P osamezne številke t Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—* »TABOR* izhaja vsak dan, rorvea nedelje in praznikov, ob 18. uri s datumom nauiednjcga da« tar stanc mesečno P*. D , sa ino- scmatvo D EjT—, dosttt4}en na docn D U*-V M izkaznice D 10*—# htttiMas po dogovora. Naroča se pri opravi »TABORA* MARIBOR Jurčičeva alica stav. A Naslov Poitnina platana v gotovini.' Cena današnis Slav. 7 Din. »rrtKSfflc** 5 «,i« Iket j Posamezne StovUket Na vadne Din —■7S) •> ob nedeljah Din 1"—» UREDNIŠTVO ae nahaja v Mari boru, Jurčičeva oL ft. (, L sai stropje. Telefon interurb. St. 27A UPRAVA se nahaja v Jurčičem ulici št* 4, pritličja desno- «i» fon št. 2i. S*±j poituočeeovK račun Stev. 1L7S7 Na naročila bm deoarja m m asiru. — Rokopisi ae m» woA*i» T TU. Knj i Snlca liceja Ljubljana »TABOR« Je najcenejši slovenski dnevnik. Stane mesečno samo 10 din. Prinaša v kratkih obrisih vso najvažnejše dogodke, ki Jih dnM H-0 raztegnejo na dolgo In široko. Maribor, sreda 27. maja 1925. asaa—BCPBBm «az^awwmais.ji^Mfci wn» FaasiiTBWBt.ao.ua Leto: VI. Številka: 4J7. Burna seja Narodne skupščine. ftadičevci so postali agresivnejši. — Za htevajo, da naj pride na vrsto verifjkn-cija mandatov. — Itazpra va o poljedelskih kreditih. Beograd, 26. maja. Današnja stup-^jnska sej'n je potekla zelo burno. V krstah radieevelkih poslancev je vladala Posebna nervoznosti. Predfeedinik kluba irvaške seljačke stranke Pavle Radič je zapustil Beograd. Podal se je v Zagreb k Stjepanu Radiču po nove instrukcljc o nadaljnih taktilkah kluba. Seja je bila otvorjena ob 10. uri z velikim hruščem. Opozicija je kričala: «Ni kvoruma, vlada nima večiineU Vladini stranki sta odgovorili, da je bil sprejet zapisnik včerajšnje seje in da imata večino. Naito se je oglasil k besedi radičevski poslanec dr. Šuperina. Protestiral je proti kršenju Parlamentarnega poslovnika. Zahteval je, da mora biti prva točka dnevnega reda poročilo anketne komisije in ne zakon o poljedelskih kreditih, ker se 24 Poslancev Radičevo stranlke ne more u-ddežiiti debato o tako važnem zakonu. Predsednik skupščine Trifkovič je na- Poostritev političnih bojev v AvstrPi. Rad! mbdlinških izgredov napovedujejo socialisti najostrejši boj. Dunaj, 26. maja. «Neue VViener Journal* poroča, da je bila razpuščena socialnodemokratska organizacija «Rhein-land* radi nedeljskih dogodkov v Mod-lingu, kjer 6o socialne demokrate na-padli^ nemški nacijonalisti in je padlo nekaj mrtvih. Socialisti so napovedali macijonalistom in vladi, ki ne zna braniti usriave, najostrejši boj. -O— Amundsena še pogrešalo. Optimistične izjave njegovih nekdanjih tovarišev. Washington, 25. maja. Poveljnik Prestrid, ki je spremljal 1. 1022. Amuind-sena na južni pol, jo danes izjavil novinarjem, da po njegovem mnenju ni nobenega povoda za vznemirjenje glede usode Amundsenovih letal na severnem tečaju. Znani raziskovalec severnega tečaja kapitan El 1 is je izjavil, da se ne boji nesreče pri Amundsenovi ekspediciji. A-mundeenova letala so bila gotovo pri-81 Jona, da go se spustila na led, kar si-frnrn° zavlačuje točen povratek, vendar pa ne daje povoda, da bi pričakovali kako katastrofo. —o— Smrtna obsodba sofijskih atentatorjev potrjena. Sofija, 25. maja. Kralj jo potrdil mrtno obsodbo nad krivci atentata v Katedrali sv. Nedelje Friedmanom, Zagorskim in Kucvom. Kalfov v Pragi. . • k*?8* maja. Davi je dospel sem-Kaj ooigarski zunanji minister Kalfov. i.Zj*V0 1,0 reformo na Madžarskem. Budimpešta, 26. maja. Glavni odbor Socialnodemokratske stranke je sklenil, «a se bodo vrnili njeni poslanci v parla-ment, da lahko izvedejo najstrožjo opo-fcicajo v debalti glede zakonskega osnut-Ka o volilni reformi. Tudi ostale opozicijske stranke, ki se niso udeleževale Parlamentarnega dela, so napovedale uagostrejšd boj proti volilni reformi. p*-TV< sprotno koustatiral, da ni bil kršen poslovnik in da jo bil dnevni red sprejet na včerajšnji slkupščiniskd seji. Zakonu o poljedelskih kreditih je pripoznala nujnost skupščina sama. Predložena so bila vladna kakor opozicijska poročila in načelne izjave. Debata se bo nadaljevala na jutrišnji seji. Danes seja finančnega odbora. Beograd, 26. maja. Finančni odbor bo imel po daljši pavzi danes popoldne sojo s sledečim sporedom: 1. Poročilo predsednika. 2. Dovolitev raznih kreditov, med njim 7 odst. posojila iz leta 192L in 8 odst. iz 1. 1922. ter kreditov, ki so jih posamezna ministrstva prekoračila.^Kredi te so potrošili predvsem za zboljšanje prometa, šolstva iu bolnic. Finančni minister bo predložil finančnemu odboru poseben načrt o izvedbi imjstrožjega varčevanja pri državni upravi, LJUBLJANSKA BLAGOVNA BORZA. Lesno tržišče. Ljubljana. 26. maja. Hrastova brnna, od 25 om, 3 m dolga, naložitvena postaja denar 520. Reraeljni: 8:8, 8:11, 11:11, 13-16, obmejina postaja, denar 572. Topolova bruna, od 25 cm, 2 m dolga, naložitvena postaja, denar in blago 18. Doma in po svetu. — 50 letnico je slavil včeraj znani slovenski novinar, glavni urednik »Slov. Naroda« g. Rasto P us t os lem š e k. Rodiil se je 1. 1875 v Smučah v Savinjski dolini in je po vseučiliščtiih študij ali ter po kratkem službovanju pri železnici vstopil 1. 1903 v uredništvo »Slov. Naroda«, kjer deluje še danes kot šef-urednik. Odličnemu novinarskemu tovarišu iskreno častitamo k jubileju in želimo, da bi še dolga leta deloval v naših vrstah kot bojevnik za našo veliko ideale; Jugoslo vaustvo, Slovanstvo in človečanstvo. — Samomor na Pragerskem. Eliza Donaj, uslužbenka drž. žel. na Pragerskem, se je dno 26. tm. zvečer z lizolom zastrupila. Istega dine ob dveh popoldne se jo peljala v Maribor in sd tam najbrž nabavila lizol. Zvečer se je peljala do postaje Račje-Fram ter šla nato peš proti Pragerskemu. Približno sredi gozda ob progi jo je našel sin progovnega, čuvaja Muravsa šo živo na tleh. G. Muravs je takoj obvestil postajo Račje in orožniško postajo. Nato so jo naložili na o-sebnl vlak, ki vozi ob 19.15 uri iz Maribora in katerega je obvestila postaja Račje, da naj skozi gozd vozi počasi. Vendar je bila vsaka pomoč prepozna. Zdravnik je mogel le še ugotoviti smrt, ki je nastopila malo pred njegovim prihodom; Samomorilka je imela v žepu tudi jesihovo kislino iu še tretjo steklenico