Posamezna številka 1 K.
Slev. 196.
Poštnina plaiana v gotovini.
V VMM j soM, Une 28. avonsla 1820.
Leto ML
»SLOVENEC« velja
po poitl na »»e strani Jugoslavijo ln v LJoblJant: n oelo leto naprej. K 180»— aa pol loti „ .. „
si četrt lott sa eo mesec
* • • H 1» • • (I
Za Inosomstvo celoletno K 240--
B9 Sobotna Izdaja: si Za oelo leto ..... & 30-— u lnoismstvo.,. . „ 33'—
Inserati:
Bnostolpns petltvrsU (58 nun ilroko ln 3 nun visoko sU n|o
prostor) h enkrat ... po K > poslana Itd. . . po K
Pri večjem naročilu popust
Hs|msn]ii ogla« 59/9sun KU,
Izhaja vsak du lsvsomil po«
nedeljek tn du po prunlis, eb 5. url slatrsj.
W Uredništvo |e v Kopitarjevi nliol Itev. 6/m. Bokoplsl se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne sprejemalo. Oredn. telel. štv. 50, uprava, fitv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi al. 9. — Račun poKtne hrmu.
ljubljanske lit. 650 sa naročnino In ŠL 349 u oglase, avstr. In delite 24.787, ogr. 28.511, bosn.-hero, 7583.
Plebiscit m Korolkem
10« oh! ebra.
LDU LJubljana, 27. avgusta. Iz Celov-ea poročajo, da so je na današnji seji plebiscitne komisije razpravljalo o načinu glasovanja ter o terminu plebiscita. Določilo se je, da se glasovanje vrši dne 10. oktobra t. 1, Na dan glasovanja bo prepovedano vsako točenje alkoholnih pijač.
ItalljansliS tscsi^Mi
Kot smo izvedeli s popolnoma zanesljive strani, se zbira na koroški meji, posebno na bel jaški strani in tudi v Ce-sse polno italijanskega vojaštva.
(Te Sni je bil uveljavljen z ukazom proračun za leto 1920/21. To je oni proračun, proti kateremu so nastopili naši poslanci v Mariboru na shodu zaupni-ikov. Mislimo, da naša država ni še videla proračuna, ki bi nalagal taka in tolika bremena našim državljanom. Finančni zakon, ki ga je sestavil minister Kosta Stojanovič, je tako radikalen, za naše gospodarsko življenje tako pomemben, da bi ga morala naša javnost in »Narodno predstavništvo« skrbno in natančno razmotrivati, preden bi mogel stopiti v življenje. Smotrenost in upravičenost vsake posamezne postavke bi morala biti v pravni in urejeni državi preudarjena in. proučena, preden bi se navalila ta težka bremena na Ijud-istvo. Brez javnega razmotrivanja in Utemeljevanja, ki je najmanjša zahteva, katero moremo staviti finančnemu ministru, bi drugod nobeden državnik ne našel moralne moči v sebi, da zahteva od državljanov ogromne mili-jjardne svote. Drugod bi finančni minister nikakor ne hotel na ta način izrabljati svojega posla, smatral bi vtihotaj> ljenje državnih proračunov za nezdružljivo z demokratizmom in vsemi načeli političnega postopanja. Take ogromne odgovornosti bi za nobeno ceno ne hotel vzeti nase. Člani vsake druge vlade bi pa s strmenjem in začudenjem gledali na ministra, ki jim predlaga v podpis proračun, ki ga parlament še videl nt Pri nas gredo pa vlade preko parlamenta in preko javnega mnenja kar z zmigom ramen, kakor bi šlo za najbolj enostavne in umljive stvari na svetu. Zdi se, kakor da bi se bili gospodje v Belgradu domenili, kako bi se dalo na najbolj sistematičen in premišljen način razburjati naše ljudstvo. JVse, kar prihaja zadnje čase iz Belgrada, je zgrešeno, lahkomiselno in brezglavo. Če bi naši državniki bili malo v stiku z razpoloženjem širokih ljudskih plasti, bi se morali sami zdrzniti nacl svojimi ukrepi.
Proračun, ki ga spravljajo sedaj v Veljavo, ima sicer prednost, da dvigne dohodke države na stopnjo, da bo država SHS skoro brez deficitov mogla voditi svoje gospodarstvo. Čc bi se ta proračun izvedel, bi spadala naša država med one redke države, ki se upajo spraviti po svetovni vojski v ravnovesje svoje finance. Toda kakor je proračun sestavljen, se ne bo mogel izvesti in ne bo pomenil ozdravljenja našega gospodarskega ž i v 1 j e n j a. Davki, ki so n. pr. naloženi na električno razsvetljavo, so taki, da pomenijo za Slovenijo propast električnih naprav- Državne pristojbine bi bile večje, kakor stroški za razsvetljavo samo. Slovencem bi ne preosta-jalo drugega, kakor da potržejo s svojih zidov električne žice in opuste vsako izrabljanje svojega vodnega bogastva. RazVoj elektraren, na katere smo stavili Slovenci toliko upe, se morn ob taki finančni politiki udušiti. Ker se nikjer ne uporablja toliko elektrike, kakor ni- Slovenskem, je davek poleg tega enostranska, krivična obremenil
tev Slovenije. Ima pa ta proračun §e celo vrsto postavk, ki nalagajo slovenskim in hrvatskim pokrajinam kar očitno in brez vsakega, prikrivanja še enkrat tako visoke davke kakor Srbiji. Iz kopice teh krivičnih določb navajamo le en. slučaj. Prenosne takse, ki se vrstijo v različno stopnje, so bile že sedaj različne v Srbiji, Hrvatski, Bosni in Sloveniji. V Srbiji je znašala, najvišja stopnja 20, v Bosni 22, v Hrvatski 26 odstotkov. Za nove pokrajine povišuje proračun prenosne pristojbino za 100 odstotkov. (M zemljišča, ki stane v Srbiji 100.000 dinarjev, bo treba plačati 20.000 dinarjev ali 80.000 kron pristojbine, medtem ko bo treba plačati za isto zemljišče izven Srbijo po ključu 100.000 enako 400.000 K približno 208.000 kron, to je 12.800 kron več kakor v Srbiji. O osebni dohodnini, katera bi se zvišala pri nas kar na štirikratno višino, niti ne govorimo.
Ta proračun ima tedaj, poleg svojih dobrih strani, vrbano moro krivic in nezmisla. In ves ta nezmisel boče pri nas uvesti potom absolutizma, brez vsake javne kritike, brez debate, brez ozira na ljudsko mnenje in ljudsko zahteve. Jasno je, da je dr. Korošec proračunu odrekel svoj podpis iu odklonil vsako sodelovanje pri . tihotapljenju j tega budžeta. Ravnotako jasno pa je, j da je predsednik demokratske stranke minister Kukovec proračun podpisal.
Izseljevalno vprašanje je eno najbo-lestnejših, kar jih poznamo v kulturrio-politično-gospodarskem razvoju svoje ožje domovine. Tisoči in tisoči močnih fantov, mladih družinskih očetov in zdravih deklet je s težkim srcem zapuščalo vsako leto domačo grudo in šlo iskat milejše usodo preko morja v Ameriko. Ni jih gnal pohlep po zlatu izpod domače strehe, ki jim je bila izza detinskih let k srcu, prirastla. Trd boj za vsakdanji kruh in osebni obstanek je gnal naše ljudi v daljno tujino negotovi bodočnosti nasproti. Kmetske hiše so bile prenapolnjene, domačije do skrajnosti razdeljene in razkosane, po maloštevilnih obratih na slovenskem ozemlju pa se je kopičil tuj kapital, šopirilo se tuje uradništvo, dobivalo kruh in zaslužek tuje delavstvo. Težko je bilo vsakomur pri srcu, a ni je bilo izdatne od-pomočj, ko je imelo vso odločilno moč brezozirno nemštvo v rokah.
Enkrat samkrat smo zavidali Ameri-kance; V svetovni vojni. Srečni, ki niso bili prisiljeni, vojskovati se in prelivati srčno kri za — tujca. Mislili smo o tem, blagrovali Ameiikance in si sami želeli v tujino. Toda čim več je bilo krvi, čim bolj smo trpeli, tem bolj je rastla v nas želja in volja po samostojni jugoslovanski državi. Pri kadrih in v fronti, na vlaku in v krčmah, na cesti in-na dopustu, doma smo govorili o njej, revclucionirali ljudi, in posrečilo se je. — Svobodno smo zadihali in se spomnili stotisočev izseljenih bratov v Ameriki.
Začeli so se vračati. Nekateri so hite',! k svojim družinam, druge je gnala čista domovinska ljubezen nazaj, tretji pa so spoznali, da je tujina vendar le mačeha. Šli so domov, da si postavijo hišico, da kupijo par njiv okrog nje in da žive mirno in tiho človeka dostojno življenje. Prihajali so s polnimi kovčki in polnimi denarnicami. Med potjo so jih ogoljufali verižniki z valutami za marsikak tisočak, a vendar so prinašali vračajoči, se Ameri-kanci visoke svote denarja domov, številke so šteli, samo številke in si domišljali bogastvo. Pozabili pa so na notranjo vrednost denarja, ki je tako grozno majhna. Zato so se uračunali. Obleko so napravili svojcem, popravili orodje in gospodarska poslopja, potem pa je prišel koncc. Ali jim jc pošel denar, ali pa ga ni bilo za nakup ene njivice. — Zemlje pa potrebujejo naši Amerikanci pred vsem, ker so brez nje. Toda te jim ne proda danes nihče, ker ima vsakdo raiši bla£o kot negotov pa-
pirnat denar. In tako stoje danes Amerikanci tam kot pred vojsko. Zemljo bi rad, pa je ni. In če ni zemlje, ni stalnih dohodkov, ni kruha in ni obstanka. Tisoči bodo skopneli, in spet bo beda tukaj!
Poleg tega pa prihajajo fantje in dekleta dan za dnem v Ljubljano in povprašujejo po potnih listih v Ameriko. Tisoči
so!
Ali ni to jasen dokaz, kakor slabo stojimo?! Kdo se bo brigal za to, če ne mi sami! Kje je rešitev?! Doma potrebujemo delavcev vseh vrst, a ti silijo preko morja! Naj se ob pravem času zganejo merodaj-ni činitelli, da ne bo prepozno! Dvojno se izpelje lahko v doglednem času, da sc preprečil nove izseljeniške nesreče. In sicer:
1.	Nemudoma naj se popišejo oni Amerikanci, ki so se vrnili, ki imajo denar ter bi radi zemlje, da si zgrade samostojno gospodarstvo. Tem naj se odkažejo kompleksi v naši južni domovini, ki je določena za naseljevanje. Ozira naj se vlada nanje ob reševanju agrarne reforme v pr-
j vi vrsti. Razdeljena veleposestva naj dobe Amerikanci!
2.	Takoj naj sc uredi kmetsko delavsko, poselsko in bajtarsko vprašanje! Ljudem je treba v vasi zasigurati človeka dostojno življenje, pa ne bodo silili ven. Radi. iz srca radi bodo ostali doma,
Ako je pri nas dovolj socialnega čuta in pravega krščanstva, potem bo to lahka naloga. Na delo!	Ž.
Franjo Miklavčič:
Paclfitsho «2
Auckland, Nova Zelandija.
Meseca aprila t. 1. jc bil bro.dovni admiral viscount Jellicoe, bivši poveljnik angleške vojne mornarice, imenovan za generalnega guvernerja Nove Zelandije. Kot jo dobro znano, je lord Jellicoe lanskega leta na brodu vojne križarice »Nevv Zealand« obiskal različne angleške kolonije ter se je avgusta in septembra mudil tudi v tem delu sveta. Na svojem potovanju je izdelal načrt o reorganizaciji pomorsko obrambo razsežnih britanskih posesti in naselbin v Tihem oceanu. Admiral ■Jellicoe, ki jo znan v svoji stroki tudi kot pisatelj, je v svojem tozadevnem poročilu predlagal, naj bi na daljnem vzhodu, t. j. v tihomorskih vodah, Angleška prevzela 75 %, Avstralija 20 % in Nova Zelandija 5 % stroškov za vzdrževanje potrebnega brodovja, dočhn naj bi si mati Britanija, Kanada in Južna Afrika razdelile med seboj izdatke za mornariško obrambo Atlantika. Izza konca svetovne vojske so mnogo pisali in govorili o veliki važnosti tiho-morskega vprašanja in poudarjali, da jc po uničenju nemškega brodovja vojno-mornariško težišče prešlo iz Atlantskega v Tihi ocean, ki ga na merodajnih mestih smatrajo kot bodočo zono vojnih nevarnosti, ter da bo vsled tega Avstraliji potrebna nova orientacija; če je imenovanje lorda Jellicoc v zvezi s pomorsko obrambo britanskih posesti v tem delu sveta, o tem je danes še prezgodaj ugibati.
Ker poteče v letu 1921 angleško-japon-ska zvezna pogodba, se je avstralsko in novozelandsko časopisje v zadnjem času živahno pečalo z vprašanjem obnovitve te zveze. Kot znano, se ta pogodba sama od sebe podaljša, če je ena ali druga, stranka nc odpovo leto prej, t. j. leta 1920.
Znani avstralski potovalec in žurna-list Frank Fox piše v svojih »Pacifiških Problemih« (Problems of the Pacific), da angleško-japonski zvezi izza revizije v letu 1911 ni pripisovati posebno važnosti. Po njegovem mnenju bo ta zveza prej ali slej izginila, kajti velikobritanski in japonski načrti glede tihomorskega vprašanja se v nobenem oziru ne vjemajo. Ta sodba je bila napisana sicer leta 1912 in od tedaj se je vsled svetovne vojsko marsikaj izpremenilo, toda žalibog se ne more reči, da bi se bil izza tc dobe položaj belega plemena v Pacifiku izboljšal. Angle-
* Priobčujemo velezanimiv članek, ki osvetljuje tnčno svetovno politični pomen ja-ponsko-angloško-amerikuoske politike v Ti-henj ječami*
ško-japonsk'a pogodba, ki datira prvotntf iz leta 1902 ter je bila obnovljena leta 1905 in leta 1911, ni bila v Avstraliji nikdar posebno popularna. Že leta 1901 je avstralski zvezni parlament sklenil postavo, s katero je onemogočil priseljevanje »barvam stih« ljudstev v državo; in dasi se v besedilu revidirane pogodbe iz leta 1911 nahaja klavzula, da imajo podaniki obeh vele-« vlasti prost vstop v medsebojno ozemlje, ni ta določba stopila v veljavo glede Avstralije in Nove Zelandije, ker lokalna parlamenta teh dveh kolonij nista nikdar odobrila teh določb. Čeprav so se Japonci na pariški konferenci z vso silo borili za priznanje plemenske enakopravnosti mod člani Lige narodov, velikobritanska diplomacija kljub temu teh pogojev ni mogla sprejeti, ker bi javno mnenje v Avstraliji in Novi Zelandiji ne trpelo priseljevanja iz Japonske.
Razen tega bi v eventuelnem sporu « Ameriko Japonska od Angleške ne mogla pričakovati nobene pomoči, ker ima slednja z Združenimi državami posebno temu nasprotujočo pogodbo. Jasno je torej, da sloni angleško-japonska zvezna pogodba na precej slabi podlagi, V rusko-japonski vojski in tudi pozneje, dokler je bila carska Rusija še mogočna, so njene določbe sicer koristile obema strankama, a danes so se razmere korenito izpremenile.
Kljub temu pa ni verjetno, da bi ta ali ona stranka pogodbo odpovedala, kajti mednarodni položaj se še ni zadosti ustalil, da bi bilo mogoče začeti z npvimi mednarodnimi kombinacijami. Kljub precejšnjemu zabavljanju japonskih časnikov vsled odklonitve plemenske enakopravnosti, sodimo, da bi današnja oficielna Japonska pogodbo še vedno rada obnovila. Dejstvo, da je odklonila sprejeti dr. Solfa za nemškega poslanika v Tokiu, si moremo razlagati le v tem smislu. Glede Velike Britanije bi pa lahko rekli, da čo ji pogodba posebno ne koristi, ji pa tudi naravnost ne škoduje, in vsekakor bi napravilo v javnosti mučen vtis, če bi se ponoven izraz in zopetna zagotovitev medsebojnega prijateljstva — več pa clanes pogodba ne pomeni — naenkrat opustila. Pričakovati je torej, da sc bo pogodba obnovila z nekaterimi modifikacijami, ki jih zaldeva novi položaj, osobito novoustanovljena Liga narodov. —
Pacifiško vprašanje v bistvu pravzaprav ni posebno komplicirano. Japonska vsled naglo naraščajočega prebivalstva potrebuje ekspanzije in sicer predvsem v trgovskem in gospodarskem oziru. V to svrho ji je na eni strani treba surovin, na drugi pa novih trgov in odjemalcev za svojo industrijelno produkcijo. V obeh ozirih ji nudi pripravno torišče pre-dvsam Kitajska, ki jo sama tako velika kot cela Evropa. Zato je pač naravno japonsko geslo »Azija Azijatoni!« Kakor piše avstralsko časopisje, smatrajo nekateri japonski državniki angleško-japonsko pogodbo za nekako pooblastilo za »gospodarsko pene-tracijo« Kitajske, ki jo Japoncem morda lo prehodna stopnja do politične nadvlade. To se je precej jasno pokazalo za časa svetovne vojske, ko je imela nele Evropa, ampak tudi Amerika takorekoč vezane roke. V tej dobi si je Japonska izsilila od Kitajske nebroj najrazličnejših koncesij in ob koncu vojske je bilo njeno stališče tako močno, da je glede Šantunga moral odnehati celo predsednik Wilson. V gotovem oziru se Japonska pač lahko izgovarja, da ni niti boljša, niti slabša kot razne evro-pejske države, saj si je ž njimi celo razdelila razne »interesne sfere« po »nebeškem cesarstvu«. Polagoma bi Evropejce, ovro-pejsko ter ameriško trgovino in sploh beli vpliv iz leh ozemelj brezdvomno rada izpodrinila in napoti so ji tudi razni evro-pejski uradniki v kitajski službi, med katerimi so najštevilnejši Angleži.
Izrabljanje kitajskih naravnih zakladov je za Japonsko važno nele v trgov-sko-industrijalnem, ampak tudi v vojaškem smislu. Kitajska ima bogate zalogo premoga, in ker so si Japonci tu zagotovili kontrolo nad važnimi rudniki, zamo-rejo izdelovati vse potrebno orožje in graditi vojno brodovje neodvisno od Ameriko.
