Na prvi seji občinske konference Zveze komunistov v Velenja, ki je bila v soboto, 11. novembra, so komunisti temeljito pregledovali v kolikšni meri je reforma vplivala na gospodarska in družbena gibanja. Odločno so podprli reformne ukrepe in se dogovorili kaj bodo komunisti v naši občini še morali storiti za nadaljnji napredek. Ni naključje, da je politični sekretar Kristian Hrastel v svoji uvodni besedi (obširni povzetek iz njegovega uvodne- Soglasno so ponovno izvolili za političnega sekretarja KRI-STIANA HRASTELA, dipl. politologa. V občinski komite pa: ga razlaganja objavljamo na Jožeta Aljaža, Edvarda Centri 2. in 3. strani) opozoril na spe cifičen položaj gospodarstva v velenjski občini in na probleme, ki iz tega izhajajo. Energetika, eksploatacija lignita in produkcija električne energije, predstavlja kar 60 odstotkov vse gospodarske zmogljivosti. Zato so v razpravi tudi poudarili, da morajo v občini temeljito proučiti, katere druge dejavnosti bi pospešeno razvijali, da ne bi bili v tolikšni zavisnosti ob spremenjenih pogojih gospodarjenja od glavne panoge lokalnega gospodarstva. Širok je register vprašanj o katerih so govorili člani občinske konference ZK, Kritizirali so politiko v elektrogo ha, Iva Jamnikarja, Kristiana Hrastela, Vido Klemenčičevo, ška, Franca Pristovška, Janeza Miklavčiča, Ernesta Rahte-na, Franca Tesovnika, Martina Tovornika, Franca Verde-va, Milana Vrabiča in Štefana Dolejšija. Predsedniki komisij so: Miran Topolovec (kontrolna), Zvone Grossman (revizijska), Tone Kugonič (za organizacijo in razvoj ZK), Janez Grašič (za samoupravljanje in ekonomske odnose), Franc Pristovšek (za politična in idejna vprašanja) in Jože Ve- Franja Kljuna, Jožeta Melan- ber (za mednarodne odnose). Mladi o svojem delu Na nedavni občinski konferenci ZM so razpravljali o vlogi in nalogah # Za predsednika občinskega komiteja je bil izvoljen Ivo Kadliček. Tudi konferenca občinske važnejših problemih. Zavzeti bi morali svoja stališča in jih tudi izvršiti. Delo mladinskega aktiva se ne sme končati na sestanku. Na mladinski konferenci so govorili o majhnem številu organizacije Zveze mladine je bila v času, ko vsi faktorji v občini razpravljajo o dveletnih dosežkih gospodarske in družbene reforme. Vse druž-beno-politične organizacije v velenjski občini so temeljito mladih samoupravljalcev. Pri • .. pregledale gospodarsko giba- tem pa so menili, da ni dovolj, spodarstvu Slovenije ponov- . zJasti ietošnjega polletja, če mlade ljudi samo vključuje- ru d n?k a "inrio ud a ri li' d a 'so p r i V mladinski organizaciji, jo v samoupravne organe. Pred-rudnika m poudarili, da so pri ^ ^ mladi ljudje usposab_ vsem Je važno, da jih usposo- ljajo za aktivno delo v samo- bijo in izobrazijo za uspešno upravljalski družbi, so vpra- delo. To pa ni samo naloga šanja, kot so nezaposlenost, izobraževanje in vključevanje v samoupravni mehanizem, še bolj pozorno obravnavali. Ko je govoril o vlogi Zveze mladine, je sekretar občinskega komiteja ZMS Štefan Do- velenjskem premogovniku še vedno v negotovosti, ker njihova perspektiva ni jasna. Nagel razvoj tovarne gospodinjske opreme daje nove možnosti za procvit doline, je bilo slišati na konferenci. Seznanili so komuniste tudi z uspehi in razvojem, ki jih je zadnji čas dosegla industrija plastičnih mas »Polypex« iz Šoštanja. Na konferenci pa so govorili še o večji aktivnosti komunistov v organizaci ji Socialistič: ne zveze, o vključevanju mladine, sindikatih, zdravstvu, šolstvu in vlogi komunistov v krajevni skupnosti. Člani občinske konference so sprejeli sklep o organiziranju komunistov občine Velenje in poslovnik konference. Izvolili pa so tudi nove organe. Zveze mladine, temveč celotne družbe. Ne bodo se borili za številčno predstavništvo v delavskih svetih. Dejali so, da si bodo sami pridobili svoje mesto v njih. D__________j_______________ v petnajstčlanski občinski lejši povedal, da se ta še mno- komite Zveze mladine so bili gokrat napačno tolmači. Glav- izvoljeni: Štefan Dolejši, Ivo na dejavnost nekaterih mla- Kadliček, Jože Kandolf, Jože dinskih aktivov v velenjski Mraz, Marija Peterlin, Božena občini so še vedno kulturne in PiHh, Anton Planine, Željko športne prireditve, izletništvo Podgorelec, Aca Polanc, Janko in podobne aktivnosti. Takšno Poles, Vikica Ramšak, Slavko delo mora biti dopolnilo k Šinkovec, Miro Trauner, Vla- osnovni dejavnosti, ne pa gkivna. V delovnih organizacijah, šolah in krajevnih skupnostih bi morali mladinci in mladinke razpravljati o naj- VELENJE JE OBISKAL časnikar iz Romunije Prejšnji teden je bil v Velenju OBADA ION, časnikar redakcije »Munka«, glasila romunskih sindikatov. Ta je na Studijskem potovanju po Jugoslaviji in je gost beograjskega časnika »Rad«. Gosta (na fotografiji drugi z leve), so v Velenju sprejeli Rudi Kortnik, predsednik republiškega*odbora sindikata in Marcel Medved, predsednik centralnega delavskega sveta RLV. Navzoč pa je bil tudi glavni in odgovorni urednik našega lista. Romunski časnikar se je predvsem zanimal za način izobraževanja rudarjev in kulturno dejavnost. sta Vrabič in Jože Vundrl. Iz Amerike so sporočili DR. DE BACKEY JE SPORO-, ČIL, DA JE BILA MLADA MARTA ACMAN IZ SKORNE-GA OPERIRANA. Pri Acmanovih v Skornem še vedno nestrpno pričakujejo novih vesti. Vznemirjeni so, ker se njihova 16-letna hčerka Marta še ni vrnila iz Amerike. Tja je odšla, da bi jo znani kirurg prof. dr. De Backey operiral na obolelem srcu. Marti so odobrili 28-dnevno zdravljenje na stroške socialnega zavarovanja. Oče je upokojeni elektrikar in ne bi zmogel tako velikih stroškov za zahtevno operacijo. Osemini dvajset dni je minilo, Marta pa se še ni vrnila. Zato vlada v Acmanovi hiši še vedno negotovost. Pred nedavnim pa je dr. De Backev sporočil, da je Marto operiral nekaj dni kasneje, kot je .prvotno načrtoval, ker so pri pripravah za operacijo nastopile komplikacije. Operirana je bila 23. oktobra. Zdaj pa okreva in čaka, da bodo na Houstonski kliniki opravili cef lotno zdravljenje. Zato so ji podaljšali zdravljenje do 24. novembra. Rojstni dan republike Štiriindvajset let je že od tega, ko so bili v Jajcu položeni temelji naši republiki. Na teh trdnih temeljih smo zgradili čvrsto bratsko skupnost jugoslovanskih narodov. Takrat smo želeli, da bi nova republika postala močna, bogata in samostojna država. V njej pa naj bi živeli ljudje, katere ne bo nihče izkoriščal. Svečano in tiho je bilo rojstvo naše republike. Počasi je rasla, z njo pa tudi ljudje, ki so bili vajeni slabih časov. Toda republiki pot ni bila z rožami postlana. Trda je bila ustvarjalnost... Prst na kateri je rasla je bila opustoše-na in izčrpana. Zato pa so bili prekaljeni ljudje, ki so v novi republiki kovali novi čas. Ko so se ljudje bojevali za lepše, človeka dostojno življenje, so sanjali o novi družbi, brez izkoriščanja človeka po človeku. Dočakali so konec vojne in spoznali, da bodo morali takšno družbo šele zgraditi in se zanjo spet boriti. Za- čel se je boj, ne z orožjem v rokah. Boj 7 zaostalostjo, nerazvitostjo in z neštetimi ovirami onih, ki jim nova napredna ureditev ni bila po volji. Spet so bili tu ljudje, ki so ponovno izkazali republiki svojo privrženost. V tem štiriindvajsetletnem obdobju so ljudje imeli tisočero želja. Izvršili so jih le z močjo volje, dela in spoznanja, da je jutrišnji dan boljši in lepši od današnjega. ... In zdaj smo v dobi, ko ljudje sami odločamo o svoji usodi, sami si režemo kos kruha. Samoupravljanje je osnova naše biti. Razvilo se je v celovit sistem in v vse družbene pore, tako da ne rabi več umetne roke in varuha. Samoupravljal« vedo kakšne so njihove pravice, zaradi tega si jo ustvarjajo sami, vsak dan, v konkretni samo-upravljalni praksi. Pravica uveljavljanja pa se bo stopnjevala še naprej in razvijala v sorazmerju z upravljalčevo odgovornostjo do dela, do družbe in do soljudi. Kaj naj zaželimo naši republiki ob letošnjem štiriindvajsetem rojstnem