in aluminija v Kidričevem bo vodil začasni kolektivni poslovodni organ — Vrsta nepravilnosti
PTUJ, 1. septembra - Zbor združenega dela ptujske občinske skupščine je na predlog izvršnega sveta odstavil vrsto vodilnih in vodstvenih delavcev v Tovarni glinice in aluminija Boris Kidrič iz Kidričevega, na njihovo mesto pa postavil začasni kolektivni poslovodni organ družbenega varstva in nove direktorje tozdov.
V obrazložitvi ukrepov družbenega varstva piše, da so v TGA moteni samoupravni odnosi, da je oškodovan družbeni interes in »da so za nastale razmere v prvi vrsti odgovorni glavni direktor, poslovodni organi temeljnih organizacij, delavci s posebnimi pooglastili in odgovornostmi, kot tudi organi upravljanja v delovni organizaciji, delovni skupnosti skupnih služb, predvsem pa v tozd Proizvodnja aluminija«.
Zapleti v Kidričevem so tako dobili zaključek neuspešnih prizadevanj, da bi probleme, ki so se dolgo kopičili, rešili v sami delovni organizaciji. Predsednik IS ptujske občinske skupščine Janko Bezjak je na seji poudaril, da razmere, kjer kar tekmujejo, kdo bo bolj oviral razvoj plačujejo le delavci, ki delajo v najtežjih delovnih razmerah. Ker zlo ne izvira samo iz enega tozda, so zamenjali direktorje vseh tozdov razen trboveljske livarne lahkih
Z zakonom urejena skrb za duševno prizadete osebe
Z zakonom naj bi celovito urejali družbeno skrb za te ljudi in ne le pravice do denarnih prejemkov - Organizirano varstvo
LJUBLJANA, 1. septembra — Z zakonom o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih odraslih oseb, osnutek je danes obravnaval republiški izvršni svet, bodo urejene oblike družbenega varstva tistih duševno in telesno prizadetih odraslih oseb, ki si zaradi prizadetosti ne morejo sami zagotavljati socialne varnosti in so odvisni od pomoči staršev in družbene skupnosti.
Invalidi naj bi bili po zakonu zmerno, težje in težko duševno prizadete odrasle osebe, pri katerih je prizadetost nastala pred 18. letom starosti ter najtežje telesno prizadete odrasle osebe, ki niso sposobne za samostojno življenje in pridobitno delo, pri katerih je prizadetost nastala pred 18. letom starosti, poroča republiški komite za informiranje.
Temeljne naloge oblik družbenega varstva so organizirano varstvo, pridobivanje in ohranjanje socialnih in delovnih navad. Tiste invalidne osebe, ki se zaradi prizadetosti ne morejo vključiti v organizacije za varstvo in delo in ne morejo živeti pri starših, imajo pravico do varstva, nege in bivanja v domu ali v rejniški družini.
Z zakonom naj bi celovito urejali družbeno skrb za to kategorijo oseb in ne le pravice do denarnih prejemkov. Zajemal pa naj bi tiste invalidne osebe, ki so bile doslej brez vsakega varstva, medtem ko je var-
stvo ostalih kategorij invalidnih oseb že urejeno z drugimi zakoni (delovni invalidi, vojni invalidi itd.)
Invalidne osebe imajo pravico do nadomestila za invalidnost, ki je sestavljeno iz enotnega zneska, ki bi ga dobili vsi zmerno, težje in težko duševno in najtežje telesno prizadeti invalidi, in dodatka za tujo nego, in pomoč, ki bi ga dobili tisti invalidi, ki so zaradi teže svoje prizadetosti odvisni od pomoči in postrežbe druge osebe. Pravico do namestila za invalidnost bi pridobili le tisti, ki nimajo drugih materialnih prejemkov (na primer družinsko pokojnino).
Postopek za pridobitev lastnosti invalidne osebe in nadomestilo vodi občinska skupnost socialnega skrbstva. Osnova za pridobitev lastnosti invalidne osebe je odločba o razvrstitvi in napotitvi otrok na usposabljanje ali izvid in mnenje invalidske komisije skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
IZ JUGOSLOVANSKEGA ČASOPISJA
Demagoško napihovanje in igranje z javnostjo
Celotna naša gospodarska situacija je že dovolj težka in zapletena, zato ne bi smeli več dovoljevati nekaterim funkcionarjem, da se z demagoškimi napihovanji igrajo z javnostjo. Nobene koristi ni od tega, zlasti ne dolgoročne. Nasprotno — le politična škoda. Kajti, ko je demagogija (ali totalno neznanje) odkrita, na to pa praviloma ni treba dolgo čakati - delavci zlahka zaključijo: »tisti zgoraj« nas s pomočjo novinarjev vlečejo za nos.
Tako komentira Sloboilan Vukmirovič v Borbi odločne izjave članov zveznega izvršnega sveta in nekaterih drugih funkcionarjev federacije, da ni nobenega opravičila za podražitev kruha za več kot IS odstotkov. Medtem je kruh čez noč posta! dražji v povprečju za 30 odstotkov. Temu je sledil sindikalno-frontovsko-novinar-ski vik in krik. Z vseh koncev so terjali odgovornost, napovedovali vračanje cen kruha v dogovorjene okvire. In rezultat: prve dni avgusta se je kruh podražil v povprečju za 30 odstotkov, konec avgusta pa poceni! v povprečju za devet -tisočink!
A temu se ni čuditi, podobnih tragikomičnih pojavov smo zadnji čas na neenotnem jugoslovanskem trgu imeli več. Med najnovejše sodi izjava beograjskega načelnika za finance, ki so jo celo resni politični časopisi natisnili na prvih straneh. Na kratko se glasi tako: od prvega oktobra bo v glavnem mestu marsikaj za okrog 7 odstotkov cenejše: sladkor, obleka, milo, pivo, zobne paste...
Niti mesec dni ne bo treba, da bodo delavci spoznali, da je tudi ta izjava v bistvu le vlečenje za nos, prav tako kot tistih 25par, za kolikor se je »pocenit« kruh. Zato je predvsem treba vprašati tega funkcionarja in tiste, ki so mu svetovali, naj da takšno izjavo, ali res verjame, da je v položaju, ko inflacijsko stopnjo merijo s številkami okrog 50, možno širokogrudno obljubljati takšno »pocenitev«. In, če osebno v to ni prepričan - pisec komentarja dvomi v to — zakaj potem daje takšne izjave? Celo o pocenitvi detergentov, čeprav že vrabci na strehah čivkajo, da (ob znatnem izvozu) več tisoč ton tega izdelka skrivajo po skladiščih — čakajoč na nove, znatno višje cene. Zato se prava novica te beograjske »novice dneva« skriva v bistvu med vrsticami objavljene informacije. Ni inflacija povzročila presežkov v fondih splošne porabe, torej tudi v proračunu — kot je novinarjem sporočil omenjeni načelnik za finance - temveč je prej splošna poraba eden glavnih generatorjev inflacije. To je pravo razmerje med vzrokom in posledico. V tem smislu je dobro, da bodo presežke proračuna porabili tako, da bodo vsaj neznatno ublažili inflacijske udarce (podražitve bodo navidez manjše, v najboljšem primeru jih ponekod ne bo čutiti). To je dobra novica. In če bi jo funkcionar tako obrazložil, bi svojo nalogo dobro opravil. Na resnične pocenitve pa bomo lahko začeli misliti šele takrat, ko nas bodo načelniki financ in drugi začeli obveščati o pomembnejšem zmanjšanju splošne porabe, pa tudi proračuna, zaključuje svoj komentar Slobodan Vukmirovič.
Bolezni ni mogoče zdraviti s prikrivanjem simptomov
Ali je standard delovnih ljudi res mogoče ščititi s cenami kokakole, kave, stripov ali vstopnic za cirkuške predstave, sprašuje Ante Živko-vič v Vjesniku. Pa tudi takoj odgovarja: vsak' pameten, ki razpravlja na osnovi argumentov, ve, da je standard mogoče ohraniti le z odpravljanjem vzrokov za inflacijo. Ti vzroki pa niso ne v pražamah kave, ne v polnilnicah brezalkoholnih pijač niti v cirkusu - so v investicijski in razvojni politiki, v ukrepih gospodarske politike, v odnosu do dela, v neučinkovitosti in premajhni produktivnosti. Zato je bitko z inflacijo treba biti drugje in ne, kot je sedaj najpogosteje v navadi, s kritiko in kritizerstvbm vsakršnih sprememb cen. S poplavo fraz in nesmislov, z besednim bojem proti rasti cen.
Niti najnižja cena izdelka, ki ga na trgu ni moč kupiti, nikoli nikomer ne ohranja standarda. Zmanjševanju inflacije lahko pomaga vse tisto, kar pomaga oživljanju proizvodnje: selekcija. ki bo podpirala in spodbujala še hitrejši razvoj uspešnih in odprava tistih, ki niso dovolj uspešni...
Brzdanje podražitev je nedvomno ena najpomembnejših nalog gospodarske politike in delovnih ljudi. Toda tudi tokrat je več kot očitno, da bolezni ni mogoče zdraviti s prikrivanjem simptomov - v tem primeru je to rast cen -ampak z odpravljanjem vzrokov zanjo. Skratka,
podražitvene mrzlice ne bomo zaustavili in tudi standarda ne ohranili le z apeli o morali in z neargumentiranim kritizerstvom vsakršne podražitve, ampak z brzdanjem inflacije. Prav tako napak pa bi bilo tudi pristajanje na samovoljno obnašanje nekaterih pri dvigovanju cen mimo vseh družbenih norm. Te so sedaj po odmrznitvi cen dokaj natančneS
Uravnilovka vodi k enakosti — v siromaštvu
Sindikalnemu funkcionarju, ki je biI na obisku v neki temeljni organizaciji, je delavec, sicer nekoliko nelagodno, a vendarle pojasnil, zakaj se mu ne splača niti izpolnjevati, kaj šele presegati norme. Če jo presega, dobi v plačilni kuverti največ štiri tisočake denarja več; če pa norme ne doseže, pa mu različne socialne beneficije »vržejo« kar deset tisočakov. Ali naj obsojamo takšnega delavca, se sprašuje A. Petrovič v časopisu hrvaških sindikatov Radničke novine. In meni, da bi se morali vprašati drugače: ali uravnilovka povzroča socialne probleme, ali pa socialni problemi povzročajo uravnilovko? Če podatki potrjujejo, da je v Jugoslaviji vse več uravnilovke, ali lahko govorimo o nagrajevanju po delu? Če več kot petdeset odstotkov zaposlenih v Jugoslaviji zasluži premalo, da bi preživljali svojo družino (od 8000 do 14.000 dinarjev mesečno), lahko pričakujemo, da bodo to danes ali jutri kandidati za socialno pomoč, to pa lahko vodi, kot poučuje zgornji primer, tudi k padcu proizvodnje. Zato, zaključuje A. Petrovič, je uravnilovka kriva za naraščanje socialnih problemov in ne obratno. Socialna nam ne bo pomagala odpraviti uravnilovke, le več enakosti bo — enakosti v siromaštvu.
Pripravila: HELENA KOS
kovin. Z današnjimi ukrepi so tudi razpustili delavski svet tozda Proizvodnja aluminuja, odbor za gospodarjenje in kadre ter odbor za kadrovske zadeve v tej temeljni organizaciji, odstavili pa so tudi vodjo tehničnega razvoja in vodjo proizvodnje. V delovni skupnosti skupnih služb so odstavili direktorje treh sektorjev (kadrovskega, planskega in investicijskega), razpustili delavski svet skupnosti ter odbora za gospodarjenje in kadrovske zadeve.
0 Kot poudarja predlagatelj ukrepov družbenega varstva, je njihov glavni cilj, da se v TGA vzpostavi normalno stanje in ponovno zaživi samouprava. V kolektivni organ, ki je bil imenovan za največ eno leto je izvršni svet na podlagi ocene razmer v TGA, ki sta jo izdelala občinski sindikat in občinski komite ZK, predlagal glavnega direktorja ptujske Perutnine Alojza Gojčiča, ki bo kolektivnemu poslovodnemu organu predsedoval poleg svojega rednega dela v Perutnini, v vodstvu pa so še Erika Feguš, Jernej Kostanjšek in Dimce Stojičevski. Začasni kolegijski organ je zadolžen, da zagotovi enotnost samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, da zedini strokovne kadre, pospeši priprave za modernizacijo proizvodnje primarnega aluminija in uredi samoupravno organiziranost in nagrajevanje po delu.
Na današnji seji je družbenopolitični zbor dal soglasje ukrepom družbenega varstva, zbor združenega dela pa jih je sprejel z 51 glasovi proti enemu. Na današnji razpravi so predstavniki tozda Proizvodnja aluminija spraševali, zakaj so ukrepi zarezali tako globoko prav v njihovo temeljno organizacijo. Delavski svet proizvodnje aluminija, delegati iz tega tozda in nekateri predsedniki delovnih skupin se z ukrepi niso strinjali in so poudarjali, da bi direktorja najbolj obsojenega tozda Proizvodnje aluminija Marjana Gorčenka lahko spravili s položaja po drugačni poti kot so predlagani ukrepi, če so v njem pač našli grešnega kozla za nastale razmere. Marjana Gorčenka je včeraj predsedstvo občinskega komiteja ZK izključilo iz zveze komunistov, potem ko se osnovna organizacija v tem tozdu s tem ni strinjala.
Alojz Gojčič je po sprejemu ukrepov družbenega varstva poudaril, da pred začasnim poslovodnim organom stojijo težke naloge in mednje uvrstil predvsem ureditev nekaterih osnovnih pogojev za normalno delo. Letnega in srednjeročnega načrta se bo treba najprej lotiti, je povedal, potem urediti dokument o delitvi skupnega prihodka in nagrajevanje po delu.
FRANC MILOŠIČ
DELO
Predsednik skupščine ČGP Delo: JAK KOPRIVC
Glavni urednik ČGP Delo:
BORIS DOLNIČAR
Odgovorni urednik »Dela«:
JOŽE VOLFAND
Pomočnika glavnega urednika: MIRO POC
VLADO ŠLAMBERC.ER Uredniki:
ANTON JANEŽIČ. MITJA MER-ŠOL (centralna redakcija). BRANKO PODOBNIK (notranja politika). FRANJO KRIVEC. JOŽE PETROVČIČ (gospodarstvo). JAKA ŠTULAR (zunanja politika), TIT VIDMAR (kultura in književni listi). JANEZ ODAR (slovensko dopisništvo), GREGOR PUCELJ (ljubljansko dopisništvo), EVGEN BERGANT (šport). JANEZ KOVAČIČ (kronika). STANE IVANC (publicistika). MIRO POČ (komentarji). VLADO ŠLAMBF.RGER (sobotna priloga). BOGDAN POGAČNIK (posebne naloge). JOCO ŽNIDAR-• S1Č (fotografija). IGOR PREŠERN (mentorstvo). JANEZ SRSEN (lek-lorstvo). BOJAN ŠTEFANČIČ (dokumentacija).
Petek, 2. septembra 1983
DNE VN R N O VICE
DELO ★ stran 3
Sovjetski tisk znova opozarja yr1ednos‘
J	r J dolarja se
ZRN pred jedrskimi raketami
Ko bodo na zahodnenemškem ozemlju namestili prve pershinge, se bo nevarnost močno povečala, trdi Pravda - Nova raketa v arsenalu SZ?
OD NAŠEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 1. septembra — Nekaj dni po no»i sovjetski raketni ponudbi VVashingtonu so tukajšnja pričakovanja o morebitnem sporazumu v Ženevi veliko manjša, kot pa so bila v trenutku, ko je Andropov izjavljat, da je Sov jetska zveza pripravljena uničiti »presežek« svojih raket srednjega dosega. Sovjetski komentatorji opozarjajo. da se natovske priprave na namestitev novih ameriških raket v Zahodni Evropi nadaljujejo in da zahodne države ne želijo spremeniti svojih stališč.
Pravda tako opozarja bonske politike, da se bo po IS. decembru. ko naj bi na zahodnonemško ozemlje prišli prvi pershingi. močno povečala vojaška nevar-
• BONN, 1. septembra (Tanjug) — Letošnji »protivojni dan«, la ga v ZR Nemčiji proslavljajo že od leta 1947, se je začel davi ob 5. uri in 45 minut, natanko 44 let po izbruhu druge svetovne vojne, z nenasilno blokado ameriškega vojaškega skladišča v Mutlangnu v Švabsldh Alpah. Po kratkem »tihem pohodu« je približno 1000 pacifistov posedlo pred vhodom v ameriško oporišče, v katerega naj bi ob koncu leta pripeljali rakete pershing — 2. Med demonstranti so bili tudi ugledni intelektualci, teologi in umetniki z nobelovcem Heinrichom Boltom na čelu.
nost za Zahodne Nemce in da naj rajši zdaj. ko je še čas, dobro premislijo, kaj hočejo.
Kritike letijotudi na samo vlado in kanclerja Kohla, ki da ne želi sprejeti opozicijskega predloga o odložitvi sklepa o raketah, če bodo ženevska pogajanja spodletela. Bonske oblasti naj bi namreč nenehno zatrjevale, da Sovjetska
Habre obtožil Libijo požiga vasi v Čadu
Libija naj bi tudi sprožila nova vojna žarišča na vzhodu in jugu dežele
N'DJAMENA. 1. septembra - Kot poroča AP. je čadski predsednik Hišen Habre obtožil Libijo, da je »sprožila nova vojna žarišča v Čadu — na vzhodu. v osrednjem delu in na jugu«.
Cilj »druge fronte« je »odvrniti pozornost vladnih sil s severnega dela«, kjer po Habre-jevem mnenju pripravljajo novo ofenzivo.
Včeraj so požgali neko vas na jugu Čada. v napadu sta izgubila življenje dva človeka, pripisali pa so ga »gverilcem s severa«. Habre je na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril, da gre za »tolpe, ki so jih urili in oborožili v Libiji, prišle pa so iz Sudana in Centralnoafriške republike.«
Ti državi sicer nista v dobrih odnosih z Libijo in podpirata vlado Hisena Habreja v spopadu z bivšim predsednikom Gu-kunijem Weddeyem. ki ga sku-' ša izpodriniti. '
zveza blokira pogajanja o evro-raketah in da v nasprotju z ljudstvom trobijo v rog vvashington-ske zahodnoevropske oborožitve. Tukajšnja jeza gre celo tako daleč, da se Pravda cinično sprašuje, ali bonska vlada, za razliko od 75 odstotkov zahodnonem-škega prebivalstva, res ne more imeti svojega stališča do raket. Ali pa mogoče sploh ne želi sporazuma?
Se manj prizanesljivi so seveda sovjetski komentatorji z Wa-shingtonom. Kot eno največjih dezinformacij so označili nedavno izjavo Bele hiše. da se jedrski
• BERLIN, 1. septembra (Tanjug) — V glavnem mestu Nemške demokratične republike se mudi 11 socialdemokratskih poslancev Bundestaga (zahod no-nemškega parlamenta). Visoki strankarski funkcionar in podpredsednik državnega sveta NDR Paul Vemer jim je ponovil tukajšnje uradno stališče, da bi razpostavitev ameriških jedrskih raket na območju ZR Nemčije ; resno skalila mednemške odnose. Kot je dodal, bi takšno ravnanje izzvalo povračilne ukrepe Vzhodne Evrope, to pa pomeni, da bi prišlo tudi do razpostavitve novih sovjetskih raket v NDR in drugih vzhodnoevropskih državah.
potencial ZDA v zadnjih letih zmanjšuje, ne pa povečuje, kot trdi že nekaj časa tudi sovjetska zveza.
Tukajšnji komentatorji pri tem posebej opozarjajo, da vsi
Kitajska: preprečiti čezmerna vlaganja
PEKING. L septembra (Tanjug) - Kitajska si zdaj na vso moč prizadeva, da bi preprečila čezmerna vlaganja v kapitalne objekte, ker bi lahko povzročila motnje v nacionalnem gospodarstvu.
Naložbe v kapitalno graditev so lani za dobrih 10 milijard jua-nov (približno 5 milijard dolarjev) presegle načrt, kar meče senco na sicer ugodno in skladno rast gospodarskih aktivnosti.
Zato partijsko glasilo Renmin Ribao danes vnovič objavlja opozorila, ki nedvomno pomenijo. da je treba dosledno spoštovati partijske dogovore na vrhu in sklepe vsekitajskega ljudskega kongresa v zvezi z zmanjšanjem naložb v kapitalno gradnjo.
dosedanji sovjetski predlogi za zmanjšanje jedrske oborožitve v Evropi veljajo le ob predpostavki, da ZDA ne bodo namestile novega orožja v Zahodni Evropi. Zaradi tega naj bi bili pripravljeni celo na podaljšanje ženevskih pogajanj, vendar pa naj bi bilo vsega konec, znova odločno svarijo, ob prvi prihajajoči ameriški raketi.
Kot se sliši v dobro obveščenih krogih, naj bi bili po zadnji odločitvi sovjetske vlade v Moskvi pripravljeni uničiti približno 500 svojih raket srednjega dosega. Pri tem bi uničenje doletelo predvsem starejše rakete SS-4 in SS-5, ki jih je skupaj z SS-20 v evropskem delu ZSSR približno tisoč. Zanimivo je, da nekateri pri tem ocenjujejo, da je v sovjetskem raketnem arsenalu tudi že nova raketa, ki naj bi nadomestila SS-20, del katerih naj bi ob morebitnem sporazumu z Američani uničili.
DANILO SLIVNIK
naprej raste
Strokovnjaki zatrjujejo, da bo ameriška centralna banka zvišala obrestno mero
WASHINGTON, 1. septembra - Kot poročajo tuje agencije, se dolar na svetovnem denarnem trgu spet krepi, cena zlata pa polagoma, pada. Ponovno rast dolarja razlagajo strokovnjaki z govoricami, da bo ameriška centralna banka spet zvišala obrestno mero.
Doslej so bili Američani prepričani, da imajo vselej prednost, kadar se dolar krepi, zato so zanje naravnost osupljive čedalje pogostejše trditve strokovnjakov, da lahko postane prav takšen dolar velik domač in svetovni problem.
Mnogi ekonomisti menijo, da je dolar resno »precenjen« in da takšen, kakršen je, ustvarja premnoge težave ameriškemu izvozu, pospešuje re cesijo in zavira okrevanje go spodarstva, saj povzroča težave tako industrijskim državam kot deželam v razvoju.
Prazen strah Tirane pred dobrososedskim dejanjem
Albanija zavrnila vabilo za opazovanje naših manevrov in skuša zavajati javno mnenje v svetu, češ da gre za pritisk nanjo
BEOGRAD, 1. septembra (Tanjug) — Jugoslovanska vlada je vse države podpisnice helsinškega dokumenta obvestila, da bodo sredi septembra na ozemlju SR Makedonije vojaške vaje z nazivom Enotnost 83, ki se jih bodo udeležili pripadniki oboroženih sil in teritorialne obrambe. Hkrati je povabila tuje vojaške delegacije, naj si manevre ogledajo na kraju samem, piše diplomatski urednik Tanjuga Mladen Gavrilovič.
Naša vlada je v skladu z omenjenim mednarodnim dokumentom in politiko dobrih sosedskih odnosov povabila tudi albansko vlado, naj pošlje svoje opazovalce ter s tem prispeva k boljšemu razumevanju in izboljšanju sodelovanja med našima državama.
Ta jugoslovanska gesta pa v Tirani ni naletela na razumevanje. Odgovor albanske vlade pomeni pravzaprav še en napad na našo državo, katerega cilj je zavajanje svetovnega javnega mnenja glede razvoja odnosov na tem delu Balkana. Tirana je dobronamerno jugoslovansko ponudbo o prisotnosti tujih delegacij na rutinskih vajah obrambnih sil naše socialistične, samoupravne in neuvrščene držve razglasila za dejanje pritiska na sosede, ker potekajo v Makedoniji (!).
Videti je, da so avtorji albanske note pozabili, da so vojaške vaje jugoslovanskih oboroženih sil vsako leto v drugem delu .države. Letošnje na ozemlju Makedonije so v skladu s prakso, ki je običajna v naši državi, pa tudi v aktivnosti Jugoslovanske ljudske armade.
Albanija je še najmanj poklicana, da o vsem tem deli nauke. Na njenem ozemlju skoraj nenehno potekajo vojaške aktivnosti in premiki čet, ki so še zlasti očitni na območju vzdolž jugoslovanske meje. Vse to se dogaja brez prejšnjega obveščanja sosednje države, z naše strani pa zaradi te demonstracije albanskih vojaških sil nikoli niso prihajali kaki komentarji ali celo napadi.
Tirana na vojaške vaje v Jugoslavijo noče poslati svojih opazovalcev. Zaradi tega ne bo nihče prizadet. Gre za stvar Albanije in njenih državnikov.
Vendar so napadi v albanski noti v nasprotju z izjavami o domnevni zavzetosti, pa tudi »skrbi« Tirane za ohranitev suverenosti in neodvisnosti sosednje Jugoslavije.
Albanski odgovor pravzaprav kaže, kolikšen je strah Tirane pred vsakim dobronamernim dejanjem sosede, ki ponuja sodelovanje celo takrat, ko gre za vojaške vaje obrambnih sil. Odgovor albanske vlade je morda laže razumeti, če upoštevamo, da Albanija že leta in leta zavrača vsa vabila in pobude za balkanske konference. Namen teh sestankov pa ni samo krepitev večstranskih gospodarskih, kulturnih in političnih stikov balkanskih držav, temveč tudi ustanovitev brezatomske cone na Balkanu, vzpostavitev ftiiru in sodelovanja, ne glede na dejanske razmere sedanjega časa.
Podpora ideji o »banki Juga«
V' Ljubljani zaključeno srečanje finančnih strokovnjakov iz držav v razvoju, ki so razpravljali o novi finančno-razvojni instituciji
Ijanju banke povabila tudi druge
Ul BI JANA. 1. septembra — Banka držav v razvoju postaja čedalje nujnejša potreba manj razvitih dežel, deloma zaradi vse težjega mednarodnega gospodarskega položaja, pa tudi zavoljo težav, s katerimi se soočajo mednarodne finančno-razvojne ustanove, ko skušajo zagotoviti dotok pomoči revnim državam, so med drugim poudarili po štiridnevnem srečanju finančnih izvedencev iz več kot 20 držav v razvoju, ki so razpravljali o možnosti ustanovitve »banke Juga«.
Ta nova mednarodna finančna ustanova bi spodbujala trgovinno in vrsto drugih oblik gospodarskih vezi med državami v razvoju. kar pomeni, da bi prerasla v široko finančno zaledje strategije opiranja na lastne sile. ki je za dežele svetovnega Juga postalo še pomembnejše, odkar so multilateralna pogajanja v različnih mednarodnih organizacijah pokazala, da razviti del sveta ni pripravljen na koncesije, ki bi nerazvitim omogočile izhod iz sedanjih gospodarskih težav.
Finančni strokovnjaki so kritično prerešetali tri študije, ki jih je na njihovo zahtevo pripravila delovna skupina UNCTAD, na čelu z Dragoslavom Avramovi-čem. Iz vrste možnih aktivnosti so kot delovno področje bodoče banke, za katero predsedujoči v »skupini 77« Faruk Soban napoveduje. da bo mogoče ustanovljena že prihodnje leto. začrtali predvsem financiranje razvojnih projektov, pospeševanje blagovne menjave, pomoč mešanim podjetjem. vključno s tistimi, ki čr-pajo ali predelujejo surovine ter dajanje posojil za stabilizacijo cen surovin. Banka bi razpolagala s približno 20 milijardami do-
larjev (UNCTAD je predlagal 38). od tega bi bila večina garancijski kapital, ki bi ga države-članice vplačale, če bi bilo potrebno. okoli deset odstotkov pa bi ležalo v trezorjih nove institucije.
Mnenja finančnih izvedencev bodo še vroča poslali v Tunizijo, kjer se bo v ponedeljek pričelo srečanje visokih vladnih funkcionarjev držav v razvoju, ki bodo razpravljali o gospodarskem sodelovanju. tudi na finančnem področju. v naslednjih šestih mesecih pa naj bi vlade dokončno povedale svoja stališča o doslej najvišji obliki bančnih vezi med manj razvitimi državami.
Banka držav v razvoju bi po razpravah izvedencev morala postati prava komercialna ustanova s trdnimi temelji, tako da bi lahko samostojno nastopala na trgu kapitala in najemala posojila za svoje poslovanje. Pri tem pa bi posebno pozornost posvetila najbolj revnim državam in jim omogočala posojila po ugodnejših pogojih, da bi se postopoma lahko izkopale iz revščine. »Skupina 77« je k sodelovanju pri ustanav-
organizacije. kot je UNIDO, ter mednarodni center za upravljanje podjetij v družbeni lasti v državah v razvoju, ki je organiziral razprave finančnih strokovnjakov.
BOŽO MAŠANOVIČ
Eksplozija železniških cistern, polnih goriva
RIO DE JANEIRO, 1. septembra (Tanjug) — V požaru, ki se je razširil po eksploziji železniških cistern z bencinom in dizelskim gorivom v kraju Pojuca v brazilski državi Bahia. 67 kilometrov od Salvadorja, je umrlo 17 ljudi, več kot 200 pa jih je hudo opečenih. Tragedija se je zgodila minulo noč, sicer pa se je začela pripravljati že včeraj zjutraj, ko se je železniška kompozicija sredi Pojuce iztirila in so se tri cisterne s po 44.000 litri bencina oziroma dizelskega goriva prevrnile. Železničarji in uslužbenci Petrobrasa so skušali kraj izolirati in zbrati razlito tekočino. Toda množica, pretežno otroci, je s pločevinkami planila nad bencin in ga začela nositi domov.
Vzrok požara ni znan. Domnevajo, da ga je povzročila iskra iz motorja, ki je poganjal črpalko, s katero so skušali delavci Petrobrasa čim hitreje posesati razlito gorivo.
Ustanavljajo
fronto
levičarskih sil
Septembrski protesti ne bodo usodni le za Pinocheta, temveč tudi za prihodnost Čila
LIMA, 1.septembra (Tanjug)-»Za Čile je zdaj najpomembneje, -da Pinochet čimprej odide; toda ne sme ga zamenjati kak drug general, marveč bi morali ustanoviti ustavodajno skupščino ter tako postaviti temelje za novo demokratično ureditev. Šele takrat se bo lahko začela bitka za demokratizacijo države, resnične svoboščine in njen družbenopolitični ter gospodarski razvoj.«
To je v intervjuju za perujski tednik Caballo Rojo izjavil Osear Garreton, generalni sekretar gibanja za enotno narodno akcijo (MAPU). Vodstvo MAPU je skupaj s še tremi levičaskimi organi-zaeijami (socialisti, komunisti in levimi kristjani) danes sporočilo, da bodo v bližnji prihodnosti ustanovili ljudsko demokratično fronto (FDP), oziroma zvezo vseh levih sil, ki sodelujejo v sedanjem valu demonstracij, s katerimi prebivalci Čila zahtevajo nujne spremembe.
Pogovori o ustanovitvi fronte levice so se začeli v Santiagu še preden so vodilne osebnosti iz vrst krščanskih demokratov izstopile iz demokratične zveze in prizadevanj vojaškega režima generala Pinocheta, da bi s sprejemom nekega bivšega demokrščanskega ministra v svojo novo civilno vojaško vlado olajšal »dialog« zdemo-kristjanskim vrhom.
Vendar nekaj dobrega


Mkoliko zares veljajo medalje
LJUBLJANSKEGA VINSKEGA SEJMA?
»Cenimo vlogo Jugoslavije v boju za mir in boljše odnose«
Pred obiskom v naši državi je predsednik ZR Nemčije Karl Carstens sprejel jugoslovanske novinarje in ocenil sodelovanje med državama
OD NAŠEGA DOPISNIKA
BONN, 1. septembra — V pogovoru s štirimi Jugoslovanskimi novinarji v Bonnu (z dopisniki Tanjuga, »Politike«, »Oslobodjenja« in »Dela«) je predsednik ZR Nemčije Karl Carstens danes v predsedniški rezidenci Hammerschmidt dejal, da se zelo veseli da bo 5. septembra obiskal Jugoslavijo. Pripomnil je, da je zanj ta obisk toliko bolj pomemben, ker je prvi predsednik ZRN, ki pride v našo državo.
Carstens bo tako vrnil obisk predsednika Tita, ki je leta 1974 obiskal ZRN. »Takrat sem se s Titom pogovarjal kot voditelj parlamentarne opozicije CDU-CSU«, je dejal Carstens in nato zamišljeno pripomnil: »Bil sem tudi na njegovem pogrebu v Beogradu«.
»Jugoslavija je neuvrščena država«, je dejal Carstens, »in v resnični neuvrščenosti vidimo element stabilnosti za ohranitev miru v svetu, zato cenimo vlogo Jugoslavije v gibanju neuvrščenih.« Predsednik ŽRN je poudaril, da sta zlasti zadnji vrhunski konferenci gibanja dokaz, da se Jugoslavija bojuje za pravo neuvrščenost. Dobri politični odnosi med Beogradom in Bonom — je dejal predsednik Carstens — izhajajo tudi iz spoznanja, da si Jugoslavija močno prizadeva za izboljšanje odnosov med Vzhodom in Zahodom, kar je pokazala zlasti na madridski konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE).
Nato je predsednik Carstens omenil gospodarske odnose med državama in dejal, da Jugoslavija ni povsem zadovoljria s trgovinsko menjavo, čeprav se je ta v zadnjem času zboljšala. »Pripravljeni smo prisluhniti jugoslovanskim predlogom za povečanje izvoza na naš trg«, je zatrdil.
»K družbenemu proizvodu in gospodarski blaginji ZRN so v zadnjih desetih letih v veliki meri pripomogli jugoslovanski delavci, ki so spoštovani člani naše skupnosti«, je dejal. Predsednik Carstens je s tem v zvezi dejal, da so ga nekateri krogi kritizirali, ker o tujih delavcih govori kot o »naših sodržavljanih«. »Ne maram izraza »gastarbeiter«, je de-
jal. »Zame so tuji delavci naši sodržavljani, če tudi nimajo volilne pravice«. Predsednik Carstens je omenil tudi številne politične, gospodarske, kulturne in osebne stike med državama. »Pobratenih mest je kar osemnajst«, je tako dodal. Predsednik ZRN je omenil tudi številne stike med sindikalnimi organizacijami v obeh državah.
Na vprašanje kaj meni o svetovnem položaju, je Carstens odgovoril, da je optimist, četudi se zaveda, kako resen je položaj. Kot enega izmed glavnih problemov je navedel brezposelnost, zlasti med mladimi. Obljubil je tudi, da bo obiskal klub jugoslovanskih delavcev in podprl izme-
njavo obiskov mladine med ZRN in Jugoslavijo. Seznanjen je s problemi dodatnega pouka otrok naših zdomcev v materinščini.
Četudi sta bila pred njim Heuss in Liibke izvoljena za dve mandatni dobi, Carstens prihodnje leto ne bo ponovno kandidiral za predsednika ZRN. Nekoč je dejal, da ima človek po 70 letu starosti »pravico iti v pokoj, saj politika ni edino, kar ima v življenju«. Morda bo napisal knjigo o ljudeh, ki jih je srečal na potovanjih po ZR Nemčiji. Njemu in ženi se pridruži tudi po dva tisoč izletnikov, ki pešačijo po deželi. »Nekateri ljudje mi samo stisnejo roko, drugi pa mi zaupajo svoje tegobe in težave. Deliti moram tudi avtograme«, je dejal Carstens. »Zadnjič sem nekemu dečku dejal, da med hojo ne morem lepo pisati. Potem pa se ustavite, mi je zabrusil«, je predsednik ZRN med smehom končal pogovor pred bližnjim obiskom v Jugoslaviji.
BOŽIDAR PAHOR
Mirna
obletnica
Gdanska
Poljski tisk ugotavlja, da »poziv podzemlja ni pritegnil delavskega razreda«
VARŠAVA, 1. septembra (Tanjug) - Tretja obletnica podpisa gdanskih sporazumov je po mnenju poljskega tiska minila mirno in v večini mest je teklo delo normalno. Listi navajajo, da so nemiri izbruhnili v Nowi Huti, kjer so redarji ukrepali proti vandalizmu in navadnemu huliganstvu. Kot je še rečeno, je bilo nekaj »neuspelih poskusov organizacije uličnih nemirov v Wroc-lawu, Czenstochowi in Lubinu«. Toda prebivalstvo se ni odzvalo pozivu »podzemlja«, naj bojkotira javne prevoze in tisk.
Po sodbi Trybune Ludu »poziv podzemlja ni padel na plodna tla, ni pritegnil delavskega razreda«. Partijski dnevnik piše, da so »bile ilegalne manifestacije obrobnega pomena« in izraža »obžalovanje, ker so cerkve, in to ne prvič, ponudile priložnost za kasnejše ilegalno zbiranje in izpade«.
Kot ugotavlja Zycie Warszawy je včerajšnji dan pokazal, da se je »skrčil prostor, na katerega se lahko opirajo skupine, ki skušajo za vsako ceno pokazati svojo navzočnost«. List primerja včerajšnji dan z onim pred letom dni "in opozarja na »razsežnosti poti, ki so jo, kljub vsem težavam in odporu, prehodili v dvanajstih mesecih«.
V podobnem tonu pišejo tudi drugi listi. Vse sodbe izvirajo iz spoznanja, da so red in mir po vsej državi ohranili. K temu so pripomogli močni oddelki varnostnih sil, pa tudi spoznanje velikega dela Poljakov, da s pouličnimi demonstracijami družbenih protislovij ne morejo reševati. Vse to pa seveda še ne pomeni, da s potezami oblasti povsod na široko soglašajo. Ne gre samo za odpor »podzemlja«, temveč tudi za tako imenovano »tiho opozicijo« v administraciji, ki se skuša obdržati na dosedanjih položajih.
Palestinsko vprašanje, ključ za rešitev bližnjevzhodne krize
Kaže, da bodo na konferenci vendarle dosegli zaželeno soglasje o pravici Palestincev do domovine
ŽENEVA, 1. septembra (Tanjug) — Medtem ko se na plenarnih sejah konference OZN o palestinskem vprašanju vrstijo govorniki od jutra do poznega večera — kar je glede na udeležbo velike večine članic svetovne organizacije nov dokaz prizadevanja doseči mir na Bližnjem vzhodu — pa na sestankih glavnega odbora pripravljajo osnutek temeljnih dokumentov — politične deklaracije in akcijskega programa.
Poglavitni ton splošni razpravi in sestankom odborov daje prizadevanje doseči soglasje, po katerih poteh in kako se lotiti reševanja palestinskega vprašanja.
Kot kaže, bodo na konferenci vendarle dosegli zaželeno soglasje o palestinskem vprašanju -namreč, da »mora kakršnakoli pravična in vsestranska rešitev bližnjevzhodne krize temeljiti na spoštovanju dejstva, da je palestinsko vprašanje bistvo bližnje-vzhodnegja problema, in da ni možna nikakršna rešitev, če ne bodo zagotovili palestinskemu ljudstvu njegove neodtujljive pravice«.
Udeleženci konference priznavajo, da bi bila uveljavitev zakonitih pravic palestinskega ljudstva na njihovih tleh, vključno s pravico do samoopredelitve, neodvisnosti, narodne suverenosti ter vrnitve v domovino, velik
Poslovanje po
gospodarskih
načelih
Predsednik ČSSR razčlenil gospodarska gibanja — Nesposobni naj gredo
PRAGA, 1. septembra (Tanjug) - Po mnenju predsednika češkoslovaške vlade Lubomira Štrougala so se v prvi p>olovici tekočega petletnega načrta, ki se je pravkar iztekla, pokazale pozitivne težnje pri premagovanju gospodarskih težav, toda končni izid bo znan šele ob koncu planskega obdobja.
Na sestanku najvišjih gospodarskih voditeljev v Pragi je Štrougal razčlenil tekoča gospodarska gibanja in pri tem poudaril izkoriščanje notranjih rezerv ter potrebo, da postane ves gospodarski aparat s podjetji vred dejavnejši in učinkovitejši. Poslovanje po načelih gospodarskega računa - to je nova usmeritev v češkoslovaškem gospodarstvu - po njegovih besedah ovirata pretirana administracija in centralizacija. »Takšno stanje moramo prav hitro spremeniti,« je dejal Štrougal in s tem opozoril, da morajo nesposobni funkcionarji v gospodarstvu odstopiti prostor obetavnejšim ljudem.
Novi neredi v Šri Lanki
NEW DELHI, 1. septembra (Tanjug) — Odposlanec predsednice indijske vlade Indire Gandhi je danes končal enotedenski obisk v Colombu, kjer se je danes znova pogovarjal s šrilanškim predsednikom Juniusom Džaja-vordenejem, medtem pa neuradno zatrjujejo, da je sinoči prišlo do novih neredov v območju Džafne. Tako je indijska časopisna agencija PTI sporočila, da so vojaki sinoči streljali na skupino študentov, ki so lepili lepake v območju Džafne na severu Šri Lanke, in da so ob tej priložnosti padli štirje ljudje.
prispevek k rešitvi bližnjevzho-dne krize. V razpravi in osnutkih osnovnih dokumentov poudarjajo, da je Palestinska osvobodilna organizacija edina zakonita predstavnica palestinskega ljudstva in zato mora enakopravno sodelovati v vseh prizadevanjih za rešitev bližnjevzhodnega problema.
Palestinski osvobodilni organizaciji so priznali tako vlogo v vseh osnovnih dokumentih Združenih narodov tisti hip, ko so Jaserja Arafata pred štirimi desetletji povabili, naj spregovori v Združenih narodih z govorniškega odra generalne skupščine. Sedanja ženevska konferenca je naredila še korak naprej - dovolila je, da delegacija PLO (prej opazovalka) sodeluje na konferenci enakopravno z drugimi delegacijami ciržav članic OZN.
S TELEPRINTERJA
Latinskoameriške opcije za izhod iz krize
LIMA, 1. septembra (Tanjug) — Latinskoameriški strokovnjaki so podprli predloge CEPAL in SELE, dveh vodilnih ekonomskih organizacij zelene celine, za čimbolj dosledno varčevanje in »politiko opiranja na lastne sile z medsebojnim sodelovanjem« kot edine »demokratične in družbeno upravičene opcije za odpravo gospodarske in finančne krize«. Skupina strokovnjakov iz vseh latinskoameriških držav je v bolivijskem mestu Santa Cruzu sprejela obširno »deklaracijo o opcijah za razvoj«, v kateri ostro obsoja sedanji neoliberalistični in monetaristični razvojni model kot poglavitni dejavnik »uničujoče krize, ki danes pesti celotno Latinsko Ameriko«. V deklaraciji poudarjajo potrebo po »čim širšem angažiranju države v gospodarstvu«, pri čemer gre za »socialno korekcijo zaradi nevarnosti družbenega zloma«, ker »Latinska Amerika ne more vračati svojih dolgov tujini tako, da bo njeno prebivalstvo stradalo«.
Šestdeseta obletnica potresa
TOKIO, 1. septembra (Tanjug) — V Tokiu so ob obletnici katastrofalnega potresa, ki je japonsko'prestolnico 1. septembra 1923 dobesedno zravnal z zemljo in povzročil številne požare, ki so uničili 130.000 zgradb in terjali 150.000 življenj, izvedli doslej naj večjo vajo civilne zaščite. Imela je dva dela, potekala je v Tokiu in v okoliških mestih, udeležilo pa se je je 16 milijonov ljudi, vse javne službe, mestni prevoz, posebne enote za intervencijo v primeru elementarnih nesreč in približno 150 helikopterjev. Na Japonskem imajo podobne vaje vsako leto na ta dan, z njimi si prizadevajo zmanjšati posledice morebitnih elementarnih nesreč, kakršne so potresi, orjaški valovi (tsunami), tajfuni, zemeljski plazovi, poplave itd.
Libijski minister obiskal Iran
TEHERAN, 1. septembra (Tanjug) — Obisk libijskega zunanjega ministra Abdulatija al Obeidija v Iranu je potrdil, da se prijateljski državi docela strinjata v oceni političnega razvoja v tem območju, sodijo v iranskih političnih krogih. Kot poudarjajo, so med pogovori namenili posebno pozornost »oživitvi« dejavnosti držav »odpiorniške fronte«. Al Obeidi je davi pred odhodom iz Teherana poudaril, da se Libija in Iran »docela strinjata, kar zadeva probleme naprednih arabskih držav in muslimanskih narodov«.
Med obiskom v Iranu se je libijski zunanji minister Al Obeidi pogovarjal z ministrom Velajatijem, sprejeli pa so ga tudi iranski premier Musavi, predsednik medžlisa (iranske skupščine) Rafsand-žani in predsednik islamske republike Ali Hamnei.
V poplavah za več kot tri milijarde dolarjev škode
MADRID, 1. septembra (Tanjug) — Katastrofalne poplave in močno deževje v severozahodnem delu Španije so po prvih uradnih ocenah vlade povzročili rekordno škodo v znesku okoli tri milijarde in 360 milijonov dolarjev. Po zadnjih izjavah je v poplavah, ki so tri dni divjale v Baskiji, Asturiji, Navarri in Burgosu, umrlo 39 ljudi. Cma bilanca pa še ni dokončna, ker še vedno mrzlično odkopavajo ruševine v poplavljenih območjih. Prizadevanja, da bi se življenje normaliziralo, so že obrodila sadove. Izboljšala se je preskrba s pitno vodo in električno energijo. Še nekaj mesecev pa bo trajalo, da bodo odpravili vse posledice katastrofe. Ujma je uničila več deset gospodarskih objektov in tako je brez dela ostalo okoli 30.000 prebivalcev.
»Žetvena ofenziva« v Sovjetski zvezi
MOSKVA, 1. septembra (Tanjug) - Na začetku koledarske jeseni so v Sovjetski zvezi poželi žito na treh četrtinah površin. Od skupaj 115 milijonov hektarov (če ne upoštevamo koruznih polj) so žito že poželi na 87 milijonih hektarov. Gre za pomemben uspeh kmetovalcev in novega sistema upravljanja na ravni okrajev. Po uradnih virih se je »žetvena ofenziva« osredotočila na vzhod, kjer so posejali največ visokorodne jare pšenice. Žetev je še zlasti intenzivna v osrednji in zahodni Sibiriji, saj lahko žanjce preseneti »muhasta jesen«.
Bitka za Beginov stolček
V stranki Herut, krilu najbolj zagrizenih nacionalistov in Beginovih pristašev bodo odločili kdo bo nasledil oboževanega vodjo
GV
gospodarski
vestnik
OD DOPISNIKA OSLOBODJENJA ZA DELO
KAIRO, 1. septembra — Vse vesti, ki so v zadnjih 48 urah prišle iz Izraela, govorijo posredno ali neposredno o zagrizenem boju za Beginov položaj oziroma za njegovo jw>litično nasledstvo. Videti je, kot da bi zbledel pomen kombinacij v zvezi z vlado, koalicijo in manjšimi, v glavnem desničarsko-verskimi strankami, celo pomen najmočnejše opozicijske stranke - laburistov.
Največ pozornosti zbuja dogajanje v Beginovem taboru, v stranki Herut, krilu najbolj zagrizenih nacionalistov in Beginovih pristašev. Pravzaprav morajo ti povedati, kdo bo nasledil oboževanega voditeja. Stranka Herut, ki je nastala kot podaljšek Beginovega terorističnega gibanja »Irgun Zvai Leumi«, se je kasneje združila s še eno desničarsko grupacijo.
Tako je nastala Likud, ki je svojega vodjo že leta 1977 pripeljala na oblast, kjer se je obdržal polnih 6 let. Prav ta Herut oziroma centralni komite, ki šteje 930 članov, naj bi pozno nocoj odločil med Jicakom Šamirom, Begi-novim zunanjim ministrom, in Davidom Levijem, sedanjim podpredsednikom vlade, ki bo kandidiran kot kandidat vseh strank.
Odločitev ne bo lahka, čepav raziskave mnenj v Herutu govorijo, da ima, vsaj na papirju, več možnosti Šamir. Na podlagi teh in takšnih sodb so nekateri Levi-ju že svetovali, naj se umakne, da bo lahko Herut laže prišel do enotnega kandidata, kar je nujno potrebno. Toda Šamir je to gladko zavrnil, opirajoč se na odločnost svojih pristašev in na moč njihovih argumentov.
David Levi je po mnenju političnih opazovalcev zmernejši človek v izraelskih vrhovih. Ta 45-letni mož bi lahko na volitvah, tako vsaj sodijo, računal z glasovi mestnega prebivalstva in z volilci iz »narodnih četrti«. V vsakem primeru bi lahko izkoristil priljubljenost, ki ni omejena s He-rutom in pripadnostjo tej stranki.
Dejstvo, da se je rodil v Maroku in je tako v vrhu med redkimi osebnostmi, ki so po rodu z Orienta, ima tudi lahko svojo specifično težo pri odločanju o tem, kateri kandidat bo zbral več
glasov in zagotovil doslednejšo politiko.
Toda za Levijevo pomanjklji-; vost velja, da, čeprav je v vladi že kar dolgo, nikoli ni bil na čelu »čisto političnega« resorja, temveč je večji del svoje politične kariere, dokler ni postal podpredsednik vlade, preživel kot minister z imigracijo ali na podobnih položajih.
Jicak Šamir, šef izraelske diplomacije, ima pri zagrizenih izraelskih nacionalistih veliko prednost, ker ne bo obravnavan kot »frakcija heruta«. Znano je, da je goreč sionist, ki leta 1978 celo Čamp Davida ni hotel »priznati«, ker je to pomenilo, da mo-
ra Izrael vrniti Egiptu Sinaj.
»Arabcem ne bomo vračali zasedenih ozemelj«, je bilo vedno geslo tega »jastreba«. Za vse, ki so precej upravičeno prepričani, da David Levi ne bi vodil države s politiko pretirane strogosti Beginovega tipa in se s tem nikakor ne morejo sprijazniti, je Jicak Šamir prava rešitev.
V vsakem primeru stranka Herut pozno nocoj prvič po 30 letih izbira svojega kandidata za premierski položaj na način, ki zanjo ni gola formalnost. Stranka je to zaupanje, odkar obstaja, izkazovala Beginu, on pa ji je to vračal. Brez dvoma bi bilo članom Heruta nadvse ljubo, če bi bilo tako tudi nocoj.
Toda realnost je drugačna in celo sami člani te skrajno desne stranke morajo priznati, da ‘jim ni naklonjena. Očitno se ponuja priložnost drugim, vprašanje pa je, če jo bodo izkoristili.
ZLATKO DIZDAREVIČ
KTL - industrija papirja in embalaže
Ljubljana, n. sol. o.,
TOZD Valkarton Logatec, n. sub. o.
Delavski svet
razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
vodje sektorja proizvodnje
Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	da imajo višjo ali visoko izobrazbo strojne ali papirniške smeri
-	da imajo 4 oz. 5 let delovnih izkušenj v stroki
-	da so družbenopolitično aktivni
Kandidata - delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi bo delavski svet imenoval za 4 leta.
Kandidati naj svoje prijave s potrebnimi dokazili pošljejo na naslov: Razpisna komisija DS TOZD Valkarton Logatec, Tržaška 1, 61370 Logatec, v 15 dneh po objavi razpisa.
1-6640