Razen trgovske in gospodarske ekspanzijo Japonska išče seveda tudi nriprav-
nega ozemlja za kolonizacijo. Naraščajočo prebivalstvo in naporna borba za obstoj sili japonske državnike, da so ozirajo na vse strani. Koreja Je prevzela le četrt milijona naseljencev, Mandžurija 100.000, ^antung je pa kot cela Kitajska že prenapolnjen z domačini. Po Mandžuriji in po Kitajskem japonski naseljenci ne morejo posebno uspešno tekmovati z že itak številnimi domačimi kulijl, zato so hrepeneče ozirajo proti jugu in proti vzhodu, proti bogatim deželam, ki so še redko naseljene z belim plempnom. Posebno jih mika obširni avstralski kontinent, ki je le malo manjši od Evrope, a s svojimi petimi milijoni naseljencev zaostaja za prebivalstvom Velikega Londona aH Velikega NJuJorka.
Kitajska šteje približno 200 ljudi na kvadratno miljo, Indija 177, Japonska pa celih 350, dočim Avstralija izkazuje le dva prebivalca na lato povprečno površino. Znaten del avstralske notranjosti je sicer puščava, a tudi Japonska ima precej puste In neobljudene zemlje. Malo je zuano tudi, jOa Šteje Nova Zelandija, ki leži vsa v smernem pasu ter una povsod dosti padavin, le malo več kot en milijon naseljencev, dasi je po obsegu tako velika kot Italija! Na Kitajskem znaša samo letni
Krirastek prebivalstva toliko kot šteje vsa .vstralija ljudi. Sreča za njene koloniste, tia so Kitajci tako miroljubni in v organizaciji tako zaostali, drugače bi znala Avstralcem slaba presti.
Japonsko prebivalstvo narašča pribli-Ino za G00 000 duš na leto, a v Kanadi, Združenih državah, Avstraliji in Novi Zelandiji so jim vrata zaprta. Tako pač za vedno ne bo šlo!V Avstraliji je zlasti tako-rvani Severni Teritorij, ki leži med Zapadno Avstralijo in Kraljičino Deželo (Queensland) sila redko obljuden ter je vsled svojega vročega podnebja Evropejcem neprikladen. Japonci si žele predvsem to ozemlje, a b svojimi strogimi priselni-škimi odredbami izražata Avstralija in Nova Zelandija instinktivno bojazen, da bi izgubili svoj sedanji beli značaj, kajti prebivalstvo se tod množi le zelo počasi In tudi priseljevanje iz stare domovine Velike Britanije ja precej maloštevilno.
Z japonskega stališča se stvar sicer vidi drugačna. Avstralija je istotako kot Nova Zelandija postala del belega sveta šele ▼ 19. stoletju. V zgodovinskem oziru so torej bolci v tihomorskih ozemljih dokaj bolj tuj element kot takozvano žolto pleme, bodisi da so to že Kitajci ali Japonci. Če operiramo z gesli »Balkan Bal-kancem«, »Amerika Amerikancem« ali »Azija Azijatom«, je lahko proglasiti tudi doktrino »Tihomorsko ozemlje Tihomor-cem«, t j. narodom, ki so ob njega obrežjih ali po njega ozemljih bolj avtohtoni kot belo pleme. Če torej premotrimo položaj s tega stališča, nam bo lahko razumljivo, da jo dana za prodiranjem žoltega plemena proti Jugu izredna gonilna sila, ki bo skoraj gotovo prejalislej povzročila spopad s silami, ki čuvajo nad »belo« Avstralijo. > "
Zunanjemu opazovalcu se zdi, da je prodiranje Japoncev proti jugu precej smotrno. Kakor hitro se jim je v svetovni vojski ponudila prilika, so zasedli nemške kolonije v Mikroneziji, Marijanske, Karolinške in Maršalske otoke, in glasom mirovne pogodbe so vsi ti otoki prišli pod japonsko upravo, seveda zaenkrat le pod mandatom Lige narodov, kar pa njihove vrednosti za Japonsko pravzaprav v nobenem oziru ne zmanjša.
Kot piše T. J. Mc Mah on, član Angle-Sk'e Zemljepisne Družbe, je izza tega časa japonski vpliv po južnem Pacifiku silno narastel. Po svojih novih kolonijah so Japonci dvignili pridelovanje kokosovih orehov, kavčuka, sizalne konoplje, kakaa, kave, tobaka itd, ter tu skoraj docela izpodrinili angleško in avstralsko trgovino. Japonski trgovski vpliv se pozna celo na angleških Gilbertskih in Lagunskih otokih ter se brzo razširja tudi drugod po Tihem morju. Japonci se učijo tukajšnjih jezikov, proučujejo na licu mesta potrebe prebivalcev ter so za »kopro« (posušeno jedro kokosovega oreha), ki je v Pacifiku najvažnejši trgovinski predmet, zgradili celo posebne jadrnice. Japonski izdelki postajajo po Tihem morju vedno bolj znani in s trgovino napreduje tudi japonski vpliv.
Zlasti prebivalci Maršalskih otokov so So zelo hitro oprijeli japonskih klcj, japonske obleke, japonskih šeg in navad. V svojem prostem času postane Japonski trgovec učitelj ter zna domačinom živahno opisovati mogočnost in slavo svojega cesarstva, zato dobiS v vsaki koči poleg japonskih konserv tudi japonske knjige in časopise. Poglavarji nosijo japonsko obleko in japonske čevlje, ženske so st nabavile japonski nakit, japonsko pahljačo in solnčnik, leseno japonske sandale ter posnemajo .Taponke celo v hoji. Japonski trgovci so Izredno podjetni, njih- vo blago je ceno ln prikupljivo in Evropejcem postaja tekmovanje ž njimi vsak dan bolj nemogoče.
Tudi japonska trgovina z Avstralijo ln Novo Zelandijo je med vojsko seveda zelo narastia ter so tU Japonci znali nadomestiti različne nemške izdelke, toda » kvali-
teto japonskega blaga tukajšnji odjemalci niso nič kaj posebno zadovoljni. Japonci so dobri posnemalcl ln neki humorist pripoveduje, da je naročil na Japonskem gotov izdelek, ki je prej prihajal iz Nemčije. Blago jo došlo natančno po naročilu in celo znamka »Made in Germany« Je bila dobesedno posneta!
Izredno močno pozicijo so si Japonci zagotovili posebno na Havajskem otočju, kjer zavzemajo med 230.000 prebivalci otoka približno polovico prebivalstvo. Ker se nahaja tatn okoli 20.000 Kitajcev in ker tudi tu, podobno kot po ostali Oceaniji, prvotni otočanl izumirajo, bo v bližnji bodočnosti žolto pleme preplavilo celo otočje. V slučaju vojske z »deželo vzhajajočega solnca« bi bili japonski naseljenci bržkone precej nevarni ln bodočnost bo pokazala, je-li bodo Združene države v sporazumu z drugimi v Pacifiku internira-nimi silami znale zajeiiti napredovanje takozvane »žolte nevarnosti«.
Japonci se dobe v večjem ali manjšem številu tudi po drugih tihoT.-r^kib otokih, zlasti v Novi K&bCoriji. in v rad-njem času so se po^bno jeli zanihati za. Nove Ilebride. ki so kot rcno pod zaj"d-niško upravo Francoske in Angleške. Japonci se naseljujejo zlasti v francoskem delu, ker mislijo, da bodo francoske pravice do tega otočja v prihodnjosti morda mogli odkupiti.
Z avstralskim mandatom nad prejšnjimi nemškimi posestmi v Melar.eztjl Japonci niso ntč kaj posebno zadovoljni, ker se boje, da ne bi pod avstralsko, upra vo imeli po teh f.tokih celo manj ugodno sti kot pod prejšnjim nemškim gospod-stvom, kar bi bilo pač malo čudno, če po mislimo, da so vsaj v Pacifiku Japonci precej pripomogli do zmage zaveznikov.
Kot torej vidimo, ima japonsko prodiranje proti jugu zaenkrat trgovinsko-gospodarski in kolonizacijski značaj, koder se slednii moro uveljavljati. Pridobitev Maršalskih in Karolinških otokov ter ostalih nemških kolonij na severu ravnika je tudi v strategičneni oziru velikega pomena, kajti čltali smo, aa se n. pr. na Maršalskih otokih dobijo luke, v katerih bi našlo zavetje največje brodovje sveta. Tudi Japonci te kraje menda žc proučujejo glede eventuelne uporabe za baze podmorskih čolnov. Določbe v mandatih Lipe narodov, da se prejšnje nemške posesti nc smejo utrditi, oziroma uporabljati v vojaške svrhe, nimajo nobenega pomena. Zato nismo nikakor presenečeni, ko čltamo v časnikih, da je na nekem misijonskem zborovanju v Wellingtonu (glavnem mestu Nove Zelandije) anglikanski škof za Melanezijo poudarjal povečano važnost svojega okrožja, kajti po njegovem zatrdilu namerava tudi Velika Britanija zgraditi na Salomonskih otokih dve važni po^ morski bazi.
Ker so Japonci zasedli severno Polfne zijo, so Amerikancem za slučaj vojske ta-korekoč onemogočili zvezo med Filiprtnl in Havajskimi otoki ln ohranitev Filipi nov se vsled tega v bodočnosti mora opirati na angleški bazi Hongkong in Singa-pore. Na ta način se učvršča tisti docela neformelni sporazum med Veliko Britanijo in Združenimi državami, čigar bistvo obstoji v tem, da je treba Avstralijo ohraniti belo ter v Pacifiku zavarovati vpliv belega plemena. To tendenco je čisto jasno izrazil obisk ameriškega brodovja v Auck-landu pred približno enajstimi leti. Amerika ima seveda poleg tega nele v Pacifiku, temveč posebno še na Kitajskem va žne trgovinske interese. Iz obeh navedenih vzrokov se zavlačuje proglašenje neodvis nosti Filipinov, ker v razsodnih krogih prevladuje mnenje, da bi Filipine! neod visnosti ne mogli dolgo ohraniti ter bi le prehitro došli pod japonski vpliv, posebno še sedaj, ko so na severu in vzhodu obkroženi od japonskih posesti. Ameriški časniki ne pozabljajo naglašatl, da imajo Japonci na Filipinih že danes v rokah važne nasade konoplje in sladkornega trsta in jim vsled tega lokalna zakonodaja iz-kuša omejiti pravice do prostega nakupa zemlje. Hearstov »New York Amcrican« je pisal maja 1. 1919., da bi z osvojitvijo Fi lipinov japonska završila verigo otokov ob vzbodno-azijskem obrežju ter na ta način absolutno dominirala Azijo, daljni vzhod in zapadni del Pacifika, torej skoraj polovica sveta, Na Formozi lahko koncentrira poljubno množino vojaštva in od tod do Filipinov je le dva dni pomorsko vožnje.
V pacifiškem vprašanju gre za boj med vplivom belega in žoltega plemena, V kolikor moremo danes soditi, se bo ta boj odločil ob vzhodno-azijski obali, najbrže na Kitajskem. Ako so Japoncem posre. čl ustvpriti v eni ali drugi obliki podlago za kooperacije med Kitajsko in Japonsko pod geslom »Azija Azijatom«, je v tem dolu sveta zapečatena usoda belega plemena in Avstralija, ki jc šele v 19. stoletju postala bel svet, bi sc znala tekom stoletja irpremenitJ v državo žoltega plemena. Ja-j nei bt zavladali v Pacifiku, vzbunill Indijo ter morda na ta način porušili veliko britansko cesarstvo.
Indijsko, vprašanje je namreč bistve-
no zvezano s pacifiškim. Po tihomorskem ozemlju jo raztresenih tudi nekaj Indijcev in posebno močna jo njihova kolonija na Fidžijskih otokih, kamor so jih iz njihove stare domovino ob Gangu in Brama-putri privedli Angleži kot delavce na plantažah sladkornega trsta. Dobri poznavalci sodijo, da bodo v dvajsetih letih Indijci po številu prekosili prvotne Fidžijance in pozneje utegne to otočje postati mala Indija v Tihern morju. V slučaju vojske bi Indijci seveda simpatizlrali z Japonsko, kajti dobro je znano, da ima indijsko narodno gibanje dobre zveze z »deželo vzhajajočega solnca«, ki zna postati bolj nevarna kot boljševiško gibanje. Znani Indijski pesnik in filozof Babindranath Ta-goro jo Ml med svetovno vojsko osebno na Japonskem in pozneje v Ameriki ter je menda proučeval teren. Oficielno seveda ni debil nobene pomoči, toda že obisk sam je dosti značilen. Tagore kot eden indijskih narodnih ^odltellev veruje, da ima Japonske na vzhodu izvršiti veliko nalogo, saj pravi v svojem delu o »nacionalizmu« (Nstionali3m), d' je Japonska kot prva stopila na dan, prodrla skozi zapreke, katere nastavlja Evropa vzhodnim narodom ter da je na ta način vlila novo upanje v srce azijskih narodov.
Kot srno torej rekli, se boj za Pacifik vrši ob vzhodno-azijski obali. Če sprejmemo to teorijo, moramo smatrati japonsko penetracijo Kitajske in Šantunga, trajno okupacijo Koreje ter najnovejše prodiranje v Poamurju, v Mongoliji in Mandžuriji Ic za dobro preudarjene stopnje japonske politike, ki se bodo morda kruto maščevale nad potomci tistih ljudi, ki menda danes na daljnem vzhodu dovoljujejo Japonski večalimanj proste roke. V njujorški reviji »WorId's Work* (Junij, 1919) srao čitali, da jo bivši francoski ministrski predsednik Clčmenceau vprašal japonskega poslanika Činde, pod katerimi pogoji bi bila Japonska pripravljena za-treti boljševiško gibanje na Ruskem, ln premeteni Japonski diplomat je začel govoriti o koncesijah v francoski Indo-Kini. Tu zopet vidimo, da smatrajo Japonci za-sedenje važnih točk ob vzhodno-azijski obali kot enega najvažnejših pogojev za razvoj svoje oblasti. Cldmenceau jim je bil zaenkrat pripravljen dati koncesije le v Sibiriji. Morda je to vzrok, da nimajo japonski vojaki pri prodiranju v vzhodno Sibirijo nikjer diplomatičnih ovir. Gre se seveda le za ozemlje, ki je več ali manj prepojeno z boljševiškimi idejam!, in če se Japoncem tu aH pa morda na Kitajskem da odškodnina, bi se začasno njih stremljenje na jug omejilo. Kaj se bo zgodilo pozneje, o tem Je težko prerek-vati. S precejšnjo gotovostjo bi lahko rekli, da je vsaka točka ob vzhodno-azijski obali, ki jo zasede Japonska, nov žebelj v rakev bele Avstralije.
To nekako čutijo beli diplomatje ter se na skrivnem vesele bojkota japonskega blaga v »nebeškem cesarstvu«. Tudi se sicer po tihomorskem ozemlju opaža, da so Kitajci bolj dobrodošli kot Japonci, ker so pač v modernem smislu manj napredovali ter so vsled tega manj nevarni.
Ako celo vprašanje presojamo s ciničnega stališča — in pariška konferenca je pokazala, da se Je mednarodna politika v ciničnem zelo razvila — bi hi'0 treba priznati, da je danes, ko smo se Evropejci v medsebojnem boju toliko oslabili, nad-oblast, belega plemena v bližnjem in dalj-njem orientu mogoča le, če več ali manj odkrito netimo nasprotja med raznimi vzhodnimi narodi. Vprašanje je le, kdaj bodo razna orientalska ljudstva, ki se mar-sikod opirajo na starodavno kulturo, iz-pregledala. Mr. H. M. Hyndman v svojem delu »Vzbujenje Azije« (The Awakening of Asia) misli, da bo vpliv belega plemena na vzhodu jel ginevati, zlasti če pomislimo, v kako kratkem času se je Japonska dvignila na moderno višino. Pesimističen je v tem oziru tudi italijanski misijonarski škof Giuseppe Tacconi — docela ne pristranska osebnost — ki deluje v provinci Honan na Kitajskem, Po njegovem mnenju umetno skrpucana Liga Narodov, kot jo je zapustila pariška konferenca, ne bo obstala, ker se ne oslanja na samoodločbo narodov. Razni vzhodni narodi se vodno bolj izobražujejo in oprijemajo modernih idej. Narodna zavest tudi pri njih vedno bolj narašča, zato bodo vedno glasneje zahtevali, da se jim na podlagi samoodločbe da prostost in pravica ustvarjati si lastno politično in gospodarsko življenje. Ti narodi se utegnejo združiti z nezadovoljnimi, od pariške konference razočaranimi plemeni, in morebiti zna že v enem desetletju izbruhniti nova vojska, k! bo še grozovitejša od ravnokar minule. Človeštvu se torej ne obeta ravno vablji va bodočnost, če se vodilni svetovni politiki in diplomatje še v zadnjem trenutku ne strezneio in zavedo, da je trajen mir mogoče ustvariti lo na podlagi naravnega prava in krščanske pravičnosti.
v

Z®
1
ceu
KralJeuiM S!i5.
Dr. Korošoc obolel.
Belgrad, 26. avgusta. Vsled silnih naporov, ki mu jih je nalagala služba prometnega ministra, je dr. Korošec že pred dalj časom obolel na hudi srčni hibi. Vkhub temu je svojo službo vršil dalje. Zadnje dni ga pa je nova bolezen vrgla na bolniško posteljo. Zdravniki še niso na jasnem, je li to tifus a'i malarija. Dr. Korošec leži sedaj v Belgradu težko bolan, ne da bi se mogel udeleževati političnega življenja in delovanja. S tem spravljajo v zvezo vesti o njegovem odstopu.
Za vojaško konvencijo proti RusIJL
LDU Dana]. 27. avgusta. »Mittags-post* poroča: General Joffre si prizadet ustvariti vojaško konvencijo med Madžarsko, Rumunsko in Jugoslavijo, da hi s poljsko armado združen zadal Rusiji odločilen udar.
Ententa in jadransko vprašanje.
LDU Dunaj, 27, avgusta. »MittagS-post« javlja iz Lugana: Pri sestanku Lloyd Georgea in Giolittija v Lucernu se je razpravljalo tudi o jadranskem vprašanju. Lloyd George vztraja na stališču, da ne bo v jadranskem vprašanju storil nobenih korakov, marveč prepusti rešite/ Italiji in Jugoslaviji. Zavezniki morejo zastopati le stališCe londonskega dogovora napram Italiji.
Neodvisna Keka. LDU Dunaj, 27. avgusta. Opoldan4 ski listi poročajo iz Trsta: Reška delegacija je odpotovala v Rim, da naznani nameravano izjavo neodvisnosti.
ČsSkosiovaSka.
Izvoz češkega sladkorja. LDU Dunaj, 27. avgusta. Meseca Julija je Češkoslovaška izvozila 163.116 met. stotov sladkorja, in sicer v Avstrijo 87.510, v Francijo 59.250, v Nemčijo 6650, v Jugoslavijo 2792, v Rumunijo 2450, v Italijo 1786, ostali del pa na Poljsko, v Bolgarijo iu Ameriko.
!®!i med Heasi in Foijaki.