strupa, Kaj jo je gnalo v smrt, šo ni znano. — Promet večernih vlakov na progi Grobelno - Rogatec. Pričenši s 30. ma jem 1925 vozita na progi Grobelno—Rogatec dnevno redno mešana vlaka štev. 6837 in 6838, ki vozita normalno le ob sredah in sobotah. Mešani vlak št. 6337 odhaja iz Rogatca ob 18. url 2 min. ier ima v Grobelmem zvezo na večerno potniške vlnke proti Ljubljani in Mariboru in mešani vlak št. 6838 odhaja izGro-b el no ga ob 21. uri 30 min. ter ima tnm-kaj priključek na večerno potniške vlake iz Ljubljane in Maribora. — Kako Živi princ Gjorgje v Belju. Liet »Narod«, ki izhaja v Novem Sadu, prinaša zanimive podatke o življenju Justifikacifa Simona Nagliča v Ljubljani. Ljubljana, 26. maja. Davi ob 6. uri se je izvršila na notranjem dvorišču justič-ne palače juetifikacija 381etnega posestnika Simona Nagliča, ki je bil 13. dec. 1924. obsojen radi umora svoje žene v smrt na vešalih. Nocojšnjo noč je Naglič prečiti povsem mirno. V celici je sprejel številne obiske. Oblečen je bil v praznično obleko in imel belp srajco. Formalne ceremonije eo izvršili hitro. Ob 5.53 je dospel sodmd zbor s predsednikom deželnega sodišča dr. Kaiserjem, ki je obsojenca nagovoril sledeče: »Približala se je ura, ko se ima izvršiti smrtna kazen.« K krvniku obrnjen je dejal dr. Kaiser: «Izvršite svoj posel!* Krvnik in pomagač sta vzela obsojenca pod rolke in ga peljala na leseni oder. Obsojeni Naglič se je mirno brez besedice vsedel na stol, na kar mu je krvnik ovil vrv okoli vratu. Smrt radi močne obsojenčeve telesne konstitucije ni nastopila takoj. Šele čez 11 minut je mogel sodniški zdravnik u* gotoviti smrt. Predsednik je na to dejal; «S tem je smrtna obsodba nad Simonom Nagličem izvršena in zakom je dobil za doščenje. Bodi mu odpuščeno!* To je bila po 50 letih prva justlfika-oija v Ljubljani. Značilno pa je, da ni prisostvovala pri obešanju nobena že**- ska... princa Gjorgja v Belju. Princ stanuje v vili »Aleksandrov dvorac«. Ta vila stoji sredi ogromne šume, ki meri 30.000 hektarov. Dnevi mu potekajo enolično. Prideljena sta mu major in poročnik, ki pazita nanj. Vozi se pogosto z vozom v spremstvu vojaka. Ako gre kam, se mora javiti majorju, ki obvesti o tem orožnike, katerih je okoli 40. V prinčevo bližino ne puste nikogar. Zelo mnogo čita znanstvene knjige. Ker je princ podal ostavko na čast pešadAjdkega majorja, nosi civilno obleko. — Okrožni zlet Sokolstva na Polzeli. Vsi člani (ce) sokolskih društev imajo dtne 7. junija na drž. železnicah v Sloveniji polovično vozno ceno. Udeleženci kupijo pri vstopnih postajah cele. enosmerne, na obratni strani s postajnim dtnevuim žigom žigosane vozne listke, ki veljajo v zvezi s potrdilom o udeležbi za povratek brez kakega plačila. Potrdilo o udeležbi se bo dobilo 7. junija na Polzeli. — Na svidenje 7. junija v lepi Savinjski dolini. Zdravol — Ureditev carinskih odnošajev s Švicarsko. Prihodnji teden odpotuje naš odposlanec v Bern, da se pogaja v imenu naše vlade z Švicarsko glede ureditve carinskih odnošajev mod obema državama. — Kosti vladike Njegoša bodo zopet prenešene na Lovčen. Določeno je, da se bodo dne 21. septembra tl. na stroške kralja Aleksandra prenesle kosti vladike im pesnika Njegoša nazaj na Lovcem — Grotbnioa, katero so razrušili Avstrijci, bo taka. kakršna je bila prvotno. — Dijaške olajšave na železnicah. Po novih predpisih ministrstva zn promet veljajo diiljaške znižane ceno na železnicah v velikih počitnicah pri odhodu domov od 1. junija do 20. julija, pri vrnitvi v šole pa od 15. septembra do 20. oktobra. — Ladislavov dečji dom v Crikvenici bo sprejemal tudi tekoče leto od 1. julija do L septembra deco, ki potrebuje okrep-ljen.ia ob morju. Sprejema se deca od 5. do 13. leta, ki ne boleha na nobeni nalezljivi bolezni, in ki ne potrebuje posebnega nadzorstva. Dnevna, pristojbina na vsakega otroka znaša 40 din. (štirideset) za uradniško deoo 30 din. (trideset), ki se plačuje npravi doma v naprej. Roditelji morajo pripeljati sami v dom otroke po-ediince, ali pa v skupinah s skupnim spremljevalcem in jo na isti način tudi odvesti iz doma. Ker je vedno več prosilcev za razpoložljiva mesta, naj roditelji že sedaj v »vrho prednnznambe javijo u-pravi doma. koliko dece nameravajo poslati 1. julija ali 1. avgusta v dem. nakar jim pošlje uprava prospekte, iz katerih bo razvidno, kaj ima vzeti deca seboj (perilo, obutev, obleko) in knj jim dom more nuditi (kopališče, solmčenje, deč.ia igrišča in spalnico, hrano in zdravniško nadzorstvo). — Korošci proti združitvi z Nemčijo. »Koroški Slovenec« piše: Deutsrher Schulverein Siidmark je v zadnjem času začel^ močno propagando za prlklopitev Nemčiji. Hotel je prirediti po vseh občinah manifestacije in glasovanja. Koroško stranke so se o tem posvetovale ter zavzele z ozirom na položaj odločno odklanjajoče stališče. Zahtevajo od vlade, da to prepove. Bojijo ae, da bi Društvo narodov napram Avstriji ne zavzelo dru* go stališče, dokler sanacija popolnoma ni izvedena. Imajo pa tudi še druge pomisleke. Boje se namreč jugoslovanske intervencije (iu naše državne zastave na Gosposvetskem polju. Ured. »Tabora«). Socialisti so sodelovanje odklonili, brez teh pa v slovenskem ozemlju ni narediti nič. Schulverein Siidmark je doživel drugo blamažo v kratkem času. — Železniške ugodnosti za Izletnike na JadraiMi. Minister prometa je odobril 50 odstotno znižanje na železnicah za potovanje do Splita, Sušaka in Gruža vsem izletnikom, ki se mudijo na Jadranu najmanj šitirinajst dni. — Društvo za sklepanje zakonov. V Subotici se je osnovalo društvo, ki ima namen, da pomaga sklepati zakone. Člani morajo plačati pri vsakem novem zakonu 50 din., vsak član pa, ki se poroči, dobi 20.000 dim. Kakor poročajo listi je ta ideja dobila minogo pristašev. — Umori v svetovnih mestih. Iz statistike o umorih za leto 1923 posnemamo, da je bilo v Ndwyorku izvršenih 333 u-morov, v Chiikagu 422. v Parizu 59, Berlinu 52 in Londonu samo 27. Značilna je razlika med ameriškimi in evropskimi mesti. — Viharji v Italiji. Iz Milana poročajo, da divjajo v vsej severni Italiji grozni viharji. Na južnem Tirolskem, Furlanskem in v Julijski Benečiji so bili včeraj strašni nalivi. Umetniki in cerkveni krogi. Cerkev sv. Magdalene bodo