160 številka. Ljubljana, v solioto 16. julija._XXV. leto, 1892. 1011111« haja vs&k dan iveeer, isimfii nedelje in praznike, ter velja po poftti preieman ta afitro-ogerske dežele ca vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., ca Četrt leta 4 Kld„ za jeden ieaec i gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ca »te leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., ca jeden meiiec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom radina se po 10 kr. Da mesec, \>o 80 kr. za cctrt leta. — Za tuje dežele toliko vbC, kolikor poštnina zna&a. Za> oznanila plačnje se od Cetiristopn« petit-vrste po H kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, iu po 4 kr., Ce bb trikrat ali većkrat tiBka, Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo in upravnifttvoje v Gospodskih ulicah fit. 19. Opravniltvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. VABILO JAVNI SHOD »Slovenskega društva" v Ljubljani kateri bodo v nedeljo, dne 17. julija 1892. 1. v Kranji na vrtu gospoda Petra Majer-ja ob 4. uri popoludne. D^KV.M KKU: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo o delovanji deželnega zbora kranjskega, poroča gospod dr. Ivan Tavčar. 3. O slovenski narodnosti, govori gosp. dr. Danilo Majaron. 4. Posamezni nasveti. Po končanem zborovanji bode prosta zabava, pri kateri bodo iz posebne prijaznosti sodelovali gospodje tamburaši „Ljubljanskoga Sokola14 in Ljubljanski pevski kvartet. V LJUBLJANI, dne 13. julija 1892. K obilni udeležbi vabi odbor. Na razpotji. V Ljubljani, 16. julija. Generalna debata o regulaciji valute je končana, z veliko večino odobrila je poslanska zbornica predlog, da se prestopi v podrobno debato. Nemška levica, ki je bila uprizorila nedavno zuani štrajk ter uporabila ugodno priliko, da pritisne na ministerskega predsednika grofa Taaffea in mu izvije uekaj obljub, prisvaja si zdaj po svojih glasi- LISTEK. Otroci. (Pripovedka M. Krestovske, ti ruščine provel V. K. K a ti mir.) Dalje.) — Glej, glej!. . je nakrat radostno pošepetal Aleša, ko je zagledal dva velika raka, katera sta se pritajila pod velikim, sivim kameojen, potritim opolzkim, zelenim glenom. Lovil je vkupe z Zino, s katero je nalašč hotel zaostati od drugih, ne da bi ga zapazili. Jevgenija Pavlovna slutila je natanko z instinktom Ženske in matere v ljubljenem sinu vzbujajočo se ljubav k tej deklici, kuje prisotnost, tako blizu njega, ga je napolnjevala sedaj v tem divnim, tajinstvenem kotici vsega z oduševljenjem in srečo. — Kje, kje? vprašala je Zina radostno in tudi Šepetaje, — ah, vidim, vidim! Ah, Aleša, pre-mili, lovite jib, lovite hitro . . . drugače ubeSo! In nagnila se je bojazljivo popolnem k vodi ter kleče gledala, kako jih lo\i; a predno je mogla to zagledati, spustil je Aleša ročno in naglo mrežo, kakor da zajemlje vodo z njo, in isti trenutek jo lih zaslugo, da je prav ona odločila to velevažno gospodarsko vprašanje. Za kako ceno si je kupil grof Taaffe od nemške levice to glasovanje, to do zdaj še ni znano, niti po tako Željno pričakovanem govoru njenega voditelja. Le tuliko je povedal pl. Plener jaBno, da si levičarji ne dado jemati pravice, pri vsakem gospodarskem vprašanji preiskovati, kake poBledice ima to vprašanje na politično situvacijo. Priznal je nadalje prav odkrito, da po njegovem prepričanji ima združena levica v prvi vrBti nalogo braniti interese svojih volilcev in nemškega naroda v Avstriji. Kaj pa je dosegla njegova stranka, to, rekel je, mora ostati še tajno. Če se ozremo na dogodbe zadnjih dni j, vidimo kako je stranka, ki si je tako rada pridevala ime „državne stranku", frivolno začela igrati se z eminentno državnimi interesi. Vodja nemških levičarjev in njegovi svetniki so v zadnjem trenotku pred glasovanjem o valutnih predlogah pritiskali na vlado in zahtevali političnih koncesij. Vršilo se je ono čudno politično barantanje, katero je tako krepko ožigosal v imenu poljskega kluba vit. Javvorski. Je li istinit izrek uecega Dunajskega lista, da je nemška levica grofu Taatl'eu udala se, ne da bi imela zaročni prstan na roki, fo se pravi, ne da bi imela gotovih vezujočih obljub njegovih, to jako dvomimo. Na vsak način se je grof Taafie nekoliko moral zavezati; to se da izvajati že iz samovest-nega načina, kako pišejo glasila levičarska. Molčalo bo je dozdaj menda posebno zaradi tega, da se ne razburijo druge stranke, katerih sodelovanje je vender tudi potrebno in brez katerih bi bilo težko spraviti pod varno streho pričeto regulacijo valute. Različne so govorice, ki se raznašaio, iz vseh pa lahko sodimo, da se utegne v kratkem dovršiti sprememba v naših notranjih odnošajih, da utegne nemška levica priti res do večjega upliva nego ga je imela dosedaj. Ali pa se bode grofu Taafteu posrečilo tudi pri nemški levici to, kar je dosegel že pri druzih strankah, da jo bode razkrojil in tako storil neškodljivo? Lihko je, da se uresničijo besede, katere je govoril dr. Lueger, češ, da se čudi, kako ume ministerski predtiudoik voditi za nos vse utranke in da ae bode pokazal tudi tu bolj premetenega od Planerja. je potegnil nazaj ter z radostnim čuvatvoin zmagovalca stegnil jo Zini. — Že! vzkliknila je tiho, še vedno radi ničesar boje se govoriti glasno, — pokažite, Aleša, pokažite! Ali, da, da, kako veliki, ogromni! Glejte, glejte, kako gomazita . . . Klečala sta še vedno za dober vatel drug od drugega, in svetloba svetilnice padala je sedaj naravnost na ujeno sveže, smehljajoče se ličice, na-klonivše se prav k mreži, in na njeno svetlo oblačilo, katero je bilo videti sredi temne trave in gr-mičev povsem belo. I Aleša je gledal, toda ne rake, temveč Zino, njeno drago mu ličice, ki je bilo tako blizo njega, da je slišal celo njeno dihanje in kodre tenkih lasij vile so se zlehka po lici. In strastno je želel pritisniti se k tej glavici in poljubiti naravnost njene sveže, rudeče ustnice, a potem oči in goreča ličica in čelo in vratič, a bal se je ne le storiti tu, ampak celo samo poskusiti, ker groza mu je napolnila srce pri tej drzosti, s katero je v mislih že storil to; da bi ne poskusil, Bkušal je rajše ne gledati na njo in celo z lehka se je odmaknil od nje, — a čez trenotek gledal je zoova skoro nehote oa njo in na njen beli vratič, Najnovejša poročila iz Prage nam potrjujejo, da je bilo glavni predmet barantanja in da sedaj bode glavno torišče notranjih političnih bojev zopet češka kraljevina. Zloglasna Bprava bode se nadaljevala proti očitno izraženi volji vsega češkega naroda, kise zopet razburja, samo da se ustreže zvijam Nemcev. Komisija za razdelitev okrajev bode pričela zopet svoje delovanje in tako se potrjuje vest, da je grot Taafie obljubil nemški levici nadaljevanje te razdelitve na vsak način. S tem pa pride v jako čuden položaj isti justični minister grof Schonborn, ki ga je češki narod postavi na zatožno klop zaradi tega vprašanja. Takrat se je minister sklicaval na neko staro mnenje deželnega zbora Češkega in se zagovarjal, da se je zadostilo zakonovim zahtevam. Zdaj pa menda hoče grof Taafie nadaljevati razdelitev okrajev tudi ako bi deželni zbor češki branil se izreči svoje mnenje. S tem nastala bi tako načelna razlika mnenj mej ministerskim predsednikom in ju-stičnim ministrom, da bi kaj lahko grof Schonborn odstopil in ae umaknil možu, ki bode še bolj poslušen željam nemške levice. Prvi korak do obljubljenih uslug je torej storil grof Taafie in čakati hočemo, b koliko eneržijo bode nadaljeval na tem potu in kaj poreko druge stranke k temu, če se bode nemška levica začela obnašati zopet oholo, kakor je njena stara navada, ko bode čutila, da ima trda tla pod seboj in zaslombo v isti vladi, kateri je delala nad 12 let opozicijo za Življenje in smrt. Da se Slovani in poBebno mi Slovenci nimamo nadejati ničesar dobrega, ako ta stranka zareB pridobi odločilen upliv, to nam jasno dokazuje vsa zgodovina, to nam kaže vihar, ki so ga pouzročila nekatera imenovanja v zadnjem času. A mi dobremu itak nismo navajeni. Zato se tudi ne plašimo, tem manj, ker se je narodna zavednost in tudi narodna značajnost ojačila toliko mej nami, da bodemo vedeli krepko braniti se vsaki sili. Za Češki narod pa se ne bojimo, kajti narod, ki je tako politično izobražen, dosegel bode tudi svoj smoter. Naj bi ne prišel dan, ko se bodo britko keeali oni zaslep-Ijenci, ki mislijo, da se tak narod sme izzivati na tak način, kakor se to godi zopet zdaj. in dočim se je radovala ona z otročjim oduševljenjem nad vlovljenimi raki, zamaknen bil je on v njo. — Kako so krasni! . . govorila je ona, gledaje v mreži ^omzeče rake b tako radovednostjo, kakor da bi še nikdar ne bila videla nobenega. — Krasota . . . Aleša, premili, dajte mi jih v roke! Ah, kako so mrzli, poskusite! In prijemši jednega s svojimi nežnimi prstki okolo trupa, pritisnila ga je najprej k svojemu licu, a potem k Alešinovemu, kakor da bi ga hotela natančneje prepričati, kako so bili mrzli. — Imate li radi rake? vprašal jo je Aleša, a mislil je globoko v Brci, ljubi li njega, ne pa rake. — Neizmerno rada! vzkliknila je radostno Zina, — sprva, veBte, sem se jih vedno nekako bala, a sedaj jih imam neizmerno rada, sedaj jem celo njih sredino, — a prej nisem jela, bilo mi je protivno ... A vi jih imate radi ? ga je vprašala, a v njegovih zaljubljenih očeh opazila je takoj tako ljubav, a ne k rakom, za katere ga je vprašala, temveč k njej, da je začelo biti njeno srce nekako bojazljivo in radostno, in močno zarudevši obrnila se je proč. — Neizmerno ljubim . . . dejal je Aleša tihim oduševljenjem. — Neizmerno! ponovil je tiho. Državni zbor. Na Dunaj i, 15. julija. Zbornica začela je danes specijalno razpravo i o valutnih predlogah. Veliko pozornosti vzbudila sta zlasti govora posl. kneza Liechtensteina in lio. ministra dra. Steinbacha. Poslanca KaiBer in Hauck stavila sta začetkom seje razne interpelacije do vlade, potem pa se je koj začela razprava o valutnih predlogah in sicer o prvem zakonskem načrtu, s katerim se določa, da je avstrijska veljava kronska veljava. K členu I. predložili so posl. dra. Kaizl in tovariši minoritetui predlog. Posl. Dipauli misli, da bi pri tako važnih rečeh bilo soditi samo po stvarnih in ne po političnih nagibih. Tudi konservativni listi niso bili objektivni; lani so bili še zoper zlato veljavo, a tudi za časa obravnav o teh predlogah ni ho bili konsek-veutui. Govornik se izreče zoper regulacijo, ker