VESNA BERTONCELJ-POPIT
Sladkorni
pelin
V jugoslovanskih tovarnah sladkorja ki jih je po številu že 21, se jezijo, ker so cene uvoženega sladkorja v državi za okoli četrtino višje od domačega. To dokazuje, pravijo, da naša družba neustrezno vrednoti domačo proizvodnjo sladkorja. Zaradi tega naj bi te tovarne imele lani 3,6 milijarde dinarjev izgube. Letos pa naj bi bila ta izguba še višja.
Za to naj bi bil. pravijo v poslovni skupnosti za sladkor, pravzaprav kriv zvezni izvršni svet. Ta vsako leto določi ceno pšenice in hkrati bi moral ustrezno določiti in z njo uskladiti tudi ceno sladkorne pese. Letos jo sicer odkupujejo dražje kot lani, namreč po okoli 2,9 dinarja za kilogram. To pa je, menijo v tej skupnosti, še vedno premalo spodbudno za setev te kulture in zato zmogljivosti sladkornih tovarn ostajajo neizkoriščene. Posledica tega so izgube.
To pa je le del razlage o poslovanju sladkornih tovarn. Njihove težave in pritožbe nad dvojnimi cenami sladkorja je najbrž mogoče razložiti tudi drugače. Lani so sladkornim tovarnam pri nas priznali kot proizvodno ceno za kilogram sladkorja 29,50 dinarja. V resnici so imeli, pravijo, s kilogramom sladkorja 37,50 dinarja proizvodnih stroškov. V trgovini prodajajo sladkor po 38 do 42 dinarjev, če je domač in za četrtino dražje, če je uvožen. V tej razliki bi domače tovarne ne smele videti zapostavljanja, ampak kvečjemu zaščito. Sicer se najbrž v Jugoslaviji ne odločijo za uvoz sladkorja takrat, ko ga ni dovolj. Vsaj smotrno bi bilo tako.
Res pa je. da biti smotrn, žal, ni vedno naša odlika. Tudi pri uvozu sladkorja očitno ne. Ker nimamo dolgoročnih pogodb z dobavitelji, ne kupujemo po borznih cenah, ampak po višjih. Zdaj plačamo za kilogram sladkorja, v devizah seveda, od 38 do 53 dinarjev.
Hkrati so 25. avgusta letos surovi sladkor prodajali na newyorški borzi, preračunano v naš denar, po 22,82 dinarja za kilogram, očiščeni sladkor pa isti dan na londonski borzi po 25,73 dinarja za kilogram. Razlika do naših cen je torej precejšnja in kaže. da nas neorganiziran uvoz sladkorja stane več, in da sladkor, ki pride na trg iz domačih tovarn, nikakor ni poceni, kot hočejo te dokazovati. Tuji proizvajalci sladkorja očitno lahko zdržijo veliko nižje cene kot naši. Vprašamo se torej lahko, kdo je pri teh cenah bolj prizadet. Jugoslovanske sladkorne tovarne, ki bi ga rade prodajale še dražje. ali kupec, ki mora ob toliko tovarnah, neizkoriščenih zmogljivostih, njihovih izgubah za sladkor drago plačevati?
MILAN MAVER
- Škoda, da iz vsega tega ne znamo narediti kaj koristnega.
MARJAN SEDMAK
Obletnica pod pokrovom
Sodeč po dosedanjih poročilih iz poljskih mest in delavskih središč je kombinirana kampanja političnega prepričevanja in pravočasne demonstracije možnosti za represijo učinkovala- 31 avgust (ter letošnji avgust nasploh) sicer ni potekel brez konfliktov, vendar pa vsega tistega, kar s© j© zgodilo, še zdaleč ni moč primerjati z napetostjo v lanskem avgustu.
Ena plat te kampanje, politično prepričevanje, je skušala spodbijati smotrnost tistega poziva, ki ga je sredi meseca avgusta objavilo podtalno vodstvo Solidarnosti in ki ga je podprl tudi Walensa. Gre za poziv k protestnim akcijam, s katerimi naj bi oblasti pripravili do tega, da bi vnovič navezale dialog z (odpravljeno) Solidarnostjo. Podpredsednik vlade Miec-
DRAGICA BOŠNJAK
Prednost manj izbirčnim
\ Sloveniji je približno 15.200 ljudi, ki prek skupnosti za zaposlovanje iščejo zaposlitev, hkrati pa združenemu delu nenehno primanjkuje delavcev. Kljub velikemu razkoraku med ponudbo in povpraševanjem pa se mladi šolani ljudje le redko odločajo za prekvalifikacijo oziroma le stežka poprimejo za kako manj zahtevno delo.
Letos spomladi so na zvezi skupnosti za zaposlovanje izdelali temeljito analizo o tem, kje v Sloveniji je, in po pričakovanju bo, kakih delavcev premalo ali preveč. Nedavni regijski posveti pa so pokazali, da le v redkih občinah posvečajo tem vprašanjem vsaj malo pozornosti. Do pred kratkim namreč to res ni bilo kdo ve kako problematično, zato tudi niso načrtovali potrebnega denarja za to dejavnost. Poleg tega pa se je pokazalo, da je uveljavljeni sistem informiranja med skupnostmi za zaposlovanje-dokaj neučinkovit, saj denimo v Celju ne vedo, kaj se na področju zaposlovanja dogaja v Ljubljani ali Mariboru in obratno. Šibko pa je tudi sodelovanje med skupnostmi za zaposlovanje in združenim delom.
Tako je precej bolj razumljivo, da se ob takšni nezainteresiranosti za reševanje teh problemov tudi mladi, ki so prijavljeni na skupnosti za zaposlovanje - tudi kadar tako nanese -le stežka odločijo za prekvalifikacijo oziroma niso pripravljeni sprejeti dela, ki je manj zahtevno od tistega, za katerega so se šolali.
Seveda kampanjsko preusposabljanje in zaposlovanje mladih na manj zahtevnih delih ne bi bilo pametno, če vemo, da od približno 812.000 delavcev, kolikor jih je zaposlenih v slovenskem gospodarstvu, približno polovica sodi v skupino s poklici ozkega profila, to so
priučeni delavci oziroma delavci brez poklica. Samo v industriji pa je takih več kot polovica. In na drugi strani je prav med brezposelnimi veliko šolanih mladih. Gledano z vidika neustrezne zasedbe delovnih mest bi bila namreč taka dekvalifikacija nesmotrna in v bistvu škodljiva, saj gredo v nič stroški šolanja, hkrati pa je to slaba osnova za postopno zboljšanje poklicne sestave zaposlenih. Ta se lahko zboljša komaj za odstotek na leto ob idealno zamišljeni zasedbi novih delovnih mest.
Vendar pa ob slabih izgledih za zaposlovanje in ob visokih stroških za. vsakdanje življenje očitno brez tega ne bo šlo. Mladi bodo prisiljeni poprijeti za tisto delo, kakršno pač bo. Spremeniti pa se bo morala tudi vloga skupnosti za zaposlovanje. Njeno delo namreč ne bi smelo biti opravljeno s tem, ko najde brezposelnemu kakršnokoli zaposlitev in potem njegov primer dokončno odloži. Tisti, ki bo manj izbirčen, naj ne bo odpisan, ampak — narobe — naj ima prednost pri iskanju zanj ustreznega dela. Kajti, kakor je na eni strani taka rešitev lahko dobrodošla, ker se šolsko znanje z določeno prakso tudi na manj zahtevnem delu oplemeniti, je po drugi strani nevarnost, če traja taka neustrezna zaposlitev predolgo. V takem primeru se veliko znanja izgubi, marsikaj zastari in ostane neizkoriščeno.
zyslaw Rakovvski, ki se je bil neposredno pred kritično obletnico avgustovskih sporazumov in rojstva Solidarnosti odpravil v ladjedelnice v Gdansku, se prav gotovo ni počutil najbolj prijetno, ko so mu delavci odgovarjali z žvižganjem in z vzkliki v prid Solidarnosti. Toda ne glede na takšno, za podpredsednika vlade nedvomno dokaj poniževalno doživljanje, je Ra-kowski le povedal tisto, kar je nato potrdil tudi general Jaruzelski v govoru gojencem vojaške akademije v Wroclawu in kar so skušali dopovedati poljskemu prebivalstvu po vseh drugih kanalih (ne ravno prijetno srečanje Rakovvske-ga z delavci ladjedelnic v Gdansku so predvajali tudi po televiziji); naj se zgodi karkoli, dialoga med oblastmi in Solidarnostjo ne bo, zato protestne akcije ob tretji obletnici podpisov sporazumov v Gdansku, Szczecinu in Jastrzem-biju nimajo nobenega smisla.
Zoper tiste, ki 'takšnega sporočila niso bili voljni dojeti ali sprejeti, so oblasti pripravile pravočasno demonstracijo možnosti za represijo, te pa so po odpravi vojnega stanja veliko bolj elastične, kot so bile — denimo — pred uvedbo vojnega stanja 13. decembra 1981; ne samo da segajo od delovnega mesta do ulice, marveč jih je moč uveljaviti hitreje in so bolj prilagodljive, kot so bile doslej. Poljske oblasti so dale povsem jasno vedeti, da so odločene uporabiti vsa sredstva in so tudi jih: poročila, ki prihajajo iz poljskih mest in industrijskih središč, resda ne govore o večjih demonstracijah, zato pa govore o množični navzočnosti varnostnih sil na običajnih kritičnih točkah. Za razliko od prejšnjih let so oblasti tokrat pozvale k redu tudi katoliško cerkev — glede na dejstvo, da so bile v času' po uvedbi vojnega stanja v mnogih primerih prav cerkve tiste, okoli katerih so se začeli formirati demonstrativni sprevodi.
Pri tem pa je treba opozoriti še na tretjo plat dogajanja na zadnji del letošnjega avgusta. S svojim ravnanjem so oblasti resda zaprle sleherni manevrski prostor, v katerem bi se lahko Solidarnost spet pojavila kot realna družbena sila, vendar pa se tisto, kar naj bi bila izguba za Solidarnost, ni avtomatično sprevrglo v dobiček oblasti: dejstvo, da je kljub vsem tem ukrepom prišlo do protestnih akcij v vsaj štirih poljskih mestih priča o tem, da oblast) niso pridobile tistega, kar je Solidarnost izgubila. Kriza zaupanja na Poljskem še zdaleč ni presežena, čeravno so načeli izražanje tega nezaupanja veliko manj nasilni.
Tovori silijo na vlake, ! hkrati pa jih železnica kratko malo ne more prepeljati, ker ni vagonov
Pri železnici je še marsikatera notranja rezerva neizkoriščena, toda kljub vsemu je dejstvo, da je vagonov in tirov premalo, da bi železniško gospodarstvo v resnici imelo tisto vlogo, ki naj bi mu bila namenjena v teh časih
Naše gospodarstvo je to pomlad in poletje Jugoslovanskim železnicam naprtilo breme, Id ga komaj nosijo. Njihov vozni park ima 48 tisoč tovornih enot, za katere se pulijo delovne organizacije, lačne energije in surovin. Premalo, bi lahko dejali: primanjkuje jih zlasti v Sloveniji, BiH in Hrvaška pa hkrati nimata dovolj lokomotiv. In nič ne kaže, da bo kmalu bolje. Pred durmi je jesen, ko sezonski prevozi poljščin odtegnejo drugim porabnikom kar četrtino razpoložljivih zmogljivosti. Najhuje je, ker ni dovolj večnamenskih odprtih in zaprtih vagonov, namenjenih prevozu raznih vrst razsutih tovorov.
Oseminštirideset tisoč enot je seveda fiktivni seštevek, saj je res na voljo le kakih 32 tisoč vagonov. Približno ena desetina jih je v popravilu ali v rednem vzdrževalnem remontu, 8.000 jih kroži po tujini, okrog 4.000 timih tansportnih vozil pa je izključni monopol velikih podjetij, kot so INA, Petrol, Zenica, cementarne itd. Železniški statistiki ugotavljajo, da so v prvih šestih mesecih letos imeli primanjkljaj skoraj 83 tisoč va-
ških surovin, ki potujejo neposredno od dobaviteljev do porabnikov, saj bi bilo v posameznih primerih smotrnejše, da bi jih prevzeli tovornjakarji (razdalje pod 130 kilometrov, manjše količine). Toda cestne transportne organizacije lahko dohodkovno nezanimive posle odklonijo, medtem ko je železnica dolžna prejeti sleherni tovor. Strokovnjaki opozarjajo, da bo ta dvojnost posebej pokazala zobe v oktobru in novembru, ko
• Ne brez ponosa so na sedežu /druženja jugoslovanskih železnic pred dnevi novinarjem zaupali rezultate primerjalne analize, ki jo je opravila Mednarodna železniška unija (UNC). Raziskava je zajela omrežja Velike Britanije, Francije, ZRN, Španije, Grčije in Jugoslavije. Če držijo (slovenski strokovnjaki sicer pravijo, da jih je treba jemati s pridržki), smo na učinkovitost naših železnic lahko zelo ponosni, saj dosega in v nekaterih pogledih celo presega nemško in francosko. Zmogljivost vagonov, število potniških sedežev, število lokomotiv in delež električne vleke resda bistveno zaostajajo za »konkurenco«, po seštevku opravljenih netotonsldh kilometrov na kilometer proge pa jo menda prekašamo za 20 do 60 odstotkov. Lokomotive pri nas prepeljejo v povprečju 365 kilometrov na dan, v Nemčiji 344, v Franciji 363 in v Grčiji 295,7. Povprečna kompozicija v SFRJ naenkrat pelje 925 ton tovora, v ZRN 809 ton, v Španiji 772,1 tone in v Veliki Britaniji 588,5 tone. Na kilometer proge imamo zaposlenih skoraj natanko enako število ljudi kot Angleži in Nemci. No, najbolj osupljiv (in dvomljiv) je podatek, da je izkoristek tovornih vagonov v Jugoslaviji, torej hitrost njihovega obračanja, s 5,69 dneva najboljši, saj - vzemimo - v Španiji od enega natovarjanja do drugega po teh ugotovitvah mine kar 12,7 dneva. Si bo vrle železničarje poslej sploh še kdo upal kritizirati?
gonov; toliko je namreč neopravljenih ali z zamudo opravljenih prevozov. V drugem polletju jih bo najbrž še več - čeprav imamo od Avstrijcev in Madžarov sposojenih 3.500 do 4.000 vagonov, ki
„	----j-------------, ker se tran-
sportne potrebe domačih odjemalcev nenehno večajo; samo v minulem trimesečju je bilo naročil za 15 odstotkov več kot lani v istem času. V ilustracijo povejmo, da je lani zmanjkalo povprečno 320 vagonov na dan, letos pa 575 vagonov — ob tem, da je srednja dolžina prevozov celo malce krajša. Zlasti sporni so prevozi industrij-
Prvi šolski dan kot vsakdanjik
Prvi šolski dan je vsaj po prometni plati minil skorajda tako, kot bi si želeli: pred prehodi za pešce so otrokom priskočili na pomoč pionirji prometniki, tu in tam je bilo opaziti pripadnike narodne zaščite, velikokrat so vsem skupaj pomagali čisto »tapravi« miličniki. Veliko otrok, in ne zgolj le tiste, ki so se prvič odpravili v šolo, so na nevarni in negotovi poti spremili starši. Čeprav je bilo v tej skorajda že idealizirani podobi zaslediti tudi nekaj »temnih« primerov, je bilo na cestah nekako tako, kot bi moralo sicer biti.
Toda izkušnje iz prejšnjih let kažejo, da prvi zagon počasi jenjuje m da je skrb za varno pot otrok v šolo toliko šibkejša, kolikor bolj se odmika prvi šolski dan. Skrb se s ponavljajočim vsakdanjikom spreminja v rutino, skorajda v prepričanje, da se otroku ne bo nič zgodilo, saj ve za vse cestne pasti. Toda prometne statistike ni mogoče pretentati. Samo v letošnjem prvem polletju je na slovenskih cestah umrlo 19 otrok in mladoletnikov. Malo? Morda, če na to gledamo zgolj s stališča neprizadetega opazovalca dogajanja na cestah in neizmerno veliko, če si je sploh mogoče predstavljati vso tragičnost dogodka tedaj, ko pod kolesi umre otrok.
Bi si zato lahko priznali, da smo za varnost otrok in mladoletnikov v prometu storili vse, kar je bilo v naši moči? Odgovor bo prinesla prometna statistika konec leta, toda tedaj bo za reševanje otroških življenj že prepozno. In zato naj prvi šolski dan vsaj po prometni plati postane vsakdanjik.
JANEZ KOVAČIČ
bodo prednostni prevozi sladkorne pese »angažirali« reci in piši 3000 vagonov (v Sloveniji k sreči samo 200).
Premalo tirov, premalo načrtnosti
Kaj storiti? Povečanje voznega parka je najpreprostejša, a tudi najtežje uresničljiva rešitev, ki spričo pomanjkanja denarja ne dohaja papirnatih planov. Rezerve so drugje. Ena je, denimo, v smotrnejšem izkoristku zmogljivoti. Slednjii je le navidezno visok, saj ga ni moč meriti samo s prevoženimi kilometri na posamezni vagon, ampak z razmerjem med polnim in »prostim« tekom. V Jugoslaviji je to razmerje 50 proti 50, kar pomeni, da tovorni vlaki polovico poti peljejo prazni. V Sloveniji je koeficient komaj kaj višji, čeprav slovenski železničarji dosegajo daleč najboljše rezultate pri prekladalnih operacijah: dnevno razložijo 30 do 40 tisoč ton, naložijo pa 25 do 30 tisoč ton blaga. Slabemu izkoristku vagonov posredno botruje struktura slovenske tržne proizvodnje, kajti iz tovarn zvečine prihajajo končni izdelki, ki terjajo transport v drugačnih pogojih, kot - recimo — železova ruda. Ne moreš naložiti pohištva ali hladilnikov na kompozicijo odprtih vozov, s katero so malo prej pripeljali premog. Se pravi, da jo bodo odpremili nazaj prazno, dasi morda gre v isto smer kakor hladilniki in zamrzovalne skrinje.
Se večja cokla je pomanjkanje industrijskih tirov. Na njih v Sloveniji danes raztovorimo 65 odstotkov pošiljk. Premalo, trdijo poznavalci razmer, ki načrtovalcem gospodarskih objektov očitajo, da so v projekte prevečkrat pozabili zajeti transportno infrastrukturo. Kot izrazit vzorec kratkovidnosti v ŽG Ljubljana omenjajo domžalske žitne silove. Vlak, poln zrnja, »seže« samcjdo železniške postaje v Domžalah, kjer potem strese zrnje na velike ponjave. Z nakladalcem ga morajo prelagati na kamione in spraviti do deponij, ki so dostopne samo po cesti.	'
Podobno je v zasavskih revirjih, v Trbovljah. Vse naprave, od nakladalnih pomolov za premog do tehtnic, so prirejene dvoosnim vagonom. V transportnih parkih železnic po svetu in pri nas pa začenjajo prevladovati bolj ekonomični in prostornejši štiriosniki. A še pri redkih novih obratih tega ne upoštevajo. Nihče se ne spomni da bi v načrtovalni fazi pritegnil k sodelovanju prometne izvedence, ki imajo v tujini praviloma glavno besedo. Pri nas jih povabijo zraven (ali bolje: se sami povabijo), ko je že prepozno.
Tretji »čep« so premajhna in napačno locirana skladišča. Lep primer je velenjska delovna organizacija TGO: ker ne premore ustreznih pokritih hal, je zanjo nenehno v rezervi okrog 40 zaprtih vagonov, kajti gospodinjskih aparatov ni pametno
DROBIR
Z majhnimi koraki do gostov
Tako v Podravju kot tudi v Pomurju turistični delavci ne načrtujejo velikih naložb, zato pa so vse moči usmerili v izboljšanje sedanje turistične ponudbe. Radenska iz Radenc, ki je prejšnja leta snovala velike turistične načrte, se je letos usmerila v izboljšanje vsega, kar že ima.
Akcija » Vsak lokal, ne samo
tozd, si mora izmisliti kaj novega, kar ni povezano z velikimi denarji« je sicer stekla že lani, vendar takrat ni dala kaj prida novega; zato so jo ponovili in si obetajo malo več domislic. Prav tako bodo ustanovili notranjo inšpekcijsko službo, da bi dosegli višjo raven storitev, kajti premalo je, na primer v Moravcih, zgraditi sodoben hotel, pa pozabiti na okolje, vljudnost in hitro postrežbo.
Tudi v Ptuju, predvsem v tozdu Gostinstvo haloški biser, bodo enkrat mesečno ocenili kakovostne kategorije posameznih obratov in tistemu, ki
bo zbral največ točk, podelili prehodno zastavico kakovosti. Seveda bo ta zastavica povezana z denarnimi nagradami.
Tudi v Mariboru se (še posebej tozd Orel) trudijo, da bi odprli vrsto majhnih in privlačnih lokalov. V kratkem bodo odprli čajni bar, ni dolgo tega, kar so restavracijo Koper obnovili in spremenili v Primorsko restavracijo. Res je, da ima za zdaj samo še ime in malo primorskega, toda tudi v gostinstvu so se začeli zavedati, da denarja za velike naložbe ni in da bodo morali popestriti tisto, kar imajo. (J. J.)
hraniti pod milim nebom. »Še topli« odromajo na trg — če so kupci ali če jih ni.
Kako sprostiti dodatnih 500 vagonov?
Skratka, nered in planerska ozkost sta prevladujoči kamen spotike v obdobju, ko naj bi nekoč odpisana železnica spet prevzela transportne vajeti v svoje roke. Ampak, kot že rečeno, še vedno je čutiti premalo volje za trajen »resorski« dogovor med cestnimi in vlakovnimi prevozniki, kaj in kje bo kdo vozil. Zato železničarje niti ni preveč osupnilo, da se je nekega poletnega dne v letošnjem letu kar 1100 od skupno 1600 vagonov v lasti Železniškega gospodarsva Ljubljana vrtelo znotraj meja SRS. Premikali so se na relacijah, ki naj bi bile domena avtomobilov. Ob vsem naštetem je pravzaprav uspeh, da je v Sloveniji obračalni čas enega vagona povprečno samo 3 dni (čas, ki mine od enega nakladanja do drugega -op. o.). Če bi odpravii prej nanizane slabosti, bi ga bilo mogoče zmanjšati na 2 dni; vsak dan bi bilo prostih 500 vagonov več; brez dodatnih kapacitet bi železnica zmogla sproti ustreči devetim desetinam naročnikov, slovenski delež v celotnem obsegu storitev Jugoslovanskih železnic bi namesto 16 odstotkov narastel na 25 odstotkov...
Toda za zdaj so to le pobožne kalkulacije. Težko jih bo udejaniti. »Kar je odvisno zgolj od nas samih, je dosti lažje izvedljivo,« se pridušajo v upravi ljubljanskega ŽG. In dodajajo, da so v njegovih delavnicah lani opravili 34 odstotkov rednih vzdrževalnih del in popravil na vagonskem parku jugoslovanskih železniških organizacij, hkrat pa skoraj ni vagona, namenjenega v tujino, ki se ne bi poprej srečal s slovenskimi mehaniki. Kriteriji o tehničnem stanju tirnih vozil, bodisi potniških bodisi tovornih, so namreč v zahodnoevropskih deželah izredno strogi in marsikatero po naših merilih še čisto dostojno »ruševino« bi, denimo, avstrijski obmejni organi sploh ne spustili čez.
IGOR GUZELJ
1 Kmetje in lovci na nasprotnih bregovih
Zadnje desetletje smo priče številnih vročim razpravam med slovenskimi lovci in kmeti. Obtožb ne manjka, pohvaliti pa se tudi ne bi mogli, da so oboji v preteklosti skušali razumno reševati zaplete. Na eni strani namreč kmetje in kmetijski strokovnjaki trdijo, da se je divjad razširila bolj, kot je dopustno, lovci pa odgovarjajo, da posamezne vrste, še posebej poljska divjad, izginjajo zaradi vse večje uporabe zaščitnih sredstev in mehanizacije. Do enotnih ocen, koliko škode povzroča divjad, se v Sloveniji še nismo dokopali, prav tako pa je težko natančneje povedati, kolikšna je škoda pri divjadi zaradi sodobnega kmetijstva.
Lovci so največkrat napadani, pri čemer jim njihovega deleža pri ohranitvi naravnega ravnotežja in posameznih vrst divjadi navadno ne priznavajo. Očitajo jim, da je na primer stalež divjih prašičev v Prekmurju izjemno visok in zato tudi škoda velika (še pred tremi desetletji na tem koncu divjih prašičev skorajda ni bilo). Preveliko je število jelenjadi, med katero napadajo predvsem damjeka, ki v naših krajih nima domovinske pravice. Toda gospodarska korist lova ni tako majhna, kot bi mislili na prvi pogled, na drugi strani pa ni jasno, kje je meja, pri kateri so kmetijski posevki resnično v nevarnosti. Ponekod skušajo dokazovati, da kmetje opuščajo pridelovanje nekaterih kultur samo zaradi škode, ki jo povzroča divjad.
Na drugi strani pa 1ovci predlagajo številne ukrepe za zaščito divjadi. Med njimi so tudi taki predlogi, ki se že na prvi pogled križajo z interesi kmetijstva. Tako naj bi v prihodnosti pri založbah zemljišč upoštevali življenjske potrebe, poljske divjadi, oblikovali naj ne bi prevelikih njiv in uporabljali zaščitna sredstva v takih količinah, da ne bi škodovala divjadi. Tudi vseh njiv naj bi jeseni ne preorali in še bi lahko naštevali.
O teh rečeh so se lovci in kmetje skušali pogovoriti na posebnem posvetovanju v okviru redgonskega kmetijskega sejma, vendar se stahšča spet niso kaj prida zbližala. Postalo pa je vendarle jasno, da bodo najvišjo možno stopnjo razumevanja dosegli le na posameznih manjših območjih, saj ne gre kar počez za vso Slovenijo obsoditi divjega prašiča, jelena ali posamezno poljsko divjad. Potrebno bo veliko bolj tesno sodelovanje kmetov, kmetijskih strokovnjakov, gozdarjev, lovcev in upravnih delavcev po občinah.
DANILO l TENKA R
Yao Ming-le
Načrt'Gora žadovega stolpa'
7. nadaljevanje
Pozneje
liste noči. za zastrtimi zavesami pisarne, je Wu Rman zvedel, da se je Lin Biao že pogovoril s Huang Vongshengom. nameraval pa je govoriti tudi z Li Zuopengom. šefom pomorskih sil, in Oiu Hui/uom. zadolženim za logistična vprašanja v kitajskih oboroženih silah. Čas je bil dragocen in Lin Biao je zahteval, da še pred njegovim odhodom v Beidaihe pripravijo načrt za državni udar.
»Peskovnik« maršala Lin Biaa
Lin Biao je pretehtal vse možnosti, preden se je odločil za skrajno rešitev. Druge rešitve zanj pravzaprav ni bilo: Mati je že zatrobil in krenil v ofenzivo, in Linu je ostala zgolj dvojna izbira - da ničesar ne ukrene in tedaj doživi poraz, oziroma da sc bori in upa na zmago. Tudi metode boja ni mogel izbirati: državni udar je bila edina realna možnost, da se postavi po robu voditelju Kitajske. In ko je Lin Biao to odločitev sprejel, ni nič več okleval.
Z drugimi ni bilo tako lahko. Žena. ki ji je prvi zaupal svoj namen, je doživela živčni zlom in ga je rotila, naj poišče kako drugo pot. Toda Lin jo je naposled prepričal in Yc Oun se je sčasoma pomirila ter mu poslej zvesto stala ob
strani. Pomagala mu je celo sestaviti seznam kakih dvesto morebitnih sozarotnikov, vendar ga je Lin kmalu vrgel v koš: tako široko izhodišče je predstavljalo preveč zapletov. Zavrnil je tudi zamisel, da bi zamenjal nekaj komandantov vojaških okrožij, kajti zdelo se mu je, da bi to ,crja'° preveč časa. In tako se je naposled omejil na štiri ljudi, ki jih je najbolje poznal in s katerimi je tudi najtesneje soideloval.
Najprej je velel poklicati k sebi Huang Yongshenga. načelnika generalnega štaba oboroženih sil, ki je stal ob njem že od prvih dni rdeče armade. Huanga je novica pretresla do solza, toda brez oklevanja se je pridružil prijatelju ..., Wu Faxian je bil, kot smo že videli, malce zmeden, vendar se je nazadnje zbral... Li Zuopeng, uradno samo prvi politični komisar pomorskih sil, v resnici pa njihov šef, je pojasnil, da je že sam razmišljal o tem, da bi Lin moral ukreniti kaj podobnega, vendar si tega ni upal prvi predlagati. Dejal je, da mu je zdaj kar odleglo... Oiu Huizuo, divizijski general. ki je skrbel za oskrbo vseh oboroženih sil. je pokazal hladnokrvnost in odločnost, kar je bilo Linu še zlasti všeč.
Ko se je četverica prvič zbrala, ji je Lin uvodoma zabičal eno samo stvar: nihče si ne bo rešil glave, če bo Mao zvedel za zaroto. Spo-
mnil je sozarotnike, kaj je doletelo Liu Shaoqi-ja, Peng Dehuaia in Wang Minga (generalnega sekretarja KP Kitajske v tridesetih letih) - na Maov ukaz so vse usmrtili. S starostjo postaja Mao Zedong čedalje zlobnejši in škodoželjnej-ši, je pristavil Lin. Nato so mu tovariši morali priseči, da bodo raje umrli, kot da bi izdali skupno skrivnost. Nazadnje je Lin od njih zahteval, naj se takoj odločijo, kako si bodo v skrajnem primeru vzeli življenje.
Načrt za državni udar je Lin Biao izdelal čisto sam. Ko ga je prvič razgrnil pred ženo in četverico vojaških voditeljev, so ga ocenili kot odličnega.
Lin Biao se je zavedal, da si z majhno operacijo ne bi nikakor zagotovil široke ljudske podpore, brez katere si državnega udara ni mogel zamišljati. Priprave na obsežno operacijo pa bi težko ušle Maovi pozornosti. Povrh za Lina ne bi bilo dovolj, da samo odstrani Maa, temveč si je moral hkrati zagotoviti, da bo vsej deželi vsilil svojo oblast.
Za sam umor predsednika Maa Linu ne bi bilo težko mobilizirati dovolj enot. Če pa je hotel doseči še drugi cilj - prevzem absolutne oblasti — tedaj je moral uvesti začasno vojaško diktaturo. Po zrelem premisleku si je Lin Biao porekel, da bi bil kitajsko-sovjetski konflikt idealna pot do nacionalne krize, ki bi terjala uvedbo izrednega stanja. To soočenje bi moralo biti dovolj resno, da bi se Mao Zedong in Zhou Enlai prestrašila vojne s Sovjetsko zvezo. Selc tedaj bi Lin Biao mogel povsem uveljaviti svojo vojaško oblast, ne da bi vzbudil kak sum.
Lin Biao je kot vojskovodja pred vsako bit-ko i/.delal »strateški model« in »taktični mo-del« spopada. Tokrat si je zamislil dva strateška modela. Po prvem naj bi Kitajska iznenada napadla Sovjetsko zvezo. »Generalko« za to operacijo je Lin Biao pravzaprav že opravil:
leta 1969, ko je pred IX. kongresom KPK hotel utrditi svoj ugled in osebni položaj. Tedaj je presenetil sovjetske enote z napadom, ki je močno presegal običajne praske zaradi spornega obmejnega otoka Zhen Baa (Damanskij). Po tem dogodku je Mao Zedong svojega obrambnega ministra spodbudil, naj resno razmišlja o pripravah na vojno. Tedaj pa je Lin Biao presenetil samega predsednika: v vsej vojski je razglasil pripravno stanje. Vse skupaj se je nazadnje končalo kot vaja, toda Lin Biao se je tedaj prepričal, da more v kriznem primeru bliskovito in nemoteno ukrepati.
Novega soočenja s Sovjetsko zvezo ne bi bilo težko izzvati. Bilo bi dovolj, da bi Lin Biao nad sovjetske obmejne položaje poslal nekaj svojih enot. Če ne bi šlo drugače, tedaj bi mogel celo poskrbeti, da bi se kitajske enote, po možnosti v kakem oddaljenem koncu dežele, znašle pod topniškim ognjem lastnih sil - incident bi bil dovolj za dokaz o sovjetskem izzivanju in povod za casus belli. Toda Lin Biau je bil bolj pri srcu drugi strateški model, ki pa je zahteval skrbnejše in kočljivejše priprave. Ta načrt je predvideval, da s Sovjeti najprej vzpostavi tajne stike in jim ponudi sodelovanje, če bi bili pripravljeni z njim »zaigrati vojno«.
Lin Biao je načrt najprej pretresel skupaj s Huang Yongshengom. Sestala sta se v posebnem prostoru Linove palače na Zahodnih gričih. Tla je pokrivala velikanska preproga, vredna 200 tisoč dolarjev — darilo, ki ga je bil Lin Biao dobil ob desetletnici imenovanja za maršala. Toda še nenavadnejše od preproge je bilo nekaj drugega: ogromen »peskovnik«, kot je Lin imenoval ploščo, veliko kot šest miz za pingpong, in v katero so bili vdelani elektronski zasloni. S pritiskom na gumb je bilo mogoče izvesti taktično simulacijo bitk na kateremkoli koncu Kitajske ali sveta, bitk, v katerih bi
sodelovale Kitajska, Sovjetska zveza. Japonska in ZDA. Priklicati je bilo moč tudi podatke o številu in vrstah razpoložljivih letal, o vžletiščih in ciljih poletov, o kurzih in trajanju leta.
Obrambni minister in njegov načelnik generalnega štaba sta se tistega dne zatopila v severni zaslon (Huabei) in v severovzhodni zaslon (Mandžurija). V teh vojaških okrožjih in na sosednjih območjih sta imela na voljo pehotne armade, tankovske divizije, desantne enote in plovne enote pomorskih sil. Lin Biao je govoril brez premora, samozavestno, kot kak prerok, v resnici pa je oprezoval, kako sozarotnik reagira na njegov »strateški model«.
»Ko bo Brežnjev izdal ukaz,« je začel Lin, »bodo Sovjeti usmerili rakete in topove proti kitajskim utrdbam in obmejnim enotam severnih vojaških okrožij. Sovjetski tanki bodo prešli kitajske meje, da bi utrli pot pehoti, ki bo nato prodirala z oklepnimi vozili. Kitajska bo povsem nepripravljena, ko se bo začel napad.
Sovjetske letalske sile bodo hkrati poslale svoje mige in taktične bombnike nad kitajske vojaške instalacije; sovjetske podmornice se bodo prikazale v vodah Liishuna in Daliana ter izstrelile rakete proti obali in pristaniščem.
To, česar se Mao Zedong že tako dolgo boji, se bo nazadnje zgodilo; Sovjeti ga bodo presenetili, toda on, veliki kitajski voditelj, ne bo dovolil kapitulacije. Ob sebi ima Lin Biaa, nepremagljivega poveljnika, vojskovodjo, ki slovi po vsem svetu, in začasno bo pozabil na njun prepir in mu dovolil, da se vojskuje. Pazljivo bo poslušal Linove nasvete. Lin mu bo sporočil, da je zaradi skorajšnjega sovjetskega napada na pekinško armado resno ogrožen ves severovzhod. Lin bo Mau svetoval, naj se zateče v zaklonišče na .Gori žadovega stolpa"«. (V rokopisu neznanega avtorja je poudarjeno, da se skrivne instalacije zahodno od Pekinga v
resnici imenujejo drugače, vendar pravega imena iz varnostnih razlogov ni bilo moč r;iz-kriti.)
»Medtem ko bo Lin Biao z vojaškimi svetovalci v čisto bližnjem komandnem štabu vodil operacije, bo Mao Zedong razvoj vojne opazoval iz svojega cesarskega zatočišča. Podobno kot med državljansko vojno v štiridesetih letih, bosta Mao in Zhou v svojem .komandnem šotoru" preudarjala o strategiji in nestrpno čakala na zmago. Niti malo ne bosta slutila, da zmage nikoli ne bosta dočakala in da jima prihodnost prinaša samo smrt brez slave.«
Lin je spregovoril tiše. »Moji možje bodo blokirali podzemni izhod instalacij .Gore žadovega stolpa". Še preden bo Mao doumel, kaj se dogaja, že sc bo dušil v dimu plinskih bomb. Kmalu bo od njega ostal samo še pepel... Takšen je torej načrt ,Gora žadovega stolpa."«
Huarigovo priznanje: resnica ali ponaredek?
Huang Yongsheng je pazljivo poslušal obrambnega ministra. Čeprav je bil že dolga, leta načelnik generalnega štaba oboroženih sil, se še vedno ni znebil sumničavosti in je vselej najprej pomislil na zaplete in nevarnosti. Tudi zdaj je Linu postavil niz vprašanj, toda maršal je ohranil hladnokrvnost in samozaupanje.
Huanga so najprej skrbele morebitne izgube. Lin mu je odvrnil, da bodo Sovjeti izgubili od dveh polkov do .ene divizije, medtem ko bodo kitajske izgube večje. Toda najkasneje v treh tednih bi se državni udar moral posrečiti. Lin Biao je z dolgo palico potrkal po »peskovniku«. »Mar smo mi krivi, če se bo simulacija bitke končala z izgubami?« je vprašal.
Nato je Huang podvomil, ali se bo napad na Kitajsko res odvijal po načrtu.
Letos največ deviz za nakup nujnih surovin za zdravila
Farmacevtske tovarne izpolnjujejo izvozni načrt — Zavzemanje za podražitev nekaterih zdravil, za večjo participacijo in svobodno prodajo
BEOGRAD, 1. septembra (Tanjug) — S skupnimi silami se nam je posrečilo odpraviti kronično pomanjkanje zdravil. Vse tovarne delajo s polno zmogljivostjo in izpolnjujejo ter celo presegajo planske naloge, je izjavil sekretar splošnega zdniženja kemične industrije in industrije gume pri Gospodarski zbornici Jugoslavije magister Mi-hailo Lozanovič.
Letos smo z izvozom ustvarili največ deviz za nakup surovin za proizvodnjo zdravil (v vrednosti okrog 200 milijonov dolarjev), je dejal Lozanovič. Letošnji načrt izvoza na konvertibilni trg v vrednosti 140 milijonov dolarjev, kar je za 20 odstotkov več kot lani. izpolnujejo v skladu z načrti. V skladu s sklepom ZIS ostane proizvajalcem okrog 70 odstotkov deviz, ustvarjenih z izvozom, kar pomeni, da bodo dobili okrog sto milijonov dolarjev. Razumljivo pa bodo morali zato izpolniti proizvodni načrt, ki je letos za deset odstotkov večji kot lani, za domači trg pa bodo morali zagotoviti 20 odstotkov več zdravil. Narodna banja Jugoslavije je izplačala proizvajalcem vseh 70 milijonov dolarjev, kolikor je bilo predvideno z družbenim dogovorom za leto 1983.
Do konca leta naj bi z boljšim usklajevanjem proizvodnih programov zagotovili redno preskrbo tudi s tistimi zdravili, ki jih zdaj še primanjkuje - gre predvsem za nekatere antibiotike, kardiake in psihofarmake. Res je, da v naši državi proizvajamo vse vrste najpomembnejših antibiotikov, znanih v svetu, vendar zdravniki najraje dajejo bolnikom le antibiotike ene farmacevtske tovarne.
• Domača industrija pridobiva danes iz lastnih surovin veliko antibiotikov in vitaminov. Jugoslavija namreč sodi med velike proizvajalke oksitetraoklina, antibiotika širokega spektra. Zdaj smo začeli proizvajati tudi ampi-cilin, ki smo ga doslej izključno uvažali, pri zdravljenju pa ga veliko uporabljajo.
Vse to bo še bolj spodbudilo skorajšnji podpis družbenega dogovora o razvoju bazne industrije. Njegov osnutek pravi, da morajo proizvajalci proizvajati kako zdravilo s skupnimi silami - strokovnimi in finančnimi - ter skupaj zagotavljati surovine, ki jih zdaj uvažamo. Pri tem mislijo predvsem na proizvodnjo nekaterih antibiotikov na podlagi penicilina in na večjo proizvodnjo samega penicilina. Jugoslavija
sodi tudi med znane in priznane proizvajalke vitamina C (na leto več kot tisoč ton). '
Vse to pa je neposredno odvisno od rezultatov poslovanja; vseh 15 farmacevtskih tovarn je v prvem polletju poslovalo uspešno. Ce ne bomo zagotovili akumulacije - za zdaj nismo zadovoljni z ostankom dohodka -bomo bolj težko uresničili, kar predvideva družbeni dogovor o razvoju bazne industrije, je poudaril Lozanovič. Ta industrija namreč mora biti sposobna z lastno akumulacijo vlagati sredstva v gradnjo najpomembnejših tovarn, ki bodo proizvajale osnovne surovine - prav zaradi njihovega pomanjkanja smo ta-
ko močno odvisni od tujine. Zvezna uprava je to razumela, zato so v zadnjem času dali farmacevtski industriji nekatere olajšave - seveda je ta zato sprejela tudi dodatne obveznosti. Te so prispevale, da je v lekarnah; več zdravil, in da imajo nekatera celo na zalogi.
Lozanovič je opozoril, da so se proizvajalci v minulih mesecih spopadli predvsem z nesora-zmemjem med dinarjem in dolarjem in dinarsko nelikvidnostjo. Take »udarce« bo farmacevtska industrija sama težko prenesla, brez gospodameješe proizvodnje in podražitve nekaterih zdravil. Zavzela se je tudi za večjo participacijo za zdravila ter za uvedbo svobodne prodaje nekaterih zdravil, ki ne sodijo med osnovna. Kazalo bi odpraviti tudi seznam nujnih zdravil kot ukrep za boljšo preskrbo. Po mnenju farmacevtov bi bilo bolje razširiti izbiro zdravil.
Prizadevanje Ljubljanskih opekam ni prineslo rešitve
V letošnjem polletju so naredili za 85 odstotkov manj izdelkov kot v lanskem - Sanacijski program do 23. septembra
LJUBLJANA, 1. septembra - V letošnjih šestih mesecih so v delovni organizaciji Ljubljanske opekarne »pridelali« za več kot 21,5 milijona dinarjev izgube, kar je dvakrat več kot v enakem obdobju lani. V pol leta so naredili le za nekaj nad dva milijona dinarjev izdelkov, kar je za 85 odstotkov manj kot lansko prvo polletje. Kljub temu, da so v Opekarnah skušali izgubo zmanjšati tudi z ustavitvijo proizvodnje opečnih in betonskih izdelkov v januarju in prvi polovici februarja, znaša polletna izguba kar 69 odstotkov lanskega celoletnega primanjkljaja.
Čeprav morajo v Opekarnah do 23. septembra narediti sanacijski program, je kaj malo verjetno, da bi se izgube zmanjšale, ampak bodo še večje. Vzrok za to je predvsem nesorazmerje med cenami tehnološkega goriva in končnimi cenami opečnih izdelkov, poleg tega pa je tudi oprema obrabljena in zastarela.
Viški izvršni svet, ki razmere v Opekarnah ves čas spremlja — čeprav pokrivajo izgube na ravni delovne organizacije SCT — predlaga, da bi pod drobnogled vzeli delo in poslovanje vseh opekam v ljubljanski regiji, saj položaj tudi drugod ni rožnat. Sele nato bo morda mogoče najti rešitev oziroma težave omiliti in izgubo zmanjšati. Ce možnosti ne bi bilo, se lahko zgodi, da
Predelovalci živil potrebujejo 200 milijonov pokrovčkov
Dobili pa jih bodo le okoli 150 milijonov - Zmanjšane dobave aluminija iz Impola v Slovenski Bistrici
LJUBLJANA, 1. septembra — Za kritje vseh potreb živilske predelave v Jugoslaviji bi morali letos v Saturnusu narediti 200 milijonov aluminijastih pokrovčkov za kozarce. V prvem polletju so jih zaradi zmanjšanih dobav aluminija iz Impola v Slovenski Bistrici (samo 550 ton) lahko povprečno naredili po 10 milijonov na mesec. Če bo Impol zdaj zares poslal obljubljenih 90 ton pločevine, valjarna bakra in aluminija v Sevojnu 90 ton in kupci sami dodatnih 20 ton aluminija, bo Saturnus (vsaj deloma) dohitel povpraševanje po 16 milijonih pokrovčkov v avgustu in 20 milijonih v septembru.
Predelovalci iz živilske industrije pa do konca leta zagotovo ne bodo dobili več kot kakih 150 milijonov pokrovčkov. torej 50 milijonov premalo.
Štiriinšestdeset tovarn v Jugoslaviji vloži letno v kozarce in pločevinke 350 do 400 tisoč ton povrtnin (lani okoli 260 tisoč ton sariia in 175 tisoč ton zelenjave). Od tega gre približno četrtina v izvoz. Ker povpraševanje po aluminijski pločevini nenehno narašča, naj bi že v začetku prihodnjega leta v Impolu pognali novo valjamo z zmogljivostjo 30 tisoč namesto sedanjih 26 tisoč ton na leto, medtem ko bodo v Saturnusu razširili zmogljivosti prav za proizvodnjo pokrovčkov s 300 na 400 milijonov letno. Vprašanje pa je, če je to dovolj trdno zagotovilo, da prihodnje leto domačemu trgu ne bo primanjkovalo pokrovčkov in druge aluminijske embalaže, seveda če bomo vsaj polovico nepredelanega aluminija še naprej izvažali.
IGOR ŽUŽEK
bodo tisti ki gradijo ostali brez opeke. Kupci Opekaminih izdelkov so skoraj izključno zasebniki in zanje bi to pomenilo res velik problem.
Ustavitev proizvodnje v (Opekarnah ni dala tistih rezultatov, ki so jih pričakovali, zato je tudi izguba večja od pričakovane. Zaradi ponovnega ogrevanja tunelske peči so namreč porabili več goriva, ker je bila temperatura prenizka so bili izdelki tako slabi, da jih precej sploh ni bilo mogoče prodati, iztržek pa je bil manjši tudi pri drugih, saj so jih morali prodati po nižji ceni.
MOJCA KAUClC
jano
Steklarna v Rogaški bi rada izvozila več
Naložba, ki jo pripravljajo, bi omogočila občutno povečanje izvoza iskanega kristala
ROGAŠKA SLATINA, 1. septembra — Danes se je iztekel rok za izdelavo investicijske dokumentacije in za predložitev finančne zgradbe za novo naložbo v modernizacijo in razširitev proizvodnje v steklarni Boris Kidrič v Rogaški Slatini. Naložba, ki bi po zdajšnjih izračunih stala 1,6 milijarde dinarjev, bi omogočila trikratno povečanje proizvodnje brušenega svinčevega kristala in večji izvoz. Le-ta bi od zdajšnjih osem dosegel vrednost 17 milijonov dolarjev na leto. V steklarni bi pričeli širiti in posodabljati proizvodnjo prihodnje leto, naložba pa naj bi bila po predvidevanjih končana do prvih mesecev leta 1985. Celotno dokumentacijo pa bo steklarna že v naslednjih dneh predložila v obravnavo Ljubljanski banki temeljni banki Celje in nato še republiški komisiji za oceno investicij.
D. S.
Septembra bodo zaprli vrata tovarne Jadral v Obrovcu
Ponesrečeno naložbo naj bi likvidirali čez en mesec — Za zaposlitev 710 delavcev se ponuja več rešitev drugod — Nihče ne bo brez dela
OD NAŠEGA DOPISNIKA
ZAGREB, 1. septembra — Čez en mesec, natanko 30. septembra, bo (verjetno) dokončno likvidirana tovarna glinice Jadral v Obrovcu. Takrat bodo po sklepu zbora združenega dela sabora zaprli zadnjo pipo na republiški blagajni, iz katere so dve leti plačevali osebne dohodke 710 delavcem, Id v tem času niso nič delali.
Do tega roka tudi niso uspeli preusmeriti večine delavcev za druge dejavnosti, ker so še vedno upali, da se bo nekje našla denarna rešitev za tako imenovani obrov-ski sindrom. Delavci Jadrala in vodstvo benkovške občine, ki je tovarno glinice po neuspelem predlanskem in lanskem tečajnem postopku prevzela v upravljanje, menijo, da bi morali podaljšati hrvaški zakon o gmotnem podpiranju Jadrala, ker bodo drugače uprizorili »protestni pohod v Zagreb«. Takšne napovedi in grožnje pa nikamor ne peljejo, saj je glede te tovarne vse jasno in je pred likvidacijo, je na zadnji seji predsedstva CK ZKH dejal predsednik hrvaške partije Josip Vrhovec. Treba je pospešiti uresničevanje preusmeritvenih načrtov
Jubilejna stiskalnica Metalne
MARIBOR, 1. septembra — V proizvodnih prostorih tozda mariborske Metalne Tovarna investicijske opreme so že izdelali jubilejno 250. stiskalnico, ki je plod sodelovanja z železarno Ravne. Kar 209 stiskalnic so izvozili v Sovjetsko zvezo, Romunijo, Irak in druge države, 4T stiskalnic pa so kupili domači kupci. Jubilejna 250. stiskalnica bo ostala kar v Mariboru, ker jo je kupila Mariborska livarna. (Foto: Bogo Čerin)
za obrovske delavce, ki so jih sprejeli v okviru hrvaške in dalmatinske gospodarske zbornice s sedežem v Zadru (v Dalmaciji imajo dve zbornici), so povedali na seji predsedstva CK ŽKH.
Kaže, da so najdlje prišli s preu-smeritvenim načrtom, ki napoveduje pridobivanje naravnega in tehničnega kamna v dolini Zrma-nje. Uresničitev načrta, ki bi že letos v prvi etapi zaposlila 84 ljudi, odpira možnosti za zaposlitev do 300 delavcev. Zato je v začetku tega meseca sklad za pospeševanje razvoja manj razvitih območij Hrvaške odobril ugodno posojilo, v vrednosti 167 milijonov dinarjev. Zadrski Cenmark je nosilec načrta za gojitev školjk in rib ob izlivu Zrmanje v Novigradsko morje, ki bo dal kruh več deset
Tri srečanja strokovnjakov v Portorožu
Obravnavali bodo področje biomedicinske in biološke tehnike - 250 udeležencev
LJUBLJANA, 1. septembra — Jugoslovansko društvo za medicinsko in biološko tehniko, Inštitut Jožef Stefan, Fakulteta za elektrotehniko in Zavod za rehabilitacijo invalidov iz Ljubljane prirejajo prihodnji teden v Portorožu tri srečanja s področja biomedicinske in biološke tehnike. Kot je bilo rečeno na današnji tiskovni konferenci, bo od 5. do 9. septembra Tretja mediteranska konferenca za biomedicinski in biološki inženiring, na kateri se bo zbralo okoli 250 najvidnejših strokovnjakov iz vsega sveta, obravnavali pa bodo klinično tehniko, fiziološke meritve, biološke signale, umetne organe, biomateriale ipd.
Sledila ji bosta 10. in 11. septembra seminar o funkcionalni električni stimulaciji, ki bo namenjen domačim strokovnjakom, in 12. septembra znanstve-no-tehnološki posvet s področja biomedicinske tehnike.
M. V.-P.
ljudem. Zagrebški Univerza! naj bi v zapuščenih Jadralovih dvoranah odprl obrat Žičnatih izdelkov, ki mu bo streglo 150ljudi. Karlovška Jugoturbina napoveduje proizvodnjo ležajev za motorno industrijo, tehnološki center iz Karlovca pa manjšo usnjamo itd.
Predsednik izvršnega sveta občine Benkovac Dušan Vukanac zanika, da bi bili v tej občini kakršnikoli odpori do novih proizvodnih načrtov. Kot primer navaja
• Leta 1969 so v dolini Zrnu-nje nakopali 700.000 ton boksita (rudo so izvažali največ v Sovjetsko zvezo). Tako so preslepili javnost in »dokazali«, da ta dolina premore neomejene količine kakovostnega boksita in to kar na površju. Zato so se leta 1970 odločili zgraditi tovarno glinice (gradila jo je madžarska tvrdka »Aluterv — FKI«, Id je stala namesto načrtovanih 800 milijonov kar 4,6 milijarde dinarjev. Od leta 1970 do 1978 so v SZ izvozili 2,7 milijona ton boksita. In ko je leta 1979 Jadral začel proizvajati glinico, so ugotovili, da boksita ustrezne kakovosti ni več, ker so boljšega izvozili. Še bolj zapletena je denarna slika: tovarna je stala 4,6 milijarde dinarjev, do leta 2005 pa je treba odplavati domače in tuje dolgove, ki jih je tako rekoč v dinarjih težko izračunati (spomladi jih je bilo za okoli 12 milijard dinarjev). Že leta 1980, ko so v Jadra-lu proizvedli 145.000 ton glinice, vredne milijardo dinarjev, so bili stroški proizvodnje skupaj z anuitetami ocenjeni na 2,5 mi-Iiarde dinarjev. Zato so se v saboru odločili, da je manjše zlo, če v tovarni nihče ne dela in zato prejema osebni dohodek, kot pa s svojim delom »proizvaja« še večje izgube.
usodo programa za izdelovanje žičnatih izdelkov, ki bi ga že lahko uresničili, vendar od nikoder ne dobijo surovin, žice. Verjetno pa se bodo zdaj resneje lotili teh nalog, saj ne nameravajo po ukinitvi Jadrala nikogar poslati na cesto, toda od zraka se tudi v Obrovcu ne da živeti.
PETER POTOČNIK
pasa
2ena
najstarejša slovenska ženska in družinska revija
Dom borcev in invalidov je pravi kraj za povezovanje
V Malenškovi ulici v Ljubljani tudi velike možnosti za rekreacijo - V šestih društvih 5.000 invalidov - Aktive v tozde
LJUBLJANA, 1. septembra - V Ljubljani je okoli 13.000 invalidov, v šest ljubljanskih društev — pet občinskih in društvo KS Tabor, ki se povezujejo v mestno zvezo - jih je vključenih okoli 5.000. Ker je v mestu še precej drugih društev, kot so na primer društva vojaških vojnih invalidov, paraplegikov, slepih in druga, si mestna zveza prizadeva, da bi jih vsaj povezali.
Lepa priložnost za večjo povezavo se ponuja v obnovljenem domu invalidov in borcev v Malenškovi ulici, pravi predsednik mestne zveze društev invalidov Vinko Rakovec. »Prav bi bilo, da bi dom polno zaživel, ker so v njem tudi športni objekti. Obnova doma je stala 40 milijonov dinarjev, -precej denarja pa je prispevalo kar 120 ljubljanskih delovnih organizacij. Tudi prispevek, ki ga daje skupnost inva-lidskopokojninskega zavarovanja, in sicer po 100 dinarjev na upokojenega invalida - prispevek je namenjen izrecno za rekreacijo - naj bi se stekal za vzdrževanje tega doma.«
Ker še precej invalidov ni vključenih v društva, si prizadevajo, da bi postali njihovi člani. V delovnih organizacijah, kjer imajo precej invalidov, pa naj bi ustanovili aktive, saj se tudi z novim invalidskopokojninskim
zakonom prenese vsa skrb zanje na delovne organizacije. Tam, kjer so aktive ustanovili, so invalidom v veliko pomoč.
V glavnem se društva precej ukvarjajo z rekreacijo, ker je od nje precej odvisno tudi počutje njihovih članov. Pomagajo jim tudi drugače. Pri mestni zvezi invalidov na Celovški cesti 105 lahko vsak četrtek popoldne dobijo brezplačno pravno pomoč. Največkrat gre pri tem za spore v delovnih organizacijah zaradi premestitve z delovnih mest. In-validomijpoinagajo tudi pri letovanju. Za zdaj lahko letujejo v Banjolah pri Pulju v objektih Zveze borcev, in V Mojstrani. Povsod drugod je zanje predrago.
Vsako drugo leto prirejajo tudi tradicionalno srečanje invalidov mesta Ljubljane, ki bo letos, v nedeljo, 4. septembra, v Mostecu. MIHAELA ŽITKO
Ormoških očal nikoli dovolj
Skladišča v tozdu Optyl tovarne Jože Kerenčič so 200 tisoč okvirov - Domači trg je slabo založen -
ORMOŽ, 1. septembra — Sončnih in korekcijskih očal na domačem trgu primanjkuje iz dveh razlogov: uvoz je manjši kot prejšnja leta in domači proizvajalci imajo težave z osnovnimi surovinami. V okvirih za očala pa je vsaj ti-i četrtine materiala, ki ga doma nimamo. Tako tudi ormoški Optjl očala izvaža v škodo domačemu trgu, samo da bi si zagotovil devize za potrebne surovine.
Tozd Optyl Tovarne plastičnih in optičnih proizvodov Jože Kerenčič izdeluje sončna očala in okvire za korekcijska očala. Prvih sedem mesecev letos so jih nameravali narediti 280 tisoč, izdelali pa so jih 302 tisoč, od tega 5 tisoč sončnih. Povpraševanje je tolikšno, da so skladišča prazna. Hkrati bi bili namesto 550 tisoč, kolikor naj bi jih naredili letos v Ormožu sposobni ponuditi 700 tisoč okvirov, če bi seveda uspeli stroje, ki tečejo že deveto leto, nekoliko obnoviti.
»Domači trg je slabo založen,« pravi direktor Kerenčiča Lado Fric, »težko je dobiti primeren okvir. Korekcijska očala so zdravstveni pripomoček in za to pri nas nekaterih stvari nimamo najbolje urejenih. Ghetaldus na Hrvaškem dobi del deviz, ki jih v republiki združujejo za zdravstvene izdelke. Naši okviri so odvisni od naših lastnih deviz«.
Pri sončnih očalih imajo največ težav s plastičnim steklom CR-39, ki ga v Jugoslaviji ne dela nihče. Celuloida pa vokvire ne vstavljajo več, ker to prepovedujejo predpisi. Dolgo časa je prevladovalo mnenje, da je v sončna očala mogoče vtakniti karkoli, samo da bodo prozorna. Pa vendar, tudi pri teh morajo stekla vid ohranjati, ne pa ga poslabševati.
V Optylu izdelujejo 31 različnih okvirov za korekcijska očala, sončnih jena voljo 5 modelov. Ker je po pogodbi oblikovanje domena tujega partnerja, ki ima vrsto odličnih oblikovalcev, v Ormožu vsako leto izdelajo kakšen nov model sončnih očal. Prve izdelke potem pošljejo v tujino, doma pa tri mesece po tej pošiljki tega modela še ne smejo prodajati. Tako je novi model sončnih očal, ki čaka na predpisane mesece, vse, kar je mogoče najti v tovarniškem skladišču.
PRAVNA POSVETOVALNICA
Leto zavarovanja
O. R. M. Nameravate se starostno upokojiti. Znano vam je, da sc pokojnine odmerjajo od povprečnega mesečnega osebnega dohodka iz zaporednih desetih, za zavarovance nejugodnej-ših let zavarovanja. Radi bi zvedeli, koliko časa mora biti zavarovanec v posameznem letu zavarovan, da se to leto šteje za leto zavarovanja.
ODGOVOR:	Pokojninska
osnova, od katere se odmeri pokojnina, se izračuna na podlagi mesečnega povprečja, osebnih dohodkov, ki jih je zavarovanec dosegel v katerihkoli zaporednih desetih letih zavarovanja od L 1.
1966 dajje. Za leto zavarovanja, iz katerega se vzame osebni dohodek za odmero pokojnine, pa se vzame koledarsko leto, v katerem je zavarovanec dobii osebni dohodek oziroma nadomestilo osebnega dohodka najmanj za 6 mesecev zavarovalne dobe.
Predčasna upokojitev
O. M. K. Prihodnje leto boste dopolnili 55 let in boste imeli 37 let pokojninske dobe. Ste samostojen obrtnik in bi se radi zaradi slabega zdravja predčasno starostni • upokojili. Ali bo to mogoče?
ODGOVOR: Z novim republiškim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki bo začel veljati šele 1. 1. 1984, je sicer uvedena predčasna pokojnina, in ta zakon tako kot zvezni zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja določa, da lahko zavarovanec uveljavi predčasno starostno pokojnino, ko dopolni najmanj 35 let pokojninske dobe in 55 let starosti, zavarovanka pa, ko dopolni 30 let pokojninske dobe in 50 let starosti. Toda navedeni zakon izrecno določa, da pravice do predčasne pokojnine nimajo zavarovanci iz 9. člena tega zakona, to je delovni ljudje, ki na območju SR Slovenije z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost (torej tudi samostojni obrtniki) kot edini ali glavni poklic, kakor tudi tisti, ki z osebnim delom kot edinim ali glavnim poklicem opravljajo umetniško ali kako drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost.
Družinska pokojnina vdovca
S. P. Z. Ob kakšnih pogojih pridtrbi vdovec po novem zakonu o pokojninskem m invalidskem
zavarovanju pravico do družinske pokojnine?
ODGOVOR: Po novem republiškem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki bo začel veljati 1.1. 1984, pridobi vdovec pravico do družinske pokojnine: če je do smrti žene, po kateri mu gre pravica, dopolnil starost 55 let ali če je bil do ženine smrti popolnoma nezmožen za delo ali je to postal v enem letu po ženini smrti, ali če mu je ob ženini smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine, vdovec pa jih je dolžan preživljati. Če pa vdovec do ženine smrti ni dopolnil 55 let, dopolnil pa je 50 let, pridobi pravico do družinske pokojnine, ko dopolni 55 let starosti.
Participacija
S. V. M. Koliko znaša prispevek za pregled pri zdravniku specialistu?
ODGOVOR: Po samoupravnem sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva (Urad. list SRS, št. 26/1983) znaša prispevek uporabnikov za vsak prvi pregled pri zdravniku v specialistični ambulantni dejavnosti z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana. 110 dinarjev, za vsak ponovni obisk ali pregled pri takem zdravniku, vendar naj-
več za tri obiske, ki sledijo prvemu specialističnemu pregledu, pa 30 dinarjev. Za prvi obisk pri zdravniku specialistične dejavnosti v nočnem času med 22. in 6. uro zjutraj pa znaša prispevek 220 dinarjev.
Letni dopust
S. K. T. Ali je možen prenos letnega dopusta iz enega v drugo koledarsko leto?
ODGOVOR: Po 97. čl. zakona o delovnih razmerjih (prečiščeno besedilo - Urad. list SRS. št. 24/1983) mora delavec praviloma izrabiti letni dopust za tekoče koledarsko leto do konca koledarskega leta. V samoupravnem splošnem aktu pa so lahko določeni primeri, ko ima delavec pravico izrabiti del letnega dopusta nad 12 delovnih dni v naslednjem koledarskem letu, vendar pa najkasneje do konca februarja naslednjega koledarskega leta. — Če člani posadke trgovskih ladij in delavci, ki delajo v tujini, lahko v celoti izrabijo letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta, in sicer ob pogojih, določenih v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih.
Zakonska zveza
' C. Z. K. Ali je možna sklenitev zakonske zveze z osebo, ki še ni stara 18 let?
ODGOVOR: Zakonske zveze ne more skleniti oseba, ki še ni stara 18 let. Lahko pa pristojni
organ občinske skupnosti socialnega skrbstva - če so za to utemeljeni razlogi - dovoli sklenitev zakonske zveze tudi osebi, ki še rti stara 18 let.
Davek na promet nepremičnin
O. P. S. Kako se odmerja dana promet nepremičnin v zamenjave nepremič-
vek primeru nin?
ODGOVOR: Če se ena nepremičnina zamenja za drugo nepremičnino, se ugotovi davčna osnova za odmero davka na promet nepremičnin za vsakega udeleženca v zamenjavi posebej, in sicer po'prometni vrednosti nepremičnine, ki se daje v zamenjavo. Le pri zamenjavi stanovanjskih hiš ali stanovanj in garaž, ki se zamenjavajo skupaj s stanovanjsko hišo ali stanovanjem, se ugotovi prometna vrednost stanovanjske hiše, stanovanja oziroma garaže vsakega udeleženca v zamenjavi posebej, ter predstavlja na tej osnovi ugotovljena razlika v prometni vrednosti zamenjanih nepremičnin davčno osnovo.
Dedovanje
S. K. T. Umrla je vaša sestra. Za njo ste ostali le vi in dva otroka pokojnega brata. Oporoke ni napravila. Kako boste dedovali njeno premoženje?
ODGOVOR: Kot zakoniti dediči boste dedovali sestrino zapuščino vi in otroka pokojnega brata, in sicer vi polovico, drugo polovico pa po enakih delih otroka pokojnega brata.
Participacije za zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke
O. M. R. Kateri upokojenci so oproščeni plačila prispevka za zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke?
ODGOVOR: Po samoupravnem sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva, ki so ga sklenile občinske zdravstvene skupnosti (Uradni list SRS, št. 26/1983), niso dolžni plačati prispevkov za zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke upokojenci z 'varstvenim dodatkom in upokojenci, ki prejemajo zajamčeno pokojnino ter njihovi družinski člani, ki jih preživljajo in če" živijo z njimi v skupnem gospodinjstvu.
KUPON za pravno posvetovalnico »Dela«
prazna - Letos za izvoz Manjka surovin
Letos bo Optyl izvozil okrog 200 tisoč okvirov, od tega šest ali sedem tisoč sončnih očal, ki so po obliki in kakovosti v svetovnem
O Tovarno Jože Kerenčič sestavljajo tozdi Optyl, Predelava plastičnih mas, ABA, Likaplast iz Udbine in delovna skupnost skupnih služb. Zaposluje 600 delavcev, ob polletju pa so poslovali brez izgub vsi, razen tozda likaplast, ki ima izgubo že tretje leto. V Udbi ni izdelujejo okvire za očala, pihano embalažo in predelujejo plastične mase. Izbugo jim povzroča pomanjkanje materiala. Kot pravijo, prihodnost Kerenčiča ni preveč svetla, vsaj glede cene nafte ne, Id je osnova za to proizvodnjo.
vrhu. Ledasodomaprepoceniinv Kerenčiču še čakajo na odobritev novih cen. Porabljena sredstva so samo letos že narasla za polovico.
FRANC MILOŠIČ
PO SLOVENIJI
Napredek obalno-kraškega turizma
PORTOROŽ, 1. septembra — Pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije so letos na obalno-kraškem območju v turizmu veliko naredili. Že konec avgusta so se prav vse turistične organizacije izkopale iz polletnih izgub in napolnile blagajne z ostanki dohodka. Tudi drugo (prireditve, preskrba...) kaže, da so letos v obalno-kraškem turizmu napredovali, so ugotavljali komunisti iz turističnih organizacij na današnji regijski akcijski konferenci v Portorožu, ki je bila namenjena pripravam na osmo sejo CK ZKS, kjer bodo osrednjo pozornost namenili uresničevanju politike ekonomske stabilizacije.
Vendar so ugotovili, da gostinci na primer še zmeraj nimajo ustreznih sistemov nagrajevanja, ki bi spodbujali dobro in kaznovali slabo delo, marsikje še zmeraj šepa organizacija dela, še zmeraj je bilo premalo narejenega pri ponujanju boljših turističnih storitev. (B. Š.)
Podrli del doma Anice Čeme j e ve
LJUBLJANA, 1. septembra - Ambrožev trg je dobil novo podobo. Doslužena zgradba dijaškega doma Anice Černejeve je namreč »izginila«. Za rušitev, ki je stala 2,4 milijona dinarjev, sojo predvideli že lani. Drugi del doma Anice Černejeve bodo obnovili. Pod buldožerji bo »padla« tudi hiša na Poljanski 20, ki sodi v okvir doma Ivana Cankarja. Enkrat so jo zato že izpraznili, vendar ni ostala dolgo neobljudena. Vanjo so se nasilno vselile tri družine. Pri komunalni skupnosti Center imajo že naročeno dokumentacijo in načrte za ureditev Poljanske ceste med Ambroževim trgom in Roško cesto. Ta del Poljanske bodo razširili v dvopasovnico, obenem pa uredili tudi šolski center na Poljanah. Poleg telovadnice bodo na sedaj praznem zemljišču tudi spominski park »88 dreves« in športno rekreacijske površine za dijake in občane. Cesto kot spominski park bodo v občini Center dogradili prihodnje leto. (K. M., Foto: Dragan Arrigler)
V Beltu Izvažajo po načrtu
ČRNOMELJ, 1. septembra — V črnomaljski tovarni Belt uspešno izvažajo. V prvem polletju so izvozili za 600.000 dolarjev damperjev, zavornih bobnov, različnih strojev in livarskih izdelkov. Glavni zunanjetrgovinski partnerji črnomaljskega Belta so v ZRN, Egiptu, Etiopiji, Zimbabveju, Iraku in NDR. (M. D.).
Kmalu v tri obnovljene šolske stavbe
KOČEVJE, 1. septembra - Osnovne šole Podpreska, Struga in Fara v kočevski občini obnavljajo. Dela bodo v kratkem končana. Ze dotrajane šolske stavbe obnavlja domače SGP Zidar. Skupni stroški obnove bodo znesli okoli pet milijonov. (M. D.)
Svilanit proda na tuje največ brisač
KAMNIK, 1. septembra — V kamniški tekstilni tovarni so letos naredili za štiri odstotke več izdelkov kot lani, lahko bi jih pa za približno devet, če ne bi bilo stalnih zagat z bombažem. Čeprav plašči iz frotirja v tujini ne gredo tako dobro v promet kot so pričakovali, so vseeno dosegli načrtovani izvoz, saj so prodali več brisač. Do konca leta naj bi izvozili za okrog 4 milijone dolarjtA' oziroma dobro tretjino celotne proizvodnje. (Foto: Janez Pukšič)
Prva razstava logaške obrti
LOGATEC, 1. septembra — V okviru logaškega občinskega praznika in 30-letnice Kombinata lesne industrije bodo jutri odprli razstavo o logaškem gospodarstvu. Pomemben del zavzema tudi domače obrtniško združenje, v katerem že razmišljajo tudi o ustanovitvi obrtne zadruge. Na razstavi sodeluje 65 obrtnikov od 180, kolikor jih je zdaj v Logatcu. Posebej opazen je delež tistih, ki sodelujejo z združenim delom, zlasti s tozdom ESO Kombinata lesne industrije. Za razširitev dejavnosti se nameravajo odpovedati trem odstotkom iz dajatev na ravni občine; s tem bi se izboljšala predvsem logaška usluinostna dejavnost. Razstavo spremlja še vrsta srečanj, od problemske konference do seje medobčinske gospodarske zbornice ljubljanskega območja ter seje odbora obrtnih zadrug Zveze obrtnih zadrug Slovenije. (P. S.)
i	I ZAHOtUUA 0SV01UICA
I- — •’ i	«£sr«£ cfsfe
______*.	4ltf* VOCUcgA	TA	SO
tod roroiuo zaporo
i	!	PROSTI V0Z.AJI PA S	0SV0ZAJICE
-------*.	sne* PRosrec
ioeue<;a pšsu
\ 1JUSIJAUA S£!£*
cevrek
'cZ^~-J~rtiKuocEK l*’ —i*IA	i „ C. ,SK£tooiCA
i VUi«r 1 *c
SGP SCT, TOZD Nizke gradnje Ljubljana obvešča vse udeležence v prometu, da bo od 5. do predvidoma 30. septembra 1983 zaradi rekonstrukcije zaprt del ljubljanske zahodne obvoznice, in sicer za promet v naslednjih smereh:
a)	Postojna-Ljubljana sever (Šlška)-Kranj na odseku med priključkoma »Brezovica« in »Brdo«
b)	Postojna-Ljubljana zahod (Vlč)-Zagreb na odseku med priključkama »Brezovica« in »Vič«
c)	Zagreb-Ljubljana zahod-Ljubljana sever-Kranj na odseku med priključkoma »Vič« In »Brdo«
d)	Zagreb-Ljubljana zahod-Postojna na odseku med priključkoma »Vič« in »Brezovica«
V tem času bo ves promet med priključkoma »Brezovica« in »Vič« (v obeh smereh) preusmerjen na Tržaško cesto, promet v smeri proti Šiški in dalje proti Kranju pa še na cesto Vil. korpusa in Celovško cesto.
Promet v smereh Kranj-Ljubljana sever-Postojna in Kranj-Ljubljana sever-Ljubljana zahod-Zagreb se bo odvijal kot dosedaj, vendar bo občasno delno oviran.
Vse uporabnike ljubljanske zahodne obvoznice prosimo, da upoštevajo postavljeno prometno signalizacijo in navodila prometnih miličnikov.
2-4278
6. stran ★ DELO
Bo programski svet zagotovil boljše filme v kinodvoranah?
Bodoči zakon o kulturnih področjih, Id je te dni pripravljen v obliki delovnega gradiva za predlog zakona, predvideva pomembne novosti
Glede na to, da ustava uveljavlja kulturne ustanove kot enakopraven del združenega dela, in na osnovi delegatskih razprav, Id so pokazale, da bo končno treba posredovanje kulturnih vrednot utrditi kot enakovredno področje kulturnih dejavnosti, so zbori skupščine SR Slovenije julija lani sprožili postopek za izdajo zakona o kulturaou-memiških dejavnostih in o posredovanju kulturnih vrednot. Ta akt naj bi zaradi posebnega družbenega pomena teh dejavnosti nekatera vprašanja samoupravne organiziranosti in poslovanja nekoliko drugače urejal. Namenoma je naravnan tako, da ureja v eni sapi zadeve z več kulturnih področij, da bi se tako ognil nepotrebnemu velikemu številu zakonov.
Zakon je ta čas pripravljen v obliki delovnega gradiva za predlog zakona, kar pomeni, da vsebuje že povsem izčiščena zakonodajna besedila z obrazložitvami. Kulturne delavce poziva, da se resneje lotijo nalog, ki so jih doslej opravljali z levo roko. Zanimive. deloma tudi bistveno nove so določbe, ki govore o posredovanju kulture, torej najavljanju. propagiranju, pojasnjevanju kulturnih prireditev. Nekatere med njimi so vredne posebnega premisleka, ker vnašajo organizacije k tistemu, kar je ta trenutek najnujnejše — k sodelovanju in povezovanju. Z namestnikom predsednika Republiškega komiteja za kulturo Jožetom Humrom smo se pogovarjali o tistih predpostavkah v zakonu, ki so ali pa še »burijo« duhove v slovenski kulturi.
— Zakon predvideva v kulturnih organizacijah novo telo. imenovano programski svet, ki ga opredeljujejo kot strokovno svetovalno telo. Potemtakem se bo moral svet kulturne organizacije pri vprašanjih o programu posvetovati s programskim svetom. Ali bo s tem krnjena funkcija umetniških vodstev, ki so doslej prevzemala tudi vlogo svetovalca?
»Poudarjam, da je programski svet zgolj svetovalno telo, sestavljeno iz strokovnjakov za posamezna področja. Programski svet svetuje o predlogih programa, ki jih sprejme umetniško vodstvo in nikakor ne krni vloge umetniškega vodstva.«
Za vsak film strokovna ocena
— Sekaj posebnosti pa je v zvezi s programskim svetom kinematografov?
»Vloga sveta pri kinematografih je bistveno drugačna. Ker menimo, da ne more vsak kinematograf posebej sestavljati sveta. bo ta organiziran pri splošnem
združenju kinematografov. Ta, skupni programski svet bo ocenjeval vsakokratni jugoslovanski izbor filmov. Ocena bo film spremljala po vsej Sloveniji.«
—V kakšni obliki bo ocena predstavljena?
»Na mestu, kjer kinematograf oglaša o filmu, bo zapisana tudi ocena: programski svet odsvetuje, priporoča in podobno.«
— Stvar zna biti precej vznemirljiva, saj odklonilna ocena lahko zmanjša število obiskovalcev. Kaj o tem menijo kinematografi?
»Na seji sindikata in skupščini KSS so bili nekateri proti ocenjevanju oziroma so opozarjali, da bi ocenjevanje moralo imeti finančne nasledke. Drugi pravijo, da bo odklonilna ocena reklama za film. Vendar na take dileme ne smemo pristajati. Zamisel do-delujemo vsaj eno leto. Splošno združenje kinematografov se je izreklo zanjo in tudi izvajalski zbor KSS je dal pristanek.«
— Torej ni nikakršne dileme več v z\ezi s to določbo?
»Tako preprosto spet ni. Odprto je vprašanje, ali uzakoniti obveznost, da kinematografi objavljajo oceno. Predlagatelj skuša to normo ohraniti, ker so svetovanja najbolj potrebni majhni kinematografi v odročnejših krajih, ki lahko delajo le z velikim številom filmov. Dilema je torej, naj oceno objavljajo vsi kinematografi, tedaj bo treba določbo uzakoniti, ali le kinematografi, ki so organizacije združenega dela. Ti pa se lahko samoupravno sporazumevajo. Vendar bi pri slednjem le delno uresničili namen.«
Zakon ne terja bistvenih novih sredstev
— Novih sredstev v nobenem primeru ne predvidevate?
»Za zdaj so načrtovana sredstva le za nove naloge, ki jih bo mora-
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE
Prevzemanje besed
Ob pismu tovarišice Vide K. smo se ponovno zamislili o nepotrebnih tujkah iz sodobnih jezikov, zlasti iz angleščine. Predlagala je. naj bi jezikovno razsodišče razpisalo »sklad za nagrade izumiteljem ustreznih slovenskih izrazov za nove pojme in predmete«.
Preden spražimo besednoizumi*eljski plaz. izdelamo merila za nagrade, izvolimo komisije ipd., slovenskim ljubiteljem tujk pa priporočilno najustreznejšo rabo, poglejmo, kako tujke opredeljuje Slovenska slovnica (1976): »Po izvoru so slovenske besede ali praslovanska dediščina ali pa so nastale prav v slovenskem jeziku samem: te besede imenujemo avtohtone slovenske besede (neprevzete). Besede iz drugih jezikov imenujemo prevzete besede. Starejša izraza za pojem prevzeta beseda sta tujka in sposojenka. Danes nam sposojenke pomenijo tiste prevzete besede, ki so se docela prilagodile slovenskemu jeziku v izgovoru, pisavi, pregibanju, skladnji, tvorjenju novih besed ipd. Takih prevzetih besed je ogromna večina. Tujke pa imenujemo tiste prevzete besede, ki se slovenščini niso prilagodile popolnoma, temveč le v večji ali manjši meri.«
Slovenščina s tujkami ali brez njih je dilema, ki buri vsako generacijo. Vsaka jih bolj ali manj tudi preganja, znebila pa se jih vseh seveda ni nobena. To tudi ni potrebno, saj vsi narodi prevzemajo tuje besede za nove pojme in predmete, pišejo obširne študije o njih in izdajajo vedno debelejše slovarje tujk. Ali pa so nam vse te prevzete besede res potrebne? Zelo pogosto so v rabi besede kot market, marketing. know-how, make-up, rent a car. snack-bar. camp. jet-set, best seller. long play, Computer, design, ipd. Ali ne bi mogli reči preprosto: trgovina, trženje, znanje, ličenje, sposojanje avtomobilov, okrepčevalnica, tabor, visoka družba, uspešnica, velika plošča, računalnik, oblikovanje. Kaj torej prevzeti in kaj prevesti? Radia, laserja, radarja, tenisa, banke in lorda najbrž ne bomo preganjali, ker so v slovenščini že povsem uveljavljene besede, saj dobro opravljajo svojo nalogo. Tudi pri novejših prevzetih besedah je treba razmisliti, koliko so nam potrebne.
Izražanje kot »V disku perfekten Hi Fi non-stop emitira najnovejše hite s singlov.« ipd. pa nas bo vedno znova sililo k razmišljanju o ustreznih slovenskih izrazih tudi brez nagrad.
* * ★
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javili rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana. Komenskega
la izpolnjevati Vesna film, namreč 1,S milijona din. Ta zakon sam po sebi ne terja novih ljudi, ne novih sredstev, ne novih potencialov. Nove naloge, ki jih predvideva, so sestavni del dela kulturnih organizacij. Nekatere organizacije te naloge že zdaj opravljajo. Spodbudile bodo predvsem prestrukturiranje moči, kar pa še ne bo terjalo novih zaposlitev. Priganjajo tudi k povezovanju, skupnem delu, sodelovanju in v celoti se bo to moralo izkazati kot prihranek.«
- In kaj bo novega pri Vesna filmu?
»Vesna filmu je naloženo, da s strokovnim gradivom ter z nasveti pomaga kinematografom, ne le takrat, ko gre za filme iz njene ponudbe, temveč tudi, kadar so filmi iz drugih republik in (»krajin. Šele s tem bo slovenski reproduktivni kinematografiji omogočeno vodenje kakršnekoli programske politike. Naj poudarim, da vsi instrumenti zakona, ki zadevajo kinematografijo, omogočajo tej dejavnosti enakovredno mesto v kulturi. Izvirni greh SIS za kulturo je prav v tem, da nikoli niso aktivno zajele reproduktivne kinematografije kot kulturne dejavnosti.«
Delegati ustvarjalcev v organih OZD v kulturi
— Govoriva o stvareh, ki so za slovensko kulturo specifično nove. Pomudila sva se predvsem pri kinematografiji. Pa sicer?
»Drzna novost je tudi člen, ki govori o samostojnih kulturnih delavcih. Zakon jih nagovarja kot ustvarjalce. Ta »ustvarjalec« ni ne delavec kulturne OZD, ne delegat družbene skupnosti, ampak nekaj tretjega, a relavantne-ga. Zakon bi moral imeti svoje mesto pri odločanju v organizaciji. To mu bo zagotovljeno tako, da bodo ustvarjalci imeli znotraj skupine delegatskih teles svoje delegate in bodo tako samostojno odločali. Predvsem o stvareh, ki jih neposredno zadevajo, denimo o pripripravi programa.«
-	Kot novost smo še ob osnutku zakona omenjali najavljanje in posredovanje kulturnih prireditev izključno v slovenskem jeziku, kar seveda velja za območja, kjer ne žive pripadniki narodnosti?
»Ta člen je precej spremenjen. Kar je zares novo, je to, da zahteva slovenščino v propagandnih gradivih. In tudi ni beseda o »izključnosti«. Izjeme naj bi dovoljeval republiški upravni organ, pristojen za kulturo, in sicer v primerih, kadar gre za po-' membno kulturno prireditev, ki bi jo bilo ob upoštevanju zakonskih določb nemogoče ali težko organizacijsko speljati.«
-	Če povzamemo, z novim zakonom bo napovedan boj fevdalizmu v kulturi, ki vsako novo nalogo gleda skozi denar, sicer pa se je z zadovoljnim pristankom na obstoječe kar odreče.
»Vsekakor se bodo nelagodno počutili tisti, ki bodo primorani lotiti se stvari, ki so jih zdaj odpravljali z levo roko.«
Predlog zakona bosta v oktobru obravnavali zakonodajnopravna komisija m medzborov-ska skupina za kulturo pri skupščini SRS. Končno besedilo predloga bo znano v prvih mesecih prihodnjega leta.
LILIJANA ŠAVER
Izbor iz 6. jugoslovanskega bienala male plastike
V spodnjem preddveru Cankarjevega doma so včeraj odprli izbor iz 6. jugoslovanskega bienala male plastike, ki je bil v Murski Soboti. Na ogled so dela okrog devetdesetih kiparjev, vsak pa je predstavljen z enim delom. S to razstavo se je začela * nova sezona v Cankarjevem domu. Razstava bo na ogled do 11. septembra.
LJUDJEVNOVICAH
Naše knjižne novosti na ogled tujini založnikom
Na moskovskem knjižnem sejmu bo 80 jugoslovanskih založb od 6. do 12. septembra razstavljalo približno 1100 najnovejših del - Velik delež Mladinske knjige
Med letošnjimi najobsežnejšimi mednarodnimi knjižnimi sejmi bo knjižna prireditev v Moskvi, in sicer od 6. do 12. septembra. Poleg predstavitve novih izdaj nekaterih najpomembnejših svetovnih založb so posebnost tega sejma tudi razstavni prostori knjižnih novosti majhnih narodov, nemalokrat z drugih celin. Po podatkih poslovne skupnosti založnikov in knjigarnarjev Jugoslavije iz Beograda pa bo tudi 80 jugoslovanskih založb razstavljalo približno 1100 knjig.
MARIJA PRELOG, akademska slikarka, je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1980 pri prof. Berniku, študij pa nadaljevala na specialki pri profesorjih Planincu in Mešku. Leta 1982 je bila sprejeta v Društvo
slovenskih likovnih umetnikov. Zaposlena je v Pelkovem Design biroju v Ljubljani. V Škofji Loki bodo 2. septembra odprli njeno prvo samostojno razstavo slik, ki so polne vprašanj o odnosih tonalitete ene barve v razponu od zelo toplih do
PLESNA OCENA
Skupen nastop treh skupin
Zadnji večer folklore v sklopu ljubljanskih festivalskih prireditev, imenovan »Slovenski folklorni večer«, ni nosil imena po programu (ta je bil jugoslovanski), pač pa zaradi izvajalcev. V sredo zvečer so namreč nastopile tri slovenske, konkretneje ljubljanske folklorne skupine. Skupen nastop AFS »France Marolt«, FS »Emona« in »Tine Rožanc« pravzaprav dobiva že tradicionalno obliko, saj se že nekaj let zapored uspešno uvršča med zaključne festivalske predstave. Še več, predstava je bila celo med najbolj obiskanimi v letošnji sezoni.
Ta prireditev ima tako rekoč večji pomen, kot izgleda na prvi pogled. Najpomembnejše je seveda, da skupine opozorijo nase, ni pa zanemarljivo tudi dejstvo, da se ob tej priložnosti krepijo prijateljske vezi med plesalci. Na takšen nastop torej lahko gledamo z različnih zornih kotov, v vsakem primeru pa je malo težje podati objektivno oceno za posamezne skupine. Te je mogoče oceniti pri izvedbi celovečernega programa, ob skupnem nastopu pa ni rečeno, da so točke, ki jih prispevajo, ravno najnovejše, najatraktivnejše in najbolje izvedene. Pozitivno pa je dejstvo, da se program vsako leto menja in skupine predstavljajo različne plese.
V celotnem večeru je »Emona« z goriškimi in medimurskimi plesi ter banatskim nadigrava-njem tokrat delovala zelo vplesa-no in od vseh nastopajočih najbolj sveže. »Maroltovci« so zaplesali standardni del svojega programa — belokranjske, gorenjske in bunjevačke plese. Prav tako standardno in hkrati zadržano so učinkovali tudi v izvedbi. Bolj sproščeni, pa čeprav slabši v plesni kvaliteti in plesnih priredbah južnega programa so bili plesalci FS »Tine Rožanc«. Poleg notranjskih plesov so zaplesali še šopsko oro (zelo skladno) ter plese iz Srbije in Vranja. Zlasti slednji so prezahtevni za naš temperament, čeprav zahtevajo veliko vaje.
Kljub takšnim posameznim vtisom pa je nastop izzvenel prijetno. Plesalci vseh skupin so znali izkoristiti ter napolniti oder, le škoda, da ni bilo primernega ozvočenja za pevce, saj so se njihovi glasovi pri petju ob plesu izgubljali v prazno.
META BENCINA
Izšel je novi DR ROMAN
hladnih vrednosti, kar slikarka* rešuje tako prefinjeno, da večkrat ne moremo z gotovostjo ugotoviti, ali so to tonska soglasja, ali je to barvni dialog. Tako nastala »atmosfera« slike staplja v celoto z ozadjem glavni predmet obravnave: človeško figuro, ki ji včasih doda tudi kakšen predmet vsakdanjosti. Čeprav od slike do slike bistveno ne spreminja kompozicije in motiva, se ne ponavlja, ker v ritmu in v zamolklem toda temperamentnem koloritu doseže čudno zasičenost barv,' ki izpričujejo željo za čistim slikarstvom in mikavne nostalgične reminiscence do barvnega ekspresion izma.
ŽARKO PETAN, pisatelj in režiser, bo pri založbi Styria (Gradec, Dunaj, Koln) v kratkem izdal zbirko svojih aforizmov, ki v slovenščini še niso izšli. Knjiga nosi naslov »Pred nami potop«, urejena pa je po koledarskem načelu. Moto dela se glasi: Vse v najlepšem neredu. Iz slovenskega izvirnika je aforizme prevedel v nemščino sam avtor, sodelovala pa sta Dieter Gogg in Elke Vujiča. Žarko Petan je od lani častni član francoskega Društva pisateljev in dramatikov s sedežem v Parizu.
Prav te kratke poti, ki jih opravljajo s svojim starim kombijem, pa so trenutno vprašljive. Vozilo je dotrajano, o novem, za katerega so jim pred letom dni odobrili denar (del so ga bili pripravljeni prispevati tudi sami), pa ni ne duha ne sluha. Tudi bencina smejo do novega leta porabiti samo š§ za tisoč kilometrov.
A življenje in repertoar tečeta dalje, po natanko določeni in skrbno pretehtani poti.
Gledališče letos slavi 35. obletnico svojega obstoja, tako bo zanj bržčas najpomembnejši dogodek proslava, ki jo bodo decembra priredili v Cankarjevem domu. Za to priložnost bodo pripravili krstno uprizoritev »Igre o letu« avtorice Svetlane Makarovič, akademskega slikarja Tomaža Kržišnika in režiserja Edija Majarona. V Cankarju bo ta čas tudi razstava — pregled slovenskega lutkarstva.
Iz Slovenije bodo svoje izdaje razstavile založba Mladinska knjiga, Cankarjeva založba, Državna založba Slovenije, DDU Univerzum, Borec, Obzorja, Lipa, Slovenska matica, Centralni zavod za napredek gospodinjstva, Tehniška založba Slovenije in Gorenjska turistična zveza. Večina založb se bo z nekaj naslovi predstavila na skupnem razstavnem prostoru, ki ga pripravlja Poslovna skupnost založnikov in knjigarnarjev Jugo-slaviie. Kot je videti iz izbranih naslovov knjig, se ne bo ponovila neprimernost z lanskega kairskega sejma, ko smo - po poročilu Martina Žnideršiča v reviji Knjiga - razstavili na primer knjige Samoupravno urejevanje varstva pri delu, Občine v Makedoniji in
Svojo sezono bodo začeli te dni, z Bourekovo »Božansko komedijo« in Klemenčičevim »Faustom,« predstavama, ki so ju povabili na skopski festival Mladega odprtega teatra. Od tod bodo odpotovali v Bugojno, na 3. bienale jugoslovanskega lutkarstva. Tu bodo pokazali »Kozlovsko sodbo« , »Fausta« in »Gregca Kobilico« Branke Jurca. Naslednji kraj na njihovem zemljevidu so Borovlje na Koroškem, kamor so jih (»vabili na dan društva Kladivo, torej na dan slovenstva. Sledi zagrebški Mednarodni lutkarski festival, PIF (Pupteatro intemacia festi-valo) v esperantu, ki je v svoj spored uvrstil tudi njihovo »Božansko komedijo«.
V zadnjih dneh oktobra jih čaka delo drugačne sorte. V Cankarjevem domu bodo organizirali 2. mednarodno konferenco o vzgoji poklicnih lutkarjev, na katero so v okviru komisije za
Vzreja ovac, hkrati pa nobene knjige, ki je v Sarajevu izšla v arabščini.
Za skupno predstavitev so izbrane predvsem knjige, ki naj bi v tujini prikazale posebnosti naše zgodovine in kulture, naše naravne lepote, ali bile - kot na primer miniaturna izdaja Prešernovih Sonetov nesreče v 9 jezikih — jezikovno zanimive. Tako bo CŽ med drugim razstavila Slovenske gore, Jugoslovansko kuhinjo, Kartuzijo Pleterje in Pečjakove Znamenite psihologe, DZS Zadnikarjevo Romanfko, Stanovnikov Mednarodni gospodarski sistem, monografijo o Perku in še nekatere izdaje, Lipa bo med drugim poslala Slikarstvo na slovenski obali 14. do 19. stoletje Tomaža Brejca, Javne spomeni-
vzgojo poklicnih lutkarjev pri mednarodnem izvršnem odboru UNIMA povabili strokovnjake svetovnega slovesa.
V Ljubljano bosta prišla dr. Henrik Jurkovski iz Varšave in Albrecht Roser iz Stuttgarta, s predstavami pa bo na prireditvi sodelovalo tudi Lutkovno gledališče iz Birminghama. Ljubljanski lutkarji bodo za to priložnost pripravili igrico Alenke Gerlovič »Jurček in trije razbojniki«. Lutke, ki bodo verna kopija starih, tako rekoč muzejskih primerkov, pripravlja kipar Slavko Hočevar, na noge pa jih bosta spet postavila Jelena Sitar in Igor Cvetko, ki sta lani tako uspešno obudila k življenju starega, drobnega Fausta.
Poleg »Jurčka« in »Igre o letu« je gledališče v svoj letošnji repertoar uvrstilo še igro Josefa Čapka in Matjaža Lobode »Kako sta se kužek in muca igrala gledališče« in »Kaj mora sova opraviti spomladi« avtorice Polonce Kovač. Obnovili bodo Pen-govovo postavitev Colodijevega »Ostržka« in še naprej igrali lanske najuspešnejše predstave.
VESNA MARINČIČ
ke na Primorskem Neve. Silič-Nemec, .Slovenska matica delo Mit in'slovenska ljudska pesem Alenke Goljevšček in podobno.
• T-* najobsežnejšo predstavitev bo poskrbela Mladinska knjiga s samostojnim nastopom. Poleg skupnih izdaj z drugimi založbami in del, ki jih tiskarna MK tiska za tujino, bo razstavila nekaj manj kot 300 lastnih izdaj. Velik del knjig za najmlajše, ki so tudi v tujini zanimive z mednarodnim jezikom ilustratorjev, denimo zbirke kot so Najdihojca, Čebelica, Pedenjped, do poljudnoznanstvenih izdaj za mladino, nadalje Sinjega galeba in Kondorja, od najnovejših literarnih izdaj dela iz zbirk Pota mladih in Nova slovenska knjiga, sicer pa zanimivejše priročniške izdaje, potopise, Veliko ilustrirano enciklopedijo v petih knjigah, monografije, predvsem likovne, in podobno.
Med napovedanimi spremnimi prireditvami moskovskega sejma se zdi ena najbolj obetavnih simpozij o mladinski književnosti, področju, ki ga literarna zgodovina pogosto zanemarja.
MARJETA NOVAK
Jesenske serenade v antikvariatu
Začele se bodo v ponedeljek v Trubarjevem antikvariatu -Štirje koncerti, zadnji MG
Trubarjev antikvariat v Ljubljani se že precej let vključuje v glasbeno življenje mesta z jesenskimi serenadami, ki jih letos skupaj organizirajo Glasbena mladina Ljubljane, Glasbena mladina Slovenije, Moderna galerija in Trubarjev antikvariat.
Letošnje serenade bodo po tradiciji štiri, prve tri bodo v atriju Trubarjevega antikvariata, zadnja pa v Modemi galeriji, kjer je še na ogled 15. mednarodni grafični bienale. Prva serenada bo v ponedeljek, 5. septembra ob 20. uri, ko se bodo predstavili sopranistka Irena Vram-šak-Bar, flavtistka Mateja Haller ter kitarist Igor Saje. Izvajali bodo dela Johna Dowlanda, J. S. Bacha, G. H. Gandla, M. Seiber-ja, O. Siegela in H. Villa-Lobosa. Na drugi serenadi, v četrtek 8. septembra, bosta nastopila vio-lončelistka Jelka Grafenauer in kitarist Andrej Grafenauer. V ponedeljek, 12. septembra, bosta nastopila Tomaž Sever in harmonikar Franc Žibert, v četrtek, 15. septembra, pa v Moderni galeriji Srbski godalni kvartet iz Beograda.	M. Z.
KULTURNI KCXLEP A,R. (od 2. do 8. septembra)
Ljubljana
RAZSTAVIŠČA
V Cankarjevem domu so kot prvo razstavo v novi sezoni odprli razstavo izbora iz 6. jugoslovanskega bienala male plastike v Murski Soboti. V Modemi galeriji je odprta razstava 15. mednarodnega grafičnega bienala, v Likovnem razstavišču Rihard Jakopič pa razstava dobitnikov velikih nagrad na prejšnjih bienalih. V Mestni galeriji razstavljajo Todorče Atanasov, Drago Bac, Franc Vozel in Cveto Zlate, v Leroti Rajko Čuber, v Bežigrajski galeriji Klavdij Tutta, v avli Instituta Jožef Stefan so odprli razstavo grafik Bojana Gorenca, v Mali galeriji Franca Mesariča, v avli Commerce Edvarda Starca in Dubravka Lovrečiča, v fotogale-riji Slon še razstavlja Tibor Varga-Somogyi cikel Nastajanje-nas tajanje.
AJDOVŠČINA: V Pilonovi galeriji je na ogled zbirka prijateljev Vena Pilona. Obiskovalci si lahko ogledajo tudi Pilonovo stalno zbirko in sobo pisate^ lja Danila Lokarja.
BLED: V Festivalni dvorani razstavlja Boni Čeh, v Galeriji Otok pa Goran Horvat.
BOHINJSKA BISTRICA: V galeriji Doma Jože Ažman razstavlja Zorana Kristan.
CELJE: V Likovnem salonu so odprli razstavo Hodake Yoshide.
DOMŽALE: V razstavišču Metulj razstavlja Rajko Čuber.
JESENICE: V razstavnem 'salonu Dolik bodo danes ob 19. uri odprli mednarodno razstavo otroških ekslibrisov.
KAMNIK: V Maleševi galeriji - stalni zbirki so na ogled slikarjevi avtoportreti.
KANAL: V Galeriji Rika Debenjaka je na ogled stalna zbirka mojstrovih del.
KOPER: V galeriji Meduza razstavlja Elvira Bach, v fotogaleriji Triglav pa barvne fotografije Zelimir Černelič.
KRANJ: V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Tirolski slikarji in kiparji, v Mali galeriji se predstavlja slikar Martin Goričanec, v Stebriščni dvorani pa so razstavljena dela Štefana Simoniča.
KRŠKO: V galeriji Krško bodo danes ob 19. uri odprli razstavo Vojka Pogačarja.
LENDAVA: V Galeriji Lendava so na ogled dela Nade Vidmarja.
MARIBOR: V Sinagogi razstavlja enajst berlinskih kiparjev, v Razstavnem salonu Rotovž je odprta razstava Frana Hlupiča, v Pokrajinskem muzeju pa so na ogled Uniforme v zgodovini II.
NOVO MESTO: V galeriji Krka razstavlja Jože Tisnikar, v Dolenjski galeriji je na ogled razstava Stare fotografije Novega mesta in njegovih ljudi, v Dolenjskem muzeju pa je na ogled arheološka razstava.	,
PIRAN: V Mestni galeriji je odprta razstava bienala tapiserije. V fotogaleriji Piran pa so na ogled Utrinki iz sovjetske fotografije.
PORTOROŽ: V Avditoriju je na ogled razstava Forma viva 1961-1981.
PTUJ: Ponovno je na ogled zbirka ljudske revolucije v Pokrajinskem muzeju. Odprta je vsak dan, razen j»nedeljka, od 9. do 16. ure.
SEŽANA: V Mali galeriji razstavlja Milko Bambič iz Trsta.
ŠKOFJA LOKA: Danes ob 19. uri bodo v galeriji na loškem gradu odprli razstavo Marije Prelog.
TRŽIČ: Danes ob 18. uri bodo v mali tržiški galeriji odprli razstavo Viktorja Klofutarja in Jake Kepica.
Solistični in zborovski abonma
-
Cankarjev dom bo tudi letos razpisal zborovski abonma, Slovenska filharmonija pa bo ponovila vpis v srebrni abonma-mednarodni mojstrski ciklus solističnih recitalov, (ker je nekaj vstopnic še na voljo). Zborovsk: abonma bo predstavil na celovečernih koncertih bolgarski moški zbor Kaval, mešani pevski zbor France Prešeren iz Kranja, Romunske madrigaliste, Mladinski pevski zbor Maribor, mešani pevski zbor Ivan Goran Kovačič iz Zagreba ter Komorni zbor RTV Ljubljana. Ob koncertih bodo potekali seminarji za odrasle in mladinske zborovodje. Vpis bo od 5. do 9. septembra v Cankarjevem domu.
V srebrnem abonmaju bodo nastopili na prvem koncertu Aci Bertoncelj, Andreas Reiner (violina) in Heinrich Schiff (violončelo), na drugem pianist Peter Rosel, na tretjem violončelist Daniil Šafran, nato Burkhard Glaetzner (oboa), Miloš Mlejnik (violončelo) in Janko Šetinc (čembalo), na petem violinist Grigorij Fejgin in Igor Čemiavski (klavir), na šestem pianist Michael Ponti, na sedmem madžarski pianist Gyula Kiss ter na zadnjem violinist iz Prage Josef Suk ob spremljavi Jana Panenka (klavir).
nosi kresničiiigpo^
SATURNUS
O K 7ačof le ■ i čnlclfona lota
Sloveniji:
g/
-v specializiranitrgovihiv^
svetlobne opreme Saturnus na Vošnjakovi ul. 1&S ;;i|
fr
S
v Ljubljani S
- v vseh prodajalnah