dnevu? Nič drugega kot to, da bi naprej še trdneje stopala po poti napredka in razvijala samoupravljanje, delitev po delu in demokratične socialistične družbene odnose. Delegati sindikalnih podružnic so se zbrali prejšnjo soboto na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta. Ti so se na občni zbor temeljito pripravili, saj so pred tem dobili obširno poročilo. Škoda je le, da so v tistem delu poročila, kjer so prikazane osnovne značilnosti gospodarskega gibanja občine Velenje, vzeti podatki iz polletnega obračunu gospodarskih organizacij in so sedaj oh koncu poslovnega leta že nekoliko zastareli in zavoljo tega neučinkoviti. Ko v poročilu omenjajo delo sindikalnih organizacij, ugotavljajo, da so v velenjski občini še vedno tudi takšne podružnice, ki so ozko zaprte. Čeprav bi rade obravnavale važna vprašanja, delajo to za zaprtimi vrati, mimo in ločeno od neposredne zavzetosti članstva. Izvršni odbori teh sindikalnih podružnic v glavnem samo zaznamujejo dogajanja, potem pa čakajo na rešitve upravnih vodstev v delovnih organizacijah. Tako so .sindikalna vodstva le podaljšana roka drugih. Takšne in podobne pomanjkljivosti kažejo na potrebo po programski vskla-jenosti dela občinskega sindikalnega sveta in sindikalnih podružnic. Naloge sindikalnih organizacij so se v zadnjem času bistveno povečale. Spremenili so se tudi prijemi in metode dela. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Jože Kovač je zato na občnem zboru govoril o novih nalogah sindikatov v občini pri reševanju gospodarskih in družbenih problemov. Najprej je nanizal nekatere momente, ki so značilni za dveletno aktivnost med obema sindikalnima t občnima zboroma in povedal glavne vzroke zakaj je lokalno gospodarstvo zašlo v težavni položaj. Pri tem je dejal: »Ni- mam namena še enkrat oživljati znane stvari, vendar predsedstvo in ostali sindikalni forumi smatramo, da je poglavitni vzrok slabih gospodarskih dosežkov v jtem, ker nimamo več pred seboj trdno začrtanega načrta in jasne poti do končnega cilja naših hotenj. Ne moremo soglašati z mišljenji nekaterih, da vsa energija, ki jo predstavlja naše premogovno bogastvo, predstavlja že zastarelo, neekonomično poanto, ki ji je vek že potekel. Zato pričakujemo, da bodo odgovorni republiški forumi naredili konec vsem dilemam in izdelali realno energetsko bilanco, ki bo nakazala količinsko porabo in vrsto energije. V njej morata najti svoje mesto tudi velenjski rudnik in termoelektrarna šoštanj.« Zatem je Jože Kovač govoril o zaposlovanju. »Na občnih zborih sindikalnih podružnic so dosti razpravljali o nezaposlenosti. Ponekod so trdili, da je modernizacija in avtomatizacija prinesla brezposelnost. Presežek zaposlenih je moral ob reformnih ukrepih nujno priti na površje, saj je bil prejšnji ekstenzivni razvoj gospodarstva tpovod neracionalnega zaposlovanja. Smatramo, da moramo poiskati načine za odpiranje novih delovnih mest. Sindikati so dolžni, da imajo ,do nezaposlenosti vedno aktivno in definirano stališče. Tu pride najbolj do izraza naša skrb za delovne ljudi.« Predsednik rudniškega odbora sindikata Rudi Kortnik je govoril o situaciji v rudniku. Letos imajo v povprečju še vedno za 8 odstotkov manjše osebne dohodke. Ko je govoril o vlogi sindikata je povedal, da sindikat še ni dobil pravega zaupanja pri članstvu. Meni, da je kadrovanje sindikalnih vodstev pomembno vprašanje, ki ga večkrat zanemarjajo. Delavska univerza se bo morala bolj angažirati pri dopolnilnem izobraževanju odraslih, je dejal Bruno Trebičnilc, delegat iz velenjskega rudnj-ka. Šolanje sindikalnih kadrov bo moralo biti načrtno. Zavzel se je za sindikalno šolo, ki je svoj čas delovala v sklopu de-lavske univerze._! (Nadaljevanje na 3. strani) POPRAVEK IN OPRAVIČILO V sestavku »Priznanja velenjskim planincem«, ki smo ga objavili v 19. številki našega lista, je tiskarski škrat napravil neljubo napako. Ivo Jamnikar je dobil zlati častni znak Planinske zveze Jugoslavije in srebrni častni znak Planinske zveze Slovenije. V našem sestavku pa je pisalo, da je dobil zlato častno značko Planinske zveze Slovenije. Ivu Jamnikarju in bralcem se za storjeno napako lepo opravičujemo. Uredništvo SR GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE 23. november 1967 — LETO III. — Št. 20 (60)- Cena 30 par (30 S-din) — Poštnina plačana v gotovini. ZAPIS Z OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV zavzetost komunistov velenjske občine do reševanj gospodarske in dru2rene reforme Kristian Hrastel, dipl. politolog, je ponovno izvoljen za sekretarja občinskega komiteja Zveze komunistov IZ RAZPRAVE i\A KOiVlEREIVO ZK NALOGE KOMUNISTOV IVAN ATELŠEK: tovarna gospodinjske opreme je največji proizvajalec Direktor tovarne gospodinjske opreme ».Gorenje« IVAN ATELŠEK je govoril o razvoju in problemih te tovarne in povedal, da je podjetje največji pr.pizvajalec v Jugoslaviji, V tovarni porabijo precej denarja za reklamo in servise. To so sredstva s katerimi ne morejo varčevati, če hočejo uspešno prodajati. Zato pa je še tembolj potrebno, da varčujejo znotraj same proizvodnje. Letos bodo proizvodnjo povečali za 60 odstotkov, sklade pa bodo imeli kljub temu manjše kot lani. Več izvažajo na zapadna tržišča. Ugotovili Ing. JANEZ GRAŠIČ: so, da bodo morali drugo leto proizvajati tiste izdelke, ki bodo najbolj iskani. Delati pa bodo začeli tudi plinske štedilnike. Ko je govoril o poslovnih stroških in pri tem poudaril nujnost, da sproti ugotavljamo kako delovna organizacija gospodarno posluje, je bil mnenja, da je amortizacija pomemben strošek in podatek o porabljeni amortizaciji več pomeni kot pozitivna bilanca skladov. Direktor Atelšek je kritiziral pretiran uvoz in neupravičeno zaslužkarstvo uvoznih podjetij. v brez nove elektrarne v Šoštanju tudi velenjski rudnik ne bo imel prave perspektive »Skupnost jugoslovanskih elektro gospodarstev utemeljuje in opravičuje nedavno redukcijo električnega toka s tem, da je nastopila nepričakovana suša-«, je na konferenci povedal glavni inženir rudnika lignita Velenje, JANEZ GRADIČ. Iz podatkov, ki jih je povedal, pa je videti, da vzroki niso zgolj v suši kot to opravičuje elektro gospodarstvo, temveč v njegovi neurejenosti, ker se je preveč izkoriščalo vodne kapacitete in šele v zadnjem času vključilo termoelektrarne v sam sistem. Redukcije zadenejo industrijo in ostale potrošnike. Ker pa ne obratujejo termoelektrarne, tu- ALOJZ RIBIC: di premogovniki deponirajo svoj premog, aH pa celo ne delajo. Ing. Grašič je mnenja, da bi morala biti organizacija elektro gospodarstva v. Jugoslaviji tako zasnovana, da ne bi bili potrošniki niti minuto brez električne energije. Kar zadeva izgradnjo termoelektrarne Šoštanj III, meni ing. Grašič, da so posredi subjektivni in posebni interesi. Če je naše gospodarstvo zainteresirano za takšno elektrarno, potem ne smejo predstavljati manjši nesporazumi zavoro pri gradnji. Vsem mora biti jasno, da brez nove elektrarne tudi velenjski rudnik ne more obstojati. električni tok ne bo cenejši, dokler bodo obratovale stare, izrabljene elektrarne in če ne bodo gradili cenejših Politiko v elektro gospodarstvu je kritiziral tudi ALOJZ RIBIČ, direktor šoštanjske ter-moelektrr rne. Povedal je, da so ob zadnjem dežju takoj omejili pii'oiz-vodnjo v termoelektrarn r h, hkrati pa so po-joovno začele obratovati akumulacijska centrale. Ker vode ni zadosti, lahko to privede do novih redukcij. Direktor Ribič je povedal, da so se upirali razbiti elektro gospodarstvo v Sloveniji. Ravno elektro gospodarstvo bi moralo biti tesno povezano. Na ta način bi lahko varčno gospo- ŠTEFAN DOLEJŠI: darilo in nudilo potrošnikom ceneno elektro-energijo. V Sloveniji smo zagrešili, ker smo razbili slovensko mrežo na tri dele. Slabosti takšne razdrobljenosti se kažejo v tem, ker ima vsako od treh podjetij tudi svojo prodajo elektrike. Po besedah Ribiča je šoštanjska elektrarna predlagala, da bi ustanovili samo «no