je to jako nevarna stvar. Kar je trdil poljedelski minister, ni resnično. Njegov govor je bil nagrobna pesem veliki njegovi ideji o razbremenitvi kmetskih posestev. Nevarnost bo še večja, če bode kupljeno in drago plačauo zlato zopet odteklo. Kakor trojanski konj so vladne predloge, kajti skritih je v njih mnogo nevarnostij. Z*dolžeua država nima dovolj sile, da bi pridobljeno zlato tudi ohranila. Premembe pri obrestni meri, ponehanje kredita in stra hovit diskonte bodo prvi nasledki. Relacija ni srečna, a nezudovoljnost radi te premembe splošna. Ridi-kalue stranke bodo to izkoristile. Vlada bo s temi eksperimenti obrabila parlamentarni stroj, da takrat, kadar se bo šlo za iuterese države, in cerkve, ne bode mogel vršiti svojih tunkcij. Hlepenje po popularnosti je dvojno. Kdor se odreče svojemu prepričanju, da si steče milost mogočnikov ali ploskanje nerazsodne muožiue prebivalcev, hlepi po popularnosti. Dal Bog, da bi bile te predloge domovini v korist. Posl. Tausche govori v zmialu vladne predloge, katero priporoča, želeč, da bi se kjuč za delitev stroškov določil pravičneje. Posl. knez L i ch ten s te in sodi, da se vrši regulacija valute vsled pritiska Ogerske, ker je ta iotereBovaua ohraniti sedanjo nžijo. Zlata veljava je le določena zaradi lepšega; ljudstvo sploh sodi, da smo z Ogersko v vazalskem razmerji. Valutna eoketa ni bila pravilno sestavljena, člani so meša-vuii pojem o svojem dobičku in o splošni koristi. Želeti bi bilo, da kupuje vlada kar največ cenenega srebra, da pa vzame iz prometa papirnatega denarja Čb bi sedanji srebrni denar pomnožili za 150 do 200 milijonov goldinarjev, onemogočili bi ažijo za celo vrsto let. Vem, da moj projekt ne bo obveljal. Ogledati si je samo državni zbor. Za resno opozicijo ni zmožen. Stranke so si draga drugi nasprotne, kadar pa je treba vladi služiti, tedaj se združijo vse. Prav za prav, ne uštevši moje frakcije, je vBa zbornica jedna jedina večina. Zbornica noai na prsih podobo grofa Taafiea, zadaj pa podobo grofa Kuenburga. Regulacija valute, kakor jo želi vlada, je drago in dvomljivo podjetje. Uplivala pa bode slabo na vse stauove, kajti zlato bo kmalu pošlo, ne računajoč — Nu, poglejte zopet! rekla je ona, ne da | bi ga pogledala, kakor da se srdi, in vzela mu svetiluico iz rok, zopet nagnila se k vodi in raz-svetila jo z lučjo, od katere se je videlo na dnu jezera vse količe in pesek. Čutila je, dasi ga ni videla, da on ne gleda ua vodo, temveč na njo, da ne misli o rakih, temveč o njej, da je ne le gleda iu miHlt o njej, temveč da je oduševljen za njo . . . In nakrat jo je nekaj hkratu razveselilo iu pre-strašdo ! A okrog bilo je temno in nikogar ni bilo razun njiju, zato je vedela, da sedaj, ako hoče, more \bo povedati in storiti in celo . . . celo poljubiti jo! Dasi bi bila jako rada pogledala, kuko je sedaj njegovo lice, bala se je vender premakniti se, bala se ogledniti, bala se celo popraviti svoje v vodo spustivše bo lasi, iu z nekakim aladkiin in težečim čuvstvom bala se je mumi sebe, te teme in tega, da je povsem sama iu da jo on sedaj-le poljubi... — Nu, kaj ne lovite V vprašala je nalašč kolikor možno glasno in ravuodušno, nalašč samo zato, da bi prepričala i sebe in njega, da ona ničesar jednakega ne misli in se ničesar ne boji. A on se jej je mahoma približal in dejal nekakim čudnim, tresočim in zamolklim, kakor ne svojim glasom: pri tem na svetovne vojne, na svetovne krize itd. Če mi je odločiti se za denar, kateremu vrednost rase, ali za denar, kateremu se vrednost zmanjšuje, odločil se bom vedno za slednji. Rastoča vrednost provzroča majhne cene in majhne plače, delavec odvaditi se mora torej jedi. To je torej socijalna reforma, katere se je lotila drŽava s pomočjo levice. Ancien regime na Francoskem je prav pred svojim propadom bilo najbolj zdivjano. Tudi tedaj dekla-movali bo v salonih o človeških pravicah, ob jed-nem pa uatanovljali sinekure in razsipali državne dohodke. Ta ista igra se ponavlja sedaj. Naše društvo rešiti je moči le z rezkimi, temeljitimi reformami. Prestolu« govor obečal je gospodarske reforme, a kaj je vlada doslej storila? Dvema propadlima družbama je pokrila deficit, te je vse. Nečuveno lopovščino ua borzi ni vlada kaznovala, zato, kar je nje prouzročiteij nevaren žurnalist. Tista panika na borzi otela je narodu več milijonov imetja. Vlada dosegla bode tudi Bedaj kar hoče, a to bo narodom avstrijskim v škodo, kakor nas bo poučila bližnja prihodnjost. Finančni minister dr. Steinbach: Profesor SuesB in knez Liechtenstein trdita, da je zlato v korist kapitalu, srebro pa v korist siromukom. Vzlic temu so delavske razmere na Angleškem, kjer imajo zlato veljavo, dosti boljše od delavskih razmer v deželah, kjer je srebrna veljava. Škoda, da ne morem govoriti bolj apodiktično. To bi bilo zoper moje dolžnosti. To je uzrok moji „boječnosti". Govorilo se je mnogo v spekulaciji. Ideje, katere imate o veliki tinanci. so povse krive. Težave so drugačne. Minister govori obširno o stvarnih očitanjih in je zavrača. Reči smem, da poznam to vprašanje tako temeljito, da mi je moči o njem govoriti. Žal, da je v Avstriji uavada, imenovati vsakega, kdor ni tistega mnenja kakor kritiki — lopova ali pa bedaka- Minister pojasnjuje na to nekatere nasvete Liechtenateinove, brani Dunavsko parobrodno družbo in Lloyd ter zavrača očitanje, da vlada ničesar ni Btorila, da kaznuje zlobno prouzročeno paniko ua borzi. Govorili bo potem še stvarno poljedelski minister grof Falkenhavu, poslanec Stalitz in Scbwab (pro), Morsey (contra) in končno poročevalec Szczepanovski. Zbornica vzprejela je pri glasovanji § l. zakona o zlati veljavi z veliko veČino. Prihodnja seja jutri. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, IG. julija. Torej vender! l'ie 1 včerajšnjim dopoludne dobila sta nemška zaupna moža dr. Schmevkal in dr. Schlesinger v Pragi poziv, da prideta dne 20. t. m. ob 10. uri dopoludne' k dež. višjemu sodišču v Pragi, ker bode ta dan komisija za razdeli te v sodnih okrajev na Češkem zopet začela poslovati. — Torej vender 1 Grof Taafie je Nemcem na ljubav znova provociral češki narod in komisija bode delovala, ne da bi se nje delovanja udeležili češki zaupni možje. Češki listi so vsled tega silno razburjeni, očitajo vladi, da hoče šiloma izvršiti to, kar bi bilo izvršiti le dogovorno z obema stran- | — Zina . . . — Iščite, iščite, rekla je ona prestrašeno in, kakor da se je nečesa rešila, naklonila se še niže k vodi, dasi ni videla več v njej ni kamenja, ni rakov, ničesar. — Zina, ponovil je tiho in primaknil se še bliže k njej, — a mene . . . vi . . . ne ljubite? . . „Glej ga no, glej!" pomislila je ona hkratu z grozo in radostjo. In slutivši, da baš sedaj le jo poljubi, hotela se je odmakuiti od ujega, a njeno srce je tako bfio, da ni čutila, niti videla, kam se umakuje, in nevede kam sveti, odmikala se je vedno bliže k vodi, s strahom in v zadregi pričakuje nekaj groznega, a hkratu tudi prekrasnega. — Z'na, ponovil je vztrajno, — a mene ne ljubite? — Iščite, iščite . . . odgovorila je ona, nevede, kaj govori. A on se jej je nakrat popolnem približal, mahoma objel jo in poljubil nepričakovano samemu sebi, istotako, kakor je mislil, naravnost na ustnice; ta blaženi poljub ga je oduševil, a hkratu bo je nehote ustrašil svoje predrznosti. kama, in da hoče to izvršiti brez privoljenja deželnega zbora Češkega. Glasovanje o valutnih predlogah, O valutnih predlogah glasovalo se je poime-noma. Od jugoslovanskih poslancev bili so odsotni: Biankini, Bulat, Alfred Goronini, Gregorčič, Kvetič, Laginja, Nabergoj, Peric in Šupuk ; zoper predloge so glasovali dr. Gregorec, Pfljifer in Spiočič, vsi drugi poslanci so glasovali za predloge. Ogerska zbornica vzprejela je valutne predloge po kratki debati v drugem in tretjem čitnnji skoro jednoglasno in brez vsakeršne premembe. Poročevalcu Hegediisu priredili so poslanci po završenem glasovanji veliko ovacijo. V nanje države. Francoska narodna slavnost dne 14. t. m. vršila se je po vsi Franciji sijajno. PoVBod 80 bile vojaške parade in navdušenje za republiko kazalo se je pri vsaki priliki. Red je bil uzoreu in celo v Parizu, kjer je bil strah pred anarhisti precej velik, se ni primerila uikaka nesreča. Razmere v Belgiji. Predvčeranjim vršil se je v Bruselju shod klerikalue stranke. Sodilo se je, da se bodo klerikalci belgijski na tem shodu razcepili, kar se pa ni zgodilo. Govoril je skoro izključno ininisteraki predsednik. Natančni ukrepi niso znani, ker so se vsi udeležniki zavezali s častno besedo, da bodo varovali tajnost. MinisterBki predsednik nasvetoval je, naj volita senat in poslanska zbornica dve po-Bebni komisiji, kateri se bodeta posvetovali o pre-membi ustave in posredovali, da bodo vladna predloge dobile dvetretjiusko večino. Liberalni in sploh napredni elementi so jako nezadovoljni, ker je jasno, da ima vlada namen zavleči revizijo ustave kolikor dlje moči. Klerikalni shod izrekel je ministerstvu popolno zaupanje. — Zbornica iu senat se bavita z verifikacijo volitev. Angleške volitve. Doslej je izvoljenih 243 konservativcev, 44 unijoniBtov, 235 Gladstoneovih liberalcev, 7 Parnel-listov in 51 protiparoellistov. Novih mandatov pridobili so konservativci 50, unijonisti 7, liberalci 70. Gladstone ima sedaj 20 glasov večine, kar šteje pri glasovanji 40 glasov. Sedaj pripoznajo tudi konservativci, da je liberalna vlada zagotovljena. Dopisi. Iz Kranju, 14. julija. [Iz v. dop ] (Naše „slov. braluo društvo") je imelo občni zbor, na katerem so voljeni bili nastopni gospodje v odbor: Pečnik Alojzij predsednikom; Pavšlar Tomo ml. podpredsednikom, Globočnik Ivan tajnikom in Fock Ignac blagajnikom ter odborniki: Killer Jakop, Resch Otmar, Omersa Viktor, Sire Fr. Ksaver in dimnic Franc. Izleta, kojega je priredilo društvo preteklo nedeljo v Laborški gozd, udeležilo se je nepričakovano mnogo občinstva iz Kranja ter okolice ter ni pretirano, ako trdim, da je bilo v gozdu nad tisoč ljudij. Saj je bilo vreme, kot smo je želeli; le na večer, ravno ko je za« bava dosjiela do vrhunca, nagajati nam je jel hudomušni Jupiter pluvius, tako da je moral izostati ples ter umetni ogenj. — Z godbo na čelu vrnili Brno se ob 9. uri v mesto v društveno gostilno, kjer smo se zabavali pri godbi ter petju še pozno v noč. B*W~ Dalje v prilogi. Toda predrznost bila je že storjena, in ker je čutil, da je že nikakor