Slovenija avta, Agrotehnike I in Trgoavta
Ljubljanske lutke že na poti
Ljubljansko lutkovno gledališče slavi 35. obletnico svojega obstoja — Organizatorji strokovnega srečanja — Festivali, premiere in proslave
To je poslednja sezona, Iti jo bo Ljubljansko lutkovno gledališče moralo pretolči brez strehe nad glavo. Sicer pa jim je v teh dolgih letih brezdomja »potepuštvo« prešlo že v kri in navado. Lutkarji bodo namreč tudi to jesen preživeli na poti med enim in drugim festivalom, na gostovanjih in med Cankarjevim domom, Kulturnico na Židovski stezi in Domom Španski borci.
Giuseppe Montini
Mussolinijeva Italija
22. nadaljevanje
Mussolini je v Munchnu spoznal, da za nagrado, ker je napovedal vojno Franciji (brez slehernega vojaškega učinka na italijansko-fran-coski meji) ne bo dobil francoskih kolonij, od katerih je bila Tunizija prva na seznamu italijanskih zahtev. Prav tako je v Munchnu postalo jasno, da Italija ne bo dobila francoskega brodovja, ali vsaj del ladij. Hitler je bil tudi v tem pogledu jasen: najbolj idealno bi bilo, če bi Francozi svoje brodovje sami potopili. V nasprotnem primeru bo del brodovja nevtraliziran v francoskih pristaniščih, da ne bo ogrožalo sil osi, v pristaniščih francoskih prekomorskih posesti pa bo dopuščena taka bojna sposobnost. da se bo lahko branilo pred Angleži. Te Hitlerjeve odločitve so ustvarile tako imenovani »francoski problem« v odnosih med zaveznikoma osi. Italijanski generalštab je za Mussolinija pripravil memorandum, v katerem je bilo jasno podčrtano, da je zadovoljitev italijanskih zahtev do Francije nujna, če naj Italija v Sredozemlju nadaljuje vojno proti Britaniji. Toda Mussolini je brez večjega odpora popustil Hitlerju v trdnem prepričanju, da je zlom Britanije samo »vprašanje tednov«, po britanski kapitulaciji pa da bo Italija zlahka uveljavila vse' svoje zahteve.
★ ★ ★
Mussolinijevih odločitev v vojni niso več pogojevali izključno strateški cilji, ki jih je za
»paralelno vojno« določil, marveč bojazen, podobna obsedenosti, da ne bo enakovreden zavezniku. Ko je 10. junija napovedal vojno, so Nemci pričakovali, da bodo Italijani bombardirali Korziko ali cilje v Tuniziji, toda Mussolini je Badogliu nedvoumno ukazal: »Nobenih akcij!« Šele ob zori 21. junija, ko je Francija že zaprosila za premirje, je ukazal, naj čete prekoračijo mejo »od morja do Montblanca«, ker za pogajalsko mizo potrebuje nekaj mrtvih. Dobil jih je: 800 mrtvih in 3.200 ranjenih in zmrznjenih. Pohod je bil popoln polom, kajti Italijani niso prodrli niti na eni sami točki francoske obrambe. Moralno gledano, so bile italijanske žrtve vpisane v rubriko »množičen umor iz diplomatskih razlogov«, kajti tudi velike večine mrtvih niso pokosile francoske krogle, marveč jih je uničil mraz na alpskih prela-
»Saj to je vendar popolna norost,« je vzkliknil Hitler v posebnem vlaku, v katerem se je vračal s sestanka z maršalom Petainom in španskim diktatorjem Francom, katerega je devet ur brez uspeha prepričeval, naj dovoli nemškim četam, da zasedejo Gibraltar; »to je naloga španskega naroda, Nemčija nam-naj pošlje le hrano, kajti Španci stradajo«, se je nemških ponudb branil Franco in diktatorja sta se razšla zelo hladno. Ribbentrop in Keitel sta mo'čala; bilo je 28. oktobra 1940.
Vlak, ki je brzel proti Berlinu, so sredi poti obrnili in odpeljal je proti jugu. Končni cilj:
Firenze. Mussolini je namreč 22. oktobra -datirati ga je dal na 19. oktober - namignil Hitlerju o svojih načrtih v Grčiji. Nemci so menili, da gre le za dolgoročne namene, ko se je Hitlerjev vlak iz Francije vračal v Berlin, pa so dobili iz prestolnice vznemirljive novice, da misli Mussolini v neposredni prihodnosti uresničiti svoje »grške« načrte. Zato je dal Hitler obrniti vlak sredi poti in je hitel, da bi preprečil Mussolinijevo norost. Keitel je jedko pripomnil: »Ko bi se vsaj odločili za Malto.«
Kaj je navedlo Mussolinija, da se je tako nenadno odločil za takojšen napad na Grčijo? Diktatorja sta se sestala na Brennerju 4. avgusta. Hitler je v dolgem monologu orisal zavezniku položaj in mu svetoval, naj se za zdaj vzdrži vsake akcije na Balkanu, zamolčal pa mu je, da bo štiri dni pozneje praktično zasedel Romunijo. Hitler je namreč ureditev razmer na Balkanu odložil na poznejši čas, kajti v njegovi glavi je že dozoreval »načrt Barbarossa« (napad na Sovjetsko zvezo), okupacija Romunije pa je bila sestavni del tega načrta! Brzopleta Mussolinijeva akcija proti Grčiji bi mu utegnila pokvariti vse načrte, posebno še, ker je bil Keitel zelo kategoričen: »To bo vojaška polomija«.
Tudi Badoglio je opozarjal Mussolinija, da Italija ni pripravljena za vojno z Grčijo. Diktatorju je tudi rekel, da bi se moral prej posvetovati z Nemci. »Ali so se oni posvetovali z menoj, ko so zasedli Norveško ali poslali čete v Romunijo,« je vzkipel Mussolini. »Vrnil jim bom milo za drago! In kdor mi bo govoril o težavah grške kampanje, mu razločno povem: zanikal bom, da sem Italijan, če pride do takih težav!«
Mussolini je bil prepričan, da bo grški pohod malo več kot vojaška parada, in da bo vse opravljeno v dveh tednih. Akcijo je zagovarjal
s strateškimi cilji, češ da je treba zasesti pristanišča, preko katerih se oskrbujejo Angleži v Egiptu. Bolj kot to pa ga je peklilo dvoje: da Nemci potuhnjeno širijo svoj vpliv na Balkanu, čeprav so ga kot interesno sfero priznali Italiji, in pa, da pokaže do nemškega zaveznika tisto avtonomnost v odločanju, ki je nikoli ni imel. Cianu je 12. oktobra dejal: »Nemci me vedno postavljajo pred izvršeno dejstvo. Tokrat jim poplačam milo za drago! Iz časopisov bodo izvedeli, da sem zasedel Grčijo, in ravnotežje bo spet vzpostavljeno!«
Ko je Hitler 28. oktobra stopil iz salonskega vagona, ga je Mussolini pozdravil: »Fiihrer, korakamo! Zmagovite italijanske čete so ob zori prekoračile grško-albansko mejo!« Hitlerju ni uspelo preprečiti strateške katastrofe. Brez očitkov je sicer vzel stvar na znanje in čestital duceju, toda med njegovim spremstvom je zavladala pobitost: daljnoročni Hitlerjevi načrti proti Rusiji so bili ogroženi na jugovzhodnem boku in ogrozil jih je zaveznik! Nihče seveda takrat ni slutil, da bodo morali Nemci zato, ker je hotel Mussolini »Grčiji polomiti rebra«, odložiti »operacijo Barbarossa« za šest tednov, kar je tudi prispevalo k njihovemu zimskemu porazu pred Moskvo.
Dva tedna pozneje se je pokazalo, da je imel Keitel prav. Pohod proti Grčiji se je sprevrgel v katastrofo in italijanske čete so bežale proti Valoni in Draču. Bilo je jasno, da bodo morale' nemške čete iz Romunije, nakopičene tam zaradi predvidenega napada na Rusijo, preko Bolgarije priskočiti Italijanom na pomoč. Prevrat v Jugoslaviji, 27. marca 1941, ko je bila zrušena vlada, ki je dva dni prej vpregla Jugoslavijo v voz osi Rim-Berlin, pa je ves Balkan spremenil v nemirno področje in Nemci so v napadu na Rusijo dokončno izgubili šest tednov!
★ ★ ★
Ko so Nemci 22. junija 1941 vdrli brez vojne napovedi v Sovjetsko zvezo, je doživel Mussolini novo ponižanje. Ciano je 21. junija zapisal v dnevnik: »Kaže, da je nemški napad na Rusijo blizu. Bismarck (iz nemškega veleposlaništva) je Filippu (Anfusu) zaupno povedal, da pričakuje ponoči važno sporočilo od Hitlerja. Vojna z Rusijo je popularna, v kolikor predstavlja zlom boljševizma... Toda kot simptom mi ne ugaja... Je poskus, najti izhod iz situacije, ki se je razvijala drugače, kot je bilo predvideno ... Nemci menijo, da bo v osmih lednih vse končano. To je možno, ker so Nemci v vojaških zadevah boljši računarji, kot v političnih ... Kaj pa, če ne bo tako... Kakšna bo reakcija proletarskih množic po vsem svetu?«
Hitlerjevo važno sporočilo je prišlo ob treh zjutraj, 22. junija, torej dobro uro prej, kot so Nemci začeli operacije. Ciano je o tem takoj obvestil Mussolinija, ki se je kopal v Riccione-ju, in duce je ukazal, da tudi Italija napove vojno Sovjetski zvezi, in to pri priči. Ciano je dolgo iskal sovjetskega veleposlanika, ki se je kopal v Fregenu. Ko mu je končno le uspelo, da mu je izročil lakonično vojno napoved, pa je doživel ponižanje: sovjetski ambasador jo je vzel popolnoma brezbrižno na znanje ...
Mussolini je sijal od zadovoljstva. Končno bo spet lahko zaigral vodilno vlogo, kot ideološki vodja v križarski vojni proti komunizmu. Bil je prepričan, da mu ta vloga pripada in da bo priznana, saj je bil on brezkompromisno proti komunizmu, medtem ko se je Hitler 23. avgusta 1939 z njim spajdašil in sodeloval; mar ni Hitler odstopil Rusom polovico Poljske, baltiške države in romunsko Besarabijo ter mirno gledal, ko so Rusi napadli Finsko, medtem ko je fašistična Italija s prostovoljci in orožjem
podpirala Finsko in kazala sočutje za baltiške države in Romunijo? Skratka, Mussoliniju se je tako zelo mudilo na to križarsko vojno, da je v Veroni že 26. avgusta pregledal prvo italijansko divizijo, ki je odrinila na vzhodno bojišče, čeprav ga Nemci za to niso prosili, marveč so se v okviru vljudnosti italijanskih vojakov močno otepali.
Pa še iz nekega razloga se je Mussolini navduševal za vojaški pohod proti Sovjetski zvezi. Bil je prepričan, da bo »v Rusiji močno letelo nemško perje«, tako, da bo Italija ob koncu vojne jeziček na tehtirici; ko pa se je smer vojaškega pohoda v Rusiji obrnila in so začele nemške armade bežati, je bil Mussolini med najbolj vnetimi zagovorniki separatnega miru z Rusijo, ker je mislil, da bo potem Hitler z močjo na vzhodu sproščenih armad pomagal Italiji obnoviti kolonialni imperij v Afriki, ki so ga do zadnje pedi zasedli Angleži.
Zima pred Moskvo leta 1941 je Nemce v pogledu italijanskih čet nekoliko omehčala, tako da je Ciano novembra 1941, ko je obiskal Berlin, z lahkoto dosegel Hitlerjevo privolitev, da sprejme na vzhodnem bojišču še eno italijansko divizijo, po možnosti alpinsko.
Ko so se Hitlerjeve armade naslednjega dne pognale proti Stalingradu in Kavkazu, je Mussolini 4. avgusta prejel od Hitlerja spodbudno pismo: »Dovolim si Vam predlagati, duce, da bi tri italijanske alpinske divizije sodelovale z nemškimi četami na kavkaškem bojišču. To je toliko bolj zaželeno, ker bodo nemške armade po prodoru kavkaške fronte prišle na ozemlje, ki ne sodi v interesne področje Nemčije. Zato bi bilo tudi iz psiholoških razlogov koristno, če bi skupaj z našimi četami korakal- tudi italijanski oddelki... po možnosti alpinski vojaški korpus..
Na Brdu spored za vsakogar Fegrina ima 14 tekmecev
Na hipodromu pri Kranju v nedeljo 3. jugoslovanska konjeniška prireditev v spominsko dirko maršala Tita, dan poprej pa razstava haflingerjev
BRDO - Tretja jugoslovanska konjeniška prireditev konec tedna na Brdu pri Kranju je nared, organizacijski štab pod vodstvom predsednika Mira Dobriioviča ni ničesar prepustil naključju. Ljubitelji konjeniškega športa bodo ob kakovostnih galopskih (2) in kasaških dirkah (5), med njimi je osrednja'spominska dirka maršala Tita za najboljše jugoslovanske kasače, gotovo prišli na račun.
Spominska dirka maršala Tita je zbrala na startu vse najboljše, kar premore jugoslovanska reja kasačev. Na Brdu so seveda tudi že opravili žreb za nedeljsko »superdirko«. V prvi vrsti z kve proti desni bodo slanah: 1. Eni (D. Oražem. Ljubljana) — najboljši kilometrski čas 1:19.5. dosežen leta 1983. 2. Ruža II (Sobar. KD Zagreb) 1 23,3. 3. Som Hanover (Ladar. Som* bor) 1:22.5 (83). 4. Lagunac (Kulu-ač KK Doiovo) 1:23,0 (82), 5. Ftsko I Hanžekovič. Ljutomer) 1:22,0 (83), 6. Dimitrija MS (M. Slavič. Ljutomer) 1:19,4 (83) in 7. Eli (Pogačar. Ljubljana) 1:20.6 (83). v drugi vrsti pa 8. Asper (Aleksič, KK Sibaš) 1:22,3 (81). 9. Izidora (Narat, KK Šentjernej) 1:223 (83), 10. Parnas (Selinšek. Nlanbor) 1:18,9 (83). 11. Linbros (Blazin. Ada) 1:20.6 (80), 12. Duk (Dolinar, Ljubljana) 1:19.8 (81), 13. Fanta (Slana. Ljutomer) 1:20,3 (83). 14. Hčerina (A. Slavič. Ljutomer) 1:17.8 (83) in 15. Patrik (Crnkovič.
Kdo bo dobil »VN Roga«
Zanjo se bo v soboto v Kozarjah na Viču potegovalo blizu 200 kolesarjev
LJUBLJANA - Pred gasilskim domom v Kozarjah na Viču se bo v soboto ob 9. uh začela XV. medklubska kolesarska dirka za »Veliko nagrado Roga«, po koledarju KZS zadnja od klasičnih tekem letošnje sezone. ki danom šteje tudi za republiško cestno prvenstvo. Za razliko od prejšnjih let, ko se je karavana najboljših za Rogovo nagrado znojila iz Ljubljane na Kočevsko in nazaj, bo proga tokrat krožna (krog je dolg 7 km), tako da bodo lahko gledalci prišli na svoj račun še bolj kot doslej.
Prvi bodo štartali mladinci (6 krogov). med katerimi bodo imeli glavno besedo Novomeščani in Ljubljančani, verjetno najbolj privlačna pa bo dirka starejših mladincev (8 krogov), ki se bo začela ob 10. uh. Za marsikoga med njimi bo to zadnja priložnost za uvrstitev v reprezentanco, ki bo od 16. do 18. t. m. nastopila na mednarodni dirki »Po Istri«. Po krajšem »in-termezzu« veteranov vseh kategorij (2 kroga) pa se bo ob 12. uh začela dirka članov (12 krogov). Naših najboljših reprezentantov seveda ne bo na startu, zato pa se bodo drugi toliko bolj zagrizeno potegovali za zmago.
D. K.
KD Zagreb) 1:24.0. Dirka maršala Tita bo z avtoštartom v dveh tekih na 1600 m, v drugem teku bodo konji štartali po plasmaju v ‘prvi vožnji.
»Računice kažejo, da je favorit številka 1 absolutna jugoslovanska rekorderka, že dvakratna zmagovalka spominske dirke maršala Tita, petletna Fegrina na vajetih Alojza Slaviča. Žreb ji je, ob Patriku, namenil najdaljšo pot do cilja; ta handicap naj bi nadomestila s svojo izjemno kvaliteto, kajpak pa je seveda veliko odvisno od dnevnega razpoloženja in razpleta dirke. Pač pa utegne biti izjemno hud, lahko bi rekla krut boj za 2. mesto«, napoveduje nekdanja dolgoletna sekretarka KZS, odlična poznavalka kasaškega športa Anica Pollak. »Dimitrija MS pa Fanta in Eni in Parnas s prekaljenimi in obetavnimi vozniki se rv“ nameravajo predati zlepa, prepričana pa sem tudi, da najlepša zmaga vse sezone ne pojde izven naše republike.«
Dirke na Brdu se bodo začele v nedeljo ob 15. uri, dan poprej pa bo v tem novem konjeniškem žarišču prva slovenska razstava vsestransko uporabnih haflingerjev, ki jih bo mogoče občudovati tudi med nedeljskim sporedom po prikazu plemenske črede rej nega centra na Brdu. Galopski dirki bosta dve, ena s haflingerji in ena z angleškimi polnokrvci. Kasače pri delu pa bomo videli še v drugih točkah,
Moses 47,02
KOBLENZ - Na velikem mednarodnem atletskem tekmovanju v ZRN je Američan Edvrin Moses izboljšal svoj svetovni rekord v teku na 400 ra z ovirani s 47,13 (iz leta 1980) na 47,02. Jogoslo-vvnski metalec krogle Ivanoč je s svojim najboljšim rezultatom 20.77 (tudi najboljši izid letos v SFRJ) zasedel (kugo mesto za Američanom Lautom (21,12), a pred svetovnim prvakom Poljakom Šantlom (20,64). Sc nekateri najboljši rezultati - moški, 110 m ovire: F ost er (ZDA) 13.20. 3000 m zapreke:	lig (ZRN)
8:15.58, 1500 m: Overi (VB) 3:32.95, Všalker (NZ) 3:33,84, ženske. 800 m: KJinger (ZRN) 1:58,01, daljava: Cusmir (Rom) 670, Lrvris (ZDA) 648.
Goleš naprej
NEM VORK - V 1. koki mednarodnega (eniškega prvenstva ZDA sla nastopili še preostali Ju-goslovani. Goleševa je dosegla pomembno zmago nad Angležinjo llobb, s 3:6, 6:1, 7:5. Saško-va pa je izpadla proti Američanki Nleinmetz- z 0:6, 1:6.
Poraz Šurbka
BRIDCETOWN - V 3. kolu svetovnega pokala v namiznem tenisu je Kalinič premagal Avstralca Pinkcvidia z 21:14, 21:13. Šurbek pa Je izgubil z Američanom Bogganom z 10:21, 23:21. 12:21.
l>mga partija - VS aldner: Earl 2:1, Appelgren : Alvarez 2:0. Cain Zenhua : Lindh 2:1, J»ang Jiiiang : Eboo 2:0, Jon ver : Park Li Hi 2:1, Prean : Kkn Ki Tak 2:1.
Reprezentanca za dvoboj s Koroško
LJUBLJANA - Slovenska strelska reprezentanca se bo v soboto v prijateljskem dvoboju v Šentvidu na Glini tSt. Veit) pomerila z reprezentanco avstrijske Koroške. Tekmovali bodo v štinh disciplinah: z MK puško leže in v trojnem položaju (3 x 20) ter s hitrostrelno pištolo in s pištolo proste izbire. S puško bodo tekmovali Repič (Kamnik), Kovič (Domžale). Mrkun (Krim) in Kraljič (Olimpija). S pištolo bodo nastopili: Franc Peternel starejši. Franc Peternel ml. (oba Kranj). Trstenjak. Štuhec (oba Mrož Titovo Velenje), Gaber. Serafin in Smoletova (vsi Olimpija). Vodja reprezentance bo predsednik SZS Janes Rešek. Majice z napisom Slovenija je za strelce priskrbel celjski Toper. * B. S.
LJUBLJANA — Tradicionalno strelsko tekmovanje reprezentanc republik in pokrajin bo letos v Kragujevcu. S prireditvijo bodo počastili tudi 130-letnico delovanja zavodov Cr-vena zastava. Na turnirju, ki bo v soboto in nedeljo 2. in 3. septembra, se bodo pomerili s serijsko MK puško v trojnem, položaju. V reprezentanci Slovenije bodo: Pok (Slovenj Gradec), Dečman (Štore). Jeram (Celje) in Šuligoj (Postojna). Ekipo bo vodil Jože Jeram.
B. S.
Vrsta zmag atletov iz SRS v Celovcu
Na mednarodnem nočnem mitingu med drugimi prva Apostolovski in Lapajnetova
LJUBLJANA - Na nočnem mednarodnem atletskem mitingu v Čelov-cu. ki so sc ga ob domačih atletih in atletinjah udeležili tudi gostje iz Italije in Jugoslavije, so zastopniki SRS dosegli vrsto visokih uvrstitev
Boljše rezultate in višja mesta so si priborili - moški: 100 m: 2. Gregorič (Go) 11,24, 3. Bilač (Po) 11.28, 200 m: 1. Rugelj (Ol) 21.72, 3. Gregorič 22.37. 400 m: 5. Vulovič (Lj) 51,60. 1000 m: 1 Zorjan (Lj) 2:31.75, 2. Kukoviča (Tr) 2:32,84. 3000 m- 1. Skubic (Ol) 8:21,65. 2. Semolič (Go) ‘8:22,41. 110 m ovire: L Kolar (Ol) 14,80, višina: L Apostolovski (Ol) 215. 2 Prezelj (KI) 208, 3. Čop (KI) 205, palica: 1. Kranjc (KI) 430, 2 Benedetič (Ol) 430. 3. Makarovič (Go) 430, disk: 3. Primc (Nm) 47.60, 4 Prezelj (Tr) 42,92. ženske - 100 m: L Keresteš (KI) 12,50. 200 m: 2. Savle (Go) 25,48, 6. Bradač (Lj) 27,26, 400 m: 1. Savle (Go) 55,72. 2. Kmet (Ol) 59,63, 800 m: 3. Lihtene-ger (KAK) 2:21,52, višina: L Lapajne (Go) 181,2. Prezelj (KI) 175.disk: 2. Zadnikar (Ol) 36,02, 3. Seleš (KI) 34,46.
OD TOD IN TAM
BSK Šiška vabi na tekme
2.	lige
LJUBLJANA — BŠK Šiška prireja zaključni del zveznega tekmovanja četverk v 2. zvezni ligi - seve*, v soboto in nedeljo. 3. in 4. t.m. ob 10. oziroma 8. uri na nnvazgrajenih pokritih baliniščih BŠK Šiška. Milana Majcna 24. Prvi krog je bil v Zagrebu in ni prinesel najboljšega uspeha za ljubljanske balinarje. Prva je bila Prvomajska s 6 točkami Polje je osvojilo 5 točk. Tempo in InduMrogradnja po 4. drugi ljubljanski klubi pa so na naslednjih mestih: 5. Sloga 3. 6. Šiška
3.	7. Svoboda 2 in 8. Ljubljana 1. V »klepnem delu je' pričakovati hude boje. saj se prvouvrščena ekipa uvrsti v \. hgo. zadnji dve pa se vračata v republiško ligo. Ljubitelji športnega balinanja bodo gotovo prišli na račun, sai bodo videli pri delu sedanje in nekdanje državne reprezentante.
Zahodna skupina bo tekmovala v Pazinu (Železničar 6, Sovič 5. Rad na 5. PPK Pazin 4 itd.), južna pa v Dubrovniku (Nada 6 itd.)
V 1. kolu si nobena ekipa ni pridobila odločilne prednosti, z dobro igro se slovenskim balinarjem odpirajo vrata v I. ZBL.
FRANC SOMRAK ANDREJ PELC
Koper : Triglav 105:80 (52:44)
KOPER — V' četrtfinalni košarkarski tekmi za pokal Slovenije je Koper premagal Triglav s 105:80 (52:44). kar je vsekakor lep uspeh za novinca v SKL. Koper je [»kazal dobro igro.
zato kaže. da bo z novim trenerjem Rajkom Ožboltom lahko presenečenje v ligi.
Najuspešnejši pri Kopru so bili Cvetičanin 28. Žaro 17, Radman in Krašovec po 16. pri Triglavu pa Omahen 26. Horvat 17 in Tadič 14.
J. K.
Trbovlje - Rudar : Komet 81:110 (40:60)
Murska Sobota - Pomurje : Helios 62:109 (30:51)
MOTOKROS
Zadnjič za točke
ŠENTVID PRI STIČNI - V dolini pod Kalom bo v nedeljo. 4. t. m, na zelo zahtevni progi, zadnja dirka za državno prvenstvo v motokrosu, v kategoriji do 250 ccm. Prvak je bil znan že po peti dirki, to je Marjan Avbelj. Zato pa bo hud boj za 2. mesto. Poleg drugoplasiranega Marjana Samca imata še največ možnosti Rudolf Špi-Ijar, ki se je izkazal pred dnevi na domači progi v Jaški, in Vladimir Andrej ka, ki je letos v stalni dobri formi. Kaj več lahko pričakujemo tudi od Nika Šinkovca in Staneta Pančurja iz Slovenija avta, ki sta letos nekoliko zaostala za lanskima uvrstitvama. Omeniti moramo tudi še domače tekmovalce Staneta Pečjaka, Jožeta Krištofa in Branka Novaka, ki bodo vsekakor poskušali izkoristiti domači teren, na njihovi strani pa bodo tudi gledala. Ne smemo pa pozabiti tudi Koprčana Silvina Vesenjaka in tekmovalcev iz Orehove vasi Zdravka Jelovška in Jureta Lampeta
Začetek dirk bo ob 14. uri.
STANE BENKOVIČ
vse pa bodo z avtoštartom* N a dirki s temeljem 1:27,1- 1:30,0 (1800 m) bo nastopilo 13 konj, med njimi Lareta in Ilona III. Dvoletniki bodo tekmovali na 1400 m. Pozornost gledalcev bo šč posebej veljala tandemu iz hleva Marka Slaviča v Kjučarovcih, jugoslovanski rekorderki med dvoletniki Dorici MS (1:21,9) in tudi Ani MS, ki jo bo vodil sin Marko. Tekmeci bodo gotovo poskušali preprečiti dvojno zmago očeta in sina. Na dirki Triglav s temeljem 1:24t2 — 1:27,0 bodo domačini in še posebno domačinke stiskali pesti za domačo dvojico: za voznico Angelo Škofič s kobilo Lame; samo prevelika nervoza bi ju lahko spravila ob možnosti za zmago, na svojo priložnost pa bodo prežali seveda tudi tekmeci (12).
Galopska dirka s haflingerji bo gotovo imenitna poživitev že tako pisanega sporeda, še bolj pa seveda ravna galopska dirka (1600 m) s polnokrvnimi konji iz naših kobilam Karadjor-djevo, Zobnatica in Bečej ter KK Ljubljana.
Konjeniški praznik na Brdu bo olepšala še godba milice, a tudi sicer bo na tej prireditvi po tradiciji dobro poskrbljeno za vse obiskovalce od blizu in daleč.
HENRIK UBELEIS
Prva skupina športnikov v Casablanci
Izjava predsednika JOK in vodje reprezentance Azcma Vlasija pred odhodom
SPLIT - Prva skupina 113 jugoslovanskih športnikov, ki bodo sodelovali na 9. sredozemskih igrah, je včeraj odpotovala v Casablanco. V tej skupini so bili reprezentanti v rokoborbi, sabljanju, dviganju uteži, jadranju, gimnastiki, plavanju, tenisu in odbojki. »Modro« ekipo na igrah vodi predsednik jugoslovanskega olimpijskega komiteja Azem Vlasi, ki je pred odhodom s splitskega letališča izjavil: »V Casablanco se odpravljamo optimistično razpoloženi, pričakujemo dobre' rezultate. Optimizem temelji na solidnih pripravah, ki so jih imeli naši izbranci na splitskih športnih terenih. Sredozemske igre pa nimajo samo športni pomen, njihova vloga je precej večja: krepijo prijateljstvo med državami ob Sredozemskem morju. Glede tega poslanstva pripada Jugoslaviji posebno mesto«.
Jugoslovanske športnike je ob odhodu iz mesta, kjer so bile sredozemske igre pred štirimi leti, pozdravil admiral Ante Pajič, zastopnik mestne zveze za telesno kulturo. Hkrati s športniki je odpotovala tudi delegacija Splita, da domačinom 9. iger izroči zastavo iger, ki je bila štiri leta v Splitu. Na začetnih slovesnostih v Casablanci bodo nastopili tudi člani KUD Udarnik iz Solina.
PO DOMAČIH KRAJIH
Elsner v A, Hudarin in Katanec v mladi reprezentanci
BEOGRAD — Zvezni kapetan jugoslovanske nogometne reprezentance Todor Veselinovič je sporočil imena kandidatov, ki bodo nastopili na kontrolnih tekmah olimpijske, mlade in reprezentance A, ki bodo 7. t .m. v Bihaču V prvem srečanju se bosta med seboj pomerili olimpijska in mlada selekcija, v drugem pa reprezentanca A s selekcijo BiH. Med kandidati za nastop v reprezentanci A je tudi Marko Elsner, do nedavnega nogometaš Olimpije in zdaj beograjske Crvene zvezde, v mladi reprezentanci sta nogometaša Olimpije Hudarin in Katanec
Neodločeno z Romunijo
BUKAREŠTA - V kvalifikacijski tekmi za evropsko nogometno prvenstvo mladincev do 16. leta sta se v sredo reprezentanci Romunije in Jugoslavije razšli z neodločenim rezultatom 1:1 (0:1). Strelca: Savičevič v 24. min. za Jugoslavijo in Nastase v 74. minuti za Romunijo. V naši kvalifikacijski skupini igrata še reprezentanci ČSSR in Grčije. S slednjo so naši mladinci v gosteh igrali prav tako neodločeno 1:1.
Mladi nogometaši za lovoriko Jugoslavije
PULJ - Začel se je 9. mednarodni mladinski turnir za lovoriko Jugoslavije na katerem nastopa 8 evropskih reprezentanc, ki so razdeljene v dve skupini. Uvodni srečanji skupine A so igrale Anglija in Švica (v Poreču) ter ZRN in Madžarska (v Pulju), v skupini B pa SZ s Švedsko (v Bujah) ter jugoslovanski reprezentanci A in B (v Labinu). V predtekmovanju bodo po eno srečanje odigrali tudi v Izoli in
Švedski igralci varpe v Kr. gori
LJUBLJANA - Varpa klub Gorenjka iz Kranjske gore bo v soboto 3. t.m. (od 16. do 18. ure) ob hotelu Larix organiziral mednarodno tekmovanje v metanju varpe. Nastopili bodo gostje iz Švedske in najboljši igralci te pri nas še mlade zvrsti z Gorenjskega. Med gosti bodo nastopili igralci švedskih klubov FGI Solna-Stockholm, Kvamsvedens GOIF Borlange, 1K Ci-ty Eskilstuna in Katrineholms AIK.
V nedeljo 4. t.m. bodo švedski igralci tekmovali v Štanjelu na Krasu, v četrtek 8. t.m. pa v Ljubljani. Vsakič bodo proti trem ekipam gostov nastopile tri domače ekipe, nato pa bo še posamično tekmovanje s po 36 meti na centimeter. Vodja švedskih igralcev je predsednik švedske zveze za varpo Eskil Eriksson, ki že 15 let plodno sodeluje s slovenskimi klubi. Po letu 1965, ko je bil ustanovljen Varpa klub Ljubljana, so bili Švedi že nekajkrat na gostovanju pri nas, slovenski igralci pa šestkrat na Švedskem in enkrat na Finskem.
Pionir — Partizan Tabor 0:3 (-11, -7, -5)
NOVO MESTO — Športna dvorana Marof, ženska pokalna odbojkarska tekma za pokal SFRJ. sodnik Mišmaš (N. mesto), gledalcev 60.
PIONIR: J. Gostiša, Voglar, Spa-sevski. Režek. Progar, Petakovič, M. Gostiša. Košmarlj.
PARTIZAN TABOR: Drobnič, Perko, Vavpetič, Plut, Teiškon, Kom-sina, Rovšek, Lenardič, Erman, To-melj.
Gostje so brez težav gladko zmagale, čeprav so imele zlasti v prvem delu precej dela s pomlajeno ekipo novomeškega Pionirja. Z malo več športne sreče bi domače odbojkarice lahko dobile vsaj en niz.
SLAVKO DOKL
V nedeljo avtoraIIy »Kriška planina 83«
CERKLJE — Avto-moto društvo Cerklje, ki bo letos praznovalo 30-Ictnico uspešnega delovanja in šteje približno -600 članov, bo v nedeljo, 4. t. m. organiziralo tradicionalno vožnjo .Kriška planina 83«. Raliyja se lahko udeležijo vsi člani AMD Cerklje. Vpis bo ob 7. uri pred Zadružnim domom, kjer bo nato štart ob 8. uri. Proga bo letos krajša, potekala pa bo iz Cerkelj mimo Grada, Stiske vasi, do Ambroža pod Krvavcem, kjer bo tudi streljanje z zračno puško, in do Planine Jezctca, kjer bo cilj. Najboljši trije bodo dobili pokale, drugi udeleženci railyja pa diplome. Vsi udeleženci pa se bodo nato ob 1L uri udeležili proslave pri spominskem obeležju na Jezercih.	J. K.
Strelsko tekmovanje za prehodni pokal Mercatorja
KAPELE - V nedeljo, 4. t.m. ob 10. uri bo na strelišču LD Kapele v Kapelah tekmovanje v streljanju na glinaste golobe in z MK puško za pokal Mercatorja. Organizator je zveza lovskih družin Posavja, komisija za strelstvo, pokrovitelj pa MMT, TOZD Slovenija sadje ZT iz Ljubljane, ki je pripravil lične pokale za tri prvouvrščene v vsaki posamezni disciplini, v kombinaciji, pokal za »fair-play« in veliki prehodni pokal Mercatorja, ki ga prejme zmagovalna ekipa v kombinaciji. Informacije in prijave: ZLD Posavje, tovariš Arko, tel. (068) 71-427.
S.D.
Kopru, finale za 1. mesto pa bo 8. t. m. v Pulju.
Prvi izidi, skupina A: Anglija : Švi-ca 4:2 (3:0) in ZRN : Madžarska 3:0 (1:0); skupina B: SZ : Švedska 1:0.
Dober začetek mladincev Železničarja in Ilirije
LJUBLJANA - V 1. kolu slovenske mladinske nogometne lige so bili izidi naslednji - Maribor : Olimpija 0:0, Ljubljana : Kovinar 2:2 (1:1), Usnjar (Š) : Slovan 0:0, Železničar : Svoboda 5:0 (3:0), Kamnik : Koper 3:3 (2:1), Rudar (T) : Ilirija 0:2 (0:1).
SCT Ljubljana vabi v dom Maksa Perca
LJUBLJANA — Kegljaški klub SCT Ljubljana vabi danes, v petek, 2. t. m. ob 15. uri na prijatelski mednarodnih kegljaški dvoboj med moškima in ženskima ekipama SCT Ljubljana in zastopstvom Vekii Šaruš iz ČSSR.
V Maroko brez štafete 4 X 100 m .
SPLIT - Jugoslovanskih atletov bo na sredozemske igre potovalo manj, le 12. Zaradi poškodbe Staničiča bo ostala doma štafeta 4x 100 m. Izmed šprinterjev bo tako tekmoval samo Nikolič (100 in 200 m).
ŠANGHAJ - Kitajski dvigalec uteži v kategoriji do 56 kg Vu Shude je dosegel nov svetovni rekord. V potegu je dvignil 128 kg (prej Mirzojan, SZ, 127,5 kg).
I. ZNL v številkah
Povprečno po trije goli na vsakem štadionu
Domači - gostje
V	4. kolu 7 zmag, en remi in en poraz gostiteljev. Skupaj 23 zmag domačih, 8 remijev in 5 zmag gostov. Od 72 možnih točk so jih domači osvojili 54 (75%), gostje pa 18 (25%).
Zadetki
V	tem kolu so bili strelci razpoloženi - dosegli so 27 zadetkov (19:8), v povprečju torej 3 na tekmo. Skupaj je bilo doslej 79 golov (55:24), kar je 19,75 gola-na kolo in 2,14 na tekmo.
Strelci
3 - Lepinjica, M. Džurovski, Mance, Vokrri, Smajlovič, Me. Kovačevič, Skočajič, Ringov (1 z 11 m)
Najvišji rezultat
V	4. kolu dve zmagi s 4:0 (Hajduk-Čelik in Velež-Vardar), ki sta tudi naj višji doslej. Največ golov je bilo na tekmi v Prištini (5), in tudi to je doslej največ. Tudi najvišja zmaga gostov doslej je bila v tem kolu -Dinamo (V) — C. zvezda 0:3.
Enajstmetrovke
V	4. kolu sta bili dosojeni dve, obe za domači moštvi. Uspešna izvajalca sta bila Munqi (Priština) in Memiševič (Sloboda). Doslej skupno 9 najstrožjih kazni (vse za domačine), izkoriščenih jih je bilo 7 (77,7%)
Gledalci
V	4. kolu skupno 118.000 gledalcev, kar je 13.111 na tekmo. Največ jih je bilo na tekmi Priština - Dinamo (Z) - 31.000, kar je tudi rekord. Najmanj obiskovalcev je bilo tokrat v Titogradu (le 6.000). Skupaj doslej 502.500 gledalcev, kar pomeni 125.625 obiskovalcev skupaj na kolo in 13.958 na tekmo. Največ gledalcev je bilo v prvem kolu -135.000. Zanimivo je, da je na tri tekme v Prištini prišlo skupaj kar 87.000 ljudi, kar je povprečno 29.000 na tekmo.
Kartoni
V	tem kolu dva rdeča (Bogdan - D. Z. in Cana — Prišt.) in 18 rumenih kartonov. Skupno doslej 4 rdeči (1 na kolo) in 63 rumenih kartonov (15,75 na kolo). Moštvi Olimpije in Željezničarja sta še vedno brez kartonov.
Avtogoli
V	4. kolu avtogolov ni bilo. Doslej le eden (Terčič) v 3. kolu.
Zanimivosti
Brez zmage je doslej le še Olimpija, katere strelci so tudi najslabši -doslej le en gol (ne upoštevajoč avtogola). Največ golov so dosegli igralci Veleža (9), prav toliko pa jih je prejela obramba Vardarja. Neporažena so še tri moštva: Velež, Hajduk in Sloboda.
Doma	Na tujem
Priština Partizan Velež Rijeka Željezničar Bud učnost Hajduk Osijek Sloboda Čelik Vojvodina Dinamo (Z)
Vardar Radnički Dinamo (V)
C. zvezda Olimpija Sarajevo
Modri in rdeči trak Dela
Modri trak (najbolje ocenjeni igralec Olimpije), 4. kolo: 5 - Dalano-vič, 3 - Radevič, 1 - Katanec; skupaj: 12 — Katanec, 10 - Petrovič, 5 -Dalanovič, 3 — Domadenik in Radevič, 2 — Hudarin, 1 — V. Ameršek. Rdeči trak (najboljši strelec slovenskih zveznih ligašev): 1 - Domadenik (Olimpija), Jeglič, Beširovic (Slovan).
3	3	0 0	7:3	6	Sarajevo	2	1	1	0	5:3	3
3	3	0 0 4:1		6	C.zvezda	3	1	1	1	3:1	3
2	2	0 0	6:0	4	Sloboda	2	1	1	0	3:2	3
2	2	0 0	4:1	4	Velež	2	1	1	0	3:2	3
2	2	0 0	4:1	4	Hajduk	2	1	1	0	1:0	3
2	2	0 0 3:0 4			Vojvodina	2	0	1	1	0:1	1
2	1	1 0	4:0	3	Željezničar	2	0	1	1	1:3	1
2	1	1 0	4:2	3	Osijek	2	0	1	1	0:2	1
2	1	1 0	4:2	3	Partizan	1	0	0	1	1:2	0
2	1	1 0	2:1	3	Priština	1	0	0	1	1:2	0
2	1	1 0	2:1	3	Radnički	. 2	0	0	2	1:3	0
2	1	0 1	4:2	2	Dinamo (V)	2	0	0	2	0:2	0
1	1	0 0	1:0	2	Dinamo (Z)	2	0 0		2	1:3	0
2	1	0 1	3:3	2	Rijeka *	2 0 0 2				1:4	0
2	1	0 1	2:3	2	Otimpija	2	0 0		2 0:3 0		
1	0	1 1	0:0	1	Budučnost	2	0	0	2	0:4	0
2	0	1 1	1:2	1	Čelik	2	0	0	2	0:6	0
2	0	1 1	1:2	1	Vardar	2	0	0	2	1:9	0
Morda že prve odločitve?
Avtomobilski rally »Bratstvo in enotnost« na Kozari za državno prvenstvo bo dolg samo 325 km, hitrostnih preskušenj pa bo pet
LJUBLJANA - Na legendami partizanski Kozari bo v nedeljo, 4. septembra zjutraj cilj predzadnjega rallyja°za letošnje državno prvenstvo. Rezultati bodo še kako pomembni tudi za končno uvrstitev.
Rally je dolg (samo) 325 kilometrov in ima (le) pet hitrostnih preizkušenj v skupni dolžini 84 kilometrov. Vse to govori v prid napovedi, da bodo tekmovalci vozili na vso moč na vseh hitrostnih preskušnjah, saj posledic morebitne lagodne j še vožnje praktično sploh ni mogoče več odpraviti.
Letošnje prvenstvo gre h koncu. Opravljene so bile že tri preizkušnje (rally Delta TLX, Satumusov rally in rally Croatia), rallyju Bratstvo in enotnost pa bo sledil še »YU rally« (16. in 17. septembra), ki bo štel tudi za evropsko prvenstvo. Pa si poglejmo uvrstitve v državnem prvenstvu po treh preizkušnjah.
Razred do 850 ccm: 1. Klemen (Slovenija-avto) 55,5, 2. Dubljanin (Siget) 50, 3. Savič (Donit Olimpija) 30 ... Krašovic (Zvezda) in Gruden (Kompas Hertz) 12... Majcen (Litija) 6... Oblak (Škofja Loka) 4,5 ... Amon (Velenje) 6... Bartol (Zvezda) in Milojkovič (Slovenija-avto) 1.
Vodi presenetljivo Ljubljančan Boris Klemen, čeprav ima lanski prvak Dubljanin še vedno velike možnosti, da ponovi uspeh. Klemen ima namreč točke iz treh preskušenj, Dubljanin pa iz dveh, na koncu pa najslabši rezultat črtajo. Nekaj možnosti ima tudi še štirikratni prvak SFRJ Savič, ki je nastopil samo enkrat in zmagal (na rally-ju Saturnus).
Razred do 1150 ccm, grupa ena: 1.
Erklavec (Kompas Hertz) 60, 2. Valant (Slovenija-avto) 50, 3. Satler (Kompas Hertz) 42 ... 6. Zupan (Slovenija-avto) 25,... Pejovič (Utonit
KAM, KAJ, KJE
Izleti v naravo
PD VIHARNIK vabi člane in pre-bivalce KS Gradišče, da se udeleže dvodnevnega izleta na Storžič. V soboto, 3. t. m. se planinci zbero ob 7. uri pod uro na pročelju ljubljanske železniške postaje in kupijo avtobusne vozovnice do Tržiča, kamor krene avtobus ob 7.15. Prvi dan jih čaka hoja na Kriško goro in Tolsti vrh s sestopom do Doma pod Storžičem, kjer bodo prenočili. V nedeljo pa se bodo povzpeli na vrh Storžiča in sestopili na jezersko stran do Kanonirja. Vodila bo Helena Tepina.
Na pozabite na tek ob Savi
LJUBLJANA - ŠD Ježica, klub za rekreacijo, prireja pod pokroviteljstvom Slovenija športa in TOZD Gostinstvo Bežigrad - Štern v sredo, 7. septembra ob 18. uri »tek ob Savi« v počastitev krajevnega praznika Posavja. Prijave bodo sprejemali dve uri pred startom, prijavnine pa ni. Za vse kategorije bo proga dolga 12,3 km, pionirji pa bodo tekli poldrugi kilometer. Kategorije bodo: kategorizirani tekmovalci in tekmovalke, ženske do 30, do 40 in nad 40 let, moški do '35, do 45, do 55 in nad 55 let. Pionirji in pionirke morajo biti rojeni leta 1968, lahko pa tečejo seveda tudi mlajši. Vsak udeleženec bo dobil spominsko značko, prvi trije iz vsake kategorije pa še kolajne. Proga je lahka, nima vzpetin.
H.U.
Olimpija) 13... Dolžan (Slovenija-avto) 6 itd. Nič manj kot Klemenovo je presenetljivo vodstvo Erklavca, ki je v treh preizkušnjah nabral kar 60 točk. Velike možnosti pa imata še Satler in še posebej Valant, ki sta svoje točke zbrala na dveh rallyjih. Resnici na ljubo pa je treba zapisati, da bo prvak zanesljivo Valant, če bo le uspešno končal oba rallyja. Toliko je namreč Valant boljši od svojih tekmecev.
Razred do 1150 ccm, grupa dva: 1.
Zonta 68, 2. Črnivec (oba Donit Olimpija) 52,5, 3. Karič (Slovenija-avto) 37,5, 4. Vidmar (Lukovica) 27, 5. Milosavljevič 18, 6. Kopač (oba Slovenija-avto) 15 ... Sabotin (Slovenija-avto) 12... Zrnec (Kompas Hertz) 10 itd. Novi prvak SFRJ bo Drago Zonta. Le v primeru, da kakšne od preskušenj ne bi končal, ca lahko ogrozi klubski tovariš Aleš Črnivec, ki je svoje točke nabral na dveh rallyjih. Omeniti velja še Kariča, drugi pa precej zaostajajo tako po točkah kot po kvaliteti.
Razredi nad 1150 ccm: 1. Kuzmič (Kompas Hertz) 72,5, 2. Skurič (Siget) 67,5, 3. Djalinac (Donit Olimpija) 37,4. Komnenovič (C. zvezda) 50, 5. Zrnec (Kompas Hertz) 27, 6. Vidic 18, 7. Pirjevec (oba Donit Olimpija) 9. Kuzmič vodi, toda po težavah na
rallyju Croatia se mu je precej približal Skurič.
Kuzmič seveda ostaja prvi favorit, toda zadnji dve preskušnji, še posebej na YU rallyju, mora biti pred Skuri-čem. Drugi so toliko zaostali, da praktično nimajo več nikakršnih možnosti za 1. ali 2. mesto.
Generalni plasma: 1. Kuzmič 72,5, 2. Skurič 67,5, 3. Komnenovič 30, 4. Zonta 26,5, 5. Djalinac 23, 6. Zrnec 19,5 itd. Za skupno uvrstitev veljajo enake ugotovitve kot za naj višji razred.
Klubi: 1. Kompas Hertz 183,5, 2. Donit Olimpija 182,5, 3. Slovenija-avto 176, 4. Siget 166 itd. Neverjetno je, toda resnično: vsaka od naštetih ekip je še lahko prva in vsaka naštetih ima tekmovalce, ki utemeljujejo upanje. Seveda pa bi bil, ob tem ko vodijo kar tri ljubljanske ekipe, pravi čudež, če naslov ne bi prišel znova v slovensko glavno mesto.
OZD: 1. Sportske novosti 133,5, 2. Kompas 123,5, 3. Saturnus 120,5, 4. Avtotehna 96 itd. V tej konkurenci so razmere podobne: tri ljubljanske ekipe proti eni zagrebški, ki pa ima za zdaj lepo prednost.
Republike in pokrajini: 1. Slovenija 360, 2. Hrvatska 226, 3. Srbija 89,5 itd. Tu je praktično že vse odločeno. Vrstni red ob koncu prvenstva bo enak sedanjemu. Povsem razumljivo pa je, da bo po rallyju Bratstvo in enotnost že marsikaj bolj jasno...
R. R.
SAH SAH SAH SAH SA
Naposled Ljubojevič zmagal Kasparov strl tudi Larsena
V 7. kolu velikega mednarodnega turnirja v Nikšiču je Nikolič kot beli izgubil z Anderssonom
NIKŠIČ — V 7. kolu velikega mednarodnega turnirja je Kasparov zmagal še šestič. Z danskim velemojstrom Larsenom je vodil črne figure in bil sprva v slabšem položaju, toda v kritičnem trenutku je položaj tako zapletel, da mu beli ni bil več kos. Tekmeca sta prekinila, v nadaljevanju pa je mladi sovjetski velemojster spet uveljavil svoje izredno znanje.
Rezultati: Ivanovič : Gligorič remi, Spasski : Timman remi, Portisch : Pe-trosjan 1:0, Ljubojevič : Seirevvan 1:0, Larsen : Kasparov 0:1, Nikolič : Andersson 0:1, Talj : Mi les ponovno prek., prost je bil Sax.
Vrstni red: Kasparov 6,5, Miles 4 (1), Spasski, Sax 3,5 (—), Larsen, Timman, Andersson 3,5, Gligorič 3 (—), Ivanovič, Portisch 3, Talj 2,5 (1,-), Ljubojevič 2,5, Nikolič, Petrosjan, Seirevvan 2 (—).
Remija med Ivanovičem in Gligo-ričem ter Spasskim in Timmanom sta bila zelo miroljubna, saj sta partiji trajali le 12 oziroma 17 potez. Andersson je nadigral Nikoliča v končnici — na izreden način. Portisch in Petrosjan sta si zelo prizadevala za zmago in položaj je bil ves čas izredno zapleten. Tudi ob prekinitvi je bilo težko oceniti, kdo je na boljšem: Petrosjan, ki je imel dva prosta kmeta, ali Portisch, ki je napadal črnega kralja. Toda ta uganka je bila težka le na prvi pogled. Analize so hitro pokazale, da je Madžarov napad nezadržen in da bo bivši šampion doživel še en
poraz. Talj in Miles sta ponovno prekinila, Talj pa je obdržal možnost za zmago.
Zdaj sta na sporedu dva prosta dneva, ki ju bodo udeleženci izkoristili za simultanke in ogled Črne gore, v 8. kolu pa se bodo pomerili: Andersson
Talj, Timman - Nikolič, Kasparov -j Spasski, Gligorič — Larsen, Seirevvan I- Ivanovič, Petrosjan - Ljubojevič in Sax - Portisch. Prost bo Miles.
Rad ali NŠK?
• ARANDJELOVAC - V 9. kolu medrepubliško-pokrajinske lige vzhodne skupine so igrali takole: Ivan Kurjački: Tutunski kombinat 3,5:3,5 (3), Zvezdara: Priština 6,5:1,5 (2), Alkaloid : Cukarički 3,5:3,5 (3), Železničar : Rad 2,5:4,5 (3), Mladeno-vac : NŠK 1:5 (4), Radnički: Zlatibor 0:1 (9).
Vrstni ted: Rad 56 (3), NŠK 55 (4), Cukarički 51,5 (4), Zvezdara 50,5 (3), Alkaloid 46 (3) itd.
Dve koli pred koncem imata možnosti za vstop v prvo ligo le še vodilna Rad in NŠK.
Poti do šole so bile na prvi šolski dan varnejše kot sicer
Miličniki, pripadniki narodne zaščite in pionirji prometniki so poskrbeli za večji red na cestah pred šolami - Akcijo bodo ponekod raztegnili še v september
LJUBLJANA, 1. septembra — Po vsej Sloveniji so se danes spet odprla šolska vrata in tako je bilo na cestah in ulicah živahneje kot sicer. Prav zaradi tega in pa dejstva, da na slovenskih cestah umre in se poškoduje precej otrok in mladoletnikov, so se v Sloveniji lotili precej obširnih priprav, Id naj bi pripomogle k čim varnejši poti otrok v šolo in nazaj domov. Poglejmo, kako so v različnih slovenskih krajih poskrbeli za to, da bi bili otroci na cesti res varni.
na prometno varnost, učenci pa so dobili karto z označenimi prehodi ter najbližjimi varnimi potmi do šole.
Mariborski prometniki so se
Na obalno-kraškem območju, od koder poroča Boris Šuligoj, so se na začetek šole začeli pripravljati že dober teden dni prej. Danes so na pomoč priskočili pripadniki narodne zaščite, nekako deset dni pa bodo na najbolj izpostavljenih krajih za varnost otrok skrbeli miličniki. Novogoriške osnovne šole pa so v dogovoru z enoto Zavoda za šolstvo izdelale prometno varnostne načrte. Učitelji na podlagi teh načrtov za skupine šolarjev sestavijo oziroma označijo najbolj vame poti do šole. O teh poteh se bodo pogovorili tudi s starši, saj bodo ti lahko povedali še marsikaj koristnega. Ravnatelj osnovne šole »Milojka Štrukelj« Aleksander Kerševan pravi, da zgledno sodelujejo tudi s postajo tamkajšnje milice. JTako bodo miličniki vsaj prve dni pouka nekoliko pozorneje nadzorovali posamezna križišča in nevarne odseke nekaterih cest, zato pri tem ne bo potrebna pomoč pripadnikov narodne zaščite, piše Slavica Črnica. Na Tolminskem, od koder se je oglasila Katja Roš, so se na začetek šole po prometni strani začeli pripravljati že sredi avgusta, saj so tedaj sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, postaja milice in šole že sestavile načrte varnih poti v šolo. S temi načrti so danes seznanili tudi starše prvošolcev, katerim so brezplačno razdelili tudi rumene rutke in kresničke, na najbolj nevarnih in prometnih križiščih pa so za varnost otrok skrbeli tudi miličniki.
Učitelji so že teden pred začetkom pouka temeljito razpravljali o prometno-vamostnih načrtih, poroča Ivan Gerenčer iz Murske Sobote, posebej pozorno pa so s cestnimi pastmi seznanili prvošolce. Mladi prometniki v Murski Soboti, Beltincih in na vseh drugih šolah v občini bodo bedeli nad šolarji, ko bodo hodili čez cesto, po vseh šolah pa so sklicali tudi sestanke s starši prvošolcev.
Na Dolenjskem, piše Slavko Dokl, je prvi šolski dan tekel popolnoma mimo, kar pomeni leto, da so se vsi tisti, ki skrbijo za varnost otrok v prometu, na to dobro pripravili. Opaziti je bilo, da so bili vozniki prav zaradi otrok nekoliko bolj previdni kot sicer, vendar pa je kljub temu dobrodošla odločitev, da bodo v novomeški občini nekoliko temeljiteje skrbeli za varnost otrok na cesti še ves september.
Podobne vesti kot z Dolenjske prihajajo tudi iz Bele krajine. Milovan Dimitrič poroča, da bodo nekaj prihodnjih dni miličniki obiskovali šole v metliški občini in jih seznanili z vsemi nevarnostmi prometa in ceste.
0 Andrej Še ni ca, komandir postaje milice v Metliki: »V petek bodo miličniki osnovnošolcem skušali povedati in razložiti, kaj predstavljajo prometni znaki, poučili jih bodo, da morajo dvigniti roko, če želijo čez prehod za pešce in podobno. Otrokom pa bodo skisali dopovedati predvsem to, da cesta ni igrišče in da se laho vsaka nepremišljenost hudo maščuje.«
V metliški občini so vse osnovne šole izdelale načrte o vami poti otrok v šolo, vse nevarnejše cestne odseke, križišča in prehode za pešce pa so nadzorovali miličniki.
Tudi v posavske šole, sporoča Vlado Podgoršek, se je zjutraj napotilo nekaj tisoč otrok, med njimi skoraj 800 prvošolcev, ki so jim delavci milice, učitelji, občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, avtobusni prevozniki in drugi namenili največ pozornosti. Marsikje so zamenjali dotrajane prometne znake. Na Osnovni šoli bratov Ribarjev v Brežicah so starše na roditeljskem sestanku opozorili
na začetek pouka pripravljali že mesec prej, piše Jože Jerman. Danes zjutraj so bili na ulicah domala vsi delavci prometne milice, pripadniki narodne zaščite, čez križišča so šolarjem pomagali pionirji prometniki. Vozniki so bili naravnost vzorno -disciplinirani.
V' Zasavju so dobro poskrbeli za prometno varnost, le cestne signalizacije jim povsod ni uspelo pravočasno obnoviti, sporoča Marko Planinc. Za varno pot šolarjev je skrbelo 18 miličnikov in 25 pionirjev prometnikov, na po -govorih s starši pa so sodelovali tudi člani svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Ob konicah bodo promet poostreno nadzorovali še ves september.
V celjski občini so za varnost poskrbeli, kakor doslej še ne, ugotavlja Damjana Stamejčič. Krajevna skupnost Polule je, na primer, aktivirala civilno zaščito. Sole so izdelale prometno-var-nostne načrte, ki jih bodo še dopolnili. Obnovili so prometne označbe pred šolami, posebej označili avtobuse, ki v šolo prevažajo otroke. Te označbe voznikom prepovedujejo prehitevanje ali vožnjo mimo, kadar obstane ob cesli.
• Franci Domjanič, inšpektor milice pri UNZ Ljubljana: »Prav nič nisem zadovoljen. Veliko preveč je nepravilnosti. Vozniki vozijo prehitro, otroci, posebej, prvošolčki, nimajo rumenih rutic. Res je sicer to stvar šol in staršev, to pa lahko pomeni, da se eni in drugi ne brigajo veliko za stvari. Veliko je tudi otrok, ki se vozijo s kolesi brez ustreznih potrdil o znanju cestnoprometnih predpisov. Lahko pa rečem, da veliko pomagajo pionirji prometniki.«
Ce za konec pogledamo še na Gorenjsko in potem v Ljubljano, bi lahko rekli, da so se v glavnem dokaj zgledno pripravili na prvi šolski dan. Na območju UNZ Kranj, od koder se oglaša Mirko Kunčič, je za varnost otrok skrbelo 48 miličnikov. Posebnega
dela niso imeli, razen če izvzamemo nekaj voznikov, ki so kljub vsemu le vozili nekoliko prehitro.
V Ljubljani je skoraj 5000 prvošolčkov danes prvič prestopilo pragove 53 osnovnih šol. Prav zaradi tega so se dogovorili, da bodo miličniki, pripadniki narodne zaščite in tudi pionirji pro-
• Akcija za varnost šolarjev v šolskem letu 1983/84 se je po besedah tajnika republiškega sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu Marka Miša začela že junija meseca. Občinski sveti in članice pa so v avgustu znova opozorili mentorje prometne vzgoje in druge na pričetek šole. Miličniki bodo, kot zahtevajo zakonski predpisi, kontrolirali, ali prvošolčki nosijo rumene rutice, odsevnike oziroma kresničke, poleg tega pa morajo imeti vse slovenske osnovne šole vidne načrte najbolj vame poti v šolo in domov.
Prevozniška podjetja, ki organizirano prevažajo otroke v šolo, morajo avtobuse opremiti z nalepkami za prevoz otrok. Povejmo še, da je mogoče Saturausovo kresničko, ki je obvezna za vse otroke, kupiti v trgovinah Slove-nijaavta in Agrotehnika po enotni ceni 36.10 dinarjev. Oktobra bodo na vseh osnovnih šolah pripravili preventivne tehnične pre-giede koles. Lastniki tehnično brezhibnih koles bodo prejeli posebno barvno nalepko republiškega sveta, s katero bodo lahko dokazali, da je njihovo kolo v r«lu-	Ž. H.
metniki vse do 15. septembra skrbeli za varnost otrok na cesti. V bližini nekaterih osnovnih šol so miličniki postavili radarske kontrole in rezultati so bili takšni l#ot lani: veliko voznikov je vozilo prehitro in težko je verjeti vsem opravičilom, ki so jih imeii za to priložnost na razpolago. Na splošno bi sicer lahko rekli, da v Ljubljani oziroma pred osnovnimi šolami ni bilo posebej razburljivo in da je to morda tudi odraz povečane skrbi za varnost otrok na cesti, ugotavlja Bojan Grom.
NOVI

