Ca$opi§ %a trgovino, Industrijo ii mT JU- JBL Uredništvo in iipravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 ». 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. % 90 D, za četrt leta ži se v Ljubljani LETO VIII. Telefon št. 55:. LJUBLJANA, dne 17. marca 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 32. ceKovne imovine. Pod vodstvom novega generalnega ravnatelja poštne hranilnice dr. Nedeljkovima se je začelo 1'orsirati vedno večjo in večjo centralizacijo pri nalaganju, gotovine poštno-čekovnega urada. že par tednov sem sledijo po vrsti odpovedi vlog čekovnega zavoda pri naših denarnih zavodih in tekom zadnjih dni je bila dvignjena pri bankah vsa gotovina čekovnega zavoda v Ljubljani, ki ni vezana na odpovedne roke. Naši denarni zavodi so takoj položili mnogomilijonske vsote na blagajni poštno-čekovnega zavoda, kar je najlepši dokaz njih likvidnosti. Vendar nadaljno odpovedovanje vezanih vlog lahko izzove pri končno še vedno napeii kreditni situaciji gospodarske pretresijaje, katerim se je v mleresu razvoja in normalizacije nagih pridobitnih razmer treba za vsako ceno izogniti. Sedanja uprava poštne hranilnice v Beogradu, ki obstoja iz petčlanskega odbora, postopa pri nalaganju denerja v mnogem oziru enostransko in odteguje posameznim pokrajinskim zavodom vedno več vlog ter jih centralizira v Beogradu, da jih plodonosho nalaga pri tamcšnjih denarnih zavodih. Po statistiki za leto 1923 vidimo, da je imel beograjski čekovni zavod v čekovnem prometu sam le 109 milijonov dinarjev vlog dcčim jih je imela Ljubljana 3400 milijonov. Koncem leta 1924 pa razpolaga beograjska centrala, ker je zadržala vse vloge, ki so jih odjemalci naše trgovine in industrije v Srbiji vplačali na račun lastnikov pcštno-čekovnih računov v Sloveniji, že z nad 300 milijon i dinarjev, dočim je naš čekovni zavod prišel v položaj, da ga skoro vsako izplačilo večjih vsot vlagateljev giozi spraviti v zadrego. Poštno-če-kovm zavod v Ljubljani je ob koncu lanskega leta razpolagal s povprečno milijoni dinarjev vlog in najboljši dokaz naše gospodarske stagnacije je, 1 so v prvem kvartalu letošnjega leta to vi ege padle na 00 milijonov dinarjev. Dolg beograjske centrale pri Ljubljanskem čekovnem zavodu pa je medtem narastel nad 30 milijonov dinarjev. Trgovska zbornica je opeto-vario urgirala pri centrali, da naj se vplačila v dobro računoimetnikov v Sloveniji stavijo na razpolago tukajšnjemu zavodu, da bi mogel z njimi ublažili kreditno krizo in podkrepili gospodarsko življenje v Sloveniji, vendar dosedaj brez uspeha. Namesto lega. se je odpovedalo tukajšnjim denarnim zavodom še ostale vloge in se je s temi dispozicijami odtegnilo gospodarskemu prometu v Sloveniji tako znatno množino denarnih sredstev, da mora to n; minovne povzročiti popolni.; oslabljenje našega denarstva. Razmere v Sloveniji še davno niso take, tla bi se dalo lahko celih 50 milijonov dinarjev v kratki dobi par mesecev odtegniti brez škode za obrat nase industrije in trgovine. Naši gospodarski krogi se s temi metodami in nazori g. Nedeljkovica nikakor ne strinjajo in zahtevajo odločno, da se pokrajinskim čekovnim zavodom da na njih račun vplačane vsote brez zadržka na razpolago za gospodarske razmere dotičnih pokrajin, kjer se nahajajo računoimetniki, in sicer tako, da se ta denar stavi na razpolago ne le vsem denarnim zavodom po njih boniteti in kapitalu enakomerno, marveč tudi direktno industriji, obrti ter trgovini. Abosolutno no uvidevamo potrebe, da se z nizko obrestno mero čekovnih zavodov, ki nalagajo pri bankah svojo imovino po 4, 6 in 8%, koristijo izključno le denarni -zavodi, dočim morajo trgovci, obrtniki in industrijci plačevati visoke obresti po 16—24%, akoravno so enako kredita potrebni, zmožni in vredni kot denarni zavodi. V tem oziru želimo praktične remedure in zahtevamo enakomernejšega upoštevanja interesov vseh panog našega gospodarstva. K. Tiefengruber: Varstvo proti kreditnim škodam v trgovin?. To poglavje trgovskega poslovanja Postaja v sedanji dobi splošno jako kočljivo. Nepremišljeno priznanje kredita utegne imeti ravnotako usode-pofrie posledice za trgovca, kakor odklonitev takih kupčij. Gre v vsakem slučaju za zaupanje prizadetih strank, to pa j e zopet odvisno od večkrat ne-preračunljivih okoliščin. Običajni poizvedovalni zavodi nudijo sicer trgovcem nekak pripomoček v ugotovitvi kreditne zmožnosti posameznih oseb, | Podjetij, toda iake poizvedbe niso vedno zanesljive ter so odvisne od večkrat jako pristranskega presodka Poročevalca. Narodi, ki prvačijo v vseh Panogah trgovskega življenja, so že davno