več ne more popraviti, poljuboval je dalje, čemur se je sam čudil, molče in goreče njeno prestrašeno ličice in šibko braneče se roke. Skušala je iztrgati se iz njegovega objema in poljubov; prestrašeno in proseče šepetala je brez-zvezno nekaj o tem, da bi jo izpustil, da ju opazijo, da je to Bramotoo in grdo od njega . . . A ou je ni poslušal, ni je pustil; naposled se je bistro in nasiluo osvobodila ter naglo skočila pokonci. — Za Boga! rekla je, oporavljaje in skoro jokajo se. — Ni li sramotno? . . Lovili ste rake . . . in nakrat . . . take neumnosti! — Zakaj neumnosti? dejal je občutljivo, ne da bi se bil še zavedel iz svojih poljubov. — Zakaj neumnosti ? . . — Nu, ste kaj našli? raztegnil se je nakrat blizo njiju glas mladega Štegelja. Štegelj lovil je rake s avojo sestro, brhko zlatolaso Nemko, in mlajšo hčerjo Jevgenije Pav-lovne, in njih svetilke bo nakrat zamigljale v temnem zraku, jedva nekoliko korakov od Zine in Aleše. — Ste videli! pošepetala je Zina prestrašeno. (Dalje prih.) Priloga ^Slovenskemu Narodu41 št. 160, dnć 16. julija 1892. Iz Velik 111 E.nftć, 13. julija. [Izv. dup.] (Za javno varnost.) Na celi progi dolenjskih železnic Ljubljana Kočevje dela podjetnik sedaj marljivo in z veseljem gledamo napredek strogega vodstva, pridnost delavcev in konečno seveda narodni prometni dogodek. Delavci prihajajo iz vseh dežela, iščejo dela in kruha in ker je vodstvo za graditev zelo previdno, mora marsikdo s svojimi nedoguanimi nameni in dvomljivimi sposobnostmi iti naprej v dalnji svet. Predno odide, okrepi si navadno s svojimi drznimi pripomočki svoj lastnini in varnosti sploh nevaren značaj. Nadleguje poleg tega in berači od gospoda do kmeta; da celo krompirja na cesti ne pusti, umeje se povsem. Delavcev je sedaj v našem sodnem okraji blizo 700; a pomnožilo se bode njih število do 1200, sosebuo ko se prične graditi vodovod od Adamičevega mlina v Ponikvah do Predstrug. Vrhu tega je v Ponikvah posebna shramba za dinamit, v kateri jo dovoljeno imeti razstreliva do 1000 klg. Tukajšnje c. kr. žendar-merijsko osobje je pod vodstvom gosp. Wrinakele vzgledno; a obžalujemo, da nima potrebne podpore po pomnožitvi orožnikov, oziroma po ustanovitvi orožne postaje v Dobropolji. Take postaje ustanovile so se Skofel.ci in drugod. Naša želja je, da se zopetno potrude, Bosebno obč. predstojniki Veliko Laškega sodnega okraja ter potem kompeteue ob-lastuije skoraj pripravijo nekoliko za varnost naših ljudij in naše lastnine ter o mogočijo vstauovitev začusne žandarmske postaje v Dobrepoljah poleg naše v Velikih Laščah. Domače stvari. — (Jutri v Kranj!) Opozariamo še jeden-krat na jutršnji shod »Slov. društva" v Kranji. Iz Ljubljane se ga bode udeležilo mnogo rodoljubov, kakor čujemo, kar je tudi prav ter hvalevredno. Najpripravneji vlak za vožnjo v Kranj odhaja 5 minut pred poludoevom z južnega kolodvora, z državnega pa 2 minuti čez poludne in prihaja v Kranj 10 minut pred jedno uro. Tako bodo imeli jutršnji izletniki časa tri ure, da si ogledajo mesto in okolico, kajti zborovanje se prične ob 4. uri. Pri prosti zabavi sodeluje Ljubljanski pevski kvartet io tamburaški zbor „Sokola". — (Dva izleta »L j u b 1 j a u s k e g a Sokola".) Odbor »Ljubljanskega Sokola" sklenil je v svoji zadnji seji , da se društvo udeleži korporativno dne 14. avgusta tega leta slavnosti »Slovenskega pevskega društva" v Šoštanju, dne 11. septembra pa izleti „Sokol" v Jesenice. Podrobna poročila se bodo pozneje objavila. Toliko v odgovor in vednost tudi »Slovenčevim" voličkom, da se bodo vedeli pripraviti na obljubljeni vzprejem. — (Osobne vesti.) Na Mariborski gimnaziji imenovan je začasni profesor g. BI. Matek rednim profesorjem za računoslovje z nemškim in slovenskim učnim jezikom. — Gosp. dr. A. Primožič, naš rojak, dosedaj profesor v Iglavi, premeščen je na Dunaj kot profesor državne gimnazije v II. okraji. — (Umrl) in včeraj pokopan je bil v Ljubljani g. K ašpar Piki, rodom slovenski Korošec, dolgoletui upravitelj tukajšnjega brzojavnega urada Pred dvema leti je g. Piki stopil v pokoj. Rajnki je bil v vsem poslušen uradnik vsake vlade. Bodi mu zemljica lahka! — (Osnovni shod Št. Jakobsko-Tr-novske žeuske podružnice sv. Cirila in Metoda) bode jutri due 17. julija ob polu šesti uri v vrtnem salonu Lozarjeve gostilne , Rožne ulice št. 15 Na dnevnem redu je nagovor vodstvenega člaua, čitanje društveuih pravil, volitev začasnega načelniščva iu zastopnic k veliki skupščini v Postojim. — Vse one čč. dame, ki bo se že pri zadnjem zborovanji moške podružnice zglasile k pri* •topu, in druge rodoljubkinje, ki Žele pospeševati slovensko šolstvo, k temu shodu uljudno vabi osnovalni odbor. — (Pevsko društvo „Ljubljana") napravi jutri ob ugodnem vremenu izlet v prijazni Dol. Izletniki odpeljejo se ob 1 '„3. uri z vlakom do Zaloga, od tam pa krenejo peš v imenovani kraj. — (Kegljaška zveza »Edinost") priredi v nedeljo dne 24. julija t. 1. svoj običajni izlet k Belopeškim jezerom, h kateremu vabi uljudno vse prijatelje zaveze. Kdor se hoče izleta iz južnega kolodvora ob polu 7. uri zjutraj udeležiti, naj blagovoli to javiti zavezinemu tajniku g. Vekoslavu Jeniču, zavarovalničnemu prokuriatu, na Cesarja Josipa trgu v g. Mahra hiši, pri katerem ae tudi vsako izleta tikajoče pojasnilo dobi, najkasneje do srede 20. t. m. — (Iz c.kr. mestnega Solskpga sviMa Ljubljanskega.) O seji, katera se je vršila dne 11. t. m., dobili smo naslednje poročilo: Zapisnikar poroča o stvareh, ki so bile od poslednje seje sem rešene kurentnim potem. Prošnji nekega učenca za odpis v tekočem letu predpisane mu ukovine, se ugodi. Po nasvetu c. kr. deželnega zdravstvenega sveta se je naročilo vodstvom vseh mestnih in dekliških ljudskih sol, daje za zimskega časa v prvem in drugem razredu d o pol u danski pouk pričenjati šele ob devetih. Dalje se je vodstvom vseh dekliških šol ukazalo, da je v prihodnje opuščati razstave ročnih del ob »kh pn šolskega leta; zajedno je bilo o tem povodu sklenjeno, deželni šolski svet naprositi, naj ustanovi in izda učni navod za pouk v ročnih delih. Navodilo deželnega šolskega sveta o uravnavi in upravi šolskih vrtov, sproženo po lanski deželni učiteljski konferenciji, se je vzelo na znanje. Glede popolnitve na novo ustanovljenih učiteljskih služhinskih mest: sedmega na prvi in desetega na drugi mestni pet-razredni deški ljudski šoli, sta se stavila deželnemu šolskemu svetu dotična predloga. Prošnja nekega učitelja za denaruo podporo in pa prošnji dveh mestnih učiteljev za nagrado glede neobligatnega pouka v slovenščini so se predložile deželnemu šolskemu svetu s priporočilom ugodne rešitve. Učni črtež nekega privatnega učilišča se je zaradi odobrenja predložil deželnemu šolskemu oblastVU s primernimi predlogi. — (Tivolski nasadi v Ljubhani) zadobili so sedaj krasno lice. Posebno lepo okrašen je uhod k gradu in hitro se gledalcu obljubijo tu li razcveteli cvetlični nasadi na nekdanjem otroškem igrišči, kjer sedaj svira vojaška godba. Tudi Tivolski gozd je kaj lepo uspel in skoro bodemo lahko pozabili veliko škodo, katero je provzročil pred tremi leti nenavadni orkan. Obžalovati je le, da roditelji in varuhi otrok tako malo spoštujejo poziv mestnega magistrata, da ne gre kvariti gozda na noben načiu. Otroci, in to posebno iz boljših rodovin, trgajo najbolj žlahtne cvetke, da jih potem zopet vržejo na cesto. Tu ne morejo ni gozdni pazniki niti redarji v okom priti tej devastaciji, ker na vsakem kraji le ne morejo biti in sveta dolžnost roditeljev ter varuhov hi morala biti, da v interesu občinstva svojim otrokom zabranijo k vrnitev mladega gozda. Sicer pa na) bi mestno redarstvo tudi opustilo vsak ozir in take roditelje strogo prijelo ter dovedlo do zaaslužene kazni. Le par kaz novanj, takoj bode bolje. — (Šolska poročila.) C. kr. državna nižja gimnazija v Ljubljani izdala je letno poročilo za dve leti skupaj, to je za I. 1890/91 in 18131 92. Na čelu ima poročilo obširno, 21 strani obsezajočo razpravo g. prot. Ant. Stritola „t) metodiškem pouku uemščine v I iu II. razredu slovensko utrakvistiških gimnazij" in pa šolske vesti, katere podaje vodia g. Fran Wiesthaler. Obligatne predmete poučevalo je poleg vodie še 10 profeaorjav in gimu. učiteljev, neoblifjatne predmete pa 6 raznih profesorjev in učiteljev. L. 1890/91. bilo je učencev 305, do jednega vsi Slovenci — a poročilo je vender nemško! — iu vsi katoliške vere. Kouceru minu lega šolskega leta bilo je 344 učeuc^v, vsi Slovenci in katoliške vere. Odličnjakov je bilo 58, povoljni uspeh imelo )e 216 učencev, nepovoljni 37, pouav-ljalui izpit bode delalo 32 učeucev. — Prva mestna petrazredna deška ljudska šola iu obrtna pripravljalna šola v Ljubljani imeli sta v minulem šolskem letu 444 učencev. Razred II. in 111. imela sta po dva oddelka, razred IV. celo tri oddelke. Samo slo ven Bko govorilo je 431 učencev, slovensko in nemško 12, slovensko in laško 1. Vere so bili vsi rimskokatoliške. V Ljubljani jih je stanovalo 381, zunaj Ljubljane v bližnjih vaseh 03. Za višji razred sposobnih je bilo 339, uespoBobuih 103. Učuih moči je bilo 10, namreč voditelj in nadučitelj g. Andrei Žumer in 5 stalnih učiteljev, 1 katehet in 3 ua-mestoi učitelji. Z ljudsko šolo v zvezi je bila obrtna pripravljalna šola za rokodelske učence. V dveh oddelkih je bilo 119 učencev 22 ružnih obrtov. Poučevala sta dva učitelja in katehet. — (Promenad u i koncert.) Vojaška godba svira jutri opoludne v »Zvezdi". Mej drugimi točkami je na vsporedu tudi sekstet iz Smetanove opere „Prodana nevesta". — (Ponarejalci cigaret.) Lani zasledila je Ljubljanska policija celo, večjo organizovano družbo ponarejalcev in prodajalcev cigaret, katero je vodil znani Ljubljanski postopač Jožef Zima vulgo Lahov Pepe. Ker se je dognalo, da je bil del porabljenega tabaka ukraden, prišla je vsa stvar pred dež. sodišče, katero je dne 28. januvarija t. I, obsodilo: Jožefa Zimo na 6 mesecev, Franca Lam-pelna na 1 mesec, Rozalijo Feigl pa na šest tednov zapora, faktične prodajalce cigaret, Matevža Žagarja, Jurija Verčiča in Amalijo Čarman pa oprostilo. S tem pa stvar še ni bila dognana, kajti sedaj polastilo se je je Ljubljansko okrajno dohodarstveno sodišče ter dne 30. junija t. 1. razsodilo, da imata plačati Franc Lampel, bivši nadzornik v tabačni tovarni, 403 gld. 20 kr. globe, žena njegova pa 201 gld. fiO kr. globe in sicer zategadelj, ker sta spravljala