Poljsko poročilo. LDU Varšava, 27. avgusta. (DKU)' Poljska brzojavna agentura poroča: Frontno poročilo z dne 26. t. m.: V odseku I. in V. armade položaj neizpre-menjen. Dne 25. avgusta so naše četo zasedle Grajevo. Na južni fronti vzhod* no od Lvova ljuti boji pri Zadvorziu
Pogajanja z RusL v LDU London, 27. avgusta. (Brezžično.) Uradno se objavlja, da je odgovorna nota sovjetske vlade na Balfourjevo noto dospela sinoči v London. Sovjetska vlada izjavlja, da bo svoji želji po svetovne mmiru zapostavila vse drugo in da bo zaradi tega umaknila pogoje, po katerih naj bi Poljska preskrbela orožje in streliva za 200.000 delavcev, LDU London, 26. avgusta. (DKU —< Reuter.) Ko je sovjetska vlada obvestila angleški kabinet o tem, da odobrava umaknitev pogoja glede ustanovitve iz delavcev sestavljene milice, je eekcijski odbor delavstva zahteval od angleške vlade, naj naznani pogoje, s katerimi bi bila pripravljena, skleniti z Rusijo mir. Tudi sovjetska vlada je bila pozvana
naznaniti svoje pogoje.	, h
t
Prodiranje generala Wrangla,
LDU Carigrad, 26. avgusta. (DKU Havas.) Po zadnjem vojnem poročilu so Čete generala Wrangla zasedle Ra-jevsk in železniško postajo Timošev-sko. Južna armada je na severu pro-i vince Tavrije izvojevala veliko zmago in ujela mnogo mož ter pridobila bogat plen.	,,,
Lltvinl zasedli Vilno. ' LDU Loniton, 26. avgusta. (DunKU-Wolff) »Times« javljajo iz Kovna, da so litvinske čete zasedle Vilno. Letska vlada jo obvestila o tem moskovsko vlado, češ da je bilo iz vojaških razlogov potrebno, da sc prepreči, da bi Vilna padla Poljakom v roke.
Neodvisnost Gdanskega, LDU Gdaneko, 27. avgusta. (Dun. KU) Na današnji seji mestnega sveta je poudaril višji komisar sir Reginald Tower, da Gdansko še ni svobodno merto in da nima pravice govorili o nevtralncsti. Grajal jc preprečenje prevažanja streliva in polj' skih povratnikov in izjavil, da Gdansko nikakor ni spoštovalo določb mirovne pogodbe in dogovora z dne 22. aprila. Mesto mora prevzeli stroške posadke, izpraznitve poslopij itd. Predsednik mestnega sveta nadžupan Sam je odvrnil, da izjava nevtralnosti ne vrebitje nobenega prestopa kompetence usiavotvorne skupščine in da pasivno, postopanje delavcev ni zaiirj-
Silo nobenega kršenja nevtralnosti. Usta-votvorna skupščina je storila svoj skep po logičnih prevdarkih, ne iz sovražnosti proti Poljakom, marveč želeč domovino obvarovati vojne.
LDU Pariz, 26. avgusta. DKU — Havas.) »Temps« poroča iz Londona, da bodo britanske vojne ladje poslali v Gdansko, da se ojačijo ondotne čete.
v Izgredi v "$9ezSJ5.
LDU Vrallslava, 26. avgusta. (DKU Wolff.) Po shodu, na katerem so govorili begunci iz Gorenje Šlezije, jc vdrlo vefi mladih ljudi v poljski konzulat in razdejalo pohištvo. V pravtako ogroženem hotelu »Furstenhofu«, sedežu medzavezniške komisije, je naglo dospelo redarstvo preprečilo izgrede. Tolpa je nato hitela lc francoskemu konzulatu, opustošila prostore in pometala akte na cesto. Tamkaj postavljena varnostna straža ni bila dovolj močna za nenadni napad, in šele ko so dospela ojačenja, se je posrečilo rbva-rovati konzulat nadaljnjega razdejanja. Nemiri v večernih urah so kazali Jdeloma izrazit antisemitski značaj.
Btalila.
Konferenca ▼ Lncernn — uspeilina za
Italijo.
LDU Dana), 27. avgusta. Švicarska brzojavna agentura javlja iz Berna: Član parlamenta Livio Tovini, ki se je z Giolittijem mudil v Lucernu, se je izrazil o konferenci med Lloyd Georgem in Giolittijem: Giolitti je v notranji kakor tudi v zunanji politiki uvedel izredno srečno uresničenje svojih smotrov v Lucernu.
Za Skrab&su spesnita
Podružnica S. D. Z. za ribniški okraj Bi je lansko leto postavila za svoje glavno delo in nalogo, da postavi našemu učenjaku, svetovnoznanemu kulturnemu delavcu — slavistu — P. Stanislavu Škrabcu 'dostojen spomenik s tem, da v njegovo rojstno hišo v Hrovači pri Ribnici vzida spominsko ploščo.
Prevzela je s tem veletežavno nalogo, katero naj bi izvršila letos ob velikih počitnicah. Sestavil se je v to svrho odbor za Skrabčev spomenik, ki ima namen, zbirati denarna sredstva, napraviti podroben načrt in dano mu nalogo izvršiti v najkrajšem času.
Spominska, plošča je že popolnoma izdelana in se vzida v prvih dneh meseca septembra.
V trdnem prepričanju, da se bo jugoslovanska javnost odzvala tej nameri in z denarnimi sredstvi izdatno priskočila na pomoč, je odbor sklenil, da, še predno naberemo za to potreben denar, se delo poveri našemu bližnjemu rojaku umetniku g. Kralju Fr., ki je kot akademični slikar in kipar že dobro znan slovenski javnosti. Napravil je tri osnutke in smo se potem za enega najboljšega odločili. Plošča iz nabrežinskega marmorja je visoka 120 cm in temu primerno široka, je torej relief z doprsno sliko v naravni velikosti, ki ima spodaj primeren napis. Tudi napis jc u-metniški, čisto nekaj posebnega, novega ; prav lepo se prilega ostali plošči, umetniško izklesane črke so kakor okrasek k celi sliki.
Spomenik bo stal okoli 20,000 kron.
Odkritje spominske plošče se bo vršilo v sredi meseca septembra letošnjega leta, ako bo odbor imel zadostnih denarnih prispevkov.
Ker pa imamo za pokritje stroškov še razmeroma malo denarja, se podpisani odbor ponovno obrača na vso jugoslovansko javnost; mnogim so bili razposlani oklici s priloženo poštno nakaznico, a dosedaj se jih je le še malo odzvalo, tistim pa, ki ste se odzvali, najlepša hvala!
— »Moje upanje je naše slovensko ljudstvo, ki si ne bo dalo spakedrati svojega jezika,« — »Cvetje«, XX, 86, — je zapisal rajni p. Stanislav Škrabec,
Odbor za Škrabčcv spomenik upa, da moža, ki se je toliko žrtvoval za povzdigo slovenskega jezika iu nam na platnicah v Cvetju nakopičil toliko dragocenega blaga, tudi njegovi rojaki — Jugoslovani — ne bodo pozabili.
Počastimo spomin .našega P. Stanislava škrabca! Vsi prispevki naj se pošiljajo na »odbor za Škrabčcv spomenik« v Ribnici, Dolenjsko.
Odbor.
Polltline rtovice.
'-h Namišljeno preganjanje. Ta huda duševna bolezen jo izbruhnila med Člankarji »Slov. Narocla«. Notice o preganjanju »Sokolstva« se kopičijo z brezumno naglico. Od Irudapolne reklame sa sokolsko veselico v Mariboru
izmučeni možgani so izsledili preganjanje celo v vojnem ministrstvu, ki je dalo poklicati starosto Sokola dr. VI. Serneca na orožno vajo. Tako je ogrožen Sokolski zlet v Maribor, Sokolska ideja, cela Jugoslavija, krivi pa so »klerikalci«. Pričakujemo v kratkem uvodnik v »Slov. Narodu«, da je vreme, zapeljano po »klcrikalcili«, postalo deževno in tako onemogočilo uspeh so-kolske veselice.
»Kdo je kriv?« Včeraj je priobčil »Slov. Narod« razburjen uvodnik z naslovom »Kdo je kriv«, v katerem obclodanuje besede, ki jih je baje govoril konzistorijalni svetnik Janez Ka-lan v neki propovedi 18. julija 1920. V tej propovedi da je gosp. Kalan označil Sokole za nositelje svoboclomis°Istvo in brezverstva, za sovražnike Cerkve in duhovništva. Te besedo imenuj »Narod« »laž in obrekovanje«. Bp »Slovenskemu Narodu« pripomoi-orrio k zopet-nemu duševnemu ravnovesju, mu navajamo nekaj stavkov, ki jih je rtapifa-lo centralno glasilo Sokolstva »VSstnik Sokolsky« v št. 9. z dne 6. maja 1920 v članku: »Beseda k Sokolstvu«. Odstavek, ki naj si ga »Slovenski Narod« dobro vtisne v spomin, se glasi: »Mi sploh nc vzdržujemo načela, da nismo proti veri... Čehi, ki poznamo svojo zgodovino, ki smo demokratje, republikanci, smo in moramo biti proti veri. Smo skratka ic. moramo biti proti katolicizmu, četudi smo premnogi dozdevno njegovi pripadniki, in je treba, da to enkrat odkrito, glasno, izrecno in za resnico izjavimo. Bratje in sestre, ne motite se! Končno se začenja obračun z Rimom. Verujem, da zagrmi kar naprej od vseh strani, naravnost in odkrito sokolsko geslo: Sokol ne more biti podložnik Rima. Sokol vedno naprej, v vsakem izpopolnjenju, v vsakem zboljšanju in vsakem rapred-ku, in torej tudi: napre.; proč od Rima!« Želeli bi od »Slov. Naroda«, da nam nekoliko potolmači te lepe besede. Naj nam pove, kdo se laže: konzistorijalni svetnik Kalan, ki trdi, da so Sokoli sovražniki vere, ali pa »Slovenski Narod«, ki to kratkomalo taji. Ali je to sokolska značajnost, sokolska odkritost, sokolski pogum? Zagotavljamo ga, da bi bila njegova naloga bolj čestita, ko bi tudi on imel toliko možatosti, kakor jo imajo njegovi »bratje« na Češkem.
Občni zbor
„DuhoVn. podpornega drušiva"
za ljubljansko škofijo
bo dne 9, sept, 1920 ob polu 9. url v knjižni dvorani Jugoslovanske tiskarne.
Spored:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Volitve.
4.	Slučajnosti.
BCoreike isovlc©«
k Stavka mizarskih pomočnikov v Celovca. V Celovcu so te dni stavkali mizarski pomočniki. Stavka se je končala na ta način, da so se pomočniki izselili v Jugoslavijo. Da, da — Austria est in orbe idtima.
Štajerske novice.
š Železnica Maribor—Murska Sobota.
Z izgubo Radgone je naša država izgubila direktno zvezo Maribora in okolice s pokrajinami v Prekmurju. Nemška Avstrija je sicer v smislu St. Germainske pogodbe dolžna dopustiti neoviran promet po železnici Špilje—Radgona, ki teče večinoma po nemškem ozemlju. Toda ne smemo si prikrivati, da je to razmerje nenaravno in da v slučaju vojne nevarnosti lahko postane usodepolno za celo Prekmurje. Vsaka država mora stremiti za tem, da ustvari v vseh svojih pokrajinah čim najugodnejše prometne zveze, ki so predpogoj za vsak gospodarski napredek. To mora storiti v prvi vrsti iz gospodarskih ozirov. Ugodne prometne zveze, zlasti železnice so za državo kakor žile za človeško telo. Po teh žilah se vrši velikanski proces izmenjave blaga v državi. Ako ta proces ne funkci-jonira, ako so prometne zveze slabe, je celo državno in privatno gospodarstvo slabo. Država s slabimi prometnimi zvezami je obsojena v gospodarsko stagnacijo. Ne smemo prezreti tudi strategičnih ozirov. Ideja večnega miru je še vedno samo ideja. Namesto pravice in resnice še vlada na svetu moč in nasilje. Najboljši dokaz za to so sklepi pariške mirovne konferencc, ki jc zlasti nam Jugoslovanom povzročila toliko novih krivic, ki je pogazila evangelij prave svobode in enakopravnosti narodov in ki urejuje svet po starih makiavelistič-
nih načelih spletk, laži in nasilja. S temi dejstvi mora računati tudi naša mlada jugoslovanska država. Ravno iz strategičnih ozirov pa je železniška zveza Maribor— Sv. Lenart—Murska Sobota vitalnega pomena za našo državo. V slučaju vojne nevarnosti z Nemško Avstrijo in Mažarsko bi bil velik del Prekmurja in sosednjih obmejnih krajev brez vsake železniške zveze. To bi imelo nedogledne posledice za obrambo naše severne meje. Za gradnjo železnic so v prvi vrsti odločilni računi o rentabiliteti. Naj se že zida železnica kot državna ali privatna, zajamčena mora biti njena rentabiliteta, ki je odvisna v prvi vrsti od množine in hitrosti blagovnega prometa. Splošno znano je, da osebni promet ne krije obratnih stroškov železnic, ampak samo tovorni promet. Gospodarske razmere, v krajih, po katerih bi tekla železnica Maribor—Sv. Lenart—Murska Sobota, pa so tako ugodne, da ni nobenega dvoma, da bi blagovni promet zajamčil rentabiliteto t* proge. Ti kraji so izredno bogati. Za izvor pridejo v poštev ogromne zaloge kmetijskih pridelkov (žita, sadja, vina. živine) v Prekmurju, v okrajih Ljutomer, Gornja Radgona, Sv, Lenart, Ptuj in Maribor. Čisto gotovo je, da bi bila zajamčena rentabiliteta te proge in da bi se moralo polagoma misliti tudi na gradnjo železnice Gornja Radgona—Sv. Lenart— Ptuj. Zavedamo se, da nameravane železnice ne bo mogoče zgraditi v prvih letih. Država nima denarja. Veliki akcijski kapital pa se raje investira v drugih gospodarskih panogah, ki nesejo več dobička. Vendar je treba že sedaj sprožiti misel, da se vrše vsaj predpriprave za gradnjo bodoče železnice Maribor—Sv. Lenart— | Murska Sobota. Treba je zbuditi zanima-: nje za to akcijo med interesenti in na od-j ločilnih državnih mestih. V to svrho je so-j svet trške občine Sv. Lenart v svoji seji ! dne 9. avgusta 1920 soglasno sklenil skli-I cati na dan 26. septembra 1920 dop. ob I 11, uri zborovanje interesentov v društve-! ni dverani gostilne pri Arnušu pri Sv. Le-I nartu v Slov. goricah, da st določi program za to akcijo. Vabimo širšo javnost in zlasti časopisje, da širi zanimanje za to akcijo.
1 , š Dobrna. V tukajšnjem Gledališkem l domu se vprizori v torek in četrtek ob j 8, uri zvečer in v nedeljo ob 4. uri popol-; dne krasna drama v štirih dejanjih »Zlo-; ba in zvestoba« iz trubadurskih časov, j Ker je kostume za to igro posodil gospod j Danilo, član kr. gledališča v Ljubljani, | obeta biti ta drama najlepše delo v letoš-I nji seziji.	(k)
š Tobačni trafiki v Rajhenbnrtju št. 18 j in 97 sta do 20. septembra 1920 potom javnega natečaja razpisani. Enoletni kosmati dobiček je znašal 14.613 K. Položiti se mora predno se ponudba izroči 1400 K jam-ščine.
š Bela svinja vredna 1200 K je bila ukradena posestniku Jožefu Fidlerju, v Hotunjah pri Ponikvah,
š Vlom v Nadolu, Skozi kuhinjska vrata je bilo vlomljeno pri Tereziji Gor-jup v Nadolu pri Ptuju. Vlomilci so Gor-jupovo oškodovali za 560 K.
Zahirala.
Tem potom se prisrčno zahvaljujem za nepričakovani sprejem ki so mi ga priredili stari prijatelji ob moji vrnitvi v domovino, prav posebno pa Zvezi Orlov, katoliškim akademikom in krščanskodemo-j kratičnemu delavstvu. Prav globoko pa me je razveselila brzojavna čestitka mojega najiskrenejšega dobrotnika, kateri mi je bil duševni voditelj, pomočnik in tolažnik in kateri se me je spominjal tudi, ko sem taval po tujini, prečastitega g. knezoškofa dr. A, Jegliča, mojega drugega prijatelja univerzitetnega profesorja dr. Lukmana, gospoda župnika Nikolaja Stazinskega in gospoda Ivana Dežmana, tovariša iz tiskarne. Vsem pa, ki so ms osebno pozdravi: Bog povrni! — Franc Terseglav.
Dnevna novice.
— Glede veselicnega davka. (LDU) Z naredbo delcgacijc ministrstva financ z dne 14 .maja 1920, št. B II 531/6 (Uradni list št, 60/219) se je pod točko 1. določilo, da je prošnje za oprostitev od takse na vstopnice (državni veselični davek) vložiti pri organu, kateremu je naznaniti prireditev in ki naj jih potem službenim potom predloži ministrstvu za finance. Kdaj jc vložiti te prošnje, ni določeno v t, zv. zakonu, niti v »Pravilniku«. Finančno ministrstvo je pa v zadnjem času več prošenj za oprostitev, ki so bile v zmislu citirane naredbe delegacije vložene na pravem mestu in pred prireditvijo, zavrnilo, češ, da so ji še le po prireditvi dospele v ministrstvo. Ker se vlagajo prošnje dostikrat zadnji trenutek in delegacija naravno ne more prevzeti nobene odgovornosti, da bi vsako šc »pravočasno« spravila naprej, ker dalje delegacija v lastnem delokrogu ne more določiti peremptoričnega roka, do katerega naj bodo prošnje vložene. je uvodoma omenjena naredba ne«
vzdržljiva in se je razveljavila. Prireditelji se torej opozarjajo, da naj sc pošiljajo v prihodnje dotične prošnje naravnost na »Ministrstvo financija, generalna direkcija posrednih poreza« v Belgrad, to pa tako pravočasno, da pridejo tje, še predno se vrši prireditev. Prošnjam jc priložiti potrdila pristojnih oblastev, da se zabave itd. prirejajo zares v namene, ki oprostitev po tarif. post. 99 a srbskega zakona o taksah (glej Uradni List št. "48/170 ex 1920) opravičujejo.