gradili tujci. Maribor, 26. maja. Današnja »Marburger Zeitung« je objavila zanimiva razmotri vanja: »Zumf Noubau der St. Magdalena Kirche in Maribor«, ki so po svoji vsebini tako važna, da morajo vzbuditi glasen odmev v vsej naši javnosti. V Mariboru nameravajo — kakor žel znano — zgraditi novo cerkev sv. Magdalene. Stavbeni odbor je razpisal natečaj, katerega se je udeležilo več domačih in tujih arhitektov. Odbor je došle načrte presodil, nagradil in si osvojil načrt neke tuje tvrdke. Mi smo o stvari poizvedovali in smo naknadno izvedeli, do je tvrdka — nemška. »Marburger Zeitung« kritizira stvar no, zgolj z umetnostnega vidika postopanje stavbenega odibora, ki je bil h-krati jury. Očita mu, da je odklonil načrte domačih arhitektov prof. Plečnika in prof. Vurnika, ki so bili res originalni in po katerih bi dobil Maribor krasno, za našo dobo in njenega duha karakteristično cerkev. V odboru ni nobenega arhitekta; odbor ni čutil potrebe, dia bi se posvetoval s konzervatorjem, ki mu je poverjena skrb za umetnostne spomenike, odbor je šel preko vseh umetnostnih ozirov ter je osvojil načrt, ki ni niti originalen niti značilen in po katerem! dobi Maribor baročno oerkev. kakršnih je nešteto na raznih hribih in v vaseh. Prekmurje bo dobilo karnktrristien^cer-key po načrtu mojstra svetovnega imena Straff' t V—----------------- n*,’ ■...;..- ■ « i... — ...I. prof. Pločnika, Maribor pa bo dobil »Dutzendlkirche«, kakor doibro karakteri-zira »M'bg. Ztg.« »pr oje ti načrt. List apo-4ira na ordinorijat in župana, da so po možnosti popravi ta napaka in da dobi Maribor cerkev, ki bo inestu res okras in ponos, Mi smo sicer načeloma proti temu, da ise v času, ko toliko primanjkuje stanovanj, prostorov za dob rod el. zavode itd. in v mestu, ki ima dovolj cerkva za one, iki časte Boga v cerkvab, gradijo nove Cerkve. Ker pa tako stališče ne more za-braniiti ljudem, ki mislijo nasprotno, da ne Ibi gradili nove cerkve, smatramo, da je vsa javnost brez izjeme zainteresirana pa tem, da dobi naš Maribor lopo in značilno cerkveno stavbo. Zakaj cerkve se grade za stollet., veljajo kot dokument •časa in njegovih duhov, stremljenj, kot 'izraz umetnostnih teženj naroda, ki jih •ije gradil. V toliko je cerkev javna zadeva in! je zato docela prav, da tudi država varuje cerkve kot historične in u-knetnostne spomenike, so narodu na čast. Doslej so gradili cerkve na Slovenskem sami tujci. Italijanski in nemški mojstri so jim dajali goitfeki, renesančni ali baročni stil. Slovenci nistmo v stavbeni umetnosti nič pomenili; nismo imeli nilti svojih arhitektov niti lastnih umetnostnih manir, nacionalnega izražanja v zidavi znamenitih poslopij, zlasti cerkva. V novejšem času, odkar smo se razvili in nekoliko osamosvojili v slikarstvu In kiparstvu, se opaža tudi pri nas težnja .po arhitekturi, ki ne bo bleda kopija tujih vzorcev. Imamo profesorja Plečnika, ki si je pridobil velik sloves zlasti med Čeha; imamo profesorja Vurnika, ki te je tudi že z uspehom uveljavljal kot arhitekt. In kar je poglavitno: pri obeh o-pažamo iskanje samoniklega izraza na-fše individualnosti, v okvirju duha in 'stremljenj moderne dobe. Prof. Plečnik f je že objavil v »Dom in Svetu« zanimive .načrte za Magdalcnsko cerkev načrte, ki so vzbudili veselje in pozomofet vsakega [ljubitelja naše umetnosti. Tudi o Vurni-jjkovih načrtih je slišati v umetniških krogih dobro sodbo. Toda odbor, v katerem sede praktični Jnožje, ki jloni ni mar do umetnosti in njenih stoletja presegajočih teženj, jo mirno šel preko domačih mojstrov — morda zato, ker so bili nekoliko dražji' — 'in je izbral načrt, iki’ ga je predložila neka — po naših informacijah — nemška tvrdka. Načrt šablonske stavbe, taikore-Tkoč tovarniSkega izdelka — soliden in za malomeščanski okus najbrž docela zadovoljiv, a brez umetnostnih pretenzij. — |Odbor jo z gesto malomeščanskih filistrov zavrnil domače umetnike im. se izrekel za to, da bodo tudi sedaj, ko ima-fmo domače arhitekte in slovenski duh v. arhitekturi, gradili cerkev v Mariboru tuji ljudje. Gradili jo bodo za stoletja •jkot dokaz, da Slovenci nismo znali u-stvarilti nič originalnejšega im značilmej-Šega. Toda*— znali me velijo. Nismo li o-teli. To je kulturen škandal! Odločeval jo okuis onih, ki niso umetnosti nikoli, vzeli resno, ki teo gluhi in slepi za njena večnostma stremljenja. Mislimo, da je tako postopanje z našimi umetniki in z idolkutmlenti, ki bodo še poznim zanamcem' pričali o našem času in njegovih stremljenjih, vredno splošne graje in ga je treba v interesu našega kulturnega raizvoja odločno zavrniti. [Mariborske vesti. j, Marlbar, 26. maja I9?5. : Zanimiv predavalni večer. Inž. Lupša o svojih siamskih potovanjih. Maribor, 26, maja,' Siioči je priredila »Ljudska umiverza« •aadnji predavalni večer v tej sezoni. 'Predaval je g. inž. Ferdo Lupša o Siamu, daljni,' pri nae tako malo znani 'deželi, 'flojer je preživel dolga leta kot njen državni funkciijonar, Eksotična snov predavanja je privabila veliko Občinstva, •Itako da je bil obisk skoraj rekorden. — Mala kazinska dvorana jo bila natlačeno ■polna. Ob Vi na 9. uro je začel govoriti predavatelj, majhen, a krepnik, simpatičen mož z izrazito fiziognomijo in dolgimi brki, izražajočimi energijo in pogum. Govoril je krepko in jasno, s povdarkom; njegova pauonsko-slovenska izgovorjava 'je dajala predavanju poseben ton. v Skioptičmi aparat jo bil pridno na delu, kajti predavatelj je vodil slušatelje •od sliko do sliko in jih teko počasi uvajal v deželo belega slona. Videli so njegove posnetke s polotoka Malakke ter ga sledili med parniki, jadrnicami in kitajskimi »čunkami« po siamskem zalivu v 'Bangkok, kjer so se pojavile pagode Sned zelenjem, buiina tropične flora Od-tfid bo kretaffi po široki reki Menam — •»TAB mlateri vode — p notranjost Siama, spoznavajoč na poti lepoto siamske pokrajine z njenimi številnimi kanali, ki nakapajo kakor sveti Nil v Egiptu siamska tla ter jih store rodovitna in bogata. — Predavatelj je sam vodil trasiramje nekaterih kanalov; prehodil je to »kaotično deželo križikražemi in spoznal zanimivosti zemljo in ljudi. Bogastvo doživljajev, o-bilje najzaniimivejšega gradiva! Kako to povedati v kratko odmerjenem času1? Predavatelj jo