v promet monopolsko blago, ne da bi biln plačala za to določeno pristojbino. Ako bi pa ne mogla plačati globe, obsojena sta prvi na 57 dnij, druga na 28 dnij zapora. Zaradi prodajanja ponarejenih cigaret obsodilo je imenovano oblastvo : Jožefa Zimo na 3000 gld. globo oziroma 1 leto zapora; Jožefo Zimo na 3000 gld. globe oziroma 1 leto zapora; Rozalijo Feigl na 2000 gld. globe oziroma 8 mesecev zapora; Amalijo Carman na (300 gld. globe oziroma 80 dnij zapora. Imenovano oblastvo obsodilo je vrh tega še celo vrsto natakarjev in natakaric; ter drugih strank v čutne globe, ker so kupovali in razprodajah ponarejene cigarete . — (Rimske grobe) so našli včeraj pri kopanji železnice v Kuni vasi (pri Ljubljani) koncem Andrejčeve hiše. Škoda, da je zemeljni used že vse potode stri. — (Nevihta s točo. — Črv.) Iz Velikega gabra se nam dne 18« t. m. piše: Dne 11. t. m. proti večeru je bila po celem soduem okraju Zati-škem velika nevihta, tako, da je na več krajih vihar razkril poslopja. Po celi krajni občini Česnjiee je pa vse sadeže do čistega potolkla toča, tako da kosijo ljudje vse žito, katero jim je letos obečalo obilo pridelka. Jednako je toča tudi v obližju na-pominane občine — v hribatem delu okraja veliko škode prouzročila. Tej ujmi se je letoB še požrešni črv pridružil ter hoče po nekaterih krajih našega sodnega okraja vse požreti. Ubogi trpin, pridno delaš, trpiš pa zaman! — (»Dolenjsko pevko društvo" iu „Dolenjski Sokol") priredita jutri pbpoludne izlet v Toplice k slovesnemu otvorjenju tamošnjega vodovoda. Izlet vrši se pri vsakem vremenu. — (Tretje letno zasedanje porotnikov v Novem mestu) prične se dne 1. avgusta. Porotniki izžrebali so se te dni. — (Občinska v o 1 i t e v.) V ČJ e š n j e v c u v Črnomaljskem okraji bil je voljen županom posestnik g. Jakob Konda v Gradniku, občinskima svetnikoma pa posestnika Jož. Rlut s Krvacjega vrha in Mat Hlut iz Cerovca. — (Roparski napad.) Dne 10. t. m. na večer prišla sta dva neznana moža, ki sta imela zagrnena obraza, v stanovanje oskrbnika graščine v Mirni na Dolenjskem. Doma je bila samo soproga oskrbuikova gospa Kunšičeva. Jeden napadalcev zgrabil je na zidu visečo puško, drugi pa je zahteval denarja. Gospa K. skočila je urno k oknu te klicala na pomoč. Na to prijel jo je napadalec za lase in vrgel ob tla. Pogumna gospa pa je skočila kvišku iu se branila z neko klopjo ter klicala vedno na pomoč. To je preplašilo na-dalca, da sta pobegnila v bližnji gozd. Odnesla sta saboj samo puško. — (Nova zmaga.) Tugepolnim srcem naznanjajo nemški listi zanje prežalostno vest, da bo v Št. Pavlu pri Celji, kjer je bil nekoč trdi nemškutar baron Utikelberg občinski predstojnik, zmagali pri občinskih volitvah narodni kaudidatje v vseh treh vohlskih razredih. — (Nove nemške šole.) Ljudski šoli v Konjicah in v Slov. Gradci razdelili se bodete tako, da bodeta dva razreda nemška, pet razredov pa slovenskih. S tem hote Nemci laglje doseči svoje po-nemčevalne namene. — (Novo društvo.) Pravila kmetskega bralnega društva na Ponikvi ob juž. žel. je c. kr. namestništvo v Gradcu potrdilo. — (Trt na uš) konstatovala se je oficijelno v Osevljeku, v davčni občini Gradiškuta na Goriškem. — (Novo italijansko Šolo v Istri) hoče odpreti »Lega uazioualu" pri sv. Nedelji v občini Vižinada ter je že razglasila, da je razpisana služba učitelja. ,N. Sloga" pozivlje vse rodoljube, naj poučuiejo ljudstvo o pravem času, da ne bode pošiljalo svoje dece v to Šolo, kjer se bodo le po-tujčevala in duševno ubijala, kakor se to zgodi po vseh zavodih, katere ustanavlja to društvo. — (Šmihelsko gradišče) Vsalc razsoden čitatelj bo koj sprevidel, koliko je resnice v popravku g. kustosa Miillnerja, zlasti če pomisli, da je gosp. kustos v št. 147. „Slov. Naroda" trdil, da je 9 m na globoko kopal, v št. 156 pa že trdi, da je 20 m kopal. — Pojasniti moram, da sem kopal za dvorni muzej le kot delavec S/.ombatbyjev, ki slovenski nič ni znal, in to z izrecnim dovoljenjem ranj-kega kustosa Dežmana. Ta je meni iz »politike" pustil kopati z gosp. Szombath yjem, češ, ali se bo kaj prida našlo. In ko se je res našlo, začel sem precej kopati le za naš muzej. Jernej Peču i k. Književnost. — »Slovanski svet" ima v 13. štev. nastopno vsebino: Slovanska umetnost iu znanost. — O kritiki dr. Mahnila. — I i, 11 u,. > n 1.1 h ii.n.iiiiuin. (pesen Puškinova v izvirniku m v prevodu). — Ruske drobtinice. — Dopisi. — Ogled po slovanskem svetu. — Književnost. — Sofoklejev Edip na Kolonu. V 43. suopiču „Narodne biblioteke", katero izdaja Kraj-čeva tiskarua v Novem meBtu, izšla je ta klasična drama Soloklejeva v prevodu g. R. Pe ruše k a. Prelagateli je dodal kratek životopis Sofoklejev, daljši uvod in nekaj kazal Držal se je, kakor poudarja v pripomenku, tudi v formeluem oziru kolikor mogoče izvirnika in dodal je ua kouci še slovarček manj znanih slovenskih oblik in besedij. Cena zvezku je 15 kr. — Z ognjem in mečem — historični roman, poljski spisal Sienkiewicz, posioveuil Podravski. — »Narodne biblioteke" 44. in 45. snopič donašata nadaljevauje iu konec prvega zvezka, ki obsegu 302 straui. O romanu spregovorimo morda obširneje ob priliki. Cena dvoinemu snopiču je 30 kr. — »Dubrovnik" —je ime glasilu »srbske" stranke, ki je počelo izhajati početkom meseca julija v Dubrovniku. Ustauovila se je tudi srbska tiskarna. — „Gusle", časopis za svietovnu i crkvenu glasbu, ki izhaja v Zugrebu, ima v 7. štev. nastopno vsebino. Pjevanje ie sredstvo za obrazovanje jezika i govora, čemu se uči teorija glasbe V Crtice o poriekiu nekih ilirskih popievakah, glasnik In v pjev. i glasb, družina, nove glasbotvorine i knjige o glasbi, Listak. Muzikalna priloga ima 4 točke mej njimi »Liepa naša domovina" za mešani zbor. — Ne ubij! Odgovor na Kreutzerovu sonatu, napisao knez Dimitrij Golvcin, s ruskoga preveo Stjepan Lukič. To delo utegue posebno zanimati one, ki so čitali Tolstega delo, ua katero se naslanja iu odgovarja tam razvitim načelom. Cena 30 kr. — Iz zapisaka vojnika Ivanova o vojni god. 1877. Napisao V. Garšin, S ruskoga preveo Stiepan Lukć. Pisatelj podaje zanimive črtice iz rusko-turške vojne v drobni knjižici, ki je izšla v knjižari Dioničke tiskare v Zagrebu. Cena 30 kr. Telegrami Slovanskemu Narodu": Dunaj 1 G. julija. Trgovinsko minister stvo je določilo , da se je tistim obrtnim vajencem, kateri so zvr.šili tro raz redno rokodelsko šolo, učiti samo poldrugo leto. IŠ1 1<>. junija. Cesarica prispela danes iz Karlovih vari. Pribram 16. julija. Delavci zahtevali, da jim plača uprava navadno mezdo za ves čas, odkar vsled požara ni moči delati. Ker delavsko odposlanstvo na pristojnem mestu ni ničesar opravilo, nastali resni izgredi. Upravitelj rudokopa je moral /bežati. Orožniki raz-gnali so izgrednike. Ministet stvo odredilo brzojavnim potem, da je ugoditi tirjatvam delavcev. Peterburg 16. julija. Zdravje se je GrierSU obrnilo zopet na slabo stran. Berolin Hi. julija. Nemški listi povdar-jajo soglasno, da utegne iz nasprotstva mej Bismarckoin in sedanjo vlado nastati veliko politično iiasprotstvo mej vlado in tistimi stran- kami, na katere se je Bismarckova nemško-narodna politika v prvi vrsti naslanjala. Grimzenhausen l.r>. julija. Pri Winds-feldu skočil tovorni vlak s tiru. Strojevodja, zavornik in kurilec ubiti. Kriv je neki paznik. Kazne vestu * (Slavni Pasteur) zbolel je tedni prav opasno. Zdaj se mu je zdravje obrnilo toliko na bolje, da je iz nevarnosti. Bolezen ga je jako oslabila, ter potrebuje še nekoliko časa, da bode okreval popolnoma. * (Erupcija Etue) se vedno razširja, lava razliva se daleč na okoli in pustoši nasade. Ako erupcija ne preneha, je velika nevarnost, da lava zalije nekatere bližaje naselbine. Posebno živahno ie bruhanje lave in razbeljenih tvarin na treh krajih, iz mnozih druzih razpoklin pa se izlivajo manjše množirm lave. * (Nekoliko o čebelarstvu.) Avstrija je mej vsemi državami najbogateja na čebelah. Šteje namreč 1,5T>0.000 panjev, od katerih se pridela na leto 20 do 25 milijonov kilogramov medu. Ako se računi kilogram le na 50 kr., znaša pridelek lepo vsoto 10 do 121 p milijonov goldinarjev. Blizu toliko čebel ima tudi Nemčija, namreč 1,450.000, ki dajo d kol u 20 milijonov kilogramov medu. Severne Amerike združene države imajo 2,900.000 panjev, v katerih pridelajo okolu 30 milijonov kilogramov medu. Tamošnje čebele dajo torej primeroma mnogo manj medu, nego v naših krajih in v Nemčiji. * (Blagajnik pobegnil.) Iz Belega. -grada pobegnil je glavni blagajnik srbske velike loterije Niko Pupi č. Poneveril je večjo svoto, katera se pa še ni mogla dognati natanko. Narodno zdravilo. Tako se sim- imenovati bolesti uteSujuče, miSice in živce krepčujoče. kot mazilo dobro znano .Moll-ovo francosko žganje in sol", katero ae splošno iu uspešno porablja ori trganju po udih in pri drugih nasledkih prehUjenja. Cena steklenici 9> kr. Po poštnem povzetji razpoSiija to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tnchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOhb-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh steklenic se ue pošilja. 2 (42—11) "Va/bilo. „Pedagogiško društvo" se obrača tem potem do vseh slovenskih učiteljev in učiteljic, tako tudi do slovenskega razuiunistva z nujuo prošnjo, da bi mu blagouvolili pristopiti, ker le tedaj bode mogoče nadaljevati začeto pedagogiško-slovutveno delo. Ako se ozremo na smoter tega jedi nega slovenskega pedagogiškega literarnega društva, menili bi, da ga ni učitelja, ui učiteljice, ki ne bi bil njegov podpornik, društvenik, sutrudnik. Žalibog, da temu ni tako, in le malo je število društveuikov. Skoro bi mislili, da slovenskemu uči-teljstvu ni mnogo do tega, ima li svoje literarno dredišče ali ne! Propad našega društva bi bil v nečast uči teljstvu, v8pevHtije njfgovo pa mu bodi v največji iu na|lepši atauovski pouos. Tu nam ni treba kazati šele na druge stanove, kateri z uajvečio požrtvovalnostjo goje svoje Btrokovno znanje Ozrimo se jedino le na slična pedagogiška društva hrvatska, češka, (»oljska, nemška itd., iu dvomimo, da bi našli pri njih mnogo učiteljev — tičitel|ic — uedruštvenikov Zato pa ta društva tudi lepo uspevajo in širijo ugled učiteljskega stanu! Res,.