posvetili tudi temu perečemu vprašanju svojo posebno pozornost. Jako poučijiv v tem pogledu je angleški vzorec, kMerega posnemajo v raznih modifikacijah tudi trgovske organizacije drugih držav. »Centralni arhiv za kreditno zaupljivost < stoji pod pokroviteljstvom višjega trgovskega sveta v Londonu, ter predstavlja osrednji zavod za celokupno kreditno poizvedovanje v državi. Temu osrednjemu zavodu so podrejene podružnice na sedežih trgovskih zbornic, katerim so kot sestavni l»eli priključene. če želi trgovec itd. kako pojasnilo v kreditni zmožnosti gotove osebe, se ahrne s posebno tiskovino v obliki poštne zalepnice na arhiv. Od tam dobi z obratno pošto na isti tiskovini obvestilo, če obstojajo proti dotični osebi kaki kreditni pomisleki, oziroma če je ta sploh v arhivu navedena. O tej korespondenci se ne vodi ni-kaka evidenca ter ostane vsestransko tajna. Omenjene pcizvedne tiskovine izdaja centralni arhiv kot strogo /aračunljive obrazce, ki predstavljajo ob enem taksne vrednotnice za zahtevano poročilo. Evidenca zamudnih plačnikov ni samo omejena na angleški teritorij, iz celega sveta so zbrana v arhivu imena takih oseb, ki so se izkazale napram angleškim trgovcem koi nezanesljivi dolžniki. Povsem je na ta način jasno, da bi se naročniku, recimo iz naše države ne posrečila dobava iz angleškega trga na up, če ima ta še kake plačilne obveznosti napram tamošnjim dobaviteljem; v tem slučaju je njegovo ime že davno uvrščeno v kartoteki centralnega arhiva v Londonu, kamor se bo sigurno vsak trgovec pred izvršitvijo takega naročila obrnil. Svedoki v laskavih izrazih priznajo britanski incijalivi za varstvo trgovskega kredita v začrtani obliki prvenstvo; letno poročilo tega zavoda dokazuje ogromen pomen in važnost te inštitucije, ki se je osobito po vojni razvila v vzorni zavod, katerega hitijo posnemati trgovske organizacije celega sveta. Vsak član stanovskih organizacij, torej vsak trgovec in obrtnik oziroma podjetnik, je primoran pristopiti centralnemu arhivu kot poročevalec. Poročila so omejena na prijave zamudnih dolžnikov iz lastnega obrata z navedbo stvarnih podatkov vsakega slučaja. Centralni arhiv zbira ta poročila ter jih v strogi evidenci prenese v svojo kartoteko, ki je posebno ; skrbno in pregledno urejena. Za vsako prijavljeno osebo se vloži posebna karta, ki vsebuje vsa o njej došla poročila glede kreditne zaupljivosti, oziroma neizpolnjenih plačilnih obveznostij. — Seveda je ta arhiv z vso vsebino strogo tajna stvar, dostopna samo upravičenim osebam. Omenjena zbirka, ki se vedno dopolnjuje, predstavlja torej takorekoč »črno knjigo« britanskega trgovstva. Pa ne samo neporavnane terjatve so tam zabeležene, ampak tudi druge okolnosti, ki vplivajo na kreditno zaupljivost dotičnega. Po zabeležbi o kartoteki se prvotna ovadba uniči, j ime poročevalca se nikjer ne registri- ; ra, tako da se ga ne more izdati. Podružnice centralnega arhiva so samo poizvednice po takih osebah, o katerih je treba ugotoviti za kartoteko še važnih podatkov. Jaz hi V »Trgovskem listu« smo že večkrat govorili o boju za bombaž in kako ga hoče vsaka država pridobivati če le mogoče na domačih tleh. Zadnje čase smo brali o sporu med Egiptom in Anglijo in da se Anglija nikakor noče odreči Sudanu. Zakaj ne? Tam si je zgradila čez Nil velikanski jez, ki bo namakal zemljo in bombaž bo lastni angleški produkt. Glavni pridelek Egipta je pa tudi bombaž in je bila Anglija doslej najboljša odjemalka zanjf. Je z čez Nil v Sudanu jo bo osamosvojil in Egipet bo ob strani. Moral bo prodajati, če bo hotel prodati, kakor bodo Angleži hoteli, in ne, kakor bo hotel sam. Pa še nekaj. Prevelika uporaba vode v Sudanu oslabša Nil in Egipčane skrbi, kaj bo, če bo pripeljal premalo vode v Egipet. Egipet je potem uničen. So to težka vprašanja. Angleški inženerji pravijo sicer, da bo imel Nil še zmeraj dosti vode, a Egipčani ne verjamejo. Vidimo takoj: Sudan je gospodar Egipta, in odreči se Egiptu, kakor so se Angleži, je veliko lažje kakor odreči se Sudanu. Večja ali manjša produkcija bombaža vpliva seveda tudi na cene bemba-ževine pri nas in nas mora zato ta jez zanimati. V juliju bo dovršeno to ogromno delo moderne tehnike, ki se prav lahko meri s stavbami faraonov. Vsak dan bo zajezenih tara 450 milijonov hektolitrov vode, ki jih pripelje Modri Nil dol z Abesinskega višavja. Je pa to pri mestu Senar. Jez je dolg dvo • angleški milji, nad 3 km (1 milja = 1809 m), na najmočnejšem mestu slco- j raj 30 m debel, do izliva ima Nil od tam še 3440 km! Sredi pustinje, kjer . je še pred dvema letoma nemoteno plaval po Nilu krokodil in so se igrali ; paviani, je nastalo 25.000 prebivalcev | broječe delavsko mesto, z električno lučjo, s pitno vodo in z ledom. Še pred 25 leti je neki preiskovalec poročal o teh krajih: »Severno od Hartimov je Sudan puščava, južno od tod je pa poplavljen«. (Hartum je mesto ob sotočju obeh Nilov). Že prihodnje leto bo namakal jez 312.0C0 akrov (aere, izg. ejkr, je 40 arov in pol), za bodoče so pa priprav- , Ijeni novi načrti in bo namočenega j sveta slednjič tri milijone akrov =± ] skoraj vsa Slovenija! Načrti za namakanje Sudana so že tisočletja stari, prebivalstvo je ob pomanjkanju dežja popolnoma odvisno od Nila. Od septembra do aprila naraste Nil za 7 do 8 metrov in pokrije z blatom obsežne pokrajine, a ne zmeraj na istem mestu. Zato se bijejo večni boji za rodovitna tla. Način obdelovanja je zastarel, šaduf in sagia ne spadata več v naš moderni čas. Nadomeščal ju bo jez. Začeli so ga gradili leta 1913, vojska je delo ustavila, do lanskega septembra so ga dogradili toliko, da ga voda ni mogla vzeti, v juliju bo končan. Stroški bodo znašali okoli 600 milijonov dolarjev, kljub temu, da so egiplski in sudanski prebivalci zelo pridni, hitri in z dnevno plačo dveh šilingov zadovoljni = 30 dinarjev. f, Iz carinske prakse. Odločbe Državnega sveta. — Piše Just Piščanec. (Nadaljevanje.) Zoper tako neutemeljeno, površno in pogrešno rešenje sem vložil rekurz na Državni svet ter sem v njem posebno poudaril: a) ako kaznivo dejanje res obstoja, ga nisem zakrivil jaz, marveč železniški organi; b) teža vagona je nepravilna in zato slonita pazen in carina na napačni podlagi; c) izključen je bil vsak namen škodovali državi, ker bi bil jaz nasprotno s svojo deklaracijo, ako bi se napaka ho bila našla, nehote povzročil veliko škodo železnici, katero sem zastopal; d) pšenica je ostala v tuzemstvu ter je polog carine neupravičen. Tudi je carina zaračunana na osnovi napačne teže. Državni svet je z odločbo št. 854/24 od 2. aprila 1924 tožbi ugodil. Odločba se glasi: »Just Piščanec, carinski posrednik iz Ljubljane, žalio se Državnom Save-tu na rešenje Ministra finansije od 28. XII. 1922. godine C br. 75.269/22, ko-jim je osnaženo rešenje carinarnice v Ljubljani od 11. XII. 1922. godine, br. 24.368, po kome je kaznjen za delo netačne prijave iz čl. 166. car. zak. Državni SaVet razmotrio je žalbu, rešenje i ostala akta ovog predmeta pa je našao: Iz akta ovoga predmeta vidi se, da je vagon 32.565 bio natovoren sa pšenic m, a vagon 32.567 sa bukovim deskama. Žalitelj je ispunio deklaraciji! prema podacima, unesenim n tovarni list, u koji je bio najpre upisan sa mastilom br.'32.576, a'koji je broj is-pravljen otL strana državnih organa mastljavom pisaljkom na 32.567. Prema pogrešno ispravlienim tovarnom listu instradiran je u Ljubljanu iz Zagreba pogrešno vagon br. 32.567, koji je bil utovaren sa pšenicom mesto pr-vog vagona br. 32.567, koji je bio na-tovaren sa deskama. Iz akta se ne vidi, a ni Ministar u rešenju nije kon-statovao, da je zameuu vagona skrivio deklarant, a niti je mogao on skriviti, več jedino železnica, koja je, čim je uvidila svojo grešku, posle instadira-nja pogrešnog vagona, poslala i pravi vagon br. 32576 i ujedno molite da joj ne vrati pogrešno poslani vagon br. 32567, što je i učinjeno. Kako se prema torne radi o greški službenih organa, a državna kasa nije oštetena, to se ni žalitelj nije mogao kazniti na osn. čl. 166. car. zak. Iz izloženog i na osn. 51. 201. car. zakona Državni Savet rešava: da se poništi rešenje Min. Finansija od ! 28. XII. 1922. g. Cbr. 75.269/22 o čem se izveštava žalitelj i Min. Finansija s tim, da če žalitelju prema prednjim razlozima u ovom rešenju izdati drugo rešenje.« (Dalje sledi.) TRBOVELJSKI PREMOG, DRVA, KOKS [ ANGLEŠKI PREMOG, 6LBZU8KB BRIKETE dobavlja JDHRIJA", Ljubljana I KRALJA PETRA TRG 8. Telet m. j Plačil« tadi aa obrok« 1 Savič: Maša industrija in obrt, (Nadaljevanje.) V 1. 1920 se je uvozilo: 1. surovega cinka 8331 kg za 15.793 Din; 2. pločevine in plošč 39.099 kg za 311.258 Din; 3. paličnega cinka 61.567 kg za 104.014 dinarjev; 4. žice 2343 kg za 9715 Din; 5. cevi in valjcev 3852 kg za 34.260 dinarjev; 6. izdelkov iz cinkove pločevine 6501 kg za 21.080 Din; 7. izdelkov iz cinka a) priprostejših 9433 kilogr. za 53.985 Din; b) finejših 20.832 kg za 222.546 Din; c) v zvezi z drugim materijalom 86.585 kg za 548.817 Din. Celokupni uvoa cinka in cinkovih izdelkov je znašal približno 20 vagonov. Poleg tega je znašal uvoz cinkovega belila približno 40—50 vagonov letno. Ker izdelujemo cink, bi bilo potrebno, da bi proizvajali tudi izdelke cinka, zlasti vlite, in cinkovo belilo. Da se uvede proizvajanje cinkastih izdelkov, bi bilo treba angažirati naše rojake, ki so zaposleni v tej stroki v inozemstvu, da se povrnejo v domovino. Ako takih ljudi ni, bi se naj naši livarji poslali v inozemstvo, da se spo-polnijo v tem poslu. Taka preselitev kakor spopolnitev strokovnega znanja teh obrtnikov, naj bi se izvršila z državno pomočjo. Proizvajanje cinkovega belila bi bilo treba naložiti bodočemu lastniku cinkarne kot dolžnost. Razume se, da bi naj se proizvajanje cinka in izdelkov iz cinka zaščitilo z uvozno carino. 