skušal povedati med potjo po reki Menam (Bog nam odpusti, če si nismo zapomnili za naš jezik pretrdega siamskega imena, ki ga na naših zemljevidih ne najdeš) marsikako zanimivost iz življenja Slamičev. Pripovedoval je o njihovih duhovnikih, ki jedo samo enkrat na dan, o ženskah, o oračih, o sajenju riža, o velikih' povodnjih, ki so Siamcem dar dobrih bogov, o pagodah, o salajih, t. j. prenočiščih za potnike itd. Vse jo bilo zanimivo in publika ga je poslušala napeto kot redkg^ katerega predavatelja. Slike, ki so njegovi lastni posnetki, so bilo izbrane in lepe. V predavanje je vpletel tudi! narodnogospodarsko momente: povedal je, koliko bi pridobili Jugoslovani, če bi se za-lU-nali za siamski trg. Mali danski narod ima v Siamu mili arde kapitala. Po poldrugoumem predavanju je govornik še zabaval slušatelje z zelo zanimivim opisom lova na tigre in s tigrovega življenja sploh. Povedel jih je v lu-nojasno siamsko noč, mod bujno tropi-čno vegetacijo, koder se tiho plazi mogočni tiger in išče z zelenkastim očmi o-sltanike krave, ki jo je bil snedel prejšnji večer v porciji po 25 kg. Plazi se in s svojim' čudovito tankimi sluhom zaznava vsak šumi v bližini. Lovec čepi na drevesu, nagne puško — tiger obstane in ga sliši. Tišina. Gre'še mialo dalje in odpre čeljusti, da sie nabaše z večerjo. Puška poči, zadene v cilj in rjoveči kralj siamskih planjav se izprožl po tleh. Predavatelj bo svoija siamska predavanja nadaljeval v prihodnji sezoni. — Preverjeni smo, da bo imel vedno toliko slušateljev kot snoči, ko mu je dolgotrajni aplavz pričal, da so ga slušatelji poslušali z zani mam jem in n pridom. : j.hd- - - 1 * '& m Smrtna nesreča v frančiškanskem samostanu. Danes okoli poldneva se je zgodila na vrtu frančiškanskega samostana nenavadna nesreča. 751etni starček p. Kalist Heric, ki je bil že nekaj časa popolnoma slep, so je sprehajal po vrtu, zabredel v vodnjak in utonil. Ker ga dolgo ni bilo v samositan, so ga samostanski bratje šli iskat. Našli So ga mrtvega v vodnjaku. P. Kalist Heric je rodom iz Murskega polja, stric profesorja na realki g. dr. Herica. V mašnika je bil posvečen 1. 1872. Pred' nekaj leti je pel zlato mašo. Bil je zelo simpatičen duhovnik. Njegova žalostna smrt bo gotovo vzbudila v vsem mestu iskreno sočutje. m Mariborske banke v sclboto, dne 80. maja ne poginjajo. ml Častni diplomi Glasbene Matice. — »Prvo beograjsko pevačko društvo«, obenem najstarejše pevsko društvo v Beogradu, je povodom' koncerta Glas. Matice v Beogradlu imenovalo »GL Matico« svojim častnim članom in jiili slovesno izročilo tozadevno pergamentno diplomo z vsemi podpisi svojih članov. Enako čast ji je izkazalo tudi pevsko društvo »Ne-ven« v Novem Sadu. Pevsko društvo »Neven« obhaja 7. junija svojo 251etnico, katero se udeleži celokupen moški zbor Gl. Matice. Tekom petindvajset leit je Glasbena Matice tretja, ki je deležna tega odlikovanja. Rumen cvet, ki so vije okrog diplome, se imenuje v srbščini »Novem«, po katerem: si jo društvo nadelo svoje ime. Diplomi sta razstavljeni v izložbi Zlate Brišnik. m Jadranska Straža. Na sinočnji seji glavnega odbora Jadransko Straže v Mariboru se je odbor naslednje konstituiral: predsednik vel. župan dr. O. P irkmiaier; predpredseduiikl dr. Le-skovar, polkovnik Blelweiss in preda, okrož. sod. dr. Žiher.; general, tajnik no-svetnik Kerševan ter trije podtajniki; glavni blagajnik sreeki poglavar dr. Poljanec; namestnika 'bančni uradnik Lavrenčič in veletržec J. Rosenberg; ekonom1 agronom Miovič. Sklenilo se je, da se takoj začne z intenzivnim delom v prid naši Jadranski Straži. m Razglas vsemu članstvu! Sokolsko društvo v Mariboru je izdalo v »vrho preureditve članske evidence nove prijavnico, katere treba, da Izpolni takoj vsak dosed. stari član društva, kakor tu-i di vsak novo pristopajoči. Opozarjamo torej celokup. članstvo, da prijavnice, ki se dobijo v društv, pisarni, v telovadnicah in pri društv. funkcijouarjih’, vsakdo na prvi strani v vseh rubrikah točno izpolni in čimpreje društvu. Na ad- o tu ___________________________ .... lažajte s tem', da bo nameravana preureditev, sestava nove kartoteke in evidence v najkrajšem času izvedljiva. Obenem naj članstvo poravna zaostalo članarino. — Odbor. m Wy Magito in Meta Vidmarjeva, Litovka im Slovenka, obe izšli iz znamenite plesne šole Mary Wigmanove v Dresdehu, nastopite v četrtek dne 4. junija v Narodnem’ gledališču z originalnimi plesi. m Društvi hišnih posestnikov in stanovanjskih najemnikov. Prejeli smo in objavljamo kot zelo umesten predlog: Novi stanovanjski zakon imel bo za posledico preseljevanje najemnikov. Društvi , hišnih pos. in najemmikov bi mogli pri tem blagodejno posredovati na to način, da bi sprejemali v seznam' stranke, ki se želijo ali ki se bodo moralo seliti. Iz tega seznama bi mogel najemnik posneti stanovanja, ki so ali bodo na razpolago, hišni posestnik pa M videl imena strank, ki se bodo selite, in bi si mogel izbrati tisto, katera bi mu bila všeč. Bolj nujna je pomoč najemnikom', radi česar bi bilo jako priporočljivo, da bi Društvo najemnikov sestavilo imenik vseh hišnih posestnikov, ki imajo najemnike. Iz tega bi najemniki raz vi deli tiste hišne posestnike, s katerimi si upajo shajati in so ž njimi glede najemnine pogoditi. Tako poslovanje obeh društev bi imelo še tudi po prenehanju zaščite najemnikov svoj važen pomen. — Dr. K. m Orjuna Maribor. Prijave za udeležbo kongresa Or jun v Beogradu se sprejemajo do inkluzive petka. Javiti se je pri predsedniku bratu Zorku — v Mestni hranilnici — ter v sredo od 7.-8. ure zvečer v tajništvu v Narodnem' domu, III. n. nad hišnikom. Odhod iz Maribora v soboto dopoldne ob 9.45, povratek v ponde-Ijek zvečer iz Beograda, prihod v Maribor v torek dopoldne. Državnim’ uradnikom jo dovoljen večdnevni dopust. Vozni listki za povratek so veljavni do 32. junija tl. m Glasbeno društvo Drava naznanja tem potom1, da se vrši v čotrtek dne 28. tm. ob 19. uri 30 min. prva vaja za mešani zbor. Že prijavljene pevke so vaje naj polnoštevilno udeleže, pa tudi nove so dobrodošle. Odbor. far Tukajšnja Podružnica ‘Jugoslov. Matice prosi vse gg. poverjenike, da se oglasijo ob uradnih urah (torek in četrtek od 3.