—	Slovenski zdravniki za medicinsko fakulteto v Ljubljani. Na občnem zboru »Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani-< dne 22. avgusta 1920 zbrani zdravniki so sprejeli sledeče resolucije: I. Slovenski zdravniki zahtevajo od vlade, da predloži narodnemu predstavništvu v, Belgradu nemudoma zakonski načrt, s katerim se pri medicinski fakulteti v Ljubljani, ki je bila 23. julija 1919. uzakonjena s štirimi semestri, ustanovi še nadaljnih šest semestrov, tako da bo fakulteta celotna in popolna. — II. Slovenski zdravniki zahtevajo od vlade, da nakaže medicinski fakulteti v Ljubljan čim najhitrejše vse potrebne kredite za izvršitev zgradbi; in preuredb, ki jih zahteva udejstvitev fakultete, kakor tudi za namestitev vseh potrebnih učnih in pomožnih sil, — III, Slovenski zdravniki zahtevajo od vlade, da nakaže medicinski fakulteti v Ljubljani nemudoma ves kredit, ki je potreben za gradnjo anatomskega instituta na prostoru splošne bolnice v Ljubljani, in, ki je bil, kakor se čuje —- pomotoma črtan v že do* voljenem proračunu, za leto 1920—21. Gradnja instituta je že v delu; brez kredita pa bi moralo gradbeno ravnateljstvo v Ljubljani delo nemudoma zopet ustaviti, — IV, Slovenski zdravniki zahtevajo od vlade, da nemudoma imenuje za profesorja fiziologije na medicinski fakulteti v Ljubljani Rikarda Buryana, ki ga je univerzitetni svet vseučilišča v Ljubljani že pomladi letošnjega leta enoglasno predlagal v imenovanje, če trdi gospod minister za prosveto, da se Rikard Boryan ne poteza za stolico fliziologije na ljubljanski fakulteti, saj ima isti gospod minister v svoji miznici predlog za imenovanje in se je on sam pogajal z Rikardom Buryanom, da naj bi predaval na ljubljanski fakulteti fiziologijo v francoščini mesto v nemščini, ker da ga drugače ne more imenovati. Slovenski zdravniki mislijo, da je popolnoma vseeno, v kakšnem jeziku predava v prvih semestrih fiziolog ljubljanske fakultete, ker se je itak zavezal, da se čimprej priuči slovenščini in da začne čimpreje predavati v slovenščini. Slovenski zdravniki vidijo v nastopu gospoda ministra sovražen naskok na našo mlado fakulteto, ki potrebuje fiziologa brezpogojno že to jesen za svoj tretji semester, med tem ko ga bo potrebovala belgrajska fakulteta, za katero hoče gospod minister pridobiti Rikarda Buryana, šele v jeseni prihodnjega leta, ker otvarja letos komaj svoj prvi tečaj.
—	Za Borštnikov in VerovSkov spomenik so dosedaj prispevali razni darovalci skupaj 6160 kron,. Nadaljne darove sprejema Udruženje gled. igralcev, pododbor Ljubljana.
—	Državne štipendije za štndiranje na visokih šolah v inozemstvu. Po naredbi ministrskega sveta št. 2045 bo prejemalo v bodočem študijskem letu 40 dijakov državne štipendije za študiranje v inozemstvu. Prosilci naj vlože prošnje do 5. septembra pri Univerzitetnem Svetu v Ljubljani. Prošnji je priložiti: Zrelostno izpričevalo ali indeks, kolokvijska izpričevala, ubožni list, kratek curriculum vi-tae z ozirom dosedanjih študij. Prosilci morejo biti le oni slušatelji, ki so bili v preteklem študijskem letu inskribirani na ljubljanski univerzi.
—	Invalidom! Invalidi, kateri potrebujejo popravo ali napravo protez, naj se obračajo vedno le pismeno na vodstvo državnih proteznih delavnic za Slovenijo v, Ljubljani, nakar se jim vpošlje pozivnica s potnim listom, ki opravičuje kreditirano vožnjo. Vsako prošnjo je po pristojnem županstvu potrditi, da je prosilec res vojni invalid. — Vodstvo državnih proteznih delavnic za Slovenijo v Ljubljani.
—	Iz Bele Krajine, Rokovnjači so vlomili včumnato Gregorja čadoniča v vini-ški okolici in ukradli denarja v vrednosti 6035 kron.
—	Tatvina. Dne 18. t, m. po noči je bil gostilničarju Matiji Dolencu na Pra-protnem pri Škofji Loki, po domače Kazi-narju, ukraden voz (garc) in plahta, 5 m dolga in 3 m široka. To je v kratkem času že druga tatvina pri imenovanem posestniku. Kdor pride tatvini na sled, da ce ukradeno vrne, dobi 400 K nagrade od g, Dolenca,
—- Prostovoljno gasilno društvo v Kamni gorici priredi vrtno veselico pri g. županu Kapusu dne 29. avgusta 1920 ob 4. uri popoldne z igro: »Županova Micka«, srečkanjem in prosto zabavo. Čisti dobiček jc namenjen za nabavo delavne obleke gasilcem. K obilni udeležbi vabi odbor, V slučaju slabega vremena, se vrši veselica teden pozneje.
Javno nadzorstvo nad Ječami, češkoslovaški justični minister je do kon-čnoveljavne postavne ureditve kaznilni-žtva uvedel javno kontrolo nad ječami. To nalogo jo poveril poslancem Nemru, Zemlnu, Romešu, Maroku in Gcrschlu in senatorici Eckstein. Ti morajo obiskovati določene jim kaznilnice, pregledati razmero in dogodke in o vsem poročati justi-Čnemu ministru. Tudi v Avstriji se pripravlja akcija za uvedbo javno kontrole nad ječami in zapori.
—	»Devica Orleanska«, ('rami s petjem v petih dejanjih in z zaključno sliko je naslov predstavi, ki jo priredi nabiralni odsek za Marijino kapelico v Tržiču 29. avtfustva ob 8. uri zvečer v Našem domu. Vabimo!
—	Ogenj v Zagrebu. 25. t. m. je nastal velik požar v gospodarskih poslopjih hotela »Jagnje« v Zagrebu. Splošno zmedo
so porabili razni poštenjakoviči za tatvino in odnesli mnogo perila, odej in drugega. Skoda znaša pol milijona kron. Človeških žrtev ni bilo.
UufoSI&nske novice.
lj Pogreli f Ivana Gostinčarja. Pogrebni sprevod je dokaz o veliki priljubljenosti pokojnikovi; čez tisoč udeležencev, sami zastopniki organizacij so pričali s svojo navzočnostjo, kako v osrčju našega gibanja je stal pokojni Ivan. Došli so zastopniki tudi podeželnih organizacij, da počaste sveži grob svojega tovariša. Na čelu sprevoda so korakali Orli in Orlico za zastavo šentpeterskega prosvetnega 'društva, za njimi zastave S. K. S. Z., kat. društva rokodelskih pomočnikov in zastava društva od D. M. v Polju. Za zastavami so šli odposlanci kat. delavskih in izobraževalnih organizacij. Tovariti-stav-d so mu zapeli pred hišo, pred viaduktom se je poslovil z žalostinko pevski zbor kat. društva rok. pomočnikov, ob odprtem grobu mu je pela »Ljubljana«, Ob zadnjih akordih ni bilo nobenega očesa več suhega. Glasno ihtenje je zavladalo v rano-gobrojni množici,, ko se je poslavljal od tovariša-sobojevnika urednik Kremžar. V ginljivih besedah se je spominjal zaslug pokojnikovih za katoliško delavstvo, zaslug organizatorja za vse naše organi-slug za organizatorje za vse naše organizacije. Poudarjal je lepo krščansko življenje rajnika in njegovo lepo smrt. Tako umirajo pravičniki-
lj Ljudski oder bo imel v ponedeljek 0ne 30. t, m. vajo za »Sestro Reatrice«. Pridejo naj tudi vse one gospodične in gospodje, ki so se priglasili za dramatično Solo.
lj Ljubljanski trg. Vzrok nastopa gri-Se v taki meri v Ljubljani je v prvi vrsti nesnažna hrana. Občinstvo se opozarja, naj nikar ne vživa sadja, kakršnega se kupi na trgu, temveč naj se hruške in jabolka olupijo, drugo sadje pa temeljito opere pod močnim curkom vodovoda. Istota-fto naj se ne pusti otrok z umazanimi rokami uživati hrano. Pred vsako najmanjšo jedjo je treba roke temeljito umiti. Mnenje, da samo nezrelo sadje povzroča težke slučaje obolelosti na griži, je popolnoma neutemeljeno. Dokaz zato je, da otroci po deželi zavživL,o mnogo popolnoma nezrelega sadja direktno iz dreves, a ker je neinficirano, ne povzroča takih hudih slučajev griže. Težke slučaje griže pa povzroča samoumevno od najrazličnejše nesnage inficirano sadje, in druga nesnažna jedila, katera se uživajo neprekuhana in po vrhu tega še z umazanimi rokami. Občinstvo naj pomisli, skozi koliko rok in po kakšnih zabojih gre sadje, predno pride do konzumentov na ljubljanski trg. In ravno sedaj v deloma vročem in zopet vlažnem letnem času, ko se velika množina bolezenskih glivic bujno razvija, je nalez-Ijivost najnevarnejša, — Sicer pa na ljubljanskem trgu ni nikakega nezrelega sadja ,ker 6e drugače takoj zapleni. Vsled vojnih razmer razvajeni prodajalci in izdelovalci živil, so v mnogih ozirih pozabili na higijeno. Istotako so tudi različne na prave, ki služijo v izdelovanje in shranje-nje živil, skrajno pomanjkljive, tako da je tudi v higijeničnem cziru težavna naloga spraviti živilski trg v red, ker manjka zato smisla, na drugi strani ni potrebnega denarja in pravilne naprave. — Občinstvo naprošamo, naj si pomaga samo s tem, da ne kupuje nikakih živil po umazanih stojnicah, po raznih kotih mesta in trga. Ker se jc vgnezdilo tako število malih stojnic, kjer se prodaja blago, nakup-ljeno po drugih stojnicah seveda slabše kakovosti, da je zaslužek mogoč. — Kupuj«: naj se izključno le na takih stojnicah, kjer vlada snažnost in red. Vsled tega, ker eo postavljene vse stojnice direktno na gola tla, so izpostavljena živila vsemogočim onesnaženjem. — Skrajna pomanjkljivost higijeničnih ledenic posebno pa centralnih hladilnic onemogoča tudi pri mesu pravilno in potrebno snago, Vsled nesnage in omenjenih pomanjkljivosti se mnogo najrazličnejših živil kvari, kar gre vse seveda na račun konsumen-iov. — Občinstvo naj povsod strogo ožigosa vsako nesnago* da se bode, vsaj ono,
kar je povzročeno radi nemarnosti odstranilo. Težke slučaje naj naznani takoj na tržno nadzorstvo — mestni magistrat.
lj Gostovanje zsiane ruske dramske ! družbe. Naše občinstvo bo imelo 1. sep ! tembra t. 1. priliko, videti v kr. dramskem gledališču odlične ruske dramske igralce, ki na svoji svetovni turneji posetijo tudi Ljubljano ter prirede tri, ozir. pet dramskih večerov najznamenitejših pisateljev. Ravnatelj družbe je znani režiser moskovskega državnega gledališča g. M. J. Muratov, impresarij pa znani publicist S. el Syrry, lastnik in urednik »Telala«. Družba je gostovala s kolosalnim uspehom na vseh svetovnih odrih kakor tudi v Belgradu, Sarajevu in Zagrebu. Iz Ljubljane odide družba v Prago, Berlin in Curih. Za vojne je prirejevala nešteto dobrodelnih predstav v korist naših bra+ov Srb«v in iste v težkih časih moralno in gmotno podpirala. Dolžnost naša je torej, da se jim sedaj oddolžimo za prejšnio požrtvovalnost teh odličnih umetnikov z obilnim posetom, — Prva predstav* se vrši 1. septembra, Vprizori se »Pygrra-lion« od B. Sbrwa. Podrobnosti bodo pravočasno javljene potom č?>sopi«ov in lepakov. V?o kritike so s* sotfl^sno izjavile zelo laskavo o umetno5ti teh igralcev. Prepričani smo, da naše občinstvo ne bo zamudilo priložnosti spomniti prvovrstne ru«ke umetnike. Nsjtopleje priporočamo to družbo. Nadurno se, da Ijnb-ljana ne bo znostala /t Belgra-lom, Zagrebom in Sarajevon ter da bo dokazala, da zna ceniti te velike slovanske umetnike, Kdor pctr?buie pojasnil, naj se obrne na impresarja S. el Syrryja v hotelu Slon, soba št, 64, ki vodi turnejo, ne da bi imel pri tem osebnih dobičkov, ampak le iz naklonjenost« do umetnosti.
lj Produktivna zpdruga čevljarjev zn Slovenijo naznanja svojim članom prM*jo usnja v ponedeljek dne 29. avgusta ob 3. uri popoldne, Hrenova ulica 4. (K)
KalifonsSIs pfernEllfl.
BOLEZEN DB. KOROŠCA.
Beigrad, 27. avg. Bolezen dr. Korošca se obrača znatno na bolje. Minister se bo za dolgo časa odpeljal na oddih v Maribor. Zastopal ga bo minister za zgradbe Jovanovič.
POKRAJINSKE VLADE
Beigrad, 27. avg. VpraSanj e pokrajinskih vlad je rešeno na ta način, da bo vsak minister v svojem resortu podpisal ukaz o imenovanju poverjenika posameznih pokrajinskih vlad. Minister za notranje zadeve dr. DraSkovifi je svoje poverjenike žc imenoval in regent je imenovanje potrdil. Za Hrvatsko je imenovan dr. Ivan Roje, za Slovenijo dr. Pitamic, za Bosno Vitoje Mi-šovič, za Dalmacijo dr. Desnica (radl-kalec).
TRUMBId V LUZURNU.
LDU Zagreb, 27. avgusta. »Jutarnji list« poroča iz Belgrada, da je dr. Trum-bič izjavil, da ho čez nekoliko dni prišel v Beigrad. Sedaj se nahaja v Luzernu ter se je tam sestal z LIoyd Goorg-em in Giolitti jem.
IZID VOLITEV V SRBIJI.
LDU Belgrnč., 27. avgusta. »Politika« poroča, da so se občinske volitve v Srbiji končale z nastopnim i?,'1om: Radikalci so dobili 594 občin, demokrati 574, neopredeljeni 150, poljedelci 68. komunisti ST, liberalci 35, sporazumna lista demokratov in radikalcev 32, republikanci dve občini.
MINISTER DBAŠKOVSČ IN KOMUNISTI.
Belgrpd, 27. avg. Minister Draškovič je bil danes pri regentu v avdijenci in mu je poročal o položaju, posebno pa še o tem, zakaj ni vlada dovolila, da bi komunisti sprejeli v svojo upravo belgrajsko občino. Republikanski in komunistični listi demokratskega ministra Draškoviča radi tega ljuto napadajo.
PROTI KOMUNISTOM,
LDU Zagrab, 27. avgusta. »Novosti« poročajo iz Belgrada: Ko je državna oblast doznala za izjavo komunistov v občinski seji pred položitvijo prisege novih občinskih odbornikov, je izdal minister Draškovič pismeno naredbo stari občinski upravi, da jo ne oprosti njenih dolžnosti, dokler se ne reši spor, ki je nastal radi prisege. Kljub temu je stara uprava izročila svoje posle novoizvoljeni. Ko pa je včeraj hotela iti nova uprava v občinsko zgradbo, so jo našli zasedeno po orožnikih. Zastopniki komunistov so nato odšli k ministru Draškoviču, ki je izjavil: »Po izjavi, ki jo je podal komunist Pavlovič pred zaprisogo, smatram, da Vi niste položili prisege, ter z ozirom na to tudi niste mogli sprejeti uprave.« Komunisti so odgovorili ministru, da so prisego položili in prevzeli upravo ter da je to ugotovljeno v zapisniku. Minister je kljub temu vztrajal pri svojem tolmačenju, ter izjavil, da bo razpisal nove volitve.
LDU Zagreb, 27. avgusta, »Narodna Politika« poroča iz Belgrada: Ministrski i svet Jo na svoji včerajšnji seji sklenil, da se belgrajska občinska uprava ne prepusti komunistom; ker niso položili predpisano prisego. Ministri se niso zedinili v tem, ali naj hi so imenoval upravitelj občine, ali pa naj bi vodil občinsko upravo do novih volitev etari prejšnji občinski odbor. Predsednik občino bi postal radi-knlec Marjanovič.
NAPAD ALBANCEV.
Beigrad, 27. avg. »Tribuna« javlja iz Skcpija: Napad Arnavtov na naše ozemlje je mnogo večjega pomena, kot 3e je prvotno mislijo. Ugotovljeno je, dr so pri napadih sodelovali bolgarski komitačj in italijanski častniki. Naše vojagke oblasti imajo v rokah dokument-, Iz katerih jasno sledi, da obstojajo zveze med pristaši »črne roke« in bolgarskimi ustaši.
ODPOR RUSIJE.
LDU Moskva, 26. avgusta. (Brezžična.) Frontno poročilo od 26. t. m.: V ozemlju Brest-Litovska trdovratni boji za utrdbe festa. Pri Lvovu so živahni boji z me-njajočirni se uspehi. V krimskem odseku je bil sovražnik v ozemlju Cherzona potisnjen nazaj, pri čemer smo dobili mnogo ujetnikov.
LDU Moskva, 27. avgusta. (Brezžično.) Prvi dan mobilizacije se je v Petro-gradu odzvalo 80 odstotkov potrebnega števila vojnih obvezancev. Komunisti sovjetskih uradov gredo brez izjeme na fronto. Po poročilih iz gubernij se vrši mobilizacija povsod zelo uspešno. "»Pravda* poroča, da se je pod predsedstvom Melni-č»nsk»ga vršila izredna seja moskovskega sovjeta fn zastopnikov strokovnih ort?*ri-TP.ri), pri kateri se je sklenila splošna mobilizacija.
OPOMIN POLJSKI.
LDU London, 27. avgusta. (Brezžfč-no.) Uradni krogi potrjujejo, da so Anglija, Francija in Italija dale Poljski kategoričen nasvet, naj ne zavzame napram Rusiji nikakega nespametnega stališča ter da nai ne poskuša, premakniti meje versail-leske mirovne pogodbe,
BORZA.
LDU Zagreb, 27. avgusta. Devize: Berlin 225—230, Italija 530—540, London 360—0, New Ycrk 107—110, Pariz 800 do 820, Praga 195—200, Švica 1750—IROO, Dunaj izplačf.o 45—45.50, Dunaj ček 0—45. Valute: Dolarji 106.75—109, avstrijske krone 42.50—43, 20 kron v zlatu 0—400, francoski franki 760—780, napole-ondor 0—394, nemške marke 232—240, leji 235—240, italijanske lire 513 -520.