67. Proizvajanje svinca v naši državi. V naši državi se pridobiva svinec v Srbiji, Sloveniji in Hrvatski. V Srbiji, ki je jako bogata na svinčenih rudah, je mnogo krajev, v katerih se nahaja svinčena ruda, n. pr. LISTEK Herbert N. Casson: ~ Dvanajst tipov. D eveti tip : SPOSODITE 81, KOLIKOR MORETE RABITI! To je tip, katerega tisoči trgovcev nujno potrebujejo. Mnogim trgovcem se dolgovi gabijo. Svojo trgovino vodijo mi podlagi gotovega plačila. Igrajo le na sigurno. Na ocean trgovine odjadrajo v malem čolnu, ki ga imenujejo gotovina. Drže se blizu obrežja. Tako bližu obrežja so, da naleti njihov čoln na pečino. To je potem konec. Šele pozneje spoznajo, da je največ pečin v bližini brega in da je globoka voda daleč zunaj mnogo varnejša, kakor pa plitvina v bližini brega v Podrinju, na Avali in sosednih gorovjih, na Kosmaju, Rudniku, Kopav-niku, Kučajni, Čurinoj Sreči itd. V zadnjem času se je kopalo svinčeno rudo samo v Podrinju, kjer se nahaja tudi topilnica pri Krupnji. Ta rudnik je običajno eksploatirala država, pred kratkim pa so eksploatacijo prevzeli zasebniki v družbi, ki se naziva: »Po-drinski rudniki«. Rudnik je imel veliko vlogo ob času vojne v letih 1876 in 1877, ko je dobavljal svinec srbski vojski. Sedaj zaposluje 78 delavcev. Svinec in antimon prodaja v Beogradu in Zagrebu. Razvoj naznačenih rudišč ovira oddaljenost od železniških zvez in vodnih potov, ker so oddaljena od Šabca 63 km. Tako za časa eksploatacije od strani države, kakor ob času eksploatacije od strani zasebnikov, se je malo delalo in se tudi sedaj malo dela. Ko se ustvarijo dobra pota in železniške zveze, se bodo mogla razvijati in znatno pripomoči do blagostanja bližnjih krajev. V Mežici (Slovenija) je svinčeni rudnik in topilnica, last neke angleške družbe, ki izdela na leto 460 vagonov svinca v ploščah in 27—80 vagonov cinkove rude. Delavcev zaposluje 681, a včasih tudi do 823. Rudnik je po svoji opremi najmodernejši in more biti vsemu svetu za vzgled. Rudnik ima koncesijo za izkoriščanje 38.723 ha in ima 50 rovov od 500 do 1250 m morske višine. Rudišče je neizčrpno, ruda se pojavlja tu kot ga-lenit. Da se pokaže obsežnost tega rudnika in topilnice, navajamo sledeče podatke: Rudnik ima v rovih 43 250 km železnice z ročnim in 17 990 km z električnim pogonom in 12 lokomotiv. Na površini ima 2830 m železnice za vo-žičke, 810 m električne železnice, 1740 m žične železnice s tremi električnimi motorji na 85 konjskih sil; 14-620 km železnice od postaje pre-valje do topilnice, in sicer z dvema lokomotivama na 80 konjskih sil in 18 vagonov po 5000 kg teže; štiri dvigala za globočine 500 m na 75 konjskih sil; za razsvetljavo in zračenje 36 motorjev na 400 konjskih sil; 372 strojev za čiščenje in drobljenje; priprave za črpanje vode itd. V Žerjavu se nahaja topilnica, ki obstoji iz ene visoke peči, 6 ameri-kanskih peči, 4 konventorjev, pršnika rude, 2 kotlov za prečiščevanje, 6 specijalnih strojev, dveh dvigalnic in ostalih strojev, katere goni motor na 180 konjskih sil. Za proizvajanje električne energije ima topilnica pet modernih električnih central z 10 dinami na 3300 voltov napetosti, s 1090 konjskimi silami in enim Dieselovim motorjem na 300 konjskih sil. (Dalj« (dedi ) eresst >BUDDHA< I _____ g&M&IZUMIH IRADE MARK 1 , , , „ . - Trgovina. Potrdilo o izvozu blaga za prekmorske pošiljatve. Pri uvozu blaga iz prekmurskih držav so zahtevale dosedaj carinarnice, da morajo biti potrdila o izvoru, izdana od trgovske zbornice v mestu, kjer se je blago izkrcalo overovljena od uprave javnih skladišč ali od carinarnice do-tične luke. Z navedbo generalne direkcije carin pa je določeno, da morajo imeti od 21. marca naprej taka potrdila (certifikati za kavo, čaj in riž) poleg tega overovljenja še potrdilo konzula izvozne države, da je kava, čaj ali riž resnično proizvod države, ki jo zastopa. Da se stranke izognejo poznejšim pritožbam in nepotrebnim stroškom, opozarja trgovska in obrtniška zbornica vse inte resente, da si pravočasno preskrbijo predpisana potrdila. Po tem predpisu