—4. ure) v društveni pisarni Sodna ul. 32. Prosimo, da se javijo tudi tisti, ki bi hoteli prevzeti poverjeništvo v kakem uradu ali podjetju. Tajništvo. m Iz. policijske kronike. Od pondeljkn na torek so bile vložene štiri ovadbe radi potopuštva in drugih prestopkov. — Aretirana je bila znana Julijana GuiU-zej, 'ki no more pozabiti n a Maribor, čeprav jo je že neštetokrat iztirala mariborska policija. mi Tatovi stekla pri »Kristalu«. V tovarni stekla »Kristal« na Koroški cesti v dr. Schmdedererjevi hiši je izginjate že del j časa steklo, zlasti..veliike veliko-siti, ki je vredno 900—1000 din. Sinoči Bo je posrečilo najti tatu v osebi Schmide-rerjevega hlapca Josipa črnčiča. V trenutku, ko je podajal skozi okno stekla viničarju Valentinu iz Kozjaka, ju je zasačil detektiv in oba aretiral. Doma pri Valentenu so našli tri velika zrcala, pri neki drugi stranki pa eno steklo, ki je bilo že prerezano. Vrednost ukradenih stekel znaša 3000 do 4000 din. Dolgoprst-ueža sta bila Izročena sodišču, m Nevaren tat. Mariborska policija jo sprejela novega važnega »gosta«, Filipa Hočevarja iz Podloža pri Logatcu, že večkrat kaznovanega. V noči 24. avgusta lanskega leta je izvršil v Kamniku več vlomov. Najprej je ukradel Ivanu Ekslerju dvokolo, njegovemu hlapciu J. Ekšlerju pa žepno uro ,in srajco; nato je napravil še obisk pri hlapcu Fr. Burji, kateremu je izmaknil novo moško obleko ter še 3520 din. v gotovini. Skupna škoda je znašala brez denarja okoli 3800 din. — Nato je pobegnil Hočevar ma Češkoslov., kjer so ga oblasti vsled brezposelnosti zaprle im odposlale preko mejo v Avstrijo, odkoder je prijadral v varno zavetišče mariborske poli olje. Izročen bo okrožnemu sodišču. m Veselica pevskega društva »Lune« se vrši, kakor je bilo že javljeno, dne 7. junija na vrtu gostilne »Lovski dom«. Nihče nuj ne zamudi lope prireditve, ker s svojo navzočnostjo tudi moralno in gmotno podpre mlado, a agilno društvo. m Kontinenta], zavarovalna družba v Beogradu, je sklenila proširlti svoj delokrog tudi na Slovenijo. Kakor izvemo, je Kontinenta! v stikih z nnjvečjimi zavarovalnimi družbami v inozemstvu. Gd 1. junija 1925 prične poslovati glavno zastopstvo za Slovenijo, katero vodi inž. Derganc. Glavni trg 16. M ari/bor. Opozarjamo na insernt. IV Mariboru, 'dne 27. maja 1921 m V četrtek dne 28. tm. bo v Velik! kavarni elitni koncert s sodelovanjem' vseh članov. Pripravlja so tudi'japonska plesna veselica s plesno loterijo za dne 81. maja v klnb-baru. HO2 m' Mestni kino. Potovanje iz Londona v' Carigrad' z zrakoplovom v 5 čim>h ter obratovanje tvornioo avtomobilov «Fiat» v Turinu se predvaja v torek, sredo in četrtek. Narodno gledališče. REPERTOAR. ToreK, 26. maija «Traviata» Gostovanje Vi Celju. Sreda, 27.’ maja. Zaprto. Četrtek, 28. maja «Hamlet». Ah. A. (kuponi).'Predzadnjič. j Petek, 29. maja. Zaprto. Sobot,a, 30. ma ja «Hamiet», Ah. D, (kupo-nii). Zadnjič. ( Iz Plula. .TTv PTUJSK0 GLEDALIŠČE. Naše dramatično društvo jo zalklju&h* Stezijo s vprizoritvi jo Špicarjeve narodne igre »Miklova Zala«. Rajnki dr. Jakob Šket, slovničar ini pisatelj, je ustvaril P°" vest »Miklova Zala«, kjer jo naslikal del zgodovino našega naroda, To povest 3® srečno dramatiziral naš rojak g. Špicar. Vrši se na Koroškem! v zibelki naše#8 plemena. Mirko (g. Drago Zupančič) 6111 uglednega kmeta, voditelja, koroškega Roža, Serajnika šo pravočasno spozna bestiijalno nrav Terseglavove židovske hčerke Almire, željne njegovega teles® in premoženja. Zaraditeiga poda roko Zali'gdč. Juirmanova) hčerki očetoveg® vojnega tovariša Mikla ter izpolnil s tem voljo svojih etarišev ter v Turčiji padlega Zalinega očeta. Užaljena Almira (gdč. Gašenjeva) sklene maščevanje. S pomočjo svojega očeta Žida Terseglava (gosp-Prek) spravi potom) izdajalistva Mirka Turkom v oblast, a ga potem1 potom' novega izdajstva reši ter zamenja Mirka za! Zalo, ki jo odvedejo Turki v raboto v Carigrad, kjer jo drže v haremu skoz 7 let, Almiri se je med temi posrečilo pridobiti Mirka toliko za se, da jo je v prepričanju. da je. Zala. mrtva, že vedel pred oltar. Na tej poti jima stopi med tem po svojem stricu Marku, tudi vjetniku v Vtr-škemi haremu, rešena Zala nasproti-mira poskuša rešiti položaj ter spravite beraško obteženo Zalo iz poti, Mirka: to slavnostno veselo svate pa pred oltar« Mirko pa z svojo mirno energijo to * zdravim instinktom' razvozi ja položaj, pahne za vedmo Almiro od sebe ter ves srečen sprejme vraivšo se Zalo in njenega strica Marka (g. Kostanjevec). Gibrna sila to narodne igre je torej lirična — boj za fanta Mirka, ki ga hoČb imeti poštena' slovenska deklica, Zala to poštenih nagibov, in nepoštena tujka Židinja Almira. Naravno da zmaga prve-Vendar je ta narodna igra polna dejanj, na pr. bojev s Turki, odporov proti Zi-dami, hudimi duševnimi konflikti itd. Gc. Gnserjeva je bila dobra, — ni pa. dosegi® svoje »Anisje« v »Moči teme«. Pri njeu smo vajeni videti še večje izrazitosti to sito v tožlkih vlogah. G. Dragotin Zupančič je bil pristen im odločen bojevnik ter zvest narodu in dekletu. Nekaj premalo individualiziran ja njegovih mnogih vlog bi pa tu podčrtali. Serajnik (g. Kaukler) je svojo vlogo živel. Zdi se nam, da 66 mu »kmečke grče« posebno dobro pritc-ajo. Gdč. Jurmanova je to pot imela valežno dote, kor je Zala pač najbolj simpatično bitje. Posrečilo se ji je po-sdbno slovo od Mirka, odhajajočega v vojno. Vse gledališče je sočustvovalo 7l njo do solz. G. Prek je bil namenoma malo karikiran — zato pa tem' bolj učinkovit kot žid. Krasno skupimo so tvorili Turki (Savinski, Sluga, Zeilhofer. Majcen, Job), ki so vprizorili svoje bojne življenje popolnoma naravno. Gdč. Luk-narjeva še ni odrekla nikdar, gdc. Jak-helova se dobro vživi ja, ostalo manjše U' loge so v skupilmskih nastopih res enkr*d igrale dobro. Težka je bila vprizoritC'r iz režiserskega stališča. Mnogo os c h mnogo scenerije. Osemkrat se menjaj10 kulise. G. režiser Majcen je ustvaril d°' bro vprizoritev ter je napravil Scerticl^ vse. kar jo' pri nas mogoče. Dosegel tudi tokrat velik uspeh. Pritegnil je d^‘, lcrat zlasti tudi kmečko ljudstvo iz co. Ta narodna igra sicer ni velika 'l. matična umetnina, ampak je f , scen, predstavljajočih dober kos k®lva-rijske zgodovine. Pestrost 'koste,rn.