konzumno podjetje in organizirali združeno podjetje. Ustvarjeno tržno akumulacijo bi lahko takoj odvedli v banko in ustvarili potrebna sredstva za investicije v elektro gospodarstvu. mladinski problemi niso samo problemi mladih V resoluciji VIII. kongresa je jasno nakazan odnos ZK do mladine. Ugotavljamo, da je večji del prizadevanj ostalo na ravni verbalnih deklaracij, staliSča in sklepi v resoluciji in v razpravah, pa se niso realizirali v praksi. Tudi gospodarska reforma, kii bi mo-raila ravno .povečati zanimanje za ta vprašanja, je to aktivnost potisnila v ozadje. To pomeni, da del članstva ni dojel stališča VIII. kongresa kot akcijski program delovanja komunistov, ikar je pripeljalo do tega, da nd bilo ustrezne aktivnosti v samoupravnih organih občin in delovnih skupnostih, od katerih je neposredno im čedalje bolj odvisno reševanje številnih vprašanj, ki zadevajo mladega človeka. Novo obdobje v tovrstnih prizadevanjih predstavlja obdobje po IV. plenumu, saj mnogi elementi pričajo, da se je sistematična dejavnost na področju dela z mladimi šele začela razvijati. Eden od pokazateljev kakšen je odnos ZK do mladine, je prav gotovo število mladih v vrstah ZK. Ugotavljamo, da to število upada že nekaj let nazaj. Vzroke za tako stanje moramo iskati predvsem v ZK in manj v mladinski organizaciji. Opozoriti moramo na metodo dela komunistov, saj ugotavljamo, da ZK deluje bolj preko kolektiva, premalo pa s posamezniki; neposredne komunikacije skorajda ni. Toda ravno na individualnem delu bi moralo sloneti sodelovanje. Ker pa je vedno manj mladincev članov ZK, se izgublja vpogled v razipoloženje, poglede in hotenja mladega človeka, kar ima za posledico distanciranje med ZK in mladimi. Kako uspešna je akcija brez OBČINE VELENJE iz uvodnih besed političnega sekretarja občinskega komiteja zk V soboto, 11. novembra je bila v Velenju prva seja občinske konference Zveze komunistov. Referat o nalogah komunistov občine Velenje pri uresničevanju temeljnih problemov gospodarske in družbene reforme je imel politični sekretar KRISTJAN HRASTEL, dipl. politolog. Iz njegovih uvodnih besed objavljamo daljši povzetek. dra? Povpraševanje je za določenimi profili kadrov, ki jih še vedno ni mogoče dobiti, na drugi strani pa imamo nekaterih profilov preveč. Obstaja močna tendenca koncentracije kadrov v družbeno-političnih centrih. Nekatere institucije so celo natrpane, industrija na periferiji pa nima najpotreb-lovnih organizacij, vsaj toliko ne-)ših strokovnjakov časa, da to postane potreba. Zasebnemu sektorju je reforma dala veliko vzpodbudo. Če iz pregleda dosedanjih rezultatov in odprtih problemov napravimo zaključek ter Čeprav se v odnosu do tega poskušamo opredeliti naše na-sektorja srečujemo včasih s !oge v izhodiščih ekonomske sektaškimi pogiedi, je prav, da politike za prihodnje leto, pose še naprej intenzivno razvi- tem so imperativne naslednje ja. Sproščati moramo objektiv- zahteve: ne možnosti za razvoj indivi- Vzdržati in pospeševati mo- dualnega dela in istočasno raz- ramo kvalitetne procese dife- vi.ti .ustrezno davčno politiko, renciaeije ter prestruktuiranja ki bo sposobna uravnavati gospodarstva. Nadaljevati s razvoj tega sektorja tako, da politiko stabilizacije, ki je bo ta v skladu z njegovim pri- predpogoj za kvalitetne spre* spevkom k skupnemu družbenemu proizvodu. membe, katere morajo pripeljati do postavljenih ciljev re- KRISTIANA HRASTELA, dipl. politologa, so ponovno izbrali za političnega sekretarja. Rezultati dveletnega delova- devanj predvsem drugi faktor-nja gospodarske in družbene ji izven gospodarstva, reforme so pred nami. Objek- Lahko zaključimo, da je os-tivni ocenjevalec lahko vidi v novna smer pravilno zastav-uspehih združene napore vseh ijena, da sistem deluje v smeri Tudi problem zaposlovanja forme. Pogledati moramo na je vedno bolj navzoč. Ne bi bi- kakšen način bi lahko pospešilo slabo temeljiteje preučiti li gospodarsko rast. V federa-kdo je resnično nezaposlen in ciji o tem ni prave enotnosti, kdo ni. To nalogo moramo pre- Obstajata dve mnenji: ali prepustiti ustreznim zavodom, iti na klasične ciklične ukrepe Če se sprijaznimo z mnenjem, (to je emisija, izvozne subven-da je pretežna večina nekva- cije, financiranje nekaterih lificiranih, ki so danes brez deficitarnih dejavnosti) ali pa zaposlitve, samo relativno nezaposlena, ker so nekatere de- sprejeti določene sistemske ukrepe, ki pa vendarle ne po- delovnih ljudi, ki so se zavestno odločili, da usmerijo svoje sile v izpopolnjevanje našega ekonomskega sistema in utrje- uresničevanja osnovnih ciljev reforme, da so pa v tem sistemu pomanjkljivosti, v kolikor le-ta podpira tiste, ki se niso vanje samoupravljanja delov- usmerili v racionalnejše go nih ljudi na vseh nivojih, ka- spodarjenje, namesto onih, ki kor tudi nadaljnje poglablja- imajo večje možnosti za raz nje socialističnih družbenih odnosov. javnosti še nezasedene, potem menijo odstopanje od politike se moramo vprašati, kaj pa stabilizacije. Prav je, da je zaposlovanje strokovnega ka- prevladala druga alternativa. reformni ukrepi veljajo tudi za negospodarsko področje Kadar ocenjujemo gospodar- ljudi. Njim je popolnoma jas-ska gibanja v luči reformnih no, da brez sodobnega gospodarjenja ni napredka. Višja produktivnost, višji nivo go- voj. Zato smatramo, da ni no- prizadevanj so navadno pod bene potrebe za spreminjanje drobnogledom samo gospodar- Ko analiziramo prehojeno generalne linije v sistemu, po- ske organizacije. Gospodarska spodarjenja in poslovanja prir pot moramo 'ugotoviti, kje smo sebno pa ne, da bi šli nazaj k" in drtižbena reforma pa Velja- -ftaša delovnemu človeku .*t*». - in kaj smo dosegli 'aU smo temu, da bi država posegla s za celo družbeno strukturo, to- bilni položaj in višjo življenj- prerazdelitvijo dohodka od ti- rej tudi za negospodarsko sfe- sko raven. Otepajo se trdožive stih, ki so sposobnejši, na one, ro. Reforma na negospodar- birokratske enertnosti in nje- ______________________so manj sposobni. S takšni- skem področju pomeni prispe- nim administrativnim konser- K am mor a mo -T usmeriti težišče ml posegi bi konzervirali pred- vek k razvoju gospodarstva, vativcem. Odločno se upirajo uresničili pričakovanja? Smo z dosežki lahko zadovoljni? Kakšne so naše bodoče naloge? skupnih naporov? Ob vstopu v reformo je bilo jasno, da moramo doseči stra-teško-politične kratkoročne in reformsko stanje in prekinili saj preveliki stroški, ki bi jih težnjam, da bi pod plaščem sa- že začete pozitivne procese. Ko je navedel nekaj komparativnih podatkov o gibanju dali v to področje, lahko po- moupravljanja razvijali mena-vzročijo povečanje stroškov v gerske odnose. Bore se proti gospodarstvu, kar bi pomenilo anartičnemu pojmovanju sa- dolgoročne cilje reforme. Zato gospodarstva za osem mesecev moramo pri ocenjevanju dose- letošnjega leta v Sloveniji, je danjih reformnih rezultatov Politični sekretar opozoril na zmanjšanje njegove konku renčne sposobnosti za uveljavljanje na zunanjem trgu. moupravljanja, ki se pod ul-trarevolucionarnimi gesli upirajo sleherneiši razvitejši obli- odprta vprašanja in dileme, ki so še nerešene. Eden temeljnih problemov je nizka stopnja rasti gospodarstva in pa- Nato je Kristian Hrastel ki organizacije upravljanja in opozoril na nekatere idejno ki skusajo delovne ljudi in sa- mnimroiTlmn IQ 7nriroh c om r\ t J upoštevati dejstvo, da spremi njamo in oblikujemo celotno družbeno strukturo od ekonomske baze, pravno-politič-ne nadstavbe in področja družbene zavesti. Celovitost druž- izvodnje. Istočasno pa ugotav- _ . J_____ benega procesa pri ustvarjanju Hamo, da so nekatere druge ospredje idejna m politična moupravljanja dajoči trend industrijske pro- ne reforme. politične probleme pri ustvarjanju gospodarske in družbe- moupravljanje zapreti samo v delovne enote. To pomeni, da skušajo prvo stopnjo organizacije združenega dela spreme- V zadnjem času so stopila v nUj v >>začetek in konec<< sa. individualnega deia vidimo tudi iz akcije občinskega komiteja ZMS Velenje ob odprtem pismu ZK. Vse mladinske aktive smo o vsebini .pisma še posebej obvestili, organizirali smo nekaj predavanj o zgodovinskem razvoju ZK in o njeni vlogi danes, na vseh konferencah in v aktivih smo načeli to vprašanje; toda odziv je bil 'kaj klavern. Saj smo dobili predloge le iz šestih (od 32) aktivov. Večkrat ugotavljamo., da je mladina neaktivna na družbeno-političnem področju, pri tem mislimo na družbeno politično delovanje, pozabljamo pa, da mladinci delajo v številnih rekreativnih. športnih, kulturnih dejavnostih. Zavedamo se sicer velikega pomena za vzgojo mladega človeka ravno pri delu v taborniški organizaciji, počitniški zvezi, v športnih in drugih društvih, na kulturnih in zabavnih prireditvah, klubih OZN, marksističnih krožkih itd. Številne oblike dela so zelo uspešne -in zadovoljujejo osnovne želje in potrebe mladega človeka. toda take dejavnosti prevečkrat prepuščamo nestrokovnim vodstvom in premalo uveljavljamo vzgojne, samoupravne dn politične težnje. Jasno je, da tam, kjer ni ustrezne skrbi družbe in ZK za ta vprašanja, mladina sama išče in najde različne oblike origaniziranja, včasih tudi negativne. Sekretar občinskega komiteja Zveze mladine ŠTEFAN DOLEJSI je svojo razpravo zaključil z mislijo, da je sodelovanje med Zvezo -komunistov in Zvezo mladine nujno potrehno. Program ZKJ je tudi idejna - platforma mladinske organizacije. gospodarske in družbene reforme je neobhodna. Zato moramo rezultate tudi tako ocenjevati. Zatem je politični sekretar določene predpogoje, ki so hkrati kratkoročni cilji reformnega procesa. Čeprav pri prevladuje razpoloženje in soglasje, da smo že dosegli ne- vprašanja, ki imajo korenine Komunisti moramo zrelo in v gospodarstvu. Kakor je bilo preudarno ocenjevati vsako dejavnosti, kakor kmetijstvo, ituriziem in obrt ter terciarne _ _ ,, dejavnosti močno povečale pričakovati je reforma pričela konkretno gospodarsko vpral svojo aktivnost. Zaradi tega vplivati tudi na mišljenje de- šanje prefJ katerim se ]e znašla tudi globalna gibanja niso ta- lovnega človeka m na njegovo sredina v kateri živimo in de- H«ial Ha ie nntrehnn ™ dolen kak°1' jlh ^Vest. Se Vedn0 P^nialo raZ- j 0cenj'tj jg treba s sta_ S HI P ustvariti jem° SkOZi P°samezne de-lav- oravljamo o tem kako gledajo ljšča reforme f gJ odločno an_ ClljC refwme ustvantl nosti.. ljudje na reformne procese, gažirati prf oblikovanju odgo_ Naslednje vprašanje, ki je kako jih razumejo in spreje- vorov in traSiranju idejno poli- tesno povezano s stopnjo rasti majo. Novi pogoji gospodarje- tične akcije. Prav tako ne mo- wpnipvankl reformnih dosež 'ie intenzifikacija našega go- nja zahtevajo od vsakega po- remQ mimo ugotovitve) da smo še n?smo novTem enotni spodarstva. Ugotavljamo pa- sameznega proizvajalca m sa- v reformne pogo:je zašli precej ^ll^^ri^eTn so- dec rentabilnosti, ker še nismo moupravljalca drugacmnacm nepripravlj , ge vedno del v dovolj m meri razvili notra- gospodarskega sklepanja, vcc komunistov dokaj neprizadeto njih procesov, ki bi angažirali znanja, ustvarjalnosti, samo- spremija dogajanja okoli sebe. iniciativnosti, poguma, razum- Ta del' politieno ni dovolj an- katere pomembne kratkoročne ' coriai proauKCijSKa sreostva. cilje. Če sedaj ocenimo dveletno bilanco reformnih prizadevanj našega gospodarstva, ugotovimo, da smo v osnovi dosegli kratkoročne cilje, to kažejo tudi razpoložljivi podatki. Ustvarjamo tržno gospodarstvo, ki je vedno bolj pod pritiskom mednarodnega trga, Deficit v plačilni bilanci nega tveganja m razumevanja. gažiran; zat0 pritrjuje sedaj spada v tretjo skupino proble- Nastopili so objektivni pogoji, enemu potem drugemu in se ko postaja delovni človek res- prepušea tokU( pa naj ta vodi nični nosilec gospodarjenja. kamorkoli hoče. Take nepriza- Pri iskanju odgovorov na detosti v Zvezi komunistov ne osrednji vprašanji — kje je re- smeli tolerirati. Računamo forma zadela svoj smisel in iahko, da bodo s prehanjem kje ga ni — sta se izoblikovali gospodarstva v čistejše eko- dve po vsebini nasprotujoči si nomske odnose in z nastanjem mov. Ta se odraža v nesklad nosti izvoza in uvoza iz kon vertibilnega in klirinškega območja. Tudi proces modernizacije gospodarstva je zelo počasen kar pomeni pritisk na produk- Zato na tem področju ne bele- „ .-. ..__., . „„„_ «o . , i „ i j-f___ tivnoPst in oblikuje objektiv- žimo vidnejših uspehov, kar ^te JreSe TkLriTpri- SS^^SnfS nejse ekonomske kriterije za konzervira mnoga stara anti- " - proizvodno , orientacijo, isto časno pa tudi vpliva na spre membo strukture potrošnje. Zdaj, ko smo izoblikovali os- reformska mišljenja o »zlati šlo zaradii ^^llfrjzko- tudi političnajierazumevanja. dobi« inflacije, ko je vsakdo spodai'stvu do_ očitnega^ razko- lahko prodal kar je proizvedel, ne glede na ceno in kvaliteto. Politični sekretar je zatem na- reka med objektivno težo pri lik, v katerih so se znašli posamezni deli gospodarstva za- novo za doseganje dolgoroč- vzroke "m "počasni ^tempo radi premajhne učinkovitosti, nih političnih in gospodarskih modernizacije in nadaljeval, da if ušenosti in inlciativeter ciljev reforme, se pričenja bo potreba procesa moderni- idei-no ;« ^^o hi moraS drugi globlji proces: moderni- zaci e na Vsak način pospešiti <»dlocnostK,skaelo bi mo .h zacija in spreminjanje struk- fn poiskati vse možnosti, da urejati gospodarske zadeve, ture gospodarstva, ki je mno- se bodo gospodarske organiza- Ravno v ^ sred"11 so se go zahtevnejši, zato je tudi po- ciie lahko v te procese vklju- kazah z'nakl omahovanja, do- časnejši in težavnejši. Pozitiv- čile. Ne bi jim smeli z razni- jazni- nezaupanja v lastne sue, no je, da delovne organizacije mi prispevki odvzemati aku- malodusja in brezperspeiuiv- postajajo vse bolj nosilci re- mulacije. ki jim je nujno po- nosti. torrnnih procesov, za razliko trebna. Morda bi za začetek Drugo težnjo so ustvarile re- ad prejšnjega stanja, ko so bili kazalo sistemsko urediti volucionarno progresivne druž- kreaiorji gospodarskih priza- vprašanje moderniziranja de- bene sile v vrstah delovnih (Dalje na 3. strani) Hotel PAKA VELENJE 0 Mednarodni barski program 9 Strip-teas Strip-teas 9 Vsak dan razen ponedeljka pri gospodarske problemov družbene reforme idejno politični problemi vključevanja gospodarstva velenjske občine v procese gospodarske in družbene reforme Mnoge ugotovitve, ki smo jih navedli, ko smo analizirali gospodarska gibanja v širših družbenih skupnostih, vpijajo tudi /a naše območje. Ze srednjeročni plan izhaja iz predpostavke, da bo uveljavljanje novih pogojev gospodarjenja v prvem obdobju nijjno vplivalo na počasnejšo gospodarsko rast. Vendar naj bi ta pojav bil prehodnega značaja. V tem prehodnem obdobju bi morale nastopiti kvalitetne spremembe v produkciji in potrošnji, ki bi predstavljale osnove za poznejši hitrejši razsvoj. Ze v prvem letu gospodarjenja v novih ekonomskih pogojih se je pokazalo, da so bila predvidevanja točna. Dinamika gospodarske aktivnosti se je umirila. Podatki kažejo, da so v letu 1966 bili doseženi precejšnji kvalitetni premiki na področju gospodarske dejavnosti. V tem letu se je družbeni proizvod v primerjavi z letom 1965 povečal za 5 odstotkov, predvideno povečanje je bilo 11 odstotkov. Produktivnost se je povečala za 5,4 odstotka, kar predstavlja velik uspeh in odpira pozitivno tendenco v gospodarstvu. Najboljše rezultate smo zabeležili na področju izvoza, ki se je v primerjavi s prejšnjim 'letom povedi zs 151,5 odstotkov. Realni osebni dohodki niso naraščali v skladu s produktivnostjo, saj so ob koncu primerjalnega leta komaj 1,4 odstotke v družbenih službah in 2,2 odstotka v gospodarskem sektorju presegli predreformski nivo. Kvalitetni premiki so bili napravljeni tudi v strukturi potrošnje za investicije v osnovna in obratna sredstva. V skupnih vlaganjih so se investicije v obratna