Prosvat©«
pr Bogoljub za julij in avgust je izšel in prinaša kot vedno, zanimivo-versko in vzgojno vsebino. Mc-: drugim je nadaljevanje spisa Jožefa Volca: »Vzgoja otrok v krščanski družini«. M. Elizabeta priebčuje lejK) pesem: »O dobri Jezus, usliši me!«
pr Nov mladinski list. Učiteljska zaveza za zasedeno ozemlje je sklenila, da bo izdajala s prihodnjim letom mladinski iist za zasedeno ozemlje. To vest prisrčno pozdravljamo; listu želiir" obilo uspeha, ker vemo, da je izboTen pripomoček, da naša mladina ua oni strani nc bo pozabila svojega jezika, Učiteljstvo prosi naše pisatelje, posebno one, ki so doma na drugi strani demarkacijske črte, da prispevajo za list s svojimi prispevki jn s tem omogočijo vresničenje lepega načrta. Pisatelji boclo še posebej opozorjeni, kam jim je poslati prispevke.
pr Glasnik, Tako se imenuje list, ki izhaja v Belgradu, in ki je »uradni list uje-dinjene srbske pravoslavne cerkve * in ga urejuje profesor Alanazij M, Popovič. Izšle so že tri številke.
pr Gledališke vesti. Kraljevo srbsko gledališče v Belgradu se je tekom tega leta obnovilo, popravilo in nanovo moderno opremilo. Sezona bo otvorjena dne 1, septembra. Gojili bodo opero in dramo. Kot prvi tsnor je sprejet g. Steprovvski, ki je bil preje v Ljubljani, — Pri našem baletu so za prihodnjo sezijo angažirali dve novi baletni plesalki, ruski umetnici, Polakovo in NiklUnovo. Pripravlja se balet »Od bajke k bajki«, — V Celju bo delalo gledišče še nadalje. Ker je odšel g, Skrbinšek v Maribor, bodo igrali diletant-je sami.
pr Slovenske nabožne pesmi za citre in petje je priredil in izdal Iv, Kiferle v Ljubljani, Krojaška ulica 8. Zvezek vsebuje 22 priljubljenih domačih pesmi, (Majni-ške, Marijine, božične in dr.) Cena 12 K. Pošilja izdajatelj proti predplačilu,
pr Mladika, Izšla je peta številka »MIaui!;c«, ki izhaja prvo leto v zasedenem ozemlju (v Gorici) in stane celolctno 8 lir. — Vencerlav Bclč priobčuje nadaljevanje svoje legende v verzih »Detinsko blagovestje« — L. C. piše članek, oziroma »premišljevanje v času obnovljenja sveto-I gorske božje poti« pod naslovom: »Mari-
jine družbo na plan«. Domen prinaša odlomek iz započete povesti »Rozala«. Stanko Stanič piše: »Družina in njen socialni pomen«; Poleg lega jc v listu ponatis iz »Mladosti« — Sirota Grunja« (iz ruske čitanke) poleg drugih člankov in pesmic nabožne in svetne vsebine.
pr Tehnički lisi, ki izhaja v Zagrebu, je iršel v svoji 15. številki, ki prinaša več zanimivih člankov in drobnih vesti) med zadnjimi je tudi zanimiva vest o zakonskem predlogu, po katerem bi morali zgraditi do 1. 1930, 500,000 novih stanovanj — v Parizu.	g
Cerkveni vrstnik.
c Duhovne vaje za učiteljice bodo v
uršulinskem samostanu v Ljubljani od 29. avgusta zvečer do 2. septembra zjutraj. Vstop v samostan, ki ja izvenmestnim učiteljicam za oskrbo na razpolago, je v nedeljo dne 29. avgusta ob 5. uri popoldae.
DEgaSM vestnik.
d Odkritje spominske plošče umrl. P. Škrabca. Dne 12. sept. t. 1. se vrši v Hro-vači pri Ribniri slovesno odkritje spom. P'pšče jezikosl. p. St, škrabca. Za ta dan je v načrtu celodnevna prireditev. Program objavi pravočasno Ribniška podružnica SDZ. Tovariši! Ta prireditev je predvsem slavnost Ribniške naše podružnice. Ona je bila, ki je sklenila ovOkovečiti spomin našega največjega jezikoslovca in ki je posvetila temu namenu ekoraj eno celo leto. Nehote je s tem ovekovečila i sebe in celo SDZ. Smatram 12. september za slavnost cele SDZ. Zato vas poživljam, da se zberete ta dan iz vseh delov Slovenije v Ribnici, da se poklonimo spominu velikega moža. Posamezne podružnice naj javijo najkasneje do 5. septembra Ribniški podružnici število udeležencev. — Per-šuh, predsednik SDZ.
d »Zora«, leposlovno in znanstveno • glasilo JKDL., XXII., štev. 9—10 izideta v par dneh. Vsled izrednih tehničnih ovir in nepreinostlmh zaprek ni bilo mogoče izdati zadnjih dveh številk tako obsežnih, kot se je prvotno nameravalo, 9. in 10, št. obregata 32 sU-ani, neuporabljeno gradivo izide v prihodnjem letniku, Ravnotako izide v prvi številki novega letnika kazalo XXII. letnika. Naročniki, ki žele prejeti »Zoro« še o počitnicah, naj javijo poleg starega naslova tudi svoje počitniško bivališče upravi »Zore«, Ljubljana, Ljudski dom II., soba SDZ.	o
Seja okrožnih referentov se vrši v soboto, dne 28. avgusta 1920 točno ob pol
8. uri zvečer v Jugosl. tiskarni (III. nad.) Ker jc seja izredne važnosti, ker se gre za določitev novih okrožij, prosimo, da se je vsi gotovo udeleže.
Turistfka m &®orl.
Nogometna tekma med S. K. Jadran
in S. K. Svoboda sc vrši dne 29. avgusta ob 13. uri na prostoru S. K. Ilirije. (k) Plavalna tekma as gjvenstvo Slovenije. Dne 12. septembra se vrši ? Ljubljani (prostori ljubljanskega športnega kluba na Ljubljanici) plavalna tekma za prvenstvo Slovenije, Tekma je dostopna članom vseh športnih društev Slovenije. Prijavo sprejema Športna zveza Ljubljana, Tourist-office, do 10, septembra. Prijavama za osebo iu točko JO K, V sporedu so proge od 50 do 1000 m za dečke in deklico do 15 let, novince, ki doslej še niso tekmovali, juniorje, ki st doslej še niso pridobili nikakih cen, seniorje, za dame in skoki. Natančen program objavi »Šport« v 10, številki. Vsa športna društva Slovenijo se poživljajo, da prijavijo k tekmi svoje plavače. —
Športna zveza Ljubljana (K)
feipSifefEitlD.
g Nova banka v Sarajevu. Iz Sarajeva oročajo; »Prva Srpska Zemljoradnička anka u Beogradu« jo otvorila v Sarajevu svojo generalno fUijalo za Bosno in Hercegovino, kj je započela te dni svoje poslovanje. Dosedanje generalno zastopstvo je prenehalo kot tako svoje delovanje. Generalna filijala se bo bavila z vsemi bančnimi posli, a posebno pažnjo bo posvetila gospodarskim razmeram kmeta.
g Nova tovarna oksigena v . Hrvatski. Culo se je, da hočejo napravili Angleži tovarno oksigena v Višnji« pri Belgradu. Kakor se sedaj zatrjuje, ustanavlja tovarno oksigena tudi »Danica, d. d. za kemične proizvode« v Koprivnici, in sicer zraven svoje že obstoječe koprivniške tovarne. Uprava hiti z upeljevanjem strojev, tako da sc bo mogel proizvajati oksigm baje že v najkrajšem času.
g Žigosanje avstro-ogrskih drževnih | posojil. (LDU) Finančna delegacija v Ljub-j Ijani objavlja uradno: Pri popisovanju in /igosaaju avstrijskih in oAr&kib državnih
Priloga »Slovencu« dne 28. avgusta 1920. bhhiihhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhiu
EIHHHH
Slov. krščansko-socijatoe z
HHHHHHHHHHHHHHHiniHHHHHHHHH^
Po maribora.
NI jlavno vprašanje, ali je bilo udele-Žencev milijon ali samo petdeset tisoč. Vsem tistim, ki tako vprašujejo, je za zunanji blesk, vsem tistim je vojaška parada isto kot veliko zborovanje ter se niso dokopali do bistva.
Mene zanima v prvi vrsti vprašanje, kako trdni so sklepi, ki so se na tem zborovanja žaključili, koliko volje je v njih in koliko možatosti.
SKSZ je sprejela važne resolucije. Sprovede naj se tesna izobraževalna organizacija, začne naj se z novimi društvi, je prva in osnovna, sestavijo se naj spet dekanijski odbori. Marsikak klic SKSZ. je dosedaj ostal brez odmeva, marsikje je SKSZ. zadela še na nerazumevanje, na nerazumevanje celo pri onih, ki so bili pred vojno njeni prvi boritelji. Naj ta sklep SKSZ na mariborskem sestanku ne najde gluhih ušes. Organizacija je mozeg našemu delu, čim ožji je stik, tem močnejše stojimo.
Našim ljudem je treba orijentacije v teb dneh, treba jim je pouka, SKSZ. bo
pripravila za zimo predavanja za naSa društva. Obrača se tem potom na naše razumništvo, naj jim ne odreče svoje pomoči, ko se bo obrnila do njega. Ustvariti moramo duševno sorodstvo širnih plasti in našega izobraženstva in predvsem se mora oddolžiti starešinstvo, učiteljstvo in dijaštvo.
Važen sklep pa je akcija za Prosvetni dom. Stavbni prostor je že na razpolago, potreba je velika, da že glasno vpije. Nam je treba ljudske univerze, socialno politične gole, nam ie treba doma.
Sedaj se potikamo po vseh kotih dolgo Ljubljane; pripravljajmo si skupen dom, ognjišče našega prosvetnega gibanja.
Po veliki svatbi se navadno svatov polasti brezbrižnost, le mlada nevesta vstaja zgodaj ter vodi gospodinjstvo od zore do mraka, neumorno, neustrašeno in marljivo, bodi v o veliki svatbi mariborskega tabora vsak med nami ona pridna nevesta, najpridnejša bodi SKSZ sama, ki izvajaj neutrudno sklepe velikih dni.
znejšim pa nadaljuješ zgradbo in sicer varno, ker ti poslušalci lahko slede. Tu ni treba skokov, ne nevarnih brvi; vse lahko prehodijo po trdnih stopnjicah in krepkih mostovih. Tako jih potem lahko vodiš v posamezne dvorane in jim razlagaš neznane predmete; ko jih boš spremljal iz
ene dvorane, si bodo želeli videti drugo fcj njene tajnosti in zanimivosti; obudil bo| napeto pozornost, dosegel si svoj namen in si ga lahko vesel. Ostal si na zemlji, trdno si stal, noga se ni spotaknila ob kamen in vendar si poslušalcem kazal 'tr razlagal ali celo prižigal nove zvezde.
Slovenske žene ln mladenke! Večina vas fM WL deželi, na kmetih. Vse svoje življenje se p«6ale t gospodinjstvom. Delo se vrsti dan za dnevom v čudoviti izpreminiavi. Vsak dan ima svoje delo, vsak letni čas svoj poseben opravek. Ali vam je kdaj dolgčas? Nikoli! Tega celo ne poznate. Prav j« tako! Zakaj pa ste tako srečne? Zato ker skrbi izprememba dela za to, da se duh nikoli ne utrudi.
Koliko bolj enakomerno tn bolj pusto je življenje vetih sester po meslibl Vsled starih navad ia pretiranih šeg mestne žene in gospodične ne smejo opravljati težjih del. To bi ne bilo dostojno, »Bobel«; to ie le za služkinje. Zato pa tc gospodične, ko dovrše šolo, ne vedo, kam bi se obrnile, kaj bi počele, če se jih ne usmili kak ženin. Ves. dan presedavajo doma, šivajo, pletejo, čitajo in edihujejo. Posledice takega življenja so bledica, •labokrvnost, glavobol in druge bolezni. Doslej teko živahne, izgube skoro vse življenje; pljuča se jim pridijo, hrbtenica sc iira krivi in zgodaj ovenejo, Koliko srečnejše so njih dekle, kuharice in hišne, ki se vedno vrte po hiši, ki nimajo skoro £asa, da bi kdaj sedle. Je že tako da se mora človek gibati, čc si hoče adravje ohrunšti. Majhen sprehod ob nedeljah, včasih obisk gledališča, ako denar dovoli, nikakor nc zadostuje in ne odvaga telesnega dela. Tu velja pač za vsakega človeka: Moli in delaj! Pri delu pa moramo skrbeli tudi za telesno delo, ne samo za duševno, ki jc v mnogem oziru težje kot telesno.
Če ste torej žene ia mladenke na kmetih v telesnem oziru bolj srečne, nimate pa v duševnem Oziru tolike prilike za dušno izobrazbo, kakor meščanke. Toda to naj vas nc moti. Vse to si lahko pridobite z ženskim odsekom v izobraževalnem društvu. Vsako izobraževalno društvo naj bi imelo ruzne odseke: Orla, Orlice, pevski odsak, igralni in ženski odsek. Povsodi, koder so jih 'ivedli, so z njimi zelo zadovoljni. Zakaj? Zato, ker navadno *elo živahno delujejo. Ni čuda! Koliko se je treba dekletom učiti! Aii kdaj vse znate, kar potrebujeta? V društvu je za vse preskrbljeno. Tu citate, se o prečltanem predmetu razgovarjate; vsaka pova svojo miseli te misli pretehtivate. Ks!;o je io »anlmivo! Kako živahno! Včasih priredite kako veselico. Mlajše deklamirajo, starejše preskrbe poučen nagovor, pevke vas vedre z ljubkimi pesmicami, igralke vas pa zabavajo z lepo, blažilno igro. Tako prinašate v društvo prijetno spremembo, radosten praznik. Toda ni praznik, predrage mi, paše življenje; življenje vam bodi delaven dan, od zore do mraka rosan in potan, kakor poje S. Gregorčič. Veselice, zabave naj bodo le posamezne postaje na naSem potovanju, kjer se oddahnemo od truda in napora. Trud pa nam bodi sveta dolžnost med temi prazniki! Kakšen trud? Učimo sel Gotovo i« v vsakem kraju kaka bolj Inteligentna oseba, gospa, gospodinja, zlasti učiteljica, ki bi naprošena rada sodelovala v društvu. Ta naj redno predava. Kaj pa? Bodite brez 6krbi; stvar ni tako težavna, kakor se na prvi pogled vidi. Kupite si za društvo tc knjige: S. M. Felicita Ka-linS»>k: S' venska kuharica, r— S. M. Lidvina Pur-
gaj: Gospodinjstvo. — Huraek: Sadje v gospodinjstvu itd. Dotična oseba naj vzame eno teh knjig in naj jo vam po vrsti poljudno razlaga. Po vsakem poglavju bodi razgovor o predelanem predmetu. Seveda je treba, da tudi vestno prihajalo in poslušate. To je bistveno! Nikakor ne uostajajte brez bistvenega vzroka. Pomislile, tc Šolar,i in šolarice po pet ln več ur na dan presedcva.o v šoli, ali ne bo vam mogoče vztrajati po eno uro na teden? Pri predavanju ali vsaj doma precej po predavanju si glavne stvari, ki ete jih čule, zapišite, da jih boste mogle ponavljati in tudi dru. gim zlasti domačim povedati. Naj bodo vaše modrosti deležni tudi drugi, ki morda nizu bili pri predavanju.
Po vsakem predavanju je relo koristen razgovor o razloženem predmetu. Z razgovorom si boste Sele predmet od vseh strani ogledale in ga vsestransko pretresale. Na misel vam morda tedaj pride kaj podobnega, kar ste že same doživele. Povejte to in vprašajte tudi druge za svoje mnenje, S tem boste tazpravo jako poživile.
Predavanja pa seveda lahko segajo tudi na druga pelja. Kako lepo je, če poznaš nekoliko domačo zgodovinol Vse življenje se mi zdi več vredno, ie poznam kraje, kjer bodim, in njih zgodovino. Ali ne bi bilo prav, če bi v društvih, kjer se večkrat snidete, tovarišica, ki ima jasen glas ia ki dobro bere, na glas čitala Grudnovo: »Zgodovino slovenskega naroda«? Ko bi določile vsak pot za čitanie po eno uro, ne bi bilo preveč. Koliko bi se naučile! Pri takem čitanju bi pa nazadnje še lahko kaj delale, n, pr. šivale ali pletle. Za spremembo bi vzele kot berivo kako povest ali drugo leposlovno delo.Ne bi bilo napačno, ko bi vzela včasih za tako berivo »Bogoljuba« ali »Domoljuba«, zlasti važnejše članke in pa dopise Iz znanih krajev. U dopisov boste izvedele, lsako se gibljejo drugod po društvih; pretresale boste lahko, kaj naj bi storile tudi ve. Malokatera stvar človeka tako spodbode ln navduši, kakor dobro pisana sporočila o društvenem delovanju. Tako sporočilo naj vas spodbada k plemeniti tekmi!
Da bo ženslti odsek dosegel svoj namen, pa ne s>mete nikoli pozabiti, da ie treba v društvenem Življenju raznih čednosti. AH menita, da more društvo obstajaU bres medsebojne ljubezni? Ali ni tudi ponižnost krvavo potrebna? Tudi brez pokorščine se red ne more vzdržavati, Društvcnicc morata druga drugo ljubiti kot sestro; predsednici a'.i načelnlci morate biU pokorne. Kara bi priSli ako bi smela vsaka ukazovati in vleči na svojo stran? Načelnico sam« volite. Takrat poskrbite, da bo prava; potem jo pa poslušajte. Sicer pa imate odborove seje, kjer odbornice lahko marsikaj predlagajo in na&vetujejo. Če niste same v odboru. razložite svoj predlog znani vam odbornici. Ce vam tudi nI vse po volji, potrpi maio io ne jeml.Hc poguma in vesela tistim, ki ga ie imajo, Ce v društvu ni medsebojnega spoštovanja, čc oi ponižnosti iu veselja, društvo ne more delovati. Zato pa se j ljubeznijo oklenite društva; rade hodite v društvo; skrbite, da bo vedno solnce veselja sijalo v društvu.
Knjige so eno glavnih sredstev, s katerim se Širi izobrazba med narodem. Ce so knjige dobre, je tudi izobrazba dobra in trdna.
Zato pa moramo polagati na naše knjižnice veliko skrb.
a)	Domače. Vse knjige, ki se nahajajo pri hiši, je treba lepo zbrati in primerno urediti ter v omari shraniti. Ne pustimo torej knjig razmetanih po kotih. Knjige, ki jih večkrat rabimo, se naj dajo močno vezati. Večkrat imamo pri hiši stare knjige, s katerimi ne vemo kaj početi; naj se rešijo pogina s tem, da jih darujemo društvenim knjižnicam S, K. S, Z.
b)	Društvene knjižnice, Vsak ne more vsake knjige kupiti, a čital bi le rad veliko knjig .ki izidejo. Zato naj pristopi društvu,, ki ima svojo društveno knjižnico. Že v tem vidimo, kako velikega pomena je otganizacija, Vsako društvo mora imeti svojo knjižnico — a žalibog se nahajajo na Slovenskem društva, Iti nimajo knjižnic, pa $o tudi taka, ki jih imajo, pa knjig nihče ne čita. Tako društvo ne more doseči popolnoma svojega namena. Zato skrbimo za društveno knjižnico in jo dobro uredimo!
Ureditev društvene knjižnice.
Treba jc dveh zapisnikov; 1. inve.i-tarnega in 2. izposojevalnega.
Inventarai zapisnik mora biti tudi, če bi se knjige ne izposo:evale, ker jc knjižnica premoženje društva.