si bo treba n. pr. za kavo, ki prihaja iz Ceylona, preskrbeti potrdilo pri angleškem konzulatu v Trstu. Nekaj statistike gremija trgovcev v Mariboru. Iz poslovnega poročila, ki ga je sestavil gremijalni tajnik g. Juro Zidanšek za gremijalni občni zbor, ki se bo vršil 21. t. m., povzamemo: Gremij je štel koncem leta 1924 sledeče članstvo: Kategorija trgovcev posameznikov 457, družabnih tvrdk 32, raznih družb 31, kategorija branjevcev in sejmarjev 218 skupaj 738, nameščencev kod pripadnikov gremija 643, vajencev in praktikantov 217, skupaj članov in pripadnikov 1598. Obrtnih listov se je podelilo trgovcem 90, branjevcem 21, skupaj 111, obrtnih listov je odložilo trgovcev 78, branjevcev 34, skupaj 112. Nameščencev je bilo na novo prijavljenih 237, odjavljenih 198. Učencev se je na novo sprejelo 71, oproščenih je bilo 62, med letom jih je izstopilo 16, trgovsko nadaljevalno šolo je dokončalo 170 učencev. Spričevalo z odliko je prejelo v vseh treh razredih 19 učencev, s povoljnim redom 123, po-skušnjo je imelo 16, nesposobnih je bilo 11, neredovan 1. Odličnjake se je obdarovalo z raznimi knjigami. Šolski odsek je imel 3 seje. Razsodišče se je sestalo v štirih slučajih, mnoge druge spore je pa predsednik rešil s svojim posredovanjem brez razsodiške razprave. V letu 1924 se je vršil 18. marca redni letni občni zbor gremija in dne 17. aprila občni zbor kategorije branjevcev. Izrednih občnih zborov ni bilo. Dne 23. aprila se je vršil sestanek trgovcev in drugih gospodarskih krogov radi prometnih vprašanj, dne 22. oktobra pa drugo zborovanje, kjer je poročal g. dr. Pretnar od Trgovske zbornice o obrtnopravni recipro-citeti, kjer je prišla na razgovor tudi misel, ustanoviti v Mariboru bolniško blagajno za delodajalce, o čemur se bode imel občni zbor nadalje pečati. Odboro-vih sej je bilo 9 rednih in 1 izredna, ki so bile vse sklepčne. Dopisov je prejel gremij 739, odposlanih pa je bilo 492, skupaj 1231. Stanje blagajne dne 31. decembra 1924: Vseh 8 fondov izkazuje premoženja 63.963.20 Din. Ako primerjamo to stanje z onim koncem leta 1923 60.950.03 Din, pridobimo rastek v gotovini 3.013.17 Din. Gotovina je naložena razen malega zneska, ki se nahaja v tajnikovi blagajni za tekoče izdatke, za vsak sklad posebej v Mestni hranilnici. Nove uzance na budimpeštanski borzi. Vodstvo budimpštanske borze je dalo izr-delati nove, sedanjim razmeram odgo- varjajoče uzance. Kakor se govori v borznih krogih, so nove uzance že izgotovljene in so bile v odsekih strokovnjakov tudi že proučene in odobrene. Manjka še samo odobritev borznega sveta. V krogih strokovnjakov upajo, da bodo stopile nove uzance v veljavo še tekom meseca aprila. Proti izvozu kož z voluo. Ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu je prejelo od Udruženja tvorničarjev finih kož v Zagrebu spomenico, v kateri se protestira proti nepravilni izvozni carini na volno in kože. Ker se na izvoz volne plača za 100 kg 1000 Din izvozne carine, a za kože pri 100 kg samo 200 Din, so trgovci z volno poslednji dve leti izvažali samo kože, in to obenem z volno. Na ta način jim ni bilo treba plačevati visoke carine na volno. Semenj v Novem Sadu. Veliki semenj živinskih poljedelskih proizvodov se bo vršil Novem Sadu od 21. do 23. marca. Češkoslovaške indeksne številke. — Indeksna številka za veletrgovino se je na češkoslovaškem dvignila tekom meseca januarja 1925 od 1045 na 1048 točk. Preračunjeno na zlato pariteto so se cene izza meseca julija 1914 dvignile od 100 na 152.3 točk. Indeksne številke. — Uradni indeks za veletrgovino v Nemčiji izkazuje za dan 5. marca t. 1. 136.7 točk. Napram povprečju v mesecu februarju t. 1. se je indeksna številka znižala za 1.2%. — Indeksna številka za preživljanje na Češkoslovaškem se je izza dne 1. januarja t. 1. zvišala za 0.3% in dosegla 889 točk. — Na Ogrskem se je indeksna številka za veletrgovino do konca januarja t. 1. znižala od 23.466 na 23.075 točk, to je za 391 točk, nasprotno se je na Poljskem zvišala od 118.5 na 119.5 točk. Ameri-kanski draginjski indeks izkazuje za prvi teden meseca marca 162.3 točk, do-čim je koncem leta 1924 izkazoval le 156.7 točk. Otvoritev borze za juvele. V nedeljo dne 8. marca se je otvorila v Budimpešti borza za juvele. Na prvem občnem zboru se je izvolil borzni svet in namestniki članov. Juvelna borza je že začela obratovati in v madžarskih gospodarskih krogih so prepričani, da bo razvila znatno poslovanje in da bo koncentrirala srednjeevropski promet z juveli v Budimpešti. Prodaja lesa (7000 m*) se bo vršila dne 15. aprila t. 1. pri Šumski upravi v Srednjem pri