ŠTIRIINDVAJSET UR
Umrla pod traktorjem
VIPAVA, 1. septembra - Tragično je sinoči ob 19.40 umrl voznik traktorja 61-letni Franc Vidrih iz Podrage pri Vipavi. Vidrih je traktor s pripetim kultivatorjem vzvratno zapeljal na travnik in kultivator odklopil. Na rahlem klancu je traktor začel drseti. Vidrih je stekel k njemu, da bi potegnil še ročno zavoro. Vendar je bilo prepozno. Traktor se je prevrni! in Vidriha pod seboj pokopal. Bil je takoj mrtev.
Sinoči, približno ob 23. uri, se je s traktorjem peljal iz Zgornjega Doliča proti Vitanju 35-letni Franc Kotnik iz Spodnjega Doliča. Ko je vozil po blagem klancu navzgor, je nenadoma zapeljal v hrib in traktor se je prevrnil. Kotnik je bil takoj mrtev.
G. B., D S.
Zaletel se je v drevo
BOROVNICA, 1. septembra - Na kraju prometne nesreče je sinoči ob 20.30 umrl 49-letni Frančišek Kržič iz Dražice pri Borovnici. Kržič je vozil motorno kolo skozi Borovnico. Zapeljal je na levo stran ceste se zaletel v drevo. Z glavo je tako močno udaril v steblo, da je bil takoj mrtev.
G. B.
Poginilo pol tone postrvi
KAMNIŠKA BISTRICA, 1. septembra - Od Kamnika proti Homcu,
Zaradi nezakonitih podražitev so jih postavili pred sodišče
V Zagrebu so vložili obtožni predlog proti petim delovnim organizacijam, ki so služile z nezakonitimi podražitvami
ZAGREB, 1. septembra (Tanjug) - Tukajšnje okrožno javno tožilstvo je vložilo obtožni prediog proti petim delovnim organizacijam, Id so nezakonito podražile svoje izdeike in si tako pridobile ža 33,2 milijona dinarjev protipravne premoženjske koristi.
nilnica coca-cole 15 milijonov,
Namestnik okrožnega javnega tožilca SR Hrvaške je povedal, da gre za tozd Bezalkoholna piča tovarne Badel, delovno organizacijo Jaskavino, Zagrebško pivovarno, polnilnico coca-cole v Zagrebu, ki posluje v sklopu sozda Slovenijavino, in zagrebške pekarne iz delovne organizacije Zitokombinat.
Obtožni predlog tukajšnjemu okrožnemu gospodarskemu sodišču so vložili tudi proti odgovornim osebam v teh kolektivih; za tovrstne prestopke so predvidene kazni od 10.000 do milijon dinarjev za delovno organizacijo, od 3000 do 50.000 dinarjev pa za odgovorno osebo. Mladinov je poudaril, da zakon poleg tega predvideva tudi obvezen odvzem protipravne premoženjske koristi.
Po navedbah v obtožnem predlogu bo moral Badel zaradi nezakonite podražitve brezalkoholnih pijač vrniti 10,5 milijona, Jaskavino 2,3 milijona, Zagrebška pivovarna 5 milijonov, pol-
zagrebške pekarne pa (zaradi podražitve vrste belega maslenega kruha) 430.000 dinarjev.
Tovrstne zadeve imajo na okrožnem javnem tožilstvu SR Hrvaške spričo sedanjih razmer, ki so posledica špekulacij na trgu in »eksplozije« cen, prednost. V tej zvezi so vzpostavili tesno sodelovanje inšpekcijskih in sodnih organov s tožilstvom, pa tudi drugimi organi in organizacijami.
Mladoletni mopedist povzročil tiesrečo
KRANJ, 1. septembra - V jeseniški bolnišnici zdravijo hudo ranjeno 45-letno Nežko Benedičič iz Čile pri Kranju. Benedičičevo je včeraj ob 18.40 s kolesom z motorjem zadei in zbil po cesti 14-letni Dušan K. z Britofa pri Kranju. Mladoletnik je na mopedu vozil še svojega vrstnika, ko je pri hiši številka 93 na Britofu zapeljal na desno in zadel Benedičičevo, ki je hodila ob desnem robu ceste.
G. B.
je v Bistrici v dolžini več kot šest kilometrov, poginilo pol tone potočnih postrvi. Vse kaže, da so ribe poginile zaradi za zdaj neznane kemikalije, ki je pritekla v Kamniško Bistrico pod DO Kemična industrija Kamnik. Škode je za 800 tisočakov.
Včeraj, nekaj po dvanajsti uri, pa je vodovodni inštalater Komunalnega podjetja v Slovenskih Konjicah spustil vodo iz plavalnega bazena v reko Dravinjo. Ker je bila voda močno klorirana, je izplaka v dolžini štirih kilometrov pomorila približno dva tisoč rib. Škodo cenijo na 100 tisočakov.
G. B., D. S.
Brez luči na mopedu
CELJE, 1. septembra - Na Čopovi cesti v Celju se je včeraj hudo ranil 30-letni voznik kolesa z motorjem Branko Kohne iz Ložnice pri Celju. Vozil je brez iuči, zato je zadel v rob pločnika in padel.
D. S.
Vlak povozil kravi
RADOVLJICA, 1. septembra -Elektirčna lokomotiva je na železniški progi med Radovljico in Globokim zadela kravi Jožeta Šmita iz Hraš. Kravi sta z bližnjeg pašnika zašli na progo. Obe sta poginili, škode pa je za 200 tisoč dinarjev.
G. B.
Devet mrtvih,
štirinajst
ranjenih
SKOPJE, 1. septembra (Tanjug) — Na regionalni cesti Kumanovo-Sveti Nikole se je pri vasi Gradište zgodila huda prometna nesreča, ki je terjala -9 smrtnih žrtev. Ranjenih je 14 ljudi, med njimi 5 huje. Nemudoma so jih prepeljali v kumanovsko in skopsko bolnišnico. Nihče ni več v nevarnosti.
V tej prometni nesreči, ki se je zgodila včeraj popoldne, so umrli: Evdokiia Aleksova, Bojan Lazarov, Petranka Ne-storovska, Veljko Pavičevič, Nikola Petkovič, Saška Pet-kovska-Lipsa, Vladan Stama-tovič, Tomo Trpčič in Dragomir Žikič.
Po prvih podatkih preiskovalnih organov je cisterna za cement s priklopnikom, last delovne organizacije Granit iz Skopja (registrska številka SK 132-845), na mokri cesti pri veliki hitrosti na ovinku iz doslej neznanih razlogov zavila na levo stran, kjer je pomečkala potniški in tovorni kombi, ki sta pripeljala iz nasprotne smeri.
KLEPET - S PRODAJALKO SPOMINKOV
Tujci vse raje segajo po našem kakovostnem kristalu
1	M
Ko je Bovcu, ki mu že itak manjka lokalov in lokalčkov. ki bi popestrili njegov turistični utrip, grozilo, da bi izgubil še trgovino novogoriške Manufakture. ki je poleg drugega edina prodajala tudi spominke, se je na srečo oglasila prodajalka te bovške trgovine, ki je predlagala, da se na lastno pest loti trgovanja s spominki. Vilma Krivec nam je povedala, kako je nastala specializirana prodajalna, ki poleg drobnih predmetov ponuja tudi rezano cvetje.
»Pobuda je pravzaprav prišla s strani krajevne skupnosti in turističnega društva. Ker sem v tej trgovini delala 12 let, mi polic ni bilo težko zapolniti s predmeti, po katerih turisti najraje segajo. Izkušnje so tudi pokazale, da poleti kupci iščejo izdelke iz temnega lesa, ki so značilni za srbsko obrt. Zato sem se morala, hočeš-nočeš, založiti tudi s spominki, ki nimajo nič skupnega s Slovenijo in našimi gorami. Za vse čase primerni pa so izdelki bovških obrtnikov. Dobre zamisli ima predvsem Dušan Marka, ki me zalaga s šatuljami za zelišča, lesenimi, svečniki in spominki z napisom Bovec ali Kanin. »Suho robo« dobivam iz delavnic na Lokvah pri Novi Gorici, kovinske izdelke pa z gorenjske strani. Tujci vse raje segajo po našem kristalu. Dobro prodajam tudi keramiko iz Murske Sobote. Ljudje silno radi kupujejo lično poslikane Serajeve »bovške« polže. V zadnjem času imam težave pri nabavi nekaterih izdelkov. Pravijo, da jih ni, ker gredo v izvoz. Zato si moram pomagati tudi z ročnimi deli, pleteninami in tkaninami, ki jih naredijo domačinke. Nekaj časa sem pogrešala tudi razglednice iz bovškega konca. Sedaj, ko so natisnili 17 motivov bovškega fotografa, pa jih imam zopet dovolj na zalogi«.
K. R.
Z dvigalomJbi olajšali izhod, to pa bi privabilo v Škocjanske jame več gostov
Devetdeset metrov dolg strm vzpon pri izhodu iz jame je za prenekaterega starejšega turista trd oreh — Lepo vreme je letos zmanjšalo število obiskovalcev, med katerimi je bilo največ tujcev
pri teh načrtih. Denar bi lahko
MOl OVUN, septembra—Škocjanske jame so prav gotovo zanimivost, mimo katere obiskovalec Krasa ne bi smel (ali celo mogel) iti. Ce kdo želi spoznati Kras, potem se mora vsaj enkrat v življenju spustiti tudi v kraško podzemlje. Škocjanske jame pa so izjemno doživetje prav zaradi tega, ker so kraški pojavi tu skoraj povsem nedotaknjeni in je moč doživeti še pravo podzemno »divjino« (kar na primer v Postojnski jami zaradi vlaka in drugih posegov ni več mogoče).
O življenju in načrtih v Škoc- bolj odločali za obisk ,naše‘ jame.
Slabši pa je obisk tudi na račun domačih turistov. Teh je letos na Krasu manj predvsem zaradi bencinskih omejitev.«
- Toda kje tiči vzrok, da pride v Škocjanske jame, kljub njihovim lepotam, 20 do 30-krat manj ljudi kot v Postojnsko jamo?
»Ena največjih ovir je izhod iz jame. Pri izhodu mora obiskovalec prehoditi 90 metrov strmega vzpona. Tega starejši turisti ne zmorejo, zato agencije avtomatično odbijejo organizacijo izletov k nam. Raje se zapeljejo še 40 kilometrov dlje v notranjost Slovenije do podzemnih vlakcev ... Sicer pa bi bila naša jama lahko izredno zanimiva za vse agencije, ki pripeljejo turiste z
janskih jamah, smo povprašali Danila Kodriča, direktorja tozda Gostinstvo Sežana iz Turistične organizacije Portorož', v sklopu katerega deluje tudi delovna enota Škocjanske jame z devetimi zaposlenimi.
— Kakšen je bil letos obisk?
»Zaradi lepega vremena je bilo v Škocjanskih jamah manj obiskovalcev, kot sicer. Ponavadi pride v jamo 40 tisoč turistov na leto, do zdaj pa jih je prišlo le 18 tisoč (od tega največ tujcev). Vstopnina (100 dinarjev za domače in ISO za tujce) ni tako visoka, če jo primerjamo z vstopnino v Postojnsko jamo (180 za domače in 450 za tujce). Če bi bilo več deževnih dni, bi se ljudje
morja — prvič zaradi bližine, saj bi prihranili precej poti in časa, drugič pa tudi zato, ker bi ogled jam lahko povezali z ogledom li-piške kobilarne.
— Kako torej do boljšega obiska?
»Z dvigalom... Za približno 70 do 80 milijonov bi lahko pri Rade Končarju kupili dvigalo in ga namestili v 90 metrov globokem in 30 metrov širokem jašku. To dvigalo bi lahko prepeljalo 1000 ljudi na uro. Po naših ocenah bi lahko samo z dvigalom in ustreznejšim gostinskim objektom pred izhodom obisk v nekaj letih povečali vsaj na 150 tisoč obiskovalcev letno. Tak obisk še zmeraj ne bi bistveno konkuriral Postojnski jami, ker je s svojimi lepotami po svetu še kako znana in spoštovana. Težava je seveda v tem, kako bomo prišli do denarja za naložbo. Ob nedavnem obisku nam je predsednik republiškega izvršnega sveta Janez Zemljarič obljubil vso podporo
V nedeljo bo na Mrzlici drugi tabor Ljudske fronte
Na srečanju, Id se bo začelo ob 11. uri, se bodo zbrali delavci in občani iz Revirjev in Savinjske doline
Znana izletniška točka Mrzlica (1119 metrov) bo posebej vabljiva to nedeljo, ko se bo tam ob 11. uri začel drugi tabor Ljudske fronte. Zborovanje sta pripravila medobčinska sveta SZDL iz Celja in Trbovelj v spomin na predvojna srečanja delavcev in mladine iz Revirjev in Savinjske doline. Prav Mrzlica je bila običajno najtrdnejša vez med Revirčani in Savinjčani.
Na letošnjem taboru bo imel slavnostni govor prvoborec Peter Šprajc, v kulturnem delu programa bodo nastopili Delavska godba. pevci in recitatorji, na tovariškem srečanju pa bo zaigral tudi narodnozabavni ansambel.
Ker je Mrzlica takorckoč na meji trboveljske in žalske občine, bodo udeleženci krenili nanjo seveda z obeh strani. Iz Trbovelj bodo vozili avtobusi od Trga revolucije od Podmeje. od tam pa v popoldanskih urah tudi nazaj. Savinjčani bodo šli na Mrzlico po svojih poteh. Iz Zabukovice je do Mrzlice tri ure hoda. če gremo z avtobusne postaje po cesti do Jagra in od Minerve po asfaltirani cesti do Golavška. po dolini Artišnice do prvega mostu, od tod pa v Kot pod mrzliški hrib. Pot vodi po kamnitem kolovozu na sleme, mimo Grmadnika do Zlatinekove planine, kjer je pozimi smučišče. Pri zadnji domačiji - Šlosarju - je razpotje, pod hišo je pot na Kal. za kozolcem desno po kolovozu pa krenemo proti gozdu in gremo po travnatem jarku do poti z oznako Za-bukovica. Pot se vzpenja po jugovzhodnem pobočju proti vrhu Mrzlice. Sedlo Mrzlice je iz Zabukovice dostopno tudi z motornim vozilom, vendar na dan tabora to ne bo mogoče.
Planinska markima pot vodi na Mrzlico iz Prebolda, od koder je prav tako tri ure hoda. Z avtobusne postaje krenemo proti Mariji reki. mimo Miklavca in Krežeta — številke 5 in 6 — do mostu in markacije z oznako Mrzlica. Pot vodi do kmetije Korit-
Kotarska cerkev — muzej
• Cerkev Sv. Pavla v Kotorju bodo preuredili v muzej narodnih noš. V cerkvi zdaj poteka jo raziskovalna dela (našli so freske iz / J stoletja), potem pa sc hoiki lotili konservacije in obnovitvenih del. Obiskovalci si bodo v tem muzeju lahko ogledali narodne noše. cerkvena oblačila, znane čipke in druge izredno dragocene tkanine.
nik v smrekov gozd do Hušove domačije, od tod po prisojnem pobočju mimo križpotja kolovozov in križa, levo od Dolinarja in hiše Matke 71. Nato se steza začne vzpenjati po zahodnem pobočju. Ko pridemo iz gozda na planjavo pa prečimo levo drčo in se strmo povzpnemo na sleme. S slemena do gozdne jase in ob gozdu po vzhodnem robu na pobočju Humiča vodi pot do cestnega odcepa, od koder ni daleč do planinske koče na Mrzlici.
DRAGO HRIBAR
TINE LENARČIČ
s$Sjm
Sončno vreme bo podaljšalo sezono
VRSAR, septembra — Dneve s slabim vremenom v istrskih letoviščih bi lahko v letošnjem poletju prešteli na prste ene roke, kar je in bo vplivalo tudi na letošnjo turistično bero. V največjem naturističnem kampu v Koversadi je v teh dneh še veliko gostov. A ne le zaradi lepega vremena, ampak tudi zaradi zelo dobre oskrbe v trgovinah (meso pripeljejo tudi po večkrat na dan), prijaznega osebja v restavracijah in, ne nazadnje, zaradi čistih sanitarij. (Foto: Boro Čerin)
zbrali na več načinov, morda bi lahko ustanovili tudi konzor-
— In kako je zdaj v jami?
»Turistično pot, ki je bila dolga 2,7 kilometra, smo morali zaradi zaprtja enega izhoda skrajšati na 1500 metrov. Če bi dobili dvigalo, bi to pot lahko znova podaljšali. Sicer pa je v jami za zahtevnejšega turista kakih pet kilometrov turističnih poti. Odkar je poniknila Reka pred vhodom v Škocjanske jame, pa v njej ni več tistega smradu, ki je prej tako odbijajoče vplival na obiskovalce. Zdaj teče po rečni strugi manj, a popolnoma čiste vode. Morda ne bi bilo slabo, če bi luknjo, kamor je zdaj poniknila Reka tako povečali, da se v Škocjanske jame ne bi več vrnila, vsaj dokler bo tako umazana. Sicer pa je jama zdaj odprta vsak dan od 9. do 17. ure. Vodiči peljejo skupine na ogled vsako polno uro.«
BORIS ŠULIGOJ
NAGRADNI KVIZ DELA - Poznate Slovenijo?
Z današnjo sliko zaključujemo deveto kolo slik, ki jih uganjujete v Delu od torka do petka. Izrežite vse štiri slike in jih skupaj s tekstom ob slikah in z vpisanimi rešitvami pošljite na naslov: Uredništvo DELA, poštni predal 29, 61001 Ljubljana s pripisom POLETNI KVIZ do •vključno srede, 7- septembra. Žreb bo razdelil med reševalce, ki bodo pravilno ugotovili vse štiri kraje, naslednje ngrade- 1. nagrda: 1000 dinarjev, 2. nagrada: 500 dinarjev, 3. nagrada: 250 dinarjev. Izžrebance devetega kola bomo objavili v petek, 9. septembra.
Iz katerega našega rudarsko-industrijskega mesta je ta slika: ___________________________
• Ime in priimek reševalca: ________________________________;____________________________
Točen naslov:____________________________________________________________________________
IDEJA ZA IZLET
Čeprav porušen, je grad Hmel j nik zanimiva priča nekdanjih dni
Grad Hmeljnik (507 m) se kot mogočen stražar vzpenja nad avtomobilsko cesto Ljubljana -Zagreb. S svojo vpadljivostjo opozori nase potujočega nomada, ki upočasni vožnjo zaradi znanega karteljevskega klanca. Od odcepa z avtomobilske ceste je do gradu vsega 3 kilometre makadamske ceste.
Grad Hmeljnik sodi po svoji
.VREME.
Na severnem Jadranu: bo
danes precej jasno. Najvišje dnevne temperature bodo do 28 stopinj Celzija. Pihali bodo šibki zahodni vetrovi.
V gorskem svetu: bo spremenljivo do pretežno oblačno. Baza oblakov bo na višini okoli 1600 metrov. Temperatura na višini 1500 metrov bo okoli 14 stopinj Celzija, na višini 2500 metrov pa okoli 6 stopinj Celzija. Pihali bodo šibki, občasno zmerni jugoza-godni vetrovi.
legi in arhitekturi med najpomembnejše grajske arhitekture na Slovenskem, zgrajen je bil leta 1290. V času turških vpadov so ga mogočno utrdili, tako da je lahko kljuboval navalom Otoma-nov, in nudil varno zatočišče plemičem, kot tudi tlačanom. V svoji dolgi zgodovini je izmenjal veliko lastnikov, v drugi polovici 19. stoletja ga je kupil Hugo Wamboldt pl. Umstad. Ta plemiška družina je grad bogato opremila, zlasti velja opozoriti na obsežno grajsko knjižnico.
Ker so se v utrdbi naselili okupatorji, so partizani leta 1942 grad požgali, zgorele pa so tudi vse dragocenosti. Po osvoboditvi ni doživel večje obnovitve, čeprav so v zadnjih letih na Dolenjskem naredili vsaj toliko, da grajske ruševine ne propadajo.
S Hmeljnika je čudovit pogled do Kuma, in vse tja po novomeški kotlini do Gorjancev. Obiskovalce privlači njegova arhitektura, zlasti dvonastropno arkadno dvorišče, dalje obzidje in lepa okolica, ki je odeta s sadnim drevjem.
SLAVKO DOKL
VABIMO VAS... VABIMO VAS... VABIMO VAS... VABIMO VAS... VABIMO VAS... VABIMO VAS..
Srečanje
notranjskih borcev
V	počastitev logaškega občinskega praznika in 40. obletnice ustanovitve Logaškega bataljona bo ' nedeljo, 4. septembra ob 11. uri že 6. srečanje borcev NOB in aktivistov OF Notranjske pred logaškim Narodnim domom. Slavnostni govornik bo France Popit-Joki, ki je velik del svojih partizanskih let preživel na Notranjskem. V kulturnem sporedu bodo sodelovali domači recitatorji, Moški zbor lesarjev Slovenije in Pihalni orkester ljubi jaltskega armadnega območja. (P. S.)
Lesarski okteti bodo peli v Logatcu
V	soboto, 3. septembra, bo v logaškem Narodnem domu pevsko srečanje oktetov lesne industrije Slovenije. Že enajstič se
; bodo pevski prijatelji zbrali, da ; bi zapeli na tradicionalni priredi-! tvi, ki je prepotovala že vse kra-i je, v katerih domujejo okteti.
! Letos so ob 30-letnici logaškega j Kombinata lesne industrije in ob | občinskem prazniku pripravili j prireditev v Logatcu. Poleg gosti-
telja, domačega okteta KLI Logatec, bodo zapeli še Marles iz Maribora, Javor s Pivke, TRO s Prevalj in Lesna iz Slovenj Gradca. Prav omejena srečanja so lesarske oktete dvignila iz anonimnosti, posebej še, če omenimo Moški zbor lesarjev, ki so ga okteti ustanovili, in ki je lani ob 40-letnici vstaje naših narodov skupaj s Pihalnim orkestrom ljubljanskega armadnega območja posnel ploščo Na svoji zemlji. (P. S.)
Gobarska razstava v Trebnjem
TREBNJE, 1. septembra — Gobarska družina Trebnje bo v počastitev letošnjega občinskega praznika pripravila konec tedna 3. in 4. septembra v občinskem središču gobarsko razstavo, ki jo bodo obogatili tudi s cvetjem, zdravilnimi zelišči in lovskimi trofejami. Razstavo bodo pripravili v prostorih stare osnovne šole. (S. D.)
Jubilej Dobrih
prijateljev
Brežiški narodnozabavni ansambel Dobri prijatelji ima za seboj desetletje uspešnega dela, to soboto zvečer pa pripravljajo
v Bukošku svoj jubilejni nastop, na katerem se jim bo pridružil tudi humorist Rado Ferlan iz Škofje Loke. Šestčlanski ansambel s pevko se v zadnjih letih ni uveljavil le v domačem okolju, marveč ima za sabo tudi celo vrsto nastopov na festivalih v Ptuju, Titovem Velenju, Štever-janu, Libojah in v tujini, pred dvema letoma pa so se še posebej izkazali na sedemtedenski turneji po Kanadi in ZDA. (V. P.)
Sprevod ribniških krošnjarjev
V nedeljo, 4. septembra, pripravljajo v Ribnici tradicionalni ribniški sejem suhe robe. Računajo na okoli 10 tisoč obiskovalcev, torej toliko kot lani.
Na tej izredno priljubljeni prireditvi bodo začeli v nedeljo s sprevodom godbenikov, krošnjarjev, zdomarjev, piščalkarjev, izdelovalcev suhe robe in drugih ob 9. uri dopoldne. Ob 1L uri bo v ribniškem gradu koncert pihalnega orkestra Srečko Kumer iz Izole, zvečer pa bo nastopila plesna skupina — tudi v grajskih prostorih. Že sedaj so odprli razstavo izdelkov obrtnega združenja, v nedeljo pa bo odprla vrata tudi razstava udeležencev letošnje ribniške slikarske kolonije. (M. D.)
Letalski miting v Bovcu
Turistični Bovec bo ta konec tedna živel v znamenju letalstva in padalstva. Na tridnevni tradicionalni mednarodni letalski miting, ki se bo začel v petek, bodo prišli letalci in padalci iz petih evropskih držav, Avstrije, Italije, ZR Nemčije, Švice, Čehoslova-ške in seveda Jugoslavije. Tekmovalni del prireditve bo v soboto, ko bodo udeleženci mitinga merili moči v letalskih veščinah in skokih s padali. V nedeljo pa bodo občinstvu pokazali vrsto atraktivnih poletov in skokov. (K. R.)
Srečanje
ljubljanskih
invalidov
Tradicionalno srečanje invalidov mesta Ljubljane bo v nedeljo, 4. septembra, v rekreacijskem centru Mostec. Prireditev se bo začela ob 1L uri. V kulturnem programu bodo sodelovali invalidska kultumo-umetniška skupina, Ladko Korošec, Sonja Hočevar, Rajko Koritnik, katere bo na harmoniko spremljal Milan Stante, in gledališki igralec Andrej Kurent. V popoldanskem
delu bo sodelovala skupina »Moped shovv« z Janezom Hočevarjem, Tonetom Fornezzijem in Majo Boh, nastopili bodo še kantavtor Dušan Uršič, »Veseli Drenovci« in še kdo. (j. Č.)
V nedeljo Večerov piknik
V	nedeljo bo ob Brestemi-škem jezeru pri Mariboru tradicionalni Večerov piknik, za katerega so pripravili program od jutra do večera. Že ob 9.30 bo z Ranče na Dravi igral narodnozabavni ansambel Trim, za njimi bo igral rock ansambel Laužeki, nastopili pa bodo še operna pevka Majda Svagan, ansambel Čudežna polja, Ivo Mojzer in Flamingi, skupina humoristov Totega lista, Zorica Fingušt, Karli Arhar, Alenka Pinterič, Alfi Nipič in drugi. (B. Č.)
Jesenska aerobika
V	okviru programa plesne šole Kazino bodo lahko ljubitelji aerobike prišli na svoj račun tudi v Kamniku in Domžalah. Tečaji v Kamniku bodo enkrat tedensko - ob četrtkih - v srednješolskem centru, začeli pa se bodo 6. oktobra. V Domžalah bo aerobika ob sredah v prostorih osnovne šole Venclja Perka, začela pa se bo 5. oktobra. Cena bo nižja kot v
Ljubljani in bo treba plačati med 1.200 do 1.300 dinarji. Prav tako bodo prišli na svoj račun ljubitelji aerobike v Portorožu in Piranu, kjer se bodo prvikrat zbrali že v ponedeljek, 5. septembra. (K. M.)
V Postojno na veseto jamsko nedeljo
Nekoč so v Postojni zaključevali glavno turistično sezono s prireditvijo, ki je imela vabljiv naslov »Dan piščanca«. Kasneje so prireditev preimenovali v »Jamsko veselico«, letošnji prireditvi, ki bo v nedeljo, 4. septembra, pa so dali naziv »Vesela jamska nedelja«. In kaj se skriva za tem? Pisan spored, v katerem bodo sodelovali: ansambel Venera s skupino Pepel in kri, naro-dno-zabavni kvintet Jožeta Kre-žeta s pevcem Ivom Mojzerjem in folklorna skupina »Jaka Rabič« iz Mojstrane.
Prireditelji, kolektiv Postojnske jame, obljubljajo, da bodo gostje postreženi z domačimi specialitetami: z jedmi na žaru, pečenimi kračami, pečenimi piščanci, s pravimi kranjskimi klobasami.
Izid žrebanja za osmo kolo Nagrada kviza Dela
1.	nagrada (1000 din): Tomaž Tomažič, Dolenjske toplice 46, 68350 Dolenjske toplice
2.	nagrada (500 din): Pavia Jelen, M. Pijade 32, 64000 Kranj
3.	nagrada (250 din): Damjan Švare, Ulica heroja Staneta, 63310 Žalec
Kraji so bili: 1. Kamnik, 2. Muljava, 3. Žalec, 4. Sežana.
Predor pod Učko je odpri pomembno pot v osrčje Istre
Konec septembra bo minilo dve leti, odkar so odprli cestno povezavo med Istro in celino
UČKA, avgusta — Kmalu bo minilo dve leti, kar so v sosednji Hrvatski uresničili vsaj 40 let staro zamisel s predorom skozi Učko povezati Istro s Kvamerjem, saj je bila 1396 metrov visoka gora huda naravna ovira za nemoten promet v obe smeri. Goro, ki bi se v Alpah zdela nepomemben hrib, nad Opatijo pa deluje mogočno, so začeli vrtati septembra 1976, preluknjali pa maja 1978. Po sedem metrov široki cesti, skozi 4,50 metra visok predor, lahko avtomobilisti vozijo z 80 kilometrov na uro.
Vožnja skozi predor je pravi užitek, saj je cesta dovolj široka lepo speljana in dobro vzdrževana, predvsem pa tako dobro osvetljena, da voznik brez težave zamenja dnevno svetlobo za umetno. Tudi zračenju ni kaj reči, ob tekočem in ne pregostem prometu izpušnih plinov skoraj ni čutiti.
Stene predora so obložene s 30 centimetrov debelimi betonskimi oblogami in s posebnimi plastičnimi folijami enako kot tla zavarovane pred talno vodo. Sicer pa več o smotrnosti modeme tehnike ve povedati Josip Sergo, operater avtomatskega upravljanja energetike v predoru:
»V predoru je tudi pet izogiba-lišč, šest transformatorskih postaj za napajanje luči in prezra-čevalnikov, merilci hitrosti, televizijske kamere. Promet iz poveljniških prostorov, ki so na zahodni strani predora, avtomatsko urejamo in seveda spremljamo po interni televiziji. S 5.062 metri najdaljši jugoslovanski cestni predor sodi med najsodobneje opremljene predore v Evropi,« pravi Sergo.
Kakor je cesta že od Buzeta naprej lepa in predor pravo razkošje, pa je ostalo še veliko dela, ki se ga, kot kaže, kar nočejo lotiti ali pa res tako zelo manjka denar. Za vpadnice gre.
»Zunaj sezone je promet bolj redek, predor uporabljajo v glavnem domačini,« nam je še povedal Josip Sergo, »takoj ko se začne kopanje, se pa zgosti. Do zdaj v predoru še ni bilo nobene nesreče, upajmo, da je ob tako dobrih voznih razmerah in nadzoru tudi ne bo tako kmalu.« Za vožnjo skozi predor je treba odšteti 65 dinarjev.
Omeniti velja še to, da so vojaki, ki so pomagali pri kopanju predora, odkrili živo vodo. Izvir
za zdaj še ni izkoriščen, namenjen pa je Opatiji, kjer so vodna zajetja tako šibka, da v najbolj suhih vročih dneh včasih vodovodne pipe ostanejo suhe.
MARINA UČAKAR
ZAKAJ TAKO?
Turistične
»malenkosti«
Turizem je, tako vsaj trdijo poznavalci, sestavljen iz najmanj tisoč malenkosti, ki lahko ustvarijo silno prijetno ali pa tudi neprijetno podobo o neki deželi. Če med te malenkosti spada tudi oskrba z bencinom, potem si vsaj na cesti Ljubljana-Žagreb ne kaže pretirano beliti glave s tem, kakšno je mnenje tujcev o naši turistični organiziranosti. Malenkost predstvljajo Petrolove bencinske črpalke, ki so ob nedeljah vse od Otočca naprej odprte samo na levi strani ceste v smeri proti Ljubljani. Častna izjema je resda bencinska črpalka Istra benza v Ivančni gorici, a tudi tam črpalkar, kljub dolgim repom, očitno meni, da hitro in prijazno delo ni ena izmed tistih pomembnih malenkosti. Tako predvsem tujcem, ki (kar je seveda silno kratkovidno) ne poznajo naših razmer in niso povsem prepričani, če bodo vsaj čez 100 kilometrov naleteli na odprto bencinsko črpalko na pravi strani ceste, ne preostane nič drugega, kot da naredijo prekršek. Pa je tako vse v najlepšem redu, saj marsikateri tujec zaradi strahu pred prometnimi prekrški s povsem praznim rezervoarjem raje natoči gorivo pri ustrežljivih Avstrijcih ali Italijanih, pri Petrolu pa zaradi tega verjetno tudi ne spijo siabo.
JANEZ KOVAČIČ
BnnMiaAHM
Bumerang
12. nadaljevanje
Nič ga ni
sililo k temu.«
»Ali je vedela za njegove znance tu, v Ba-stii?«
»Kakor hitro sem sc dotaknil Jonzacovega zasebnega življenja, je na široko odprla usta in izbuljila oči. Takole ...«
Po mimiki, ki jo je zaigral Colonna, je morala hiti postrežnica zelo zelo zgovorna in jezikava.
»Kaj pa sosedje.« je vprašal Peretti in stresel pepel iz pipe v pepelnik.
»Vsi so dopustniki, kot on. Apartmaji so najeti v povprečju za tri tedne, največ za mesec dni. Ta dopustniški svet prihaja, odhaja in se nenehno obnavlja...«
Sklep se je ponujal sam po sebi.
»Z drugimi besedami, nihče nikogar ne pozna.«
Komisar je potegnil k sebi stol in sedel poleg pomočnika.
»Povej mi kaj o Henriju Jonzacu,« je rekel in tlačil tobak v pipo.
Colonna se je zaničljivo našobil:
»Pinzulu na počitnicah«
Zanj sta obstajali dve kategoriji Francozov: . Korzičani in pinzuti; otočani in kontinentalci. Samo po sebi se razume, da so prvi veliko več vredni kot drugi.
»Prišel je na začetku junija, odpotovati pa bi moral konec avgusta.«
Ko si je brisal po , je kar naprej opletal z glavo.
»Se ti ne zdi, da bi s samomorom lahko počakal nekaj dni?«
»S čim se je preživljal?«
»Pisal* je za televizijo in za film.«
»r isaieij r«
»To je navedeno v njegovih papirjih. Jih želiš videti?«
Inšpektor je že hotel vstati, toda v njegovi počasni kretnji je bilo toliko muke, da se ga je šef usmilil:
»Kar na kratko povej, to bo hitreje.«
In Colonna je oddeklamiral:
»Henri Jonzac, 27 let, pisatelj, neporočen, stanujoč v Parizu. Fontainova ulica. Hišno številko sem pozabil.«
Boječ se, da bo šef zahteval, naj gre pogledat, je hitro nadaljeval:
»Našel sem osnutek za scenarij. Kaže, da je delal. Po vsem videzu je dobro zaslužil.«
»Po čem sklepaš?«
»Za tri mesece naprej je plačal najemnino, z današnjo pošto pa je prišel cel kup čekov. Na bančnem računu ima 8.500 frankov.«
»Torej ni bil v stiski z denarjem.«
Peretti je vzel iz žepa vžigalnik, si prižgal pipo in ga spet spravil v žep.
»Hvala,« je rekel Colonna, ki je z neprižgano cigareto v ustih čakal na ogenj. »Gospod je zelo ljubezniv..."«
Zazvonil je telefon. Colonna je začel polglasno brundati neko melodijo, strmel v prazno, kot da bi bil popolnoma odsoten. Z brco v členek ga je šef opomnil, da je na zemlji in ne v oblakih:
»Daj, odgovori!«
»Za vse na svetu ne,« se je upiral Colonna ves zadovoljen, da se mu je ponudila priložnost za maščevanje. »Ker kaže. da se ti bolje znajdeš, kar dvigni slušalko!«
»Ce se res hočeš kaj naučiti...«
Sonce je priveslalo do zenita in njegovi žarki so se kradoma umaknili iz sobe, ki se je pogreznila v senco; telefonski aparat je bil še vedno vroč. Peretti je segel po mikrofonu, Colonna pa se je polastil slušalke.
»Halo,« se je oglasil mlad, prijeten ženski glas. »Je to stanovanje gospoda Jonzaca?«
»Da, gospodična.«
»To je ona,« je zašepetal Colonna. »Ista kot malo prej.«
Komisar je spregovoril, kot so zahtevali okolnosti:
»Sem Jonzacov prijatelj... hočem reči, sem bil njegov prijatelj. Nesrečnik je sinoči umrl.«
»Torej je res?!«
Zdelo se je, kot da je drget potoval po žici in dosegel komisarja.
»Ali ste že vedeli?«
»Malo prej sem telefonirala ... Naletela sem na nekega policaja...«
»Ah, ti policaji...« je vzdihnil Peretti razumevajoče. »Ne govorite mi o tej zalegi, nobena stvar jim ni sveta!«
»Jezuit!« je polglasno zasikal Colonna. Šef ga je dregnil, naj bo tiho, in nadaljeval:
»Policija je že odšla.«
»Bila sem močno pretresena...«
Še vedno je bila in to vedno bolj. To se je poznalo po glasu:
»Bila sem tako pretresena, da sploh nisem vprašala za pojasnilo. Kaj se je pravzaprav zgodilo?«
»Kroglo si je pognal v glavo.«
»Oh moj bog! Pa se ve zakaj?«
»Najbrž ljubezenske težave. Pustil je poslovilno pismo.«
»Na koga pa je naslovljeno?«
Na vprašanje ni bil pripravljen. Skušal je pridobiti čas:
»Ne vem, če imam pravico...«
' ANDRŠ BRINK
PRED NEVIHTO
Na koncu
sem od njega dobil pameten in iskren nasvet, naj se omejim na svoje delo in se ne mešam v politiko.
Ko sem doumel, da bom s pomočjo svojega poklica lahko edinole pomagal nekaterim posameznikom, ne bom pa mogel doseči bistvenih sprememb v sistemu, sem bil prisiljen napraviti pri svoji izbiri korak naprej. Medtem ko sem dalje opravljal odvetniški poklic, sem v letu 1965-66 — kmalu po tako imenovanem zarotniškem procesu — ustanovil organizacijo I.N. K.U.L.U.L.E.K.O., o kateri so v tej sodni dvorani že na dolgo in široko razpravljali.
Na začetku sem vztrajal na nenasilnih metodah: za ustanovitev organizacij, ki bi pripravljale podobne kampanje kot conscientizagao v Braziliji - zbrano energijo pa bi najprej upora-, bili za to, da bi zatiranim razložili pojem zatiranja, ki dela proti ne le življenju, ampak v določenem pogledu celotni zgodovini.
Boj je kmalu dobil obliko programa natančno nadzorovanih sabotaž, posamičnih ciljev, ki so vplivale na duha in domišljijo, niso pa povzročile ran ali človeških izgub.
Doumel sem, da je tako precizno in lahkotno razlikovanje med nasiljem in nenasiljem lahko le akademsko. Ko človek enkrat sklene, da se bo uprl zatiralski oblasti, mora biti pripravljen iti do konca. V premem sorazmerju s silo in vedno hujšim nasiljem svojega sovražnika. Nekaj časa je naša organizacija lahko mislila, da
bo z mirnimi metodami dosegla pomembno spremembo v običajih, ki prevladujejo v tej državi. Oblast se je odločila odzvati z vedno hujšimi nasilnimi ukrepi in puščala čedalje manj prostora za najbolj običajno izražanje opozicije. Rezultat je bil, 'da smo v l.N. K. V.
L. U.L.E.K.O prišli do točke, ko smo se morali tudi sami poslužiti mestnega terorizma.
Dobro vem, da ne moremo vreči sistema tako, da pobijemo policaja. Z njegovo smrtjo pa lahko pokažemo, da pravičnost ni le predpravica »uradne oblasti«. Majhne organizirane skupine so dobile nujno nalogo, da z drznimi in nevarnimi dejanji oživljajo v ljudeh škandalozno misel: namreč misel, da je sistem ranljiv, da svoboda obstaja, da si ljudje lahko sami jemljejo pravico. Privolil sem torej v te oblike nasilnih dejanj, s katerimi je mogoče potrjevati svojo svobodo in solidarnost z zatiranimi množicami.
Ni me sram. Če bi molčal in ne storil ničesar, bi bila ta tišina in mrtvilo le sinonima za popuščanje tistemu, kar se dogaja. Tega pa nisem niti za trenutek sprejel. In še vedno ne morem, čeprav vem, da boste kratkoročno zmagali, ker imate v rokah dovolj veliko moč. A vaš sistem bo sprhnel. Kajti, če bi se hoteli trajno obdržati na oblasti, bi morali imeti tisto, kar vam manjka: pravico na svoji strani, pravičnost v svojem sistemu.
Danes odkrivam poseben pomen v besedah velikega afrikandskega voditelja Paula Kruger-ja, ki jih je izrekel leta 1881, zdaj pa so vtisnjene v podstavek njegovega kipa pred sodiščem:
»Z zaupanjem razkrivamo našo stvar pred vsem svetom. Naj umremo ali zmagamo, svoboda bo nekega dne zasijala v Južni Afriki kot sonce za jutranjimi oblaki.«
Mislim, da je Bernard škodil svoji stvari, ko je spreminjal sodišče v politični forum, na kate-
rem je izražal svoje klišeje. Ko sem tako sedel z Louisom v kavarnici v Alivval Northu, sem premišljal o njegovem obrambnem govoru. Prav rad bi se o tem pomenil z njim, a čemeren izraz na njegovem obrazu mi je dal vedeti, da se ni voljan pogovarjati.
»Greva,« sem rekel in zbrskal zadnje mastne koščke krompirja na rob krožnika.
Brez besede je stopil predme, medtem ko sem plačal pri blagajni. Po kratki pavzi je radio spet začel tuliti. Za steno je začel jokati dojenček. Ravno pravi čas sva izginila. Od Louisovega rojstva ne prenašam dretja dojenčkov.
7
Bilo je že čez osem. ko naju je do Queen-stovvna ločilo še zadnjih sto kilometrov. Niti luči Jamestowna na poti niso mogle ubiti monotonije tega žalostnega potovanja.
Vzšla je luna in s svojo pogrebno svetlobo razsvetlila prazgodovinsko okostje koppies, skalnatih grebenov in v zvezde štrlečih hribov. Vse se je skrčilo v bleščanje žarometov na cesti. Preostali svet naju ni zadeval in bi ga lahko zanikala, čeprav naju je podzavestno plašil.
Zadnjikrat sem vozil tod po tistem, ko sem izvedel, da je Oče zbolel. Na pogreb sva z Elise odletela z letalom do East Londona, tam pa sva najela avto. Tudi tokrat bi lahko storil enako. Za tak kratek obisk bi bilo to celo bolj praktično kot pa izčrpujoča vožnja z avtomobilom. ,V mojem stanju'. A potreboval sem čas za premislek, čas, da se pomirim sam s seboj, ali pa da preprosto - uidem.
Papa je umrl v najhujši dnevni vročini - ob enih popoldne. Skoraj leto dni je od tega. Bila je zima, kot danes. In medtem, ko sem vozil, sem čutil, da se bližam farmi ne le prostorsko, ampak tudi časovno.
43. nadaljevanje
w	k
ZA VSAKOGAR JE ENKRAT PRVIČ - Najteže je bilo včeraj prvošolcem, ki so morali narediti prve korake v nič več brezskrbno življenje. (Foto: Marjan Zaplati!j
KOZERIJA
Pravo vrednotenje
Zadnje čase v sindikatih in drugod spet razpravljajo o tem, da je treba obnoviti vrednotenje človeka po rezultatih njegovega dela.
To je seveda zelo potrebno, kajti vodilni krogi organizacij združenega dela in drugih organizacij so že kar pretirali s prakso vrednotenja človeka po človeku.
Kaj je to?
Pride človek, ki se želi bolje ovrednotiti, k človeku, ki ga lahko bolje ovrednoti, ker ga bolje pozna kot tisti, s katerimi dela.
Pride seveda potem, ko sta o vsem že vnaprej zmenjena.
»Koliko želiš zaslužiti?• vpraša domači človek prišleka.
r Skoraj toliko, kot ti, v reče prišli onemu, ki ve. da je to skoraj dvakrat več, kot prišlek zasluži.
»Po pravilniku je to preveč, ob pravilniku pa je to več kot mogoče. kot sva že ugotovila. Kot izredno pomemben kader lahko dobiš novo stanovanje, lahko najameš velik kredit, ki ga spremeniš v devize in podvojiš prejemke s tečajno razliko, pa kilometrina in dnevnice...*
•Pa napredovanje? Na to sva pozabila?!*
»Nisva. To je v zvezi s tvojim nepoznavanjem stroke. Zato boš moral imeti svetnika...*
»In če svetnik.. .*
»... ne obvlada dela. bo moral imeti pomočnika. In ko prideva
do sem. bo imel pomočnik tvojega svetnika svojega referenta. In tedaj greš ti za toliko kategorij navzgor in prideš do dogovorjenih dohodkov. In namesto tebe bo delal kolegij, v katerega vključiš tudi samoupravne dejavnike .. .*
»Tako nastane homogena celota. ki je z nobenim pravilnikom več ne moreš omajati,* se je spomnil prišlek.
»Ne pozabi tiste malenkosti s povprečjem osebnih dohodkov vseh delavcev,« ga je opomnil domači. »Vztrajno moraš skrbeti za večanje tega skritega povprečja. kajti na tej podlagi pride večanje vaših homogenih osebnih dohodkov, sicer pa ne. *
»Kaj pa, če se pojavi kdo. ki vse razkrinka? Tega nisva obravnavala.*
»Potem moraš biti načelen in uporabiti isti postopek, seveda v nasprotnem smislu: namesto vrednotenja uporabljaš razvrednotenje in takšnemu človeku postopoma spodrežeš vse korenine v kolektivu.*
Načelo vrednotenja človeka po človeku nima nobene zveze z ideologijo izkoriščanja človeka po človeku, saj človek ne podcenjuje. temveč precenjuje, kar je pozitivno: človek je vendar najbolj cenjena stvar v družbi. Podcenjevanje pa tudi ni pravilo, temveč le izjema. Izjema, ki potrjuje pravilo...
VIKTOR ŠIREC
Kljub temu da se je pouk že začel, nekateri še (zaman) iščejo učbenike
Prisrčen sprejem prvošolcev - Start v obnovljenih učilnicah - Približno štiri tisočake stroškov na šolarja - Varčevanje v šolstvu ima svoje meje - Manj šolskih avtobusov in pomanjkanje črnila
LJUBLJANA, 1. septembra — »Dobrodošli, prvošolčki« so veterani ljubljanske osemletke »Majda Vrhovnik« napisali svojim sto šestim novim vrstnikom in za potrditev dobrodošlice napis ob vhodu v šolo ozaljšali še s šopkom pisanih balonov. Prvi dan so novinci te šole tako kot drugod po Sloveniji prišli v šolo v spremstvu staršev, ki naj bi jih po priporočilu učiteljev spremljali na tej poti vsaj še nekaj prihodnjih dni.
Sicer pa je po besedah ravnateljice OŠ »Majda Vrhovnik« Angelce Likovič prvo srečanje s
viti nov način dela, ki bo hkrati zagotavljal kvalitetnejše vzgoj-noizobraževalno delo in omogo-
čal večjo izbiro v okviru progra-• V OS Brezovica pri Ljubljani mov interesnih dejavnosti, je letos SIS učencev organizira-
nih v 20 oddelkov, od katerih so 4 v popoldanskem turnusu. Poleg tega ima 4 oddelke tudi njihova podružnična šola v Notranjih Goricah, kjer so organizirali en oddelek podaljšanega bivanja, na Brezovici pa 4. Sola je organizirala nakup novih učbenikov in zvezkov v šoli že pred dnevi, saj so morali zaradi slabe vezave in zato, ker je vse več učbenikov tudi delovnih zvezkov, zamenjavo učbenikov med učenci opustiti že pred leti. Knjige, ki so kljub temu dobre za zamenjavo, učenci sami prodajo med sabo po obvestilih na oglasni deski. Sicer so stroški precejšnji, saj bodo te dni sprejemali tudi vplačila za zavarovanja, treba bo plačati otroška glasila, prvošolce pa čaka tudi nakup rumenih rutic, kresničk in morda še pionirskih kapic in rutic. Precej stane tudi prevoz, saj je v šoli 88 vozačev, ki se vozijo k pouku s šolskim avtobusom. Pri prevozniku Integralu pa smo izvedeli, da so letos občinske izobraževalne skupnosti in šole zaradi varčevanja naročile nekaj manj šolskih prevozov kot lani, ukinjale so predvsem krajše proge.
šolo v novem šolskem letu dogodek ne le za prvošolčke, temveč tudi za njihove starejše vrstnike. Med počitnicami so namreč razrede in druge šolske prostbre temeljito počistili in obnovili, na zahtevo sanitarne inšpekcije pa so povsod zamenjali tudi luči.
Ustanova sodi med redke v Ljubljani in celo v Sloveniji, ki ima pouk lahko organiziran samo v eni izmeni. Po mnenju ravnateljice so to ugodnost dosegli tudi tako, da so do konca napolnili vsak šolski razrod. Tako imajo celo v prvih razredih po 35 in 36 učencev. Seveda takšno stiskanje in varčevanje ne sme iti čez skrajno mejo in na škodo pouka, kar še posebno velja za predvidenih 6 oddelkov podaljšanega bivanja, v katere naj bi se vključevali posebno slabši in problematični učenci. Sicer pa bodo v teh oddelkih poskušali letos uvelja-
KRIZANKA
VODORAVNO: 1. indijski ministrski predsednik, ki je umrl v Taškentu po končanih razgovorih o kašmirskem vprašanju (Lal Bahadur. 1904-1966), 7. francoski general, po odhodu Napoleona poveljnik v Egiptu (Jean Baptiste. 1753-1800), 13. človeška lobanja. 14. menica, poslana v izplačilo, 15. celota likovnih elementov. namenjenih olepšavi,
16.	italijanski slikar s pravim imenom Jacopo da Ponte, ki je imel posebno nagnjenje do žanrskih prizorov (Giacomo. rojen med leti 1510 in 1518 do 1592),
17.	mestu in jezero na skrajnem južnem delu filipinskega otoka Luzon. 18. priprava za lovljenje živali. 19 najvišja kana. 20. pristaš politične smeri v ZDA. ki je preganjala napredne, zlasti komunistično usmerjene ljudi. 24. avtomobilska oznaka Sarajeva,
26.	roparski delfin, sabljarica.
27.	glasbena mera za ritem. 30. samoveznica. 33. mesto v Vzhodni Nemčiji ob Saali z osmero-kotnim rdečim stolpom iz 12. stoletja. 34. eden najpopularnejših angleških filmskih igralcev (Peter), 35. talna obloga iz majhnih lesenih ploščic. 36. dunajski skladatelj valčkov v prvi polovici 19. stoletja (Joseph), 37. indonezijska tiskovna agencija.
NAVPIČNO:	1. pripadnik
evropskega otočnega naroda. 2. naziv za Noetovo barko. 3. mladi violončelist iz Sri Lunke, učenec
1	2	3	4	5	6	u	7	8	9	10	11	12
13							14					
15						16						
17					18						19	
□		20		21					22	23	|	
'24	25			26					27		28	29
30		31	32					33				
3- " 	I						n	35					
36							37					
Cassadoja (Rohan de), 4. klada za sekanje drv, 5. zver iz rodu mačk s čopkom na ušesih; živi tudi pri nas na Kočevskem, 6. začetnici mlajšega ljubljanskega gledališkega igralca, člana MGL, 7. strjena kri na rani, 8. deli zvezka ali knjige. 9. reka v severozahodni Nemčiji, dolga 371 km, 10. okrajšano tuje žensko ime (Beatrice), 11. obnilsko mesto v gornjem Egiptu z razvalinami starodavnih Teb v bližini, 12. sodobni hrvaški pisatelj (Ivan, r. 1921, »Večno žalostni nasmeh«), 16. večji, delno pokrit čoln, 18. spodnji prostor s sedeži v gledališču, 21. mali avstralski medvedki vrečarji, ki žive na evkaliptusih. 22. začetek tekmovanja, 23. ženska, ki s svojim življenjem jamči za kaj, 24. svetov-
no znana znamka piva. ki so ga prodajali tudi pri nas, 25. upras-no središče grške pokrajine Epir.
28.	duhovščina, duhovski stan,
29.	strina, 31. Beotijec, 32. del nekaterih nemških priimkov, 33. nekdanja orientalska krčma s prenočišči, 35. avtomobilska oznaka Pančeva.
Rešitev prejšnje križanke VODORAVNO: 1. lava, 5. abonma, 11. Aland, 13. Baleari, 15. radiat, 17. Kirgiz, 18. ibis, 19. Ukana, 21. SP, 22. Nam, 23. Laert, 24. Ati, 25. GS, 26. Katja, 27. klor, 28. atrapa, 30. tarifa, 32. leopard, 34. Kecal, 35. Rja-zan, 36. seno.
NAVPIČNO: DN (Društvo narodov).
Očetje se neradi vračajo v šolo
Medtem ko so v šoli »Majda Vrhovnik« seznanili starše prvošolcev s šolskim redom in pripravami novincev na šolo pred dvema dnevoma, so v šoli »Tone Čufar« to storili že junija. Kljub temu praktično tudi v tej šoli noben prvošolec ni prišel prvi dan v šolo brez spremstva, četudi je bilo med spremljevalci opaziti premalo očetov — le približno desetino. r
Čeprav v šoli »Tone Čufar« še okrog devetih niso vedeli, koliko bodo morali pripraviti malic in kosil, verjetno nihče ta dan ni bil lačen. Kuharica Marija Zorčič je namreč za malico pripravila dovolj kakava in krofov, v kuhinji doma srednjih šol pa po občutku naročila 250 kosil. Teb bodo v naslednjih dneh manj naročali tudi zato, ker bodo učenci četrtih razredov v šoli v naravi v Savudriji. Sicer pa večino otrok verjetno bolj kot malica vznemirja predvsem začetek šole, posebno če imajo - vsaj tako kot ga ima po lastnem mnenju osmošolec Čufarjeve šole Hugu Ažman -prestroge razrednike ter na umiku preveč angleščine in slovenščine pa premalo telovadbe.
• V Novi Štifti, Id šteje z okolišem vred kakih 700 prebivalcev, so letos dobili celodnevno šolo. V staro šolsko zgradbo, ki pa so jo v ta namen temeljito popravili, bo prihajalo 26 učencev, pouk pa bo — kot doslej — kombiniran. V dveh učilnicah bodo torej vsi štirje razredi tega malega šolskega kolektiva, ki pa se je letos s krajani vred na začetek pouka še posebej skrbno pripravil. Šola je dobila centralno kurjavo, kuhinjo in jedilnico, k delu so povabili tudi zunanje sodelavce. Poslej bodo gasilski in strelski krožek vodili krajani, Id so pravzaprav sami dali pobudo za to, da bi tudi njihovi naj mlajši učenci hodili k celodnevnemu pouku.
Med 26 šolarji iz Nove Štifte, ki prihajajo v šolo tudi po uro daleč, bodo letos trije prvošolci. Urška Rajgler in Saša Grudnik iz Piroseka bosta za pot v šolo in nazaj sleherni dan porabili vsaj dve polni uri, pa ju to prav nič ne skrbi. Vračali se bosta še za dne, saj bodo otroci končali delo ob 15 minut čez 15. uro, v šoli pa bosta, kot vsi drugi, tudi kosili. Za malico in kosilo plačujejo letos učenci gornjegrajske in obeh podružničnih šol po 55 dinarjev dnevno, če hodijo v enega od prvih štirih razredov in po 60 dinarjev, če so že »višješold«.
Nekaterih učbenikov in priročnikov ni dobiti
Bolj kot otroke pa je začetek šole vznemiril nekatere starše, ki so se za nakup šolskih potrebščin odločili šele tik pred začetkom pouka. V knjigarnah je namreč že pred štirinajstimi dnevi začelo zmanjkovati delovnih zvezkov za matematiko za 5. razred. Našega jezika za nekatere nižje razrede in tudi posameznih drugih učbenikov. Ker so razmere najbolj kritične pri ponudbi matematičnega delovnega zvezka 5, smo povprašali pri izdajatelju, Državni založbi Slovenije, zakaj tega zvezka zmanjkuje. Urednik šolskih knjig Uroš Istenič nam je povedal, da so se v sodelovanju z Gospodarsko zbornico in Zavodom za šolstvo odločili, da dajo na trg toliko učbenikov kot lani, I torej približno 26 tisoč. Ker bo
prihodnje leto izšel nov delovni zvezek, se menda ni splačalo tiskati večje naklade. Enako pojasnilo velja tudi za spoznavanje narave, 5. razred, kar pa seveda nič ne pomaga kupcem, ki po zagotovilih prodajalcev v knjigarnah te učbenike zaman iščejo.
Precej sreče je te dni treba tudi za nakup navadnega cenenega nalivnega peresa, saj proizvajalcu, zagrebškemu TOZ, manjka deviz za nakup peres. Le občasno zadnje tedne prodajalci lahko ponudijo tudi črnilo, medtem ko so bombice za peresa prava redkost.
Oprema šolarja pa ni poceni. Tako samo najnujnejše knjige, zvezki in pisala za tretješolca stanejo 867,40 dinarja, če pa k temu dodamo še torbo, ki se je v dveh letih skoraj zagotovo raztrgala, novo puščico in nič kaj priljubljene črne copate, pa se strošek za opremo poveča za nadaljnjih 1.500 dinarjev. Na brezov-ški šoli smo tudi izvedeli, da bo treba za kosilo in dve malici na mesec odšteti približno 1400 dinarjev, kdor pa se bo odločil za jutranje varstvo, pa še kakšen desetak več. Marsikje ni zastonj niti podaljšano bivanje, za katero je v šoli »Majda Vrhovnik« treba pripraviti 150 dinarjev.
Čeprav so stroški brezplačnega šolanja precejšnji in jih bodo marsikje težko zmogli tako starši kot šole, ki z enakim ali s celo manj denarja stojijo vsak dan pred novimi zahtevnejšimi nalogami, pa se bo po nekajdnevnih začetnih težav šolski vsakdan povrnil v stari tir. Za učitelja in učenca je namreč, kot pravita
srednješolki Maja Rojc in Karmen Rajh iz Radomelj, najpomembnejša spodbuda za delo v novem šolskem letu in to, da »smo se končno zopet zbrali«.
JANEZ ODAR
Časopisno založniška organizacija Poslovna politika — Beograd
išče
izkušene poverjenike za prodajo monografij in aktualnih publikacij za gospodarstvo, družbenopolitične organizacije, šolstvo in dr.
Delo je pogodbeno, nagrajeno na provizijo od ustvarjenega dohodka.
V ponudbi naj kandidati opišejo dosedanje izkušnje pri podobnem delu in založnike, za katere so delali. Prijave sprejemajo na naslov: NIO Poslovna politika, 11070 Novi Beograd’ Mi-lentija Popoviča 9 (»Sava centar«) z oznako »za izda-vački sektor - OGLAS« najkasneje do 15. 9. 1983.
2-6666
lana
/&,
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
Delavski svet
Splošne plovbe Piran
Razpisuje prosta dela in naloge članov kolegijskega poslovodnega organa (dalje KPO), in sicer:
člana KPO za razvojno področje dela
člana KPO za. kadrovsko-organizacijsko področje dela
člana KPO za finančno področje dela
Poleg splošnih, z zakonom in družbenim dogovorom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
1.	za člana KPO za razvojno področje
-	da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo pomorske, ekonomske, pravne ali tehnične smeri
za člana KPO za kadrovsko-organizacijsko področje dela
-	da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo pomorske ali družboslovne smeri
za člana KPO za finančno področje dela
-	da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri
2.	da izpolnjujejo pogoje za opravljanje poslov zunanjetrgovinskega prometa
3.	da imajo 5 let delovnih izkušenj v pomorskem gospodarstvu
4.	da aktivno obvladajo angleški ali drug svetovni jezik
5.	da imajo organizacijske sposobnosti
6.	da s svojo družbeno in politično aktivnostjo uveljavljajo humane medsebojne odnose in socialistično samoupravljanje
Za člana KPO ne more biti imenovan kandidat, ki ima zadržke po 511. členu zakona o združenem delu. Dela in naloge članov kolegijskega poslovodnega organa so dela in naloge s posebnimi pooblastili.
Za opravljanje razpisanih del in nalog bodo kandidati imenovani za štiri leta.
Kandidati morajo prijavi priložiti dokumentacijo, s katero dokazujejo, da izpolnjujejo razpisne pogoje. Prijav brez zahtevanih dokumentov razpisna komisija ne bo upoštevala.
Prijave z ustreznimi dokumenti naj kandidati pošljejo v 30 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici na naslov: Splošna plovba Piran, kadrovsko organizacijski sektor, 66320 Portorož, Obala 55, z oznako »za razpisno komisijo«. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po imenovanju.
2-6663
VRTIMO GLOBUS
Umirajo od ljubezni
Dve vrsti majhnih sesalcev, znanih z imenom avstralski lemingi, ki živijo na prostranstvih Zahodne Avstralije in se hranijo v glavnem samo z ličinkami in žuželkami, resnično umirata od ljubezni, trdi eden vodilnih avstralskih zoologov dr. Adrian Bradley. To je tudi napisal v strokovnem članku, ki ga je predal na svetovnem kongresu veterinarjev v Perthu. Le redki samci preživijo parjenje, ki traja pri tej živalski vrsti zelo dolgo, celo po dvanajst ur, večina jih takoj potem pogine. Vendar avstralski lemingi ne poginjajo zaradi izčrpanosti, kot so doslej mislili, temveč zaradi čira na želodcu, ki nastane zaradi stresov med dvomesečnim pripravljanjem na ženitovanje.
Lemingi se namreč v tem času ostro bojujejo s tekmeci, tako da samo najmočnejši zaslužijo usodno srečanje s samičkami.
Jegulje ohranjajo
Ohridska jegulja gre na svojo dolgo »svatbeno« pot preko Črnega Drima proti Sargaškemu morju, kjer izleže ikre in pogine. Ta naravna pot je v zadnjem času sicer pretrgana zaradi mnogih elektrarn. Zato prevažajo jegulje v Ohridsko jezero po zraku!
V starogrških dokumentih je zapisano, da je naselbina na današnjem mestu Struge imenovala Enhalon (kar po grško pomeni jegulja). Med ostanki starokrščanske bazilike v bližnji vasi Radolište najdemo pri okrasju tudi podobo jegulje - starokrščanskega simbola. Po pisanih dokumentih sodeč so morali v turškem obdobju ribolov v teh krajih drago plačevati. Tisti, ki so plačevali več, so dobili posebne privilegije; nekdo je za pet tisoč zlatih turških lir odkupil »daljan«, posebno lovišče za jegulje, na katerem so lovili še v šestdesetih letih tega stoletja.
Hude kazni
Turško vojaško sodišče zahteva smrtno kazen za 22 oseb, ki so jih pred dvema letoma ujeli na vzhodu države s 33 kilogrami čistega heroina. Gre za največjo zaplembo v državi, ki je sicer pomembno transportno središče ilegalnih kanalov za prenos mamil s Srednjega vzhoda v Zahodno Evropo. Tržna vrednost zaplenjenega heroina je okoli 16 milijonov dolarjev.
Uspešna akcija
Pripadniki tajskega policijskega oddelka za boj proti narkomaniji so v teh dneh zaplenili 101 kilogram čistega heroina in ujeli pet oseb, med njimi tudi voditeljico tolpe, ki jo policija išče že osem let. Policija je prepričana, da gre za eno največjih operacij — ne le zaradi zaplembe mamil, vredne na domačem trgu milijon dolarjev, pač pa tudi zaradi razbitja omrežja, ki je iz »zlatega trikotnika« že dalj časa izvažalo heroin. Mamilo so našli v nekem tovornjaku, ki mu je policija postavila zasedo na cesti južno od Bangkoka. Kot ponavadi je tudi tokrat policijo obvestil »špicelj«. Heroin so prevažali s severa v neko manjše pristanišče, kjer jih je čakala ribiška ladja, s katero naj bi mamilo prepel j ali v Hongkong.
Počitek za bankirje
Drugo soboto v avgustu so Japonci, ki so želeli dvigniti denar v eni od tokijskih bank, obstali pred zaprtimi vrati. Zelo dolgo so v deželi napovedovali odločitev, ta je padla prav v sezoni kratkih japonskih dopustov. V bankah torej enkrat mesečno ni več dela ob sobotah. Sicer pa je Japonska edina dežela (poleg Španije) v Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), kjer delajo praktično ves teden. Zunaj »kluba« razvitih pa je že 91 držav v svetu uvedlo petdnevni delovni teden. Na Japonskem samo okoli 30 odstotkov velikih podjetij, v katerih dela nekaj več kot 20 odstotkov od skupnega števila zaposlenih, zapira vrata ob sobotah, medtem ko vsa mala in srednja podjetja, zlasti pa zasebniki, delajo ob sobotah, mnogi pa tudi ob nedeljah.
Banke so glede nove odločitve dolgo omahovale — že pred desetimi leti je prosto soboto preprečila le naftna kriza, zdaj pa ena prosta sobota v mesecu že buri duhove. Kritiki so ogorčeni zlasti glede odločitve, da bodo ob sobotah zaprli tudi avtomate za sprejem in izdajo denarja. Na Japonskem ima namreč skoraj tri četrtine ljudi posebno kartico, s katero lahko brez nepotrebnih formalnosti avtomatično dvignejo denar. Predlagajo tudi novo rešitev — avtomate naj bi postavili na pošte in železniške postaje, uvedli posebna sobotna dežurstva... Drugi, resnejši ugovor imajo mali gospodarstveniki, ki delajo noč in dan. Čez vikend, pravijo, bi se jim nabralo toliko gotovine, da bi postali prava vaba za kriminalce. Opozarjajo tudi, da bodo Japonci, ki tako dva dni ne bodo mogli do svojega vloženega denarja, občutno manj zapravljali.
Japonci se bodo torej morali sprijazniti z dejstvom, da je odklenkalo časom, ko so delali dan za dnem. Slo bo vsekakor za počasnejši proces od onega v Evropi, prva znamenja, da japonska »supermarljivost« pojenjuje, se kažejo ravno v navdušenju bančnih uslužbencev.
Nagnjenje k nasilju
Po nedavno opravljeni ameriški študiji o pravilnem vzgajanju otrok je mogoče pri majhnih otrocih s primemo vzgojo odpraviti »nagnjenost« k agresivnosti. Ze od leta 1960 dalje so znanstveniki opazovali skupino 875 otrok. Ugotovili so, da imajo otroci, ki pokažejo znamenja nasilja pri osmih letih in kasneje v tridesetih letih starosti, veliko več težav z zakonom kot drugi. Po dvajsetletni študiji so ugotovili, da so moški mnogo bolj nagnjeni k agresivnosti kot ženske. Ugotovili so, da je vedenje otrok odvisno od vedenja staršev. To praktično traja celo življenje, kar vodi na koncu do nenadnih kriminalnih dejanj. Otroke-še posebej prizadenejo hude kazni v zgodnji mladosti, kot je na primer umivanje z milom, in seveda gledanje preveč nasilnih televizijskih filmov.
Rezultati raziskave so bili objavljeni na 91. sestanku ameriškega psihološkega združenja v Anheimu v Kaliforniji. Potrdili so tudi, da obstaja neposredna zveza med koeficientom inteligence in med kasnejšim kriminalnim vedenjem.
Tudi danes vidijo ljudje v jegulji predvsem sredstvo za lep zaslužek. Družba tudi kar lepo skrbi za ohranitev njenega življenjskega okolja, čistočo jezera in nadaljnji razvoj vrste. Še pred dvajsetimi leti je jegulja sama ustvarjala biološko ravnotežje v ohridskih vodah. Vse to je omogočal Črni Drim, ko je bil še nedotaknjen. Za ohranitev takega stanja, navzlic hidroelektrarnam, so v drstiščih — pa tudi v obeh drimskih centralah — začeli akcijo in mladice kupujejo v Italiji in Franciji. Jegulje pripeljejo z letalom, po določenem času, ki ga prežive v inkubatorju drstišča »Šum«, pa jih spuste v jezero.
Jegulja je specialiteta v vseh ohridskih in struških hotelih. Šele po 10 do 12 letih doseže kilogramsko težo, tako da zdaj lovijo in pripravljajo »generacijo« iz sedemdesetih let.
Draga obnova
Po silno dragih obnavljanjih so v britanskem Northingtonu za javnost odprli Grange, podeželsko neoklasicistično hišo. Leta 1975 je skrb zanjo prevzelo društvo za okolje in spomenike, razpadala pa je še naprej — do leta 1979, ko so se za rešitev kulturnega spomenika zavzeli predsednik kraljevske akademije, društvo za antik-varije in svet za britansko orheologijo. Michael Heseltine, bivši sekretar sveta za okolje, je za obnovo zunanjščine odštel 500.000 britanskih funtov.
(Na slikah: zadnja stran hiše — v ruševinah in po obnovi)
Kdo je kriv?
»Instrumenti, instrumenti.: preveri instrumente!« so bile zadnje besede pilota indijskega »jumbo jeta«, ki je leta 1978 strmoglavil v Arabsko morje. Umrlo je 213 ljudi, panični, ukaz, posnet na magnetofonskem traku »črne skrinjice« boeinga 747, pa je najmočnejši dokaz na sodnem procesu, ki se je te dni začel v VVashingtonu. Družine umrlih potnikov so tožile družbo Boeing in proizvajalce letalskih aparatur ter zahtevale 100 milijonov dolarjev odškodnine. Družba trdi, da so instrumenti delovali brezhibno, za nesrečo pa naj bi bil kriv pilot, ki »je bil utrujen, saj je prejšnjo (silvestrsko) noč preveč pil, poleg tega je jemal tablete in bil v tem času tudi na dieti«. Pričakujejo, da bo proces trajal mesec dni.
Anekdota za danes
Pred 131 leti se je rodil na današnji dan francoski pisatelj, član Francoske akademije, Paul Bourget (umrl 1935).
Za nekaj časa je bil povabljen h grofu d 'Haussonvilleu.
Dan po prihodu ga še ob enajstih dopoldne ni bilo k zajtrku. Grof je stopil v njegovo sobo in našel Bourgeta v postelji.
»Veste, že dolgo ne spim več,« je rekel Bourget, »bede sanjam ali, bolje rečeno, premišljujem. Taka je moja navada. Zjutraj zbiram svoje misli, spravljam v red ideje, s katerimi se ukvarjam, skratka - delam.«
Ko Bourgeta naslednji dan še do poldneva ni bilo k zajtrju, je šel grof spet k njemu in ga opozoril:
»Dragi moj prijatelj, preveč garate!«
2. september
1176 Papež Aleksander III. je potrdil red kartuzijancev m vse redovne hiše in njihove člane vzel v zaščito. Začetnik te nove meniške skupnosti Bruno se je rodil okoli leta 1030 v plemiški družini v Kolnu. Deležen je bil temeljite izobrazbe na visoki katedralni šoli v Reimsu. kmalu postal kanonik in škofov kancler. Že zelo mlad je postal predstojnik katedralne šole, ki je izšolala mnogo učenih mož. med njimi tudi Odona, kasnejšega papeža Urbana II.. kticarja na križarske vojne. Ker pa so Bruna razočarale spletke visoke duhovščine, se je z dvema somišljenikoma umaknil v samoto. Zaradi težkega življenja sta ga spremljevalca kmalu zapustila. pozneje pa se mu je pridružilo novih šest menihov in s temi se je obrnil na škofa Huga. da bi jim dodelil primeren kraj za bivanje. Našli so ga v divji alpski dolini ob vznožju Grand Soma. ki je po skalnih pečinah (chartreuse) dobila svoje ime in po njej Brunov a meniška naselbina ime Chartreux, ki se je preneslo na vse meniške naselbine novega reda kartuzijancev. Življenje v naselbini je moralo biti zelo trdo; okoli je bilo zelo malo obdelovalne zemlje in zime so bile dolge in ostre, kar je gotovo odločilno vplivalo na to, da se je red sprva odločil, naj ima vsaka skupnost le 13 menihov in 16 konverzov. Red se je hitro širil in imel veliko samostanov širom po Evropi še pred dokončno papeževo potrditvijo. Na Slovenskem je bil prvi kartuzijanski samostan ustanovljen že okoli leta 1165. ko je Leopold Konjiški podaril kartuzijancem Žičko dolino. Drugo kartuzijo na Slovenskem je ustanovil krški škof Henrik (1167—1174) na svoji zemlji v Jurjevi dolini ob zgornji Gračnici (Jurklošter) ter ji dodelil toliko
posesti in dohodkov, da je zadostovalo za življenje menihov. Za ustanovitelja tretje kartuzije Bistre velja koroški vojvoda Ulrik III. ustanovna listina samostana pa je bila izdana 1. novembra 1260. V njej navaja, da je z ustanovitvijo samostana izpolnil davno željo in voljo svojega očeta in da je v soglasju s svojo ženo Nežo ustanovil novo naselbino kartuzijanskega reda. v kraju z imenom Borovnica, poleg izvira in vode z običajnim imenom Bistra.
1598 Ruska državna stanovska skupščina (zem-skij sobor) je izvolila Borisa Godunova za novega carja. Po smrti Ivana IV. Groznega je rusko carstvo kratek čas uživalo mir in oddih. Za pobožnega, vendar slaboumnega 1 Fjodora (Ivanovega sina) je vladal od leta 1587 Boris Godunov, ki je enajst let kasneje sam prevzel prestol. Godunovi niso izšli iz slavne kneževske rodbine. Njegov oče je bil poglavar tatarskega plemena, ki se je oženil z Rusinjo in prestopil v krščansko vero. Pripadal je tistemu delu malega moskovskega plemstva, na katerega se je oprl Ivan Grozni, ko je strl moč bojarjev. Pregnal je mnoge stare plemiške rodbine, zato so v dumi nastale praznine, ki jih je bilo treba zapolniti. Ivan Grozni je poklical v uumo dva predstavnika iz rodbine Godunov, Dimitrija in Ivana, in ju povzdignil v bojarja. Začel se je vzpon družine Godunov. Za Borisa poročajo, da je bil prilagodljiv, vztrajen, obdarjen z izrednim spominom in stremuški. Ker je bilo njegovo mišljenje vedno natančna kopija carjevega, je na dvoru hitro napredoval, ko pa je dosegel, da se je njegova sestra poročila s slaboumnim sinom Ivana Groznega, mu je bila pot do uspeha odprta.
»PO BUCELAH SE VJZEJ!«
Piše: Ivan Sivec Riše: Tone Anžin
292. Na veliko veselje vseh se je kmalu po pogovoru, ki je zgladil vse nejasnosti, prikazal med drevjem Tilkin voznik. »Kako pa ste vedeli, da vas že čakamo?« se ga je razveselila Tilka. »Klicali smo vas na dom, pa se ni nihče oglasil, sto kosmatih.« je dodal ravnatelj. Voznik je povedal, da je pri njih začelo deževati že zvečer, zato je sklenil odriniti na pot zjutraj s prvim avtobusom. Zato pa je tudi telefon zvonil v. prazno. »Bolje se ne bi mogli dogovoriti,« se je razveselila čebelarka Tilka.
293. Poslovili so se in se zmenili, da se srečajo v prihodnjem letu. »Kar vi ga malo podrezajte,« je namignil ravnateljev oče. Naš France je včasih tako počasen in zmeden, da mu je bolje trikrat reči kot nikoli.« — »O, to pa spet ne!« se je postavil ravnatelj. »Boste videli, kako uspešen krožek bomo imeli jeseni na naši šoli. Se preden bomo čebele pripravili za zimo, bo čebelarska mojstrica Tilka povedala učencem vse, kar še ne vedo. Prepričan sem, da bo zanimanja še precej več, ko se v svoji druščini razgovorita Anže in Klemen.«
294. »Zdaj nič več ne dvomite o mojih sposobnostih, kajne?« ga je nalašč zbodla Tilka. »Saj nikoli nisem, sto kosmatih!« ji je odvrnil ravnatelj. »Res pa je, da sem po naravi nekoliko nezaupljiv.« - »Predlagam še nekaj!« je dejala čebelarka. »Jeseni bom res na široko zastavila s čebelarskim krožkom v šoli, moja prva pomočnika pa bosta Anže in Klemen. Kadar sama ne bom utegnila, bosta onadva prevzela moje mesto. Vesta že skoraj toliko kot jaz, saj sta zelo odprte glave.« — »Sprejeto!« so se vsi strinjali, Anže in Klemen pa sta kar žarela od ponosa.
KAM. KAKO IN KDAJ
PO DOMOVINI IN PO SVETU
/air tours ' yu(to«lftvia
mr/ms
Titova 25, tel. (061) 320-852
Mestni trg 8, tel. (061) 222-711 in 222-741
Še naprej poceni počitnice...
180 minut do Visa 18. do 28. IX.
10 polnih penzionov v hotelu Biševo, B kategorija, v Komiži, letalski prevoz ter prevoz z avtobusom in gliserjem za 13.100 dinarjev ali 10.900 dinarjev v zasebnih sobah na Visu, v ceni so vključeni letalski prevoz, transferi z avtobusom in gliserjem, svečana ribja večerja ter izlet v Modro špiljo na Biševu.
Je to mogoče?
10 polnih penzionov in prevoz z avtobusom iz Ljubljane dinarjev v -hotelskem naselju Uvala Scott od 10. do 20. IX. za samo 4.990 dinarjev
Malta
7 dni z letalom Odhoda: 15. in 29. IX.
Cena 12.600 dinarjev
Bivanje v hotelu Vila Rosa je 2.400
dinarjev cenejše
Palermo - 7 dni z letalom
Odhoda: 15. in 29. IX.
Cena od 18.900 dinarjev
Tenerife - Kanarski otoki
Bivanje za 11,14 in 21 dni
Odhodi: 3. in 17. XI., 1. in 22. XII. ter 2. in
16.1.
Cena od 33.900 dinarjev
; I
rf|p7 globtour
9.	septembra — Zelše pri Cerknici — RIBNIŠKI OKTET
10.	septembra - VRŠlC-TRENTA (izlet »Vesele druščine«)
16	septembra — Zelše pri Cerknici — NEW SWING KVARTET (večer črnskih duhovnih pesmi)
15.-22. septembra - KRIŽARJENJE - JUŽNI JADRAN - še nekaj prostih mest
STROKOVNI SEJMI
20.-22. 9. - MUNCHEN - IGAFA - 12. mednarodni strokovni sejem
10.-13. 10. - MILANO - ITMA- mednarodna razstava tekstilnih strojev 13.-16 10. - MILANO - ITMA
17	-20. 10. - KOLN - ANUGA 83 (trije mednarodni sejmi pod isto streho - Consuma, Gastronoma, Tehnica)
17.-19. 10. - MUNCHEN - SYS- mednarodni sejem računalniških sistemov in uporaba ZA TISTE. KI IŠČEJO ZDRAVJE IN ZA TISTE. KI GA ŽELE OHRANITI:
ugodna ponudba v posebnem programu ZDRAVSTVENI TURIZEM
KAM NA POČITNICE v posezoni? Odločitev bo lažja, ko si boste ogledali naš program Počitnice 83'
Za kolektive: Zahtevajte naš pester program SKUPINSKA POTOVANJA ZA KOLEKTIVE Rezervacija sob, prodaja letalskih in železniških vozovnic
Informacije in prijave: GLOBTOUR, poslovalnica Ljubljana - Maximarket, tel. 213-912, Gosposvetska 4, tel. 311-164; MARIBOR, tel 25-582; NOVA GORICA, tel 24-608, NOVO MESTO, tel. 25-125; RADENCI, tel. 73-375; PORTOROŽ tel. 73-356: BLED. tel 77-909: GLOBTOUR _________RENT A CAR v Maximarketu 213-992.	|
GLOBTOUR organizira izlet vesele druščine na Vršič in v Trento. Zanimivi Globtourovi izleti so postali že tradicija, zato priporočamo, da se čimpreje prijavite, ker je število sedežev v avtobusih omejeno, zanimanje pa veliko. Iz programa lahko razberemo, da vas bodo popeljali na Vršič, spustili se boste v dolino Soče, si ogledali izvir »brhke hčere planin«, občudovali triglavsko rožo v alpskem botaničnem vrtu, v trentarskem muzeju pa bo pred vami zaživela stani pravljica o Zlatorogu. Za hip se boste ustavili tudi v Bovcu. Kobaridu. Tolminu. V Ljubljano pa se boste pripeljali preko Mosta na Soči, Idrije in Godoviča. Prihod v Ljubljano bo v večernih urah. Odhod iz Ljubljane je 10. septembra ob 7. uri. Program in dodatne informacije so vam na voljo pri Globtourovih poslovalnicah ali pooblaščenih agencijah.
GLOBTOUR vas vabi tudi na KONCERTNI VEČER v renesančni cerkvi v Zelšah pri Cerknici, kar je vedno enkratno doživetje, zaradi ambienta, izredne akustike in skrbno izbranega programa.
Spored pa je takšen: 2. septembra ISTRANOVA (večer istrskih narodnih pesmi), 9. septembra DON PASQALE, 16. septembra NEW SWING KVARTET (večer črnskih duhovnih pestnil. Prevoz je z avtobusom, cena 400 dinarjev. Odhod avtobusa je ob 18. uri izpred Univerze Edvarda Kardelja na Trgu osvoboditve.
Zlatorog Maribor
■j fr uradna kozmetična služba XIV zimskih olimpijskih iger
TTG organizira in vabi z veselim vlakom na trgatev v Vipavo. Odhodi so iz Ljubljane, Celja in Maribora. Cena iz Ljubljane je 2.860 dinarjev. Odhod je v soboto, 17. septembra, povratek pa v nedeljo, 18. septembra. Veseli vlak vas bo popeljal tudi na nabiranje gob, in to na prelepem Zreškem Pohorju -na Rogli, ki bo tega dne v znamenju gob. Odhod je v soboto, 24., povratek pa v nedeljo, 25. septembra. Cena 2.400 dinarjev. 18. septembra se lahko udeležite tradicionalnega kravjega bala v Bohinju. Odhod vlaka bo ob 8. uri, cena 440 dinarjev, otroci do 12. leta starosti pa plačajo 400 dinarjev. Na TTG policah in pri pooblaščenih agencijah je še veliko različnih programov za izlete po Jugoslaviji. Delavci TTG vas vabijo, da se oglasite pri njih, kjer boste dobili dodatna pojasnila pa tudi svetovali in pomagali vam bodo pri odločitvi (posameznikom in skupinam.)
vu sto «oot
Turistično društvo Krško sporoča, da bo tradicionalna tombola 4. septembra letos ob 14.30 na stadionu »Matije Gubca« v Krškem.
Dobitki so: traktor ferguson, tri stoenke GT, samohodna kosilnica, mot. škropilnica, komb. stroj za kmetijstvo, traktorska kosilnica, dvakrat po 90 vreč cementa, č.b. televizor, varilni aparat in tri kolesa. Poleg tega je še več kot 200 manjših dobitkov.
Cena kartice je 100 din.
Rezervirajte 4. september za Krško.
Postojnska jama, THO prireja VESELO JAMSKO NEDELJO
4. septembra 1983 ob 14. uri na parkirnem prostoru pri Postojnski jami Zabavali vas bodo:
-	ansambel Venera s skupino Pepel in kri
-	narodno-zabavni kvintet Jožeta Krežeta s pevcem Ivom Mojzerjem in
-	folklorna skupina Jaka Rabič iz Mojstrane ob 17. uri
Postregli vam borno z domačimi specialitetami: jedmi na žaru, pečenimi kračami, pečenimi piščanci. pravimi kranjskimi klobasami in morskimi ribami
Atrakcija dneva - vol na ražnju
Vse skupaj bomo zalili z žlahtno kapljico. Pričakujemo vas!
Sodelujeta: Perutninski kombinat PIVKA iz Pivke in Droga. TOZD Delamaris iz Izole.
IZLETI
Z veselim vlakom na trgatev v Vipavo, 17. in 18.9.83 Z veselim vlakom na gobe, 24. in 25.9.83 Kravji bal v Bohinju (samo 440 din), 18.9.1983 Križarjenje, 6.-9.10.83 Makedonija, 12.-16.10.83 Z veselim vlakom na ribji piknikv Pulj, 1.-2.10.83 Na trgatev v Vojvodino, 22.-26.9. 83 Pulj-Mali Lošinj, 10.-11.9.83 (posebno primerno za sindikalne skupine)
POČITNICE
BOHINJ VABI' Zahtevajte program Jesen v Bohinju, na voljo pa so že tudi zimski programi! POČITNICE ZA VSAK ŽEP! Še vedno se lahko odločite za prijetne in ne predrage počitnice v Pulju in Medulinu
SLOVENSKA NARAVNA ZDRAVILIŠČA
Zahtevajte brošuro TTG s celovito ponudbo vseh naravnih zdravilišč.
PRIJAVE IN INFORMACIJE
vturističnih poslovalnicah TTG:
Ljubljana (311 -851), Maribor (28-722), Celje (23-448), Koper (21-358 in 23-494). Postojna (21-244), Portorož (75-670), Rogaška Slatina (811 -488), Murska Sobota (21 -189), Nova Gorica (26-012), Pulj (23-629), Bohinjska Bistrica (76-145).
mm
ATLAS IMA SE NAPREJ POCENI POČITNICE NA VISU
ATLAS ima še naprej poceni počitnice na otoku Visu - v mestih VIS in KOMIŽI. Deset polnih penzionov v hotelu Biševo v Komiži, letalski in avtobusni prevoz ter vožnja z gliserjem za ceno 13.100 dinarjev. Lahko pa preživite počitnice tudi v zasebnih sobah na Visu za 10.900 dinarjev. Cena vključuje letalski prevoz, transfer z avtobusom in gliserjem, svečano ribjo večerjo ter izlet v Modro špiljo na Biševu. V kratkem opisu vam bomo predstavili otok Vis. čeprav je več ali manj znan. S svojo lepoto, lego in blagim podnebjem, z velikim številom sončnih dni, z razčlenjenostjo
obale, s peščenimi plažami in podvodnimi špilja-mi je otok Vis biser jadranskega arhipelaga. Najstarejše naselje na otoku je mestece Vis. Poseben pečat mu dajejo ostanki antičnega naselja Issa, britansko pokopališče iz časa Napoleonovih vojn, ostanki britanskih trdnjav in letne vile srednjeveških hrvaških književnikov.
Na slavne dni Visa v drugi svetovni vojni spominjajo številni spomeniki NOB in eksponati v muzeju Vis — sedežu vrhovnega štaba NOV in NKOJ. Druga stran otoka je obrnjena k soncu in morju, z mnogimi prostranimi peščenimi plažami, prepojena z vonjem rožmarina, rib in vina vas na jugozahodni strani otoka pričakuje nedotaknjena podoba starega ribiškega mesteca Komiže. Atla-sovi turisti, ki žele preživeti počitnice na Visu, bodo daleč stran od krajev, kjer merimo življenje v sekundah. Tam bodo našli mir, počitek in udobje. Le šest milj od Komiže na prijetnem otoku Biševo je fenomen Jadranskega morja - Modra špilja. Modra špilja sodi med najbolj zanimive naravne pojave pri nas. V njej ima voda običajno modrikasto barvo, dokler je med 10. in 12. uro ne obsijejo sončni žarki. Takrat se srebrno, zlato in vijoličasto obarva. Omenimo še to, da so na vzhodni strani komiškega zaliva velike peščene in prodnate plaže (11), samo od Komiže do rta Stupište - in vsaka od njih ima svoj izvir pitne vode, kar je za Jadran nenavaden pojav. To je le nekaj utrinkov z jadranskega bisera — Visa. Oglejte si ga, Atlas vam to omogoča.
r^S&
'cSSLjC Zlatorog Maribor
■p (■ uradna kozmetična služba 'm-^/
S.t».-ti*-*v
XIV zimskih olimpijskih iger
VU SK / POOL