^’ raznolikost ljudi j, krajčv, značojcV 1 , dvigajo scene. Na račun prideta v, PJT vrsti oko in srce. Čaistno jo zaključil® dramatično društvo to sezijo. čast vs®11* sodelujočim1, prvenstvo pa gosp. M n jccau kot režiserju. Dr* ^ aV. AtiluiL-oru, tlue 2’i. maja iS-3. li uo Socialna in gospodarska vpraSania. S Gospoparsko zbližanje s Češkoslovaški. Sklepi v Sarajevu. — Ideja vzajemnosti prodira pogasi, a stalno. Minule dni se je vršila v Sarajevu konferenca češkoslovaških in jugoslovanskih delegatov trgovskih, obrtnih in industrijskih zbornic, na kateri sta zastopala Češkoslovaško dr. Saraek, gen. taj-nik praške komore in VI. Chlcbeček, u-Pravnik Centralo češkoslovaških zbornic. Sklenjeno je bilo, da se osnuje z naše strani informacijski urad pri Zagrebški zbornici, kakor ga že iima praška zbornica, S češke strani posebno delajo nato, da bi se v najbližjem času ustvaril sku-Pon trgovski informacijski urad na strogo privatni podlagi in v nacijon.alnih rokah. Nadalje je bila sprožna misel skupnega obrambnega sodišča, ki je sicer sedaj Pag nemogoče. Zbornioe -bodo iz-!|nenjaie liste odvetnikov, ki jih priporočajo za slučaje sporov in popiše braniteljev raznih sodišč. Glede vprašanja trgovskih potnikov Je 'bil storjen sklep, da se ukine vizum Za potovanje iz naše v češkoslovaško državo, da se tako propagira trgovsko potovanje. ‘ V zadevi trgovskih' sporov ki so naši ali v zadnjem- času -med Češkoslovaško in Jugoslavijo, in glede konkurzov, v kalterih gre za približno 100 milijonov, je predsednik konference Arko iz Zagreba povdarij], da je’ iskati vzroka v ncdpstat-kih tovornega prometa med obema državama, To je zelo pereče vprašanje, ker ralbi transport blaga iz Češko v našo državo tri do pet tednov. Zato naj se izposluje direktna blagovna zveza preko Madžarske brez tranzitnih carinskih tež-koč. Graš. delegata ista povabila tnaše predstavnike na slavlje TblCtne obletnice, praške trgovske zbornice v septembru 1925. H3H novi stanovanjski zakon. kdor ima nad 100 kg. Kdor izgubi svojo težo pod to mero, je začasno Izključen iz kluba. Vest o pripravah za osnovanje tega Iklulba je vzbudila v javnosti razum ljivo veselost. iWjw nrSF • - Imamo ga, a takega, da nikomur ne u-gaj-a. Najemniku, ki mora znatno več plačati, že ob sebi ne. Pa tudi hišnemu posestniku ne bo zakon prinesel pomembnega vspeha, kor približno 80% od najemnine odpade na davke in doklade. Od eno petine, -katera ostane posestniku, bo le mn Jo kaj zamogel popraviti na hiši; za dohodek, obrestovanje od hiše mu ne bo ostalo nič. Mizerija bo Itoraj ostala stara: Najemnik 'bo sicer mnogo plačal, hiše in stanovanja bodo pa ostale nepopravljene, bodo propadale. Odlpomo&i bi &0 dalo takole: Namesto da plača najemnik zvišano najemnino posestniku, naj obrne dotično svoto v popravilo svojega stanovanja in hiše. S takim postopanjem bi bilo na vse strani pomagamo. Hišnemu posestniku in davčni upravi, ker bi hiša prišla v boljši stan, najemniku pa, da bi dobil vporab-no stanovanje. Da ee pa to ne bi zlorabilo v Škodo finančni upravi, naj bd eventualno davčno oblaetvo komisijelno ugotovilo potrebo popravil. Zadeva se mi zdi jako važna, radi česar bi bilo dobro, da bi se kdo k temu predlogu oglasil, ako bi imel o stvari pomisleke. Dr. K. .Vaš, ki po 300 letih vstaja iz vode. Na veliko presenečenje prebivalstva so se pojavili na švicarsko - italijanski meji nad DonHodosso-lo mali Pompeji. V prvi polovici XVII. stoletja se je v neki noči odtrgala cela plast gore Monte Pozzoli in zasula najbližjo vas tik pri antronskem jezeru. Vseh 42 vaških hiš je izginilo in od 250 prebivalcev, ki eo trdo spali, ni niti edem rešil življenja. Brž po katastrofi so so nad zasuto vasjo razgrnili jezerski valovi in voda je kakor za večno skrila velik grob vaškega prebivalstva. A na svetu n.i nič večnega. Priroda ljubi zgolj večno izpremembo. Tako tudi autronsko jezeree ibo-lji-nbolj upada. In glej čudo: čim- manj je jezera, tembol; eo prikaznijo vas izpod upadajočo vode. Sedaj so že vidtne strehe nekdanjega človeškega selišča. Upati je, da bo kmalu vstala cela vas in bo tako mogoče najti zanimive ostanke preteklosti. IBBHSa Rud. M—e. Večerno doživetje. Proti večeru, ko se jc pripravljalo na dež, je bil v 6Voji sobi na postelji. Noge je imel na tleh, z ostalim’ delom telesa pa je ležal v kotu na postelji v smeri proti zidu, kjer jo bilo mračno. ^ Premišljeval je in doživljal. Tisti dan De bil zanj čudno nenavaden. Sicer so bili tudi drugi dnevi podobni, toda današnji je bil močnejši po doživetjih *n po izrazitosti misli. Bil je tak, da je mnogo mislil in nmogo doživljal, — rekel bi — bil je umetnik svojega življenja. a i^n° 3e k*'*0 °dPrto, toda ven ni videl, ker je ležal tako, da mu je postelja zakrivala, da bi videl ven. »Kako čuden obraz som imel, ko sem bil majhen, ko sem 6e gledal v steklenicah.« Včasih so nilu prihajale take čudne misli, da je njegov prijatelj, ki je bil dober opazovalec, mislil, da se it a pripravlja na zločin. In ko mu je prišla kaka taka misel ne je jezil, toda nato so mu prišle take nesmiselnosti na um', kakor jih ima človek pri vročici, ko je hudo bolan. Toda to je ibilo bolj poredko. Vsi dogodki dm-eva so mu nenadoma stali pred očmi. Najprej, takoj po kosilu Je bil doma in čitol. Nato je šel ven. Hodili je mnogo po mestu. Ko so je. je srečal na mostu njo, ki jo mi-»Hl, da j0 ima rad, to se pravi, ljubil jo 3e P® svoje. 36 za nj'°’ °Po«ovnl jo jc odza- _ . cJ*?'a nenadoma se je zgodilo, kakor 7 ,' Pdbergu, ko je šel za svojo ženo. zagabi ^ mn je> nkna njeuo Vonjave v moderni družbi Napotil ^ je y sirk)ri proti domu. Ko Š cclt°n an ***' 60 3° U*taVil na ne' bil°S mučil, bolje je. da ostaneš tu.« , Nebo se je Pooblačilo. domov Irt jc legel na StJb k6r * "»J« PaSTa[ 3u VA ^ ** de taiko ležal na Postelji, kajti itedaj ga ni bilo tu. Takrat jo živel ■ Večkrat je neki učenjak omenil, da bo človeška rasa pozabila vohati. Toda resnično stanje zanikuje to la mjivo teorijo. Čeprav nimamo'več tako ta n kosi ed-nega noea kakor ga ima Chingashok na bojišču, vendar ljubimo vonj kakor barvo. Izvem redni napredek parfema v modi v zadnjih letih govori bolj ko vse drugo o človeški potrobi po »dobrem vonju«. Kateri narod-i imajo bolj fino razvite nosove kalcor drugi, zlasti so Francozi ustvarili pravi kult z drugimi dišavami. Moda parfema ima svoje izhodišče v Parizu in od tod.osvaja ves svet. Razširjenje novega parfuma-je stvar, kateri posvečajo vsi modni krogi naj večjo pozornost. Komur se posreči, da napra vi dišečo esenco, ki zadovoljuje vse zahteve finega noea, jo slaven človek, ker jo njegova iznajdba sprejeta z najivcč-jiim navdušenjem. Tisoči hosnic vohajo novosti s priznavalno spdbo in z velikim dopadenje?