sredstva povečale za 37 odstotkov, medtem, ko so investicije v osnovna sredstva ostale na nivoju 1965. leta. Zaostreni kreditni pogoji za kreditiranje obratnih sredstev so vzpodbudili gospodarske organizacije, da so v ta namen izplačale lastna sredstva. To je vzpodbudilo gospodarske organizacije k racionalnejšemu gospodarjenju. Vendar so ti procesi sele v začetni fazi in na osnovi prvih rezultatov ni mogoče delati dolgoročnejših zaključkov. Ob teh pozitivnih tendencah pa smo istočasno zabeležili vrsto negativnih. Zaloge so se v primerjalnem obdobju povečale po obsegu in strukturi. Tako so bile zaloge drobnega materiala v industriji večje za 61 odstotkov, zaloge gotovih izdelkov pa celo za 307 odstotkov. Na močno povečan, porast zalog je v glavnem vplival zastoj premoga, proizvodi TGO in LIK šoštanj. Visoke zaloge so vezale del razpoložljivih denarnih sredstev in hkrati vplivale na povečanje .poslovnih stroškov. Opazimo lahko, da je v prvem obdobju tudi pri nas prihajalo do določene diferenciacije. Industrija v novih pogojih gospodarjenja išče svojo poslovno orientacijo. Njen delež je v družbenem proizvodu nazadoval. V podobnih okoliščinah se je znašlo tudi gradbeništvo. Vse ostale gospodarske dejavnosti so zabeležile zadovoljive rezultate. Struktura gospodarstva je v naši občini nekoliko specifična v primerjavi z drugimi. Gospodarski razvoj občine je v glavnem usmerjen na graditev in izkoriščanje energetske baze. Energetika prispeva k skupnemu družbenemu produktu občine 60 odstotkov, ostalih 40 odstotkov odpade na predelovalno kovinsko industrijo, lesno industrijo, kmetijstvo, trgovino, gostinstvo in turizem ter ostale terciarne dejavnosti. V osnovni panogi gospodarske usmeritve je preko 50 odstotkov vseh zaposlenih v občini. Te podatke navajam zato, da bi ilustriral kakšne posledice lahko nastopijo za lokalno in širšo gospodarstvo, če bi se ne uredilo stanje v energetiki. Koncem leta 1966 je rudnik lignita Velenje zašel v hude ekonomske težave. Dve zaporedni mili zimi in ugodni hidrološki pogoji so povzročili znatno zmanjšanje porabe premoga v gospodinjstvih in termoelektrarnah. Poleg tega so velepotrošniki premoga izvršili rekonstrukcijo in se preusmerili na druga ekonomičnej-ša goriva, zlasti na nafto in mazut. V tem obdobju smo v Jugoslaviji uvozili precejšnje količine nafte, kar prvotno ni bilo predvideno. Če k naštetim faktorjem dodamo še neizdelano energetsko bilanco, dobimo popolnejšo sliko stanja, v kakršnem so se znašli naši premogovniki. Se danes komunisti in ostali občani ne morejo razumeti, in na vprašanja še nismo dobili odgovora, kako je mogoče, da ob ugodnih hidroloških prilikah, ob vsestranski substituciji zahtevamo od gospodarstva, da reducira potrošnjo električne energije. Ni razumljivo, kako je mogoče, da je vrsto slovenskih velepo-trošnikov električne energije bilo reduciranih, istočasno pa je naša največja termoelektrarna obratovala samo minimalno, zaloge premoga pa so se kopičile. Ta in še vrsta drugih pojavov potrjuje trditev, da smo področje energetike hudo zanemarili. Kolikor gospodarskih činiteljev imamo, toliko konceptov o razvoju energetike obstaja, nimamo pa nobenega. Zato je to stanje potrebno čim hitreje sanirati. Zaradi slabega Rlasmaja premoga je moral rudnik skrčiti svoj produkcijski plan za leto 1967 na 2,8 milijona ton, čeprav ima razvitih produkcijskih kapacitet za 3,6 milijona ton. Skupaj z RŠC pa lahko producira 3,6 milijona ton premoga. Tako se je naenkrat znašel na robu rentabilnosti. Vse bolj je prisotno vprašanje, kakšne odločitve sprejeti v prihodnje, pri tem se računa trenutno stanje. Kvalitetnejši energetski viri izpodrivajo slabše. To je razumljiv in logičen proces, katerega podpiramo vsi. Nedvomno pa je še vedno racionalna poraba premoga na licu mesta s spreminjanjem v kvalitetnejše energetske vire, v to smo popolnoma prepričani. Potrditev najdemo v ekonomski računici in v modernih ekonomijah sveta. V drugi polovici 1966 leta sta se znašli v težkih ekonomskih razmerah tudi tovarna usnja Šoštanj in Galanterija v Šoštanju. Ko smo na občinskem komiteju proučevali ekonomska gibanja v občini, smo v posebnem odprtem pismu opozorili organizacije Z K v teh dveh podjet jih, da prouči jo razmere in zavzamejo stališča za saniranje stanja. V letu 1967 se je situacija izboljšala. V predelovalni industriji se je dobro prilagodila reformnim razmeram TGO Gorenje. Obseg produkcije je kljub zaostrenim tržnim zahtevam povečala v-rednoslno za 62 odstotkov. Uspešno je razvijala poslovno tehnično sodelovanje in kooperantske odnose doma in v tujini. Z asor-limentom, kvaliteto in cenami je prodirala na zunanje tržišče. Izvoz v primerjavi s 1965 letom se je povečal za preko 2,5 krat. Orientacija na izvoz je v tem podjetju povzročila tudi hitrejšo gospodarsko rast in boljši ekonomski efekt. Prav tako je lesna industrija, zlasti LIK šoštanj, z 20 odstotki povečanim izvozom prispeval k relativno zadovoljivim poslovnim rezultatom v občini. Ostrejši pogoji gospodarjenja v letu 1967 so našli gospodarske organizacije precej nepripravljene. Dopolnitve gospodarskega sistema na kreditno-mo-netarnem področju, zunanje trgovinskem in deviznem ter revalorizacija osnovnih sredstev, so sprožili nove kvalitetne premike v našem gospodarstvu. Gospodarske organizacije na te ukrepe niso bile dovolj pripravljene. To se kaže tudi v polletnih gospodarskih rezultatih. Ce smo ob zaključku leta 1966 lahko bili zadovoljni s poslovnim, rezultati, tega /a stanje v prvih šestih mesecih letošnjega leta ne moremo trditi. Pokazalo se je, da predvidevanja o gospodarskih aktivnostih v občini, v srednjeročnem planu niso dovolj realna. Zato bo potrebno na osnovi novih pokazateljev srednjeročni plan vskladiti z realnimi možnostmi. Celotni dohodek je ostal na nivoju prejšnjega leta, neto produkt je zaradi večjih stroškov za porabljeni material padel za 9 odstotkov. Dohodek za razdelitev je manjši za 12 odstotkov. Zmanjšali so se tudi skladi gospodarskih organizacij za 33 odstotkov. Osebni dohodek pa je ostal na nivoju primerjalnega obdobja. Letošnji polletni amortizacijski znesek je kljub revalorizaciji osnovnih sredstev porasel nasproti obračunski amortizaciji v lanskem prvem polletju manj, kakor se je pričakovalo. Delovne organizacije so uporabile minimalno možno predpisano stopnjo obračunavanja. Pri tem se opaža, da delovne organizacije ne vodijo dovolj računa o stanju svojih osnovnih sredstev in programih svojega nadaljnjega razvoja. Podatki kažejo, da so v gospodarstvu občine porabljena sredstva naraščala hitreje kakor dohodek. Globalno vzeto so porabljena sredstva narasla za 5 odstotkov, dohodek pa je ostal ____ /-»,, ,---—i—i organizacije, da so relativno malo storile pri spreminjanju oblik in načina tlela, da se pri praktičnem reševanju kaže pomanjkanje nove zavesti in jnlselnosti, ki mora nujno spremljati uvajanje sodobnejšega načina produkcije. Naše delovne organizacije imajo vse možnosti za enakopravno sodelovanje z vsemi deli gospodarstva pri realizaciji dolgoročnejših ciljev reforme. Poleg stabilizacije in ureditve paritete naše valute je cilj reforme predvsem dvigniti produkcijo in storitve na nivo, ki bo omogočil gospodarskim organizacijam enakopravno menjavo na mednarodnem trgu. Za takšno poslovno orientacijo pa je nujno, da se dvigne produktivnost dela, izboljša kvalifikacijska struktura zaposlenih, izvede racionalnejša delitev dela, razvijajo intenzivnejši koopera-cijski odnosi tu na območju občine, združevanje i,p koncentracija sredstev preko ustreznih gospodarskih meha-nizrpov, poslovno tehnično sodelovanje, itd; skratka vsi tisti ukrepi, ki bi lahko dali gospodarskemu življenju v občini večjo dinamiko. Gotovo je bilo na vseh omenjenih področjih v zadnjem času nekaj storjenega, seveda nekje več, drugod manj. Gibanje gospodarstva v prvih šestih mesecrh letošnjega leta pa nas opozarja, da bomo morali storiti neprimerno