Ljubljana, Titova 36/ IX, tel
-794, 321
Poceni počitnice na Jadranu
Odhodi vsak ponedeljek s posebnim letalom v Split in Dubrovnik
Zasebne sobe v Dubrovniku, Mlinih in Srebrenem, vse prva kategorija!
Potovanja v Sovjetsko zvezo
Moskva-Leningrad-Kijev, 8 dni, odhodi vsak petek iz Ljubljane
Moskva-Alma Ata-Džambul-Čimkent-Taškent-Buhara, 15 dni, odhod 23.10.
Moskva-Samarkand-Šahrisabz-Buhara-Taškent-!r-kutsk-Bratsk, 15 dni, odhod 9. 10.
Moskva-Bratsk-Irkutsk-Ulan Bator, 10 dni, odhod 19. 9. Prijave in informacije pri vaši potovalni agenciji ali na gornji naslov.
■□■□■□HGKDSDHanaBDHDBDa
ALPETOUR je pripravil in izdal program v okviru športnih tekmovanj XIV. ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER SARAJEVO 84, ki bo od 7. do 19. februarja 1984. V programu so umiki tekmovanj za vse dni, cene odhodov po sebi: ih garnitur vlakov iz Ljubljane, Maribora in Celja. Garnitura vlakov bo sestavljena iz sedežnih vagonov, ležalnikov in spalnikov. Pred prihodom v Sarajevo vas bodo jx>stregli z zajtrkom, ob povratku iz Sarajeva pa z večerjo (lunch paket). Omenimo še to, da imajo skupine z več kot 25 osebami 10% popusta. Prijave in informacije sprejemajo in dajejo: KOMPAS, ALPETOUR, GENERALTURIST, GLOBTOUR, GOLFTU-RIST, TTG, IZLETNIK CEUE, KVARNER-EXPRESS, MERCATOR TURIST, PAKA in PUTNIK.
ALPETOUR ima v svojih programih tudi tridnevno potovanje z ogledom narodnega parka na Kornatih, Plitvičkih jezer ter drugih krajev. Odhod je 30. septembra, cena 3.960 dinarjev. Desetdnevni oddih na otoku HVARU stane v organizaciji Alpetoura 8.600 dinarjev, odhod je prvega oktobra. Za skupine so pripravili zanimiv izlet v olimpijsko Sarajevo s posebnim vlakom. Odhod je 7. oktobra in 16., 23. in 30. septenjbra. Cena tridnevnega izleta je 2.900 dinarjev. Pri Alpetourovih poslovalnicah vam je na voljo še veliko programov, zato izbira ne bo težka. Obiščite jih!
KVARNER EX-PRESS iz Ljubljane vas vabi na svoja potovanja po domovini in tujini. Program »POTOVANJA 83« lahko dobite na njihovih poli-
TURISTIČNO DRUŠTVO TRŽIČ PRIREJATA
XV TRADICIONALNO
ŠUŠTARSKO
NEDELJO
ob 18. in 20.30
NEDELJA, 4.
ob 8. uri od 8. ure dalje
od 8. do 16. ure
l/a obutve PEKO v paviljonu
SOBOTA, 3. septembra 1983
od lO.do 20. ure razstava obutve PEKO v paviljonu NOB
modni reviji obutve PEKO pri paviljonu NOB
septembra 1983
koncert glasbe na pihala
»ŠUŠTARSKI SEMENJ« na Trgu svobode
raz st »/a NOB
ob 9., 11.30	modne revije obutve PEKO pri
in 14. uri	paviljonu NOB
ob 15. uri	na parkirnem prostoru ob Skupščini
velika ŠUŠTARSKA VESELICA z bogatim srečelovom. Igral bo ansambel TRIGLAV. Na veseliščnem prostoru od 8. ure dalje preskrbljeno za hrano in pijačo
Ves dan je odprt oddelek usnjarstva in čevljarstva v muzeju v Ulici heroja Grajzerja.
Za tržiške specialitete bo preskrbljeno v gostinskih obratih
Razstava ptic in papig. Odprta bo Kurnikova hiša.
TRŽIČ VAS PRIČAKUJE!
ca h. Med vinskim sejmom imajo pisarno tudi na Gospodarskem razstavišču, kjer lahko obiskovalci opravijo vse od nakupa vozovnic do izletov. Priporočajo se za obisk tudi v svoji filiali v Ljubljani, na Vegovi 2.
ALPETOUR
Kornati, odhod 30. 9. (3 dni)
Hvar, otok sonca, odhod 1. 10. (10-dnevni oddih) Mali Lošinj, odhod 7. 10. (3 dni)
Sarajevo, odhodi v septembru (vlak)
Sarajevo, olimpijsko mesto - posebni vlak - 7. 10.
Zahtevajte naše programe za delovne kolektive in zaključene skupine.
Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah.
_ , KOM PAS
IS-gl JUGOSLAVIJA
Sarajevo-Mostar-Dubrovnik, 3 dni. 23. 9 Vikend na Kornatih, odhod vsak petek v septembru in oktobru
Bosna in samostani Srbije, 8 dni, avtobus, 21. 9. Maroko. 8 dni, 23. 10.
Rim skozi stoletja, 5 dni. 14. 9.
Klasična Grčija, 9 dni, 23. 9.
Ankara in centr. Anatolija-Kapadokija, 9dni, 3.10. Rab, 2 dni, 10. 9.
Gonars, 1 dan, 1. 10.
Strokovna potovanja v septembru:
Luzern - medn. in obnova stari h zgradb, 3 dni, 8.9. London - medn. salon friziranja. 5 dni, 30. 9. Dunaj — medn. trgovski sejem ur, dragih kamnov in zlatar, izdelkov. 3 dni, 16. 9 Munchen - IGAFA 83, medn. strokov, sejem za hotelir, in gostinstvo, 2 dni. 21. 9.
Munchen - OKTOBERFEST, 2 dni, 23. 9 Munchen - vrtnarska razstava, 2 dni, 23. 9.
Pariz - SICOB - medn. salon pisarn, pripomočkov, 4 dni, 26 9.
Frankfurt - medn. avtomob. razstava, 4 dni, 16. 9., 19. 9.
Firenze - AEROSOL, 6 dni, 25. 9.
Frankfurt, sejem knjige. 4 dni, 11. in 14. 10.
Kol n - ANUGA, 4 dni, 17. 10.
MEDNARODNE RAZSTAVE V OKTOBRU IN NOVEMBRU:
Pariz - EQUiP HOTEL - gost. razst., Birmingham — INTER8ILD - gradbeni sejem, Pariz - IN-TERCLIMA 83; Pariz - BATIMAT 83 - gradb. razst.; Pariz - ELEKTRONIKA; Bologna - SAIE 83, Dusseldorf - plastič. mase, Kobenhavn - gradimo za milijarde
PROGRAM ZA MATURANTE IN ABSOLVENTE TER POČITNICE 1983!
KRETA - TEDENSKO, vsako nedeljo z Brnika do Herakliona že za 11.000 din
Plačilna kartica EURO-CAP.D - možnost nakupa In potovanj brez gotovine Informacije in izdaja kartic: Ljubljana, Mestni trg 4, tel. (061) 212-652 in 212-893