Kakšen naj bo inventurni zapisnik?
Knjige se razdelijo po sledečih strokah: a) zabavne, b) nabožne, c] kraje-življenjepisne in zgodovinske, č) gospodarske in socialne, d) razne, ki se drugod ne dajo uvrstiti, tudi časopisi, ki imajo raznovrstno vsebino.
Po tem redu se uvrstijo knjige tudi v omari.
'ce.
Pri časopisih se mora prilepiti na hrbet bel list, na katerega se napiše letnica in ime časopisa, ako tega že ni knjigovez napravil s tem, da jc črke vdolbel.
Radi preglednosti dobijo časopisi, katerih je več letnikov v knjižnici, eno in isto številko. Zraven se zapiše letnica. Recimo »Dom in Svet« ima številko D 10, Letnik 1920 se zabeleži D 10, 1920.
Znanih mi je še več načinov ureditve knjižnic, a ta se mi zdi najbolj praktičen, ker je treba najmanje pisanja, ki se ga vsak boji.
Društva naj tudi skrbijo za redno po-množevanjc in dobro ohranjenje društvene knjižnice,
Izposojevanje.
Da se izposojevanje olajša, se naj na-bijejo na steno društvene sobe imeniki knjig, urejeni po strokah, ki naj služijo v porabo udom pri izpesojevanju.
Za izposojevanje je treba izposoje v a 1 n i k a.
Izposojevalnik sc razdeli po abecednem redu, prj velikem Številu udov pa po tekočih številkah. Vsak ud dobi potem eno eteviH o za izposojevanje.
Poseben zapisnik udov s številkami sc nabije na steno društvene sobe. Pri iz-posojevanju pove vsak ud svojo številke in knjižničar ga na tak način lahko hitro najde.
Izposojevalnik je lahko urejan sledeče;
Pretiavanfe lis poslirialcl.
Grškemu modrijanu Talesu je rekla neka ženska: Tales, padel boš, če boš ogle-daval zvezde na nebu5 na kamenje na cesti, pa ne boš pazil-«
Podobno velja tudi govornikom in predavateljem) če se ne ozirajo na zmožnost svojih poslušalcev. Svojega namena ne bodo dosegli, že jih poslušalci ne razumejo. Zato naj pazi predavatelj na občinstvo in naj mu nudi duševno hrano, ki mu bo primerna.
Kdaj pa jc duševna hrana poslušalcem primerna? Le tedaj, če jim je dosegljiva, razumljiva- Jed, ki jo želodec ne prenese, ki je ne more prebaviti, človeku nič ne koristi, ampak mu dotično jed celo priskuti. Predavatelj, izogibati sc moraš dveh pe-
čin, na desni in levi! Govor nc bodi previsok, ne preplitek! Previsok bi bil govor, ko bi kdo govoril občinstvu o preod-daljenem predmetu, ki nima z njim nobenega stika. Previsoko bi pa tudi govoril, ko bi misli izražal preučeno ali v pretežki
zvezi, da bi mu poslušalci ne tnogH slediti, Preplitek bi pa bil, ko bi razpravljal o vsem poslušalcem znanih rečeh in še to na najnavadnejši način. — Govornik, pravo pogodiš, če izbereš in obdelaš tvarino tako, da je večini poslušalcev nekoliko znana, nekoliko pa nepojasnjena. S takim predavanjem boš zidal na močno podlago; občinstvo te bo razumelo, se zanimalo za pojasnila in dobilo vpogled v obravnavani predmet. Godilo se jim bo, kakor potniku, ki potuje zjutraj na gore. Vse je megleno; kar sc megle pretrgajo in jasni obrisi vrhuncev gora 6e prikažejo.
Zato sc navadno najbolj posrečijo govori, ki so v zvezi z vsakdanjim življenjem. Vsak dan se kaj dogodi, kar zanima občinstvo. Na take dogodke navezuj svoj govor in v njem pojasnjuj kako resnico, kak nauk. — Marsikaka tvarina je velike važnosti za življenje. Tako obdeluj v ve-čih odstavkih, v skupini govorov. S prvim govorom zidaš podstavek; z vsakim po-
c.
cs
N
•3
ri S??
S a* J
O §	«
o. §	S
O lj ž O
Z Z
bo
li
ri ■o
O 0*
«s a
a> u al
a
Ču
"S «
03
a
a
® to
•r—»
C
iS >
o
cd
■v-
© ■VJ
ca .3 a.
o > S o
» JU ©
n
135 — —3-
5 s
£
5	S
> w	ut
ta	~
>	«
■s	I.
s	e,
A	*
O
N £ d 2,
" A
o ^
s
°	£
IS	g
£	A
S	*
s M M
4J dO
«*H
8 M
(O '
a .
>N O ■ A as Z
A
V vsaki stroki se prične šteti z arabsko številko od 1 naprej. Ko se začne novo društveno leto, se napravi črta pod knjige vsake stroke, seštejejo se knjige, koliko se jih je naročilo, potem sc pa dalje štej?. Če je n. pr. zadnja knjiga v letu 1919 pod stroko C imela št. 30, dobi prva knjiga v letu 1920 št, 31. Znak knjige so mora s črnilom napisati na naslovno stran (a ne na ovitku, ampak znotraj). Na levi zgornji vogal platnic pa sc prilepi listek (etiketa) z znakom knjige: n. pr.:
v-J V-H X	
HH X	
M	
hH	M i
VITI.	
a >	
h-A >	
k*." V	li <
> HH	
V—J HH >-H	•O O o M
t-4 HH	
	n o
O -t-J o H-J	o M O
Rimske številke pomenijo mesece. 10. A pod I. pomeni: 10. januarja si ie izposodil dotični ud knjigo z znakom A 13.
Iz takega izposojevalnika se razvidi:
1.	Koliko knjig si je vsak ud izposodil vsak mesec.
2.	Kedaj si je knjigo izposodil in kako dolgo jo že ima,
3v V katerih mesecih je najbolj pridno čital.
4.	Koliko je prebral celo leto.
5.	Katero stroko je najrajše čital, (A, B, C, Č, D.)
Iz teh podatkov, ki jih nudi tak izposojevalnik se ob koncu leta jako lahko napravi statistika prebranih knjig. Vsake društvo naj bi to napravilo!
Številke udov ali pa abeceda se aaj napravi ob straneh izposojcvalnc knjige.
Red za izposojevanje.
Knjižničar naj ima vzoren red pri iz-posojevanju. kajti to, kar izposojujc, jc društveno blago. Na stene naj nabije red za izposcjevanjc. — Red lahko obsega sledeče točke:
1.	Kdaj se izposojujc.
2.	Kako dolgo se sme knjiga imet; iz-posoicna.
Kazen l7a vsak teden, ki ga pre-rinrt ? K.)
A. Kdor knjigo znatno po-škoduje, jo mora plačati.
5.	S knjižico ima edino knjižničar opraviti.
6.	Kdor želi kake knjige, naj imenuje po imeniku nje številko. (Za to je nabit na steni zapisnik knjig po strokah, ena stroka n-;\ tej steni druga na oni itd., da sc ljudje lahko razdelijo in berejo, kadar se iz-posojuje.)
7.	Izposojena knjiga se izroči edino le knjižničarju. Nikdo je ne sme kar v čitalnici pustiti, ne da bi sc izbrisala v izposo-jevalniku in uvrstila v, knjižnico. — Če se knjiga izgubi, jo mora ud plačati.
Vezava knjig.
Vezava knjig naj bo močra in trdna, ^.ifcljo sc naj fantje kot domači knjigovezi, ki lahko vežejo knjige za društvo. Mesečno sc naj knjižnica pregleda. Knjige, M imajo že slabo vezavo, se naj izločijo in dajo na novo vezat.
Knjižničar. •
Knjižničar naj sc skrbno drži določena reda Vestno nai ekrbi za knjižnico
in naj nikomur drugemu ne pustf premetavati kn ig po omari. — Knjižničar in bla-gajničar sta najvažnejši oseb- d-v.Hv.mc-ga odbora.
Oran a.
Omara za knjižnice naj bo praktična, da ima knjižničar pregled črez vse knjige. Zato je treba, da je plitva, urejena samo za eno vrsto knjig.
Deske za predale naj bodo tako urejene, da se daje premikati, da ni treba za večje knjige omare trgati, Za večje knjige se samo deska potisne nižje. Dveri naj bodo tako narejene, di se levo krilo potiš-n e na levo, desno pa na desno. Knjige morajo biti pod ključem, Omara naj bo brez vsakega okrasita, a mora biti široka in visoka, torej prostorna, a ne globoka.
To bi imel opomniti radi naših knjižnic. Gotovo je še več načinov, kako se naj knjižica uredi, toda ta se mi zdi zelo praktičen, ker knjižničar nima dosti pisarij potem pa nam nudi taka ureditev natančen gled eile krjižnic*.
Vsaka knjižnica naj se pregleda glede vsebine in duha knjig. Knjige, ki so samo za odrasle, naj se na kak način zaznamujejo.
irnitai duša.
Društveni dom, kako si potreben v vsakem kraju! Središče si duševnemu gibanju! Kako težko jc delo brez tebe!
In ti knjižnica, kako težko te povsodi pogrešajo! Al: nisi kakor hladen studenec, kamor hodijo vsi, ki so žejni pouka, nasvetov, napredka, tolažbe in veselja? Ali more biti življenje, kjer lebe ni? Ali ni puščava brez tvojih vrelcev?
Petje! Kdo bi mogel tebe pogrešati, ti ljubeznivo dete, ki prinašaš radost v sleherno družbo? Kjer te ni, se vsi ozirajo, kdaj se prikažeš; ko prideš, e vs enavdušeno. Ti poznaš vse stezice, ki vodijo do človeškega srca.
Gledališki oder, ti šola življenja! Kažeš nam življenje; opozarjaš nas na napake in kažeš vzvišene vzore. 0, da bi se vedno ravnali po pravih navodilih!
Predavanje, ti si vodnik mladim in starim! Pripoveduješ nam potrebne stvari, razjasnju-ješ nam temne oddelke našega znanja; množiš nam vednosti! Razlagaj, nam tuje kraje, vodiš nas v davne čase in nam odkrivaš njih zgodbe; popisuješ nam delo in stremljenja človeškega duha!
Dragi] Vse to je lepo! Dom je potreben, toda lahko samuje; knjižnice se nihče ne dotakne; god-beno orodje počiva; petje se ne čuje, telovadbenih vaj ni, predavanje je izostalo; če ni društvene duše: voditelja. Ta razdeljuje delo; navdušuje, tolaži, spodbuja, govori i^ dela; povsodi je, kjer ga treba in kjer mlada četica peša. Dajte nam dobrih voditeljev in izobraževalna društva sc bodo razcvi-tala. Bog živ: voditelje!
Važna naioga Bzoferaže-
V	času smo, ko se je raztegnilo mesto • na deželo, ko so mestne navade in običaji post g!', žc tudi v gorske vasi, v časih živimo, ko prihaja na deželo žc vsak dan časopis, ko ni več postiljona, ko ni več po-tovke, ki bi raznašala vesti, temveč brnita telefon in brzojav.
?n dan za dnem bijo na uho našega ljudstva zmote in resnice, zavijanja in dejstva. Kako naj loči pravo od nepravegal
V	tem času moramo dati našim ljudem ognjišče, okoii katerega se lahko zbero, posvetovalnico, da si razjasne pojme, da se raztrže čar krivih prerokovanj.	;
Izobraževalno društvo bi moralo biti neumorno taborišče, kjer se lušči resnica od zmote, kjer se ljudstvu sproti odvaja strup, ki ga širi naš čas preko dežele v tisočerih geslih in frazah.
Vsak organizem ima svoj organ, ki mu čisti strupeno navlako; za našo družbo bodi to izobraževalno društvo, ki neumorno stoji na straži, neumorno čisti, uči, pojasnjuje ter se neprestano bojuje proti sovražnemu okuženju, ki ga izpuhteva mesto po deželi. Zavedajmo sc tega, da nam bo delo slajše!
Člani naših društev! Spominjajte se ob vsaki priliki (krstih, svatbah ,pogrebih, birmah, izletih, sodnijskih poravnavah, igrah in v veselih družbah) z nabiranjem prispevkov za Slovensko krščansko socialno zvezo.
ljati te igre ima samo tisto društvo, ki naroči najmanj 10 izvodov. Društva se tem potom pozivata, da že sedaj naroče to zbirko iger in pošljejo z naročilom vrcjl tudi denar. Na naročilo brez denarja se ne bo oziralo. Naroča se pri tajništvu S. K. S. Z., Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna.
o Kaj igrajo na deželi. Čc pregledujem društvene izkaze, ki so jih poslala podeželska društva, včlanjena v SKSZ. isti, sc mi odpre zanimivo poglavje, ki odpira jasen pregled v društveno delovanje, v razmere in obecnem v umetniški okus, ki ga imajo naši ljudje in ljudski voditelji po deželi. Mislim v prvi vrsti na gledališke predstave. Ti izkazi, ki jih imam pred seboj, niso popolni, ker jih niso še poslala vsa društva ali pa so tozadevno rubriko napačno razumela.
Ako napravimo iz dosedaj došlih porodil pregled predstav po deželi, se nam nudi naslednja slika:
Ljudski oder izposodil:
Igrali so: Ime igre , predstav:
Veriga	15	Pri belem konjičku	6
Revček Andrejček	10	Napoleonov samo-	
Krivoprisežnik	9	var	6
Vse naše	8	Kljubovalci	5
Pri gospodi	8	Na sodni dan	5
Trije tički	7	Bratec in sestrica	4
Tri sestre	7	Babilon	4
Domen	6	Iiaztresenca	4
Naša kri	5	Damoklejev meč	4
Ob vojski	5	Miklova Zala	3
Junaške BIcjke	5	Mrak	3
Krčmar pri zvitem		Satan	3
rogu	5	Kje je meja ?	3
Za letovišče	5	Črnošolec	2
Mutasti muzikant	5	Telegram	2
Tihotapec	4	Marija Magdalena	2
Svojeglavna Minka	4	Mati	1 u
Črevljar	4	Dekle z biseri	2
Vestalke	4	Voznik Henschel	2
Kmet Herod	3	Medved	2
Divji lovcc	3	Ben Hur	2
Turški križ	3	Snubač	2
Rokpvr.jači	2	Težkj ribe	1
o Repertoir na Ljudskem odru. Ljudski oder bo igral v bodoči sezoni v glavnem sledeče i£re: Maurice Maeterlinck: »Sestra Beatrice««, legenda v treh dcianiih. — Moliere: »Scapinove zvijače«, komedija v treh dejanjih. — Rajmund: »Zaprav-Ijivec«, čarobri igra v treh dejanjih, — fr. Ksaver Metko: »Pri Hrastovih«, drama ▼ treh dejanjih (slovenska noviteta). — Nes!roy: »Danes bomo tiči«, burka v petih dejaniih. — Schonherr K.: ! »Podobami«, žaloigra v enem dejanju. — Ilaupt-mann: »Hanicc pot v nebesa«, sanjska igra v dveh dejanjih. — Tolstoj-Milčinski: »Kjer ljubezen, tam Bog«, igrokaz v enem dejanju. — »Veleturist«, burka v treh dejanjih. — Raupach: »Mlinar in njegova hči«, žaloigra v petih dejanjih. — Bracco: > Ženska«, drama v štirih dejanjih. — Medved: »Stali in mladi«, narodna igra v štirih dejanjih.
—	Gerstaclcer: »Lovski tat«, ljudska igra v petih dejanjih. Sardou: »Naš; dobri deželani«, veseloigra v štirih dejanjih. — »Na Osojah«, ljudska igra v petih dejanjili. — Govekar: »Deseti brat«, narodna igra v petih dejanjih. — Morree: »Revček Andreiček«, narodna igra v petih dejanjih. — Anzengruber: Četrta zapoved«, ljudska žaloigra.
—	Anzengruber: -Črv vesti., ljudska komedija. — Medved: : Za pravdo in srce«. — »V civilu«, burka v onem dejani'.'. — Jerome: »Tujec«, igra v treh dejanjih. — Turgenjev: »Tuji kruh«, igra v dveh dejan,ili. I o je v glavnem repertoir za ,-czono 1920-1Q?1. K t?nii! pride še nekaj iger, ki niso še sprejete ali prevedene. Naznanile se bodo naknadno. Navedene ivjr" ' -ivo razposojaii šele potem, ko bodo na Ljudskem odru r.e igrr.nc. Nekatere teh ijfpr -f bo - •. -•:''<>. .Lovski lat- je že v tiskarni.
o Zbirka l j v. d 3 k i h i c r pod naslovom ■> T..'udi!--: c-dcr- /Hda s>enscit septembra v založili i.. II. S. i-. NV-ifrisjcas bodo popolnoma nova igre. Cena po;."«e:wsča r.vc.il:a — obssgal bo 100 strani
—	jc 10 M, r- poštnino 1 IC vr.č. Pravico predstav-
»Naša pota,« SKSZ ima šc v zalogi nekaj izvodov zbirke »Naša pota«, 1. zvezek stane 4 K, 2. zvezek 8. K; s poštnino 1 K več. Društva in somišljeniki se poživljajo, naj si br;;o omislijo to aktualno zbirko. *
f Ivan Gostinčar. Dne 26. avgusta je umrl vneti in delavni odbornik. S. K, S, Z. Marsikaj sc je izvršilo potom S. K. S. Z. na njegovo idejo. Večen mu spomin!
d Pozor koroška in prekmurska izobraževalna društva! Slov. kršč, soc. zveza bo pričela te dni razpošiljati našim izobraževalnim društvom ra Koroškem in v Prekmuriu brezplačno knjigo P. Bohin'ca »Sredozimci«. Po dva izvoda te knjige dobe ie tista včlanjena društva, ki so poslala društvene izkaze in ki pošljejo 1 K v znamkah za poštnino tajništvu Slov. kršč. soc. zveze v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna.
d Vec-elični davek. Na spomenico SKSZ. radi veseličnega davka smo prejeli sledečo rešitev ministrstva prosvetc.
■Člen II, pravilnika za izvršitev predpisa T. št. 99 a »o plačevanju takse za vstopnice za zabave, gledališča, bioskope itd.« se glasi:
Od plačevanja takse za vstopnice nc more biti nihče oproščen, brez ozira kdo, kje in v če-gavo kori".( se vstopnice prodajajo.
Izjemoma se rc plača taksa za vstopnico:
1.	od katerih jc ve- dohodek namenjen izključno človekoljubnim in dobrodelnim ciljem;
2.	za zabave, gledališča, bioskope itd., ki so prirejene v vzgojne aii poučne namene od društev aH korporacij, ki nUo ortfanizirr-nc na dobiček.
3, za zabave aa valUtlh svečanost®, prolče-
ttjih in narodnih slavnostih, ako se vršijo na krajih, dovoljenih v ta
O oprostitvi v zmislu točke 1. in 2, odločuje v vsakem slučaju minister financ.