več, fe bomo hoteli premagati dolgoletno dediščino ekstenzivnega gospodarjenja in se z našim gospodarstvom vključiti v sodobne ekonomske procese. kam usmeriti gospodarstvo v občini Čeprav se komunisti v občini zavedamo hudlih težav, v katere je zašlo naše gospodarstvo, smo prepričani, da lahko ob vsestranskem sodelovanju vseh progresivnih sil v občini tudi iz tega stanja najdemo zadovoljiv i*hod. Predvsem moramo izdelati jasen program prihodnje .proizvodne orientacije. Sicer smo takšen koncept že imeli, pa kljub temu smatramo, da niso izkoriščene še vse možnosti. Perspektivni gospodarski koncept bi moral izhajati iz nadaljnjega razvijanja tistih dejavnosti, ki so v novih pogojih pokazale dobre ekonomske rezultate. Orientirati se moramo na tista gospodarska območja, kjer še nismo izčrpali vseh možnosti za razvijanje novih gospodarskih aktivnosti. Ob tem pa iskati vedno nove tehnološke prijeme, kar bo omogočalo polno aktivizacijo obstoječih in razvoj novih gospodarskih zmogljivosti. Računamo, da bo na območju energetike slej ko prej moralo priti do jasnejših in realnejših konceptov. Industrija potrebuje, če se hoče vključevati v mednarodno delitev dela, cenejše energetske vire. Pri tej preori-entaciji pa se vendarle ne moremo popolnoma in izključno nasloniti na cenejši uvoz, pri tem pa zanemarjati lastne energetske zmogljivosti. Reformo velja za vsa gospodarska in družbena področja, torej tudi za energetiko. Uvoz raznih energetskih virov naj bo intervencijski, na ta način bodo iz gospodarske igre izpadli tisti, ki ne bodo racionalizirali svoje produkcije. Nasloniti se na tujo energetsko osnovo pomeni postati odvisen od tokov mednarodnega dogajanja. Tuj energetski vir je lahko dolgoročno cenejši samo tedaj, .kadar imamo na razpolago lastnega. Izhajajoč iz takšne orientacije smo mnenja, da je najracionalnejša potrošnja premoga na licu mesta. V na-šam primeru v kvalitetnejšo električno energijo. Prepričani smo, da je takšna orientacija pravilna. Zato smo toliko bolj zaskrbljeni, zaradi zavlačevanja izgradnje elektrarne šoštanj III. Poleg objektivnih momentov (kakor je pomanjkanje denarnih in deviznih sredstev) nastopajo tu še drugi subjektivni momenti, o katerih smo že večkrat na različnih mestih govorili. Prav je, da se za vsako posamezno poslovno odločitev pritegne čim širši krog strokovnjakov, da bi se dobilo čimveč mnenj in na tej osnovi sprejelo najracionalnejšo varianto in odločitev. Prav tako pa je nujno, da je vsake razprave enkrat konec in da se .pristopi k realizaciji sprejetega. To velja tudi za vsa osta- neizpremenjen. Od 3 gospodarskih ,a t'osP°darska Področja organizacij jih je 19 poslovalo neekonomično, dve delovni organizaciji sta v šestih mesecih poslovali na robu ekonomičnosti, 12 pa jih je poslovalo v .tem času ekonomično. Izvoz industrijske proizvodnje je v primerjavi z lankso dinamiko očitno nazadoval, saj je v primerjalnem obdobju manjši za celih 44,4 odstotkov, letni plan izvoza pa je bil realiziran samo z 11,7 odstotkov namesto s 50 odstotki. Ti podatki so znani. Zaradi neza-vidnega položaja, v katerem so se znašle naše delovne organizacije, ie občinski komite skupaj z drugimi družbeno političnimi organizacijami opozoril organizacije ZK in .komuniste v gospodarskih organizacijah in občinski skupščini na resnost stanja. Podatki o gibanju .gospodarstva za prvih šest mesecev so bili poslani vsem samoupravnim organom, družbeno političnim organizacijam in vodstvom delovnih organizacij z namenom, da se kolektivi politično razgibajo in sanirajo sedanje stanje. Res je, da je večina podjetij širom Jugoslavije v iptodobgiem položaju, vendar kljub temu ne moremo to stanje v celoti okarakterizirati za objektivno. Morda ga lahko na osnovi tega, ker je nastalo izven volje proizvajalcev, do tega so pripeljale objektivne ekonomske zakonitosti in nov način gospodarjenja, za katerega smo se ob vstopu v reformo vsi zavestno odločili. Ravino zaradi tega lahko še z večjo smelostjo opozorimo delovne prilagodila sodobnejšim tržnim pogojem. Tudi ostale delovne organizacije dokaj uspešno iščejo svojo proizvodno orientacijo, posebno RŠC, Chrom metal, LIK, čeprav smo prepričani, da še niso izčrpali vseh možnosti. Posebno pomembno za prihodnje obdobje bo intenzivno razvijanje ko-operacijskih in tehnično poslovnih odnosov. Zato bodo morale delovne organizacije v prihodnje imeti več posluha. Komunisti pa smo dolžni, da stojimo na čelu teh procesov. To od nas zahtevajo cilji, k.i smo jih postavili pri prehodu na nov način gospodarjenja. Čeprav kmetijstvo v našj občini.nima pomembnega deleža v družbenem proizvodu,, podatki vendarle kažejo, da nismo izkoristili optimalnih možnosti za pospešeni razvoj te panoge. Gospodarska reforma je postavila kmetijstvo v enakopravni položaj z ostalim gospodarstvom, če mu že ni dala do določene mere prioriteto. Zato bo ena pomembnejših nalog komunistov, ki delajo na področju kmetijske produkoije, da se zavzemajo za intenzivnejše izkoriščanje produkcijskih zmogljivosti. Z racionalno porazdelitvijo delovne sile in uvedbo sodobnejših prijemov v agrokulturi in s krepitvijo materialno tehnične osnove, jKjsebno mehanizacije in kemiza-cije, bi se lahko produkcija znatno povečala. V naši občini so nekatera področja posebno ugodna za razvoj živinoreje. Ponekod na teh mestih .primanjkuje delovne siile, le-to bi bilo potrebno z ustreznimi kooperacijskimi odnosi stimulirati, da bi se iz industrije, kjer je prenasičenost, vrnila v agrar. Pri tem bi morala zadruga voditi tako politiko, da bi bili živinorejski proizvajalci zainteresirani in stimulirani za uvajanje sodobnejših tehnoloških rešitev, na osnovi katerih bi se zniževali proizvodni stroški. Na ta način bi se lahko kmetijska zadruga vključevala s produkcijo mesa na mednarodno tržišče, prav tako pa bi se pocenilo meso na domačem trgu. Kmetijska zadruga mora svoje naložbe vsklajevati z naložbami osebnih proizvajalcev, da bi bila krepitev materialne baze za razvoj kooperacije načrtna. Trgovino moramo usposobiti, da se bo lahko vključevala v sodobne produkcijske in tržne odnose. Danes še trgovina ni usposobljena za razvijanje intenzivnega menjalnega procesa, ki bi stimuliral produkcijo. Marža danes vzipodbuja trgovino, da prodaja majhne količine blaga po visoki ceni. To pa je v nasprotju z logiko produkcije. Ker marža ni zbližala interesa trgovine in produkcije, bo jx>trebno poiskati druge ustreznejše rešitve, da bi se materialna interesa obeh procesov vskladila. Verjetno bi neposredna participacija trgovine pri ustvarjenem dohodku pripomogla k izboljšanju tega stanja. Čeprav prodajne zmogljivosti v občini v glavnem zadoščajo, se še vedno .kažejo problemi ob tedenskih .i,n mesečnih konicah. Dobili smo nekaj sodobno urejenih trgovinskih lokalov, izboljšala se je tudi struktura ponudbe določenih vrst blaga. Ker vedno težimo k boljšemu, seveda tudi s tem stanjem ne moremo biti do kraja zadovoljni. Zlasti .pogrešamo večjo iz- biro blaga. Zagotoviti je treba takšen asortiman blaga, da bo zadovoljil najbolj zahtevne potrošnike. Ob tem bi kazalo razmisliti o ustanovitvi svotovalnega centra s pomočjo katerega bi pomagali potrošniku oblikovati okus. S tem bi pospešili in obogatili potrošnilkove nabavne odločitve, posebno pri trajnejših dobrinah. Trgovsko mrežo moramo »razširiti še na tista področja in izven nje, kjer je slabo razvita. Kljub jiomanj-kanju finančnih sredstev ne bi smeli odstopati od izgradnje trgovskega centra, s katerim bi odprli nove možnosti za boljšo zadovoljitev potrošnika. Kvaliteta gostinskih storitev še vedno ne ustreza zahtevam domačih in Udih gostov, zlasti pa ne potrebam sodobnega turizma. Izboljšati bomo marali opremljenost gostinstva in kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. Z liberalizacijo prekomejnih prehodov so ustvarjene precejšnje možnosti za povečan turistični promet. Pri tem pa moramo seveda upoštevati, da je gibanje