Golfturist organizira piknike v Vinici, Semiču, Cerkljanskem vrhu, v gostišču Maček v Šentgotardu, Ivarčkem jezeru na Koroškem, Šempetru v Savinjski dolini, Zajčji Dobravi -Novo polje, Ljubljani, v rekreacijskem centru Mostec in še kje. Cene so izračunane na lastni prevoz ali pa z Golftu-ristovimi prevoznimi sredstvi. Hitro, udobno in poceni lahko potujete za tri dni v Izolo. Cena za tri dni s prevozom, hotelsko-gostin-ske usluge, izlet z ladjico za tri dni s prevozom, hotelsko-gostin-ske usluge, izlet z ladjico v Portorož in ribji piknik, spremstvo in organizacija za samo 1.950 dinarjev. Odhodi so v septembru. Štiridnevno potovanje z Golfturistom v Beograd— Bajino bašto in Kragujevac, odhodi v septembru, cena 5.490 dinarjev. Prijave in informacije dobite v Golfturistovih poslovalnicah ali pri pooblaščenih agencijah.
GENERALTURIST
potovanja po domovini
Logarska dolina, 1. dan, 17. 9.
Plitvice, 2 dni, 1.10.
Pota AVNOJ, 2 dni, 1. 10.
Potovanja v tujino
Strokovna potovanja
Pariz-Sicob, 4 dni, 25. 9.
Pariz-Pret a porter, 4 dni, 25. 9.
Koln-medn. sejem otroške mode, 4 dni, 21. 9. Koln-Anuga, 4 dni, 17. 10.
Telecom-Geneve, 4 dni, 26. 10.
Posezonske cene na morju in na deželil
Organiziramo izlete po naročilu za sindikalne in druge skupine
Prodaja mednarodnih in domačih letalskih vozovnic Informacije in programi: Generalturist Ljubljana, Gosposvetska 7, tel. 217-215, 217-223.
Zlatorog Maribor
*J fr uradna kozmetična služba 'T' XIV zimskih olimpijskih iger
VU SK/ POOf
usrn
GOLFTURIST
Rab Beograd-Bajina Bašta (ogled reverzibilne hidroelektrarne)	Izola Kornati Sarajevo
Verona - Samoter (gradbeništvo)	7.-8.10.
Dusseldorf - sejem plastike in gumarstva10.-13. 10. Pariz-Equip hotel (gostinstvo)	16.-19. 10.
Munchen- System (računalništvo)	19.-21. 10.
Munchen — Produktronika_	10.-12. 11.
Pariz - Batimat (gradbeništvo)	13.-18. 11.
Pariz - Interclima	13.-18.11.
Pariz - elektronske komponente	13.-18. 11.
Za skupine posebni programi
Pikniki: Koroška, Šempeter, Mostec, Cerkno. Zajčja Dobrava, Belq krajina, Šentgotard Cena od 440 din dalje
Obisk olimpijskih iger v Sarajevu - Informacije in prijave sprejemajo naše poslovalnice
Dopust - povejte, kaj želite, uredimo vam hitro!
TURIZEM IN RENT A CAR LJUBLJANA Trdinova 3 v__	Tel. 314-544, 315-353. 310-933
KOMPAS JUGOSL AVIJA ima v svojem domačem in inozemskem programu zanimiva potovanja. Med njimi je gotovo zelo zanimivo potovanje z naslovom ANKARA IN CENTRALNA ANATOLUA - KAPADOKUA. To je izredno zanimivo potovanje v osrčje anatolske pokrajine Kapadokije, ki slovi predvsem po svoji slikovitosti in ji zato po pravici pristaja ime »mesečeva pokrajina«. Po izbruhih vulkanov pred tremi milijoni let sta po dolgem erozijskem procesu veter in dež izoblikovala v mehko kamnino čudovite obliki: sotesk in dolin, piramid in stolpičev. In prav v tej dolini so ljudje vklesali svoje domove in cerkve, ne nazadnje pa celo podzemsko mesto. Zanimiv bo seveda tudi obisk turške prestolnice ANKARE, ki jo je ustanovil Kenta] Atatiirk in še nekaterih drugih krajev. Odhod na to zanimivo potovanje je 3. oktobra ob 17. uri z letališča Brnik. Potovanje traja devet dni, točen opis po dnevih boste našli v programu na Kompasovih policah, cena potovanja za osebo je 47.500 dinarjev. V mednarodnem Kompasovem programu pa lahko med drugim zasledimo tudi strokovno potovanje — na ogled mednarodnega salona friziranja v Londonu. Odhod na tridnevno strokovno potovanje je 30. septembra, cena 28.000 dinarjev. Ostanimo še v Londonu, kajti Kompas istega dne, to je 30. septembra, organizira izlet v LONDON - WINDSOR z JA-TOM. Potovanje traja pet dni, cena pa je 25.000 dinarjev. Program je na voljo pri organizatorju ali pooblaščeni agenciji. SARAJEVO-MOSTAR-DUBROVNIK si lahko ogledate v organizaciji Kompasa. Potovali boste z letalom-avtobusom Cena potovanja je 8.900 dinarjev, odhod pa 23. septembra. V septembra in oktobru lahko preživite vikend na KORNATIH - v hotelu PLNUA-PETRCANE in hotelu BOŽAVA-BO-ŽAVA, DUGI OTOK. Cena v septembru je 4.200 dinarjev, v oktobru pa 4.100 dinarjev. Vikend je tridnevni, prevoz pa avtobusni.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D
^ fc*ere*por. —.
♦ n«, INEX SgStl?*
Ljubljana, Titova 25 tal. 312-995, 327-!
Maribor. Slomškoi{f*»s'jQ	S
IZLETI PO DOMOVINI:
-	VRŠIČ-DOLINA SOČE-CERKNO-POUANSKA DOLINA, 1 dan, avtobus, odhod 18. 9.
-	V NEZNANO, 1 dan, avtobus, odhod 11.9.
-	ISTRA IN BRIONI, 2 dni, avtobus, odhod 10. 9.
-	MARTINOVANJE, 1 dan, avtobus, odhod 13. 11.
-	VIKEND NA KRKU, dvoinpoldnevni izlet, avtobus, odhodi 16. 9., 30. 9., 9. 10.
STROKOVNA POTOVANJA:
-	IGAFA MUNCHEN, mednarodni strokovni sejem gostinstva in hotelirstva, 3 dni, avtobus, odhod 19. 9.
-	SICOB PARIZ, mednarodni salon informatike, telemati-ke, komunikacij in organizacije pisarniškega poslovanja, 4 dni, letalo, odhod 20. 9.
-	PITTI FILATI FIRENZE, razstava materialov za proizvodnjo trikotaže (preje, vlakna), modnih barv in tendenc za moao v prihodnji sezoni, 3 dni, avtobus, odhod 22. 9.
-	SECURITY UTRECHT, mednarodni strokovni sejem varnosti, 4 dni, letalo, odhod 10. 10.
-	sejem knjige FRANKFURT, 4 dni, letalo, odhod 11. 10.
-	OLMA ST. GALEN, sejem mlekarstva in poljedelstva, 4 dni, avtobus, odhodi 13. in 18. 10.
-	ITMA MILANO, mednarodna razstava tekstilnih strojev, 3 dni, avtobus, odhod 16. 10.
-	SYSTEMS MUNCHEN, mednarodni strokovni sejem računalniških sistemov in njihova uporaba - mednarodni strokovni kongres, 3 dni, avtobus, odhod 17. 10.
-	PROFOTO UTRECHT, med. strokovna razstava fotografije, 4 dni, letalo, odhod 17. 10.
-	KUNSTOFF + KAUTSCHUK DUSSELDORF, mednarodni strokovni sejem plastičnih mas in gume, 4 dni, letalo, odhod 4. 10.
-	ANUGA KOLN, ob istem času trije strokovni sejmi prehrambne industrije pod eno streho: CONSUMA, GA-STROMA, TECHNICA, 4 dni, letalo, odhod 17. 10.
-	TFtAMAG PADOVA, mednarodni sejem industrijskega oskrbovanja, 2 dni, avtobus, odhod 1.10
-	BUILDING COPENHAGEN, 4 dni, letalo, odhod 24. 10.
-	PHOTO, KINO, OPTIKA PARIZ, 4 dni, letalo, odhod 17. 10. ,
-	PRODUCTRONIKA MUNCHEN, 4 dni, avtobus, odhod 9. 11.
-	BATIMAT/INTERCLIMA PARIZ, 4 dni, letalo, odhod 14. 11.
-	SIMEI MILANO, mednarodna razstava kletarstva in strojev za stekleničenje, 3 dni, avtobus, odhod 23. 11. in 25. 11.
Počitnice za zapoznele dopustnike organiziramo po želji doma in v tujini.
Za kolektive in skupine s strokovnim programom pripravljamo po naročilu želene aranžmaje po ugodnih cenah. Prodajamo domače in mednarodne letalske vozovnice.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnap
RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI PROGRAMI
OD 3. SEPTEMBRA DO 9. SEPTEMBRA 1983	DELO
TV V TOREK
Ljudski teater
»Namen scenarista in režiserja ni bil razgrinjati finančno, kadrovsko, umetniško in podobno problematiko slovenskih amaterskih gledališčnikov. Ljudski teater je poskus nove oblike dokumentarnega filma, kjer kamera ni zgolj registrator nekega dogajanja pred njo, marveč izbira le tiste trenutke sicer realnega življenja, ki, urejeni v pripoved, rekonstruirajo odnose med različnimi skupinami na obrobju mesta,« sporočajo iz uredništva za obveščanje javnosti.
»Osnovna pripoved se suče okrog delovanja amaterske gledališke skupine Svoboda iz Zaloga, popisuje zanesenost, sa-moodpovedovanje in voljo gledališčnikov, da vztrajajo, vadijo in nastopajo, kljub okolju, ki se je spremenilo, kr jih ne sprejema več. Nekdanjemu tujku, ki jih številčno prekaša, so zdaj sami postali tujek.«
Oddajo so pripravili: Neva Fajon, Ilija Šurev, Zoran Lemajič, Božidar Miler, Milan Tutta, Vito Borenovič, Blanka Mladenič, Luka Legat, Tomo Jankovič, Ludvik Kastelic in Lucijan Bratuž. Za ton je skrbel Drago Kočiš, kamero je vodil Ivo Belec, scenarij in režija pa sta delo Ivana Merljaka.
Urednik oddaje je Drago Pečko. Dokumentarec je bil posnet junija letos. Na sporedu bo v torek, 6. septembra, ob 20.50 na ljubljanski mreži.
Kako je bilo...
Kakšna je bila mladost v Ljubljani pred pol stoletja in kako vidijo starejši Ljubljančani da- •
• OPOZARJAMO NA SERIJO RUDIJA KLARIČA ZGODOVINA SLOVENCEV, katere prvi (od enajstih napovedanih, a dvanajstih realiziranih) del se začenja danes, v petek, 2. septembra, ob 20. uri na prvem ljubljanskem sporedu. Gre za poljudno zgodovinske in esejistične freske, Id upodabljajo razvojno sled življenja na zemeljskem prostoru, kjer so se naselili Slovenci. Klarič je bil scenarist, režiser in snemalec hkrati.
našnjo Ljubljano in mlade, ki odraščajo v njej?
»Ljubljana je bila med obema vojnama zelo razgibano mesto. Saj je tudi zdaj, a takrat je bilo drugače. Jaz sem jo drugače videla, drugače občutila ... Takrat sem jaz odraščala...«, je dejala upokojena igralka ljubljanske Drame Mila Kačičeva, ko jo je
obiskala ekipa ljubljanske TV. Obiskali so tudi Meto in Borisa Kristana, ki sta se spoznala v tistih časih, pa Ernesta Švaro, ki je nad 40 let vodil zabavni plesni orkester ODEON. Povedali so, o čem so takrat razmišljali, kakšne so bile navade, kakšna moda, pripovedovali o prvih ljubeznih, plesih in gardedamah, pa o promenadi, o sokolih in orlih, o tem, kako so se zbirali s prijatelji v kavarnah in gostilnah, se pogovarjali in prepevali...
Oddajo so v Mladinskem uredništvu ljubljanske televizije pripravili režiser Zoran Lesič-Vu-kotič, scenarista Damjan Ovsec in Janez Lombergar ter redaktor Jaša Zlobec-Lukič. Na sporedu v torek, 6. septembra, ob 18.40, na ljubljanski mreži.
UK BKEZ MUK, M| boi vodo) voi kol tvoj loood, to boi bfol KIH lo roiovol nlobovo pestra ugank*
Avtorji najboljših R iger
Izid natečaja za najboljše radijske igre za odrasle in otroke:
Radijske igre za odrasle
1.	Ljubiti - avtor MILAN JESIH
2.	Sosed iz pritličja ali hruškova marmelada — ILIJA POPOVSKI
3.	Rutinski primer — JAŠA L. ZLOBEC
Za odkup je žirija predlagala Dve, tri o tremitih avtorja TONETA PERŠAKA
Radijske igre za otroke
1.	Hop - FRANE PUNTAR
2.	Skratek Lučka - FRANE PUNTAR
3.	Gomastenisedimuha — ALENKA GOLJEVŠČEK
Za odkup:
1.	Ferdinanda in očka ponagajata mamici - FERI LAN-ŠČEK
2.	Moj prijatelj radio - BOGDAN GJUD in JOŽE RODE
3.	Aglaram čarovnik - TOMO REBOLJ
4.	Čarovni čaj iz črnih saj - JAŠA L. ZLOBEC
Slovensko narodno gledališče, TOZD Opera in balet
objavlja naslednja prosta dela in naloge
šestih odrskih delavcev dveh garderoberjev enega tapetnika pomočnika odrskega mojstra
Kandidati, ki se bodo prijavili za opravljanje del in nalog, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
pod 1. PK delavec
-	končana osnovna šola
-	trimesečno preizkusno delo pod 2. KV delavec krojaške stroke
-	trimesečno preizkusno delo pod 3. KV delavec - tapetni k
-	trimesečno preizkusno delo
pod 4. VK delavec lesne ali kovinarske stroke
-	3 leta delovnih izkušenj
-	trimesečno preizkusno delo
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: TOZD Opera in balet, komisija za delovna razmerja, Župančičeva 1, 61000 Ljubljana.
Prijave sprejemamo 8 dni po objavi.
Za vsa objavljena dela in naloge sklepamo delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovim časom. O izbiri kandidatov bomo prijavljene pisno obvestili.
2-6667
TELEVIZIJA
LJUBLJANA___________________
16.20	Poročila
16.25 Modro kot pisano, otroška nanizanka TV Novi Sad
16.55 Tarzan, ameriška risana serija
17.20	Mogočno morje: Poslednji vir. angleška dok. serija
18.20	S. Raven: Edward in gospa Simpsonova, angleška nadaljevanka
19.10	Risanka
19.24	TV in RA nocoj
19.26 Zrno do zrna
19.30 TV dnevnik
19.55	Vreme
20.00	Steza slonov, ameriški film
Ameriški pustolovski film Steza slonov je bil posnet v živopisnem okolju Cejiooa. Čas dogajanja — ko so tujci imeli na Cevlonu veliko moči in predvsem velika posestva -plantaže.
Film je posvečen, oziroma posnet predvsem zaradi lepe Eltsabeih Tajrlor, Id igra nesrečno veleposestnikovo ženo; čuti se zanemarjeno. ker je mož prezaposlen, hiša oz. »grad« v katerem živi, pa prevelika. Tako se naveže na moškega. za katerega misli, da ji bo lahko nudil kaj več. Skoraj bi z njim že odšla, ko izbruhne epidemija kolere, nazadnje pa zač-e razsajati še krdelo podi v j arih slonov...
21.45 Zrcalo tedna
Z jesenjo se oddaji moaoje-poli-ričnega uredništva Zrcalo tedna seti v sobotni večerni program. Na sporedu bo po celovečernem filmu. Oddaja Ne prezrite pa bo odslej na sporedu ob petkih po prvi večerni oddaji.
22.05 Afrovizija, I. del afriške zabavnoglasbene oddaje (ČB)
22.55	Sredozemske igre, posnetek otvoritve iz Casablance
23.25	Poročila
ODDAJNIKI n. MREŽE
17.00	Srečanje šol »Sandor Pe-tofi«. otroška oddaja
18.00	Otroška predstava — ponovitev
19.00	Narodna glasba
19.30	TV dnevnik
20.00	Titov Vrbas: Balkansko prvenstvo v košarki - Jugoslavija : Bolgarija, prenos
21.30	Poročila
21.40 Feljton
22.10	Športna sobota
22.30 Sredozemske igre, posnetek otvoritve iz Casablance 23.00 Gledano z avstralskimi očmi, dok. serija (do 23.30)
ZAGREB I. PROGRAM
15.45	Sedem TV dni
16.15 Poročila
16.20 TV koledar
16.30	Poletno popoldne
18.30	Mali koncert
18.45	Neobvezno II, dokumentarna serija
19.30	TV dnevnik
20.00	Operacija »Medeni mesec«, amerški film
21.25 TV dnevnik
21.40 Za konec tedna
23.10	Poročila
ZAGREB 11, PROGRAM
16.30	Jugoslavija, dober dan, informativno zabavna oddaja
17.00	Srečanje šol Sandor Peto-fi. otroška oddaja
18.00	Otroška oddaja
19.00	Narodna glasba
19.30	TV dnevnik
20.00	Titov Vrbas: Balkansko prvenstvo v košarki, Jugoslavija : Bolgarija, prenos
21.35 Poročila
21.40 Feljton
22.10	Športna sobota
22.30	Sredozemske igre. posnetek otvoritve iz Casablance
23.00	Geldano z avstralskimi očmi, dokumentarna serija
KOPER__________________________
17.45	Nogomet - Jugoslovansko prvenstvo
19.30	TVD - stičišče
19.45	Trnova pot, serijski film
20.45	Velika dolina — serijski flm
21.45	TVD — danes
21.55 Casablanca - Mediteranske igre
22.30	Žeit im bild - čas v sliki
RADIO
L PROGRAM
4.30	Jutranji program
4.50	Dnevni koledar > 5.15 Mikrofon na vasi
5.30	Prva jutranja kronika -obvestila, promet
6.10 Prometne informacije 6.20 Rekreacija
6.45	Prometne informacije (Ljubljana, Koper. Maribor)
6.50	Dobro jutro, otroci 7.00 Druga jutranja kronika
7.35	Prometne informacije
7.45	Iz naših sporedov
8.05	Pionirski tednik
9.05	Matinejski koncert
9.35	Napotki za naše goste iz tujine
10.05	Po republikah in pokrajinah
10.25	Panorama lahke glasbe
11.05	Pogovor s poslušalci
11.35	Srečanja republik in pokrajin
12.00	Na današnji dan
12.30	Kmetijski nasveti
12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
13.00	Danes do 13.00-ih; Iz naših krajev; Iz naših sporedov
13.20 Zabavna glasba
14.05	Glasbena panorama
15.05	Radio danes, radio jutri
15.15	Vrtiljak
16.00	Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. in III. program)
16.30	Zabavna glasba
16.35	Vrtiljak
17.00	Studio ob 17.00 — Zunanjepolitični magazin
18.00	Škatlica z godbo
18.30	Mladi mladim
19.00	Radijski dnevnik (prenša tudi II. program)
19.25	Zabavna glasba
19.35	Mladi mostovi
19.55	Domovina je ena
20.00	Sobotni zabavni večer
21.00	Zla Slovence po svetu
22.00	Iz naših sporedov
23.05	Literarni nokturno - Boris Novak: Faeton
V nocojšnjem literarnem nokturnu smo vam pripravili kratko pesnitev slovenskega pesnika Borisa Novaka z naslovom Faeton. To je pravzaprav sonetni venec, Iti pa smo ga zaradi radijskih zahtev skrajšali. Govori, kot vemo, o sinu boga Heliosa, Id je s sončno vprego strmoglavil z neba in ga ja Tevs ubil, da bi preprečil svetovni požar.
23.15	Od tod do polnoči
00.05 Nočni program — glasba
H. PROGRAM____________________
7.15	Sobota na valu 202
12.30	Opoldanski poročevalec
13.00	Od enih do sedmih - Sobotne pobude, Človek in prosti čas
15.30	Iz naših sporedov
16.00	Dogodki in odmevi
19.00	Radijski dnevnik
19.25 Stereorama
21.18 Melodije za vas
21.45	Sobotno obujanje spominov
22.45	Zrcalo dneva
22.55	Glasba za konec programa
m. PROGRAM___________________
15.00 Dober dan na III. programu
15.02 Književnost jugoslovanskih narodov
Srbskega pisatelja Slevana Sremca bomo v današnji oddaji predstavili z novelo Buri in Angleži.
V svojih delih Pop Lira in pop Spira, Vukadin. Ivkovo praznovanje in drugih je ta srbski humorist
podal podobo Srbije ob koncu 19. stoletja.
S svojimi deli je znal zabavati bralce. Novelo bo v prevodu Alojza Gradnika prebrala Marinka Štern.
15.25	Znani skladatelji, znani izvajalci Igor Ojstrah in Lev Oborin igrata Beethovnovo »Kreutzerjevo« sonato
16.00	Dogodki in odmevi
16.30 Glasbeni utrinki
17.00	Sobotni divertimento
18.05 Nenavadni pogovori
18.25	Zborovska glasba po želji poslušalcev Helena Giacomelli
V naši redni sobotni oddaji Zborovska glasba po želji poslušalcev se nam bo z izbiro razpoloženjskih zborovskih pesmi ponovno oglasila naša kolegica, tonska snemalka Helena Giacomelli. Uredništvo Danilo Čadež.
19.00	Mendelssohnova ansambelska glasba - Klavirski trido v d-molu
20.00	Jakov Gotovac: Ero z onega sveta opera v treh dejanjih
22.00	V večernih urah 22.45 Lirični utrinki 22.50 Nočni akordi
KOPER____________________
0.00 Nočni program 6.00 Glasba za dobro jutro, jutranji koledar, vremenska napoved in cestne razmere; 6.30 Poročila; 6.45 Prometni servis Napoved radijskih in TV programov; 7.00 Zaključek jutranjega programa; 7.15 Val 202; 13.00 Otvoritev — Poročila Prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavitev popoldanskega programa; 13.30 Zamejska reportaža; 14.15 Objave in kinospored; 15.00 Poročila; 15.3p Glasba; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 16.55 Pravočasno svetuje zavarovalna skupnost Triglav; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Glasba
MARIBOR___________________
7.15 Danes za vas; 8.10 V soboto dopoldne; 9.00 glasbeni radiogram; 10.05 Mariborski bruc; 10.45 In še nekaj o filmu; 11.00 Otroški radijski studio; 11.30 Sestanek starejših; 12.40 Želeli ste - poslušajte; 13.05 Oddaja za Slovensko Bistrico; 13.40 Iz Slovenskih goric; 14.10 Turistični napotki v nemškem jeziku; 14.20 Alfi Nipič vam predstavlja; 15.05 Po vaši izbiri; 15.30 Prijetno popoldne vam želijo; 16.00 Dogodki in odmevi (Ljubljana); 16.35 Želeli ste - poslušajte: 17.00 Danes
TELEVIZIJA
LJUBLJANA____________________
9.30	Poročila
9.35	Živ žav, otroška matineja
10.25	V. Kovačevič — I. Ivanac: Kapelski kresovi, nadaljevanka TV Zagreb
11.40	625, oddaja za stik z gledalci
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Poročila (do 13.05)
15.35	Zabavajo vas rockovski
ansambli
16.15	Poročila
16.20	Grenki čaj generala Jena, ameriški film
Fnuik Capra je posnel film GRENKI ČAJ GENERALA YENA v Stembergovem duhu in z mnogimi presenečenji, Id za tega režiserja niso povsem običajna. In vendar je zgodba navidez preprosta — gre za melodramo, v kateri ameriška mi-sionarka odpotuje v Šanghaj, toda damo ugrabi vojaški veljak, nato pa se lepo dekle vanj še zaljubi. Film je vešče zrežiran in vsebuje precej odličnih in za trideseta leta drznih prizorov.
17.45	Naš kraj: Zadvor
18.00	Športna poročila
18.15	Človek in zemlja: Tajga; španska dokumentarna serija
18.40	Portreti: Stojan Batič
19.10	Risanka
19.22	TV in radio nocoj
19.24	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55	Vreme
20.00	J. Otčenašek - O. Danek: Danes v neki hiši, češkoslovaška nadaljevanka
21.30	Alan Stivel, II. del glasbene oddaje
21.45	Športni pregled
22.15	Šahovski komentar
22.35	Poročila
ODDAJNIKI H. MREŽE
9.00	Oddaje za JLA (do
12.00)
14.25	Na štirih kolesih, oddaja o prometu in turizmu
14.45	Konj moj prijatelj, dokumentarna oddaja
15.15	Brodanci: Vaška olimpia-da, reportaža
15.45	Kulturne zakladnice, dokumentarna oddaja
16.30	Ljubičevo:	konjeništvo,
prenos
17.55	Titov Vrbas: Balkansko prvenstvo v košarki — Jugoslavija : Grčija, prenos
19.30	Casablanca: Si - plavanja, finale, prenos EVR (slov. kom.)
20.30	Čas jazza - Beograjski festival jazza 82
21.15	Včerja, danes, jutri
21.35	Ludwig, TV nadaljevanka
(do 22.35)
ZAGREB L PROGRAM
11.50PoroČila
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Glasbeni tobogan
14.30	Glasbeno popoldne — Dane Škerl: Grozdanino hihitanje. balet
15.20	Mali koncert: Marta Ar-gerič izvaja Chopina
15.50	Galaktika, ameriška nadaljevanka
16.35	Po prostranstvih Kenije, dokumentarna oddaja
17.10	Narodna glasba
17.40	Umor po naročilu, ameriški film
19.00	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	Pop Čira in pop Spira, TV nadaljevanka
21.25	Pogovor s predsednikom ZRN Karstanom
21.45	TV dnevnik
22.00	Športni pregled
22.30	Šahovski komentar
ZAGREB B. PROGRAM
9.00	Oddaja za JLA
15.55	Oddaja o prometu in turizmu
16.15	Konj, moj prijatelj, dokumentarna oddaja
16.45	Brodanci: Seoska olimpijada, reportaža
17.10	Kulturne zakladnice, oddaja o kulturi
17.55	Titov Vrbas: Balkansko prvenstvo v košarki, Jugoslavija : Grčija, prenos
19.30	Casablanca: Sredozemske igre, plavanje, prenos
20.30	Beograjsld festival jazz 82
21.15	Včeraj, danes, jutri
21.35	Ludvvig, serijski film
KOPER________________________
17.30	Glasbena oddaja
18.30	Velika dolina - serijski film, ponovitev
19.30	Casablanca - Mediteranske igre — Plavanje
20.20	Ob skodelici kave
20.45	Ta naš nori svet - čelov, francoski film, igrajo: Bernard Blier, Marina Vlady, režija: Jean Yanne
22.15	Sedem dni
22.30	Zeit im Bild — Čas v sliki
RADIO
I.	PROGRAM___________________
5.00	Jutranji program — glasba
6.00	Dnevni koledar
6.15	Danes je nedelja. Rekreacija
7.00	Jutranja kronika
7.30	Zdravo, tovariši vojaki
8.00	Iz naših sporedov
8.07 Radijska igra za otroke. Pogumni zajček Hophop, Skladbe za mladino
9.05	Še pomnite, tovariši
10.05	Nedeljska matineja
11.00	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
12.00	Na današnji dan
13.10	Zabavna glasba
13.20	Za naše kmetovalce
14.05	Pihalne godbe
14.20	Humoreska tega tedna, Graham Greene: Potovanja z mojo teto
Angleški pisatelj Graham Greene, danes že skoraj devetdesetletnih in avtor tako priljubljenih knjig, kol so Človeški faktor, Orient eapress. Ministrstvo strahu, Zaupni agent. Konec afere. Tretji človek. Komedijanti, Naš človek v Havani itd. -mimogrede rečeno, po vseh naštetih delih so posneli tudi filme — vas bo, spoštovani poslušalci, zdaj dvajset minut kratkočasil z eno izmed svojih zgodbic iz medvojne Itaije, ki smo jo izbrskali iz njegove knjižice Potovanja z mojo teto. No, tudi po tej so svoj čas posneli film.
14.45 Z majhnimi ansambli 15.10 Pri nas doma
15.30 Nedeljska reportaža 15.55 Pojo amaterski zbori, 4. zaključna oddaja iz Koroška poje 1983
16.20 Popoldanski simfonični koncert, C. M. Weber: »Eu-ryanthe« o uvertura. A. Ho-negger: Concertino za klavir in
orkester, G. Bizet: »Arležan-ka« — suita št. 1
17.05	Priljubljene opere melodije
17.50	Zabavna radijska igra. Marjan Marinc: Stric Gabrijel ima vedno prav V. ep.: Step je, kdor se z ljubeznijo ukvarja
18.34	Na zgornji polici
19.00	Radijski dnevnik
19.30	Zabavna glasba
19.35	Lahko noč, otroci
19.45 Glasbene razglednice
20.00	V nedeljo zvečer
22.00	Iz naših sporedov 22.20 Skupni program JRT —
studio Zagreb, Glasbena tribuna mladih o Grožnjan 83 23.05 Literarni nokturno, He-nry Micheaux: Pisma iz daljne
dežele
23.15	Disko, disko
00.05 Nočni program — glasba
D. PROGRAM___________________
7.15	Nedelja na valu 202
12.30	Opoldanski poročevalec
13.00	Od enih do sedmih
13.30	Zimzelene melodije
14.00	Mlada športna pota: Ana Karničar, rokometašica Olimpije
14.45	Živimo z naravo
15.00	Brez njih ni športa: Franjo Tič, telesno-kultumi delavec iz Slovenskih Konjic
16.00	Po naši deželi: 19. oddaja evropske pešpoti od Drave do Jadrana, (Veliki Snežnik — Gomance)
17.00	Morda niste vedeli
17.50	Planinske in alpinistične
novice - novice iz domovine in tujine: 14.30, 15.30 in 17 30
Osrednji dogodek današnje nedelje bo poročanje s sredozemskih iger v Casablanci Spremljali bomo tudi potek nogometne tekme med Olimpijo in Prištino. Pripravili smo sarajevski utrip, prispevek ob začetku državnega prvenstva v rokometu za ženske, na Brdu pri Kranju bo konjeniška prireditev za pokal maršala Tita. v šahovskem prispevku bomo spregovorili o veleturnirju v Nikšiču in o ligaškem tekmovanju, poročali pa bomo tudi o kolesarski prireditvi akcije RTV Kaveljc — korenina v Hrastju.
19.00	Radijski dnevnik
19.30	Stercorama
20.30	Glasba iz starega gramofona
21.15	Naš podlistek. Ephraim Kishon: Ruleta v Las Vegasu
21.33	Lahke note
21.45	Nove plošče
22.45	Zrcalo dneva
22.55	Glasba za konec programa
m.	PROGRAM_________________
17.00	Dober dan na III. programu
17.02	Slovenska in svetovna zborovska glasba
17.30	En sam, za dva. za tri
18.00	Z našimi opernimi umetniki
19.05	Znana in neznana glasba
21.05	Sodobni literarni portret. Vladimir Kazakov
Danes vam predstavljamo sodobnega ruskega pisatelja Vladimirja Kazakov a. Rodil se je leta 1938 v Moskvi iu je predstavnik eksperimentalne poezije, proze in dramatike, ki se opira na dosežke ruske avantgarde 20. in 30. let. Njegova dela izhajajo v samozaložbi, natisnjena pa so bila v Zahodni Nemčiji. Nekaj njegove proze in dramskih prizorov je za nocoj pripravi! Drago Bajt.
21.25	Givanni Battista Pergole -si, odlomek iz opere »Zaljub-ljeni bratec«
22.23	Komorni večer. Ernest Chausson: Koncert za klavir, violino in godalni kvartet
KOPER________________________
7.15	Otvoritev jutranjega programa radia Koper, Radijski koledar, Za zdravje. Prometni servis; 8.00 Poročila. Polje, kdo bo tebe ljubil — kmetijska 9.00 Napoved radijskega in tv programa;
13.00	Glasbeno popoldne: 13.30 Sosednji kraji in ljudje: 14.30 Glasba po željah; 15.00 Poročila; 16.00 Radio Koper na obisku; 17.00 Primorski dnevnik
MARIBOR______________________
11.00	Ljudje ob meji: 11.45 Novčič v Jugotonovem glasbenem avtomatu; 12.00 Mariborski feljton; 13.10 Želeli ste — poslušajte
TELEVIZIJA
LJUBLJANA
17.15	Poročila
17.20	Modro kot pisano, otroška nanizanka TV Novi Sad
17.50	Otrok in šola: Učenec in učitelj
18.25	Podravski obzornik
18.45	Mladinski studio
19.15	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55	Vreme
20.00	A. Goljevšček: Srečanje na Osojah, predstava SLG Celje
Nocojšnja igra, v uprizoritvi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja izpod peresa Alenke Goljevšček, je postavljena v srednji vek. Srečanje na Osojah se je sicer dogajalo v Kranju in na blejskem otoku ob koncu 15. stoletja in osrednja oseba, ob čigar »avanturi« se razkrivajo temeljne dileme eksistence in ravnanja za bivanjsko srečo, je poimenovana po kranjskem patronu Kancijanu. Dogodki, ki se pojavljajo zunaj njegove volje, kot rezultat nepredvidljivih sil, ga potegnejo v svoj vrtinec in preskušajo njegove moči, voljo in čustvo. Nad mesto in njegove prebivalce se je spravila »malefična« zverina in srčni purgarji so poklicani, da se spoprimejo z njo. Kanci-jan je med njimi in ko ujame pošast v podobi medvedke, se izkaže, da je ujel vilo Abrakso, simbol iracionalnih, nadnaravnih moči. Da bi jo izpustil, mu obljubi izpolnitve njegovih želja, vendar pod pogojem, da pri tem ne bi mislil na lisico. Toda lisica se pojavi že ob njegovi prvi želji, da bi obogatel in mu odvzame to možnost; enako se zgodi tudi ob napadu Turkov na mesto, ko si od Abrakse hoče izprositi izjemno moč, vendar se osmeši pred someščani, saj ga vse-navzočnost lisice kot simbola za dvom, vse bolj razkraja in odtujuje od ljudi. V polom se sprevrže tudi poskus z Abrakso, da bi mu omehčala vzvišene purgarske starše njegove izvoljenke Tereze. Umor njenega očeta Lenarta, kranjskega rihtarja, je Kancijanovo edino dejanje po njegovi volji hkrati ko je že zaznamovan s smrtjo, pred katero beži na Osoje... V uprizoritvi nastopa ves ansambel celjskega gledališča, ki ga vodi kar v trojni vlogi Metka Hočevar kot režiserka, scenografka in kostumografka. Igrajo: Janez Bermež, Mija Men-cejeva, Zvezdana Mlakarjeva, Peter Boštjančič, Miro Podjed, Zvone Agrež, Borut Alujevič, Ljerka Belakova, Igor Sancin, Pavle Jeršin, Anica Kumrova, Nada Božičeva in drugi. Urednik: Sveta Jovanovič. TV realizacije: Andrej Stojan. TV produkcija: 1983.
21.15	Studio 2
V septembrskem Studiu 2 objavljamo pogovor z doktorjem filozo-fije in teologije, profesorjem Antonom Trstenjakom o njegovih pogledih na človeka, ki ga mati kot nedonošenčka položi v svet in se
skozi igro in delo razvije v človeka današnje dobe, tehnološko nadarjenega, pa polnega agresije in sa-mouničevalnosti. O človeku prihodnosti, ki ga še pričakujemo.
22.25	TV dnevnik II
ODDAJNIKI D. MREŽE
17.25	TV dnevnik
17.45	Govorica nemih, lutkovna oddaja
18.00	Vabilo na komedijo
18.15	Tokovi samoupravljanja,
izobraževalna oddaja
18.45	Glasbena oddaja
19.00	Telesport
19.30	Casablanca: SI - plavanje, prenos (slov. kom.)
20.35	Raziskovanja
21.20	Zagrebška panorama
21.40	G. Markov: Strogovi, sovjetska nadaljevanka
22.30	Koncert skupine »Little River Band« (do 23.00)
ZAGREB I. PROGRAM
17.30	Videostrani
17.40	Poročila
17.45	Govorica nemih
18.00	Vabilo na komedijo
18.15	TV koledar
18.25	Kronika občine Bjelovar
18.45	Mladinski studio
19.30	TV dnevnik
20.00	S. Ivanovski: Stric Klemen, drama TV Skopje
21.00	Izbrani trenutek
21.05	Paralele, zunanjepolitična oddaja
21.35	Film Anteja Babaje: Nesporazum, dokumentarni film
21.55	TV dnevnik
ZAGREB R. PROGRAM
18.15	Tokovi samoupravljanja, izobraževalna oddaja
18.45	Rock glasba
19.00	Telšport
19.30	Casablanca: Sredozemske igre, plavanje, finale
20.35	Dokumentarna oddaja
21.20	Zagrebška panorama
21.40	Strogovi, serijski film
22.30	Koncert skupine Little River Band
KOPER________________________
14.00	Odprta meja - oddaja v slov. jeziku/Videoteleks
17.00	Odprta meja — oddaja v slov. jeziku/Videoteleks (ponovitev)
17.30	Film — ponovitev
19.00	Športni pregled
19.15	TVD - stičišče
19.30	Casablanca — Mediteranske igre - plavanje
20.30	Veliki detektiv - serijski film
21.30	Turistični vodič — oddaja v sodelovanju s Kompasom Jugoslavija
21.40	TVD — danes
21.50	Glasbena oddaja
22.40	Zeit im Bild - čas v sliki
RADIO
I. PROGRAM
4.30	Jutranji program — glasba
4.50	Dnevni koledar
5.20	Rekreacija
5.30	Prva jutranja kronika
6.10	Prometne informacije
6.45	Prometne informacije (Ljubljana, Koper, Maribor)
6.50	Dobro jutro, otroci
7.00	Druga jutranja kronika
7.35	Prometne informacije
7.45	Iz naših sporedov
8.05	Aktualni problemi marksizma
8.25	Ringaraja
8.40	Letni koncert OPZ RTV Ljubljana pod vodstvom Matevža Fabijana - I. del
9.05	Z glasbo v dober dan
9.35	Napotki za naše goste iz tujine
10.05	Rezervirano za...
11.05	Ali poznate
11.35	S pesmijo po Jugoslaviji
12.00	Na današnji dan
12.10	Veliki revijski orkestri
12.30	Kmetijski nasveti
12.40	Pihalne godbe na koncertnem odru
13.00	Danes do 13.00-ih, Iz Naših krajev, Iz naših sporedov
13.20	Zabavna glasba
13.30	Od melodije do melodije
14.05	Zborovska pesem naših narodov
14.25	Vrtiljak
15.05	Radio danes, radio jutri
15.15	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
16.00	Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. in III. program)
16.30	Zabavna glasba
16.35	Vrtiljak
17.00	Studio ob 17.00
18.00	Na ljudsko temo
18.25	Zvočni signali
19.00	Radijski dnevnik
19.25	Zabavna glasba
19.35	Lahko noč, otroci
19.45	Minute z ansamblom Dobri znanci
20.00	Pop barometer
21.05	Glasba velikanov
220.00	Našim rojakom po svetu
22.15	Informativna oddaja v nemščini in angleščini
22.25	Iz naših sporedov
22.30	Novosti iz našega glasbenega arhiva
23.05	Literarni nokturno — Štef Potočnik: Pesmi
23.15	Ob domačem ognjišču 00.05 Nočni program - glasba
1.30	Informativna oddaja v nemščini in angleščini (po-nov.)
B. PROGRAM_____________________
7.15	Ponedeljek na valu 202
7.35	Prometne informacije
12.30	Opoldanski poročevalec.
13.00	Od enih do sedmih — Z rokami in z glavo, glasba, Znanost in tehnika, Znano in pri-
ljubljeno in še kaj
13.10	Ponedeljkov križemkraž
15.30	Iz naših sporedov
16.00	Dogodki in odmevi (prenos I. programa)
19.00	Radijski dnevnik f
19.25	Popularnih dvajset
22.45	Zrcalo dneva
22.55	Glasba za konec programa
BH. PROGRAM___________________
15.00	Dober dan na III. programu
15.02	Aktualni problemi marksizma
15.25	Iz novejše slovenske operne literature
16.00	Dogodki in odmevi
16.30	Glasbeni utrinki
17.00	Tako muzicirajo...	—
Hornist Jože Falout s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada — Dunajski simfoniki in dirigent Moshe Atzmon - W. A. Mozart: Koncert za rog in orkester št. 2 v Es-duru, K 417 — P. I. Čajkovski: Simfonija št. 3 v D-duru, op. 29
18.05	Naši znanstveniki pred mikrofonom (ponov.) dr. Marijan Zadnikar
18.20	Srečanja s slovenskimi skladatelji
20.00	Literarni večer — Od Ibsena do Ionesca - XVIII: Euge-ne Ionesco
20.40	Operni koncert
21.45	Glasba 20. stoletja — Bela Bartok in Gyorgy Ligeti
22.45	Lirični utrinki
22.50	Nočni akordi
KOPER_________________________
6.00	Glasba za dobro jutro — Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved — Pravočasno svetuje zavarovalna skupnost Triglav -Cestne razmere; 6.30 Poročila;
6.45	Prometni servis — Napoved radijskih in TV programov; 7.15 Val 202; 13.00 Poročila — Prisluhnite med glasbo — Predstavitev popoldanskega programa; 13.20 Zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Mladi izvajalci; 14.00 Poročila - Kinospored, ekonomska poročila; 14.20 Naši zbori;
14.35	Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 15.00 Poročila;
15.25	Ekonomska priporočila;
15.30	Glasba; 15.45 Ekonomska priporočila; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah;
17.00	Primorski dnevnik; 17.30 V podaljšku - pregled športnih dogodkov
MARIBOR_______________________
7.15	Danes za vas; 8.10 Tretji polčas; 14.10 Turistični napotki v nemškem jeziku; 14.20 Študij in glasba; 15.05 Novosti iz Založbe kaset in plošč RTV Ljubljana^ 15.30 Prijetno popoldne vam želijo; 16.00 Dogodki in odmevi (Ljubljana); 16.35 Želeli ste - poslušajte; 17.00 Danes
TELEVIZIJA
LJUBLJANA
17.30	Poročila
17.35	V znamenju dvojčkov: Zajček v škripcih (čb)
17.55	Nacionalni folklorni ansambel Indije: Ramayana, oddaja TV Novi Sad
18.25	Celjski obzornik
18.40	Pisani svet: Kako je bilo
19.10	Risanka
19.24	TV in RA nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik I
19.55	Vreme
20.00	F. Boyer: Življenje Berlioza, nadaljevanje in konec
20.50 Dokumentarec meseca: Ljudski teater
21.40	Slovenska ljudska glasbila in godci: Beltinska banda
22.05	TV dnevnik II
ODDAJNIKI H. TV MREŽE
17.25	TV dnevnik
17.45	Kdor hoče ta zmore, otroška oddaja
18.15	Književnost
18.45	Glasba, čas, ljudje - zabavnoglasbena oddaja
19.30	TV dnevnik
20.00	Folk parada — oddaja narodne glasbe
20.50	Žrebanje lota
20.55	Čas podvigov, dokumentarna oddaja
21.40	Zagrebška panorama
21.55	Humanizem vsakdana: Brez belih halj (do 21.25)
ZAGREB - I. PROGRAM
17.30	Videostrani
17.40	Poročila
17.45	Kdor hoče ta zmore
18.15	TV koledar
18.25	Kronika občine Osijek
18.45	Glasba, čas, ljudje
19.30	TV dnevnik
20.00	Dokumentarna reportaža
20.50	Žrebanje lota
20.55	Pot svobode, brazilski film
22.30	TV dnevnik
TV ZAGREB D
18.15	Literatura
18.45	Zanimivo potovanje
19.00	Skrivnosti sveta, tuja poljudnoznanstvena oddaja
19.30	TV dnevnik
20.00	Narodna glasba
20.55	Čas podvigov, dokumentarna oddaja
21.40	Zagrebška panorama
21.55	Humanizem vsakdana, dokumentarna oddaja
KOPER_________________________
14.00	Odprta meja — Oddaja y slov. jeziku / Videoteleks
17.30	Odprta meja - Oddaja v slov. jeziku / Videoteleks -ponovitev
18.00	Veliki detektiv - serijski film
19.00	Obzorja
19.30	TVD - Stičišče
19.45	Serijski film Trnova pot
20.45	Vožnja v megli — čelov, film (italijanski); igrajo: Luisa Ferida, Fosco Giachetti; režija: Gianni Franciolini
22.15	Turistični vodič — Oddaja v sodelovanju s Kompasom Jugoslavija
22.25	Zeit im bild - Čas v sliki
RADIO
I. PROGRAM
4.30	Jutranji program - glasba
4.50	Dnevni koledar
5.30	Prva jutranja kronika — obvestila, promet
6.10	Prometne informacije
6.20	Rekreacija
6.45	Prometne informacije (Ljubljana, Koper, Maribor)
6.50	Dobro jutro, otroci
7.00	Druga jutranja kronika
7.35	Prometne informacije
7.45	Iz naših sporedov
8.05	Radijska šola za srednjo stopnjo
8.35	Iz glasbenih šol - Glasbena šola Franc Šturm
9.05	Z glasbo v dober dan
9.35	Napotki za naše goste iz tujine
10.05	Rezervirano za...
11.05	Ali poznate?... Debussy-jeve Etude za klavir...
11.35	Naše pesmi in plesi
12.00	Na današnji dan
12.10	Danes smo izbrali
12.30	Kmetijski nasveti
12.40	Po domače
13.00	Danes do 13.00; Iz naših krajev; Iz naših sporedov
13.20	Zabavna glasba
13.30	Od melodije do melodije
14.05	V korak z mladimi
14.35	Čez tri gore, čez tri dole -S pesmijo v novo šolsko leto
15.05	Radio danes, radio jutri
15.15	Vrtiljak
15.40	Naš gost
16.00	Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. in III. program)
16.30	Zabavna glasba
17.00	Studio ob 17.00
18.00	Sotočja (prenos iz studia radia Maribor)
18.45	Glasbena medigra
19.00	Radijski dnevnik
19.25	Zabavna glasba
19.35	Lahko noč. otroci
19.45	Minute s klaviaturistom Mihom Kraljem
20.00	Slovenska zemlja v pesmi in besedi
20.35	Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih
21.05	Radijska igra — Pavel Lu-žan: Dan gospoda Iksa
22.00	Našim rojakom po svetu
22.15	Informativna oddaja v nemščini in angleščini
22.25	Iz naših sporedov
22.30	Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe
23.05	Literarni nokturno — Rolf Jacobsen: Pesmi
23.15	Glasba iz filmov in musi-calov
00.05 Nočni program — glasba (samo na SV oddajniku I. programa)
1.30	Informativna oddaja v nemščini in angleščini (po-nov.)
George Grunte concert jazz-band Coleman Hawkins o Herbie Hancock
22.45	Zrcalo dneva
22.55	Glasba za konec programa
ID. PROGRAM__________________
15.00	Dober dan na III. programu
15.02	Radijska šola za srednjo stopnjo
15.35	Minute za Michela Be-roffa
16.00	Dogodki in odmevi
16.30	Glasbeni utrinki
17.00	Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost 20. stoletja (Vo-kalinstra — elektroakustične skladbe Vladana Radovanoviča)
17.30	Šestnajst strun
18.05	Radijska univerza
18.20	Iz opernega sveta
20.00	Deseta muza
20.20	S tujih koncertnih odrov
22.00	Serenada z Mozartovim očetom (Leopold Mozart); L. Mozart: Koncert za altovski trombon in orkester v D-duru — Lovska simfonija v D-duru
22.30	Skupni program JRT — Jugoslovanska glasba
KOPER________________________
6.00	Glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved; Cestne razmere; Ekonomska priporočila; 6.30 Poročila; 6.45 Prometni servis; Napoved radijskih in tv programov;
7.15	Val 202; 13.00 Poročila; Prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavitev popoldanskega programa; 13.20 Zanimivosti, reportaže. pogovori; 13.45 Narodne in ponarodele; 14.00 Poročila; Objave, kinospored, ekonomska priporočila; 14.20 Glasbena produkcija radia Koper; 14.35 Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 15.00 Poročila; 15.25 Ekonomska priporočila; 15.30 Za varnejši jutri — zavarovalna skupnost Croatia; 15.45 Ekonomska priporočila; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Počitniški vrtiljak;
18.00	Zaključek; 18.00 Sotočje
n.	PROGRAM
MARIBOR
7.15	Torek na valu 202
7.35	Prometne informacije
12.30	Opoldanski poročevalec
13.00	Od enih do sedmih — Omejitev hitrosti!* Na obisku v...' glasba. Minute za EP, Znano in priljubljeno in še kaj
15.30	Iz naših sporedov
16.00	Dogodki in odmevi (prenos I. programa)
19.00	Radijski dnevnik
19.25	Stereorama
20.00	Glasbeno skladišče
21.33	Jazz na II. programu —
7.15	Danes za vas; 8.35 Domače napeve igrata ansambel Ottavia Brajka s pevci in sekstet Toneta Neuvirta; 14.10 Turistični napotki v nemškem jeziku; 14.20 Mladi - mladim; 15.05 Iz naše produkcije — akademski pevski zbor Boris Kraigher, dirigent Stane Jurgec. pozavnist Stanko Vavh;
15.30	Prijetno popoldne vam želijo; 16 OO Dogodki in odmevi (Ljubljana); 16 35 Želeli ste -poslušajte; 17.00 Danes; 18.00 Sotočje
TELEVIZIJA
20.00	Obarvana
22.00)
svetloba
(do
LJUBLJANA
ZAGREB I. PROGRAM
17.35	Poročila
17.40	Ciciban dober dan: Greste z nami v živalski vrt?
To pet bomo najmlajše gledalce odpeljali v živalski vrt in jim predstavili nekaj njegovih prebivalcev.
Po zamisli Brede Cilenšek so odšli v živalski vrt otroci iz WO Trnovo z vzgojiteljico Vidojko Planinc. Kameni: Viki Pogačar, ton Sandi Jeras, glasbena oprema Olga Jež, redakcija: Irena Struna-Arko, režija: Staš Potočnik.
17.55	S. Mokranjac: Rukoveti, 5. del glasbene odd. TV Beograd
18.25	Severnoprimorski obzornik
18.40	Mozaik kratkega filma: Borci tišine, Padalci
Film prikazuje privlačnost padalstva. Podobne izdelke smo sicer že videli, vendar je snemanje v prostem padu in vmesno oblikovanje raznih figur ter prekopicavanje padalcev vedno zanimivo, privlačno za gledalce.
Borci tišine, madžarski film, režija: Ivan Lahatos.
To je film o vojaški vzgoji samoobrambnih skupin, obenem pa odkriva ob vzhodnjaških borilnih veščinah smisel tovrstnega športnega udejstvovanja.
19.10	Risanka
19.24	TV in RA nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55	Vreme
20.00	Film tedna: Ta vražji jazz, ameriški film
16.30	Videostrani
16.40	Casablanca: SI — dnevni pregled
17.40	Poročila
17.45	Lučka, otroška serija
18.15	TV koledar
18.25	Kronika občine Varaždin
18.45	Musiča da camera
19.30	TV dnevnik
20.00	Onkraj somraka, zabavna oddaja
21.05	Hercegovina poje, glasbena oddaja
21.50	TV dnevnik
22.10	Šahovski komentar
ZAGREB H. PROGRAM
18.15	Izobraževalna oddaja
18.45	Sredina panorama
19.30	TV dnevnik
20.00	Obarvana svetloba
KOPER________________________
14.00	Odprta meja - Oddaja v slov. jeziku/Videoteleks
16.30	Casablanca — Mediteranske igre
17.30	Odprta meja - oddaja v slov. jeziku/Videoteleks - ponovitev
18.00	Film — ponovitev
19.30	TVD - stičišče
19.45	Trnova pot - serijski film
20.45	Mesta — Glasgovv
21.45	Turistični vodič — Oddaja v sodelovanju s Kompasom Jugoslavija
21.50	TVD — danes
22.00	Zeit im Bild — čas v sliki
»Ta vražji jazz« je v marsičem zelo nenavaden film z »vsebino«, ki nima »zgodbe«. Navidezni paradoks lahko razložimo s citatom režisejra, obenem tudi koreografa Boba Fossa.
S osnovi je to zgodba o režiserju in koreografu, o njegovih zadnjih mesecih relativno samouničevalnega življenja, o njegovem čustvovanju, Id je precej nasprotno v odnosu do njegovega dela, družine, ljubezni, žensk in smrti.
Obenem je to film o show-bussi-nessu, o vseh reh rečeh (Ali that jas), Id oblikujejo grozljiv tempo življenja v gledališču ali pri filmu.
Vsekakor gre za zelo avtobiografsko vizijo dela, ki mu posveča avtor vse svoje življenjske sile. Film je prejel vrsto mednarodnih priznanj in oscarje za scenografijo, kostume, montažo ter glasbeno priredbo.
21.55	TV dnevnik II
ODDAJNIKI H, MREŽE
16.40	Casablanca: SI - dnevni pregled
17.40	Poročila
17.45	Lučka, otroška serija
18.15	Hišna beležnica: Dvorišče
18.45	Musiča da camera
19.30	TV dnevnik
RADIO
I. PROGRAM
4.30	Jutranji program
4.50	Dnevni koledar
5.20	Rekreacija
5.30	Prva jutranja kronika
6.10	Prometne informacije
6.45	Prometne informacije
6.50	Dobro jutro, otroci
7.00	Druga jutranja kronika
7.35	Prometne informacije
7.45	Iz naših sporedov
8.05	Pisan svet pravljic in zgodb
8.30	Izbor v sredo
9.05	Z glasbo v dober dan
9.35	Napotki za naše goste iz tujine
10.05	Rezervirano za..
10.40	Lokalne 'ladijske postaje se vključujejo
11.05	Ali poznate (prenos iz studia radia Maribor)
11.35	S pesmijo po Jugoslaviji
12.00	Na današnji dan
12.10	Veliki zabavni orkestri
12.30	Kmetijski nasveti - mag. dipl. ing. Janez Hribar: Domača priprava kisa
12.40	Ob izvirih ljudske glasbene kulture
13.00	Danes do 13-ih; Iz naših krajev; Iz naših sporedov
13.20	Zabavna glasba
13.30	Od melodije do melodije
14.05	Razmišljamo, ugotavljamo
14.25	Vrtiljak
15.05	Radio danes, radio jutri
15.15	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
16.00	Dogodki in odmevi
16.30	Zabavna glasba
16.35	Vrtiljak
17.00	Studio ob 17.00
18.00	Madrigali — Tomkinsa, Pilkingtona in di Lassa v izvedbi Purcel in Dekler Con-sort
18.15	S knjižnega trga
18.40	S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana
19.00	Radijski dnevnik
19.25	Zabavna glasba
19.35	Lahko noč, otroci
19.45	Minute z ansamblom Toneta Kmetca
20.00	Koncert za besedo
Nocojšnji Koncert za besedo smo oblikovali s pesmimi Cirila Zlobca. Poiskali smo jih v njegovi pesniški zbirki z naslovom Glas. Torej: Koncert za besedo - Glas, ki se tako poetično rima z besedo Kras, od koder je pesnik doma, kamor se stalno vrača po pesniški navdih. Predstavili bomo naslednje pesmi: V vse smeri zaiti, Kot da nisem, Zavezanih oči, Kaj naj ti še rečem. Glas in Kdo sem, — ter jih povezali s komorni glasbo Janeza Matičiča in zborovskimi pesmimi Groša Kreka. Pesmi bo interpretiral Marko Okorn.
20.25	Klavirski in godalni kvarteti Schuberta, Mahlerja in Wolfa
21.05	Od arije do arije
22.00	Našim rojakom po svetu
22.15	Informativna cnldaja v nemščini in angleščini
22.25	Iz naših sporedov
22.30	Zimzelene melodije
23.05	Literarni nokturno — Hamdija Demirovič: Modra kitara
23.15	Za ljubitelje jazza
00.05 Nočni program — glasba
1.30	Informativna oddaja v nemščini in agleščini (ponov.)
P. PROGRAM____________________
7.15	Sreda na valu 202
7.35	Prometne informacije
12.30	Opoldanski poročevalec
13.00	Od enih do sedmih — Omejitev hitrosti, Na obisku v..., glasba, Znano in priljubljeno, in še kaj
15.30	Iz naših sporedov
16.00	Dogodki in odmevi
19.00	Radijski dnevnik
19.25	Stereorama
20.20	Likovni odmevi
20.33	Melodije po pošti
22.45	Zrcalo dneva
22.55	Glasba za konec programa
IM. PROGRAM__________________
15.00	Dober dan na III. programu
15.02	Dmitrij Šostakovič: Osem balad in odlomek iz oratorija »Pesem o gozdovih«
15.30	Ars antiqua
16.00	Dogodki in odmevi (prenos I. programa)
16.30	Glasbeni utrinki
17.00	Popoldanski komorni koncert
18.05	Znanost in družba
18.20	Iz manj znanih oper
19.30	Večer Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, dirigent Anton Nanut, solistka Monika Skalar — violina; Franz Schubert: Simfonija št. 1 v D-duru; Ludwig Spohr: Koncert za violino in orkester št. 8 v a-molu, op. 47; Cesar Franck: Simfonija v d-molu; Pavel Mihelčič: Prizori iz Bele krajine za simf. ork.; Sergej Prokofjev: Skit-ska suita za orkester, op. 20 — »Ala in Loli«
21.40	Izbrana proza — Fran?ois Mauriac: Notranji spomini
22.00	Komorni studio - Studio za tolkala s skladbami Iva Petriča, Uroša Rojka, Marka Ruždjaka in Lojzeta Lebiča;
22.45	Lirični utrinki
22.50	Nočni akordi
KOPER
6.00	Glasba za dobro jutro - Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved — Cestne razmere — Ekonomska priporočila; 6.30 Poročila; 6.45 Prometni servis -Napoved radijskih in TV programov; 7.15 Val 202; 13.00 Poročila - Prisluhnite med glasbo;
13.10	Predstavitev popoldanskega programa; 13.20 Zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Mladi izvajalci; 14.00 Poročila - Kino-spored, ekonomska priporočila;
14.20	Naši zbori; 14.35 Glasbene želje poslušalcev po telefonu;
15.00	Poročila; 15.25 Ekonomska priporočila; 15.30 Glasbeni kiosk (ČGP Delo); 15.45 Ekonomska priporočila; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 16.55 Pravočasno svetuje zavarovalna skupnost Triglav; 17.00 Primorski dnevnik;
17.30	Pogovor o..
MARIBOR
7.15	Danes za vas; 8.10 V sredo dopoldne; 11.05 Ali poznate (prenos v Ljubljano); 14.05 Osmrtnice, obvestila; 14.10 Turistični napotki v nemškem jeziku; 14.20 Glasba; 14.30 Pojemo in igramo; 15.05 Predstavite se nam; 15.30 Prijetno popoldne vam želijo; 15.45 Glasbeni kiosk; 16.00 Dogodki in odmevi (Ljubljana); 16.35 Želeli ste -poslušajte; 17.00 Danes; 18.45 Literarna oddaja
TELEVIZIJA
LJUBLJANA___________________
17.25	Poročila
17.30	Zemljepisne posebnosti: Hong-Kong - družinski portret, angleška dokumentarna serija
18.25	Gorenjski obzornik
18.35 Čas, ki živj; Goriška fronta - zemlja mlade krvi
19.15 Risanka
19.24 TV in RA nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik I
19.55 Vreme
20.00	Tednik
21.00	H. Fast: Pot svobode, ameriška nadaljevanka
Nadaljevanka je priredba istoimenskega romana Horvarda Kasta, pravega »bestsellerja«, prevedenega v številne jezike. Delo je retrospektivni pogled na razdobje restavracije, neposredno po državljanski vojni v ZDA, ko je prišlo do osvobajanja sužnjev. Nadaljevanka prikazuje življenjsko pot Gi-deona Jacksona, ki je bil suženj, in se povzpne na mesto senatorja v federalni vladi ZDA. On je ta, ki vodi svoj narod po poti svobode. Najbolj zanimivo pri seriji pa je, da igra Gideona Jacksona Muham-mad Ali, morda največji boksar vseh časov. Znano je, da je v času svoje uspešne kariere tudi uspešno »igral« — bodisi v ringu, bodisi na ostalih prizoriščih, vključno s političnimi. V nadaljevanki je torej uresničil'nekatere stare ambicije. Drugo glavno vlogo igra Kris Kri-stofferson, eden od trenutno najbolj popularnih ameriških igralcev. Nadaljevanka ima štiri dele. Scenarij: David Zelag Goodman (po romanu H. Fasta)
Igrajo: Muha mi nad Ali, Kris Kri-
stofferson, Ron 0’Neal, Edward
Herrmann in drugi
Režija: Jan Kadar
Prevod in priredba: Gitica Jakopin
Urednik: Vladimir Frantar
17.45	Trinajstletniki - otroška oddaja
18.15	TV koledar
18.25	Kronika občine Split
18.45	YU rock portret
19.30	TV dnevnik
20.00	Panorama — politični magazin
21.05	M. Smoje: Velo misto, TV nadaljevanka
22.30	TV dnevnik
ZAGREB D. PROGRAM
18.15	Raziskovanja:	Speleo-
nauti
18.45	Zanimivo potovanje
19.00	Koraki, mladinska oddaja
19.30	TV dnevnik
20.00	Bitef: Marat-Sade, posnetek predstave gledališča iz Ka-posvara
22.00	Zagrebška panorama
22.15	Casablanca: Sredozemske igre, gimnastika
KOPER_________________________
14.00	Odprta meja — Oddaja v slov. jeziku / videoteleks
16.30	Časablanca — Mediteranske igre	*
17.30	Odprta meja - Oddaja v slov. jeziku / videoteleks - ponovitev
18.00	Mesta — Glasgow
19.00	Glasbena oddaja
19.30	TVD-stičišče
19.45	Serijski film — Trnova pot
20.45	Velika dolina — serijski film
21.25	Casablanca - Mediteranske igre
22.15	Turistični vodič - Oddaja v sodelovanju s Kompasom Jugoslavija
22.25	TVD - danes
22.35	Zeit im Bild — čas v sliki
RADIO
21.50 TV dnevnik II
ODDAJNIKI D. MREŽE
16.40	Casablanca: SI — dnevni pregled
17.40	Poročila
17.45	Trinajstletniki, otroška oddaja
18.15	Raziskovanja:	Speleo-
navti
18.45	YU rock portret
19.30	TV dnevnik
20.00	Marat-Sade, posnetek predstave gledališča iz Kapo-svara na Bitefu
22.00	Zagrebška panorama
22.15	SI - gimnastika na posameznih orodjih, posnetek iz Casablance (do 23.00)
ZAGREB 1. PROGRAM
16.30	Videostrani
16.40	Casablanca: Sl - dnevni pregled
17.40	Poročila
I.	PROGRAM____________________
4.30	Jutranji program - glasba
4.50	Dnevni koledar
5.30	Prva jutranja kronika — obvestila, promet
6.10 Prometne informacije
6.20 Rekreacija
6.45	Prometne informacije (Ljubljana, Koper, Maribor)
6.50	DobrO jutro, otroci
7.00 Druga jutranja kronika
7.35	Prometne informacije
7.45	Iz naših sporedov
8.05	Radijska šola za višjo stopnjo
8.35	Mladina poje — DPZ gimnazije iz Szegeda - Madžarska
9.05	Z glasbo v dober dan
9.35	Napotki za naše goste iz tujine
10.05 Ali poznate — »Janka in Metko« kot opero
II.	35 Naše pesmi in plesi 12.00 Na današnji dan 12.10 Znane melodije
12.30	Kmetijski nasveti
12.40	Od vasi do vasi
13.00	Danes do 13.00; Iz naših krajev; Iz naših sporedov
13.20	Obvestila in zabavna glasba
13.30	Od melodije do melodije
14.05	Mehurčki
14.20	Koncert za mlade poslušalce - Adamič: Iz meje mladosti
14.45	Jezikovni pogovori
15.05	Radio danes, radio jutri
15.15	Vrtiljak
16.00	Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. program in III. pr.)
16.30	Zabavna glasba
16.35	Vrtiljak
17.00	Studio ob 17.00
18.00	Minute z ansamblom Vi-tala Ahačiča
18.15	Lokalne radijske postaje se vključujejo
18.35	Blaž Arnič: Pripovedke za klarinet in klavir, op. 46 (Alojz Zupan - klarinet, Pavel Sivic — klavir)
19.00	Radijski dnevnik
19.25	Zabavna glasba
19.35	Lahko noč, otroci
19.45	Minute z ansamblom Bojana Adamiča
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
21.05	Literarni večer — Ob 75-letnici Miška Kranjca
V nocojšnjem literarnem večeru bomo objavili pogovor z Miškom Kranjcem, ki je umri nekaj mesecev pred svojim življenjskim jubilejem. V pogovoru nam bo prekmurski rojak, pisatelj in politični delavec razkril svoj odnos do pisanja, življenja in umetnosti. Spregovoril bo o svojem delu, večer pa bomo zapolnili z odlomki iz avtorjevih del ter zvočno opremili s prekmurskimi pesmimi in dramatiziranim odlomkom iz romana Strici so mi povedali. Oddajo je pripravil Branko Šomen.
21.45	Lepe melodije
22.00	Našim rojakom po svetu
22.15	Informativna oddaja v nemščini in angleščini
22.25	Iz naših sporedov
22.30	Večerna podoknica
23.05	Literarni nokturno — Tho-
• mas Caulfield Irvvin: Soneti
23.15	Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev
00.05 Nočni program — glasba
1.30	Informativna oddaja v nemščini in angleščini (po-nov.)
B. PROGRAM ___________________
7.15	Četrtek na valu 202
7.35	Prometne informacije
12.30	Odpoldanski poročevalec
13.00	Od enih do sedmih - Vroče — hladno, glasba, Za mlade radovedneže, Znano in priljubljeno in še kaj
16.00	Dogodki in odmevi
19.00	Radijski dnevnik
19.25	Stereorama
20.00	Spekter
21.03	Zavrtite, uganite
22.00	S festivalov jazza - Švicarski jazz-festival VVillisau: Jimmy Lyons trio
22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa
III. PROGRAM__________________
15.00	Dober dan na III. programu
15.02 Radijska šola za višjo stopnjo
15.35	Minute s tenoristom Josejem Carrerasom
16.00	Dogodki in odmevi
16.30	Glasbeni utrinki... - Dolar, E. Adamič, A. Ipavec, Dvorak
17.00	»Preludij k Favnovemu popoldnevu« ... - C. Debussy: Preludij k Favnovemu popoldnevu za orkest., G. Enescu: Suita za orkester št. 3 v D-duru, op. 27 - »Vaška«, Otto-rino Respighi: »Rimski vodnjaki« — simfonična pesnitev
18.05 Zunanjepolitični feljton
18.20	Četrtkov komorni koncert - Koncert flavtista Fedja Rupla (pri klavirju Aci Bertoncelj) v okviru ciklusa »Ljubljanski umetniki Ljubljani«
19.40 Naši umetniki pred mikrofonom (ponov.) — Pavle Mihelčič
20.00	Svet glasbe, svet umetnosti
22.00	Okrogla miza III. programa
KOPER_________________________
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.15 Vremenska napoved - Cestne razmere - Ekonomska priporočila; 6.30 Poročila; 6.45 Cestne razmere - Napoved radijskih in TV sporedov; 7.15 Val 202;
13.00	Poročila; 13.10 Predstavitev popoldanskega programa;
13.20	Zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Narodne in ponarodele; 14.00 Poročila - Kino-spored, ekonomska priporočila;
14.20	Iz glasbene ustvarjalnosti;
14.35	Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 15.00 Poročila; 15.25 Ekonomska priporočila:
15.30	Glasba; 15.45 Ekonomska priporočila; 15.50 Pojdimo v kino; 16.00 Dogodki in odmevi;
16.30	Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Pogovor o...
MARIBOR_______________________
0.00 Nočni program (prenos v Ljubljano); 7.15 Danes za vas;
8.35	Slovenske narodne (vokalni
oktet TRO Prevalje in ansambel Avsenik s pevci); 14.10 Turistični napotki v nemškem jeziku; 14.20 Glasba; 14.30 Igra komorni orkester Maribor (prof. Vlado Golob); 15.05 Jazz, rock in še kaj:	15.35 Prijetno popoldne
vam želijo; 16.00 Dogodki in odmevi (Ljubljana); 16.35 Želeli ste - poslušajte; 17.00 Danes
TELEVIZIJA
LJUBLJANA____________________
17.05 Poročila
17.10	Čarodejev sin — švedska otroška nadaljevanka
17.55	Domači ansambli: Štirje kovači
18.25	Obzornik ljubljanskega območja
18.40	Prehrana, izobraževalna oddaja
19.10	Risanka
19.24	TV in RA nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30 TV dnevnik I
19.55	Vreme
20.00	Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Velika tekma, dok. serija
20.40	Ne prezrite
21.00	TV kviz
Končno prihaja na zaslone slovenske televizije po dolgem času zopet KVIZ. Če smo do sedaj imeli na našem programu oddaje, ki so vsebovale elemente kviza, se ta od njih razlikuje v toliko, da bo to čisti, bi lahko rekli »klasični« kviz, z vsema elementi, Id spadajo zraven. Na naših ekranih bo vsakih 14 dni, s pričetkom 9. 9. in zadnjim superfinalom 18. 5.1984 ob '21.00. V oddajah bodo tekmovali po trije tekmovalci, ki se bodo potegovali za denarne nagrade, saj bo vsaka pridobljena točka veljala 100 din. Zmagovalec bo lahko svoj izkupiček prenesel v naslednjo oddajo in če bo ponovno zmagal, dobil 100% več, ali pa tudi izgubil vse. Oddajo smo pripravili skupaj z uredništvom revije KIH, kjer so opravili tudi testiranje kandidatov. Scensko okolje za ta slovenski kviz je pripravil Tomaž Marolt, režiser je Staš Potočnik, vodil ga bo Tomaž Terček, popularno figurico Kibca pa je kreiral karikaturist Andrej Habič. Pomembno vlogo v »TV' kvizu« bo imel tudi Iskrin računalnik »DELTA«. Urednik: Dušan Hren
22.00	TV dnevnik II
22.15	Nočni kino: Na nevarnih tleh — ameriški film
Nicholas Raj je vse do filma »Upornik brez razloga veljal za solidnega, vendar ne prvovrstnega filmskega ustvarjalca. FOm NA NEVARNIH TLEH je iz ajegove-/^»dnejs^tsa obdobja in predstavlja tipično »B« proizvodnjo, kakršna je bila značilna za firmo KKO. kljub temu je to privlačen film o grobem policaju, Id je zgubil vse kriterije za človečnost. Tudi kolegi opažajo, da postaja vse bolj grob. Toda v njem se zgodi sprememba, ko spozna slepo sestro mladega vlomilca ...
ODDAJNIKI H. MREŽE
17.25	TV dnevnik
17.45	Vsak petek na začetek, otroška oddaja
18.15	Izobraževalna oddaja: 3x10
18.45	Narodna glasba
19.30 TV dnevnik
20.00	V čast C-duru, glasbena oddaja
20.45	Zagrebška panorama
21.00	Porota, dokumentarna oddaja
22.00	Najboljši jugoslovanski film Pulja: Samo enkrat ljubiš, igrani film (do 23.55)
ZAGREB 1. PROGRAM
17.00	Piong-Jang, dokumentarni film
17.30	Videostrani
17.40	Poročila
17.45	Vsak petek na začetek
18.15	TV koledar
18.25	Kronika občine Reka
18.45	Aktualnost, oddaja TV Titograd
19.30	TV dnevnik
20.00	Serif Mc Cloud, ameriška nanizanka
21.15	Dober večer, zabavnoglasbena oddaja	v
22.00	TV dnevnik
22.15	Kultura srca
23.45	Poročila
ZAGREB H. PROGRAM
18.15	Program za samoizobra-ževanje
18.45	Poljudnoznanstveni film
19.30	TV dnevnik
20.00	V čast C-duru, resna glasba
20.45	Zagrebška panorama
21.00	Porota, dokumentarna oddaja
22.00	Velesejemski TV-biro
22.20	Najboljši jugoslovanski
film: Samo enkrat se ljubi
KOPER________________________
14.00	Odprta meja — Oddaja v slov. jeziku/Videoteleks
17.30	Odprta meja - Oddaja v slov. jeziku/Videoteleks - ponovitev
18.00	Velika dolina — serijski film
19.00	Aktualna tema
19.30	TVD — stičišče
19.45	Trnova pot — serijski film
20.45	Dnevnik nekega Italijana - čelov, film (italijanski), igrajo: Aiida Valli, Donatello, režija: Sergio Capogna
22.15	TVD — danes
22.25	Zeit im Bild — čas v sliki
RADIO
L PROGRAM_____________________
4.30	Jutranji program
4.50	Dnevni koledar
5.20 Rekreacija
5.30	Prva jutranja kronika — obvestila, promet
6.10 Prometne informacije
6.45	Prometne informacije (Ljubljana, Koper, Maribor)
6.50	Dobro jutro, otroci
7.00 Druga jutranja kronika
7.25 Sprehod po tržnici
7.35	Prometne informacije
7.45	Iz naših sporedov
8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo
8.35	Glasbena pravljica - J. Sever — B. Lesjak: Pojoča skrinjica
8.45	Naši umetniki mladim poslušalcem
9.05	Z glasbo v dober dan
9.35	Napotki za naše goste iz tujine
10.05	Rezervirano za...
11.05	Ali poznate? Verdijevo zgodnjo opero Lombardi?
11.35	S pesmijo po Jugoslaviji
12.00	Na današnji dan
12.10	Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti
12.30	Kmetijski nasveti
12.40	Vedri zvoki
13.00	Danes do 13.00-ih - Iz naših sporedov - Iz naših krajev
13.20	Zabavna glasba
13.30	Od melodije do melodije
13.50	Človek in zdravje
14.05	»Srednjeveška ljubezen« - suita v klasičnem slogu iz baleta Frana Lhotke (Simfonični orkester RTV Zagreb, dirigent Pavel Dešpalj)
14.25	Vrtiljak
15.05	Radio danes, radio jutri
15.15	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
16.00	Dogodki in odmevi
16.30	Zabavna glasba
16.35	Vrtiljak - vmes: napotki za turiste
17.00	Studio ob 17.00
18.00	Pojemo in godemo
18.15	Gremo v kino
19.00	Radijski dnevnik
19.35	Lahko noč, otroci
19.45	Vsa zemlja bo z nami zapela...
20.00	Slovenski solisti in ansambli — Aci Bertoncelj - Klavir; Trio Tartini
21.05	Oddaja o morju in pomorščakih - glasba
22.00	Poročila - Našim rojakom po svetu
22.15	Informativna oddaja v nemščini in angleščini
22.25	Iz naših sporedov
22.30	Iz glasbene skrinje
23.05	Literarni nokturno — Grytzko Mascioni: Pesmi
00.05 Nočni program — glasba (iz studia radia Koper)
1.30	Informativna oddaja v nemščini in angleščini (po-nov.)
n. PROGRAM___________________
7.15	Petek na valu 202
7.35	Prometne informacije
12.30	Opoldanski poročevalec
13.00	Od enih do sedmih — Popotniška malha. Ob koncu tedna, glasba, Znano in priljubljeno, Minute za EP in še kaj
15.30	Iz naših sporedov
16.00	Dogodki in odmevi (prenos I. programa)
19.00	Radijski dnevnik
19.25	Stop pops 20 in novosti
21.33	Petkov disko klub
22.45	Zrcalo dneva
22.55	Glasba za konec programa
m. PROGRAM__________________
15.00	Dober dan na III. programu
15.02 Radijska šola za nižjo stopnjo
15.35 Radijski operni list -Aleksander Borodin:	Knez
Igor
16.00	Dogodki in odmevi
17.00	Popoldanski cencertino — Alojz Srebotnjak: Glasba za godala Primož Ramovš: Con-certino za trobento in orkester Rudolf Bruči: Koncert za fagot in orkester Danilo Švara: Sedem arabesk za orkester
18.05	Radijska igra - Slobodan Šnajder: Superblok ena
19.15 Dejan Despič: Krog 19.30 Z jugoslovanskih koncertnih odrov - »Dubrovniške poletne igre 1983« Koncert mestnega orkestra Dubrovnik in zbora Libertas dirigent Antonio Janigro solisti Werner Tripp - flavta Irina Arsikin -sopran Eva Novšak - Houška — mezzosopran. Na sporedu: Pergolesi, Bouherini, Vivaldi, (posnetki iz avditorija Dominikanske cerkve v Dubrovniku, z dne 21. julija 1983)
21.45	Mednarodna radijska univerza
22.00	Pojeta sopranistka Hilda Holzl in baritonist Marcel Ostaševski
22.45	Lirični utrinki 22.50 Nočni akordi
KOPER_______________________
6.00	Glasba za dobro jutro. Jutranji koledar, Vremenska napoved; 6.15 Pravočasno svetuje zavarovalna skupnost Triglav, Cestne razmere, Ekonomska priporočila; 6.30 Poročila; 6.45 Prometni servis. Napoved radijskih in tv programov; 7.15 Val 202; 13.00 Poročila, Prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavitev popoldanskega programa; 13.20 Zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Mladi izvajalci; 14.00 Poročila, Kinospored, ekonomska priporočila; 14.20 Naši zbori; 14.35 Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 15.00 Poročila; 15.25 Ekonomska pripro-čila; 15.45 Dinar na dinar; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Pogovor o ...
MARIBOR_____________________
7. IS Danes za vas; 8.35 Baletna glasba (B. Bartok: Leseni princ, F. Chopin: Silfide; 13.20 Pregled sporeda in zabavna glasba; 13.30 Po domače; 14.10 Turistični napotki v nemškem jeziku; 14.20 Kadar boš na rajžo šel; 14.40 Nove note; 15.00 Poročila;
15.05	Folklora jugoslovanskih narodov; 15.30 Prijetno popoldne vam želijo; 16.00 Dogodki in odmevi (Ljubljana); 16.35 Želeli ste - poslušajte; 17.00 Danes
FESTIVAL
LJUBLJANA
PETEK, 2. septembra, ob 20. uri
-	V iteška dvorana - JURU SOUČEK v porogljivi igri Raymonda Coussa: Strategija za dve gnjati. Produkcija Festivala Ljubljana. V'stopnice so na voljo od 11. do 13. ter uro pred začetkom pri blagajni Festivala.
TOREK. 6. septembra, ob 19. uri
-	poletno gledališče — Festival Ljubljana predstavlja prvi tuji rock sezone. Nastop skupin: RE-VENGE. NETNVORK. U 8 in predskupina PREPOROD. Prodaja vstopnic od 11. do 13. in od 18. do 19. ure pri blagajni Festivala.
TOREK. 13. septembra, ob 20. uri - poletno gledališče — ZARADI IZREDNEGA ZANIMANJA ponavljamo »STOTI JUBILEJNI SVEJK« (Janez Hočevar-Rifle. Tone Fomezzi-Tof, Brane Ivanc. Maja Boh, Majda Sepe. Marjan Kralj. Mirko Bogataj. Dušan Uršič, ansambel XII. nadstropje in drugi).
Y'stopnice so že v prodaji.
CANKARJEV
DOM
PREDVEŽJE VELIKE DVORANE
RAZPISI ABONMAJEV
1.	Naknadni vpis srebrnega abonmaja (mednarodni mojstrski ciklus solističnih recitalov)
2.	Razpis zborovskega abonmaja, ki ga organizirata Cankarjev dom in ZKOS — Slovenska pevska zveza.
3.	Naknadni vpis abonmaja koncertnih večerov simfonikov RTV Ljubljana
4.	Naknadni vpis rdečega abonmaja (simfonični koncert Slovenske filharmonije)
Vpisovanje abonmajev bo od 5. do 9. septembra od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
RAZSTAVE I. PREDDVERJE Do 11. septembra razstava: IZBOR IZ 6. JUGOSLOVANSKEGA BIENALA MALE PLASTIKE V MURSKI SOBOTI, ki nam jo je posredoval Kulturni center DE Galerija Murska Sobota. Vstop prost. Vabljeni! Razstava je odprta vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 18. in v soboto in nedeljo od 9. do 13. ure.
JUGOSLOVANSKA LOTERIJA
Neuradno poročilo o žrebanju 35. kola srečk dne 1. 9. 1983
srečke s končnicami	so zadele din	MCki s končnicami	so zadele din	srečke s končnicami	so zadele dn
40	80	168003	1000 080	7	40
50	60	4	40	42467	6.040
90	60	2744	640	54147	2.0*4)
81710	2000	50434	8.040	67117	2.040
320400	20.000	93574	6.040	213777	20.040
61	120	25	60	458747	100.040
9911	400	455	200	48	80
070761	500 120	755	200	58	100
251521	20.000	20255	6.000	868	160
406951	20 000	043655	20.000	8288	400
4«1361	20.120	169025	20.060	32568	4.000
92	60	197845	20 000	33538	8.000
10852	6000	355795	20 000	337978	20.000
72102	2.000	16	60	451268	20.000
72272	2000	26	100	29	60
022462	20 000	4876	600	59	80
422712	20 000	16536	4.000	249	160
444622	50 000	59296	4 000	6139	400
03	80	98486	8.000	8309	800
4263	400	191456	20.000	09169	4.000
8843	1.000	212286	20.000	82349	8.000
35743	2 000	435276	20 000	371899	20 000
Premija 20.000 din je v Ljubljani na številko 169025.
LOTO
35. kolo - žrebanje 30. 8. 1983
Izžrebane številke: 1. 2. 18. 22. 31 ir dodatna 9 Začasna s rednost peterke: 1.000.317.80 din Končna vrednost četverke: 3.760.60 din Končna vrednost trojke: 126.50 din
Četverke v Sloveniji:
štev.
vtroja
tek. št. ko- dobitki tek. št. ko- dobitki tek. št. ko- dobitki tek. št. ko- dobitki kstka mb. s4 s 3 listka mb. s4 s 3 listka mb s4 s 3 listka mb. s4 s 3
50010	3193	S	3	12				
541050	2980	S	3	12	3614	S	4	24
548)60	9896	S	2	4	0444	8	1	
50100	6744	8	1	4				
50200	3225	8	1					
50244)	6694	S	2	4	7138	8	1	
50270	3576	S	3	12				
54)320	1781	s	2	4				
541621	3658	8	1		3659	8	1	1
52010	4140	S	2	4				
52120	9557	s	3	12				
52510	6303	4	1					
53310	8278	8	1					
53320	7298	S	2	4				
53420	3999	S	3	12				
53460	0140	8	1					
53710	7310	S	4	24				
53820	6492	8	1					
53830	8460	8	1					
544)20	6007	6	1					
54031	4537	S	3	12				
54210	1090	S	6	60				
54610	0243	8	1					
55160	2920	8	1		3047	8	1	
55190	9668	8	1	3				
55200	3151	8	1					
55920	1736	8	1		1404	S	2	4
56020	1733	S	4	24				
56220	4417	8	1	7	4435	8	1	7
56630	8382	8	1					
56810	2188	8	1					
57510	0440	8	1	1				
57760	9561	S	2	4	9406	8	1	
57860	6491	M	1	1				
57920	4916	8	I					
58210	0120	8	1					
58220	8144	S	2	4	8521	S	6	60
58510	5627	8	1	3	5650	S	3	12
50230	4938	S	3	12				
3624 S 4 24 4091 S 3	12
4388 8 2
5628 8
GLEDALIŠČA
sVOVI-XSKO MAH0»#0
i S N« i
Slovensko narodno gledališče v Ljubljani vas vabi, da v sezoni 1983/84 postanete abonent Drame in Opere in baleta. Izkoristite prednosti naših abonmajev: stalni sedež, 20% popust, obročno odplačevanje. Vpisovanje bo vsak dan od 5. do 16. septembra od 9. do 12. in od 16. do 18. ure v prostorih uprave SNG na Cankarjevi 11/1, tudi za študente. Informacije po tel. 210-131, 210-161.
DRAMA
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI
Repertoar
Partljič: Moj ata, socialistični kulak, Bulgakov: Mod ere, Mrožek: Peš, Sheridan: Šola za obrekovanje, Dostojevski-Hieng: Bratje Kanunazovi, Feydeau: Bariliono-va poroka, Moliere: Tartuffe.
SLCVENSkD NARODNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
OPERA IN BALET
Repertoar
Mascagni-Leoncavallo: Cavalle-ria nisricana-Glumad, Verdi: Travi ata, VVagner: Večni mornar, Baletni večer - Stravinski: Zgodba o vojaku, Pulrinella, Čajkovski: Labodje jezero. PONEDELJEK, 12. septembra, ob 15. uri: B. Smetana: PRODANA NEVESTA. MLADINSKA. SREDA, 14. septembra, ob 19. uri: G. Verdi: RIGOLETTO. IZVEN.
ČETRTEK, 15. septembra, ob 17. uri: B. Smetana: PRODANA NEVESTA ZAKLJUČENA SREDA, 21. septembra, ob 19. uri:	G. Puccini:	MADAME
BUTTERFLY. IZVEN.
PETEK, 23. septembra, ob 15. uri: G. Rossini: SEVILJSKI BRIVEC. MLADINSKA.
SOBOTA. 24. septembra, ob 19. uri: J. Gotovac: ERO Z ONEGA SVETA. IZVEN.
SREDA, 28. septembra, ob 19. uri: B. Smetana: PRODANA NEVESTA. IZVEN.
PETEK. 30. septembra, ob 15. un: B. Smetana: PRODANA NEVESTA. MLADINSKA. Blagajna je odprta vsak dan, razen nedelje, od 9. do 11. in od 18. do 19. ure oz. eno uro pred predstavo.
Informacije in rezervacije vstopnic po tel. (061) 214-180.
MGL
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
Vse ljubitelje gledališča vabimo k vpisu abonmajev z naslednjim repertoarnim načrtom v sezoni 1983/84:
O. von Horvath: KAZIMIR IN KAROLINA - ljudska igra G. Stefanovski: HI-FI drama G. B. Shaw: PIGMALION - komedija
R. W. Fassbinder: PETRA VON KANT IN NJENE BRIDKE SOLZE - drama A. Boal: S PESTJO PROTI ODPRTEMU NOŽU - politična drama
D.	Rupel: KAR JE RES, JE RES — komedija
W.Shakespeare: KAKOR VAM DRAGO - komedija
E.	Fritz: DEJANSKO STANJE -literarni kabaret
Vpisovanje abonmajev vseh redov bo oD 5. do 15. sept. in ŠTUDENTSKI abonma 3. okt. 1983
od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure.
Informacije po telefonu 214-111. Vabljeni.
V	pbnedeljek, 5. sept. abonma PREMIERSKI in SOBOTA
V	torek, 6. sept. abonma TOREK in RED T
V	sredo, 7. sept. abonma SREDA in RED O
V	četrtek, 8. sept. abonma ČETRTEK in RED B
V	petek, 9. sept. abonma PETEK in RED V
V	ponedeljek, 12. sept. abonma TOREK IN SREDA POPOLDANSKI
V	torek, 13. sept. ZAMUDNIKI NOVE ABONENTE ABONMAJEV VSEH REDOV PA VPISUJEMO V ČETRTEK, 15. sept.
Šentjakobsko gledališče LJUBLJANA, Krekov trg 2
Šentjakobsko gledališče, Krekov trg 2, vpisuje abonente za sezono 1983/84:
vsak dan od ponedelja do petka od 10. do 11.30 in od 16. do 18. ure, ob sobotah pa od 10. do 11.30.
dosedanji abonenti od 5. do 10. septembra
novi abonenti od 12. do 17. septembra
v Šentjakobskem gledališču -Mestni dom, Ljubljana, Krekov trg 2/1.
Informacije in rezervacije sprejemamo po telefonu št. 312-860.
08
KIMOICSRO
KAMSkO
ji.KD\ušr:K.
Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica vas vabi k vpisu abonmaja za sezono 1983/84. Prijave abonmaja sprejemamo vsak dan vključno do 15. sept. 1983 na naslov: PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE, Leninova 2 (Kulturni dom), 65000 Nova Gorica ali po telefonu 25-326. Prijavo abonmaja lahko oddate tudi kulturnemu poverjeniku pri lastni delovni organizaciji.
REPERTOAR je naslednji:
1.	W. Shakespeare: TROILUS IN KRESIDA, režija: Dino Radojevič
2.	Jordan Plevneš: ERIGON, režija: Ljubiša Georgijevski
3.	Nikolaj Erdman: MANDAT, režija: Jože Babič
4.	Eugene ONeill: DOLGEGA DNE POTOVANJE V NOČ, režija: Zvone Šedlbauer
5.	Sean O'Časey: PRAVLJICA ZA LAHKO NOČ, režija: Aleš Jan
6.	Thomas Bemhardt:	NAD
VSEMI GRIČI JE MIR, režija: Dušan Mlakar
KINO
SPORED ZA PETEK KINOTEKA, Miklošičeva c. 28: amer. španski barvni film ŠTIRJE V VIHARJU. Režija: John Pey-ser. Glav. vi.: Sue Lyon, Pemell Roberts. Predstave ob 16., 18. in 20. uri.
Prodaja vstopnic uro pred prvo predstavo.
UNION: amer. srh. kriminalka OBLEČENA ZA UMOR Briana de Palme. Vlogi: Angie Dickin-son, Michael Caine. Ob 17., 19. in 21. uri. Film ni primeren za Dtroke!
Ob 10. uri MATINEJA: ...et rircenses, za mlade: franc, komedija ŽANDAR PROTI MARSOVCEM (Louis de Funes) KOMUNA: ob 17. in 19. uri amer. CS srhljivka TELESNA STRAST L. Kasdana. Vlogi: Wil-liam Hurt, Kathleen Turner. Film ni primeren za otroke!
Ob 21. uri PULA PO PULI 83 -5. večer: tragikomedija KAKO ME JE IDIOT SISTEMATIČNO UNIČIL (Kako sam sistematski uništen od idiota). Prod.: Avala film, 1983. Scenarij: Moma Dimič. Režija:	Slobodan Sijan.
Glavna vloga: Danilo Stojkovič. BEŽIGRAD:	franc, komedija
VELIKA AVANTURA. Nova licenca! Vlogi: Louis de Funes in Bourvil. Ob 15.30, 17.45 in 20. uri.
TELEVIZIJA
Ul BIJ ANA
18.00	POROČILA
18.10	JAZZ NA EKRANU: Kvartet Pharoah Sanders. 1. oddaja
18.45 TARZAN, ameriška risana serija
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK I
20.00	ZGODOVINA SLO-
VENCEV V FILMSKIH FRESKAH:	»Plamenica
življenja«, serija; scenarij in režija Rudi Klarič
20.40 NE PREZRITE
21.00	Serif v new yorku
- ameriška nanizanka
22.10	TV DNEVNIK II 22.25 NOČNI KINO: CESTA
ŽIVLJENJA, brazilski film. 1980. režija Nelson Percira das Santos (glasbenika na poti k uspehu)
ODDAJNIKI U. MREŽE
18.00	TV DNEVNIK
18.15 VSAK PETEK NA ZA-CETEJC. otroška zabavnoglasbena serija
18.45	OHRID 83 - BALKANSKI FOLKLORNI FESTIVAL
19.30 TV DNEVNIK
20.00	KONCERT PIANISTA PAULA BENPECHA
20.50 POROČILA
20.55 NAŠIH TISOČ OBRAZOV, dokumentarna oddaja
21.45	NAJBOLJŠI JUGOSLOVANSKI FILMI IZ PU-UA: KDO NEKI TAM POJE, 1979, režija Slobodan Sijan, scenarij Dušan Kovačevič, igrajo Aleksa ndar Berček. Pavle Vu-jisač. Danilo Stojkovič, Dragan Nikolič
ZAGREB -1. PROGRAM
15.50
16.00
18.00
18.05
18.15
18.45
19.30
20.00
21.15
22.15
22.30
00.00
VIDEOSTRANI POLETNO POPOLDNE POROČILA TV KOLEDAR VSAK PETEK NA ZAČETEK
OHRID 83 - BALKANSKI FOLKLORNI FESTIVAL TV DNEVNIK
Serif mc cloud,
ameriška nanizanka ZABAVA VAS ALA PUGACOVA TV DNENVIK NOVA UMETNOST -VIDEOART IN NOVI TELEVIZIJSKI IZRAZ POROČILA
Gamer, Walter Brennan
16.30	KREMENCKOVI, serijska risanka
17.25 BABICA, OGLASI SE, PROSIM, serijska risanka
17.30	GEORGE, serija
20.15	NEREŠENO. policija prosi za pomoč
21.15	MODNA REVIJA
21.20	VEČER Z GEORGOM THOMALLO
22.05 Šport
22.20	NOČNI STUDIO
AVSTRIJA II. PROGRAM
KOPER
14.00	ODPRTA MEJA-Oddaja v slov. jeziku - VIDEO-TELEKS
17.30	ODPRTA MEJA-Oddaja v slov. jeziku - VIDEO-TELEKS - ponovitev
18.00	VELIKA DOLINA - serijski film
19.00	AKTUALNA TEMA
19.30	TVD - STlClSCE
19.45	BOLNIŠNICA NA KONCU MESTA - serijski film
20.45	UGRABITELJI, angleška kriminalka, igrata Came-ron Mitchell. Louis Max-well, režija Terrji Bishop
22.55 TVD - DANES
22.05 ZEIT IM BILD - ČAS V SLIKI
AVSTRIJA L PROGRAM
10.30 FANFAN LA TULIPE, francosko-italijanski film, 1951. Gerard Philipe, Gina Lollobrigida
12.15 NAŠE VESOLJE, serija Carla Sagana
15.00 TUDI SERIF VČASIH POTREBUJE POMOČ, ameriški film, 1969, Jame.
18.00 MODA. zadnji del serije o zgodovini oblačil 20.15 DEŽELA GORA
21.20	POLITIKA
22.20	OCl LAURE MARS, ameriški film, 1978, Faye Dunavvav
RADIO
PRVI PROGRAM
4.30-8.00 Jutranji program — glasba; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Glasbena pravljica, M. Leaf - Ivo Petrič: Zgodba o bikcu Ferdinandu; 8.50 Naši umetniki mladim poslušalcem: 10.05 Rezervirano za; 11.05 Ali poznate? J. Haydn: Simfonija št. 92 v G-duru — »Oxfordska«; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti;
12.30	Kmetijski nasveti. Martin Mencej: Ropanje pri čebelah;
13.30	Od melodije do melodije; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Karakteristični plesi iz baleta Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega (Simfonični orkester RTV Ljubljana, dirigira Miha Gun); 15.15 Naši poslušala čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.35 Vrtiljak - vmes: Napotki za turiste; 17.00 Studio ob 17.00: mladinska poletna politična šola ter zaposlovanje mladih.
pripravil Gojko Bervar. 18.1!> Gremo v kino. pregled kritik o slov. filmih (v jug. tisku) v Pulju in drugo; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela ...;
20.00	Slovenski solisti in ansambli, Božidar Lotrič-pozavna, Vlasta Doležal-Rus, klavir. Akademski baročni kvartet; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba;
22.00	Poročila - Našim rojakom
po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 23.05 Literarni nokturno: Svetozar Vlajkovič:	Pakiranje;
00.05—4.30 Nočni program (iz studia Koper); 1.30 Informativna oddaja v nemščini in angleščini (ponov.)
DRUGI PROGRAM - stereo
7.15—13.00 Petek na valu 202; 13.00-19.00 Od enih do sedmih - in še kaj. Znano in priljubljeno; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Stop pops 20 in novosti; 21.33 Petkov disko klub; 22.55-23.00 Glasba
TRETJI PROGRAM - stereo
15.00	Dober dan na III. programu; 15.02 Radijska šola za nižjo stopnjo; 15.35 Radijski operni list. Jakov Gotovac: »Ero z onega sveta«; 16.00 Dogodki in odmevi; 18.05 Radijska igra - Made-leine Louys: Spominčice, Glasbene miniature; 19.15 Vokalni skladbi Milorada Kuzmanoviča in Petra Ozgijana (pojeta: zbor KUD Ivo Lola Ribar in Colle-gium); 19.30 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — »Dubrovniške poletne igre 1983«, Večer NVagnerja; Zagrebška filharmonija, dirigent Lovro Matačič, solistka Ester Kovacs - sopran; 21.45 Mednarodna radijska univerza;
22.00	Pojeta sopranistka Mileva Pertot in tenorist Igor Filipovič; 22.45 Lirični utrinki; 22.50—23.00 Nočni akordi
TRIGLAV: MORAVA FILM ŠE ENKRAT - hongkonški akcijski film TIGROVA VRNITEV. Ob 16., 18. in 20. uri.
VIČ: fran. krim. TRI JE TREBA UBITI. Režija: Jacques Deray. Gl. vloga: Alan Delon. Ob 16., 18. in 20. uri.
ŠIŠKA: amer. CS vojni NA ZAHODU NIČ NOVEGA po romanu E. M. Remarqua. Režija: Del-bert Mann. Vloge: E. Borgnine, R. Thomas, D. Pleasance. Ob 16., 18. in *0. uri.
SLOGA: nem. erot. kom. KJE SE BOVA LJUBILA? Ob 15., 17., 19. in 21. uri. Otrokom ne dovolimo ogleda!-*
OTROŠKI KINO MOJCA: ja-pon. CS risanka PALČIČA. Ob 16. in 17.30.
Vstopnice uro pred začetkom prvih predstav.
DOMŽALE: ob 20. uri PULA PO PULI 1983, 4. večer: MEDENI MESEC.
SVOBODA, DOLGI MOST:
amer. JAMES BOND 007 - ŽIVIŠ SAMO DVAKRAT, ob 18. uri.
NARODNI DOM, LOGATEC:
ital. JAZ IN NILSKI KONJ, ob 20. uri.
CENTER KRANJ: PULA PO PULI’83: jugosl. BALKAN EKSPRES, ob 16., 18. in 20. uri. STORŽIČ, KRANJ: premiera jugosl. SMRT GOSPODA GO-LUŽE, ob 16., 18. in 20. uri. TRŽIČ: Ni kino predstav!
DOM, KAMNIK: Ni kino predstav!
RADIO, JESENICE: angl. MAŠČEVANJE PINK PANTERJA, ob 18. in 20. uri. Premiera hong-kon. PESTI IN KREMPLJI, ob 22. uri.
PLAVŽ, JESENICE: . franc. ZGODBA O DEKLETU O, ob 18. in 20. uri.
Film ni primeren za otroke! BLED: franc. NISEM JAZ, ON JE, ob 20.30.
DELAVSKI DOM, TRBOVLJE: amer. PLANET PREKLETIH, ob 18. uri.
SVOBODA n, TRBOVLJE:
ital. DIVJE SEME, ob 17. in 19. uri.
DELAVSKI DOM, ZAGORJE OB SAVI: amer. DESET ZAPOVEDI (I. del), ob 18. in 20. uri. Cene kino vstopnic zvišane. SEVNICA:	amer. NOČNE
IGRE, ob 20. uri.
ČRNOMELJ:	amer. ULICE
NASILJA, ob 20.30.
DOM KULTURE, NOVO MESTO: hongkonški ZMAJ V OGNJU, ob 18. in 20. uri. ROGAŠKA SLATINA: franc. JAVNA HIŠA 122, ob 18. in 20. uri.
ŠMARJE PRI JELŠAH: amer. TIMES SOUARE, ob 16. uri. Ameriško-nemški, PIRATI AVTO CESTE, ob 21. uri.
SOČA, NOVA GORICA: amer. BELO BLAGO ZA HONGKONG, ob 19. uri. PULA PO PULI83 HALO TAKSI!, ob 21. uri.
SVOBODA, ŠEMPETER PRI GORICI: amer. LINUA, ob 19. uri.
Amer. STALNO DEKLE, ob 21.30.
RADIO
MARIBOR
7.15 Danes za vas; 8.00 Poročila; 8.05 Obvestila, zabavna glasba in EP; 8.15 Čez tri gore, čez tri vode; 13.20 Pregled sporeda in zabavna glasba; 13.30 Po domače; 14.00 Novice; 14.05 Osmrtnice, obvestila; 14.10 Turistični napotki v nemškem jeziku; 14.20 Kadar boš na rajžo šel; 14.40 Nove note; 15.00 Poročila; 15.05 Posodi mi ploščo; 15.30 Prijetno popoldne vam želijo; 16.00 Dogodki in odmevi (Ljubljana); 16.35 Želeli ste — poslušajte; 17.00 Danes
OBVESTILA
Cenjene stranke obveščam, da imam novo tel. štev. 222-682.
Servis elektro bo j ler jev - Gril Pavel, Gornji trg 23, naročila od 6.30 do 10.30.
12617-0
RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV
TENIŠKA ŠOLA LJUBLJANA
Športni park Ljubljana, Ob kamniški progi vabi na začetne in nadaljevalne tečaje. Tečaje vodi Boris Majdič. Informacije po tel. 219-301, od 13. do 14. ure.
16165-0
RAKITNA VABI
v soboto, 3. sept. ob 18. uri na PLES NA SPLAVU. V primeru dežja bo prireditev naslednjo soboto. VABLJENI!
12520
Prosim priče prometne nesreče,
kT je bila 30. 7. 1983 ob 11.15 v križišču Titove c. in C. 7. korpusa, ali voznike, ki ste ustavili pred semaforjem iz nasprotne strani ter tiste, ki ste za menoj stali v križišču, da se zglasite na naslov: Hasim Silahič, Janševa 3, Ljubljana.
12533
______________________
V
zavod tivoii
Drsališče
umik rekreacijskega*'drsanja, torek in četrtek od 20. do 22. ure, četrtek od 10. do 12. ure, sreda in
Olimpijska lutrija
Sarajevo ’84 V. kolo
Žrebanje: 18. 9. 1983
petek (samo za starejše) od zi. do 23. ure, sobota, nedelja in prazniki 10.—12.,	14.—16. in
20.—22. ure. Ugoden nakup sezonskih vstopnic Zlati klub - savna od 6. 9. 1983 obratuje od ponedeljka do petka od 9. do 22. ure, ob sobotah od 8. do 16. ure, ob torkih samo za ženske, ostale dneve mešano.
Bowting
obratuje od ponedeljka do sobote od 16. do 22. ure.
£
Plesna šola
ROŽANC
tel. 325-878
vabi k vpisu v plesne tečaje s pričetki: začetni - 12. in 21. IX., nadaljevalni - 17. IX., izpopolnjevalni - 24. IX., začetni ZA STAREJŠE - 24. IX. in SKUPINA ZA ŠPORTNI PLES - 22. IX. ter tečaj rock & roila - 14. DC. 1983!
AEROBIKA
plesna gimnastika - začetni in nadaljevalni tečaj se prične 13. septembra.
VPIS: Plesna šola ROŽANC, Trg OF 3 (pri Kolodvoru), od 11. do 13. in od 17. do 20. ure.
DEŽURNI
ZDRAVNIK
LJUBLJANA
1.	Nujna ambulantno-medicinska pomoč v Ljubljani za odrasle neprekinjeno v Urgentnem bloku Kliničnega centra (vhod iz Bohoričeve ulice): Za otroke in mladino do 15. leta starosti - ob delavnikih čez dan v otroških in šolskih dispanzerjih zdravstvenega doma Ljubljana
— ponoči od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih v pediatrični dežurni ambulanti - Pediatrični kliniki - Vrazov trg 1. tel.: 310-246.
2.	Za nujno zdravniško pomoč na domu kličite po tel.: 323-060. V primeru življenjske nevarnosti ali ogroženosti pa tel. št. 94. Za otroke in mladino do 15. leta starosti se ob delavnikih od 7. do 19. ure obračajte na otroške in šolske dispanzerje Zdravstvenega doma Ljubljana. Pediatrična dežurna ambulanta od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih pa bo zagotovi j ala le v izjemnih primerih prevoz otrok z reševalnim vozilom v ambulanto. V takem primeru kličite po tel. 323-060.
3.	Prebivalci občine Grosuplje — Ivančna gorica kličejo za nujno zdravniško pomoč na domu po tel. 783-039 ali 783-006, v odsotnosti zdravnika od 19. do 7. ure
zjutraj, ob nedeljah in praznikih pa po št. 94.
4. Nujna zobozdravstvena pomoč ponoči, ob nedeljah In praznikih je v prostorih novega ZD Center, Metelkova ulka, pritličje, soba št. 50.
Ambulanta nudi pomoč v nujnih primerih in to vsak dan od 20. do 6. ure zjutraj naslednjega dne, ob nedeljah in praznikih pa ves dan. »Klic v duševni stiski« deluje od 19. do 7. ure naslednjega dne. Kličite po tel. (061) 313-715.
ZD Maribor, Ulica talcev 5, telefon 22-222
V mestu: dr. Jurij Kocmut, okoliška dežurna služba: dr. Zmago Turk in dr. Tatjana Grmek-Zem-ljič, ambulantna dežurna služba: dr. Irena Goršek-Lukas, pediatrična dežurna služba: dr. Marjeta Korbar.	*
DEŽURNA
LEKARNA
LJUBLJANA
Centralna lekarna, Prešernov trg
MARIBOR
Nočna in nedeljska dežurna lekarna: Lekarna Glavni trg 29.
ŠOLSTVO
OBVESTILO
Obveščamo vse starše na območju občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Mo-ste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik, da bodo vse osnovne šole vpisovale otroke v prvi razred za šolsko leto 1984/85 v ponedeljek, 5. septembra, v torek, 6. septembra in sredo, 7. septembra 1983, vse dneve od 8. do 12. in od 15. do 17. ure.
Vpis je obvezen za otroke, ki bodo do začetka šolskega leta dopolnili 6 let in pol (rojeni leta 1977 in do vključno 28. februarja 1978). Vpišejo se lahko tudi otroci, ki bodo do začetka šolskega leta dopolnili 6 let (rojeni do vključno 31. avgusta 1978).
Starši vpisujejo otroke praviloma v osnovno šolo,v v katere šolskem okolišu stanujejo. K vpisu naj pripeljejo otroka, predložijo izpisek iz rojstne matične knjige in izkaznico o cepljenju.
Pravočasno vpisovanje je potrebno zaradi organizacije priprave na osnovno šolo.
2-6664-Š
Delavska univerza Boris Kidrič Ljubljana, Miklošičeva 26
vpisuje
od 24. avgusta do 9. septembra od 8. do 17.ure vsak dan razen sobote
a) v osnovno izobraževanje (5., 6., 7. in 8. razred)
—	v obliki večerne šole in vodenega samoizobraževanja
—	v tečaje opismenjevanja
—	za OZD prirejamo posebne organizacijske oblike pouka Izobraževanje je brezplačno. Informacije: telefon 313-101
b)	s področja strokovnega izobraževanja v:
—	tečaj strojepisja, prve in druge stopnje
—	tečaj strojepisja za dijake, študente in strokovne delavce
—	tečaj pisarniškega poslovanja
—	tečaj knjigovodstva
—	tečaj za programerje na računalnikih
—	tečaj skladiščnega poslovanja
—	tečaj za strojnike centralnih kurjav
—	tečaj tehniškega risanja strojne in gradbene smeri
—	tečaj za voznike jadrnic in čolnov
—	tečaj za mornarje - kapitane večjih čolnov
—	tečaj iz astronomske navigacije na čolnih
—	tečaj za vzdrževanje klima naprav
Za OZD prirejamo seminarje iz varstva pri delu, tečaje iz požarnega varstva, seminarje iz higienskega minimuma ter druge oblike dopolnilnega in funkcionalnega izobraževanja po posebnih in dogovorjenih programih. Informacije:	telefon 311-182,
313-542
c)	na področju jezikovnega izobraževanja in samoizobraževanja odrasle v
—	intenzivne tečaje angleščine, nemščine, italijanščine, francoščine, ruščine, španščine, slovenščine za pripadnike drugih narodov Jugoslavije ter slovenščine za tujce
—	tečaje arabščine, kitajščine in srbohrvaščine
—	konverzacijske tečaje angleščine, nemščine, francoščine in italijanščine
—	osvežitvene tečaje angleščine in nemščine
—	konverzacijske tečaje »4x 1«
—	tečaje angleščine in nemščine za poslovno komuniciranje
—	tečaje angleščine in nemščine za stik s poslovnimi sodelavci
—	tečaje 2000 S
—	konzultacije za posameznike učence osnovne šole in šol srednjega usmerjenega izobraževanja v:
—	tečaje nemščine in angleščine po interesnem izboru
—	tečaje nemščine in angleščine po šolski snovi
Informacije:	telefon 322-791,
311-785
d)	v pripravljalne tečaje za vpis na višje in visoke šole
(preizkus znanja je možno opravljati samo še v šolskem letu 1983/84)
Kandidati se lahko pripravljajo in opravljajo preizkus znanja za naslednje šole:
višjo upravno šolo, višjo šolo za socialno delo, višjo šolo za zdravstvene delavce, fakulteto za strojništvo, elektrotehniško fakulteto.
fakulteto za naravoslovje in tehnologijo, biotehniško fakulteto, visoko šolo za telesno kulturo, višjo tehniško varnostno šolo, visoko šolo za organizacijo dela v Kranju (preizkus znanja se opravlja na VŠOD v Kranju) Informacije: telefon 313-101 e) s področja splošnega izobraževanja
—	v začetne in nadaljevalne tečaje ročnega pletenja in kvačkanja
—	v tečaje za učenje kitare
učence usmerjenega izobraževa-nja
—	v tečaje matematike za utrditev predelane snovi Informacije: telefon 313-101
Po naročilu ali dogovoru z OZD, DPS organiziramo in izvajamo
—	tečaje in seminarje za enote in štabe CZ
—	predavanja in konzultacije s področja SLO in DS
—	seminarje iz družbenoekonomskega, samoupravnega in družbenopolitičnega področja (za člane samoupravnih in upravnih ter poslovodnih organov)
Za občino Grosuplje vpisujemo na Območnem izobraževalnem centru v Grosupljem, Kolodvorska 2, telefon 772-309
22-6388
SREDNJA UPRAVNO ADMINISTRATIVNA ŠOLA LJUBLJANA
Ljubljana, Poljanska cesta 22
vpisuje kandidate za izobraževanje ob deju, in sicer za smeri:
—	administrativni manipulant (2-letno izobraževanje)
—	administrator (3-letno izobraževanje) in
—	upravni tehnik (4-letno izobraževanje).
Vpisujemo do 5. 9. 1983 vsak delovni dan od 8. do 12. ure ob ponedeljkih in četrtkih od 15. do 17. ure.
Informacije o vpisu dobite v tajništvu šole ali po telefonu številka 317-167.
30-6447
Dopisna delavska univerza Uni-verzum Izobraževalni center Ljubljana, Parmova 39 Vpisuje v
1. osnovno šolo za odrasle od
1.	-8. razreda (brezplačno šola-
nje);
2.	programe usmerjenega izobraževanja za:
—	kovinarsko-predelovalno usmeritev (skrajšani programi za kovinarske poklice, srednji programi za kovinarske poklice in strojnega tehnika ter nadaljevalni program za obratnega strojnega tehnika za absolvente poklicne kovinarske šole),
—	ekonomsko usmeritev (srednji program za poslovnega manipulanta ter za ekonomskega tehnika),
—	družboslovno usmeritev — smer administrativna (srednji program za administrativnega manipulanta in administratorja ter za upravnega tehnika);
3.	tečaje slovenskega, angleškega, nemškega in italijanskega jezika; tečaje angleščine in nemščine za predšolske otroke v vrtcih; tečaje strokovne angleščine za računal-nišvo, strojništvo in elektrotehniko; tečaj strojepisja; tečaj za skladiščnike; tečaj za tehnične risarje; tečaj za slikopleskarje; tečaj za delovodje; tečaje za varstvo pri delu; tečaj za kovinarske delavce; tečaj za stavce; tečaj za vzdrževalce klimatskih naprav; tečaj za vzdrževalce dvigal; tečaj za vzdrževalce poslovnih stavb; tečaj za kontrolorje v proizvodnji in pripravljalne tečaje za vpis na Višjo upravno šolo, Višjo šolo za socialno delo in Visoko šolo za organizacijo dela;
4.	filmsko in televizijsko šolo. Vpisujemo vsak delovnik (razen sobote) od 8. do 17. ure v Ljubljani, Parmova 39. Informacije dobite tudi po telefonu (061) 310-021.
6469-Š
PORTOROŽ
TOZD Blagovni promet
objavlja prosta dela in naloge
skladiščna manipulacija *
v skladišču v Ljubljani - 2 delavca Pogoj: PKV delavec (brez izkušenj)
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas in s polnim delovnim časom.
Ponudbe pošljite v 15 dneh na naslov: HP-Droga - skladišče Ljubljana, Letališka b. b. Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
2-6678
gorehje
Kupite jih sedaj
barvne televizijske sprejemnike
črno-bele
pralne stroje
'eievizijske sprejemnike
štedilnike
hladilnike
vgradne aparate
trih Gorenja e izdelke.
Podrobnejše informacije cfobite pri vašem orodajalcu v razstavno prodajnih cen in trgovinah, ki prodajajo t
Za dinarje deviznega pprekla 20% ceneje.
renje
telj XIV. zimskih Olimpiji kih iger ~ o 84
••
V
* -..........................................
v!v^/r/Xv.v.v.v.;.v.v.;.;.v.v.v.v.;.;.v.v.;.;.;.;.;v;v;.Xv!v!..v.v
IZPOLNITE, POŠLJITE NA NASLOV:	ČGP Delo, tozd Prodaja. 61(KMl Ljubljana. Titova 35
Naročam dnevnik Delo. Pošiljajte mi ga na naslov:	«-
Priimek in ime: _________________________________________________________________________
Ulica in hišna št.: . Poštna št. in kraj:
Datum:
Podpis:
IZDAJA CGP DELO, TOZD »DELO«, GLASILO SZDL SLOVENIJE • NASLOV UREDNIŠTVA: LJUBLJANA, TITOVA 35, TELEFONA N. C. 318-255, 319-255 • MALOPRODAJA - KOLPORTAŽA • YU DELO 31-255 • POŠTNI PREDAL 29, 61001 LJUBLJANA • TISK ČGP DELO, TOZD TISK ČASOPISOV IN REVIJ, LJUBLJANA, TITOVA 35 • NAROČNINA TEL. 315-366, REKLAMACIJSKI ODD. DOSTAVE DNEVNIKA »DELO« ZA LJUBLJANO TEL. 318-880, LJUBU AN A, TITOVA 35 • POSAMIČNA ŠTEVILKA STANE 12 DIN, SOBOTNA ŠTEVILKA 15 DIN • NAROČNINA ZA ZASEBNE NAROČNIKE 290 DIN MESEČNO • NAKAZILA NAROČNINE NA TEKOČI RAČUN TOZD DELO, ŠTEVILKA 50102-603-48909 • MESEČNA NAROČNINA ZA TUJINO: ZRN 17,50 DM, ZDA 7 DOL , AVSTRIJA 121,50 ŠIL., ITALIJA 10.270 LIR, FRANCIJA 52 F. F., ŠVICA 14,50 ŠVIC. F., ŠVEDSKA 52,50 Š. KRON • LETNA NAROČNINA ZA TUJINO: ZDA 84 DOL., AVSTRIJA 1.458 ŠIL., ZRN 208 DM, FRANCIJA 625 F. F., ŠVICA 173 ŠVIC. F., ŠVEDSKA 631 Š. KRON. ITALIJA 123.250 LIR • PLAČILA NA DEVIZNI RAČUN PRI LB, ŠTEVILKA 50100-620-107-
257300-27822/0; NAROČILA NA DNEVNIK DELO- SPREJEMAMO VSAK DAN IN ZAGOTAVUAMO DOSTAVO NA DOM V TREH DNEH OD NAROČILA • NAROČNINA JE SAMO MESEČNA • ODPOVEDI LAHKO UPOŠTEVAMO OB KONCU MESECA • STIK - OGLASNO TRŽENJE, UUBUANA TITOVA 35 61001 UUBUANA, TELEFONA N. C. 318-255, 319-255 • SPREJEM MALIH OGLASOV PO TELEFONU 223-311 • SPREJEM OSMRTNIC: OB DELAVNIKIH OD 7. DO 16. URE OZ. OB SOBOTAH OD 7 DO 11 URE OSEBNO (ŠUBIČEVA 1 IN TITOVA 35), PO TELEKSU YU DELO ST 31-633, S TELEGRAMOM ALI PO TELEFONU 223-311 (OD 14. DO 16. URE) ZA NAROČNIKE IZVEN UUBUANE • OB NEDEUAH IN PRAZNIKIH SPREJEMA OSMRTNICE (DO 16. URE) NEPOSREDNO CENTRALNA REDAKCIJA »DELA«, UUBUANA, TITOVA 35 OSEBNO ALI PO TELEFONU 318-252 ZA NAROČNIKE IZVEN UUBUANE • ROKOPISOV NE VRAČAMO
TELEFON DEŽURNEGA UREDNIKA 318-252 TELEKS YU DELO 31-255
14. stran ★ DELO
Petek, 2. septembra 1983
MALI OGLASI
TEL. 22 3311
STANOVANJA
prodam
TRISOBNO, 82 m2, novo. takoj vseljivo, izredno komfortno stanovanje. prodam za gotovino, najraje zdomcu. Dosegljivi smo najlažje od 7. do 8. ure zjutraj po tel. (061) 447-621.
P-12615-10
DVOINPOLSOBNO Stanovanje. 65 m\ prodam v Domžalah (kredit + gotovina), komfortno, sončno, vseljivo oktobra. Sešek. V. Vlahoviča 1/C. tel. (061) 722-416.	P-16205-10
ENOSOBNO,	komfortno,
opremljeno stanovanje, v bloku v Ljubljani - Polje, centralna kurjava, prodam najboljšemu ponudniku. Sma-ka. Staneta Severja 16, Maribor.
P-12249-10
DVOSOBNO stanovanje prodam za Bežigradom. Ponudbe po 18. uri po tel. (061) 348-306.	P-16075-10
SOBO, shrambo in WC prodam. Zglasite se lahko v petek: Ramzija Vehe. Gornji trg 10. Ljubljana. 16L22-10 DVOSOBNO, komfortno stanovanje. 55 m2, centralna, telefon, takoj vseljivo, prodam. Ponudbe pod »Šiška«.	T-24407-10
kupim
ENOSOBNO stanovanje v izmeri 35-48 mr kupim v Ljubljani. Ponudbe pod »Plačam v gotovini«. 12480-12
najamem
IŠČEM sobo s kopalnico ah souporabo kopalnice. Ponudbe pod oznako •Zaposlena«.	16154-13
NUJNO iščem garsonjero ali enosobno stanovanje. Tel. (068) 51-758. soboto in nedeljo od 10. do 15. ure.
T-24536-13
ŠTUDENTKA nujno išče sobo. Ponudbe pod »Poštena« ali po tel. (068)82-283. popoldne	P-12357-13
POŠTENA študentka nujno išče sobo Pon ude pod »Nujno« ali po telefonu (068) 82-283. popoldne
PT-24375-13 IŠČEM opremljeno gasonjero ah enosobno stanovanje v Fužinah, po možnosti blizu šole. Ponudbe pod »Zelo nujno«, tel. 446-419. P-12602-13 SOBO ali manjše stanovanjc išče mati z otrokom. Tel. (061)441-836.
PT-24629-13