-da se naše društvo ne more po vsem meriti z jodnakimi iuuni društvi; a temu se takoj odpomore, kadar bi pristopili vsi učitelji in vse učiteljice k društvu in deloma tudi sodelovali pri njem, kajti mnogo tvarine je pri nas še neobdelane, mnogo dela in truda nas Ae čaka; posebno nam še nedostaje specijalne metodiko in pedagogi ških klusikov. Odbor se ne Btraši truda in dela, ako najde le duševnih sotruduikov in gmotnih podpornikov. Zdramite se torej častiti tovariši in tovari-ftice — br^z iz»eme! Žrtvujte malo letntno sebi v duševno korist, stanu pa v čast in pouos! Ako bi 8e sloveusko uciteljntvo ne odzvalo v obilnem številu temu uljudnetnu vabilu, bode najbrž odbor primoran opustiti nadaljno izdavauje .Letnika" iu izdajati le še posamne spise, in to tedaj, kadar Be oglasi zadosti naročnikov ali društve-nikov, OfcitDtna kadar hh razproda večina društvenih knjig, kateri« ima odbor še v svoii zalogi in ki so navedene spodaj. Z razpečaniem teh knjig bi si društvo uekoliko izboljšalo svoje materijelno stanje. Zato oh jednem uljudno vabimo Blovensko učitelj-stvo, da nemudoma seže po teb knjigah. Pred vsem nameravamo izdati »Jezikovnega pouka II praktiški del", potem »Nazorni pouk", »P o u k o č r t e ž i h v pomnoženi izdaji* in »Navod za obrtno strokovno risanje" itd. Odbor je pa tudi pripravlien, vsprejemati spise druge vsebine. A tudi izdajanje teh bjubov je, kakor rečeno, zavisim od p. ii. učiteljstva in se utegne zavleči dotlej, da se oglasi zanje zadosti naročnikov, oziroma društveuikov. Sploh pa prosimo častite slovensko u i • i t e 1 i h t v o , naj se blagoiz-voli p o strokovnih listih izjavljati, kako želi, da bi se za naprej uravnalo naše pedagogiŠko-slovstveno društvo. Letnimi izuaša 1 gld. in 10 kr. za poštnino. Primerni spisi razne vsebine naj se pošiljajo odboru. V Krškem, meseca julija 1892. Odbor. Za kmetijstvo. Znano je in dognano, da se pojavijo kužne bolezni pri naših domačih živalih najoije na spomlad, kadar je vreme nestanovitno, kadar pridejo ij hleva na pašo, ker upliva tO močno na organizem, zlasti pri mladi govedi, pri prašičih, ovcah, kuretmiii itd. Priporočati je torej da se uporabijo preservativna sredstva pravočasno in kot tako j ti „Kvvizdin korneuburski ži vinnredilni pra.set<. Kwizdina restituci jska tekočina, Kvvi/.dui prašek za prašiče, Kvvizdina tekočina proti driski ovc, Kvvizdm prašek za kurutniuo, piščance, gosi, race itd. že mnogo let znauo in obljubljeno. II. Zalivala. V«mI i vo i. inestneKs HluveimUeica otroškega vrten Šteje si v dolžnost v svojem in v imenu otročičev tem potom izreči najtoplejšo zahvalo mestnemu županu preblag, gosp. Grasselli-ju in njega gospej soprogi, dalje č. r. župniku MalenSeku, g. Valentinčičn i. dr., ki so o Bklepu šolskega leta omenjeni vrtec počastili s svojo navzočnostjo. Posebna zahvala pa tudi 6. g. župniku (Jest i-1 it u in gospej Tavčarjevi, ki sta blagovolila razveseliti nedolžno mladino s prelepimi darilci, lstotako prisrčna zahvala gospici Bavdekovi, ki je tudi pozneje darovala otročičera prav inična darilca. Bog vsem stotero povrni ! V Ljubljani, 15. dan julija 1891. T. LavrlČ vrtarica. Tulci i 15. julija. Pri w»iii>i : Fitetter, Wieschniuky, VVeiss, Eder, llernharri, Detitsch, Kellermaii, Bariuh z Dunaja. — VVeiss. Gltlck iz Budimpešte. — Dr. Gregorič iz Gradca. — Laskner ii Parili}. — Travo iz Idrije. — Rteppu iz Ljubljane. — Matijev is Zatfrebs Pri D»l4»MM| Hribar, llohman z Dunaja. — Ktglt Sflđsbranil, Sr.blotter I/, Gradca. — Udvaruoky iz Trata. — M' čn i k iz Kamnika. Prt fuiiaem kolodvoru: KerSu iz Putju. — Rožič iz Maribor*. — Ziruteld Is Goric«. Umrli iso *' Ljubljani: 14. julija: Marija Savli, delavčeva hči, 3 mesece, Koigrestii tv% št. 14, katar v čivvih. Ainaliia KriuVi-, žele/.o. etrojevodjeva hči, o let, Parne ul.ee št. 16. driska, — Kiuaiiiiel \Viesehnit*ky, umirovljeni ingeuir, 72 let, U onska cesta ftt. 19, marasmus. — Marija Podobnik, šolska vrtnarica. 2.» let, Pred Škofijo št. IV, jetika. 15. julija: Alojzija Kojic, delavk*, 18 let, Zvonar-ske ulicu Št. H, jetika. Meteorologičuo poročilo. Dan Ća« opazovanja Nlimje b>trometra v mm. Temperatura Vetrovi NndO Mo-krina v Mini. ! - 7. zjutraj 2. nun 7312 mm 13 3° C 1H6«C 18 9» C si. svz. si. sev. si. tsh. megla nI, L jasno ! 00"3 mm. , dežja. Srednja omimiiio.ioi« 15"2", r.w 3'H nad iioru>aU>tu XD 'a-na^jolr.SL borza dne IG julija t. 1. včeraj — daneb Papirna i-euta.....gld. 95*05 — gld. 9.V20 Srebrna renta.....„ 94 95 ~ , 95 — Pilata renta......, 112K0 — n 113 JO 5°/0 marčna renta ... „ 10090 — „ J0')75 Akcije narodne banke . . „ 996-— — „ 995-— Kreditne akcije .... „ 31*2-— — „ Bft8*— London......., 119-70 — n 119'7o Srebro......., —'— — _ —' — Napol........n H-51 — „ 9fil C. kr. cekini...... 5 69 — . f)B8 Nem like marke..... 58-62'/* — - M <}5 4*>/u državne srečke iz 1 1H54 . 250 gld. 142 gld. — fcr. Državne srečke iz I. 18t>4 100 r 182 , 50 „ Ogerska zlata renta 4°/,.......110 . 20 r Ogerska papirna renta 5u/0......loo „ 60 , Dunava reg. srečke SV, ... 100 gld. 122 , 50 p Zemlj. ohč. avstr. 4'/»°/o 7.\&ti zast. listi . 117 „ — r Kreditne srečke......100 gld. 189 . 50 , Kudolfove aročke...... 10 n 3 . 50 . Akcije anglo-avutr. banke . 120 „ 152 . — „ Tramway-drust. vel). 170 gld. a. v.. 236 , 25 m tsj ■— •s a •a ^ a. — 2 8 a- .2 9 c3 i- BlHIltlJ« K\SEL1NE kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let ua dirbrem glasil v vseh boleznih dilittl ia prebavil, pri protinu, želodčnem iu me-burnem kataru, izvrsten je za otroke, pre-(2-5) bolele in mej nosečnostjo. I. Niljhtiljiit diji'li'iifii;i in nsv»7.cviiln;i pijaJa. Henrik Mattoni, Karlsbad in Dunaj. Priloga »Slovenskemu Naroda" St 160, đnć 16. julija 1892. Ahčin Albin C Gledališke ulice it. 8, trgovina z želez jem, zaloga dinamita, kuhinjske oprave, kmetijskega in rokodeljskega orodja, štedilnih ognjišč, peči, nagrobnih križev itd. priporoča po najnižjih cenah. __ (628-8) Baucon Andr. •tolar, Dunajska cesta št. 7 (Frohlichovs hiia), II. dvorišče, priporoča se častitemu občinstva ta in na deželi za vsa stolarska dela in poprave po nizkih cenah; prevzema v popravo vsa v njegov obrt spadajoča dela. __(616-8) Bilina F. & Kasen Židovske ulice št. 1, priporočata svojo bogato zalogo vseh vrst rokovic, tako od usnja (lasten izdelek), kakor tudi od družeča blaga. Ki rurgične obveze (le lasten izdelek), jamčeno najboljše vrste, z raznimi kirurgičnimi Eripravami. Velika izbora ravat, t.lačnikov, glavnikov, krtač, mila in parfumov. Vse po najnižjih cenah. __(569-9) Binder Karol stavbeno in pohišno mizarstvo s parom, Parne ulice, priporoča se čast. p. n. občinstvu in gg. stavbenim podjetnikom za obilo naročeva-nje vseh v njegov obrt spada-jočih del, katere izvršuje po najnižji ceni. Načrte in troškovne preudarke pošilja brezplačno. (570-9) Blumauer L, jermenar in sedlar, Šelen-burgove ulice, priporoča čast. p. n. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih konjskih oprav, sedlov in jermen po nizki ceni. Izdelovanje vsakovrstnih jermen za stroje. _ (571-9) Brata Eberl tovarna oljnatih barv, lakov in tiroeiev, slikarija vsako-vrstnih napisov, pleskarsko podjetje za stavbe in hišno opravo, za Frančiškansko cerkvijo št. 4. v hiši g. G. Vilbarja. Velika zaloga no-rimberških copičev, priznano najboljše vrste, kakor tudi vseh drugih v to stroko upadajočih predmetov. Nizke cene, točna iu dobra izvršitev. — Posebno opozarjamo p. n. občinstvo na najine, v deželueui muzeji v obrtnem oddelku razstavjene izdelke. ____(672 9) Detter Fran Stari trg št. 1 (nasproti železnemu mostu), priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih finih šivalnih strojev po nizki ceni; različne kmetijske stroje, kakor: mlati l-nice na vlačilo (Goppel) iu na roko, slaiuorezuice, žito čistilno in odbiralne stroje, odtrgače za koruzo rohkati, stiskalnice (prele) za vino in sadje, blagajnice, varne pred tatovi in ognjem. (620-8) Drenik Marija „v Zvezdi", v hiši .Matice Slovenske", priporoča svojo bogato zalogo nogovic, kravat in perila za dame in gospode lastnega izdelka. Nagrobni trakovi itd., blago za izdelovanje čipk, opersniki, spleteuice in lase. Zaznamki krstnih imen itd. za ueveBte izvršujejo se natančno po naroči lu!__(628-8) Frisch Ivan jermenar in sedlar, Marijin trg, priporoča svojo veliko zalogo angleške oprave za kouje in kočije, sedlov za vojake in zasebne jezdece, kovčekov za potovanje iz usnja in lesa za gospode in dame itd., raznovrstna jermena za daljnoglede, stroje. Velika zaloga listinj iz usnja za mali in veliki denar, za vizitnice, »inodke in tobak itd. itd. (614-8) Kajzelj P. Stari trg it. 18, trgovina s steklom in porcelanskim blagom. V zalogi so vedno najrazličnejše svetilke, cerkveni svečniki, podobe v okvirih itd., barveno steklo za božje hrame. Prevzema v to stroko ■padajoča naročila pri stavbah, katera izvršuje točno [n ceno. Največja Izbera kuhinjskoga orodja. (618-8) Herceg Jos. brivec, Stari trg št. 4, priporoča se častitemu p. n. občinstvu za cenjena naročila. NaroČila za brijanje so vsprejemajo tudi za ua dom ter se ista vestno in točno izvršč. (1515-8) Hoflfmann Frid. urar, Dunajska cesta št 1*5, priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih srebrnih in zlatih žepnih ur, francoske in amerikanske buditelje, ure z nihalom, stenske uro itd. Popravo so izvršujejo natančno pod poroštvom. (608-8) Hoffmann N. Mestni trg št. 12; izdelova-telj kirnrgičnih instrumentov, nožar in orožar; odlikovan z diplomami, svetinjami itd.; izdeluje po naročilu vsa v njegovo stroko spadajoča dela ter prevzema tudi popravljanje in brušenje nožev. Prodaja na debelo in drobno. (574-9; Jax J. na Marije Terezije cesti, priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih šivalnih strojev in biciklov po nizkih tovarniških cenah. Pre zema tudi vsa v to stroko spadajoča popravila. Ceniki pošiljajo so na zahtevo zastonj. (611-8) Jesenko B. Stari trg, priporoča svojo bogato zalogo narejenih oblačil lastnega izdelka za moške in dečke po najnovejši šegi in nizki ceni; velika zaloga zimskih sukenj, srajc, jopiče v, spodnjih hlač ter kravat itd. (575-9) Kenda H. na Mestnem trgu. priporoča krasno okičene klobuke za dame po gld l 80, 2 50, 8'SOi 4-80, f>-50. B'80Y Ilustrovani cenik franko. Cisto svi.nati foulard po 65, HO kr., gld. I* 10, 1-30, čisto svilnati Sarah vseh barv po gld. 1*10\ čisto svilnati Merveilleux po gld. 1-65, 1*80, čisto svilnati žepni robci po 38 kr.; čisto svilnati črn Diagonal in Bro-cat za jopiče iu cele obleke po gld. 1 20, 165. (012-8) Klauer J. trgovec na (i lavnem trgu („pri voglu"), priporoča veliko svojo zalogo špecerijskega blaga, kakor tudi vsake vrste žganja, nuna in likerov, posebno pristni sli vovec, tropiuovec in brinje-vec. (576-9) Kosir A. jermenar in sedlar, Kolo dvorske ulice poleg južnega kolodvora št. 2 1, priporoča se častitemu p. u. občinstvu /a izdelovanje vsih v njegovo stroko spadajočih del. I/deluje jermena za Btroje iz najboljšega usnja. V zalogi ima vedno vso opravo za konje, jezdece itd., sedla od gld, 12, jezdna oprava od gld. 2H naprej Tudi bo na razpolsgo kuvčeki m druge potne torbice za gospe iu gospode po nizkih cenah. _ (627-8) Ravnihar i. Židovske ulice, priporoča veliko svojo zalogo oblival za gospode, gospe in otroke; dobro in trajno blago, lastni izdelek ter po nizkih cenah. Zunanja naročila izvršujejo so točno in vestno. 