Sarajevu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Prodaja lizola, lanolina, etra in raz-kužavajočega sredstva se bo vršila dne 8. aprila t. 1. pri oblastni upravi bolniškega fonda direkcije drž. železnic v Zagrebu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Trg. in obrt. zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Prizadevanja Nemčije za ukinitev izvozne prepovedi za kože in kožuhovino. Nemška vlada je pred kratkim stopila v stik z Avstrijo, Ogrsko, Italijo in Češkoslovaško, da bi navedene države v prometu z Nemčijo in v medsebojnem prometu ukinile prepoved izvoza za kože in kožuhovino. Ker hočem podati v teh tipih golo resnico, moram reči: Kdor hoče vedno igrati na sigurno in vsak riziko opustiti, ta ne more nikdar postati finančnik — razven če je bil kot tak rojen. Magari, da je v stanu, da ohrani premoženje, ki mu ga zapusti njegov oče, sam ne bo nikdar pridobil dosti denarja. Ravno tako je, kakor če bi hoteli svetovati lovcu na leve, da igra vedno na sigurno. Ali delavcu vrhu stolpa, da vrši svojo obrt brez rizika. Finančni svet je z riziko prenapolnjen. Niti jaz, niti kdo drugi vam ne more povedali, kako bi se vsem ognili-Star lovec na leve lahko pove mlajšemu dragocen tip, toda nikoli ne pozabite, da ima vsak lovec na leve brazgotine na koži. Nič ne prinaša na dolgo dobo večjega dobička, ko pametno prevzet riziko. Samo vprašajte Lloydse ali druge zavarovalne družbe. Toda treba je imeti zadostno poguma. Treba je imeti instinkt športa. Na pustolovščinah treba imeti veselje. Kdor vsled dolga ne more spati, ta ne sme nikdar poskušati, da postane finančnik. Naj raje ostane nastavljenec proti dobri plači. Kdor pa je samega sebe izprašal in dokazal, da zna denar dobro upravljati, ta si naj sposodi toliko denarja, kolikor ga sploh more uporabiti. Andrevv Carnegie, ki si je pridobil pri razvoju jeklene trgovine premoženje v višini 60,000.000 funtov šterlingov, mi je nekoč pravil, da si je sposodil vsak penny, ki ga je sploh mogel dobiti. »Bil je največji izposojevalec Pennsyl-vanije,« mi je dejal »Pošiljal sem enega svojih družabnikov neprestano od ene banke do druge, da smo si izposodili toliko, kolikor smo sploh dobiti mogli. Vprašajte kogarkoli od obogatelih in priznal vam bo, da se mora zahvaliti v veliki meri svojim uspehom denarju, ki si ga je pametno izposodil. Nekatere tvrdke — ne ravno mnoge — so se popolnoma financirale le iz svojih dobičkov. Ampak to ni financu, to je nekaj vse drugega. Pred kratkim sem se seznanil na neki železniški vožnji s trgovcem, ki mi je dejal, da je že 27 let v trgovini in da si ves ta čas ni izposodil niti vinarja. Mož je bil na to zelo ponosen. x Ima majhno tovarno z mogoče 50 na-stavljenci. Njegov čisti dobiček znaša mogoče 1500 funtov šterlingov na leto. To je čisto lepo. Toda mož je rabil 27 let, da je razvil svojo podjetje do te stopnje. Če bi si v začetku izposodil 5000 funtov šterlingov, potem bi najbrže rabil saino četrtino časa. Prezrl je element časa. Celo človeško dobo je rabil, kar bi mogel ustvariti v petih letih. Nič ni tako poceni ko denar. Niti voditelj delavcev se ni upal tega tajiti. (Dalje sledi.) Industrija. I Sestanek zastopnikoT naše mlinske in- ; (lustrije se bo vršil koncem.tega meseca j v Beogradu. Na sestanku se bo razpravljalo o vseh vprašanjih in problemih te za naše gospodarstvo tako važne industrijske panoge. Znaki naše industrijske krize. Tovarna papirja Milana Vape v Beogradu je ustavila svoj obrat. Bila je to največja beograjska tovarna papirja. Tovarna je dobila na račun reparacij najboljše stro- . je iz Nemčije, velik del glavnice je vpla- j čala Uprava monopolov kot delničar, ker bi moralo podjetje v doglednem času preiti v državno last, medtem pa je to- | varna pred približno desetimi dnevi j ustavila obrat. Mislilo se je, da se je to j zgodilo zbog pomanjkanja sirovin, ka- , tere se morajo uvažati iz inozemstva. Vendar pa ni bil to vzrok katastrofe, ; ampak je ta deloma povzročena zbog padca avstrijske krone, a deloma zbog j tega, ker je v komisijskih skladiščih papirja tako zunaj, kakor tudi pri nas vse prenapolnjeno z gotovim blagom, ki se v naših grafičnih podjetjih, — ki so sama brez poslov, — ne bo konsumiralo niti za nekaj let. Vapova tovarna je morala, kakor se piše, v glavnem, samo radi tega ustaviti obrat, ker ni imela tršišča, kjer bi mogla plasirati svoje izdelke. Tvornica asfalta v Vršcu. Pred vojno je obstojala v Vršcu tvornica, ki se je bavila s čiščenjem asfalta. V začetku vojne je prenehala z obratom. Sedaj pa se zdi, da bo mogla ponovno otvoriti obrat. Oenarstvo. Zlata pariteta