Ki -v ;v
v --	.
---' -
prodaja
MOTOKULTIVATOfUEV
s priključki
GORENJE MUTA v vseh trgovinah SLOVENIJA AVTO
STANOVANJE v Ljubljani ali njeni bližnji okolici, ki bi ustrezalo vsaj osnovnim pogojem, išče mlada tričlanska družina. Dobro plačamo. Ponudbe pod »Kras«.	P-5321-13-ST
OPREMLJENO in ogrevano sobo. z uporabo kopalnice, išče študentka 1. letnika. Darja Šenčur. Kajuhova 28. Murska Sobota. tcL (069) 23-118.
1064-13 I
ŠT UDENT KA išče sobo s kopalnico v središču Ljubljane. Ponudbe po tel. (063) 710-639.	12261-13
oddam
TAKOJ oddamo v najem opremljeno enosobno stanovanje v Zalogu (49 m2) centralna, plin, poleg avtobusne postaje 11. Ponudbe pod »Dogovor«.	P-16116-14
ODDAM sobo in kuhinjo s souporabo kopalnice sostanovalki. Tel. (061)
48-309.
T-24528-14
STANOVANJSKA
OPREMA
prodam
NOVO franklinovo peč iz litega železa prodam. Tel. (061) 263-389, v ponedeljek po 16. uri.	T-24515-20
ZAKONSKO posteljo prodam. Makuc. Bohoričeva 14, tel. (061) 328-591.	16111-20
NIZKO moderno ležišče in pograd z žimnicami, izdelano po meri, 210x 110, prodam. Tel. (061) 347-977. po 12. uri.	PT-24505-20
DVE termoakumulacijski peči AEG. 3 in 4 kW. prodam. Telefon (061) 752-233. zvečer	PT-24662-20
DNEVNO SOBO s sedežno garnituro in otroško spalnico (zeleno-be-lo). odlično ohranjeno, prodam. Inf. po tel. (061) 340-282. ali na naslov: Vajde. Reboljeva 12, Ljubljana.
5393-20-ST
MODERNEJŠO zakonsko posteljo, z zelo dobro ohranjenima jogijema. prodam za 6.000 din. Telefon (061) 346-165. popoldan. 5365-20-ST RABLJENO sedežno garnituro poceni prodam. Tel. (061) 442-387, po 15. uri.	T-24598-20
KAVČ prodam. Informacije po (061) 268-620.	T-24632
tel.
2-20
GOSPODINJSKA
OPREMA
’ prodam
ŠTEDILNIK, rabljen (4 plin. 2 elektrika), prodam. Tel. 578-842.
12587-25
RABLJENO, nerjaveče, dvojno pomivalno korito, prodam. Klavčičeva 5. Kamnik, tel. 832-376, popoldne.
12557-25
HLADILNIK, dobro ohranjen, prodam. Laznik, tel. (061) 263-661, im. 66.	16133-25
SKIRNJO LTH, 3801. novo. prodam. Tel. (061) 211-114. od 17. ure dalje	T-24529-25
GORENJE zamrzovalno omaro. 220 1. prodam. Tel. (061) 317-844 int. 252.	12435-25
RABLJEN pralni stroj gorenje prodam. Inf. po tel. (061) 225-668. zvečer.	P-12503-25
(®D
GENERALNO čiščenje globinsko izpiram tapisom, itison in preproge, organizirane stranke imajo 20% popusta. Vse inf. po tel. (063) 851-134.	T-24473-165
kupim
VEČJO količino rabljenih hladilnikov kupim. Telefon (061) 265-109, od 7. do 10. ure.	P-24229-26
OTROŠKA
OPREMA
prodam
DVE OTROŠKI kolesi prodamo. Tel. (061) 341-632.	12494-30
OTROŠKI športni voziček ugodno prodam. Teh. (061) 571-833.
T-24535-30
GLOBOK italijanski voziček, zložljiv, moder žamet, kot nov, prodam. Tel. (061) 211-288, zvečer.
T-24520-30
OTROŠKO posteljico, z jogijem, prodam. Tel. (061) 578-625. dopoldan.	T-24495-30
OTROŠKI voziček tribuna in športni prodam. Informacije po tel. (061) 266-139. od 14. do 19. ure.
16134-30
OTROŠKO kolo za starost do treh let. popolnoma ohranjeno, prodam. Tel. (061) 552-315.	T-24500-30
GLOBOK italijanski žametni voziček prodam. Tel. (061) 451-543.
T-24324-30
GLOBOK otroški voziček prodam. Martinc, Pot na Freše 17, Zalog.
T-24563-30
GLOBOK otroški voziček prodam za 300 din. Tel. (061) 575-929.
16166-30
kupim
ZLOŽLJIV otroški voziček chicco kupim. Ponudbe na tel. (061) 558-
APARATI IN STROJI
prodam
OFFSET razmnoževalni stroj, rota-print. format A4, dobro ohranjen, prodam. Ivan Hudnik, Hruševo 24, 61356 Dobrova pri Ljubljani. P-5284-40-ST STROJE za zajem podatkov IBM 3742 - tandem prodam. Inf. od 7. do 14. ure po tel. (061) 267-861.
T-24588-40
VEČJI kompresor, skoraj nov. ugodno prodam. Inf. po tel. (065) 24-246, po 15. uri.	T-24568-40
NOV kombiniran stroj hobi 79, s štirimi operacijami, prodam za 6 SM. Plevel. Velesovo 12, 64207 Cerklje na Gor.	T-24643-40
KOMPRESOR trudbenik, zmogljivosti 10 l/sek., 15 atm, prodam. Tel. (068) 22-671.	T-24618-40
NAKLADAC yale 204. 1.5 m3, prodam. Tel. (065) 61-294, popoldne.	T-24726-40
KINOPROJEKTOR zvočni bo-
lex, zvočno kamero bauer in videorekorder telefunken VRV 630 (VHS), prodam. Tel. (068) 88-882, pop.
T-24713-40
ROLLEIFLEX SL 66 vrhunski enooki zrcalno-refleksni fotoaparat 6x6, popolnoma nov (izravnava linij, makro), planar 2,8/80. kaseto 120, vmesni obroč in zenzo bronico ETR-C 4,5x6, zenzanon 2,8/75 z deklaracijo, prodam. Telefon (061) 34-239, od 16. do 20. ure.	1065-40
TRAKTOR IMT 542 de lux, s kompresorjem in kabino, skoraj nov, prodam. Tel. (068) 40-138.
PT-24533-40 POPOLNOMA nov kombiniran skobeljni stroj. 4 operacije, delovna širina 30 cm. prodam. Matjaž Debevc, Žerovnica 55, 61384 Grahovo pri Cerknici	Pr-24587-40
KOPIRNI stroj za načrte na amoniak prodam. Tel. (061) 311-909, od ponedeljka do petka, dopoldne.
PT-24589-40 TISKARSKI razmnoževalni stroj multilit 1250, brezhiben, prodam. Re-dnak. Orlova 8, Ljubljana. P-12543-40
kupim
lympus
PEN in konica autoreflex, lahko tudi druge fotoaparate, ki delajo posnetke leica (18x24 mm), kupim. Foto »Stane«, 18000 Niš, Vukmanovska 7, tel. (018) 336.136.	PT-23082-42
KASETO za fotoaparat zenza bro-nica S2A kupim. Modic, Glavarjeva 20, Ljubljana, tel. (061) 347-091.
P-5320-42-ST
POSEST
prodam
kupim
PODIRATE lončeno peč? Odkupim vam jo! Telefon 571-136, od 19.-22. ure.	P-16143-72
MOTORNA
VOZILA
prodam
STARO HIŠO, 27x8.m, primerno za stanovanje in delavnico, 1 km iz središča Domžal, z dokumentacijo za adaptacijo, prodam. Ponudbe pod »Trifazni tok«.	PT-24400-60
GOZD, 1,5 ha, v bližini Kureščka. prodam najboljšemu ponudniku. Tel. (061) 346-154.	5380-60-ST
GRADBENO parcelo za atrijsko hišo, v Dobu pri Domžalah, takoj prodam za gotovino. Ponudbe pod »Dob«.	P-5335-60-ST
HIŠO z vrtom, podkleteno, dve garaži, s centralnim ogrevanjem, staro 12 let, v okolici Grosupljega, prodam. Kličite po tel. 321-043, samo med tednom.	P-5392-60-ST
STAREJŠO stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori, gospodarskim poslopjem, garažo, vrtom in dvoriščem, v Šempetru pri Novi Gorici, ugodno prodam. Informacije po telefonu (065) 267-39, po 16. uri.	P-12457-60
DVOSTANOVANJSKO hišo, 300 m2, v 5. gradbeni fazi, v bližini Turjaka, z gospodarskim poslopjem in 2000 m* zemljišča, prodam. Inf. po tel. (061) 316-209.	PT-24549-60
ZAZIDALNO parcelo v Pobegih, blizu Kopra, prodam. Zazidava trenutno zaustavljena. Nerina Hrvatin, Korti-na 10, Pobegi, Koper. T-24484-60
GRADBENI
MATERIALI
prodam
GRADBENE elemente plošče lip. malo rabljene, prodam. Tel. (064) 26-726 int. 297.	12473-70
BAKRENE plošče, 2x1 m prodam, po 4500 din za kos. Ponudbe pod »Ugodno«.	12479-70
2,5 m , plohov smrekovih suhih, primernih za takojšnjo uporabo, prodam. Ponudbe pod »Navedite ceno«.
12481-70
GRADBENO barako v Radomljah prodam. Tel. (061) 578-167.
T-24720-70
GRADBENO elektro omarico prodam. Tel. 576-762.	5399-70-ST
MIK uro, trifazni dvotarifni števec, okna jelovica - termopan, strešna okna purai, strešne stopnice, 80-litrski boj-ler, 3 kWh in termoakumulacijsko peč. prodam. Ponudbe pod »Novo« ali tel. (061)556-264.	12521-70
POCINKANE cevi, 1 /2 in 3/4 cole. za vodovod in 50 m PPR kabla, 3x2,5 in 3x1,5, prodam. Gradišče 12/V, stanovanje 27. T-24663-70 ŠTIRI nova balkonska vrata termopan. 220/80 in dve okni, 140/140 in 180/120, z roletami, prodam po ugodni ceni. Naslov: Jože Pene, Veliko Mlačevo 59, Grosuplje.	12534-70
NOVEJŠO, nerabljeno peč za centralno kurjavo, tam Stadler, z dvojnim kuriščem in štiri demiksa enoročne baterije, prodam. Inf. po tek. (061) 316-209.	PT-24550-70
PREVOZNIŠTVO Slejko, kompletne selitve, vključno selitve klavirjev, blagajn. Tel. 345-417 ali 346-922.
PR-16131-165
MZ 250 TS, 1981, prevoženih 2500 km, povsem ohranjen, prodam. Informacije popoldne tel. (061) 446-037.
P-12366-80
R 9 TL, star eno leto, prodam. Tel. (061) 213-871 od 16.-18. ure.
P-16126-80
P 126, letnik 77, dobro ohranjen, prodam. Tel. (061) 445-942.
P-16078-80
HONDO CBX, yamaho XS 110 in gumo phantom, 4.50/17 col, prodam. Matjašič, Fabianijeva 39, tel. (061) 324-320, od 14. do 17. ure.
5265-80-ST
GOLF JGL, prva reg. april 1981, kupljen december 1980. 29.000 km, prodam. Tel. (064) 60-796.
P-T-24268-80 126 P, letnik 82, 3.000 km, rdeče barve, prodam. Silvo Škof, Cesta na Brdo 76 a (nova ulica Kantetova), Ljubljana, popoldne. P-5287-80-ST OPEL rekord karavan, letnik 1970, prodam. Inf. po tel. (061) 264-110.
PT-243220-80 DOBRO ohranjen ford escort, letnik 79, prodam. Vinko Sovine, Vodice nad Ljubljano 11.	PT-24514-80
NOV ritmo 105 TC, 1983, črne barve, model s sejma, prodam. Cena 120 M. Tel. (011) 439-656, dop.
PT-24493-80 Z 750 LC, letnik 1980, prodam. Cena 12,5 M. Inf. Plešnik, Pot na Brod 6, stanovanje 10, 61433 Radeče.
PT-24521-80 RITMO, nov in citroen GS 1,3, letnik 79, prodam. Hrovat, Puterlejeva 2, Ljubljana.	P-12443-80
LADO, novo, karavan, prodam. Tel. 061 784-031.	PT-24303-80
LADO 1200, letnik 72. 84.000 prevoženih km, registrirano do aprila 84, ugodno prodam. Tel. (061) 263-915.	P-5299-80-ST
R 18, nov, prodam. Kemova 9, Gunclje, Ljubljana Šentvid.
PT-24376-80 JE i l O JL, letnik 1981, prevoženih 18.000 km, prodam. Dubrovnik, tel. (050) 20-853.	PT-24344-80
AUDI 60 L, letnik 70, registriran do junija 84, prodam. Tel. (061) 861-488.	PT-24338-80
ZASTAVO 101, letnik 75. gara-žirano, prodam za 12 SM. Inf. v petek po tel. (061) 321-004, sobota, nedelja (064)77-190.	P-12590-80,
KOMBI VW kesonar, julij 82, prodam. Inf. po tel. (061) 612-368.
PT-24609-80 IMV KOMBI, osebni, prodam. Rožna dolina, c. XVII/15. P-12597-80
MERCEDES 250 S, letnik 68,
plin in bencin, karoserija kot nova, prodam. Savo Sovre, Cesta Andreja Bitenca 11.	PT-24624-80
GA, letnik 81, z dodatno opremo, prodam. Avtomobil bo v nedeljo v Ljubljani na sejmu, KP 877-00. Tel. (066) 24-151, dop. PT-24627-80 GOLF JGL, 1. 82, bele barve, prodam. Inf. po tel. (073) 572-597, od 7. do 19. ure.	PT-24640-80
PEUGEOT 504, letnik 79, prodam. Tel. (063) 23-556. PT-24579-80 GOLF, I. 81, prevoženih 17.000 km, garažiran. prodam. Telefon (071) 549-716.	PT-24539-80
FORD ESCORT, letnik 79, prodam. Tel. (061) 722-146. PT-24560-80 ZASTAVO 750 ugodno-prodam. Marjan Breznik, Rafolče 35 pri Lukovici - Domžale.	P-16176-80
ŠKODO 120 L, junij 79, garaži-rano, zaščiteno, 38.000 km, prodam. Kličite po tel. (061)312-415, zvečer.
P-12507-80
(jULr diesel, nov, neregistriran, prodam. Kličite od 16. ure po tel. (071) 636-902.	T-24445-80
Z deviznim vplačilom za dostavna vozila: »zastava 850 AK-kombi«, »zastava 850 AL-kombi luxe«, »zastava 850 AF-furgon«, »zastava 850 AFP — panorama«, »zastava 850 AT — kamionet« in »zastava 850 AP — podaljšana kabina,« imajo kupci v Jugoslaviji in tujini naslednje ugodnosti:
-	Popust na tovarniško ceno 10%
-	Prihranek pri oprostitvi osnovnega prometnega davka od 8-17,4%, odvisno od modela
-	skupen prihranek od 41.768 do 72.625 dinarjev, odvisno od modela
-	Takojšnjo dobavo vozila takoj po prejemu vplačila na devizni račun Jugobanke - osnovne banke avtomobilske industrije - Kragujavec
-	Garancijski rok za dostavna vozila iz programa »zastava« je leto dni, in dve leti za školjko
Vplačila v tujini vplačajte prek naslednjih predstavništev in birojev Jugobanke v ZR Nemčiji, Avstriji, Franciji, Švici, Holandski in Švedski:
6. Frankfurt/Main 1. Goethe Strasse 2/II. tel. (0611) 285-958
4 Dusseldorf. Klosterstrasse 34/1, tel. (0211) 356-434
10OO Berlin 12. Am Schillertheater 2—4. tel. (030) 311-42-85
d Manheim, M-7. NO 16-17. tel. (0621) 1707209
8 Munchen, Sonnenstrasse 12/111, tel. (089) 595-087
3 Hannover, Goseriede 15/111, tel. (0511) 173-56
85000 Nurnberg. Zufuhrstr. 2. tel. (0911) 26-13-12
7 Stuttgart 1. Koningstr. 54/B, tel. (0711) 22-42-68
2. Hamburg, Schleusenbrucke 1—4. tel. (040) 372103
A-1040 Wien, Argentinierstr. 22/11/4-11. tel. (0222) 656-440
75116 Pariš. 25 Rue Lauriston, tel. 500-83-73
8001 Zurich. Talstr. 82. tel. 01/211 77-67
Amsterdam. C SINGEL 512, tel. 249274
111 22 Stockholm. Kungsgatan 55 3 TR, tel. 08/21 33 08
Za vse informacije se obrnite na prodajno mrežo »Zastava« v Jugoslav ji.
E3 nmM dostavna vozila sombor
GOLFA diesel, starega 15 dni in golfa, na bencin, starega 8 mesecev, prodam. Tel. (011) 463-794.
PT-24607-80
FIAT—PANDA 45, star 20 mesecev,, zelo dobro ohranjen, prodam. Tel. (061) 52-372.	P-12523-80
BMW, letnik 72, prodam. Markič, Ivančna gorica 62.	P-16168-80
FIAT 750, letnik 73, potrebno je kleparsko popravilo, in druge nove nadomestne dele, prodam. Tel. (061) 268-391.	PT-24522-80
BMW 2002 prodam najboljšemu ponudniku. Tel. (066) 51-238, dopoldne.	T-24405-80
BMW 316, letnik 80, z dodatno opremo, prodam ali zamenjam za golf, z doplačilom. Tel. (061) 52-711, od
15.	do 20. ure.	T-24475-80
KADETI , letnik 67, registriran do aprila 84, cena 9 M, prodam. Tel. (068) 71-193.	T-24476-80
AUDI 60, dobro ohranjen, z novim motorjem, pravkar registriran, prodam. Tel. (064) 79-493.	T-24482-80
Z 101 confort, letnik 79, prevoženih
27.000	km, prodam za 170.000 ND.
Milinovič, Medno 28, tel. (061) 50-682.	12460-80
R 4, letnik 77, prodam za 7 M. Tel. (061) 752-757.	T-24483-80
GOLF JGL, 1. 1982, konec septembra, barva gnile višnje, prevoženih 4.600 km, prodam. Telefon (071) 519-370.	T-24465-80
AVTO toyota, letnik 71, garažiran, prodam za 7 SM. Ogled vsak dan po
16.	uri: Perko. Pristava 78, Tržič.
16144-80
ŠKODO 120 LS, prevoženih
25.000	km, prodam za 29 SM. Tel.
662-055, od 20. do 21. ure. 16139-80 KOMBI zastava 430 F prodam. Tel. (061) 341 -632.	12493-80
ZAPOROŽEC, april 75, prevoženih 45.000 km, garažiran, dobro ohranjen, ugodno prodam. Kličite po tel. (061)314-111.	T-24501-80
BMW 1600, dobro ohranjen, prodam. Tel. (061) 263-461, int. 322, Bojan.	T-24507-80
ELEKTRONIK 90, september
80,	2000 km, kot nov, prodam. Tel.
(061)831-123.	T-24512-80
AUDI 60, dobro ohranjen, prodam po ugodni ceni. Tel. (061) 721-042, popoldne.	T-24524-80
R 9, letnik 83, prodam. Cena po dogovoru. Henigsman, Vavča vas 46, Semič.	T-24517-80
DIANO 6 L, letnik 77, prodam za 6 M. Tel. (061) 261-818, popoldne.
T-24461-80
TOMOS avtomatic, star mesec dni, na pedala, prodam ali zamenjam za enakovrednega na tačke. Tel. (061) 322-935.	T-24467-80
Z 101, letnik 75, na novo registriran, dobro ohranjeno, prodam. Inf. vsak dan po tel. 785-047.	16153-80
AMI 8, letnik 75, prodam za 5,5 M. Zlata Gmča, Vrhnika. Na klisu A 1, ogled od 16. ure vsak dan, v soboto ves dan.	T-24471-80
VW golf, let. 78, karamboliran, prodam. Ponudbe po telefonu 347-972,'hli 320-348, od 16. do 18. pr e, Breskvar.	P-5191-80-ST
BMW 1600, karamboliran, prodam tudi po delih. Informacije po tel. 265-876, od 17. ure dalje.
p.cii q.an.CT
ZASTAVA 101 C, letnik 82,
7.000	km, prodam. Tel. (061) 48-
281.	P-12411-80
GOLFA JGL, november 81, dodatno opremljen, garažiran, prevoženih
10.000	km, prodam. Tel. (071) 619-572, od 16. do 20. ure. PT-24327-80 ODLIČNO ohranjen, malo vožen, garažiran citroen D-19 special, velika žaba, letnik 1971, prodam za
200.000	din. Telefon (062) 28-089.
1067-80
SUNBEAM 1300, letnik 78, do-| bro ohranjen, vgrajena plinska naprava, ugodno prodam. Tel. (061) 791-807 dopoldne, 791-671 popoldne.	T-24724-80
LADO 1500 SL, letnik 79, prodam. Inf. po tel. (061) 812-109.
T-24676-80
FIAT 750 lux, prevoženih
57.000	km, letnik 78, prodam. Tel.
(061)50-315.	T-24693-80
ALFASUD 1,3 SL, 1. 82, prodam. Cena po dogovoru. Tel. (061) 329-985.	16199-80
JUGO 45, -nov, prodam. Tel. (061) 345-867.	T-24696-80
JETTO, letnik 82, prodam. Tel. (068) 88-882, pop.	T-24712-80
Z 101, letnik 78, nujno prodam. Tel. (061) 811-344, od 6. do 14. ure.
T-24705-80
ZASTAVO 101, štiri leta staro, prodam. Tel. (061) 579-522. 12614-80
Z 750, prodam za 29.000 din. Trzin, Jemčeva 10.	12591-80
GOLF diesel, julij 83, prodam. Tel. (071) 521 -036.	T-24604-80
GOLF, na bencin, prodam. Tel. (078) 47-601, od 13. do 20. ure.
T-24659-80
SAAB 99, letnik 71, dobro ohranjen, prodam. Pogačar, Britof 231 d, Kranj, tel. dopolne (064) 28-861 int. 23-42.	T-24690-80
Z 101 confort, letnik 1980, prevoženih 38.000 km, prodam za 19 M. Informacije tel. (061) 347-710. 5376-80-ST PEUGEOT 504 TI, 1. 72, kovinsko modre barve, 105 kW, motor 1.78, poceni prodam. Ogled popoldffe: Titova 229.	5357-80-ST
WARTBURG karavan, letnik 81,
18.000	km, nujno prodam za 23,5 M.
Pavlišič, Janševa 3, Bežigrad, popoldne.	5349-80-ST
LADO 1500 SL, letnik 79 oktober, belo, garažirano, prvi lastnik, prodam. Informacije po tel. (061) 59-009, med 16. in 18. uro.	5340-80-ST
ROG tomos avtomatik prodam za 1,7 M. Cankarjeva 50, Kamnik.
5337-80-ST
OSEBNI avto opel rekord, letnik 1974, prodam. Inf. po tel. (061) 821-429.	PT-24718-80
R 4 G l L, letnik 82, prodam. Tel. (061) 454-163, pop. PT-24694-80 ZASTAVO 101, confort, letnik
81,	prodam. Tel. (061) 446-362.
PT-24686-80
MERCEDES 200 diesel, let. 75,
prodam za 77 M. Tel. (064) 75-236.
PT-24682-80 GOLF JGL, bele barve, letnik 82, prevoženih 11.000 km, ugodno prodam. Inf. tel. (061) 315-698, Živkovič, Jakšičeva 7, Ljubljana. PT-24677-80 MAN kiper, tri osi, dobro ohranjen in magirus deutz kiper, tri osi, dobro ohranjen, prodam. Tel. (064) 50-476.	T-24674-80
R 18 in tam 2001 prodam po ugodni ceni. Informacije po tel. (068) 44-098.	P-5372-80-ST
ČZ JAWO 175 prodam. Ponudbe po telefonu 453-654.	P-5355-80-ST
R 4, letnik 1973, cena 7,5 M, prodam. Tel. (061) 454-447.
t	P-5354-80-ST
126 P, letnik 1978, prodam za
120.000	din. Tel. 443-296.
P-52910-80-ST 126 P, letnik 1980 november, prodam. Tel. (061) 326-023.
P-5402-80-ST
ZASTAVO 101 S, I. 79, prodam. Cunder, Hošiminhova 5, Ljubljana, tel. 328-212, popoldne.
P-5301-80-ST
KAVVASAKI 1000, J 1, avgust 81, model 82, 103 KM, 850 km, pravkar odpakiran, oblika ista kot GPZ 1100, prodam. Trzin, Mengeška 20, od
17.	do 19. ure.	PT-24399-80
GOLFJ, letnik 78, prevoženih
55.000	km, prodam. Inf. od 10. do 12. ure po tel. (061) 316-706.
^	Fr-24384-80
FORD taunus XL, reg. april 84, (9 M) in R 12, registriran (7 M), ugodno prodam. Tel. (064) 70-111, pop- Za-kraj še k.	T-24626-80
PEUGEOT 305 SR grand confort, posebne izvedbe, letnik 79, prodam za 65 SM. Tel. (066) 22-803.
T-24625-80
R 12, dobro ohranjen, prodam za 16 M in tovorni Z 620 B, nosilnost do 2 toni, karamboliran, z vsemi nadomestnimi deli in z novim motorjem, prodam za 7 M. Tel. (061) 722-248, po 15. uri.	T-24665-80
MERCEDES 508, letnik 77 in colf diesel, letnik 79, prodam. Inf. po tel. (063) 26-744.	T-24602-80
GOLF, 1982, prevoženih 5.500 km, prodam. Tel. (071) 515-698, od 14. do 16. ure.	T-24584-80
126 P, letnik 82, prevoženih 22.000 km, ohranjen, prodam za 250.000 din. Tel. (061) 852-111, int. 226, od 7. do 15. ure.	T-24581-80
KAVVASAKI Z 1000 prodam. Tel. (067) 21-451.	T-24575-80
NOVO zastavo 850, 3.000 km, modro, prodam. Ponudbe pod »850.«
16173-80
126 P, letnik 78, prodam. Ponudbe po tel. (061) 556-264.	12528-80
AUTOBIANCHI A 112 JU-
nior, letnik 82, 9000 km, prodam. Tel. (067)23-172.	T-24671-80
ETAT Z 645 AD, letnik 79, vozen in osebni avto volvo 145 karavan, letnik 74, prva reg. 76, vozen, prodam. Ogled v petek, soboto, nedeljo: Janez Kastelic, Žabja vas 36, Novo mesto.
T-24656-80
GOLF, september 82, bel, 8.000 km, prodam. Tel. (064) 75-042.
T-24562-80
GOLF DIESEL, nov, registriran, prodam. Kličite od 16. do 20. po tel (071)517-272.	T-24631-80
NOV golf diesel prodam. Tel. (071) 613-265.	T-24582-80
R 12, leto izdelave 1972, prodam. Tel. (061) 446-632.	12559-80
ZASTAVO 101, mediteran, staro 15 mesecev, prodam. Vprašajte. Milan Rosič, 34000 Kragujevac, tel. (034) 45-277 ali 61-867, do 14. ure.
T-24555-80
CITROEN GA, januar 81, 73.000 km. beige barve, garažiran, prodam za 36 M. Tel. (062) 21-271.
T-24543-80
kupim
TOMOS automatic ali APN, dobro ohranjen, kupim. Tel. (061) 320-600, popoldne.	16185-82
RENAULT trafic kupim. Tel. (061)267-637.	P-16169-82
garaže
GARAŽO za Bežigradom BS 3, oddam proti predplačilu. Tel. (061) 578-167.	T-24691-83
deli za avto
GLAVO motorja za mercedes 220 D, kupim. Tel. (063) 850-413.
PT-24689-84
VTVO prodam po delih. Tel. (061) 52-025.	P-12329-84
MOTOR za opel rekord 1700, dober. od letnika 67 dalje, kupim. Miha Kavka. Šlandrova 27, Domžale, tel. (061)721-335.	PT-24577-84
FIAT 125, italijanski, prodam po delih. Inf. Prošek, Zaloška 218 B.
16175-84
ŠPORTNI
REKVIZITI
prodam
KOLO senior, 10 prestav, staro eno leto, prodam za 9.000 din. Ponudbe po tel. (061) 327-123.	T-24645-90
LUPINO betonske jadrnice, 9x3,35, prodam. Ogled: Cerkova 26, vsak delavnik dopoldne. P-5350-90-ST IZVENKRMNI motor tomos 4,5, prodam. Motor ima prosti tek in dodatno eliso za gumijaste čolne ter orodje. Je odlično ohranjen in konzerviran. Miro Jager, Obirska 19. P-5394-90-ST GLISER, nov, italijanski mod., s prikolico, vse novo, prodam. Cena 15 M. Prodam tudi fiat 124 po delih. Suhadolc, Podsmreka 8, 61356 Dobrova pri Ljubljani.	P-5385-90-ST
DVA dobro ohranjena šotora, vsak za 4 osebe, prodam. Enega za 17.000, drugega 20.000 din. Telefon (064) 81-913.	PT-24346-90
LESENO BARKO, 5 m, zvgra-jenim diesel motorjem, 7 KM, prodam za 130.000. Tel. (066) 24-151. dop.
PT-24651-90 DIRKALNO kolo rog junior prodam. Tel. (061) 342-113. T-24479-90 MAESTRAL 7 in tomos 4 prodam. Tel. (061) 263-461 int. 322 Bojan, dopoldne.	T-24508-90
ČOLN beograd šport, tomos 4 in šotor - dve spalnici, prodam. Tel. (064) 62-445.	T-24511-90
ŠOTOR in blazino za dve osebi, povsem novo, prodam. Tel. (061) 50-393.	12446-90
PRODAM ali zamenjam čoln elan (banca) in motor tomos. Tel. (061) 266-882.	16101-90
kupim
GLASI KON, motorni čoln SSV 164 ali SSV 173, novejši, kupim. Ponudbe pod »Gotovina«. Pl2594-92
prikolice
BRAKO prikolico prodam. Tel. (061) 325-208.	PT-24209-93
KAMP prikolico, tip 305, z baldahinom in kombiniranim hladilnikom, prodam. Pavel Matevljič, Naklo 11, Divača.	12430-93
PRIKOLICO IMV 390 L, 3+1, s hladilnikom in predprostorom prodam. Telefon (062) 24-083.	1068-93
ADRIA karavan, 450 Q, letnik 80, z baldahinom in kompletno opremo, prodam. Cena po dogovoru. Ogled mogoč od 5. 9. do 9. 9. popoldne. Jože Gril, Poljane 32, Dolenjske Toplice.
T-24591-93
prodam
ORGLE CX-3, leslie elka in mo-nofonični synthetizator, nujno prodam ali zamenjam za pianino (yamaha... itd.) ali klavir. Tel. (068) 22-271.
T-24571-100 DVOMANUALNE orgle delta z vgrajenimi ritmi ugodno prodam. Ši-pelj, Podtabor 24, Grosuplje.
PT-24518-100
AKUSTIČNI
APARATI
prodam
V DELOVNO razmerje sprejmem dva zidarja, plačilo po dogovoru. Ponudbe pod »Redna zaposlitev«.
16162-130
KV mizarja za mojstra v delavnici takoj zaposlim. Tel. (061) 555-537, ali Štrukljeva 17, Gunclje. PT-23811-130 ŽENSKO, vestno in pošteno, iščemo za pomoč pri gospodinjstvu in varstvu dveh šoloobveznih otrok, dnevno za 6 ur. Ponudbe pod »Koseze«.
P-12595-130 ZAPOSLIM pridnega, nekvalificiranega delavca - avtopralnica. Vodovodna 92 A, Lj. Tel. 346-541.
P-16184-130 INŠTALATERJA centralne
kurjave takoj redno zaposlim. Ponudbe in informacije na tel. (061) 653-627.
PT-16218-130 PRIDNO študentko za pomoč v gostinstvu, sprejmemo na delo. Plačilo do 30.000 mesečno, hrana in stanovanje brezplačno. Ponudbe pod »Nastop dela takoj«.	P-16198-130
PROSIM za izvajalca zidarskih del: predelave stene, ometi in fasada. Ponudbe pod »Dober izvajalec«.
P-5344-130-ST
išče
MUSIČ man, 130 vatni combo vrhunski ojačevalec za kitaro prodam. Tel. (061) 322-825.	12495-105
A VT ORADIOKASET O-
FON, 2x25 W, prenosni radiokasetofon. 2x10 W, prodam. Telefon 574-940.	16140-105
GORENJE studio z zvočniki in ZX 81 -1 K ugodno prodam. Tel. (069) 23-330 int. 53, dopoldne. T-24519-105
NOV gramofon benytone prodam za 2,3 M. Ponudbe pod »Deklariran«.
16158-105
KAKOVOSTNE 80-vatne zvočnike, prodam. Cena 18000. Tel. (061) 441-552, med 17. in 21. uro.
12472-105
RECEIVER lenco, 2x25 W, prodam. Tel. (061) 553-428. T-24178-105 GRUNDIG barvni TV', 51 cm. nov, prenosni, prodam za 10,5 M. Tel. (061) 442-460.	T-24513-105
BARVNI TV gorenje, ekran 67, ugodno prodam. Telefon (061) 451-048.	PT-24652-105
GLASBENI center gorenje, star dve leti, brezhiben, prodam. Torkar, Linhartova 86, Ljubljana.
P-5395-105-ST VRHUNSKE angleške zvočnike, lovvther, prodam. Inf. po tel. (061) 342-775.	T-24554-105
S ON V gramofon PLSX 1 prodam. Tel. (061) 268-620.	T-24633-105
KASETNI avtoradio, z equaliser-jem 2x25 W,z zvočniki, za na polico, 30 W, prodam. Brane Polh, Kržišniko-va 1, Medvode.	16174-105
UMETNINE IN STARINE
prodam
POSLIKANO restavrirano skrinjo, prodam za 3,5 M. Telefon (061)
225-572.	T-24709-110
KNJIGE
prodam
PRODAM 50 knjig iz zbirke Naša beseda. Cena 10.000 dinarjev. Ponudbe pod oznako »Za ljubitelja«.
T-24492-120
dobi
TAKOJ zaposlim sposobnega elek-troinštalaterja, ki ima smisel za organiziranje dela z manjšo skupino. Ponudbe pod »Dohodek zagotovljen po delu«	P-12491-130
DVE OPERATERKI iščeta
popoldansko delo na disketi, facom ali IBM. Tel. 441-422, int. 371.
5378-132-ST IŠČEM popoldansko honorarno delo, lahko na dom. Ponudbe pod »Pridna«.	5345-132-ST
DROBNA dela sprejmem na dom. Tel. (063) 851-134.	T-24474-132
ran
najdeno
RUMENEGA zajčka, igračko, izgubljenega v ponedeljek od Adamičeve do Mosteca, oddajte prosim v trgovini^ Vodnikova 181 in pustite naslov zaradi
nagrade.
12458-16^
preklici
PREKLICUJEM garancijski list osebnega avtomobila, zastava 128, reg. LJ-377-680. Anton Erčulj. 16218-162
razno
LJUBITELJI MODELAR-
^ * V A - prodam maketo ladje con-stitation. Inf. po tel. 267-62, vsak dan po 20. uri.	P-5398-164-ST
NOV elektronski invalidski voziček, znamke postura sistem, prodam. Tel." (061) 47-659, od 11. do 12. ure.
T-24498-164 UGODNO prodam likalni stroj, francosko posteljo, zastava 101. let. 77/78 in televizor. Ogled v soboto in nedeljo od 19.-21. ure. Roman Hrast, Rudija Papeža 5, Kranj. 16148-164
ŽAGO-CIRKULAR, pocem prodam. Tel. (061) 314-496, v popoldanskem času.	16140-164
ŠTIRI nove sončne kolektorje. izdelek IMP. komplet s spojnimi elementi, prodam. Ponudbe pod »Sončna energi-* ja«.	12555-164
prodam
ZAJCE činčile in mešance prodam. Anton Bedekovič, Plešivica 119.
16136-150
AFGANISTANSKE hrte, rodovniške mladiče, prodam. Tel. (062) 790-225	T-24249-150
PSA, nemško dogo, prodam. Inf. po tel. (061) 50-403.	PT-24590-150
NOVOFUNDLANDCE, mladiče z rooovnikom. odličnih staršev, prodam. Matija Absec, Prečna 15. Domžale.	Pl-23568-150
MLADIČE dobermana, škotskega ovčarja, pekineza in nemškega ovčarja, prodam. Dostava brezpfačna. Tel. (011)216-788.	PT-24406-150
MORSKE prašičke prodam. Telefon 264-435.	5341-150-ST

0 6 6 OOTi
IZOLACIJO podstrešij izvajam s svojim ali vašim materialom. Tel. 576-762.
5400-165-ST
d>
ASFALTIRANJE dvorišč in krajevnih cest. Ing. Stojan Puntar, V loki 43, Dragomer 61351. Inf. po tel. (061) 447-202 ali (061) 446-114, od 7. do 15. ure.
PT-24187-165
# m
m
Institut Jožef Stefan Ljubljana
Delovna enota Skupne službe - finančno-računovodska služba objavlja prosta deia in naloge
knjigovodje I
za vodenje deviznega knjigovodstva
Od kandidatov zahtevamo strokovno znanje ekonomista - finančnika, vsaj tri leta delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah ter sposobnost za samostojno delo na ožjem strokovnem področju.
Delovno razmerje za navedena dela in naloge bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Prijave sprejema sekretariat Instituta Jožef Stefan, Ljubljana, Jamova 39, 8 dni po objavi oglasa. O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
1 -6653
Gradimo tudi jeseni
Za vse, ki gradijo, bo gotovo pomembno, če bodo na enem kraju dobili večino tistega kar potrebujejo pri gradnji.
V Metalki na Topniški v Ljubljani, v Domžalah, Kamniku in Ptuju bo v dneh do 21.9. 1983 posebna bogata izbira gradbenega materiala.
Naj vas opozorimo na: cement, cementne in opečne izdelke, apno, maltit, zidake. siporex bloke, termo in hidroizolacijski material, betonske strešnike, betonske cevi, betonske kvadre, dimniške tuljave, Schiedel dimnike, marmorne okenske police, tlak. obloge, lepilo za ploščice, fugirno maso, keramične ploščice, betonsko železo in armaturne mreže, strešna okna, kovinske podboje, stavbno pohištvo, žlebove in cevi, parket, kovinska garažna in protipožarna vrata, bencinske in električne mešalce za beton, samokolnice (uvoz iz CSSR).
Novost v naši ponudbi so tudi: celotne betonske montažne garaže, dimniške tuljave novi hidro in izolacijski materiali.
Prodajamo za gotovino in gradbene kredite.
Na kupčevo željo organiziramo tudi prevoz na gradbišče!
Z Metalko sedelujejo: Krka Izolacije Novo mesto. IGM Strešnik Dobruška vas, Vegrad, Tozd Vemond, Titovo Velenje, RŠC Titovo Velenje, Termika Ljubljana, Marmor Hotavlje, Gradnja Žalec, Tozd Proizvodnja kremenčevega peska Puconci, Beton Prelog, LIKO vrnniKa.
0 metalka
Petek, 2. septembra 1983
DELO ★ stran 15
tegrad
ljubljana
šmartinska 10
Tegrad Ljubljana,
Šmartinska 10
objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas in s polnim delovnim časom:
1.	na področju proti korozijske zaščite
opravljanje del aplikativnega razvoja, uvajanje tehnologije in spuščanje sistemov v pogon
Pogoja: visoka ali višja izobrazba elektro smeri - šibki tok in leto delovnih izkušenj
2.	v mehanični delavnici:
vodenje zahtevnejših gradb
Pogoji: srednješolska izobrazba strojne smeri, strokovni izpit in 3 leta delovnih izkušenj
opravljanje samostojnih ključavničarskih del
Pogoja: poklicna šola ključavničarske smeri in 2 leti delovnih izkušenj
opravljanje samostojnih del pri strojih za obdelavo kovin
Pogoja: poklicna šola ključavničarske, stru-garske ali orodjarske smeri in 2 leti delovnih izkušenj
opravljanje zahtevnejših ključavničarskih del
Pogoja: PK ključavničar in leto delovnih izkušenj
opravljanje preprostih ključavničarskih del
Pogoja: osemletka in 6 mesecev delovnih izkušenj
3.	v delovni enoti elektronike
vodenje gradb
Delo obsega vodenje izgradnje sistemov za daljinsko upravljanje, tehnično zaščito in notranje alarmiranje
Pogoji: srednja izobrazba elektro smeri - šibki tok, strokovni izpit in 3 leta delovnih izkušenj
opravljanje samostojnih del v oddelku za ožičen je in montažo (dva delavca)
Pogoja, kabelski monter ali TK mehanik in leto delovnih izkušenj
4.	v novoustanovljenem razvojnem sektorju vabimo sodelavce za opravljanje del in nalog:
raziskovanje in razvijanje (3 delavci)
Pogoji: magisterij, visoka ali višja šola elektrotehnične, gradbene ali strojne smeri in 2 do 4 leta delovnih izkušenj
realiziranje razvojno raziskovalnih nalog (3 delavci)
Pogoja: višja, srednja ali poklicna šola elektrotehnične, gradbene ali strojne smeri in 2 do 3 leta delovnih izkušenj
opravljanje samostojnih strokovnih del
Pogoj: poklicna šola elektrotehnične ali strojne smeri in leto delovnih izkušenj Za objavljena dela in naloge je določeno poskusno delo
Pisne ponudbe sprejema kadrovska služba DO Tegrad 8 dni po objavi na naslov: Tegrad Ljubljana, p. o.. Šmartinska c. 10,61000 Ljubljana.
2-6403
Raziskovalna skupnost Slovenije
objavlja
(po Pravilniku o sofinanciranju slovenskih znanstvenih sestankov in mednarodnih znanstvenih šol)
' razpis
za predložitev zahtevkov za sofinanciranje slovenskih znanstvenih sestankov in mednarodnih znanstvenih šol v letu 1984
1.	Raziskovalna skupnost Slovenije sodeluje pri financiranju:
a)	znanstvenih sestankov, ki jih organizirajo asociacije in inštitucije ne več kot vsako tretje leto in ki jih je verificiralo ustrezno slovensko strokovno ali znanstveno združenje; RSS bo sofinancirala predvsem sestanke, namenjene neposrednemu prenosu znanja in tehnologije, ki so vsebinsko dobro utemeljeni in za katere organizatorji zagotavljajo racionalno izvedbo; z
b)	mednarodnih znanstvenih šol, ki jih prirejajo organizacije v SR Sloveniji ob udeležbi znanstve-nikov-predavateljev in znanstvenikov-slušateljev iz tujine
2.	Pri znanstvenih sestankih Raziskovalna skupnost Slovenije sofinancira:
a)	pripravljalne stroške organizacije znanstvenega sestanka (tisk, vabila, program, prijave. PTT stroški)
najemnino za prostore, če sestanka ni mogoče organizirati v prostorih organizatorja tisk gradiva za znanstveni sestanek, če je zbornik pripravljen vnaprej
Stroški simultanega prevajanja se krijejo le v izjemnih in posebej utemeljenih primerih. -Raziskovalna skupnost Slovenije ne krije honorarjev, potnih stroškov ter stroškov prireditev, ki niso v neposredni zvezi z delovnim delom znanstvenega sestanka.
Gradivo z znanstvenega sestanka je praviloma natisnjeno v ustreznem znanstvenem ali strokovnem glasilu, le v primeru, če takega glasila ni, se lahko izda poseben zbornik, ki pa mora iziti pred sestankom.
Predlagatelj mora sodelovati pri financiranju znanstvenega sestanka z lastnimi sredstvi ali sredstvi iz drugih virov ter določiti prispevke udeležencev
b)	Raziskovalna skupnost Slovenije sofinancira pri mednarodnih znanstvenih šolah:
honorarje in potne stroške tujih predavateljev materialne stroške organizacije delovnega dela znanstvene šole
Prireditelj mora zagotoviti lastno udeležbo ali udeležbo iz drugih virov ter prispevke slušateljev
3.	Prijava mora vsebovati naslednje podatke: utemeljitev vloge
posebej prikazati namen sestanka, posebno na prenos raziskovalnih dosežkov v prakso izpolniti poseben vprašalnik
4.	Razpisni rok traja 30 dni po objavi
5.	Ustrezne vprašalnike za prijavo in podrobnejša
navodila dobe interesenti na Raziskovalni skupnosti Slovenije - Ljubljana, Jadranska 21/1, telefon 263-661	2-6669

Mercator
sestavljena organizacija združenega dela za dejavno^ kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev, n. sub. o, Ljubljana
Mercator Velepreskrba, n. sub. o., Ljubljana, TOZD TMI tovarna mesnih izdelkov, n. sub. o., Ljubljana, Mesarska 1
Razpisna komisija TOZD razpisuje prosta dela in naloge
vodje tehničnega sektorja
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
-	najmanj višjo strokovno izobrazbo živilsko-tehnološke smeri
-	4 leta delovnih izkušenj pri ustreznih delih in nalogah
-	družbenopolitične in moralnoetične vrline ter organizacijske sposobnosti
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta in je po končanem mandatu lahko ponovno izbran.
O izidu izbire bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
Mercator Velepreskrba, TOZD TMI tovarna mesnih izdelkov, n. sub. o., Ljubljana, Mesarska 1, z obvezno oznako »za razpisno komisijo«.
Mercator - Rudar, TOZD Javornik, Idrija
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1.	streženje pijač, napitkov in hrane (10 delavcev)
2.	kuhanje hrane (3 delavci)
Pogoji: pod 1. KV natakar leto delovnih izkušenj pod 2. KV kuhar leto delovnih izkušenj
Zaposlitev je za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov:
Mercator - Rudar, ^rija, kadrovska služba, St. Rozmana 1.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh.
Mercator Emba, živilska industrija, p. o., Ljubljana, Slovenčeva 21
Komisija za delovna razmerja delavcev Mercator Emba objavlja prosta dela in naloge za:
1.	vodjo vzdrževanja
2.	obratovodjo
3.	vzdrževalca
Pogoji pod 1. - dipl. ing., oziroma ing. elektrotehnike
-	tri leta delovnih izkušenj
Za ta dela in naloge sklenemo delovno razmerje tudi s pripravnikom te stroke, tako, da bi jih začel opravljati po uspešno končani pripravniški dobi
pod 2. - SS, strojni tehnik ali elektrotehnik
-	tri leta delovnih izkušenj
-	izmensko delo
pod 3. - KV strojni ključavničar
-	dve leti delovnih izkušenj
-	izmensko delo
Kandidate prosimo, da pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Mercator Emba, živilska in-. dustrija, p. o., Ljubljana, Slovenčeva 21. Prijavljene kandidate bomo o opravljeni izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
2-6674
Raziskovalna skupnost Slovenije
objavlja po Zakonu o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih ter Pravilniku o podeljevanju štipendij in drugih oblik pomoči
drugi razpis v letu 1983 za
1.	štipendije za vse oblike magistrskega in specialističnega študija v SFRJ za kandidate iz prakse
2.	štipendije za vse oblike magistrskega in specialističnega študija v SFRJ za redne študente
3.	pomoč organizacijam združenega dela za namestitev stažistov raziskovalcev, ki so končali fakultetni študij
4.	štipendije in druge oblike pomoči za znanstveno izpopolnjevanje v SFRJ in v tujini
5.	denarno pomoč kandidatom za udeležbo na znanstvenih sestankih
6.	denarno pomoč organizacijam združenega dela pri vključevanju tujih znanstvenih delavcev v znanstveno raziskovalno delo
7.	denarne nagrade za izjemni uspeh pri dodiplomskem študiju
Za štipendije in druge oblike pomoči se lahko prijavljajo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje iz pravilnika, imajo stalno bivališče ali sedež v SR Sloveniji, zamejski Slovenci in slovenski izseljenci.
Organi pri Raziskovalni skupnosti Slovenije bodo pri odločanju o štipendijah in drugih oblikah pomoči upoštevali kriterije in merila iz Pravilnika o podeljevanju štipendij in drugih oblik pomoči ter smernice razvoja raziskovalnih kadrov po Samoupravnem sporazumu o temeljih plana Raziskovalne skupnosti Slovenije in Posebnih raziskovalnih skupnosti^, za srednjeročno obdobje 1981-85.
Razpisni rok traja 30 dni po objavi.
Prijav z nepopolno dokumentacijo ne bomo obravnavali. Ustrezne obrazce za prijavo in navodila dobijo kandidati na Raziskovalni skupnosti Slovenije, Ljubljana, Jadranska 21/1 ali po telefonu 263-661 int. 52.
2-9666
Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Akademija za Kkovno umetnost
Razpis podiplomskega študija
Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani - Akademija za likovno umetnost
razpisuje po 95. členu statuta v študijskem letu 1983/84 podiplomski specialistični študij
v naslednjih smereh:
-	slikarstvo
-	kiparstvo
-	grafika
-	konserviranje in restavriranje likovnih umetnin
študij traja štiri semestre. Študij zajema glavni in dva spremljajoča predmeta. Obveznosti slušateljev določa pravilnik o podiplomskem študiju.
Vpisni pogoji: diploma akademije na ustrezni smeri in visoka ocena iz glavnega predmeta. Kandidati pripravijo v dogovoru z mentorjem glavnega predmeta okvirni študijski program, ga dopolnijo z dvema spremljajočima predmetoma po dogovoru z učitelji teh predmetov na Akademiji za likovno umetnost in predložijo potrdilo o obvladanju svetovnega jezika. Kandidat je sprejet, ko program potrdi svet akademije.
Prijave sprejema tajništvo akademije mesec dni po objavi.
Informacije dobite v tajništvu Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, Erjavčeva 23.
1-6647
ra
Živilski kombinat »Žito« Ljubljana, n. sol. o.,
Ljubljana, Šmartinska 154
Komisija za delovna razmerja pri delovni skupnosti skupnih služb
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
vodenje računovodstva TOZD — (2 delavca)
Pogoji: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih, poskusno delo mesec dni.
Komisija za delovna razmerja pri TOZD Tehnični obrati, n. sub. o.
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
vzdrževalca toplovodnih instalacij
Pogoji: poklicna šola kovinarske smeri in 2 leti delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih, poskusno delo mesec dni. Osebni dohodek okoli 21.000,00 din
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter opisom dosedanjega dela sprejema kadrovska služba Delovne skupnosti skupnih služb v Ljubljani, Šmartinska 154, 8 dni po objavi.
1-6641
SOZD REK Edvarda Kardelja Trbovlje, Zasavski premogovniki, n. sol. o., Trbovlje, TOZD Premogovnik Hrastnik, o. sol. o.,
TOZD Premogovnik Ojstro, o. sol. o., Cesta 3. julija 7, Hrastnik
Komisije za delovna razmerja objavljajo prosta dela in naloge
1.	KV rudarja - 15 delavcev
2.	PK rudarja - 10 delavcev
3.	NK rudarja — 25 delavcev
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1.: končana rudarska šola, starost 18 let pod 2.: nedokončana rudarska šola, starost 18 let
pod 3.: nedokončana osnovna šola, starost 18 let
Delo je za nedoločen čas. Poizkusno delo traja tri mesece, stanovanja in prehrana za samce je zagotovljena.
Ponudbe z opisom dosedanjega dela, kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba rudnika Hrastnik.
1-6646
DO Usnjarsko-tekstilni kombinat Visoko TOZD Tovarna obutve in galanterije Sarajevo
po členih 5-7 Pravilnika o delovnih razmerjih in sklepu delavskega sveta štev. 883-5 z dne 10. 8. 1983, objavlja oglas za opravljanje del in delovnih nalog
, modelarja v industriji obutve
Pogoji: višja tehniška čevljarska šola ali VKV čevljar ali KV čevljar s prakso pri opravilih model i ranja-krei ranja.
Petletne delovne izkušnje pri opravilih industrijskega modeliranja-kreiranja.
Delovno razmerje sklenejo za nedoločen čas. Osebni dohodek po pravilniku o osnovah in merilih pridobivanja in razporejanja dohodka in razdelitve sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo delavcev TOZD.
Kandidata bodo izbrali po odredbah Družbenega dogovora o zaposlovanju po opravljenem testu s področja industrijskega modeliranja obutve.
Oglas velja 15 dni po objavi.
Prijave pošljite na naslov: R. O. KTK Visoko, OOUR Fabrika obuče i galanterije Sarajevo, 71000 Sarajevo, ul. Kaukčije Abdulaha eff. 95/a.
Prijavi priložite prepis diplome, podatke za ugotavljanje prednosti pri zaposlovanju in dokazilo o delovnih izkušnjah.
Nepopolnih prijav ne bodo upoštevali.
26-6570
Jugobanka 61001 Ljubljana, Titova 32
Komisija za delovna razmerja objavlja dela oz. naloge in vabi k sodelovanju:
2 vpisovalca podatkov
(za določen čas)
Pridobiti želimo sodelavca, ki izpolnjujeta naslednje pogoje:
-	dokončana ekonomska srednja šola, gimnazija ali upravno administrativna šola
-	6 mesecev delovnih izkušenj na področju AOP
-	delo je dvoizmensko
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema oddelek kadrovskih zadev, Jugobanke TB Ljubljana, 61000 Ljubljana, Titova 32 v 8 dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate pisno obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa.
30-6596
Ob smrti
MIHE MARINKA
se zahvaljujemo vsem, ki so med njegovo dolgotrajno boleznijo požrtvovalno skrbeli zanj. Hvaležni smo vsem, ki so na slovesu v Trbovljah in pogrebu v Ljubljani z besedo ali prisotnostjo počastili spomin na našega očeta.
Otroci: Vera, Duša in Mišo
Ljubljana, 1. septembra 1983
V 61. letu starosti je umrla naša dobra žena, mama, stara mama, sestra in teta
PAVLA ŠTEFAN
roj. Klopčič
Pogreb drage pokojnice bo v petek,
2. septembra 1983, na Jesenicah Do pogreba leži v mrliški vežici št. 1 na Blejski Dobravi
Žalujoči: mož Nande, hči Zdenka, sin Darko z družinama in drugo sorodstvo
Nenadoma je umrl dragi mož, očka, sin in brat
JANEZ VIDMAR
Črna vas 259
Pogreb bo v petek, 2. septembra 1983, ob 10.15 na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo ležal v tretji vežici
Žalujoči: žena Frančiška, sinček Jani, mama Marija, sestri Jelka in Mimi z družinama, Srečko z družino in drugo sorodstvo ter prijatelji
Črna vas, Vnajnarje, Lavrica, Šmartno ob Savi, Škofljica, 31. avgusta 1983
Sporočamo, da nas je zapustil dolgoletni sodelavec, upokojenec
JAKA SLOKAN
novinar in urednik
Od pokojnika se bomo poslovili v ponedeljek, 5. septembra 1983, ob 17. uri na ljubljanskih Žalah Pokopan bo v Braslovčah Ohranili ga bomo v lepem spominu
DO RTV Ljubljana
Izgubili smo našega ljubega očka, moža, dedija, nonota, strica, bratranca in svaka
FRANCA MOŽGANA
koroškega partizana in vojaškega vojnega invalida
Od dragega pokojnika se bomo poslovili v ponedeljek, 5. septembra 1983, ob 17. uri na pokopališču v Kopru
Žalujoči: žena Terezija, sin Rudi in hčerka Marta z družinama ter drugo sorodstvo
Koper, Piran, Ljubljana, Novo mesto, Ravne na Koroškem,
Maribor, Tuetlingen, 1. septembra 1983
Umrl je moj dragi mož
JAKOB SLOKAN
dipl. pravnik, novinar
Od njega se bomo poslovili v ponedeljek, 5. septembra 1983, ob 17. uri na ljubljanskih Žalah
Na dan pogreba bo ležal v drugi mrliški vežici Žaro bomo pokopali na jx>kopališču v Braslovčah
Žalujoča žena Marija
Ljubljana, 31. avgusta 1983
V 83. letu starosti se je tiho .poslovila naša draga mama in stara mama
FRANČIŠKA KODRIČ
roj. Kuhar
Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 5. septembra 1983, ob 15. uri na Ljubljanskih Žalah
Na dan pogreba bo ležala v prvi mrliški vežici
Žalujoči: hčerke Fanika, Anica, Zalka, Zofka, Julka, sin Alojz z družinami in drugo sorodstvo
Ljubljana, Črnuče, Piran, Bregana, Beltinci, Gradec
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega
FERDINANDA BRODNIKA-NANDIJA
se zahvaljujemo vsem, ki so mu med boleznijo stali ob strani in mu kakorkoli pomagali pri njegovem boju s smrtjo. Zlasti se zahvaljujemo za medicinsko pomoč dr. Vlatku Pavloviču, dr. Ivanu Ratkajcu, osebju Inštituta Golnik, intenzivni oddelek in oddelek 300. Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala predsedniku Krajevne organizacije ZB za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoča žena Eni s hčerkama
_________________Rogaška Slatina, 30. avgusta 1983
Sporočamo žalostno vest, da je umrl član našega kolektiva
IVAN ROJS
pomočnik direktorja prodaje jaki tok
Od našega sodelavca se bomo poslovili v petek,
2. septembra 1983, ob 14.30 na pobreškem pokopališču v Mariboru
Ohranili ga bomo v lepem spominu
Sodelavci IMP DO Emond, Ljubljana
Nenadoma nas je v polnem razcvetu mladosti zapustila naša sodelavka
NADA PODLOGAR
frizerka
Od nje se bomo poslovili v petek, 2.septembra 1983, ob 16. uri'na pokopališču
v Dobu pri Domžalah
Do pogreba bo ležala na svojem domu Laze 4 pri Domžalah
Delovni kolektiv Brivnic in česalnic Ljubljana
SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE UMRL
JOŽE VALANT
GENERALNI DIREKTOR V POKOJU
OHRANILI GA BOMO V TRAJNEM SPOMINU
AVTOTEHNA LJUBLJANA
ZAPUSTIL NAS JE NAŠ DOLGOLETNI PRIJATELJ
JOŽE VALANT
OHRANILI GA BOMO V LEPEM SPOMINU
DIREKCIJA IN KOLEKTTV ADRIAIMPEX TRST

jasno
poloblatno

oblačno
Or^

nevihta

sneg
megla
topla fronta
hladna fronta
okluzija
C ciklona
A anticiklona
PELO PELO PELO DELO DELO DELO DELU
BELO
DELO
Računalniški
vrtec
LJUBLJANA, 1. septembra — Milijoni otrok v svetu uporabljajo osebne računalnike, naša skupna želja pa je, da bi se z njimi seznanili tudi pri nas. Tako so zapisali na Institutu »Jožef Stefan«, kjer bodo verjetno že prihodnji mesec odprli »računalniški vrtec«, trajno obliko izobraževanja iz računalništva, ki bo namenjeno šoloobveznim, pa tudi predšolskim otrokom. Tu naj bi se otroci predvsem seznanili z računalnikom, spoznali, da ni bav-bav, temveč zanimiva igrača ter nadvse uporaben pripomoček. Starejši se bodo naučili tudi programirati, delati z datotekami, uporabljati računalniško grafiko in še česa.
ne bo več
Znanje, brez katerega že jutri živeti.
mogoče B. S.
PA ŠE TO
HEUREKA! — Med razpravami o zaostrenih elektroenergetskih razmerah v Jugoslaviji je bilo slišati tudi predlog, naj bi v trgovinah prodajali le 25-vatne žarnice - tako da bi privarčevali precej toka -hkrati pa naj bi se občani pravočasno oskrbeli tudi s svečami in plinskimi svetilkami.
Ali to pomeni, da bo zdaj treba uvažati (poleg zelo iskanih močnih žarnic) tudi brlivke?
Vreme in temperatura dne 1. septembra 1983 ob 14. uri
kraj	vreme	st.
Ljubljana	pret. oblačno	23
Planica	zmerno oblačno	20
Brnik	pret. oblačno	23
Kredarica	v oblakih	6
Maribor	pretežno jasno	24
M. Sobota	jasno	25
Sl. Gradec	zmerno oblačno	21
Celje	pret. oblačno	24
Novo mesto	oblačno	22
Nova Gorica	zmerno oblačno	28
Portorož	pretežno jasno	27
Reka	delno oblačno	27
Pulj	delno oblačno	27
Hvar	delno oblačno	29
Dubrovnik	delno oblačno	26
Zagreb	delno oblačno	25
Beograd	jasno	27
Sarajevo	zmerno oblačno	24
Titograd	zmerno oblačno	29
Skopje	zmerno oblačno	23
Celovec	pret. oblačno	22
Gradec	delno oblačno	23
Dunaj	pretežno jasno	27
Benetke	jasno	27
Milano	zmerno oblačno	26
Genova	delno oblačno	27
Rim	delno oblačno	28
Pariz	pret. oblačno	22
Berlin	jasno	28
Stockholm	pretežno jasno	22
Moskva	jasno	19
POGLEDALO
- Ne žlampaj toliko, nekaj mora ostati še za elektriko!
OTO REISINGER, Vjesnik
Izginula žena
Ljudje na sliki raziskujejo dom petintridesetletne DIANE JONES, ki je skrivnostno izginila pred tremi tedni. Njen mož Robert je javil njeno izginotje devet dni kasneje. Dejal je, da sta skupaj odšla iz gostilne, nato pa jo je pred hišo spustil iz avta, ker je moral še parkirati. Ko je prišel v hišo, žene ni bilo več. Menil je, da je odšla, ker sta se kregala pred tem, vendar se ni več javila. Sedaj je aktiviranih petdeset policajev s slednimi psi, ki iščejo izginulo ženo okoli hiše. Policija meni, da je prav mogoče, da iščejo le še truplo.
Sence nekdanje slave
Najbrž je tudi našim gledalcem ostala v prijetnem spominu švedska televizijska nanizanka, ki so jo posneli po eni najbolj priljubljenih otroških knjig -Piki Nogavički. Glavno vlogo je zaigrala prav taka ljubka nabrita pegasta rdečelaska, kot jo je v svojem delu opisala Astrid Lindgren. Danes je 1NGER NILSSON stara štiriindvajset let in dela kot tajnica v neki tovarni čokolade. Od nekdanje slave in priljubljenosti pa so ostale same skrbi. Državi dolguje 60.000 kron (780.000 din) davkov. V stiski se je obrnila na ministrskega predsednika Olofa Palmeja, naj ji pomaga, da jo bodo oprostili ogromnega dolga, ki ga s svojo skromno plačo ne bo mogla nikoli poravnati.
Moški šovinizem
Mišljenje, da so moški superiornejši v odnosu do žensk in analogno - živalski samci do samic, je najverjetneje rezultat dejstev, da je večina znanstvenikov, ki so se ukvarjali s tem vprašanjem — moških. Tako sodi ameriška znanstvenica RUTH BLEIER. Lep primer moške raziskovalne pristranskosti je pogosto obravnavanje neke vrste pavijanov, pri katerih so samci vedno obkroženi z velikim številom samic in se odlikujejo z veliko agresivnostjo. Bleierjeva pa je na kongresu ameriškega združenja za znanstveni napredek poudarila, da obstaja tudi vrsta pavijanov, pri katerih so samice prevladujoče, samci pa služijo »zgolj za ohranitev vrste« in »ne prinašajo odločitev«. Po njenem mnenju gre za podoben šovinizem tudi v preučevanju človeških družb, saj se glavna pozornost namenja tistim, v kakaterih so moški dominantni.
Kakor kdo more in zna
O prvem se že dolgo govori, za drugega se je začela zanimati javnost šele pred kratkim, o tretjem pa se ne ve nič.
KAKI -HEINZ RUMMENIGGE je eden najboljših nogometašev na svetu, njegov mlajši brat MICHAEL je eden največjih upov zahodnonemške zvezne lige. Kaj pa pravzaprav počne tretji -najstarejši? Ali nima prav nobenega posebnega daru, ko ima očitno večina družine občutek za žogo takorekoč v krvi? VVOLFGANG RUMMENIGGE je prav uspešno brcal žogo za klub Borusia Lippstadt — dokler jo je. Toda ljubezen do žoge pri njem ni prerasla v strast, brez katere ne bi mogel živeti. Zato se je odločil za zanesljiv poklic komercialista. Ta odločitev je bila nadvse koristna tudi za oba mlajša brata. Starejši je ostal v Lippstadtu in upravljal premoženje drugih dveh, tako na primer športno trgovino in tri hiše, ki so last kapetana kluba »Bayem«. Brata, ki imata talent v nogah, sta v dobrih rokah starejšega, ki dela z glavo.
Imena>, želje, leta,..
Kako že pravijo Francozi? Cherchez la femme! Poiščite žensko! ki tiči za vsem tem. Ta pregovor velja navadno za zločine, toda ne vedno. Kadar Gil-bertu Becaudu uspe kakšen hit, je navadno pesmica posvečena oboževanki. Svoj največji uspeh, Nathalie, je napisal Edith Piaf. Temu imenu pa je kaj težko najti primerne akorde, zato -Nathalie. Pevec in skladatelj pa vedno znova zaide v težave z imeni. Zdaj prepeva o Desiree. Kdo se skriva za tem imenom? Opevana lepotica je CATHERINE AZZARO, hči slavnega pariškega modnega kreatorja. Catherine, to bi se že dalo nežno zašepetati, toda mlada dama šteje šele štirinajst let. Potem je pa vse jasno.
• MOSKVA
A
• KIJEV	^
Začela se je mladinska politična šola
Odprl jo je Mitja Ribičič s predavanjem o sedanjem položaju v Jugoslaviji *
MARIBOR, 1. septembra - V sedanjem gospodarskem in političnem položaju gre predvsem za to, ali smo sposobni obvladati tokove v reprodukciji in ali se bo socialistično samoupravljane dokazalo kot realen političen, gospodarsko produktiven ter učin-
• Mladinske politične šole se udeležuje okoli 400 mladih iz vse Slovenije. Jutri bodo mladi najprej delali v skupinah, popoldne se bodo o frontnosti mladinske organizacije pogovarjali z njenim predsednikom Draganom Iličem, zvečer pa bodo sedli za okroglo mizo, za katero bodo govorili o alternativnih gibanjih med mladimi v svetu.
kovit sistem. To je med drugim dejal Mitja Ribičič, član predsedstva CK ZKJ, ko je danes s predavanjem o sedanjem položaju v Jugoslaviji odprl letošnjo mladinsko poletno politično šolo.
Poudaril je, da smo v izredno pomembnem gospodarskem in političnem položaju. Marsikaj je sicer narobe, pa smo vendarle dosegli precej uspehov. Žal ti večinoma niso sad spremenjenega načina dela in prav to je ena naših glavnih težav pri uveljavljanju gospodarske stabilizacije. Ta namreč ne zahteva tega, da bi morali delavci fizično več delati, temveč terja spremembo organizacije dela.
Uresničevanje programov gospodarske stabilizacije bi moralo biti tudi sredstvo za diferenciacijo znotraj 'zveze komunistov. Tega pa pri nas še nismo dosegli, je dejal Ribičič. V zvezi komunistov je še vedno preveč takih, ki mislijo, da so stabilizacijska prizadevanja le trenutna burja, potem ko se bo polegla, pa bomo lahko delali tako kot prej. Zveza komunistov izgublja zaupanje ljudi predvsem zato, ker se dejanja komunistov prepogosto razlikujejo od njihovih besed. Za ZK je tudi pomembno, da se odločno odlepi od pragmatizma in voluntarizma, ki pomenita zanjo največjo nevarnost.
Poudaril je tudi, da se ni več mogoče izogniti spopadu z malodušjem in da moramo dati samoupravljanju nov polet. To je namreč istočasno tudi boj za našo svobodo in mednarodno neodvisnost.	JANJA KLASINC
Nove aretacije v Egiptu
KAIRO, L septembra (Tanjug) — Egiptovski minister za notranje zadeve Abu Baša je v Kairu izjavil, da so v minulih nekaj dneh aretirali J9 pripadnikov prepovedane egiptovske komunistične partije. Kot je dejal, še iščejo šest komunistov.
Tokrat so prvič po nekaj letih v Egiptu spet zaprli nekaj komunistov. Doslej so v skladu z zakonom o izrednem stanju preganjali predvsem islamske fundamentaliste oziroma pripadnike ver-sko-teroristične organizacije El Džihad, ki jim pravkar sodijo v Kairu.
Ne sme biti odstopanj od setvenih načrtov
Mnogi niso pripravljeni prevzeti odgovornosti za uresničitev novih setvenih načrtov v Sloveniji — Možnosti so, pridelava mora biti večja
LJUBLJANA, 1. septembra — Dosedanje priprave na jesensko in spomladansko setev so pokazale, da v posameznih okoljih še niso pripravljeni niti razumeti niti sprejeti skupne odgovornosti za uresničitev novih setvenih načrtov, čeprav je od tega odvisno uresničevanje celotnega srednjeročnega načrta slovenske kmetijske pridelave.
»Nobene koristi ne bomo imeli od tega, če bomo podpisovali sporazume, ki jih potem ne bomo mogli uresničiti,« je na današnjem pogovoru z aktivom novinarjev, ki spremljajo dogajanja na področju kmetijstva, med drugim povedal Milan Kneževič, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, udeležili pa so se ga tudi predsednik zadružne zveze Slovenije ter predstavnika žitne skupnosti Slovenije in splošnega združenja za kmetijstvo in živilsko industrijo.
• Po podatkih žitne skupnosti Slovenije so mlinsko predelovalne organizacije doslej odkupile 54.859 ton letošnjega pridelka pšenice ali 90,6 odstotka po sklenjenih samoupravnih sporazumih zagotovljenih količin pridelka. Če k temu prištejemo še 4015 ton semenske pšenice in 490 ton rži, potem je v silosih 59.364 ton krušnega žita. Ker odkup še traja in ker je ugodna zamenjava pšenice za koruzo (zanimanje zanjo se je po dolgotrajni suši še povečalo) je po besedah Milana Kneževiča nujno vztrajati pri načrtovanem odkupu 64.000 ton krušnega žita.
»Glede na možnosti, ki jih imamo, ne moremo biti zadovoljni s pridelavo, čeprav se lahko pohvalimo na primer z naraščajočo prirejo mleka in mesa,« je poudaril Milan Kneževič in opozoril, da je Slovenija v zadnjih dveh letih pridobila z raznimi kmetijskimi izboljšavami (zlasti z melioracijami) kar precej dobrih kmetijskih obdelovalnih površin in da bi se na teh površinah zdaj morali pokazati tudi rezultati — večja rodnost in torej tudi večja skupna pridelava.
Na Challengerju preizkusili »umetno roko«
CAPE CANAVERAL, L septembra (UPI) - Tretji dan kroženja v vesolju je Challenger opravil poskus z »umetno roko«. To naj bi med naslednjimi poleti usposobili za lovljenje izgubljenih satelitov v vesolju. Posadka vesoljske ladje je danes brez slehernih težav opravila tudi vse druge znanstvene teste, predvidene s programom. Challenger bo ostal v vesolju še tri dni.
-ISKRICE-
Težko je prestopiti ostro rezilo britve. Modrec pravi, da je pot do odrešenja prav tako težka.
KATA-UPANIŠAD
Zato tudi ne gre odstopati od zastavljenih setvenih načrtov o tržni pridelavi krušnega žita, ki naj bi ga posejali na več kot 25.000 hektarih (18.130 hektarov v zadružnem in 7300 hektarov v družbenem sektorju). Z vključevanjem novih površin v intenzivno pridelavo in z večjim odstotkom tržnosti pridelka, pospravljenega na enem hektaru, naj bi tako prihodnje leto odkupili 75.000 ton pšenice, čez dve leti pa že okrog 100.000 ton. Prav zaradi tega so sestavljalci setvenih načrtov tudi upoštevali in pridelovalcem predlagali takšen setveni kolobar, ki bi bil za posamezno kmetijsko območje po pridelavi posameznih poljščin
Posredno svarilo ZDA
Če bodo naše vojake v Bejrutu spet napadli, bodo poskrbeli zase, trdi Schultz
OD NAŠEGA DOPISNIKA
NEW YORK, L septembra -Ameriški zunanji minister je opozoril, naj ameriških sil na Bližnjem vzhodu ne postavljajo pred takšne preizkušnje kot v minulih nekaj dneh. »Če bodo pripadnike mornariške pehote spet napadli, bodo pošteno poskrbeli zase,« je dejal George Schultz.
Svarilo ni imenoma naslovljeno na nikogar, vendar ni težko uganiti, da je imel Schultz med drugim v mislih tudi Sirijo. Prve obtožbe, da je Sirija vpletena v bombne napade muslimanske milice na ameriške položaje v Bejrutu, je bilo slišati pred nekaj dnevi iz Santa Barbare v Kaliforniji, kjer je na oddihu Ronald Reagan. Ko so predsednikovega predstavnika za tisk Larryja Speaksa vprašali, kakšne dokaze ima za to, je odgovoril le, da se Bela hiša »za takšne obtožbe ne odloča zlahka«. Hkrati so v Pentagonu zatrjevali, da sirski vojaški svetovalci učijo pripadnike muslimanske milice v gorovju nad Bejrutom, kako naj ravnajo s topovi. Ameriška diplomacija pa javno ni imenovala Sirije; pravijo, da verjetno zato, da ne bi ogrozila nadaljevanja dialoga med Washingtonom in Damaskom.
Kaže pa. da ima vlada v Wa-shingtonu močne domače vzroke, da javno ne razglaša ugotovitev o sirskem in celo sovjetskem posrednem sodelovanju v napadih na ameriške sile v Bejrutu, ki jih je bilo pred nekaj dnevi slišati iz Bele hiše. S tem bi namreč priznala, da so razmere zdaj drugačne kot tedaj, ko so ameriške vojake poslali v Libanon, tako bi kongres po zakonu o vojnih pooblastilih moral ameriškim četam dovoliti, da ostanejo v Libanonu. Zato so dogodke v minulih dneh skušali opijati tako, da kongres ne bi imel vzroka za vmešavanje.
VVashington pa je ciljem ameriške navzočnosti v Libanonu zdaj dodal še enega: vladi v Bejrutu naj bi pomagala napraviti konec ponovnim spopadom med etničnimi oziroma verskimi skupinami in njihovimi enotami. Ameriški zunanji minister včeraj ni hotel odgovoriti na vprašanje, kako namerava VVashington to doseči in aii predvideva, da bodo ameriške čete v Libanonu sodelovale pri tem.
DRAGIŠA BOŠKOVIC
STANJE VODA 1. SEPTEMBRA 1983 OB 8. URI
VIŠINA v cm: MURA Gornja Radgona 98, SAVA Radovljica 39, SAVA Šentjakob 165, SAVA Radeče 100, SORA Škofja Loka 99, LJUBLJANICA Moste 36, SAVINJA Laško 86, KRKA Podbočje 68, KOLPA Radenci 70, SOČA Solkan 212.
PRETOK v m3/s: MURA Gornja Radgona 80,0, SAVA Radovljica 9.77, SAVA Radeče 58,0, SORA Škofja Loka 4,24, LJUBLJANICA Moste 8,12, SAVINJA Laško 6,92, KRKA Podbočje 6,50, KOLPA Radenci 5,85 in SOČA HE Doblar 16,0.
TEMPERATURE v °C: MURA Gornja Radgona 17,6, SAVA Radovljica 12,6, SAVA Radeče 18,0, SORA Škofja Loka 15,8, LJUBLJANICA Moste 16,9 ter SAVINJA Laško 19,2.
V gorah jeseni (3)
sa ne pozabimo v zgodnjih jesenskih dneh in spomladi: gori kot bencin. Po pobočjih skoraj vselej piha veter, v e hitro razplamti uničujoč požar, pa naj piha navzgor ali
Še nečesa ne suha trava _
katerem se hitro razplamti uničujoč požar, pa naj piha navzgor ali navzdol. Celo v brezvetrju so posledice neprevidnosti lahko nepojmljivo obsežne.
Zadošča že ena sama vžigalica, slabo pogašen ogenj ali cigaretni ogorek, da nenadoma kot bakla zagori širna vestna. Ogenj se širi z orkansko naglico, pri čemer ga poleg naravnega vetra žene tudi lastni ognjeni piš, ki nastaja z vročino.
Kmetje iz Bašlja pod Sv. Lovrencem so mi pripovedovali (piše ing. Pavle Šegula), kako je pred desetletji ob košnji na pobočju Storžiča zgorelo več vaščanov. Vse je bilo končano v trenutku.
Nekoč sem sam zažgal travo v neki gošči. V hipu je zabobnelo, zublji so puhnili na metre visoko, čeprav je veter vlekel proč od mene, sem ostal brez obrvi in trepalnic, še preden sem se zavedel, s kakšno nevarnostjo se igram.
Morda bi turisti bolj pazili, da ne bi povzročali požarov, če bi se zavedali vsega povedanega. Tako pa se jim gozdni požar in dim na gorskih vesinah ne zdi nič posebnega, če ne ugonobi kakega človeka. Da v takem požaru pogine nešteto živali vseh vrst in da včasih zgori nenadomestljiv gozd, ki že stoletja in tisočletja varuje pred plazovi, tega se sodobni pomeščanjeni ljudje največkrat niti ne zavemo.
Če imamo kje v planinah svojo kočico, ki jo mislimo obiskati tudi pozimi in spomladi, se zgodaj jeseni ali že poleti lotimo priprave drv. Nekaj sobot ali nedelj ali drobček dopusta bo zadostovalo, da iz bližnjih gmajn ali host navlečemo odmrla debla bukev in smrek, ki nam jih lastnik prav rad podari, samo da jih odstranimo iz gozda.
najbolj ustrezen. Tako naj bi na 44.000 hektarih zasebnih njiv v Pomurju posejali 30 odstotkov pšenice, 45 odstotkov koruze, 6 odstotkov sladkorne pese in prav toliko odstotkov krompirja, oljne ogrščice dva odstotka, preostalih 11 odstotkov pa naj bi kmetje namenili drugim poljščinam. V hribovskih in kraških občinah pa naj bi pšenici namenili v setvenem kolobarju 10 odstotkov površin.
Glede na to, da na minulih regijskih posvetih niso nasprotovali taki usmeritvi, se ob odgovornejšem delu vseh, ki na kakršenkoli način lahko prispevajo k uresničevanju zastavljenih načrtov setve (in kasneje odkupa) ne bi smelo zatikati, so menili. Kot so povedali, je preskrba z reprodukcijskim materialom za jesensko setev v Sloveniji kar dobra.
MARJETA ŠOŠTARIČ
Kubanske čete in načrt OZN
NEW YORK, L septembra (Tanjug) — Južnoafriško stališče do umika kubanskih čet iz Angole, kar naj bi bil pogoj za uresničitev resolucije varnostnega sveta o neodvisnosti Namibije, še vedno onemogoča izpeljati načrt Združenih narodov o Namibiji. To je poudaril generalni sekretar svetovne organizacije Perez de Cuellar v poročilu varnostnemu svetu o rezultatih svojega nedavnega obiska na afriškem jugu. De Cuellar je dal vedeti Pretorii, da po njegovem mnenju ni moč povezovati umika kubanskih čet iz Angole z uresničitvijo načrta OZN za namibijsko neodvisnost.
»Zunanji« razlogi za težave v Srednji Ameriki
VVASHINGTON, L septembra (Tanjug) - Delo tako imenovane Kissingerjeve komisije za Srednjo Ameriko, ki jo je pred kratkim ustanovil predsednik Reagan, se je začelo z občutnimi razlikami v stališčih ameriških politikov do tega, kaj so poglavitni vzroki za nemire v Srednji Ameriki. Medtem ko zagovorniki »trde roke«, njihov najvidnejši predstavnik bi utegnil biti nekdanji ameriški državni sekretar Alexander Haig, zatrjujejo, da so razlogi za vse težave v Srednji Ameriki »zunanji«, pa politiki, kot denimo nekdanji voditelj ameriške diplomacije Cyrus Vanče, menijo, da je iskati vzroke za socialne nemire v tem delu sveta predvsem v »dramatični resničnosti teh držav*.
Obnovitev
politike
popuščanja
Upanje na uspešen konec maratonske konference o evropski varnosti in sodelovanju
MADRID, L septembra (Tanjug) — Španski zunanji minister Fernando Moran je izjavil, da bodo na srečanju zunanjih ministrov 35 držav članic KVSE, ki naj bi potekalo 7., 8. in 9. septembra v Madridu, »obnovili politiko popuščanja«. Moran je poudaril, da bodo poglavitne teme obnovitev procesa popuščanja, dialog o krepitvi miru, zajezitev oboroževalne tekme in doslednejša uveljavitev človekovih pravic.
»Ministrska konferenca« bo potekala hkrati s plenarnimi sejami madridske KVSE, na katerih bodo govorili zunanji ministri 35 držav. Upajo, da bodo to sklepne seje maratonske konference, saj bo ravno 9. septembra poteklo tri leta, odkar se je začela. Da bi se madridsko srečanje lahko končalo, bi morala Malta sprejeti »madridsko deklaracijo«, ki je povzetek vsega, kar so sklenili.
Moran je izrazil upanje, da se bo konferenca uspešno končala, čeprav za zdaj ni mogoče reči, da bo Malta pripravljena sprejeti deklaracijo, če ne bodo ugodili njenim zahtevam po krepitvi varnosti v Sredozemlju. Jutri bo sestanek voditeljev 35 delegacij, 5. septembra pa plenarna seja KVSE pred prihodom zunanjih ministrov. Španiji kot državi gostiteljici so že potrdili udeležbo vsi ministri, razen malteškega in luksemburškega.
Na ministrskem sestanku bodo obravnavali nekatere konkretne predloge. Tako opozarjajo na predlog zahodnonemškega ministra Genscherja, ki ponuja izpopolnitev sklenjenega sporazuma o sklicanju konference o krepitvi evropske varnosti (prvi del) pod okriljem KVSE in začetku razorožitve v Evropi (drugi del). Največ pozornosti pa zbuja srečanje med Gromikom in Shultzom. Pričakujejo, da bosta celoviteje pretehtala možnosti za izboljšanje ameriško-sovjetskih odnosov in odnosov Vzhod-Zahod in spregovorila tudi o pripravah na srečanje med Andropovom in Reaganom v prihodnjem letu.