*. Samo kapljica te izvrstno dišeče dobrote Zadostuje, da napravi vso toaleto dovršeno. Destilacija tega^ izbranega parfuma ne zadostuje, ker človeka »vohn« ne Samo z nosom, ampak tu-iH z očmi. Oblika steklenice, barva tekočine je za razširjenje velike važnosti. Poleg tega ima ulogo i ime, ki mora ugajati ušesu in vzbuditi eksotično rnzpoložnjo. Kako prijetno doni beseda n. pr.: »Neskončnost«, v kateri diši vsa daljava ali iime zadnje pariške novosti v modi parfuma, ki se glasi: »Misli samo -name!« Kavalir, kt pošlje svoji ljubljenki tako steklenico, ji obenem- izrazi vse svoje občutke. se pri posebnih prilikah prostovoljne požarne brambe in nje rešilnega z darovi za novi I Xavler de Montepin: s Skrivnost rdeže hiše. Koman iz francoskega življenja. 82 Ustanovitev »Kluba debelili« v Budimpešti. Budimpešta je začela posnemati Newyork in Pa ris in sicer v tem-, da ee je ustanovil »Klub debeluh ar jev«. Zanimivo je, kako madžarski tolščaki motivirajo potrebo te organizacije, ki pač nima nobenega socialnega namena. V listih objavljajo cele članke o »problemu« debelih ljudi, v katerih pišejo, da smatrajo tolščaik.i svojo debelost za bolezen ali pa vsaj za veliko težkočo. To si jo treba o-lajšatl z organizacijo, kajti trebuhi so lažje nosijo, če sl organiziran in veš, da toliko in toliko tovarišev s tabo sočustvuje. Pravijo tudi, da je mentalitet kakor tudi značaj debel jakov ičov povsem drugačen od značaja ostalih ljudi. Predhodnik »Kluba debelih« v Budimpešti bo nnijdebolejŠi mož tega mesto, —• Inicijatorjii »pokreta« že sestavljajo po-drobno statistiko. Košeno Se ni važno vprašanje, ali ee bodo sprejemale v klub tudi dame ali ne. Začasni sklep glede fljmebvft cravi. 4« Wor« postati član, Še ni bilo spremembe v zunanjih znakih Henryjevo ljubezni in že je Marge rita trpela. Z nekim nagonom, ki ga imajo zaljubljene žene, se je zavedala, da ji je skril del duše; vedela je, da zavzema v življenju svojega ljubčka visoko mesto, toda čutila je, da mu ona ni več vse. Margerita je skrivala srčne rane z občutkom svoje duše, ki je znak nedolžnosti srca; storila je to, ker je vedela, da se srce, ki se je odtrgalo od nas, ne povrne s solzamii in prošnjami. Prvič, odkar je uživala novo življenje, se je mlada žena spomnila preteklega leta. — Bila sem presrečna, spoznala sem neizrečne radosti vsled pregreška, ki se Pa ne da popraviti. Te strasti ne morejo dolgo trajati, kmalu bo prišla kazen. Margerita se ni varala. Znaki dolgočasja so dobivali pri Hen-ryju vedno večji izraz. Po šestmesečnem življenju v malem gradiču ter enoletnem bivanja v Maisons-Lnfittu je objelo mladega moža požoljenje po burnem-življenju. Tekom onega leta je redko odšel iz Maiisons-Lafittn; le. kadar je bila njegova navzočnost v Parizu res potrebna. Sedaj pa je odpotoval vsaj enkrat na teden v veliko mesto. Bilo so razne pretveze. V teh dneh, ko se je vračal v Rdečo hišo, je občutil razpoloženje, ki navdaja ujetnika, ki se mora po par urah svobode vrniti v okove. Nismo brez namena uporabili besede »okove*. Henry je čutil težino teh okovov, katerih ni mogel raztrgati radi sramu pred samim seboj. Ugrabil je Margerito njenemu soprogu. Vemo, da se mnogokrat dogaja, da so bolj nerazdružLjive vezi, ki se sklepajo z zakonolomstvom, od onih, katere je posvetil zakon. Margeritinomu bistremu očesu ni ušla niti ena sprememba, ki je nastala v Hen-ryjevi glavi ali srcu. Cesto je plaikala in skrivala solzo. Ko je končal Henry, se je nasmehnila in odvrnila: — Torej, gospod, obožavajte me, za to -ni zaprek. — To je že davno bilo v menil In vif — Kaj bi radi od menet — Ali me tudi vi želite! — Tega ne vem: toda zalita-} nel Sicer rhislim, da je to odvisno od vas: storite tako, da vas vzljubim — pa vaB bom ljubilo. Da so vzbudi v Pamteji ljubezen, za to je bilo treba kaj preprostih sredstev. To je način, kakor je postopal dobri stori Jupiter, kralj bogov in ljudi, napram -a! Ni treba storiti drugega, kakor pre- tvoriti se v zlat dež. Henry je bil za to dovolj bogat. T’i Čez štiri dni je bil Henry že vesel, da je prišel v milost pri Paaneli samo s pol tucaitam, tekmecev. , s .. #, , • Tako se dela na svetu. K "7,r^ Vsak večer se je vračal iz Pariza v Rdečo hišo, da se drugi dan zgodaj napoti v Pariz nazaj in vrne pozno ponoči. Margerita je pisala dnevnik in vnesla vanj vue svoje muke in najmanjše dogod-ke- Neprestano se je jokala. Ko se je približala ura zvečer, kadar se je imel vrniti Henry, je posušila solze, oprala obraz, da se ne bi poznalo, da je jokala. Trudila se je, da bi -bila čim bolj Iju-beznjiva napram svojemu dragemu; nikoli ga ni vprašala, kam hodi, samo da se ne bi osramotil z laganjem-. Osamljena v tej veliki tugi je cesto božala malega psička ter mu govorila: —Ti edini si mii ostal, Gibby! Ti mi ostaneš edini zves-t, kaj ne! Nikoli -me ne boš zapustil! Ali pa je dvignila glavo in pomislila: — Prav je tako. Ne smem si tožiti. Sama sem bila izdala, zato pa sem sama izd-ama! Ranila sem srce, ki me je ljubilo, sedaj pa oni, katerega ljubim1, mene mori. Božja volja je — pokora se pričenja, Kalko se bo to končalo* Nekega dne je prišla Margerita v neke vrste zmedenost. Z mrzlično hitrostjo je napisala nekaj vrstic na papir, ga vtaknila v ovitek, kamor je zapisala naslov: Gospodu poveljniku, grofu Fernyu v Vesoulu. Odšla jo iz hiše, sl ovila pajčolan ter odhitela na pošto. Sedaj bomo za nekaj časa pustili glavno žalostno junakinjo -ter se vrnili k poveljniku, ki 6e je vrnil po Henryjeveml odhodu z ribolova. — Margerita, je zaklical na stopnji-cah, danes sem nalovil toliko rib, d'a bi bil Henry zadovoljen, ko bi videl, da so pomagali njegovi nauki. Pridi in poglej! Margerita se ni oglasila, pač pa je kuharica odprla imata, ko je začula gospodarjev