1580-8) Fajdiga Filip mizar v Slonovih ulicah, priporoča svojo veliko zalogo raznega pohištva; vsprejuma vsa v njegovo obrt spadajoča dela, katera izvršuje točno iu ceuo. (573-9) Kunst Al. Židovske ulice št. 4, velika zaloga obuval lastnega izdelka za dame, gospodo iu otroke je vedno na izbero. Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se uzoreo uposlati, (607-8) Podkrajšek Marija Spitalske ulice, ima v vedni zalogi vsakovrstne sube vence iu cvetlice, šopke za cerkve, nagrobne vence in trakove, otročje oblačila, čipko, čepice, predpasnike, oprs-nike in sploh lišp za šivilje in krojače. (631-8) Lassnik Pet. trgovec, Gledališke ulice, priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih mineralnih voda in vrelcev, špecerijskega in materijalnoga blaga, barv, lakov, čopičev, tu- in inozemskih vin, posebno najfinejši cipro, malaga, maršala, mal-vasina in rusterski samotok ; najboljši ruski čaj, rum, co-guac, tropinovec, hrinjevec, slivovec in druga najboljša žganja po nizkih conah in točni postrežbi. (658-7) Mikusch L. Mestni trg 9t. 15, priporoča veliko zalogo dežnikov in solnčnikov lastnega izdelka po najnižjih conah. Preobleke in popravila izvršujejo se točn i in ceno. (613-8) Miiller J.' fotografično-artistični zavod v Frančiškanskih ulicah št. 8, priporoča svoj atelier za vsa v fotogra; čno stroko spadajoča dela, kakor: portrete, krajepise, interieurs, reprodukcije, vsakovrstne podobe, pisave, načrte itd. Momentne fotografije za otroke, jiovek-šanja vsako vrste po najnovejših skušnjah. Vsprejeuilja vsa v fotogratično stroko spadajoča dela po najnižji ceni. ____(577-9) Nolli F. S. stavbeni in galanterijski kleparski mojster v Ljubljani, izvršuje vsakovrstna pokrivanja streh in zvonikov z raznovrstnimi kovinami. Na izbero je bogata zaloga različne kuhinjske in hišne oprave. Posebno se priporoča za vodovodne naprave in vse v to stroko spadajoče poprave, napravo kopeljskih sob, klosutov itd. Vsa dela in dotične poprave izvršuje najceneje. Proračuni pošiljajo se na zahtevanje brezplačno. 1578-9) Pakič M. na rasnifa razstavah odlikovana, 1. 1822 ustan. tvrdka v Ljubljani ima vedno največjo zalogo raznovrstne garantirano pristne žime, večinoma lastnega izdelka, morske trave (Seegras , Škafov, če-brov, lirenr, finih in navadnih košar, jerbasev, sit, reščet tiejih kletk, peharjev, stru-ceuc, s.um, slaiu-podvcžnic itd. in kupuje vsako množino verbovih šibic (protja za pletenje, konjskih in kravjih repov, kozine itd. Izdelova-telj raznih obrazcev Puppen-Hiiste za šivilje in krojače in pit tonih, kovčt gov za potovanje, skatjje s patent, zaporo za poštne pošiljat", e itd. (62'. i 8) Pibroutz P. niodistinja, Mestni trg št. 3, priporoča svojo veliko /.alogo Dunajskih klobukov iu slanini kov za dame, trakov, peres, cvetk, modrcev ter vsakovrstnih volnenih, cvirnaiih in svilenih rokovic. Prevzema tudi vsa popravila ter jih izvršuje točno in ceno. (656-7) Ranzinger R špediter na Dunajski cesti št. 15, prevzema vsakovrstne izvožnje iu dovožnje na c. kr. državni in c. kr. priv. južni železnici, z zagotovilom točnu iu cene izvršbe. (617-8) Ranth M. (Viktor Ranth), Ljubljana, Marijin trg št. 1, priporoča veliko zalogo oprem za krojače in čevljarje, bcloprte-nega blaga in pod vlek, bombaža in ovčjo volno, preje za vezenje, pletenje, šivanje in kavljičanje, tkanega in nogo vičarskega blaga, predpasnikov, životkov iu rokavic, pozamentirskega iu drobnega blaga, trakov, čipk in pet-Ijauj, čipkastih zaves iu preprog, umeteljuih cvetk in njih delov. (659*7) Petrin J. mešč. stavbeno in bišno mizarstvo b stroji iu parom, priporoča bo p. n. občinstvu za vsakojaka pohišna delu, gg. stavbenim podjetnikom za izvršitev mizarskih del za stavbe. V zalogi jo vedno suh iu dober les. vsakojaka naročila izvršujejo se reeluo in solidno ter po pošteni ceni. Ceniki iu troškovni preudarki zastonj in franko, (785-4) Razinger J. sedlar, Poljanska cesta Št. 2ti, izdeluje natančno po naročilu kočije in druga v njegovo obrt spadajoča dela. Popravila vsprejemajo se ter izvršujejo točno in po nizki ceni. Risani vzorci pošiljaj'* se na zahtevanje brezplačno. Naročila na novo kočije izvršujejo so v toku 8. tednov. (632-«) Reich Jos. Poljanski nasip, Ozko ulice št. 4, priporoča čast. občinstvu svojo dobro urejeno kemično spiralnico, v kateri so razparane in norazpurano moške in ženske obleke lepo očedijo. Pregrinjala vsprejmo se za pranje in crem v po-barvanje. V barvanji vsprejuma se svilnato, bombažno in mešano blago, liarva se v najnovejših modah. (581-9) E. Reksingerja nasledniki optični zavod, Pod Trančo št. 2 v Ljubljani, priporoča svojo bogato zalogo gledaliških gledal, daljnogledov, lovskih in potovalnih poljskih gledale, raznovrstnih očal iu naočnikov. Daljo ima veliko izbero fizikaličnih in matematičnih strojev : Vodne tehtnico, stavbinske moro, kompase in vse V to stroko spadajoče stvari. — Vsakovrstne poprave izvršujejo se takoj po nizkih cenah. (660-7) Rudholzer Nik. urar in optikar, Mestni trg št. 8, zalagatelj kontrolnih ur visoke c. kr. avstrijske in kralj, ogerske vlade, zapriseženi cenitelj v ojitiški stroki, priporoča svojo zalogo dobrih ur po nizkih cenah. (631-8) Rudholzer V. vdova trgovina ur, na voglu Židovskih ulie, priporoča svojo zalogo švicarskih, zlatih in srebrnih topnih iu stenskih ur, budiltiic itd., po jako znižani ceni. Popravila se izvršujejo točno, ceno in najnatančneje. (682-8) Slitscher Alb. trgovec 7. železom in špecerijskim blagom, Dunajska cesta št. priporoča gospodinjam vsakovrstno kuhinjsko in hišno orodje; za ohrt- nike najboljše orodje avstrijskega iu inozemskega Isdelka. Fino pozlačene grobne križe, žage, pile, cveke, pipe za pivo, angleške verige, ključa v nieo itd. po najnižji ceni. (6B7-7t Soklič J. Pod Trančo pri Čevljarskem mostu) priporoča svojo veliko zalogo izbornih klobukov, slamnikov m čepie. od najuavnduejših do najfinejših. i»lago je iz prvih tovarn. V zalogi ima tudi nove sokolske čepice. (583 SI) Sprajcar Ivan stavbeni in umetni ključar, Kolodvorske ulice 83, priporoča njegove valeaste ogrnile za okna iu vrate, lastni izdelek, prava jeklena pte bo vina, s tihim zaporom iu trajnostjo. Popravila v tej stroki bo vsprejemljejo ter izvršujejo natančno in po ui/.ki ceni. (62o-4) Evgenij Betetto tovarna za metlje, v Ljubljani, Florijanske ulico št. 3, priporoča čast. občinstvu in gg. trgovcem svojo veliko /alogo vsakovrstnih metelj od najfinejših do najcenejših po najnižjih cenah. Ceniki so na razpolaganje zastonj in franko. (710-6) Stadler Jos. stavbeni in galanterijski klepar iu uradno potrjeni vodovodni instalater, Slan trg št. 15 in Čevljarsko ulice št. 4, priporoča se za vsa v njegovo stroko spadajoča BtSV-binska dela v mestu iu ua deželi, kakor tudi za popravila. — Vodovodne napravo vsake vrsto provzcmlje ter z vso natančnostjo in poroštvom izvršuje. Troško vniki pošiljajo so na zahtevanje zastonj. (619-8) Uranič Andr. ključavničar, llilšerjeve ulice št. 12, priporoča p. n. občinstvu svojo -dobro urejeno ključavničarsko obrt za izde-lovan|o vsakovrstnih hišnih in Btavhinskih dol tu iu ua deželi, Izdeluje raznovrstna štedilna ognjišča, ograde, okovo itd. Popravila izvršujejo so točno. (Jene solidne iu uepretlrauu. (786-4) Vanino Vek. Židovske ulice (preje zlatar Kapsch), priporoča svojo trgovino vsakovrstnih nožev iu škarij iz najfinejšega angleškega jekla. Vsprojomlje tudi brušenje in čiščenje vsakovrstnih kirnrgičnih predmetov itd. (609-8) Pielick in Brida tovarna za metle, Gradišče št. 9, priporočata cenjenim gospodinjam iu gg. trgovcem lastno isdelovanjevsakoj akifa metelj \z riža, od najfinejših do najcenejših. Delo izborno in trdno. Ceniki zastonj in franko. (732-4) Mersol Franja na voglu Židovskih ulic št. 2, priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih ročnih dol iti predtiskarijo črk (uionogra-mov), raznovrstnih drugih OSOroev za šivilje, svile, kakor Oprsnlkov, predpasnikov itd. po nizki ceni. Popravila so vsprejemljejo ter izvršujejo točno in dobro. (781-4) Schaffer Albert rokovičar iu trgovec obvezil. Kongresni trg 7, priporoča svojo veliko zalogo dunajskih letnih in zimskih rokavic, oprsnikov, najfinejših kravat za gospode, za vratni kov iu naročk, francosk. mil in di ščhv; zaloga kirnrgičnih ob-vezil iz kavčuka za bolnike (U30-8) Ign. Faschinga udove kljućavuičaruica v Ljubljani, Suknarske ulice št. 3, priporoča bogato svojo zalogo sledilnih ognjišč solidnega dela po najnižjih cenah in vspre-jema tudi vsakovrstna stav-binska dela. Zunanja naročila izvrše se točno. (712-5) Leveč J. trgovina deželnih pridelkov, v Ljubljani, pri mesarskem mostu. Kupuje vsakovrstno rastline, semena, korenine, rože za zdravilu, kakor Ar-nikove rože, Sentjanžove koreninice, bele kresnico, češ-minova zrnja, smrekovo seme, tršljikovo lubje, ržene ro-žičke in druge poljske pridelke. Seno za konje iu govejo živino v večjih množinah. Trgovina z raki itd. lllago kupuje po najvišjih cenah. (768-8) Krejči A. klobučar in krznar, Kongresni trg, priporoča p. u, občinstvo svojo bogato zalogo klobukov, slamnikov iu čepic po najnižjih cenah. Zunanja naročila izvršujejo so točno iu BtrogO po naročilu. Kupujem tudi raznovrstne kožu po mogoče visoki ceni. (766-8) Kreč Fr. krojač, Židovske ulico št. 8, priporoča Se j». n. občinstvu, uradnikom iu častnikom za izdelovanje oblek in uniform po najnovejšem kroji. Mnogoletna izkušnja v izdelovanji vojaških oblek, omogoči me, da vsako delo izvršiai natančno po zahtevi ter eeno iu solidno. Cene nizke iu točna postrežba. I'zoren pošiljam na zahtevanje franko (76.