inozemskega turizma odvisno od cen, kvalitete in pestrosti uslug. Zato mora gostinstvo iskali rezerve predvsem v kvalitetnejših uslugah, v razvijanju ustreznih gostinskih kapacitet, v poslovnem sodelovanju s turističnimi organizacijami itd. Tudi za razvoj produktivne in usluž-nostne dejavnosti zasnovane na zasebni iniciativi, v naši občini niso izčrpane vse možnosti. Ker pa je na tem področju še precej nejasnosti, zlasti v kakšnem obsegu se naj razvije, število zaposlenosti tuje delovne sile, področje dejavnosti iid., bomo morali počakati, da se o teh vprašanjih zavzemajo .konkretna in nedvoumna stališča. Eno pa je gotovo, postaviti jo bo potrebno v enakopraven položaj s socialističnim sektorjem in jo hitre-, je razvijati. Poleg tega pa moramo pri razvijanju privatnega sektorja upoštevati nekatera temeljna izhodišča, ki smo jih opredelili v uvodnem delu. samoupravljanje ni samo demokracija temveč je tudi odgovornost in red tična vloga je izoblikovala ali pa postavila v ospredje drugačne kriterije, ki se izražajo v družbenopolitični aktivnosti posameznika, njegovih pogledih in stališčih do temeljnih družbenih vprašanj, moralno političnih kvalifikacijah in ne navsezadnje v ugledu, ki ga uživa. Zato morajo organizacije ZK čimprej preiti iz zaprtosti in togosti s katero zapirajo vrata mnogim ljudem za vstop v Zvezo komunistov. Z realizacijo programa izgradnje elektrarne 275 MW se bo potrošilo ha licu mesta, za produkcijo električne energije, 2,5 milijona ton premoga. Ker je padajoči trend premoga v široki potrošnji bo slej ko prej vprašljiv plasman preko milijon ton. Zato je elektrarna za rudnik samo delna rešitev. Ze sedaj bomo morali razmišljati, kako uporabiti premog, ki se /a produkcijo električne energije ne bo potrošil. Nedvomno ga bo potrebno oplemenititi. Predelovalna industrija, s srednjim podjetjem te vrste tovarno gospodinjske opreme Gorenje, ima velike možnosti za razvoj, Seveda bo predhodno potrebno napraviti nekatere kvalitetne premike v smeri jsovečanja produktivnosti dela, izboljšanjem or-"nnizaoije dela., uvajanjem sodobnejših tehnoloških postopkov, s spreminjanjem strukture zaposlenih, zlasti uvedbo večje strokovnosti, usmeritvijo na večjo tržiščnost. porabo novih materialov, ki b lahko pocenili produkte, smelejše razvijanje .kooperantskih odnosov itd. Za dosesb teh zahtev obstajajo v sleherni delovni organizaciji realne možnosti. V neka-t^jjh so se ti procesi v zadnjem času pričeli uspešno razvijati. Tu sta predvsem dve delovni organizacij«, ki sta bili še do nedavna v zelo kritičnih ekonomskih razmerah, to sta tovarna usnja šoštanj in Galanterija šoštanj. Posebno zadnja se je, kljub hudi konkurenci na tržišču, dobro Politični sekretar Kristian Hrastel pa je govoril tudi o razivoju samoupravnih odnosov. Komunisti smo v naši občini vedno imeli izostren posluh za deformacije v samoupravljanju. Sproti smo opozarjali tiste delovne organizacije, kjer so se pojavila nesoglasja. Nato je politični sekretar povedal nekaj primerov, ko posamezniki to demokratično .prvino naše družbe tolmačijo po svoje. Samoupravljanje ni samo demokratična pravica posameznika, ampak je tudi odgovornost in red. Zato je v javnem življenju in v samoupravnih odnosih treba utrjevati dogovore, družbeno disciplino, red in spoštovati zakonitost. Prav tako pa moramo komunisti z vsemi sredstvi preprečevati samovoljo, anarhičnost in neodgovornost. Ravno zaradi neprestanega opozarjanja in preganjanja navedenih deformacij, lahko rečemo, da so se v naši občimi ti pojavi zre-ducirali na minimum. To pa še ne pomeni, da jih ni. Zato jih moramo v 'kali zadušiti. Naloga vseh komunistov je, da ustvarjamo med delovnimi ljudmi takšno demokratično vzdušje, da bo lahko vsakdo odkrito in kreativno obravnaval in sklepal o vseh vprašanjih, ki so v interesu, tako posamezne delovne organizacije, kakor širše družbene skupnosti. Danes so vprašanja doseganja stra-teško-političnih ciljev reforme, nadaljnjega razvijanja samoupravnih odnosov in delitve po delu, tako tesno med seboj povezana, da si ne moremo zamisliti enega brez drugega. Z napori za uspešnejše gospodarjenje in razvijanje samoupravnih odnosov je neločljivo povezano vprašanje boljše strukture zaposlenih. Ce je bil kdaj našemu gospodarstvu potreben dober direktor in dobra strokovna ekipa, potem je to danes. To mora biti poslovna, dinamična, odločna in kreativna ekipa. Zato je naloga komunistov, da v samoupravnem mehanizmu takšne kadre podpiramo. Nujno je. da so na čelu organizacije dela tisti, ki po svojih kvalitetah sodijo tja. enotna in čvrsta idejno politična obc. org. zk Preobrazba sedanjih in razvijanje novih oblik organiziranja in metod delovanja zahteva, da doseže Zveza komunistov novo kvaliteto kot vodilna idejno politična in ustvarjalna sila, je povedal Hrastel. Zato iščemo s procesom reorganizacije nove načine povezovanja, ki bodo sproščali večje možnosti za posredni idejnopolitični vpliv vsakega posameznega komunista. To so temeljna izhodišča procesa reforme Zveze komunistov v sedanjih pogojih delovanja. Za naše razmere je trenutno najprimernejša takšna organizacijska struktura, da je v desetih organizacijah ZK povezanih 1.200 članov ZK. Občinska organizacija ZK je enotna v organizacijskem in idejno političnem pogledu. Znotraj občinske organizacije pa delujejo najrazličnejše oblike, ki omogočajo, da so komunisti pravočasno seznanjeni z aktualnimi družbenimi vprašanji in, da o njih sproti zavzemajo idejno politično stališče. O teh vprašanjih je bilo v letošnjem letu mnogo govora v organizaciji ZK. Za nas je danes glavna naloga, da se dogovorimo, kako bomo organizacijo čimprej usposobili,'da bo kos postavljenim nalogam. Pestrost oblik in metod dela nam sedaj daje večji maneverski prostor za hitrejšo idejno politično akcijo. Politični sekretar je opozoril na nekatere probleme notranje graditve Zveze komunistov v velenjski občini. Analiziral je vzroke izstopanja članov in med drugim povedal, da je v zadnjem času izstopilo iz organizacije tudi nekaj karieristov. V glavnem gre tu za karieriste dvojne vrste. Eni so takšni, ki so zaman čakali, da jim bo članstvo v Zvezi komunistov prineslo boljši družbeni položaj, drugi pa so ta položaj že dobili, sedaj pa mislijo, da jim ga tudi ZK ne more praktično že ustavil, odkar smo prešli na nove metode deia. Zalem je govoril še o vključevanju mladine v Zvezo komunistov in hkrati opozoril na odprlo pismo občinskega .komiteja, ki ga je Jetos naslovil na družbeno-politične organizacije in samoupravne organe. Svoj referat je politični sekretar Kristian Hrastel zaključil z naštevanjem kriterijev za vstop v Zvezo komunistov. Dejal je, da je praksa že prevrednotila nekatera klasična pojmovanja o tem, kdo je lahko komunist. Nova idejnopoli- Sindihalni občni zbov (Nadaljevanje s 1. strani) Drago Tratnik je menil, da manjka enotnih meril pri ocenjevanju dela zdravstvenih delavcev. Zdaj imamo toliko meril kolikor je zdravstvenih domov. Navedel je tudi, da bi delitev strokovnega dela v posameznih bolnišnicah zmanjšala stroške in ugodnO vplivala na zdravljenje. Sedaj pa hočejo imeti skoro v vseh bolnišnicah kompletno delo in kupujejo drag inštrumentarij, ki ni povsem izkoriščen. Letos je bilo iz velenjske občine kar 157 oseb več hospi-taliziranih, je povedal dr. Anton Črepinšek. Nastala je 90 milijonska razlika v ceni oskrbnega dne, zato je razumljivo, da je bilo porabljeno tudi več denarja. Milan Omladič, strokovni sodelavec komunalnega zavoda za zaposlovanje, je obširno poročal o problemih zaposlovanja in povedal, da je sedaj pri njihovem zavodu prijavljenih 618 nezaposlenih. Vsi tisti, ki danes opravljajo popoldansko obrt so bistveno spremeniil odnos do svojih delovnih kolektivov, je povedal direktor LIK Martin Pri- možič. Po njegovem mnenju bi morali občinski upravni organi bolj načrtno dovoljevati popoldansko obrt. Ko je Elfrida Ambrožiceva, sekretarka občinskega odbora Zveze