nasledstvenih držav. — Avstrija: 1 zlata krona = 14.400 K (zlata pariteta za plačilo carine); Češkoslovaška: 1 zlata krona = 6.82 K; Jugoslavija: 1 zlat dinar =: 11.99 pap. din; Ogrska: 1 zlata krona = 14.800 pap. kron; Ilumunija: 1 zlata leja = 38.71 pap. lej; Italija: 1 zlata lira = 4.75 par. lir. Položaj francoskih financ. Loucheur je izjavil uredniku >Journala«, da je dosegel državni proračun popolno ravnotežje in da je vlada naložila največjo možno mero davkov. Sedanji neugodni položaj državnih financ proizhaja iz dejstva, da so obresti državnih dolgov zelo visoke ter ne dopuščajo, da bi vlada najela večje posojilo v svrho konsolidacije državnega zaklada. Treba je torej, je nadaljeval Loucheur, zasledovati politiko večletnega čakanja, tekom katerega bomo lahko najeli v inozemstvu ugodna posojila v svrho ojačenja državnega zaklada in šele potem bomo znižali dohodninske davke. Loucheur je pripomnil, da je taka previdnost potrebna tudi glede dviganja franka, ki nikakor ne sme škoditi izvozu in delu v deželi, kajti stabilizacija franka se sme izvršiti šele pp-tem, ko so se znižale cene življenjskim potrebščinam. Carina. Italijanski aggio. Italijanski finančni minister je določil aggio za carinska plačila od 9. do 15. marca 1925 z ital. Lir 480 (Lir 100 nominalne carine in Lir 380 dodatka. Oavki In takse. Davčno okrajno oblastvo ▼ Ljubljani razglaša: V zmislu člena 158. finančnega zakona za leto 1922/1923 z dne 31. julija 1922, Ur. list št. 105/324 se razglaša, da tiodo odmemi izkazi o hišni najmarini za davčno leto 1925 in o rentnini za davčno leto 1924 razgrnjeni davčnim ob-vezancem na vpogled v času od 1. do 15. aprila 1925 pri posameznih občinskih uradih oziroma za politični okraj Litija in Višnja gora pri davčnem uradu Litija ozir. Višnja gora. Davčni zavezanci se opozarjajo, da lahko vpogledajo te odgrne izkaze ali osebno ali pa pooblaščencih, ki se naj izkažejo s koleka prostim pooblastilom. Določba, da je davčni zavezanec upravičen zahtevati pri davčnem oblastvu podrobne podatke glede °dniere podlage, je še v veljavi. Talca Prošnja je podvržena koleku 5 Din. Kak Priziv ali pritožbo proti odmeri hišne dajmarine ozir. rentnine se lahko vloži v Času od 16. do vštetega 30. aprila 1925 Pri davčnem okrajnem oblastvu Litija v Ljubljani. Priziv ali pritožbo, katero je za vsak davek posebej vložiti, je kolko-vati z 20 Din in za vsako prilogo k prizivu pa z 2 Din. — Kaka potrdila županstva ali pa tudi privatnih oseb so podvr- žena koleku 20 Din. — Odmera hišne najmarine oziroma rentnine postane pri onih zavezancih, ki do vštetega 30. aprila 1925 ne vlože priziva ali pritožbe, s 1. majem 1925 pravnoveljavna. Promet Za izboljšanje prometa Celje—Rogaška Slatina. Trgovska in obrtniška zbornica je naslovila na direkcijo dr- i žavnih železnic v Ljubljani vlogo s ; prošnjo, da bi se med Celjem in Ro- : gaško Slatino vpeljali v potniškem prometu direktni vozovi. Tej zahtevi, ki so jo stavili najprej interesenti iz j Celja, so se pridružile tudi gospodar- j ske organizacije v rogaškem in šmarskem okraju, ki so tudi sklenile, da naj se z novim voznim redom med Celjem in Rogaško Slatino upeljejo direktni potniški vagoni. Celje je naravni gospodarski centrum in tržišče za prebivalstvo vseh krajev, ki leže ob Rogaški železnici in ki prihaja z jutranjimi vlaki v Celje v svrho nakupa blaga odnosno prinaša svoje izdelke na trg. Promet je posebno in- ; tenziven pri jutranjem in opoldanskem vlaku in dela postopanje v Gro-belnem potujočemu občinstvu velike neprilike. Uvedba direktnih voz je posebno važna za letoviško sezono, ko prihajajo gosti iz Rogaške Slatine dnevno v večjem številu po opravkih v Celje. Ker so se vpeljali na tej lokalni progi že iz bolj oddaljenih krajev naše države direktni potniški vagoni, se pričakuje s tem večjo upravičenostjo, da se bo tej zahtevi zbornice ugodilo. Pristaniški promet Italije y 1. 1924. — V treh največjih italijanskih pristaniščih je znašal v 1. 1924 (1923) uvoz v Genovo 6,615.000 (5,750.000) ton, v Trst 1.846.000 (1,382.000) ton in v Benetke 2.041.000 (1,850.000) ton in uvoz v Ge-nevi 839.000 (651.000) ton, v Trstu 966.000 (694.000) ton in v Benetkah 224.000 (163.000) ton. Telefonski promet na progi Linz— Steber—Salzburg—Trst preko Ljubljane. — Telefonski odsek Ministrstva pošte in brzojava je dne 10. februarja 1925 uradno objavil, da se je tekom 1. 1924 otvoril telefonski promet na označeni progi. Naša kraljevina dobi od vsake edinice razgovora na omenjeni progi kot tranzitno takso 62 zlatih sant. Iz naših organizacij. Gremij trgovecv za mesto Maribor vabi na redni občni zbor članov trgovskega gremija za mesto Maribor, ki se vrši v soboto 21. marca 1925 ob 19. uri v Gambrinovi dvorani, s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo o delovanju v letu 1924. 