Vsaki prošnji, s katero se prosi za oprostitev plačevanja taks za vstopnice, se morajo priložiti potrebni dokazi pristojnih oblasti, da se zabave, predstave, bioskopi itd. prirejajo res v zgoraj označene svrhe.«
Tako smo zopet tam, kjer smo bili, kajti odgovor ni nič drugega nego besedilo naredbe, proti kateri je bila spomenica sestavljena. Društva poživljamo, naj vlagajo prošnje za oprostitev od plačevanja taks za prireditve vnaprej, naše zastopnike v Belgradu pa prosimo, naj izposlujejo vsaj kompetenco za spregledanje taks delegaciji ministrstva financ v Ljubljani.
d Kamniški pododbor Slov, dij. Zveze ima na
razpolago kakih 15 aktuelnih predavanj kakor o kapitalizmu — o socializmu — o komunizmu — o zadružništvu — o bankah, hranilnicah in denarnem prometu sploh etc. Nekatera se nanašajo na verska in filozofska vprašanja, n, pr.; Pravoslavje. Človek in njegove naravne pravice etc. Zopet drugi bi bili pripravljeni predavati na podlagi pol. katekizma in zbirke »Naša pota«. — Ona izobraževalna društva, ki bi želela predavateljev, — predvsem prideta v poštev kamniška in morav-ška dekanija naj se obrnejo z navedbo časa in teme na tajnika pododbora: Janez Ahčin, bog. Domžale. Predavatelji akademiki so na razpolago do 1 oktobra.
d Žiri-Dobračevo. Društveno delo, ki je med vojno bolj počivalo, se je sedaj jako poživilo. Poseduje lasten dom ter ima dobro delujoče naslednje odseke: ženski odsek, telovadni odsek Orel, krožek Orlic, dramatični odsek in pevski odsek.
d Iz Črnomlja. Naše izobraževalno društvo posluje že 11 let. Načelnik mu je poslanec dr, Schaubach. Članov šteje 150; seje prirejamo mesečno. Odseki so: Orli, ženski in dramatični odsek. Predavanj je imel največ ženski odsek (12), fantovskih večerov jfe bilo osem, dcupna Predavanja štiri. Doma sicer nimamo, najeli smo si pa prostor, kjer imamo tudi svojo knjižnico. Kaj igramo? Leta 1919. smo uprizorili šest iger: Tihotapec, Mutasti muzikant, Brusač, Mala pevka, sv. Elizabeta, Miklova Zala. Imamo lasten skiop-tikon, žal, da nam pri manjkuje slik. Radi bi si postavili svoj dom; začeli smo z nabirko. Radodarna srca, oglasite se z darovi!
d Cirkniška dekanija o svojih društvih. Na Blokah obstoji »Društvo« žc cd 1. 1909.; ustanovil ga je g. M. Ježek .tedanji kaplan. Ima lepo urejeno knjižnico, ki sc vcako leto sproti spopol-njuje; močno je zastopana »Dekliška zveza«, ki ima zelo navdušene in požrtvovalne članice. Skozi celo vrsto let se prirejajo igre, predavanja, in slavnostne akademije. Članarina se točno in vedno pebira in plačuje. Prostore ima v »Stari šoli«, kjer je za silo društvena dvorana, ki pa ovira vsled malega prostora vsak večji društven razmah. — V Cjrknici se ondotno društvo prav lepo razvija pod spretnim vodstvom g. kaplana, ki zastavlja celo vrsto let svoje najboljše moči v prid ljndske izobrazbe. Močna knjižnica, lep zbor, tam-burica in »Orel« — to so takorekoč žarišča in izhodišča ljudske kulture za cirkniško okolico.
; Posebno dobro so obiskana predavanja. Zelo privlačna sila za poslušalce jc cirkniški okrožni sodnik g. Lavrenčič, ki iz svoje bogate skušnje khko podaja izvrsten materijal za predavanja. Tudi tamburica dobro deluje .— povsem sicer v mladih rokah, a se lepo razvija, in upamo, da bo žela dokaj in veliko lepih uspehov. — Sosednje društvo ima svoj sedež v Begunjah ki zelo dobro skrbi, da »Meniševci« ne zaostajajo v izobrazbi. Društvo je nastanjeno v »Stari šoli«, kjer je mala dvorana za igre in predavanja; lepa knjižnica je privlačna sila za vedoželjno mladino. Društvo jc v izvrstnih in skušenih rokah g. župnika Ježeka, zato se lepo razvija in ima lepa prihodnost. — Kaj pa naj rečemo o društvu v Starem trgu? Kaj drugega, kakor da nosi prvenstvo in zastavo na prvem mestu v celi dekaniji! Je nekak '■entruin za vse naše javne prireditve, nastope in tabore. Lepa, zadosti prostorna dvorana, krasen oder, bogata knjižnica, Orel, Dekliška zveza, tamburica, krasen pevski zbor in pa, kar je najvažneje, spretno vodstvo od strani domačih g. kaplanov, priča o visoki stopnji tega vrlega in živahno delujočega društva. Posebno moramo omeniti društvene igre in prireditve ki so bogate po vsebini, lepo inscenirane in dobro naštudirane, zato pa tudi od ljudstva silno priljubljene. Za društvo vneto in požrtvovalno deluje g. Udovč, poslovodja ondotnega konsuma. Petje stoji n« vrhuncu; močan zbor je zapel marsikatero z vso natančnostjo in preciznostjo na veliko veselje in zabavni užitek poslušalcev. Tudi harmonij, klavir, gosli in citre se oglašajo pri društvenih prireditvah, ki podpirajo solospeve, pevske zbore ali pa sami zase nastopajo. Orlu in Dekliški zvezi se obeta najlepši razmah, dal Bog, da bi mladina spoznala veliko dobroto tehnične., umske in srčne kulture, ki jo starotrško društvo podaja! — Vsem društvom kličemo: Krepko naprej j)o začrtanih potih! Vivant (naj žive!) v srcih navdušenih članov, cresceant (naj rastejo!) na moči, trudu in naporih po načelu: Salus populi suprema lex (blagor ljudstvu najvišja postava), floreant (naj procvi-tajo!) s cvetjem za cvetočo mladino; v jeseni bo sad — zato vrzimo obilo cvetja med mlada srca! V to pomozi Bog in sreča junaška!
d Moravče. Kat. slov. izobraževalno društvo je sklenilo na občnem zboru dne 6. januarja 1920, da hoče poživiti in razširiti svoje delovanje, ker v času vojne ni skoro nič delovalo. V zimskih mcsecih so prihajali fantje vsak četrtek k fantovskim večerom, kjer je bilo predavanje in razgovor o važnih društvenih, socialnih in versko-političnib vprašanjih. Fantje so se pri teh večerih veliko naučili in utrdili svoje načelno prepričanje. Trikrat jc bilo v nedeljo javno predavanje za vse člane moške in ženske. V predpustnern času so igralci vprizorili Finžgarjevo »Verigo« in šaloigro »Če sta dva«. Po Veliki noči so igrali dvakrat narodno igro »Domen«. Pri vsaki predstavi je nastopil društveni pevski zbor z izbranimi komadi. Za društveno petje sc veliko trudi organist Aleš Capuder, ki sc je meseca marca vrnil iz italijanskega ujetništva. Društvena knjižnica posluje vsako nedeljo. Dne 13. junija je društvo proslavilo 70 letnico presvetl. g. knezoškofa. Pri tej priliki smo slišali dcklnmirati lepo pesem — zloženo od našega rojaka Jož. Urbanija (Limbarski) »Prcsvit-lemu ob sedemdesetletnici«. Nastopil je pevski zbor in zapel tri pesmi, na kar jc sledil slavnostni govor. Z igro »Sv. Lucija« je društvo zaključilo to pomenljivo slavnost. — Pomenlijv dan za naše dmštvo ic bila nedelja, dne 4. julija. Presvetli g. knezoškof je obiskal ob priliki birmovanja zbrane može in lante v društveni sobi v kaplaniji. V ir.-:ciiu društva pozdravi predsednik Ignacij Tome vladi!-;o kot neustrašenega boritelja za svobodno Jugoslovanov in mu obljubi, da hoče društvo rsfati zvesto katoliškim načelom. Za njim pozdravi presvitlega g. Jos. Urbanija z lepo — de-klamirano pesmijo, katero je v la namen zložil. Presvetli se zahvali za lepe pozdrave in pove nekaj markuntnih misli o naši novi državi. Na krščanske može in fante stavimo svoje upanje.
da Kodo vse storili, da se razmere v državi tako urede, da bo zavladal mir v državi in se zagotovi pravica vsem stanovom. Ob koncu podeli vladika vsem navzočim svoj blagoslov.
d Sv. Lenart p. Školja Loka. Naše društvo jo sedaj skoro čisto zaspalo. Prejšnje leto je bilo še sicer toliko pri življenju, da smo uprizorili še dve predstavi. A to je bilo gotovo zadnjič, prvič zato, ker nimamo dvorane; predstavo smo uprizorili v šoli. Drugič pa tudi, ker je pač hribovski kraj in so hiše na daleč okrog razkropljene, tako da je težko večkrat se skupaj zbrati. Pred več vornika gori. Fantje so seveda sedaj, ko so prišli leti, kolikor se jaz spominjam, jc bilo le dosti delovanja. Sedaj že dolgo ni bilo nobenega go-iz vojske zelo mlačni. Računati bi bilo kvečjemu z mlajšo generacijo. Knjižnice sc mlajši in dekleta še dosti pridno poslužujejo.
d Dekanija Trebnje. Delo v izobraževalnih društvih dekanije Trebnje sc je po vojni na novo poživilo. Prosvetna društva, ki so bila že pred vojno ustanovljena, se z vso vnemo trudijo dvigniti ljudsko izobrazbo in poskušajo k sodelovanju pritegniti vse dobromislečc. Stanje v posameznih društvih je bilo sledeče:
Št. Janž. Društvo je bilo ustanovljeno !, 19081. in šteje 52 članov. Število članov je sicer majhno, vendar pa društvo zelo uspešno deluje. V zimskem času se vrše redna predavanja pri fantovskih večerih. Orlovska Zveza je priredila tečaj, ki jc lepo uspel. Knjižnica ima 243 knjig in se še spo-polnjujc. Tekom leta so sc uprizorile tri igre: Re-poštev, Krivoprisežnik in Krčmar pri Zvitem rogu. Društvo ima sledeče odseke: Orel z 18 člani in 12 naraščaju, Orlice, tamburaški odsek, kjar delujejo samo ženske moči, pevski odsek šteje 16 članov in igralski odsek z 20 do 30 igralci.
Mirna je marsikomu pojem, ki pomenja do« inovino surovosti in podivjanosti. Pa je in ni Iz* obraževalno društvo si prizadeva na razne načine, da ublaži ta pojem in pribori lepemu imena tudi dobro ime. Delovanje v Izobraževalnem društvu n« Mrni jc prav živahno. Članov ima okoli 100. Delo jc porazdeljeno v mnogih odsekih. Najživahnejti jc bil doslej Orel, pa ga bo morda sedaj mlajša sestra Orlica prekosila. Orel. ki je imel pozimi in pomladi redne tedenske f-ntovske večere, vsled preobilnega dela sedaj tako pegestnih sestankov ne more imeti. Dekliška zveza pa ima od svoje ustanovitve, t. j. od februarja 1919 redne mesečne sestanke. Spored teh sestankov je navadno: eno predavanje predsednika, ena ali dve deldamaciji^ en samostojen nastop ene izmed članic, končno razgovor o ravno perečih dnevnih zadevah iz domače javnosti. Dekliška zveza ima časniški odsek, ki je do zadnjega časa oskrboval kolportažo »Slovenca« in »Večernega lista«, sedaj pa zlasti skrbi za razpečavanje brošur »Katoliške Lige«. Pred enim mesecem se je ustanovil OrliŠki krožek, ki šteje 25 članic in obeta največjo marlji« vosi. Tudi tamburaški krožek ima zase sedaj de« kliška zveza, doslej so igrali tamburico samo fantw jc. Za celokupno društvo se je v zimskem časa vršil vsako 4. nedeljo sestanek s poučnim predavanji. Čiani društva tudi pridno posegajo po naročenih naših časopisih in po knjižnici, ki šteje nad 300 knjig. S pevskim zborom imamo bolj križ. ker nimamo stalnega pevovodje. V zimskih in pomladnih mesecih smo priredili tudi 4 predstave: Tri sestre, Veriga, Ob vojski. Vse naše. Občinstvo je konstatiralo napredovanje. Igrali bi tudi poleti, pa nimamo prostora, ker je napolnjen z mrvo.
Skromen je sicer naš inventar, volja pa jfl prava in smisla članom nc manjka. Pobude namt pa dajejo mnogi izrazi surovosti, katerih smo pre-pogostoma priča v svoji bližini. Zajezimo pot podivjanosti. Zato vsi naši k nam, skupaj pa naprejl
Mokronog. Društveno življenje se je tudi v, Mokronogu vzbudilo. V zadnjem času se je ustanovil Orel, h kateremu ie pristopilo 20 fantov. Nasprotnikov je sicer veliko, a se jih ne boje. Pripravlja se ustanovitev še drugih odsekov.
Št. Rupert, Društvo obstoja od leta 1907. Ni občnem zboru meseca februarja letošnjega leta se jc društvo, ki šteje 86 članov, zopet poživilo. Do junija meseca je imel odbor tri seje. Društvo ima, svoj lasten dom, v katerem so sc. vprizorile minulo zimo tri igre. Tudi knjižnica s 165 knjiganu je članom na razpolago. Izmed odsekov naj omenim Orla z 18 člani in dekliški odsek s 54 člani« cami. Nasprotniki krščanske prosvete se organizU rajo v Sokolu.
Sv. Trojica — Tržišče. Okrog leta t910 je bilo ustanovljeno izobraževalno društvo pri Sv* Trojici — Tržišče, ki šteje do 50 članov. Društvo ni včlanjeno v SKSZ. Želeti je, da se to čim preje zgodi. Društveno življenje se lepo razvija. Imeli so 8 predavanj in 4 igre. V knjižnici imajo 180 knjig. Telovadni odsek Orel s 17 člani napreduje.
Trebnje. Društvo je bilo ustanovljeno letal 1911 in takrat tudi včlanjeno v SKSZ. Število članov znaša po zadnjem občnem zboru, ki se jO vršil 28. aprila t. 1., 40 moških in 150 ženskih. Odbor ima redne seje, vrše se predavanja. V tej sezoni so imeli štiri igre. Društvo ima lepo knjižnica s približno 700 knjigami, katerih se člani marljivo poslužujejo. Izmed odsekov se predvsem Orel s svojimi 40 člani lepo in živahno razvija,
d Stranje pri Kamniku. Naše izobraževalno društvo spi, društvena dvorana je zaprta. Manjkal nam spretnega vodstva, manjka organizatorja, ki bi zbiral naše ljudi. Smo kakor ovce brez pastirja. Nasprotniki pa žanjejo!
d Šmartno v Tuhinju. Dragi gospod urednik »Vestnika«! Že dvakrat je izšel po vojski Vaš »Vestnik-:, ki ga vedno in večkrat z največjim veseljem preberem. Pri tem si pa vedno mislim, ali ne bi kazalo tudi pri nas kaj podobnega storiti. Ka;, da bi bili pri nas ravno med zadnjimi, to pa ttidi ne ?mc biti. Imamo dobrega g. župnika, g. učit':!,a in učiteljico, zato se po tej poti obračamo do njih, naj ludi pri nas ustanove tako izobraževalno društvo, kot je imajo druge. Naj bodo prepričani, da bodo naši ljudje ustanovitev pozdravili z največjim veseljem. Pokažimo, kaj znatno storili mi, čeprav nas štejejo fhed hribovce. Gospod urednik. Vam pa za odstopljeni proslor pri« srčna hvala in Bog plačaj!	Tone.
(Op. ur. Želeti bi bilo, da sc v tej župniji č!m preje uslanovi izobraževalno društvo. Da je društvo potrebno, dokazujejo že same razmere in pa želja ljudstva po izobrazbi. Upamo, da bodo gospodje vpoštevali željo našega zavednega kmeta-dopisnika, G. dopisnika pa prosimo, nai sc še večkrat oglasi!)
Članarina, Društva, ki šc niso poslala Članarine 50 K, se poživljajo, naj to svojo dolžnost kmalu, izpolnijo.
Prihodnja številka »Vestnika« izide sredi mcseca septembra. Rokopisi naj se pošljejo do 10. septembra tajništvu S. K. S. Z.,
I jufcljana, Jtigoslovanska tiskarna.
Stev. 197.
SEOVtNEC, <!ne 28. "avgusta 1920.
Sfran 5.
posojil stranke za obveznice, ki so bile poslane v vinkulacijo ali pa za VIII. vojno posojilo, za katero še niso bile izdane vse obveznice, ob predpisanem roku Še ne bodo imele obveznic na razpolago, V teh slučajih naj stranke mesto originalnih obveznic predlože za žigosanje in popisovanje pristojnim oblastim: 1. za obveznice,
ki so bile poslane v vinkulacijo, potrdilo blagajne, ki je obveznice prevzela; 2. za VIII. vojno posojilo začasne priznanice me-časna potrdila itd,, ki so se strankam mesto originalnih obveznic izročila.
g Uvoz zabranjenega blaga. (LDU) Finančna delegacija v Ljubljani objavlja uradno: Generalna direkcija carine opo-
zarja, da mnogo že pred razglasitvijo razpisa C br. 52.473 (Službene Novine z dne 21. avgusta 1920) vloženih prošenj za dovolitev uvoza zabranjenega blaga ni opremljenih s predpisanimi nesumljivimi dokazi, da je bilo bl^go naročeno že pred 23. marcem 1920, Interesentje se pozjv-ljajo, naj predlože take dokaze naknadno
najpozneje do 5. septembra t, 1. neposredno generalni direkciji carine, ker se pc preteku tega roka ne bo oziralo nanje.
Zzubila se je večja vsota denarja n i poti od Hranilnične ceste do Aleksandro^ ve vojašnice. Pošten najditelj naj se zglaa! pri upravništvu »Slovenca«.
Dnlnjfaf za umobolne se Išče. Stano-DuUliLui vanje la oskrba v zavodu. Ponudbe s navedbo plače je poslati na Ravnateljstvo ki. zem. bolnice ▼ Pa-krača (Slavon |a).	3604
PT Mreni kolel
bolka. ročni voziček, moSko kolo, cevi za kolo. Poizve »e v gostilni I. Miklavc, Komenskecja nI. 36-	3498
Zanesljivo kontoristinjc
oz. knjlgovodkinjo r. večletno prakso, veščo slovenske in nemške korespondenco ter strojepisja in stenografije, sprejme takoj neka ljubljanska t<rdka. Pismeno ponudbe z navedbo plačo ln po mogočnosti s sliko (kamera se vrne) 4o 16. septembra na upravništvo tega lista pod »Zaneslliva« 3472._
učiteljica tn vzgolilesiica 7luS l
(etu stoječima dečkoma. Dotična gospodična bi podučevala v 6. letu slo-ječeKa dečka temeljito za L razred, cba pa bila črez dan od a uro zjutraj do 8. uro »večer pod njenim nad-.omvom in vzgoji. Po službi se lahko pridruži k domačim. Stanovanje in hrano v hiši, plača izborna. Ponudbe naj se pošlejo dol. sept. t 1. na uprav. „Slovenca" pod »Ltnček 6, Francek 4. 3476». Ker se m visokost plače ne gleda, se refei-.tiriv 1« na prvovrstno moč. N*stop tn zahteva plače do 16. sept. oziroma 1. o k 1.1,1.