glas. - Ah, kako lepe ribe! je vzkliknila, toliko pa jih še niste nalovili. — To je resnica, toda v bodoče bo boljše. Je grofica na vrtu! — Ne, milostljivi, gospa je odšla danes ven. - Tako zgodaj! To jc pa res čudno! Veš sigurno, da je odšla. — O da, gospod grof! Ona je odšla že razmeroma ramo; vzela je seboj malega Gibbyj-a, te je bilo takoj, ko ste vi odšli. — Je-li vami kaj rekla! — Ničesar. — Sedaj je čas obeda, moro se že vrniti. Vznemirjen in razburjen nad odhodom svoje žene je prišel v svojo sobo. Prvo, kar je opazil, je bilo pismo in' škatlja za nakit, kar je pustila Margerita na njegovi mizi. Margerita piše, je vzkliknil poveljnik. ko je spoznal njeno pisavo. Kaj to pomeni? Z tresočimi se rokami je prelomil pečat. r Mi že vemo, kaj -mu je pisala. Ves se je spremenil,' ko je prečita! pismo svoje nezveste soproge. Pismto mu je padlo iz rok, sam se je zgrudil v naslonjač, kakor zadet od strele in pričel mrmljati: — Odšla je! Margerita, moja žena; •moj otrok, mojo življeujet Odšla je hi ne so se več vrnila. CJODCOJUDDUUU □ □ nrn ni n innr-rp i rnkdi Dana ji. v Cena Din 50‘— □□□□CDDOCDCn Opozorilo I V zadnjem času se množijo vedno bolj slučaji, da na kioske In tablo tukajšnlh reklamnih zavodov nepoklicni naleplja-jo plakate, v poslednjem časn posebno političnega značaja brez dovoljenja lastnikov reklamnih objektov. Ponovno opozarjamo prizadete, da je tako postopanje kamjivo in da bomo vsak tak sinčaj javili policijski oblasti. Obenem se bo pa tudi take lepake na račun prizadetih' odstranilo. Kdor prijavi storilca, dobi od podpisanih podjetij, ako se izkaže istinitost navedbe, lepo nagrado. Mariborska tiskarna d. d. v Maribor«, Zavod komisijonarjev ,Union* WmW. zvišanjem uvozne carine so dospeli sledeči vozovi iz Torina Model 501 Torpedo štirlscdcžni 6/21 KS „ 501 Šport s pred no zavoro 6/21 KS „ 502 Luksus-torpcdo, pctsedežni 6/21 KS 519 Luksus-torpcdo, šestscdcžni 35/80 KS s predno zavoro piosti ogled brez vsake obveznosti pri: PIAT AUTOMOBILSKO ZASTOPSTVO IVAN JOSIP GROF HERBERSTEIN MARIBOR - GOSPOSKA UL. 20 TELEFON 133 HOft aSBBHg (fotacijJkiiisi, Staoni stroji litografije, tfamnotijfe Knjigotisii Vnjigow3,1ic<3 Plakaier&t 2.aD0d letnik in iadajat4.1j; KonsorcijiTabor«. Glavni ln odrrovj.-ai iredaik: Vekoslav Špindler. — Tiska Mariborska tiskarna (L dL Israfifraumernišlažatiod >lAMBfmSK4.TiSi rtinos ■> i B-MMHMSi 3VRACEVA m-ŠT4 Podpisani Vilim Pick, veletrgovec v Mariboru, Aleksandrova cesta 26, preklicuieifi svoj razglas, da razprodam na drobno vso v zalogi se nahajajoče f. modno in kmečko manufakturo in ki ga popravljam v toliko, da bodem odslej naprej prodajal tudi na drobno razno manufakturno blago. VILIM PICK manufaktura na, debelo, podr. Maribor. BtifišTU r~. prodaja premog iz SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo INOZEMSKI PREMOO IN KOKS vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete Naslov 355 PROMETNI ZAVOD ZA PREMOO D. D. V L3U5L3ANI Miklošičeva cesta 15/1. \ J Šivilja sprejme delo, Cea< nizke. Iststam e proda Šivalni »troj. Schlegl, Koroška c. 60/1 1107 Prsna konjska oprama se proda. Mejna ulica 10. 11KJ Soba ra 2 gospodični se odda Trg svobode 3, levo, vrata 14. Lepa, solnčna, opremljena soba v bližini glav. kolodvo ra se odda. Naslov v upravi. 1109 Travnik na pesniškem dvoru konj-ku »eno oddam na polovično košnjo. Vprašati v upra vništvu. 1104 Lainjivcc je vsakdo, kdor trdi da tvrdka 400 % VESEL, MARIBOR, Glavni trg 5 ni znižala za 20»/„ cene, vse kuhinjske posode, kakor: emaj lirane, pločevinaste, težke znam ke „HerkuIes“ ter lažje vrste češkega proizvoda, lite, železne posteklene in prvovrstne duplr težke aluminijeve posode iz prvo vrstnih tovarn, k temu porcela naste, kamenite in steklene robe itd. Toraj sl lahko danes vsaka tudi najrevnejša gospodinja na bavi to blago. Prej nego kupit pri konkurenci, informiraj s« pri tej tvrdki o cenah I ki ga bo Imela La tkumtin m M»siiW delniška n v Eatllotn dne 7. junija 1925 ob desetih v svojih poslovnih prostorih v Mariboru, Maistrova ulica št. 18, li« nadstropje, s tem dnevnim redom: 1. Volitev novih upravnih svetnikov. 2. Slučajnosti. Po § 27. in 28. družbenih pravil imajo glasovalno pravico na občnem zboru oni delničarji, ki P°‘ ože svoje delnice najmanj šest dni pred občnim zbO" om pri družbeni blagajni v Mariboru. Vsakih 10 de -lic daje en glas. V Mariboru, dne 17. maja 1925. Upravna svet« Juiiieilir zavarovalna in prozavarovalna družba Beograd delniška glavnica 5,000.000 Din prevzema vsa zavarovanja pod ugodnimi pogoji. Krajevne zastopnike po celi Sloveniji se išče. Ponudbe se vpošljejo na „Kontinenta!, zavarovalna in prozavarovalna družba za Slovenijo, Maribor, Glavni trg št. 16“. no> V MarHTorii, dne 27. maja 1925. HIŠNI POSESTNIKI iz vse države, zlasti iz Slovenije, kakor tudi Italije, Francije, Angleške in Holandske dobavlja točno ALOMA COMPANV LJUBLJANA lcsii skoro nove trgovske mize (pudlni) in štelaže v krojaški delavnici Grajski trg 3. 1081 VREtlL® BI Mva fiiJniii posestnikov za Maribor in okolico v Mariboru r»T A 1? G 17« ki se vrši v sredo, dne 27. maja 1925 ob pol 20. uri (pol 8. uri zvečer) v Gotzovl mali dvorani, Aleksandrova cesta št. 3, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o delovanju odbora v društvenem letu 1924. 2. Odobrenje računskega poročila za leto 1924. 3. Volitev odbornikov. 4. Volitev treh preglednikov računov. 5. Določitev članarine za leto 1924. 6. Pojasnila o novem stanovanjskem zakonu. 7. Predlogi in slučajnosti. Cenjeni člani! Govorilo se bo o raznih vprašanjih, torej Vas najvljudneje vabimo, da pridete v polnem številu. Tisti hišni posestniki, kateri še niso vpisani v društvo, dobijo lahko članske izkaznice pri vstopu k zboru, proti vplačilu članarine. 1001 OŠBOR. četrtek 20. s sodelovanjem pomnoženega orkestra in vseh članov. 3U. nedelja 3U. KLUB-i ARU s plesno loterijo. Boj s serpentinami. 4 dragocena darila. U. Junija U. popoSnoffta fsot spored S Naš nepozabni, predobri stric in svak, gospod P. ICaSisf Heric konz. svetnik in župnik v. p. je danes preminul. V Mariboru, dne 26. maja 1925. Marija Heric, Dr. Anton Heric, zdravnik, Marija Lebar, Dr. Matko Heric, profesor, Alojzija Paldauf. Dr. Gracljan Heric, ravnatelj.