-I 8) .los. Bernarda nasled. JULIJ KLEIN Ljubljana Marijin trg št. 4 in Gledališka ulice št. 4 priporoča svojo veliko zalogo steklenine, porcelana in beloprstenega blaga; okvirov za podobe, petrolejnih svetilk in raznih šip; stekleni aparati sa komično, Bstika- lično in lar inaoevtieno iij»o-rabu so vodno v zalogi. — Velika izhera vsakovrstnih steklenic za pivo z in brez varstveno zapore; steklenic za vino in ovitnie, 8'/j litra drieČlh in 5 ko težkih, na-vlašč za poštno odpravljanje napravljenih za razno BOČivje iu sadje; nadalje raznih (»pletenih steklenic za vsake tekočine, steklenic za kousorve s SamolastnO zaporo ter najboljše za vklado kuhanega sočivja in sadja. NOVO! NOVO I Pošiljam tudi <-iiiitillritii»4 arnu sit «1» Nčenje vankoJMklli mli>-Icleillfl. (,62-2) Nagv Štefan prej Praoče Tercek, Ljubljana, trgovina z telemnino, k 1111111 j h k i 111 in drugim 0'ro'd- jen, kovnim, sidai sko-klju-čavničsrskim iu kovinakiin blagom ji: od dnu 1. julija 180) nadalje na Valvasorjevem trgu n. p, v poslopji okrajnega glavarstva, (rti.') L Cassermann F. krojač, Selenburgovo 3 ulice 5t. 4, priporoča g B ae častitim p. n. gg. £ uradnikom za i/delo- P s vanje moških oblek in r* ° uniionu po najnovej- ? ĆL. lem kroji. Zunanja na- c ročila izvršujejo točno, vestno iu po nizkih conah. Uzorci so na razpolago ter se pošiljajo na zahtevanje franko. (76H-3) Karinger K trgovina pri knezu MiloSu v Ljubljani, ustanovljena leta 1HI17, priporoča svojo zalogo tinih galanterijskih, norim-berskib in japonskih utnct nih izdelkov, ženskega ročnega dela, čipk iu raznega blaga za čipkanje. Vsako vrstnega orožja, pušk, revolverjev in drugo. Najfinejših dišav: orodja za pisanje, risanje, slikanje; potnih, lovskih in angleških rekvizit za ribiče itd. Vsakovrstne pred tiskarije za šivilje in druge. Velika zaloga otročjih igrač, /.birka starin. Naročila izvršujejo se točno in ceno. (761 3) Karol C. Holzer Ljubljana, Dunajska cesta /. a I o )i a špirita, žganja, špecerijskega blaga in barv. (814-D Hartmann I. A v Ljubljani, Hotel Evropa. Originalno dobivališču za garantirano Coctiuel-ovo gela-tino za izdelovalce slamnikov in žolče, najboljše sredstvo za čiščenje in zboljsevanje vina. Navod za porabo prideno so tistemu, kdor to želi, zastonj. (.770-3) Druškovič Andr. trgovina 7. zelcznino, ottrit-ski, kljiičarskimi izdelki in materijalnim blagom. Zaloga vsakovrstnega hišnega ln kuhinjskega orodja. Popolna oprava za neveste. Točna in cena postrežba. (705-3) Ljubljana. Mestni trg t»/10. Fabian J. trgovec, Valvazoijev trg, priporoča svojo veliko zalogo kolonij al nega, špecerijskega in materijalnega blaga, finega ruma, konjaka, likerjev. Pristni brinjevec, tropinovec in slivovee je vedno v zalogi; raznovrstna vina: rusterski samotok, malaga, uiadcjra, bordeauN itd. Prodaja rut (Libelo iu drobno. Zunanja naročila izvršujejo se točno iu ceno. (7t'>7-3) J. N. Potočnik krojač, Kongresni trg št. 17, v nunskem poslopji, priporoča so čast. p. n. gg. uradnikom za izdelovanje moških oblek in uniform po najnovejšem kroju. Zunanja naročila izvršujejo so točno, vestno in po nizkih cenah. Uzorci so ua razpolago ter se pošiljajo na zahtevanje franko. Priporoča se tudi častiti duhovščini za izdelovanju sukenj in talarjev. _ (HIlM) Buggonig J. sodar, (iradiŠčo, priporoča so p. n. občinstvu iu gg. pi-vovarnarjem za izdelovanje \sakovrstmh v njegovo obrt spadajočih del. Prevzema tudi vsa popravila razmh sodov za vino in pivo, katera izvršuje točno in po nizki ceni Kupuje iu prodaja tudi nove in sta; o vinsko sode. (764-3) Cimperman PESMI. Hroširane 1»n kr.« vezane z zlato obrezo k~1«1. ' •<><>. J. Griontini (6) v Ljubljani. (i>-7) Lepo, svetlo (800—*J) stanovanje za samca Mori Irg nt. s H Nobaini in balkonom, da se v Dajem as »vkunI ali iio*«-iiib«*r. Posebno pripravno kot pisarnica, agentura ali zdravniško ordinacijsko stanovanje — Vuč jo izvedeti pri zol»oE«lruvOikti A. 1'mIcIiel-n. Nepremočne vozne plahte različne velikosti in kakovosti ima vodno v zalogi in jih daje po ceni (860—48) Npvdlter «•. kr. prit. jo/ur *«*loxiil«-«'. v Ljubijitoi, »n l>iiiiu|*Ui «■«••*! 1 Nt, !.">. Tujcem in potovalcem priporočajo bo sledeče (439—14) restavracije in kavarne v Ljubljani. pivovarna J. Auer-ja, ^^Sum \:Je\V*tn— gT \'elik zračen vrt s steklenim salonom iu kegljiščem. Točna in cena postrežba. J- Auer, pivovsr. Restavracija „Pri Zvezdi", jgflS zračnim vrtom, steklenim salonom in kegljiščem. Priznano izvrstne jedi in pijačo in skupno obedovauje. F. Fer lin©, restavrator. Hn+ol Pri Qlnnn" t vrste; v sredi mesta in Umi „rn OlUnU , v l)IjSini c kr po5tnega in brzojavnega urada; sobe od 70 kr. naprej; restavracija iu kavarna v hiši; železna in parna kopelj, urejena po Francovih kopelih po o. kr. vladnem svetniku g. profesorju dr. pl. V al en t i. A. CAueMda, hotelir. Gostilna „Pri VŽrintu", Bgf JBžh^ lepi prostori, čedno sobo od 60 kr. naprej, pristna vina in izvrstno Mengiško marčno pivo, priznano dobra jedila, prijazna iu točna postrežba. Velik senčnat vrt in kegljišče. II. Baje, gostilničarka. aostilna „Pri Avstrijskem cesarju", Sv. Petra cesta št. h. Lepe m cčno sobo od 40 kr. naprej, postrežba točna, najboljši črni istrijanec, pristna hrvaška vina iu dolenjski cviček, pristno Steinfeldsko marčno pivo, vsako sredo in petek svežo morske libe, pohvalna kuhinja. Senčnati vrt in krito kegljišče' Naročila na obed vsprejemajo so vsak dan. Ivan TO.tl, gostilničar. S" vicarija (Pod Tivoli), HaSrEliUHfe Ljubljano, domača, tirolska in italijanska pristna vina, vedno sveže pivo prvih pivovarn, izvrstna kuhinja hi točna postrežba. Priporoča se si. p. n. občinstvu in gg. potovalcem (788- 4 H. Ktler, restas intčr. Restavracija Weber, S^H^S stvu za mnogobrojno obiskovanje. Točna postrežba, izvrstno pivo in dobra kuhinja. Primerno nizka cena za opoludanski obed. J. Weber, restavrater. Cn^tHna Pri Lini" Židovska ulica, priporoča uauma „rn Lipi , Be ca8titemu p n. občin-stvu za mnogobrojni obisk. Za pristno pijačo in ukusno jed se jamči. Marija Cirer, gostilničarka. Eavarna „National" {^M^JSjg strežba En izvrstna pijača. Na razpolago so vsi slovenski listi in trije biljardi. Fr. Krape*, kavarnar. Kavarna Purnna" 1- vrste; Dunajska cesta, rtVctrilct „CVrupd , v br|tit|i driavnega iu juž. železnice kolodvora. Trijo biljardi, lepa veranda ih razgled na najbolj živahen prostor. Slovenski in slovanski časopisi. Točna in cena postrežba. A. Krapi, kavarnar. Kavarna „Valvazor", gtr^N Ijardi in 50 razmb časopisov. 1'ostiežba točna in cena. A. Mtiipau. kavarnar. Nadmlinar zmožen slovenskega jezika, samec, dober delavec, ki moro položiti kavcijo, vzprejme so takoj za vodstvo majhnega vaH-nrjcM ■•»■ina na ItranjNkeiu. — Ponudbo je poslati anončni pisarni V. Mu Mer j a v Ljubljani. (809—1) Praktikant vn|»r4'|mi> s«' lakoj V trgovino manu-lukliirneipa Magit. (802—2) Več. se pove pri upraviiiAtvn »Slovenskega Naroda". 4AAA pikemnklh mark, okoli 170 vrst, 60 pf., II II II I um Crt7-"'h prrkomoraklh *.SO 120 II II II I '>"t|Sili evropNkili 2.SO JI. pri «. Keeh-MKJVJVJ In,.yfr, Korimbfrk. Nakup. Zamena. 1744) Xd£ejo s©: (lotim kuharica, lilfiina za gospodo, izborne službe. — Vefc je izvedeti (815) v pisarnici O. JE^iu«, na Bregu št. 6. iNa najnovejši in najboljši način umetne (228—381 \v alte t« ze>fcavf a 1 ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- 9 vanJa in vse tobue operaolje9 — odstranuje X mobue bolečin« z usmrtenjem živca ♦ zobozdravnik A. Paichel, J poleg čevljarskega mostu, v Kohler-jevi hiši, I. nadstr. J »0O«O0»0O0»OO0*OOOOOO*0OO»+«>O0OO»«*O Trgovci no mudite, In hitro naročite — Cenik, kter zastonj vam da Tovarna A. Nussbauma. Nastlovite v AjdOVŠIlO Naglo se poslal vam bo! Zn polžke in jeČmenko, Kolca in nitke tenko, Izdelke testenine, Okusne prav in fine, Kuiuene pa tud bele In drobne in debele, Makrone napolitanske, Izdelke italjanske Slovenec raj kupuje Ki doma je izdeluje! Se jajemi al' pa čistim Studencem vodno bistrim Ki tu v tovarni zvirn, ln pa nikdar ne hira, Testo se zamesuje Brez rok, in ga zdeluje. Oprav'jo to vse moji Vsi nevmazljivi stroji. I -e ta moj nov napredek Donaša čist izdelek. Pregledovati to gos peni Pustim — drugim pre- povem. Ko bi le vsak to vedel Vsak moj izdelk rad jedel Ker snažno jed ljubi vsak Uodsi moder ulj bedak! Tudi Jajca kupujem I (758-3) Uran in Večaj Ljubljana, Gradišče, Igriške ulice št. 8 priporočata (510—14) p. n. Častitemu občinstvu svojo veliko zalogo vsalcovrstnlli pečij in glinastih snovij kakor tudi Atoclllttilcov in vaeh v to stroko spadajočih del po nlmklb cenah. jiiriMnBnfrBBiMiM i Viktor Bolaffio n vinski trgovec j| nnzuanJB, da bod«) od ftue iivgu- ^ »ta> t. 1. imel svojo vinske kleti I v latnem poslopji (Ko8-i) poleg Ljubljanskega drž. (Rudol-fovega) kolodvora v Spodnji Šiški, Dalmatinska vina. Bratje Didolić v ?brok«s cjii -:w) Zalafratolj za bolnice, hotelo, zavode, kopeli, vlile, zasebniku itd. — Ceniki zastonj. — Zunanja naročila ho točno izvrsč. — Kdor kupi več, dubi odpust od cene. i mffl@gifflfflffl@ifflimifflfflfflfflfflfflffl®mm Zobni zdravnik iz Berolina UNIV. MED. ce- stari trg- št. 4 Lsjubljana. I. nadstropje ordinuje od 9.—12. ure dopoludne in od 2.—5. ure popoludne; ob nedeljah od 9,—11. ure dopoludne; za siromake ob petkih od 9. do 10. ure dopoludne. (i«>—ar«) SteTT. 5207. Mupiii razglas zaradi zagotovljenja predmetov kruha in ovsa za leto 1893. Zakupna obravnava bode ■ it 5* T. m m •m r. M M p 9\ rs oo a) > o -o 1 00 O) ti < l-H rt S S on o O - (1) K 'd g d I to M O o m ii Ho U T! rH I "9 J J rti* o (d 3 s os bit Cd o (D l> O rH (D 0 za zakupno postajo o 'g a >o a> o za cas od (Jo Za nastopne p ribi iž ne preskrbovale potrebščine posadklnih čet. zavodov in rJežalnobrambanih oddelkov na dan kruha ovsa 840 38(50 4200 5040 gramov porcij l'i'iltli/n;i tekuću letne potrebarfna oziroma |iut rt1 lise i no za II mesečno dobo |»o-codee za kruli za Jndenbargf Trhli in Malliorid /.naša k ruba ovsa porcij me- tersk , cent. Specijalni pogoji Judenburg Bruk ob M. Ljubno IVTarein 50 OD ! * Radgona Ptuj Celje Strass Ljubljana Toplice Celovec Št. Vid ob C. Beljak Trbi± Malboret Predil (zapor soteske) Jezernica (zapor doline pri Raiblu) Bovec (z zaporom Bovške doline) Wolfsbcrg C (I) (!) -S Koper Gradiška U k cd —5 w 336 812 93 29 238 450 I 443 150 2 55 81 189 14:5130 — 113880 — 33945 — 10585 — 8G8702321 1042501 — lGITOOj — 54750 2983 51 30 89 40 272o 2700 Št, Peter Jezernica M H 0 gr po kr. reci j mesečno reservno zalogo Jaz pod-pisanec izjavim s tem vsled razglasa štev. 5207 Gradec z dne 10. julija 1892, da hočem oddajati zakupnim potom za zakupno postajo s konkurenčnimi kraji porcijo kruha a 840 gr po reci: krajcarjev, držeč vedno tri krajcarjev, držeč vedno jedno za čas od . do ............................................. 