4000

IZ POSLOVNEGA SVETA
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije
Prognostična karta za 2. september 1983
SLOVENIJA
V primorju bo precej jasno, v notranjosti spremenljivo oblačno, čez dan bodo krajevne plohe ali nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 17, ob obali 21, naj višje dnevne od 22 do 26, na Primorskem do 28 stopinj C.
JUGOSLAVIJA
Ob Jadranu bo pretežno jasno, v notranjosti deloma jasno z zmerno oblačnostjo, v severnih predelih države bodo krajevne plohe ali nevihte.
VREMENSKA SUKA
Nad zahodno Evropo je območje nizkega zračnega pritiska. Oslabljena nevihtna fronta se prek srednje Evrope pomika proti vzhodu.
SOSEDNJI KRAJI ITALUE IN AVSTRIJE
V Italiji bo pretežno jasno, v Avstriji pa spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami ali nevihtami. KAKO KAŽE ZA SOBOTO
Popoldne od zahoda postopno poslabšanje vre-
NOVI
DEVIZNI TEČAJI
Tečajna Usta št. 169 z dne 1. septembra 1983
država
tečaj
valuta velja za
nakupni za devize
srednji
nakup, za nakup, za čeke in kred. efek. in prodajni pisma pošt. nak.
Avstrija	šiling	100	544,4964	545,3144	546,1324
Belgija	Irank/C	100	190.2982	190,5841	190,8700
Belgija	frank/F	100	188,7387	189,0222	189,3057
Danska	krona	100	1062,0221	1063,6175	1065,2129
Finska	marka	100	1788,8834	1791,5708	1794,2581
Francija	Irank	100	1270,3456	1272,2540	1274,1624
Nizozemska	gulden	100	3417,3103	3422,4440	3427,5777
Italija	lira	100	6,3520	6,3616	6,3711
Norveška	krona	100	1370,3052	1372,3638	1374,4223
ZR Nemčija	marka	100	3809,6973	3815,4204	3821,1435
Španija	pezeta	100	67,2891	67,3902	67,4913
Švica	frank	lOO	4702,2315	4709,2955	47163594
Švedska	krona	100	1310,5848	1312,5536	1314,5224
V. Britanija	funt	1	153,2030	153,4332	153,6633
Irak	ir. dinar	1	330,5076	331,0041	331,5006
Japonska	jen	100	41,6690	41,7316	41,7942
Kuvajt	kv. dinar	1	351,3374	351,8652	352,3930
Kanada	dolar	1	83,2793	83,4044 102,9982	834295
ZDA	dolar	1	102,8437		103,1527
Avstralija	a. dolar	1	90.5659	90,7020	90,8380
Nakupni in prodajni tečaji za devize začno veljati 1. septembra 1983 ob 14. uri, srednji pa dan kasneje. - Nakupni tečaji za efektivo, čeke, kreditna pisma in poštne nakaznice veljajo po tečajni listi št. 168zdne 31. avgusta 1983.-Srednji inprodajni tečajizadevize veljajoodž. septembra 1983 tudi za efektivo, čeke, kreditna pisma in poštne nakaznice. •-»-
GIBANJE TEČAJ E V
AMERIŠKEGA OGLARJA M ZAHODNONEMŠKE MARKE KAKOR JU JE PO SREDNJEM TEČAJU V DINARJIH OOLOCALA KB JUGOSLAVIJE
—	ENOLETNO POVEČANJE TEČAJEV V ODSTOTKIH 22 C 82 It 12 82	188J 22 >0 »1	» Tl 81	18 82 marka	9.2 ♦42.9 ♦88£ dolar ♦ 6312 -49.4 -103.7								
									
									
		1							
1		ik i							
		S							
i									
									
i									
j									
a									
					r	m	l-H		
					L				
									
•	DEVALVACIJA SOLA - Devalvacija perujske državne valute bo v prihodnje v primerjavi z dolarjem potekala »po načrtu« in vsi gospodarski dejavniki bodo za tri mesece vnaprej seznanjeni s prihodnjimi tečaji manj vrec^pega sola. Ta vladni odlok je bil sprejet po zaporednih pritožbah perujskih gospodarstvenikov, da tako imenovane minidevalvacijc po drsečem tečaju preprečujejo načrtovanje kot dejavnik, nujen za stabilizacijo. in da so zgolj voda na mlin špekulacij z devizami, namesto da bi koristile naložbam v gospodarski razvoj. Perujski sol je letos v primerjavi s severnoameriškim dolarjem upadel za 92 odstotkov; danes velja dolar dobrih 1900 solov, v začetku leta pa je veljal le dobrih tisoč. Hkrati je inflacija v prvih sedmih mesecih znesla skoraj 90 odstotkov.
•	POVEČANJE BRAZILSKIH DOLGOV-
Samo v prvih treh mesecih je Brazilija imela v tujini za 5 milijard dolarjev več srednjeročnih in dolgoročnih dolgov. Konec leta 1982 so njeni dolgovi znašali 70,1 milijarde dolarjev, vendar to ni ves brazilski dolg v tujini. Ob koncu lanskega leta je imela država še 13.6 milijarde kratkoročnega dolga. V mesečnem poročilu centralne banke ni navedeno, koliko imajo zdaj kratkoročnih dolgov. Poudarjeno je samo. da tujih vlaganj ali reinvestiranja v Braziliji praktično ni bilo od januarja do marca in da se raven pogodbenih posojil zmanjšuje. V prvih treh mesecih jih je bilo za 15.8 milijarde dolarjev.
•	NIGERIJA IN MEDNARODNI DENARNI SKLAD - Nigerija pričakuje, da bo prihodnji mesec z mednarodnim denarnim skladom uspešno končala pogajanja o posojilih in premostila nekatere gospodarske težave v državi, je izjavil nigerijski predsednik Šehu Šagari. Minister za finance Victor Masi pa je dejal, da znašajo nigerijski dolgovi v tujini 14,19 milijarde dolarjev. Julija so v Londonu podpisali sporazum z združenjem 25 evropskih, ameriških in bližnjevzhodnih bank; Nigeriji so odobrili 2,83 milijarde dolarjev posojila za pokrivanje plačilu zapadlih kratkoročnih dolgov.
•	DELAVCI NE ZAUPAJO BANKAM -
Turški delavci, ki so na začasnem delu v zahodnoevropskih državah, ne pošiljajo svojim nacionalnim bankam več toliko denarja kot včasih. Veliko raje sc odločajo za varčevanje v tujini, saj niso prepričani v trenutni gospodarski položaj v Turčiji in pričakujejo spremembe. To se v Turčiji
pozna, saj so na primer lani turški delavci, ki delajo v ZRN, nakazali turški centralni banki v prvih štirih mesecih 466 milijonov dolarjev, kar je bistveno manj kot lani, ko so nakazali 579 milijonov dolarjev. Vlada v Turčiji je zato zelo zaskrbljena.	'
•	FRANCU A BO ZMANJŠALA IZVOZNE KREDITE - Kredite v nacionalni valuti, ki jih francoska vlada daje svojim izvoznikom, bodo bistveno zmanjšali, pravi direktor ministrstva za zunanjo trgovino Henri Baquat. Razlog je preprost - francoska zadolženost v tujini in deficit v plačilni bilanci.
•	REKORDNA PROIZVODNJA NAFTE V BRAZILUI - Prejšnji teden je postavila Brazilija novi rekord v proizvodnji nafte, saj je je načrpala na dan kar 344.668 sodov. Družba Pe-trobras je dosegla ta rekord z vključitvijo dveh novih virov v dolini Campos v državi Rio de Janeiro. To ležišče daje 45 odstotkov vse nacionalne proizvodnje.
S povečano proizvodnjo bo lahko Brazilija zmanjšala uvoz. Zdaj uvozi 615.000 sodov na dan, načrtuje pa, da bo to količino zmanjšala na 580.000 sodov. Devizni izdatki za nafto so še vedno tako veliki, da si država z muko zagotavlja nujno potrebna sredstva.
Komercialni direktor Petrobrasa Carlos Sant-Anna. ki se je pred kratkim mudil na Dunaju, v Londonu in New Yorku, da bi zagotovil uvoz nafte s plačilom po 180 dneh, se je vrnil praznih rok. Samo Shell mu je ponudil 30 dni.
•	LEIPZIŠKI SEJEM V ZNAMENJU MIKROELEKTRONIKE - Letošnji jesenski sejem v Leipzigu (od 4. do 10. septembra) bo ves v znamenju uporabe mikroelektronike v gospodarskih panogah in javnih službah. Poleg 300 raz-stavljalcev iz Nemške demokratične republike bo na tem sejmu - tradicionalno največjem srečanju gospodarstvenikov vzhodne in zahodne Evrope — sodelovalo še več kot 3000 razstavljalcev iz Sovjetske zveze, ZR Nemčije, Francije, Japonske, Italije. Anglije in drugih držav.
Organizatorji tega edinega in največjega sejma v NDR pripisujejo velik pomen zahodnoevropskim in japonskim industrijskim, kemijskim in drugim koncernom, ki so najeli več prostora in povečali število eksponatov. Predstavniki zaho-dnonemških in japonskih koncernov poudarjajo čedalje večje zanimanje Nemške demokratične republike za nakup nove zahodne tehnologije kot izredno pomembne materialne baze za racionalizacijo in posodobitev proizvodnje, saj bi tako povečali storilnost ter prešli na kakovostnejšo in intenzivnejšo proizvodnjo.
•	TEŽAVE ZGORNJE VOLTE - Kot poroča APS. doživlja Zgornja Volta, katere gospodarstvo je odvisno izkjučno do zunanjih dejavnikov, »status quo neokolonialneg tipa«, iz katerega se ho sama le stežka rešila. Skoraj 90 odstotkov prebivalstva je kmečkega, živi pa v razmerah, ki sc že 20 let slabšajo.
Z manj kot 120 dolarji letnega dohodka na prebivalca je Zgornja Volta ena najrevnejših držav na svetu. Kar devet milijonov njenih prebivalcev nima zajamčenega dohodka. Gospodarstvo je odvisno od vremenskih razmer. Rezultati žetve se iz leta v leto spreminjajo. Samo leta 1980 so pridelali v tej državi 106.235 ton bombaža, medtem ko je bila prejšnja leta proizvodnja dvakrat manjša. S 40-odstotnim uvozom in to v glavnem živil ter izdelkov za široko potrošnjo. Zgornja Volta le stežka pokriva kronično pomanjkanje hrane. Ce bi se hotela otresti uvoza žita, bi morala po mnenju strokovnjakov zgraditi namakalni sistem ter racionalizirati porabo vode. Le tako bi lahko v sušnih obdobjih zagotovila normalno življenje ljudem in živini.
Na Brdu spored za vsakogar Fegrina ima 14 tekmecev
Na hipodromu pri Kranju v nedeljo 3. jugoslovanska konjeniška prireditev v spominsko dirko maršala Tita, dan poprej pa razstava haflingerjev
BRDO - Tretja jugoslovanska konjeniška prireditev konec tedna na Brdu pri Kranju je nared, organizacijski štab pod vodstvom predsednika Mira Dobriloviča ni ničesar prepustil naključju. Ljubitelji konjeniškega športa bodo ob kakovostnih galopskih (2) in kasaških dirkah (5), med njimi je osrednja spominska dirka maršala Tita za najboljše jugoslovanske kasače, gotovo prišli na račun.
Spominska dirka maršala Tita je zbrala na startu vse najboljše, kar premore jugoslovanska reja kasačev. Na Brdu so seveda tudi že opravili žreb za nedeljsko »superdirko« V prvi vrsti z leve proti desni bodo štartali: 1. Eni (D. Oražem. Ljubljana) - najboljši kilometrski čas 1:194, dosežen leta 1983, 2. Ruža II (Sobar. KD Zagreb) 1:233. 3. Sont Hanover(Ladar. Som -bor) 1:224 (83). 4 Lagunac (Kulu-rič, KK Dolovol 1:23,0 (82). 5. Fisko (Hanže kovic. Ljutomer) 1:22.0(83). 6. Dimitrija MS (M. Slavič. Ljutomer) 1:19,4 (83) in 7. Eli (Pogačar. Ljubljana) 1:20,6 (83), v drugi vrsti pa 8. Asper (Aleksič. KK Sibaš) 1:22.3 (81). 9 Izidora (Narat. KK Šentjernej) 1.22,3 (83). 10. Parnas (Selinšek. Maribor) 1:18.9 (83), 11. Linbros (Blazin. Ada) 1:20,6 (80). 12 Duk (Dolinar. Ljubljana) 1:19,8 (81), 13. Fanta (Slana. Ljutomer) 1:20.3 (83), 14. Fegrina (A. Slavič. Ljutomer) 1:17.8 (83) in 15. Patrik (Crnkovič.
Naši košarkarji z dobro igro čez prvo oviro
Na BF so v prvi tekmi premagali Turčijo s 83:78 (41:37), Grčija pa Bolgarijo
TITOV VRBAS - Športna dvorana centra za telesno kulturo, gledalcev 1200. sodnika Kotleba (CSSR) in Gmčarov (Bol).
JUGOSLAVIJA. Vučevič, Zor kič 11, Grbovič 12, Žižič 10, Sunara 4, Kararižič. Vilfan 23, Mutapčič 4, Cu-tura. Vučurovič 6, J Vujačič 13. Av-dija.
TURČIJA: Kocvigit. Ercin 5. Gii-ler. Gner 11, Artis 5. Turam 18. Kun-ter 9. Ddgiisken 6. EngiiL Aydan 12, Anbogam 6, Sonat 6.
Naši košarkarji so dobro štartali na 25. balkanskem košarkarskem prvenstvu in zanesljivo premagali Turčijo. Le v porih minutah se niso mogli otresti pnirska odgovornosti, ko pa so nato zaigrali sproščeno, so si s protinapadi hitro priigrali prednost 10 točk. Podoben je bil razplet v 2. polčasu, ko pa so si naši priigrali že 16 košev prednosti, je trener Janez Drvarič dal priložnost tudi mladim. Turkom je sicer na koncu uspelo znižati rezultat na vsega 5 točk razlike, vendar pa je bil trener Drvarič z igro moštva povsem zadovoljen.
V prvi tekmi prvenstva so Grki premagali Bolgare z 62:51 (37:23). Danes ob 18. un bosta igrali Bolgarija in Turčija, ob 20. pa je na sporedu tekma Jugoslavija : Romunija. Prosti bodo Grki.
KD Zagreb) 1:24,0. Dirka maršala Tita bo z avtoštartom v dveh tekih na 1600 m, v drugem teku bodo konji štartali po plasmaju v prvi vožnji.
»Računice kažejo, da je favorit številka 1 absolutna jugoslovanska rekorderka. že dvakratna zmagovalka spominske dirke maršala Tita, petletna Fegnna na vajetih Alojza Slaviča. Žreb ji je, ob Patriku, namenil najdaljšo pot do cilja; ta handicap naj bi nadomestila s svojo izjemno kvaliteto, kajpak pa je seveda veliko odvisno od dnevnega razpoloženja in razpleta dirke. Pač pa utegne biti izjemno hud, lahko bi rekla krut boj za 2. mesto«, napoveduje nekdanja dolgoletna sekretarka KZS, odlična poznavalka kasaškega športa Anica Pollak. »Dimitrija MS pa Fanta in Eni in Parnas s prekaljenimi in obetavnimi vozniki se ne nameravajo predati zlepa, prepričana pa sem tudi, da najlepša zmaga vse sezone ne pojde izven naše republike.«
Dirke na Brdu se bodo začele v nedeljo ob 15. uri, dan poprej pa bo v tem novem konjeniškem žarišču prva slovenska razstava vsestransko uporabnih haflingerjev, ki jih bo mogoče občudovati tudi med nedeljskim sporedom po prikazu plemenske črede rejnega centra na Brdu. Galopski dirki bosta dve. ena s haflingerji in ena z angleškimi polnokrvci. Kasače pri delu pa bomo videli še v drugih točkah,
vse pa bodo z avtoštartom. Na dirki s temeljem 1:27,1— 1:30,0 (1800 m) bo nastopilo 13 konj, med njimi Lareta in llona III. Dvoletniki bodo tekmovali na 1400 m. Pozornost gledalcev bo še posebej veljala tandemu iz hleva Marka Slaviča v Kjučarovcih, jugoslovanski rekorderki med dvoletniki Dorici MS (1:21,9) in tudi Ani MS, ki jo bo vodil sin Marko. Tekmeci bodo gotovo poskušali preprečiti dvojno zmago očeta in sina. Na dirki Triglav s temeljem 1:24,2 -1:27,0 bodo domačini in še posebno domačinke stiskali pesti za domačo dvojico: za voznico Angelo Škofič s kobilo Lame; samo prevelika nervoza bi ju lahko spravila ob možnosti za zmago, na svojo priložnost pa bodo prežali seveda tudi tekmeci (12).
Galopska dirka s haflingerji bo gotovo imenitna poživitev že tako pisanega sporeda, še bolj pa seveda ravna galopska dirka (1600 m) s polnokrvnimi konji iz naših kobilam Karadjor-djevo, Zobnatica in Bečej tef KK Ljubljana.
Konjeniški praznik na Brdu bo olepšala še godba milice, a tudi sicer bo na tej prireditvi po tradiciji dobro poskrbljeno za vse obiskovalce od blizu in daleč.
HENRIK UBELEIS
Prva skupina športnikov v Casablanci
Izjava predsednika JOK in vodje reprezentance Azema Vlasi j a pred odhodom
SPLIT - Prva skupina 113 jugoslovanskih športnikov, ki bodo sodelovali na 9. sredozemskih igrah, je včeraj odpotovala vtasablanco. V tej skupini so bili reprezentanti v rokoborbi, sabljanju, dviganju uteži, jadranju, gimnastiki, plavanju, tenisu in odbojki. »Modro« ekipo na igrah vodi predsednik jugoslovanskega olimpijskega komiteja Azem Vlasi, ki je pred odhodom s splitskega letališča izjavil: »V Casablanco se odpravljamo optimistično razpoloženi, pričakujemo dobre rezultate. Optimizem temelji na solidnih pripravah, ki so .jih imeli naši izbranci na splitskih športnih terenih. Sredozemske igre pa nimajo samo športni pomen, njihova vloga je precej večja: krepijo prijateljstvo med državami ob Sredozemskem morju. Glede tega poslanstva pripada Jugoslaviji posebno mesto«.
Jugoslovanske športnike je ob odhodu iz mesta, kjer so bile sredozemske igre pred štirimi leti, pozdravil admiral Ante Pajič, zastopnik mestne zveze za telesno kulturo. Hkrati s športniki je odpotovala tudi delegacija Splita, da domačinom 9. iger izroči zastavo iger, ki je bila štiri leta v Splitu. Na začetnih slovesnostih v Casablanci bodo nastopili tudi člani KUD Udarnik iz Solina.
PO DOMAČIH KRAJIH
Moses 47,02
KOBLENZ-Na niM* narodnem atletskem tekmovanju v ZRN je Američan Ednin Moses izboljšal svoj svetovna rekord v teku na 400 m z oviram s 47,13 (iz leta 19801 na 47,02. Jugoslovanski metalec krogle Ivančič je s svojim najboljšim rezultatom 20,77 (tudi najboljši izid letos v SFRJ) zasedel drugo mesto za Američanom Lautom (21,12), a pred svetovnim prvakom Poljakom Sarulom (20,64). Še nekateri najboljši rezultati - moški, 110 m ovire: Fošt er (ZDA) 13,20, 3000 m zapreke:	lig (ZRN)
8:15.58. 1500 m: Ovett (VB) 3:32,95, VValker (NZ) 3:3334, ženske, 800 m: kiinger (ZRN) 1:584)1, daljava: Cusnrr (Rom) 670. Levrts (ZDA) 648.
Goleš naprej
NEW VOKK -VI. kolu mednarodnega teniškega prvenstva ZDA sta nastopili še preostali Ju-goslovam. Goleševa je dosegla pomembno zmago nad Angležinjo Hobbs s 3:6, 6:1. 7:5, Šaško-*« pa je izpadla proti Američanki Stetnmetz z 0:6. 1:6.
Poraz Šurbka
BRIDGLTOVVN - V 3. kolu svetovnega pokala v namiznem tenisu je Kalmi č premagal Avstralca Pinkewicha z 21:14. 21:13. Šurbek pa je izgubil z Američanom Bogganom z 10:21, 23:21, 12:21.
Druga partija - VVakiner: Fari 2:1. Appelgren : Ah are/ 2:0, Cam Zenhua : Lindh 2:1, Jiang JUiang : K bon 24). Jon v er : Park Li Hi 2:1. Preun : Khn Ki Tak 2:1.
Odbojkarice Merkurja na pripravah
NOVA GORICA - Odbojkarice novogoriškega Merkurja, ki so z uvrstitvijo v I. zvezno ligo dosegle največ ji uspeh primorske odbojke in ekipnih športov na tem področju sploh. so te dni začele s pripravami za novo sezono. Deset deklet vadi v Laz-nah. zaselku sredi Trnovskega gozda, kjer na nadmorski višini tisoč metrov nabirajo zlasti telesno moč. trener Kovačič pa posveča pozornost tudi individualni tehniki, medtem ko bodo taktične zamisli prišle na vrsto kasneje v domači telovadnici.
Že sredi septembra čakajo ekipo prve preizkušnje, saj bo nastopila na več turnirjih doma in v tujini. Olj sezone je obstanek v prvi ligi. čeprav se vsi v klubu zavedajo, da bo to zelo težko.
E. C.
V Maroko brez štafete 4 X 100 m
SPLIT - Jugoslovanskih atletov bo na sredozemske igre potovalo manj, le 12. Zaradi poškodbe Stani Čiča bo ostala doma štafeta 4 x 100 m. Izmed šprinterjev bo tako tekmoval samo Nikolič (100 in 200 m).
Vrsta zmag atletov iz SRS v Celovcu
Na mednarodnem nočnem mitingu med drugimi prva Apostolovski in Lapajnetova
LJUBLJANA — Na nočnem mednarodnem atletskem mitingu v Celovcu. ki so se ga ob domačih atletih in atletinjah udeležili tudi gostje iz Italije in Jugoslavije, so zastopniki SRS dosegli vrsto visokih uvrstitev.
Boljše rezultate in višja mesta so si priborili - moški: 100 m: 2. Gregorič (Go) 11.24, 3. Bilač (Po) 11,28, 200 m: 1. Rugelj (Ol) 21.72, 3. Gregorič 22.37, 400 m: 5. Vulovič (Lj) 51,60. 1000 m: 1. Zorjan (Lj) 2:31.75, 2. Kukoviča (Tr) 2:32.84, 3000 m: 1. Skubic (Ol) 8:21.65. 2. Semolič (Go) 8:22.41. 110 m ovire: L Kolar (Ol) 14,80. višina- L Apostolovski (Ol) 215, 2. Prezelj (KI) 208. 3. Cop (KI) 205, palica: 1. Kranjc (KI) 430, 2. Benedetič (Ol) 430. 3. Makarovič (Go) 430, disk: 3. Primc (Nm) 47,60, 4. Prezelj (Tr) 42,92. ženske - 100 m:
1.	Keresteš (KI) 12,50. 200 m: 2. Šavle (Go) 25.48. 6. Bradač (Lj) 27,26, 400 m: 1 Šavle (Go) 55,72, 2. Kmet (Ol) 59,63, 800 m: 3. Lihtene-ger (KAK) 2:21.52, višina: 1. Lapajne (Go) 181.2. Prezelj (KI) 175. disk:
2.	Zadnikar (Ol) 36.02, 3. Seleš (KI) 34.46.
Elsner v A, Hudarin in Katanec v mladi reprezentanci
BEOGRAD — Zvezni kapetan jugoslovanske nogometne reprezentance Todor Veselinovič je sporočil imena kandidatov, ki bodo nastopili na kontrolnih tekmah olimpijske, mlade in reprezentance A, ki bodo 7. t .m. v Bihaču. V prvem srečanju se bosta med seboj pomerili olimpijska in mlada selekcija, v drugem pa reprezentanca A s selekcijo BiH. Med kandidati za nastop v reprezentanci A je tudi Marko Elsner, do nedavnega nogometaš Olimpije in zdaj beograjske Crvene zvezde, v mladi reprezentanci sta nogometaša Olimpije Hudarin in Katanec.
Neodločeno z Romunijo
BUKAREŠTA - V kvalifikacijski tekmi za evropsko nogometno prvenstvo mladincev do 16. leta sta se v sredo reprezentanci Romunije in Jugoslavije razšli z neodločenim rezultatom 1:1 (0:1). Strelca: Savičevič v 24. min. za Jugoslavijo in Nastase v 74. minuti za Romunijo. V naši kvalifikacijski skupini igrata še reprezentanci ČSSR in Grčije. S slednjo so naši mladinci v gosteh igrali prav tako neodločeno 1:1.
Mladi nogometaši za lovoriko Jugoslavije
PULJ - Začel se je 9. mednarodni mladinski turnir za lovoriko Jugoslavije na katerem nastopa 8 evropskih reprezentanc, ki so razdeljene v dve skupini. Uvodni srečanji skupine A so igrale Anglija in Švica (v Poreču) ter ZRN in Madžarska (v Pulju), v skupini B pa SZ s Švedsko (v Bujah) ter jugoslovanski reprezentanci A in B (v Labinu). V predtekmovanju bodo po eno srečanje odigrali tudi v Izoli in
V počastitev IX. korpusa
NOVA GORICA - V počastitev 40. obletnice IX. korpusa je OZTK v Novi Gorici skupaj s številnimi klubi in društvi v septembru pripravila pisan spored raznih športnih tekmovanj. Vseh prireditev bo 19. Organizatorji računajo z več ko 4.000 udeleženci.
Naštejmo najpomembnejše prireditve: 4. t. m. kolesarski maraton IX. korpusa NK Nova Gorica, od 6. do 9. t. m. nogometni mladinski turnir NK Vozila, 10. t. m. balinarski turnir ŠD Gosto!, 10. in 11. t. m. mednarodni teniški turnir TK Gorica, 16. in 17. t. m. kegljaški turnir v počastitev 30. obletnice KK Nova Gorica, 17. in 18. t. m. pionirsko atletsko prvenstvo SRS v izvedbi AK Gorica, 18. t. m. III. juriš s kolesi na Lokve SD Meblo. 18. t. m. dirka v kartingu za prvenstvo SFRJ AMD Nova Gorica, 25. t. m. 4. pohod po Biljenskih gričih, 2. oktobra: 4. kolesarjenje prijateljstva v Novi Gorici in Gorici (Italija). R. K.
Predstavitev ZOI v Splitu
SPLIT - V največjem dalmatinskem mestu so predstavili 14. zimske olimpijske igre v Sarajevu 1984, na tiskovni konferenci ob tej priložnosti pa je Anto Sučič, predsednik IK OK ZOI, dejal, da so naše turistične organizacije na račun bivanja turistov med zimskimi girami pri nas že iztržile 2,5 milijona dolarjev. Celotni prihodek od penzionskih aranžmajev naj bi znašal 10 milijonov dolarjev.
Kopru, finale za 1. mesto pa bo 8. t. m. v Pulju.
Dober začetek mladincev Železničarja in Ilirije
LJUBLJANA — V 1. kolu slovenske mladinske nogometne lige so bili izidi naslednji - Maribor : Olimpija 0:0, Ljubljana : Kovinar 2:2 (1:1), Usnjar (Š) : Slovan 0:0, Železničar : Svoboda 5:0 (3:0), Kamnik : Koper 3:3 (2:1), Rudar (T) : Ilirija 0:2 (0:1).
Množičen obisk na vaških igrah
LIPOVCI - Včeraj so bile v krajevni skupnosti Lipovci pri Murski Soboti letošnje rekreativne športne igre za področje osmih KS. Žal so se vaških iger. ki so privabile številne gledalce, udeležile le tri ekipe, in to iz krajevnih skupnosti Lipa, Ižakovci in Lipovci. Letošnji zmagovalec v več disciplinah (vlečenje vrvi, prevoz vode v samokolnici. skakanje v višino z mesta, štafetni tek v vrečah, slalom z žogo. met kamna ter žaganje drv) so bili domači fantje iz Lipovec, ki se bodo 18. septembra letos udeležili občinskih vaških iger v Tišini.
P. O.
MAGDEBURG — Nogometaši Madgeburga so se uvrstili v prvo kolo tekmovanja za pokal pokalnih zmago-, valcev. V kvalifikacijah so po remiju v gosteh doma premagali Svvansea z 1:0 (1:0). Nasprotnik ekipe iz NDR bo Barcelona.
I. ZNL v številkah
Povprečno po trije goli na vsakem štadionu
Domači - gostje
V	4. kolu 7 zmag, en remi in en poraz gostiteljev. Skupaj 23 zmag domačih, 8 remijev in 5 zmag gostov. Od 72 možnih točk so jih domači osvojili 54 (75%), gostje pa 18 (25%).
Zadetki
V	tem kolu so bili strelci razpoloženi - dosegli so 27 zadetkov' (19:8), v povprečju torej 3 na tekmo. Skupaj je bilo doslej 79 golov (55:24), kar je 19,75 gola na kolo in 2,14 na tekmo.
Strelci
3 - Lepinjiea, M. Džurovski. Mance. Vokrri, Smajlovič, Me. Kovačevič, Skočajič, Ringov (1 z 11 m)
Najvišji rezultat
V	4. kolu dve zmagi s 4:0 (Hajduk-Čelik in Velež—Vardar), ki sta tudi naj višji doslej. Največ golov je bilo na tekmi v Prištini (5), in tudi to je doslej največ. Tudi najvišja zmaga gostov doslej je bila v tem kolu -Dinamo (V) - C. zvezda 0:3.
Enajstmetrovke
V	4. kolu sta bili dosojeni dve, obe za domači moštvi. Uspešna izvajalca sta bila Muriqi (Priština) in Memiševič (Sloboda). Doslej skupno 9 najstrožjih kazni (vse za domačine), izkoriščenih jih je bilo 7 (77,7%)
Gledalci
V	4. kolu skupno 118.000 gledalcev, kar je 13.111 na tekmo. Največ jih je bilo na tekmi Priština - Dinamo (Z) - 31.000, kar je tudi rekord. Najmanj obiskovalcev je bilo tokrat v Titogradu (le 6.000). Skupaj doslej 502.500 gledalcev, kar pomeni 125.625 obiskovalcev skupaj na kolo in 13.958 na tekmo. Največ gledalcev je bilo v prvem kolu — 135.000. Zanimivo je, da je na tri tekme v Prištini prišlo skupaj kar 87.000 ljudi, kar je povprečno 29.000 na tekmo.
Kartoni
V	tem kolu dva rdeča (Bogdan - D. Z. in Cana - Prišt.) in 18 rumenih kartonov. Skupno doslej 4 rdeči (1 na kolo) in 63 rumenih kartonov (15,75 na kolo). Moštvi Olimpije in Željezničarja sta še vedno brez kartonov.
Avtogoli
V	4. kolu avtogolov ni bilo. Doslej le eden (Terčič) v 3. kolu.
Zanimivosti
Brez zmage je doslej le še Olimpija, katere strelci so tudi najslabši -doslej le en gol (ne upoštevajoč avtogola). Največ golov so dosegli igralci Veleža (9), prav toliko pa jih je prejela obramba Vardarja. Neporažena so še tri moštva: Velež, Hajduk in Sloboda.
Na tujem
Doma
Priština Partizan Velež Rijeka Željezničar Budučnost Hajduk Osijek Sloboda Čelik Vojvodina Dinamo (Z)
Vardar Radnički Dinamo (V)
C. zvezda Olimpija Sarajevo
Modri in rdeči trak Dela
Modri trak (najbolje ocenjeni igralec Olimpije), 4. kolo: 5 — Dalano-vič, 3 - Radevič, 1 - Katanec; skupaj: 12 - Katanec, 10 - Petrovič, 5 — Dulami vi c, 3 - Domadenik in Radevič, 2 - Hudarin, 1 - V. Ameršek. Rdeči trak (najboljši strelec slovenskih zveznih ligašev): 1 - Domadenik (OKmpaja), JegUc, Beširovič (Slovan).
3	3	0	0	7:3	6	Sarajevo	2	11	0	5:3	3
3	3	0	0 4:1		6	C. zvezda	3	i i	1	3:1	3
2	2	0	0	6:0	4	Sloboda	2	11	0	3:2	3
2	2	0	0	4:1	4	Velež	2	11	0	3:2	3
2	2	0	0	4:1	4	Hajduk	2	11	0	1:0	3
2	2	0	0	3:0	4	Vojvodina	2	0 1	1	0:1	1
2	1	1	0	4:0	3	Željezničar	2 0 1		1	1:3	1
2	1	1	0 4:2		3	Osijek	2	0 1	1	0:2	1
2	1	1	0	4:2	3	Partizan	1	0 0	1	1:2	0
2	1	1	0	2:1	3	Priština	1	0 0	1	'1:2	0
2	1	1	0	2:1	3	Radnički	2	0 0	2	1:3	0
2	1	0	1	4:2	2	Dinamo (V)	2	0 0	2	0:2	0
1	1	0	0	1:0	2	Dinamo (Z)	2	0 0	2	1:3	0
2	1	0	1	3:3	2	Rijeka	2	0 0	2	1:4	0
2	1	0	1	2:3	2	Olimpa ja	2 0 0 2 0:3 0				
1	0	1	1	0:0	1	Budučnost	2	0 0	2	0:4	0
2	0	1	1	1:2	1	Čelik	2	0 0	2	0:6	0
2	0	1	1	1:2	1.	Vardar	2	0 0	2	1:9	0
Celjani si prizadevajo za odpravo nepravilnosti v RZS
Ob letošnjih prestopih rokometašev so bili tudi primeri, Id vzbujajo skrb — Zato v Celju terjajo zaščito zakonitosti
CELJE — Izvršni odbor in predsedstvo RK Aero Celje sta na posebni seji s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, TKS, ZTKO in tiska izrazila nezaupanje predsedstvu RZS in njegovim organom spričo ravnanja ob letošnjem prehodu rokometnih igralcev v druge Idube. Celjani posedujejo obtožujoči dokument posebne komisije RZS, ki je raziskala prehod Dušana Božiča iz. A era v RK Kolinsko. Slovan, saj ni zadoščeno ustreznim predpisom o registraciji (brez zaposlitve in lažna navedba stanovanja).
OD TOD IN TAM
70 ekip ob mreži
MARIBOR - Sklenili so pomladanski dei prvenstvenega odbojkarskega tekmovanja za člane in članice v okviru DSl v Mariboru V tekmovanju sodeluje 42 moških in 28 ženskih ekip v osmih skupinah. Člani tekmujejo v skupinah A. B. C D in D/l, članice pa v skupinah A. B in C.
Vrstni red najboljših v posameznih skupinah, člani A: 1. Marles 19, 2. Elko 18. 3 Dem 18; B: I. Tobi -TVT 18. 2. Attnos 17. 3. Metalna 17; C: 1. Svila 19, 2. Agroservis 18, 3. Stavbar 18; D; I Snaga 10.2. EGS9, 3. Jeklotehna: D/l: 1. Fenomoto 10, 2. Gradis NG 8. 3. M. Zidanšek 8,
Članice, A: 1. Marles 20. 2. Metalna 18. 3. Prosveiar 18: B: L Himo 2, 2. PTT 19,3. EAŠ18;C: L DUM 14, 2. TVT IJ 13, 3. EGS 12 itd.
Turnir v Šoštanju
ŠOŠTANJ - V počastitev telesno-kultumega delavca Miligoja Jamoviča bo v soboto. 3. t. m. ob 16.30 na igrišču RK Šoštanj rokometni turnir, na katerem bodo igrale ekipe Sloge--Bosnaprevoza. Acra Celje in Šoštanja. S turnirjem bodo počastili spomin na enega izmed ustanoviteljev rokometa v Šoštanju. Na turnirju se bosta od aktivnega sojenja poslovila zvezna sodnika Bukovac in Plahuta.
K. J.
Koper : Triglav 105:80 (52:44)
KOPER - V četrtfinalni košarkarski tekmi za pokal Slovenije je Koper premagal Triglav s 105:80 (52:44). kar je vsekakor lep uspeh za novinca v SKL. Koper je pokazal dobro igro.
zato kaže. da bo z novim trenerjem Rajkom Ožboltom lahko presenečenje v ligi.
Najuspešnejši pri Kopru so bili Cvettčanin 28. Žaro 17. Radman in ' Krašovec po 16. pri Triglavu pa Omahen 26, Horvat 17 in TSdič 14.
J.	K.
Trbovlje - Rudar : Komet 81:110 (40:60)
Murska Sobota - Pomurje : Helios 62:109(30:51)
Aero Celje :
Bosnaprevoz 28:36 (11:16)
CELJE - V dvorani Golovec sta se pomerila člana I. ZRL, gostitelji pa so zaigrali slabo, delali so napake v obrambi in v napadu in celo pri streljanju sedemmetrovk. Zmaga Sloge pred 1.000 gledalci je povsem zaslužena. Sodila sta Rampret in Bojadži-jevski (oba Celje). Najuspešnejši strelci med Celjani so bili Anderluh 6, Ščurek 5, Razgor, Selčan in Ivežic po 4. med gosti pa Stojič 14.
K.	J.
Zadnjič za točke
ŠENTVID PRI STIČNI - V dolini pod Kalom bo v nedeljo, 4. t. m, na zelo zahtevni progi, zadnja dirka za državno prv enstvo v motokrosu, v kategoriji do 250 ccm. Prvak je bil znan že po peti dirki, to je Marjan Avbelj. Zato pa bo hud boj za 2. mesto. Poleg drugoplasiranega Marjana Samca imata še največ možnosti Rudolf Špi-ijar. ki se je izkazal pred dnevi na domači progi v Jaški, in Vladimir Andrej ka. ki je letos v stalni dobri formi. Kaj več lahko pričakujemo tudi od
Nika Šinkovca m Staneta Pančurja iz Slovenija avta, ki sta letos nekoliko zaostala za lanskima uvrstitvama. Omeniti moramo tudi še domače tekmovalce Staneta Pečjaka, Jožeta Krištofa in Branka Novaka, ki bodo vsekakor poskušali izkoristiti domači teren, na njihovi strani pa bodo tudi gledalci. Ne smemo pa pozabiti tudi Koprčana Silvina Vesenjaka in tekmovalcev iz Orehove vasi Zdravka Jelovška in Jureta Lampeta.
Začetek dirk bo ob 14. uri.
STANE BENKOVIČ
Z blazinami po Savinji
RIMSKE TOPLICE - Društvo »nenavadnih« športov iz Rimskih Toplic je priredilo peto regato na zračnih blazinah po Savinji. Na 4 km dolgi progi je nastopilo devet tekmovalcev. Že tretjič je zmagal Samo l^ah pred Jožetom Senico in Andrejem Ajdnikom. Od četrtega mesta naprej pa so
zvrstili: Andrej Marinšek, Marino BreCko, Jože Cajzek. Franci Balon. Matjaž Privšek in Damjan Počivalšek. Proga je bila »počasna« zaradi nizkega vodostaja. Razmišljajo, da bi regato ponovili še na hitri - narasli - reki.
Društvo nenavadnih športov (DNŠ) je letos sicer manj aktivno kot prejšnja leta, toda kaže. da bo njenim prizadevnim članom vendarle uspelo spraviti pod streho vse tradicionalne prireditve. Njihova paradna disciplina so atletski meti. več privržencev pa si želijo še zlasti za regato po Savinji. Načrtujejo še številne ponovitve tradicionalnih panog, med drugimi streljanje s fračami in loki. hojo na sodih, tek po vodi. vaterpolo, plavalni dvoboj in ne nazadnje naj omenimo sc živo igro »Človek ne jezi sc«, ki bo prejkone v septembru.
ANDREJ MARINŠEK
Celjani zahtevajo zaščito zakonitosti in spoštovanje dogovorjenih stališč o razvoju kvalitetnega športa v naši republiki in ustreznih usmeritev. Pri RZS pa temu ni tako. Rokometni delavci v Celju že vrsto let čutijo, da bo treba v osrednji zvezi dopolniti normativne akte, pravilnike, spremeniti delo statutamo-pravne komisije in ustreznih odborov ter komisij. Zato so zadnji prestopi rokometnih igralcev in igralk, ki jih je potrdila arbitražna komisija pri RZS, izzvali ogorčenje pri večjem številu osnovnih rokometnih organizacij v republiki. Zato Celjani dajejo pobudo za sklic izredne konference RZS, saj menijo, da je treba raziskati vse okoliščine ob prehodu igralcev, ki so bili letos opravljeni brez preverjanja ustreznih dokumentov. Primer Dušana Božiča naj bi služil le kot primer. Celjani so vrsto let vzgajali kvalitetne igralce in se že 15 let borijo za ureditev razmer pri uresničevanju množičnosti in kvalitete tega športa pri nas. Iz Celja je v
Kdo bo dobil »VN Roga«
Zanjo se bo v soboto v Kozar j ah na Viču potegovalo blizu 200 kolesarjev
LJUBLJANA - Pred gasilskim domom v Kozarjah na Viču se bo v soboto ob 9. uri začela XV. medklubska kolesarska dirka za »Veliko nagrado Roga«, po koledarju KZS zadnja od klasičnih tekem letošnje sezone, ki članom šteje tudi za republiško cestno prvenstvo. Za razliko od prejšnjih let, ko se je karavana najboljših za Rogovo nagrado znojila iz Ljubljane na Kočevsko in nazaj, bo proga tokrat krožna (krog je dolg 7 km), tako da bodo lahko gledalci prišli na svoj račun še bolj kot doslej.
Prvi bodo štartali mladinci (6 krogov), med katerimi bodo imeli glavno besedo Novomeščani in Ljubljančani, verjetno najbolj privlačna pa bo dirka starejših mladincev (8 krogov), ki se bo začela ob 10. uri. Za marsikoga med njimi bo to zadnja priložnost za uvrstitev v reprezentanco, ki bo od 16. do 18. t. m. nastopila na mednarodni dirki »Po Istri«. Po krajšem »in-termezzu« veteranov vseh kategorij (2 kroga) pa se bo ob 12. uri začela dirka članov (12 krogov). Naših najboljših reprezentantov seveda ne bo na štartu, zato pa se bodo drugi toliko bolj zagrizeno potegovali za zmago.
D. K.
zadnjih letih od sto v Ljubljani deset kvalitetnih igralcev, pa čeprav sta sedaj obe okolji v istem rangu tekmovanja.
Prehodi igralcev iz kluba v klub in ukrepi v tej smeri naj bi bili v prihodnje v interesu razvoja in krepitve kvalitetnega športa pri nas. Zato je bil sklep sestanka v Celju, ki se ga je udeležilo več kot 20 političnih in športnih delavcev, da bo vodstvo RK Aero Celje celotno dokazano gradivo posredovalo OK SZDL, ki bo 12. t. m. obravnavalo problematiko telesne kulture v celjski občini, le-ta pa bo z zaključki seznanila tudi RK SZDL. Zanimivo je, da je vodstvo RK Aero že pred časom ponudilo RK Kolinska-Slovan sklenitev sporazuma o medsebojnem sodelovanju pri razvoju rokometnega športa v naši republiki in med obema kluboma, vendar pa ta koristna pobuda še ni dobila ustreznega odgovora iz Ljubljane.
KAREL JUG
Slalom in spust ob prazniku v Kobaridu
V nedeljo ob 11. uri na Soči slalom, ob 13. spust (6 km)
KOBARID - Selekcija za kajakaštvo ŠD Kobarid bo to nedeljo priredila ob krajevnem prazniku in 40-letnici »Kobariške republike« tekmovanje v slalomu in spustu na divjih vodah za kajakaše in kanuiste. Ob 11. uri bo na sporedu slalom, ob 13. uri pa spust. Start spusta bo pri Napoleonovem mostu, cilj pri vasi Kamno, proga pa bo dolga 6 km s težavnostno stopnjo I do III.
Za rekreativce s kajaki in kanuji bo zlasti zanimiv slalom, ki bo krajši kot so običajno tekmovalni slalomi na divjih vodah, zato so ga imenovali »Mini slalom - Kobarid 83«. Progo s 14 vratci bodo postavili pri Napoleonovem mostu, kjer je voda od I. do III. težavnostne stopnje. Prireditelji so razpisali tekmovanje v K-1 za tekmovalce in turiste ter v C-2 prav tako za tekmovalce in turiste.
Pravila za ta slalom so poenostavili: nastopajoči bodo progo preveslali samo enkrat, pri vraticah pa ne bodo šteli kazenskih točk, marveč bo vsakdo, ki bo spustil vratiča, diskvalifici-
n.
Vsi udeleženci slaloma morajo imeti nepotopljive čolne z reševalnimi vrvicami, obenem pa tudi popolno opremo.
J. D.
SAHSAHSAH SAH SA
Naposled Ljubojevič zmagal Kasparov strl tudi Larsena
V 7. kolu velikega mednarodnega turnirja v Nikšiču je Nikolič kot beli izgubil z Anderssonom
NIKSlČ — V 7. kolu velikega mednarodnega turnirja je Kasparov zmagal še šestič. Z danskim velemojstrom Larsenom je vodil črne figure in bil sprva v slabšem položaju, toda v kritičnem trenutku je položaj tako zapletel, da mu beli ni bil več kos. Tekmeca sta prekinila, v nadaljevanju pa je mladi sovjetski velemojster spet uveljavil svoje izredno znanje.
Rezultati: Ivanovič : Gligorič remi,
Spasski : Timman remi, Portisch : Pe-trosjan 1:0, Ljubojevič : Seirewan 1:0, Larsen : Kasparov 0:1, Nikolič :
Andersson 0:1, Talj : Miles ponovno prek., prost je bil Sax.
Vrstni red: Kasparov 6,5, Miles 4 (1), Spasski, Sax 3,5 (-), Larsen, Timman, Andersson 3,5, Gligorič 3 (-),
Ivanovič, Portisch 3, Talj 2,5 (I,-),
Ljubojevič 2,5, Nikolič, Petrosjan,
Seirewan 2 (—).
Remija med Ivanovičem in Gligo-ričem ter Spasskim in Timmanom sta bila zelo miroljubna, saj sta partiji trajali le 12 oziroma 17 potez. Andersson je nadigral Nikoliča v končnici — na izreden način. Portisch in Petrosjan sta si zelo prizadevala za zmago in položaj je bil ves čas izredno zapleten. Tudi ob prekinitvi je bilo težko oceniti, kdo je na boljšem: Petrosjan, ki je imel dva prosta kmeta, ali Portisch, ki je napadal črnega kralja. Toda ta uganka je bila težka le na prvi pogled Analize so hitro pokazale, da je Madžarov napad nezadržen in da bo bivši šampion doživel še en
poraz. Talj in Miles sta ponovno prekinila, Talj pa je obdržal možnost za zmago.
Zdaj sta na sporedu dva prosta dneva, ki ju bodo udeleženci izkoristili za simultanke in ogled Črne gore, v 8. kolu pa se bodo pomerili: Andersson p Talj, Timman - Nikolič, Kasparov -.Spasski, Gligorič - Larsen, Seirewan I- Ivanovič, Petrosjan - Ljubojevič in Sax - Portisch. Prost bo Miles.
Rad ali NŠK?
i ARANDJELOVAC - V 9. kolu medrepubliško-pokrajinske lige vzhodne skupine so igrali takole: Ivan Kurjački: Tutunski kombinat 3,5:3,5 (3), Zvezdara: Priština 6,5:1,5 (2), Alkaloid : Cukarički 3,5:3,5 (3), Železničar : Rad 2,5:4,5 (3), Mladeno-vac : NŠK 1:5 (4). Radnički: Zlatibor 0:1 (9).
Vrstni ted: Rad 56 (3), NŠK 55 (4), Cukarički 51,5 (4), Zvezdara 50,5 (3), Alkaloid 46 (3) itd.
Dve koli pred koncem imata možnosti za vstop v prvo ligo le še vodilna Rad in NŠK.	|
Poti do šole so bile na prvi šolski dan varnejše kot sicer
Miličniki, pripadniki narodne zaščite in pionirji prometniki so poskrbeli za večji red na cestah pred šolami - Akcijo bodo ponekod raztegnili še v september
LJUBLJANA, 1. septembra — Po vsej Sloveniji so se danes spet odprla šolska vrata in tako je bilo na cestah in ulicah živahneje kot sicer. Prav zaradi tega in pa dejstva, da na slovenskih cestah umre in se poškoduje^ precej otrok in mladoletnikov, so se v Sloveniji lotili precej obširnih priprav, Id naj bi pripomogle k čim varnejši poti otrok v šolo in nazaj domov. Poglejmo, kako so v različnih slovenskih krajih poskrbeli za to, da bi bili otroci na cesti res varni.
Na obalno-kraškem območju, od koder poroča Boris Šuligoj, so se na začetek šole začeli pripravljati že dober teden dni prej. Danes so na pomoč priskočili pripadniki narodne zaščite, nekako deset dni pa bodo na najbolj izpostavljenih krajih za varnost otrok skrbeli miličniki. Novogoriške osnovne šole pa so v dogovoru z enoto Zavoda za šolstvo izdelale prometno varnostne načrte. Učitelji na podlagi teh načrtov za skupine šolarjev sestavijo oziroma označijo najbolj varne poti do šole. O teh poteh se bodo pogovorili tudi s starši, saj bodo ti lahko povedali še marsikaj koristnega. Ravnatelj osnovne šole »Milojka Štrukelj« Aleksander Kerševan pravi, da zgledno sodelujejo tudi s postajo tamkajšnje milice. Tako bodo miličniki vsaj prve dni pouka nekoliko pozorneje nadzorovali posamezna križišča in nevarne odseke nekaterih cest, zato pri tem ne bo potrebna pomoč pripadnikov narodne zaščite, piše Slavica Črnica.
Na Tolminskem, od koder se je oglasila Katja Roš, so se na začetek šole po prometni strani začeli pripravljati že sredi avgusta, saj so tedaj sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, postaja milice in šole že sestavile načrte varnih poti v šolo/ S temi načrti so danes seznanili tudi starše prvošolcev, katerim so brezplačno razdelili tudi rumene rutke in kresničke, na najbolj nevarnih in prometnih križiščih pa so za varnost otrok skrbeli tudi miličniki.
Učitelji so že teden pred začetkom pouka temeljito razpravljali o prometno-vamostnih načrtih, poroča Ivan Gerenčer iz Murske Sobote, posebej pozorno pa so s cestnimi pastmi seznanili prvošolce. Mladi prometniki v Murski Soboti, Beltincih in na vseh drugih šolah v občini bodo bedeli nad šolarji, ko bodo hodili čez cesto, po vseh šolah pa so sklicali tudi sestanke s starši prvošolcev.
Na Dolenjskem, piše Slavko Dokl, je prvi šolski dan tekel popolnoma mimo, kar pomeni leto, da so se vsi tisti, ki skrbijo za varnost otrok v prometu, na to dobro pripravili. Opaziti je bilo, da so bili vozniki prav zaradi otrok nekoliko bolj previdni kot sicer, vendar pa je kljub temu dobrodošla odločitev, da bodo v novomeški občini nekoliko temeljiteje skrbeli za varnost otrok na cesti še ves september.
Podobne vesti kot z Dolenjske prihajajo tudi iz Bele krajine.
Milovan Dimit rit poroča, da bodo nekaj prihodnjih dni miličniki obiskovali šole v metliški občini in jih seznanili z vsemi nevarnostmi prometa in ceste.
• Andrej Šeni ta, komandir postaje milice v Metliki: »V petek bodo miličniki osnovnošolcem skušali povedati in razložiti, kaj predstavljajo prometni znaki, poučili jih bodo, da morajo dvigniti roko, če želijo čez prebod za pešce in podobno. Otrokom pa bodo skušali dopovedati predvsem to, da cesta ni igrišče in da se tabo vsaka nepremišljenost hudo maščuje.«
V metliški občini so vse osnovne šole izdelale načrte o vami poti otrok v šolo, vse nevarnejše cestne odseke, križišča in prehode za pešce pa so nadzorovali miličniki.
Tudi v posavske šole, sporoča Vlado Podgoršek, se je zjutraj napotilo nekaj tisoč otrok, med njimi skoraj 800 prvošolcev, ki so jim delavci milice, učitelji, občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, avtobusni prevozniki in drugi namenili največ pozornosti. Marsikje so zamenjali dotrajane prometne znake. Na Osnovni šoli bratov Ribarjev v Brežicah so starše na roditeljskem sestanku opozorili
na prometno varnost, učenci pa so dobili karto z označenimi prehodi ter najbližjimi varnimi potmi do šole.
Mariborski prometniki so se na začetek pouka pripravljali že mesec prej, piše Jože Jerman. Danes zjutraj so bili na ulicah domala vsi delavci prometne milice, pripadniki narodne zaščite, čez križišča so šolarjem pomagali pionirji prometniki. Vozniki so bili naravnost vzorno disciplinirani.
V	Zasavju so dobro poskrbeli za prometno varnost, le cestne signalizacije jim povsod ni uspelo pravočasno obnoviti, sporoča Marko Planinc. Za varno pot šolarjev je skrbelo 18 miličnikov in 25 pionirjev prometnikov, na pogovorih s starši pa so sodelovali tudi člani svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Ob konicah bodo promet poostreno nadzorovali še ves september.
V	celjski občini so za varnost poskrbeli, kakor doslej še ne, ugotavlja Damjana Stamejčič. Krajevna skupnost Polule je, na primer, aktivirala civilno zaščito. Sole so izdelale prometno-var-nostne načrte, ki jih bodo še dopolnili. Obnovili so prometne označbe pred šolami, posebej označili avtobuse, ki v šolo prevažajo otroke. Te označbe voznikom prepovedujejo prehitevanje ali vožnjo mimo, kadar obstane ob cesti.
• Franci Dotnjanič, inšpektor milice pri UNZ Ljubljana: »Prav nič nisem zadovoljen. Veliko preveč je nepravilnosti. Vozniki vozijo prehitro, otroci, posebej, prvošolčki, nimajo rumenih rutic. Res je sicer to stvar šol in staršev, to pa lahko pomeni, da se eni in drugi ne brigajo veliko za stvari. Veliko je tudi otrok, ki se vozijo s kolesi brez ustreznih potrdil o znanju cestnoprometnih predpisov. Lahko pa rečem, da veliko pomagajo pionirji prometniki.«
Ce za konec pogledamo še na Gorenjsko in potem v Ljubljano, bi lahko rekli, da so se v glavnem dokaj zgledno pripravili na prvi šolski dan. Na območju UNZ Kranj, od koder se oglaša Mirko Kunčič, je za varnost otrok skrbelo 48 miličnikov. Posebnega
dela niso imeli, razen če izvzamemo nekaj voznikov, ki so kljub vsemu le vozili nekoliko prehitro.
V Ljubljani je skoraj 5000 prvošolčkov danes prvič prestopilo pragove 53 osnovnih šol. Prav • zaradi tega so se dogovorili, da bodo miličniki, pripadniki narodne zaščite in tudi pionirji pro-
• Akcija za varnost šolarjev v šolskem letu 1983/84 sc je po besedah tajnika republiškega sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu Marka Miša začela že junija meseca. Občinski sveti in članice pa so v avgustu znova opozorili mentorje prometne vzgoje in druge na pričetek šole. Miličniki bodo, kot zahtevajo zakonski predpisi, kontrolirali, ali prvošolčki nosijo rumene rutice, odsevnike oziroma kresničke, poleg tega pa morajo imeti vse slovenske osnovne šole vidne načrte najbolj varne poti v šolo in domov.
Prevozniška podjetja, ki organizirano prevažajo otroke v šolo, morajo avtobuse opremiti z nalepkami za prevoz otrok. Povejmo še, da je mogoče Satumusovo kresničko, ki je obvezna za vse otroke, kupiti v trgovinah Slove-nijaavta in Agrotehnika po enotni ceni 36.10 dinarjev. Oktobra bodo na vseh osnovnih šolah pripravili preventivne tehnične preglede koles. Lastniki tehnično brezhibnih koles bodo prejeli posebno barvno nalepko republiškega sveta, s katero bodo lahko dokazali, da je njihovo kolo v redu-	Ž. H.
metniki vse do 15. septembra skrbeli za varnost otrok na cesti. V bližini nekaterih osnovnih šol so miličniki postavili radarske kontrole in rezultati so bili takšni kot lani: veliko voznikov je vozilo prehitro in težko je verjeti vsem opravičilom, ki so jih imeli za to priložnost na razpolago. Na splošno bi sicer lahko rekli, da v Ljubljani oziroma pred osnovnimi šolami ni bilo posebej razburljivo in da je to morda tudi odraz povečane skrbi za varnost otrok na cesti, ugotavlja Bojan Grom.
NOVI
stop
ŠTIRIINDVAJSET UR
Umrla pod traktorjem
VIPAVA, 1. septembra — Tragično je sinoči ob 19.40 umrl voznik traktorja 61-letni Franc Vidrih iz Podrage pri Vipavi. Vidrih je traktor s pripetim kultivatorjem vzvratno zapeljal na travnik in kultivator odklopil. Na rahlem klancu je traktor začel drseti. Vidrih je stekel k njemu, da bi potegnil še ročno zavoro. Vendar je bilo prepozno. Traktor se je prevrnil in Vidriha pod seboj pokopal. Bil je takoj mrtev.
Sinoči, približno ob 23. uri, se je s traktorjem peljal iz Zgornjega Doliča proti Vitanju 35-letni Franc Kotnik iz Spodnjega Doliča. Ko je vozil po blagem klancu navzgor, je nenadoma zapeljal v hrib in traktor se je prevrnil. Kotnik je bil takoj mrtev.
G. B., D. S.
Zaletel se je v drevo
BOROVNICA, 1. septembra — Na kraju prometne nesreče je sinoči ob 20.30 umrl 49-letni Frančišek Kržič iz Dražice pri Borovnici. Kržič je vozil motorno kolo skozi Borovnico. Zapeljal je na levo stran ceste se zaletel v drevo. Z glavo je tako močno udaril v steblo, da je bil takoj mrtev.
G. B
Poginilo pol tone postrvi
KAMNIŠKA BISTRICA, 1. sep-tembra - Od Kamnika proti Homcu,
Zaradi nezakonitih podražitev so jih postavili pred sodišče
V Zagrebu so vložili obtožni predlog proti petim delovnim organizacijam, ki so služile z nezakonitimi podražitvami
ZAGREB, L septembra (Tanjug) - Tukajšnje okrožno javno tožilstvo je vložilo obtožni predlog proti petim delovnim organizacijam, ki. so nezakonito podražile svoje izdelke in si tako pridobile ža 33,2 milijona dinarjev protipravne premoženjske koristi.
nilnica coca-cole 15 milijonov,
je v Bistrici v dolžini več kot šest kilometrov, poginilo pol tone potočnih postrvi. Vse kaže, da so ribe poginile zaradi za zdaj neznane kemikalije, ki je pritekla v Kamniško Bistrico pod DO Kemična industrija Kamnik. Škode je za 800 tisočakov.
Včeraj, nekaj po dvanajsti uri, pa je vodovodni inštalater Komunalnega podjetja v Slovenskih Konjicah spustil vodo iz plavalnega bazena v reko Dravinjo. Ker je bila voda močno klorirana, je izplaka v dolžini štirih kilometrov pomorila približno dva tisoč rib. Škodo cenijo na 100 tisočakov.
G. B., D. S.
Brez luči na mopedu
CELJE, 1. septembra — Na Čopovi cesti v Celju se je včeraj hudo ranil 30-letni voznik kolesa z motorjem Branko Kohne iz Ložnice pri Celju. Vozil je brez luči, zato je zadel v rob pločnika in padel.
D. S.
Vlak povozil kravi
RADOVIJICA, 1. septembra -Elektirčna lokomotiva je na železniški progi med Radovljico in Globokim zadela kravi Jožeta Šmita iz Hraš. Kravi sta z bližnjeg pašnika zašli na progo. Obe sta poginili, škode pa je za 200 tisoč dinarjev.
G. B.
Namestnik okrožnega javnega tožilca SR Hrvaške je povedal, da gre za tozd Bezalkoholna pica tovarne Badel, delovno organizacijo Jaskavino, Zagrebško pivovarno, polnilnico coca-cole v Zagrebu, ki posluje v sklopu sozda Slovenijavino, in zagrebške pekarne iz delovne organizacije Zitokombinat.
Obtožni predlog tukajšnjemu okrožnemu gospodarskemu sodišču so vložili tudi proti odgovornim osebam v teh kolektivih; za tovrstne prestopke so predvidene kazni od 10.000 do milijon dinarjev za delovno organizacijo, od 3000 do 50.000 dinarjev pa za odgovorno osebo. Mladinov je poudaril, da zakon poleg tega predvideva tudi obvezen odvzem protipravne premoženjske koristi.
Po navedbah v obtožnem predlogu bo moral Badel zaradi nezakonite podražitve brezalkoholnih pijač vrniti 10,5 milijona, Jaskavino 2,3 milijona, Zagrebška pivovarna 5 milijonov, pol-
zagrebške pekarne pa (zaradi podražitve vrste belega maslenega kruha) 430.000 dinarjev.
Tovrstne zadeve imajo na okrožnem javnem tožilstvu SR Hrvaške spričo sedanjih razmer, ki so posledica špekulacij na trgu in »eksplozije« cen, prednost. V tej zvezi so vzpostavili tesno sodelovanje inšpekcijskih in sodnih organov s tožilstvom, pa tudi drugimi organi in organizacijami.
Mladoletni mopedist povzročil nesrečo
KRANJ, 1. septembra — V jeseniški bolnišnici zdravijo hudo ranjeno 45-letno Nežko Benedičič iz Čilč pri Kranju. Benedičičevo je včeraj ob 18.40 s kolesom z motorjem zadel in zbil po cesti 14-Ietni Dušan K. z Britofa pri Kranju. Mladoletnik je na mopedu vozil še svojega vrstnika, ko je pri hiši številka 93 na Britofu zapeljal na desno in zadel Benedičičevo, ki je hodila ob desnem robu ceste.
G. B.
Devet mrtvih,
štirinajst
ranjenih
SKOPJE, L septembra (Tanjug) — Na regionalni cesti Kumanovo-Sveti Nikole se je pri vasi Gradište zgodila huda prometna nesreča, ki je terjala 9 smrtnih žrtev. Ranjenih je 14 ljudi, med njimi 5 huje. Nemudoma so jih prepeljali v kumanovsko in skopsko bolnišnico. Nihče ni več v nevarnosti.
V tej prometni nesreči, ki se je zgodila včeraj popoldne, so umrli: Evdokija Aleksova, Bojan Lazarov, Petranka Ne-storovska, Veljko Pavičevič, Nikola Petkovič, Saška Pet-kovska-Lipsa, Vladan Stama-tovič, Tomo Trpčič in Dragomir Žikič.
Po prvih podatkih preiskovalnih organov je cisterna za cement s priklopnikom, last delovne organizacije Granit iz Skopja (registrska številka SK 132-845), na mokri cesti pri veliki hitrosti na ovinku iz doslej neznanih razlogov zavila na levo stran, kjer je pomečkala potniški in tovorni kombi, ki sta pripeljala iz nasprotne smeri.