prijateljev mladine, govorila o otroškem varstvu, je opozorila, da bi morali v delovnih organizacijah takoj začeti razpravljati o osnutku novega zakona o otroškem varstvu. V velenjski občini je samo 10 odstotkov predšolskih otrok zajetih v otroško varstvo. Kot predstavnica republiškega sindikalnega sveta je na občnem zboru govorila Dolfka Boštjančičeva in se strinjala z oceno, ki so jo zapisali v poročilu, da se sindikalno delo odvija preveč v vodstvih sindikalnih podružnic. To pa ni pravilno. Delo sleherne sindikalne organizacije mora dobiti svoj odraz v članstvu. Ko je govorila o brezposelnosti, je povedala, da sindikati ne smejo biti brezbrižni in se enostavno strinjati z odpusti. Opozorila je na probleme v zdravstvu in povedala, da so sindikati odločno zahtevali enotno in učinkovito, zdravstveno službo v Sloveniji. Prejšnji teden je občinski komite Zveze mladine pripravil slovesno proslavo v spomin na dogodke pred 50 leti v Sovjetski zvezi. Proslava je bila v veliki revolucionarno obdobje, dvorani kulturnega doma v dneve velikega oktobra in Velenju. Dijaki velenjske njihov odjek na našo socia-gimnazije in rudarskega šol- listično revolucijo, skega centra so izvajali re- Recitirali so: Anti Planine, cital, ki ga je sestavil Jože Klančnik, režiral pa Hinko Dermol. Z recitalom so nastopili dvakrat. Popoldne za šolsko mladino, zvečer pa za odrasle. Čeprav so poslali 150 osebnih vabil, primerno pla-katirali in obvestili delovne kolektive, je bilo na večerni proslavi le okoli 40 ljudi. Nastopajoči so pritegnili pozornost poslušalcev. Z veznimi teksti in poezijo ruskih in naših naprednih Matjaž Klemenčič, Andrej Kobale, Vlado Pevnik, Štefan Dolejši, Miran Vah, Janko Poles, Rastko Lah, Ida in Jana Srebotnik, Božena in Alenka Pilih, Alenka Čas, Maja Natek, Janka Bernot, Maja Kirar in Vlasta štaj-ner. Prav bi bilo, da mlade in nadarjene recitatorje, ki se med seboj mobilno vsklaju-jejo (to so očitno pokazali na zadnjem javnem nastopu), ne bi pustili vnemar, temveč bi jih združili in se^je 'proces osipanja^v T^občM pesnikov, so prikazali pred- vzgajali v ustreznem krožku IZ RAZPRAVE NA OBČINSKI KONFERENCI ZK_ Ing. Ludvik Mali: spet občutijo neizdelano energetsko bilanco Novice iz Šo stanja SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI SPREJEL DELOVNI NAČRT Na nedavni seji sveta krajevne skupnosti šoštanj so obravnavali načrt dela za leto 196? in sprejeli okvirni načrt za leto 1968. Velenjski rudnik ne more v teh jesenskih dneh sproti zadovoljevati vseh kupcev, ker je povpraševanje po lignitu močno naraslo, je povedal direktor rudnika ing. LUDVIK MALI. V prvem polletju so morali zmanjšati proizvodnjo, ker premoga niso mogli prodati, Tudi večji potrošniki so vedno dovolj in so kupovali zmanjšane količine. Zdaj pa se neurejeno stanje že maščuje. Čeprav so v velenjskem rudniku odpravili proste sobote, ne morejo tako hitro povečati proizvodnje. Nihče pa jim ne zagotavlja, da bi večjo proizvodnjo lahko tudi kasneje za- Predsednik sveta Ivan Goš-nik je podal izčrpno poročilo o izvedenih sanacijskih delih in o problemu finančnih sredstev za prihodnje leto, kar so člani sveta soglasno potrdili. Glede elektrifikacije hiš # regulacijo hudournika ob Šlandrovi cesti; # ureditev kanalizacije na Cesti talcev in ureditev Partizanske poti; nadaljevanje urejanja lastnikov Alojza. Cvelbarja, fcSfife^j^ bili prepričani, da bo lignita 'gotovo prodali. o Arlič: sola ni edini vzgojni dejavnik Danes hočemo vso odgovornost nju FRANJA ARLICA, ravnatelja os- vzgaje, idejnosti pouka, osipanja novne šole »Gustava Šiiliha«, glavni učencev v obvezni šoli in ostalih vzrok tolikšnega osipanja učencev. vzgojnih problemov naprtiti na šol- " ......... ska ramena. Šola je pač učno-vzgojna uslainova in je zavoljo tega najbolj odgovorna za pravilno reševanje vseh teh vprašanj..; Najprej poglejmo učne načrte in osipanje učencev. ' 'Soli nadrejeni strokovni ln oblastni prosvetni forumi v glavnem (krivijo šolo, ki je praktični izvajalec predpisanega učnega gradiva, da je ona kriva, ker 60 do 65 odstotkov v prvi razred vpisanih učencev zaključi zadnji razred obveznega šolanja. In nadaljujejo: če bi šola posvetila več skrbi notranji diferenciaciji pouka in uporabila v večji meni nove učne metode, bi bil odstotek osipanja nižji za 50 do 55 odstotkov. Šola pa pravi tako-le. Današnja enotna šola združuje četrti razred nekdanje os-• mnuie šole. in štiri razrede nekdanje gimnazije,, Načrt za četrti razred je skoro nespremenjen. Višji razredi pa imajo program prvih razredov gimnazije z nekaterimi bolj ali manj posrečenimi aH ponesrečenimi korekturami. Torej je ostal v glavnem program izbirne selekcije šole. Tega zmore zadovoljivo osvojiti le 60 do 65 odstotkov učencev. To pa je po mne- Na različnih krajih ugotavljamo, da je premajhen idejni vpliv naše šole. To ugotavljamo, ko opazujemo mladino v njenem obnašanju in dejanjih kadar zapušča osnovno ali srednjo šolo. če ugotavljamo, da ta mladina nima zadostno oblikovanega odnosa do naše družbene skupnosti in da tudi ni povsem svetovno nazorsko usmerjena, potem šola sama ni nudila vsega, kar zahtevajo socialistični vzgojni smotri. Napak bi trdili, če bi dejali, da je šola v tem (pogledu vse storila. Prepričani pa smo lahko, da bi bili dosežki boljši, če bi šolo v teh prizadevanjih bolj učinkovito podprli tudi številni izvenšolsiki vzgojni dejavniki, še vedno velja, da je vzgojni rezultat boljši tam, kjer šolo v svojih vzgojnih prizadevanjih podpira dom; kjer si šola in dom v tem pogledu nista v razkoraku. Zatem je Franjo Arlič opozoril, da so komunisti dolžni povsod, kjer živijo iin delajo, širiti pozitivno idejno obzorje. Idejni vpliv šole bo učinkovitejši, če bo sola znotraj sebe odpravljala neštete pomanjkljivosti in če jo bodo pri njenih idejno vzgojnih prizadevanjih podprli vsi izvenšolski dejavniki z dejanji, ne le z lepimi besedami ali zgolj s kritiko. Obnavljajo hiše V šoštanju, na Glavnem trgu, obnavlja stanovanjsko podjetje nekatere hiše. V stoli pu nekdanje /občinske hiše pa bodo namestili novo uro. Tako bodo šoštanjčani imeli javno uro v središču mesta. Dobro bi bilo, če bi bila ura pri avtobusni postaji. Mladi so biU na Dršlji gori Mladinski odsek pri Planinskem društvu šoštanj je organiziral izlet na Uršljo goro. Na izletu je bilo 66 mladincev, mladink in pionirjev. Vodil pa jih je predsednik društva Kari Kordež. Jožeta Remica, Alojza Acma-na in Ivana Šemerla, se člani sveta niso strinjali o prvotnem predlogu po katerem naj bi potekal električni vod preko Pustega gradu. Predlagali so, da bi speljali tokovodnik po Cesti talcev, za kar je pripravljena krajevna skupnost prispevati 4.000 N-din. Za izvedbo teh del so imenovali posebno komisijo predstavnikov krajevne skupnosti, turističnega društva in lastnikov hiš. Za ureditev zbiralne kanalizacije Nove ceste, dela Kaju-hove in dela Koroške ceste, je predsednik seznanil prisotne, da so posamezni lastniki hiš pripravljeni prispevati za priključke hišne kanalizacije. Člani sveta so takšno rešitev potrdili. i Po vsestranski razpravi so sprejeli okvirni načrt sanacijskih del mesta šoštanj za prihodnje leto, ki obsega: # ureditev kanalizacije na Novi cesti, delu Kajuhove ki Koroške ceste; Jože Veber: aktivnost komunistov se mora odražati v socialistični zvezi »Kadar razpravljamo o reorganizaciji Zveze komunistov in ugotavljamo nove oblike in metode dela, se mi zdi,« je povedal JOŽE VEBER, sekretar Občinske konference SZDL, ' »da šo vse' diskusije poudarjale novo formo reorganizirane Zveze komunistov.«,, premalo.to po njegpvenj Nove oblike dela SZDL, predvsem pa delo v sekcijah, (katere se naj formirajo za različna področja družbene dejavnosti, ravno omogočajo, da se na sejah teh sekcij organizirano zajamejo vsa različna mnenja, ki se v posameznih aktualnih vprašanjih po-'avliaja. Tudi .steufefura občin- jnnmjLt jjpvpjrili/ P( Rovi,,vsebini delfl. ,prg3niz»cije,Ajh,,,