CnifaP priden pošten m zanesljiv sa mm aprajme takoj pri Ivan Ogrln, Laverca pri Liubliani.	"5(X5
Zenitna ponudba.
Samski čevljar v starosti 36. let se Čeli v »viho ženitvo seznaniti z gospodično ali vdovo v starosti od 28. do tU. let. Vdova z enim alt dvema otrokoma ol Izključena. Naslov naj se posije aa upravništvo .Slovenca" v Ljubljani pod šifro Bodoča sreča 3520.
Itilfn Drlclmi LlubPana hotel »Malič« FillU rllMUU, v poslopja Jadranske bank« prvovrstni špecijalnl ateije za črkoslikarstvo na steklo, kovine, les, zid L t d. se priporoča.
iiliicnuip prvo vrste, sttskalalca za UMU 5II olje i ako praktična lastnega izuma, katera se priklopi na navadno mlinsko l:olo. stroj ca obsevanje pšena in ješpre^Ja se proda vse po ugodni coni radi t omanjkanja prostora. Pojasnila daje Farel Sedel, Javornilt Go. renjmo	3136
Obl. l^onces.ir.formačni zarod
Drago JSeseljal^
| Cjubljana Gcml^arjero nabr. <5
! dobavlja vse kreditne in privatne informacije vtu-in inozemstvu. V abonementa ter posamezno cene zmerne.	6135
Slamnike in kiobuke
vseh vrst spreiema v popravfo FRANJO U£RAh, tovarna slamnikov v Stob pošta Domžale pr* Llubljani. — V Ljubljani se spi ujemajo isti pri tvrdki Iiova*av:e i Tersan v Prešernovi ul>oi st 3. kjer so tud< najnovejši vzorci ns razpolago.
launa rtraiha P°hl5tva dr. »o vrši Udrilu liiMUfl 80. avgusta ob 9. url v Sp. Šišk', Kolodvorska ulica štev. 150.
Po zelo zitlfnni riirnlrnlpvji plašči, ceni nova UiUI\J'tlJU, zračn ce,
Šivalni StrOi' ntfne svetilke, degonfce
1.1, d. Sprejmejo se v popravilo dvokolesa ln razni stroji. Pri Batjel-o, Llubljana Stari trg »t. 23
nrnfohnil? 8150.000 k gotovine, knn
UlULUUliin prevzel staro dobro idn>o trgovino na zelo prometnem kraju v Hrvatski se išče Tudi labko nelzučeni samo mora imeti gotovino. Pisma pod Stev. 3459 na upravo lista.
CnrtJ 4 hrastovi v dobrem stanu od 10 JliUi do Iti bi. se prodajo. Kje pove uprava pod št. 3a07.
l/n/ijiji elegantna na oljnato osi. lahka UublJU se proda Kolodvorska ulica 23. LJubljana.	n	3492
VsneollrnsHi m, rr kes d?e
proda. Na ogled je pri M Vrečko, Polzela, ki da tudi potrebna pojasnila.
]fn'pcpjj na P®1 k1-", malo rabljen in nU.bauij voz za težko vožnjo naprodaj. Vojko Vidovič, kovač, Litija. 34G0
•mnm
Več
ta »SLOVENCA« ln »VEČERNI LIST« se sprejme tako].

Dobre Krojaške pomoColKe
1 ali 2 vajenca sprejme takoj Jos. Rojina, Aleksandrova c. 3.
Ravnokar do^lo pristno
angleško blago.
Gospodarska zadruga za Prekmuije, j Minsko potie <u Slovenska gor ce r. z. i z o. z. v Gornil Kidjonl spejme
disponenta
z večletno dobro trgovsko prakso v vseh panogah trgovine, tudi lmporta tn eksporta. Starost ne pod 40 let, vešč nnj bo slovenščine, nemščino, italijanščine, event. mažarščine. Nastop najpozneje 1. decembra t. 1. Ponudbe 3 spričevali, dokazi)! dosedanjega službovanja io zahtevami prejemkov nal se pošljejo naipozoeie do 13, septembra na ravnateljstvo zadrug.	3333
(Miška pijoip tta
kupi za takoJSnjo dobavo
5 vasonov 20 mm
4	N	25 mm
4	„	30 mm
4	n	40 mm
3	H	50 mm msCiie mele
pohištvene potrebuje za takoj tovarna pohištva Tvornlca poknčtvau Sun l Hrvatska.
Naprodaj ie
v dobrem stan.u. = Ve'; se Izvs pri Kmetijskem druš'.vu, St.Vid nad Ljub.
za strope izdeluj«* in rrolaja na debelo in drobno m1 po K 4-80, pri večjih na ročilib znaten popust. Ant Steiner, Ljubljana, Jeranova ulica, 13. (Trnovo).
Na prodal
ItPPH služho kot sodar in mizar i IjUUiI dobrimi iu dolgoletnimi spri. čevail. Naslov v upravništvu tega list« pod št. 3523.
Fro^m p%nlltt1ac0on' koDlio r^r^S
novo sedlo, dobro ohranjeno kočijo ia novo prsno opremo. — Poizvedbe pri P. T. Suofja ulica 7,1 od 2—1 srp pop,
Mast, slanino, pse* nico, ječmen, koruzo
nudi na debelo
Dušan D. Popovič, Živ, namlr. trg. na veliko Mitrovfca, Jreffl
TVRDKA LAVRENČIČ & Co.
trgovina z lesom, Dunajska cesta, pzeia Tauzher prodaja na drobno tn debela
vsakovrsten mehak in trd
les za Me ia delavnice
kakor tudi bukovo ogl"® in vsakovrstna drva za kurjav* po ugodnih cenah.
Prihodnji torek dna 31. avgasta U2C o» 9. uri dopoldne prodalo se bode i Ljubljani, Igriška ulica St, 9 (v Seuni-
govi hiši) razno pohištvo, porcelan, steklena posoda, srebrniaa Itd.
TeCal za fitrslno risanie In prlkrofeoanls
damskih oblek se prične s 1. sept. t !• Istotam se izdelujejo točno po meri vsakovrstne domske toalete, kostum*, plašči i. t. d. po najnovejšem kroju.
Modni atelije ROZA MEDVED,
Mestni trg 24.
Zahvala.
Za obilne dokaze tolažllnega sočutja ob nenadni, rrebridki Izgubi mojega nad vso ljubljenega, predobrega, nepozabnega
soproga
Ivana Dremell,
naduSitcUa na Polki
izrekam vsem onim, ki so se me spomnili z izrazi sočutja, najsrčnejšo zahvalo.
Posebno zahvalo pa Izrekam številni preč. duhovščini, go-•podu župniku Konradu Teiter za njegov srce pretresujoči cerkveni govor, g. dr. Mauringu, gg. pokojnikovim učencem-duhovnikom, ki so od daleč in blizu prihiteli, da se poslove od svojega očetovsko za njih skrbečega učitelja, g. ravnatelju Jaukotu Jeglič, g. nadučiteliu Jankotu Poiak za giuljiv! nagrobni govor. cenj. učiteljstvu, g. županu Mihaelu Omahoa in gg. pevcem za mile žalo-stinke; dalje se zahvaljujem številnim darovateljem vencev, sorodnikom, šolski mladini la mnogobrojnemu občinstvu, ki so spremili prerano umrlega na njegovi zadnji poti. Se eukrat: Tisočera hvala vsemi Bog plačaj 1
Polica, dne 28. avgusta 1920.
Globoko žalujoča soproga Ana Diemel] roj. Seme.
Ponudbe prosimo na naslov: Trboveljska premogokopna družba, oddelek za les, LJubljana, Knaflova n. 13 Ozira se tudi na ponudbe na delno dobavo.

»Dzinafs
izvozna tvrdka žlvežnih potrebščin na debelo in drobno
Ifukaoar, Srem
Razpošilja po pošti in železnici: Čislo domačo svinjsko mast: v zabojih po poŠti
od 6—20 kg	kg K 40'—
v sodih po železnici od 50—200 kg	kg K 38-
Domačo suho slanino: v zavojih po poSU
od 5—20 kg	kg K 45'—
v zabojih po železnici od 50-200 kg	kg K 42 —
Beli in rumeni grah; v viečicah
od 10-20 kg V zaboiih od 100- 200 kg Mast, slanino, moko. koruzo, žito, ječmen, oves, grah, črni lug na vagone po dnevnih cenah. Naročila in vprašania je poslati na gornji naslov.
kg K 6-kg K 6--
v Ljubljani.
Dopis! se prosijo pod »STAVB1S6E« na anončno ekspedicijo AL. iuateiič, Ljubljana.
n zivni m
šče za svojo priatavo ZELEN HRTE
onoma
Plača s hrano in stanovanjem po dogovoru Pod obnostl o službi se izve pri ravnateljstvu v pisarni na Krekovem trgu številka 10 v Ljubljani,
Barva
vsakovrstno blago.
Kemično čisti
obleke.
b—bs—asm
Ljubljana, Pofianski nasip 4. ^imflnliba ovratnike, zapest-Podružnica: Šelenburgova ul. 3.	mce in sraice- ~
PODRUŽNICE ,--
Maribor	Novo mesto
Gosposka ul, 38	Glavna trg
Kočevje
Stav. 39.
Rsca
Dr?avne željezulce kraljevino Sroa Hrvata i Stovenaca. Direkcija Zagreb.
Broj 34571/G. 1920.
OGLAS.
Dlrekoifa drŽav nih Seljaznica potrebuje pet sila za prav«iSJen{e teme niaterljala 1 Inlh in trnkciia s njemackotj 1 madzars^og jezika na srpsso.brvalski jezik. Reflektantl (koji uz ostalo moraju poznavati ieliezničut materljal) nesa svojo ponude i plačevne uvjete podnesu esonomskom ode-leuju ove Direkcije (soba br. 11) i to uključivo do 15. septembra o. g.
Zagreb, mjeseca augusta 192a Dlratci,a drž. žoljeznlca Zagreb.
Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem
iio i ran
ter čevljarskimi potrebščinami. Priporoča se
B Harol PefienMO, trsooec z nsnSem LJIU&LJHNH, So. Petra cesta št. 13.
STISKALNICE
za grozdje in sadje
lastnega izdelka si nabavite pri
II0U
d g i 1 a.
Dobavlja: »Drnva«, lesna trgovska in industrijska delniška družba Maribor,
Bratfi USISzove, Praha
največja tovarna usnja v Čehoslov. republiki, specialltete: ševro, ševret, bos, usnje za mobilije, antik, itd.
Generalno zastopstvo za SHS kraljevino
s ii
jidroasKa miisla dmžša i i o. z„ Ljubljana
Telelon 9.
Zvonarska ulica 5 (S),
Brzojavi »Montana«.
Import.	Eksport.
Prodajamo Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse Indu-ln kupujemo strijske Izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in na debelo.	kemijsko stroko.
mesEnl tesarski moister
Llubljana, Linhartova uSica St. 25
kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele.
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.

Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, UubSIaM, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Solit, Sibenik, Zadar, Zagreb,
Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-
in inozemstvu.

Stritarjeva ulica št 2.
Podružnice w SpEitu, Celovcu, Trsta, Sarajevu, 6o?š«i, C^.iju, Moiržfe©?« i« Sopovijiah ter e5sspoxž?ura v Ptuju.
Delniška glavnica z rezervnimi zahPa«S2 okrog
Sprelema
ilCG
preti usjed-nema obrestovanju.
Kupuje in gsrodaja vso vrste vrednostnih papirjev, va3ut in dovoljuje
e.
OcSplov parnikov Iz 7rsta:
20. septembra brzoparnik .... Presidernt Grant. 26. „ poštni parnik.....Columbia.
Odhod iz Ljubljane tri dni poprej.
Vozne Hote prodaja in prostore za potnike Is Slovenije pripravlja bdlnolo:
SIMON KMSTEC, Kolodvorska ulica Stev. 26. LJubljana.
Dunajska cesta St. 20.
iSrln. Liubijana
Telefon št. 470,
priporoča Avto-kolesa ter vsake vrste gumijevih predmetov, izolirane žice za električno napeljavo, elektrotehnični materijal po najnižjih cenah.
' V .". 'k':	iz . >■. t'.r. • « ■'.•»■f* ."»-VA1 .*••
Širite »Slovenca"!
PFJSFF
šivalne stroje,
PUCH
vozna kolesa, m plašče in cevi
priporoča
Pisarna moderno nrejene tovarne V. MAHSANO :: g,
Zastopn. prvovrstnih tovarn.
TEHNIČNO x UVOZ
podjetje in IZVOZ
— Ekspozitura: Dunaj IV., Viktorgasse 4.
LJubljana, Sodna ulica 7.
ir.li
7
L
oblastveno poverjen*, stavbni iužener
LJubljana,
Hilšcrjeva ulic« št. 7.
Specijelno stavbeno podjetje	j''
za betonske, železobeton.ke	r' +
in vodne zgradbe.	4
Izraba vodnih sil.
■ f^rST

KOLOHUflLKO
najcenejša dobava na debelo
d. d. za promet zem. proizvodov. kolonijalniua in drugim blagom preje
!i| IMm
(ustanovljeno 1883) j Zagreb, Vlaška nI. 12. ^Telefon 106. Brzojavi: Fruclus.^
SFHceruIKO
/:a&lBpstvu v Heograon. Bndareitu In Sofiji Popolno TOVARNIŠKE naprave: Tovarne za špirit in rafinerijo, pre-Sanjo olja, škrob in drože, ltonserve, testenine in pohištvo. MOTORJI in LOKOMOBILI: Elektromotorji, agregatorji, stroji, motorji na olje in bencin, lokom.o-bili na paro in bencin, parni stroji, lokomotive za drž. in manjšo želez-
. - . -. .i- __...x„ „„ J I niče, vozovi za prevažanje blaga,
hn-ovrtanje, škarje, ognjišča za ko- : VodniakL mali vacončki za nesek itd vače, stroji za obdelovanje pločevin. = vodnjak^mauvagončiu za pesek itd.
snovi, pile, stroji za rezanje vijakov. :	UHAUBfcM ma erijai:
o. Posamezne pile v vseh velikostih, { Nosači, tračnice, ogibalnice, strešna različno orodje prvovrstnih tovarn, š	lepenka itd.
SridiiCg: Zagreb, NikoUčsva uliea Stav- si. STROJI proti takojšnji dostavi;
L Zage polnojarmen in krožne žage, oblični stroji za rezanje nastavkov (Dickenhobel), oblični stroji za zareze (Abriclit-FOge) in oblični stroji za votlo izrezovanje (Kehlhobel), valji za okrožne žage, brusilni stroji. 2. Stružni stroji, stroji za okroglo struženje (Fržiss), skobelniki za kovine (Shaping), stroji za vrtanje in
iiifiinmniiiimin
Pri okrajnem sodišču v Ljubljani je na prošnjo dedičev po Harl|i Stole iz Ljubljane, Ambrožev trn Stev. 9 na prodaj po javni dražbi posestvo vi. štev. 52. k. o. Poljansko predmestje, hiša štev. 9 na Ambroževem trgu, z gospodarskim poslopjem, dvoriščem in vrtom. Izklicna cena: 300.000 K.
Dražba se bo vršila dne 3. septembra ob 9, uri dopoldne, na licu mesta
v Ljubljani, Ambrožev trg 9.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo je plačati v 14 dneh, ko se odobri najvišji ponudek.
nražbene pogoje je vpoglpdati pri oodnem komisarju Antonu Galle, notarju v Ljubljani.
Okrajno sodišče v LJubljani,
oddelek I, dne 24. avgusta 1920.
ZBIRAJTE ZA »GOSPOSVETSKI ZVON!« ^»c
OS.
manufakturna trgovina
£jubija?ia, Stmajska cesta štev. 5
se priporoča.
BBBBBBmmBBBBBBamBCTBMI
§ (D
fe aiaiSiDliše is nalcenelle. Dobtoa se paosssS.
Kristalno sodo, sveče in toaletno milo izdeluje
i
Ssasak-Isto, ZuBSBimfiraDa nHca IS3Z
Lastnik sledečih hotelov in sanatorijev:
Hotel Pension „3PERANZA"
„1MPER!AL"
Opatija.
Sanatorij In veiiko morsko kapallSSa „YHERAPIA"
Crlkvonica.
Palaca-Hotsl
„MIRAMARE"
CrlHvsnlM Tolofon Interurb. ti.
Hotel-^ansion in morsko kopallšiie ,.JADRAN" Sušak-Rana Telefon interur. 2-14
Zaloga in zastopstvo za Kranjsko:
Birnc in drug, Ljubljana Gosposvetska cesta 7.
j §
i
Holal-Pansion j in morsko kopališče „JADRAN" Baksr.
Vsi boleli in sanatoriji so najaiodcr-neje in z vsem komfortom urejeni — Oskrba izvrstna. — Otvorjeni skozi celo ieto. — Vse naroibe prejema in daje pojasnila za Crikvenico uprava hotela ..MJRAMAKK" v Crikvcnici; za Novi: upravafcotela ,SAN-MAKlNO' v Novom; za Sušah: SREDIŠNJ1 URED DRUŠTVA, SUSAK-RKKA.
Naslov za brzojaven
Jadrancantrals SuSak-Reka.
Interurbajj telefon štev. 9-8-9.
Hotel Pension „SAM-MURiNO"
Nov: Vlnodolskl Tolofon intarur. S.
Hattil-Penslon in vo-liko morsko kopiUita „L!5ANJu Nov! Vlnodolskl.
Inl. lelelon Siev. 461.
BrzolcivI: Eskomptna.
Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 1.
interesna skupnost s Hrvatsko csicomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu.
Izvršuje vse thaMčme transakcije naikufiantnefe. Denarne vloge. - Mup m prodala: Efektov, deviz, valut - Eskompt menic, terjatev, faktur. - Akreditivi, - Borza.
M •• i • n	• •• i	ii i yi
m, spooicusisa m m&
Brzojavni naslov
ribor - Trst -

Špedicije vseh vrst. — Sprejemanje blaga v skladišča. — Zacarinanja. — Mednarodni prevozi. —» »Selitve s patentirati i lti i vozovi na vse strani. — Skladišče, spojeno a tirom južne železDice. — I. IJub6jjsnsk& ,"javno s8<sSac9iS<e.
Največje domače špedicljsfeo podfelje.

11
V LJUBLJANI
itsril Mi
.311.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.