1892, preskrbovanje prehodov po točkah .... zvezka pogojev preskrbovati in za ponudbo jamčiti s priloženo ..................................... varščino —..................... gld. ................. kr. obstoječo iz .............._................................................................................... Nadalje se zavezujem, če dobim zakup, vsaj v 14 dneh po uradni objavi dopolniti varščino v lOodstotno kavcijo in dajem vojaški upravi pravico, ko bi to opustil, da sama to dopolnitev izvede s pridrževanjem zakupnega zaslužka. V ostalem se podvržem razen pogojev naznanjenih v razglasu tudi pogojem, ki se nahajajo v zvezku pogojev napravljenem za razpisano razpravo dto. Gradec z dne 10. julija 1892. Kakor vidno iz priloženega odloka v ............................................ se je moje solidnostno in zmožnostno spričevalo neposredno oddalo vojaškemu pre- skrbovalnemu magacinu. I. dne .... 1892. I. I. stanujoč v I. Formular za kuvert ponudbe. C. in kr. vojaškemu preskrbovalnemu magacinu Ponudba vsled razglasa št. 5207 za zakupno obravnavo z dne ........................ X. Kakor zmeraj, dobe se tudi letos najlepši in najcenejši otročji vozički samo pri (897—18) Antonu Obrezi, tapecirarjl v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4. Elegantno, fino ln moćno blago. Veloclped (dvokolesnik) j L. M. Ecker išče se v ii a Jeni ali ti a prodaj. Več je pozvedeti pri dvorniku hotel« ,,i»ri .11 hI I* h." (818) Licitacija dveh polkritih voz od gospoda Podbevšeka sodnijsko zamoljenih, bode prva dne !iO. t. asi. in druga H. »vfriiMta pri gonp. J. Razingerju, Poljanska cesta »t. 26. (817—1) Fran Toni. Vincenc Camernik kamnosek v Ljubljani, Parne ulice h. št. 9 se najuljndneje priporoča prečastiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega cerkvenega umetnega kamnoseškega dela kakor ulturjov, oblati | llnlli miz itd., slav. obCinstvn pa svojo bogato zalogo najrazno-vrstnejsih, po najnovejših obrisih prav lično In iz različnih vrst marmorjev isdelanih nagrobnih spomenikov. Vse na tukajšnjem pokopališču stoječa in pri njom zgotovljene spomenike, kateri se vsled nedovoljno sidane^a temelja nagibajo, popravlja brezplačno dvakrat na loto in sicer spomladi in pred Vsemi Svetimi. Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se priporoča za vsakovrstna stavbinska dela ;t< katera flno, trpežno in oeno izvrši. (595-9) -== Filijalo sam popolnoma opustil. ==■ 7 Dunajska cesta, LJUBLJANA, Dunajska cesta / priporoča so za naročim vodovodnih instalacij vsake vrste, oprav za kopeli, umivalnik miz, stranišč, pisoarjev, kuhinjskih odlivkov iz steklenega loščila in fajanćine, potem straniščne cevi iz ulitega železa in ganjice ter ima vse to v zalogi. Prevzemam vsakovrstna kleparska dela, stavbinska in galanterijska ter je izvrSujem solidno, takisto prevzemam tudi vse poprave ter je izvršujem najskrbneje. (488—14) Zaloga hišnih in kuhinjskih potrebščin in loščene kuhinjske posode. Najbolja izvršitev pokrivanj iz lesnega cementa in strešnega kleja, z mnogoletnim jamstvom. Zaloga lesnega cementa, stresnega laka, strešnega kleja in strešnega papirja najboljfie vrste po naj-nižjih cenah. \ Proračuni troškovi kdor je zahteva, zastonj iu f ran kovano. Korneuburški živino-redilni prašek za konje, govejo živino in ovce. Tu ]>rniulc »bi bo skoro 40 let K iih|ImiIj al hi liw|»t'liom t vaeli vi-C-.i ili lili-vili, kadar iivina ne are, Kn-lntvft, v Bl»«il.fNHii|e mleka ln d« «lit|o krute »ve inlt'liit: jirasak mnoil auaelmo i/iUtim mirit« n<» otl|m»ril4l ■Ho proti knr.iiliii boleznim Cen« '/. skatljica 70 kr., «/, škatljice 35 kr. 1'ariti je na gorenju varnoitnu znamko iu ziihtcruti jo iireono K.wl»fllll UoriKIlliurNki zl vilto-r.
  • vi^clai< c. kr. avatrljakl In kr. rumunikl dvorni založnik, okroin) lekar v Kornauburgu pri Dunaju. Učenec priden in spodobnega vedenja, slovenskega iti nemškega jezika zmozuu, z dobrimi spričevali, vipre|me se takoj v trgovino F. SUioiflcii v Metliki. (805—2) Majhna hiša v Spodnji Šiški pri Ljubljani z »/j orala njive je za 2500 gld na prodaj. Več jo izvedeti pri upravništvu „Slov. Naroda." (811—1) V AMERIKO. VOŽNJI LISTKI (7—28) pri iil/o/.viiiNko - uiiit»ri*tkJ i»a-rolirodul družbi. 4 I Kolowratring 9 IV Weyringergas8e 7* DUNAJ. Prospekti in pojasnila točno iu zastonj Najkrajšo, najoeneje ln najhitreje potovanje. Pravi ssa-felad, za nesrečne žrtve s a mo os k r u m b e (onanije) in tajnih razpašnostij je izborno delo Dra Retau-a hebeohrana Čefiko izdanje po 80, nemški izdaji. Z 27 podobami. Cena 2 gld. a. v. Čita naj je vsakdo, ki trpi ua strašnih posledicah te razuzdanosti, resnični njegovi pouki rešijo vsako leto na tisočo bolnikov gotove smrti. Dobiva se v založni knjigarni „Verlags-Magazin R. F. Blerey v Lip-skem (Saško), Neumarkt .'M", kakor tudi v vsakej knjigarni. (1089—30) ■sr T o n h a 11 e. -ne Geograf iški cyklorama s pomočjo rotacijske priprave, tirane z elektriko, IZ vrsta. Danes v Noliot«, nedeljo In ponedeljek t Bavarski kraljevski gradovi. Krasno zgradb* kralja Lud o vika. II. ln sloer pogledi na Herren-Chlemsee, H»h«nsohwang;au, Ialnderhof, grad Berg. BJSJT" Prihodnja serija ae začne v torek: Švica. 'W TJstopnlna sa osebo 80 kr.; — Ob nedeljah ln prainlklh 10 kr. ObUeljttko karte is 15 obiskov a prid. Proseč najuljiuluejo obilnega obiska beležim z odličnim spoštovanjem (816—j) B. V. Sieber. \«>vo raeijoiialiio zclravljciij**. «5 U m N Is Vsem bolnim na živcih se naj t op loje priporoča 21. izdaja izšlo brošure ltoiaiMian Welssuiana>N Sr Ueber Nervenkrankheiten, Vorbeugung und Heilung, =S Dobiva se zastonj (700 —3) v lekarni J. Svoboda ▼ Ljubljani Spričevala ziiamlfci zdravnikov. m © Najboljše vrste piva iz združenih pivovarn Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu priporoča po tovarniških oenah. Zaloga piva (MMn prv© Graške delnlštce pivovarne v Kolodvorskih ulicah št. 34 v LJUBLJANI. poizvedba odarovarja ss asm udoma ln franko vano. ~f*S| Izborno marčno pivo v plombiranih steklenicah • patentovanim samaftkom dobiva vsak dan sveta. litra 11 kr., 1 liter 31 kr. dobiva se v trgovini s špecerijskim blagom pri gospe Ivani Kos r Kolodvorskih ulicah It 34. (?63) PRAN CHRISTOPH-ov svetli lak za tla je brez duha, ae hitro suši in dolgo traja. Zaradi teb praktičnih lastnostlj In jednostavnoga rabljenja so posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe se v dveh itrab zopet lahko rabijo.1 — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) iu brezbarven (ki dajo | sumo svit). — Uzorci lakiranja in navod rabi dobe se v vseh zalog*ah. Dobiva se v LJubljani pri FRAN CHRISTOPH, TTJAKTTT T TlCVTUf AXT\T TT izumitelj in jedini izdčlovatelj pristnega1 1VAJM U LUUKMAJNJN - U. „vetlega laka za tla, PRAMA a BEH0L1N. I IVANU LUCKMAj •S* JE ZS Is Jt -1 M Jt 13 ■M ■M -I Ponudimo po najnižjih cenah: zarezano vStricno ostreSno opeko najboljše vrsto, (specijaliteta) tsr majolika peči lepenke (Dachpappe), karbolinej, roman in portlant cement, cevi iz kamenine, nasade za dimnike iz kamenine, ognju protivno opeko in plošče osamljače (Isolirplatten). Dalje prevzamemo po najnižjih cenah tlakanje z asfaltom, s chammottnimi in cementnimi (715—5) Odličnim spoštovanjem J. P. VIDIC & Gomp. Slonove ulice. 6945 Vsaka juha postane izredno dobra in močna, če ae jej primesi MAGGI 'm ZABELA ZA JUHE (78f>-'2) Lepa, suha koruza | drobno in riebelozrnata, je zopet zadobiti na debelo in drobno P v Treo-tovem magacinu za žito v IjJvL"toljaia.i, G-radišče, IEEI«ielca cesta št. © pri kateri pri porota tudi svojo (232—18) zalogo Radanjske In Radgonske kisle vode. o luta cvetočo, videti je sedaj prvič v Ljubljani. Usojam se vabiti vse prijatelje vrtnarstva in cvetlic, posebno pa vse strokovnjake naj si ogledajo to krasno dišečo, redko cvetočo rastlino. Z odličnim spoštovanjem ALOJZIJ KORSIU umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani Tržaška cesta št. 14. (67—29) v steklenicah od 45 kr. naprej v vseh špecerijskih in delikatesnih trgovinah. fteaona o«l 1. aprila «1© konca oktobra. Do 1. junija in od 1. septembra je tarif za stanovanja mižan za 25 odstotkov. Zdravišče n n. I IrvatHkoni oddaljeno od postaje „Zabole Kraplna-Topllee*' vozno uro, izredno močne »O do S .V R tople akratoterm« eminentno zdravi In »nit zoper protlu. revni« v ml-Aicab in elenlb in njih nawl**«lk«»v. zoper Isc'jilas, nevralgi|e, koine bolezni in rane* zoper kromSki morbu»>brlstbll, otrpnenja I. t. d. Velike baninuke, l»olne in separatne inransorne ter donebe kopeli, izvrstno urejene »udarlje (potni1 sobe;. Masaža, elektrika, Švedska sdravllna gimnastika. Vsak modem komfori. .Inko dobre restavracije in zmerne cene. Zdraviska godba, velike senčnate promenade. Od 1. maja vsakdanja postim zveza z Zabokom in Polleanom. (418—12) Kopalifični zdravnik: Dr. J on I p lVelngerl. »ti Sti »ti »ti »t« »ti »ti »ti »ti »ti »ti »ti »ti »ti »ti »ti iti Sti »ti *t{ »t{ »t{ »ti »ti 'JO1 msaSal w d i mi i S vf*a al Naznanilo obrtstva. Podpisanec uljudno naznanjam, tla sem kamnoseški obrt Ig. Tomanove vdove, katere delarnica jo bila doslej v Kravji dolini it. 13 in v kateri sem 17 let to obrt vodil 1. julija 1.1. v lastni račun prevzel ter ga bodem pod firmo v novourejmi delarnici, Reseljeva ulica it. 26, nadalje vodil. — Ob jednem priporočam se za vsa umetna in stavbena kamnoseška dela, katera bodem vselej točno, trajno in po nizki ceni zvrSil. Z vsem spoštovanjem (771—3) Feliks Toman. v stari delarnici Ig. Tomanove vdove, Kravja dolina št. 12, je še nekaj nagrobnih spomenikov po nizki ceni na prodaj. ► » «•» «*» *»> r ©■©|©|©|©|©i©|©|©|@|©|©i©|©|©,©|©|g^ 3dd dd. 3 Pristni angleški, fini, mehki © © © © © © © © © © © © © © © © 1 JOHNA STEVVNSA tovarna klobukov v se prijetno in lahko nosijo, ker so snmo HSk gramov težki in torej k 1 a umike |iO]iolnoiiin nadomeščajo. T. Dobivajo se pri enedi v Ljubljani, Stari trg. (956—39) ©l©!©!©!©!©!©!©!©!^!^!^!^!^ i©l©l©l© Izdajatelj is odgovora! urednik: Joiip Nolli. Lastnina in tigg pNarodne Tiskarne".