3. Blagajniško opročilo. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5. Sklepanje o proračunu za 1. 1925 ter določitev doklad, prispojit-venih, sprejemnih, oprostilnih in šolskih pristojbin. 6. Volitev načelnika in dveh namestnikov, 8 odbornikov in 4 namestnikov, 2 članov in 1 namestnika v šolski odsek, dveh računskih preglednikov, 5 članov in 5 namestnikov v trgovsko razsodišče, 4 odposlancev k zborovanjem pomočniškega zbora, 10 odposlancev in 10 namestnikov k zveznim zborovanjem. 7. Izprememba §11., točka g, gremijal-nih pravil. 8. Predlogi članov po § 18 gremijalnih pravil, kateri se morajo 3 dni pred občnim zborom predložiti pismeno gremijalnemu načelniku. 9. Ustanovitev lastne bolniške blagajne. 10. Slučajnosti. Ker se vsled kratko odmerjenega časa zapisnik zadnjega občnega zbora na tene zborovanju ne more pre-čitati, je isti vsem članom tekom 7 dni pred občnim zborom v gremijalni pisarni na vpogled. V slučaju, da bi ta za 19. uro sklicani občni zbor ne bil sklepčen, se vrši ob 20. uri istega dne drugi občni zbor, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov. Predsednik: Vilko Weixl, 1. r. TAZflAK JAfACI ZA KAKOVOST. I ZLATOROG TERPENTIN Razno. t Dr. Franjo Dietz. Dne 13. t. m. je po dolgi mučni bolezni preminul v Osijeku generalni tajnik ondotne Trgovske in obrtniške zbornice g. dr. Franjo Dietz. Pokojnik je bil naš rojak iz Kočevja. S svojim neumornim in požrtvovalnim delovanjem si je pridobil izredno spoštovanje in veliko simpatij pri vseh, ki so ga poznali. Pokojnik je bil priznan strokovnjak na narodno-gospodarskem polju in je s svojo znanostjo doprinesel neizmernih koristi osiješki zbornici in njenim interesentom. V znak priznanja in hvaležnosti je bil lansko leto, ob 351et-nem jubileju nesebičnega, plodonosnega dela v zbornici, imenovan za generalnega tajnika. Za izredne zasluge na narodnogospodarskem polju mu je Nj. Vel. kralj podelil red sv. Save IV. razreda. Pokojniku ohranimo časten spomin! Naša zona v Solunu. Te dni se je končal definitivno prevzem naše zone v Solunu. Komisija, ki je izvršila prejem te zone, se je že vrnila v Beograd. Češka centrala zbornic za ureditev praznikov. Centrala češkoslovaških trgovskih in obrtniških zbornic je v seji predsedništva dne 12. t. m. razpravljala c osnovi zakona glede ureditve praznikov v Češkoslovaški republiki in je sklenila, da se v principu priključuje predlogu trgovske in obrtniške zbornice v Pragi, v katerem se izjavlja, da je razširitev predpisov o nedeljskem počitku tudi na 1. januar, na 6. januar, vnebohod, Rešnje telo, 29. juni, 15. avgust, 1. november, 8. december in 25. december poslabšanje dosedanjega položaja za gospodarske kroge, kajti doslej so smeli trgovci in obrtniki tudi ob imenovanih dneh obratovati. V bodoče bo pa to, kakor določa § 1. načrta, nemogoče. Potrošnja papirja v letu 1924. — Po n&jnovejših statističnih podatkih so v Evropi največji konsumenti papirja Angleži, sledijo jim Skandinavci in za njimi Nemci. Nemčija zavzema v statistiki tretje mesto, kar je tembolj značilno, ker zavzema prvo mesto kot proizvajalec papirja v Evropi sploh in na svetu pa drugo mesto za Severno Ameriko. V Evropi kakor tudi v Ameriki je konsum papirja v stalnem porastu še izza 1920. leta. Celokupni konsum je dosegel v letu 1923 skoro neverjetno količino osmih milijonov ton: od teh osmih milijonov ton se je skoraj potrošilo 50% v Evropi (Anglija vključena). Medtem ko se je od ostalega potrosilo največ v Ameriki. V Združenih državah so tudi tako močno zvišali konsum, da jim ni mogoče kriti vse potrebe z domačimi izdelki, ampak so primorani uvažati papir zlasti iz Nemčije. V evropskih državah se je porabilo v letu 1924: v Angliji 25 kg papirja za glavo na leto; v Skandinaviji 24 kg, v Nemčiji 19.5 kg, v Švici 15, na Holandskim in v Franciji 14, v Avstriji 11 kg za glavo na leto. Največ papirja se uporabi za dnevnike. Je to neverjetna po-trešnja, ki raste z dneva v dan. Anglija zavzema, kar se tiče naklad in oblike listov prvo mesto; Amerika glede industrializacije tiska na podlagi trustov; Nemčija glede števila dnevnikov. V centralni Evropi se izdaja v pričlišno 1500 mestih petdesetorica dnevnikov in revij v vsakem mestu. Ne najdemo lahko tudi še tako majhnega kraja, kjer ne bi našli dnevnika, v Avstriji stoji glede tega na prvem mestu Dunaj, kjer izhaja 18 nemških dnevnikov s celokupno naklado 1,200.000 izvodov. V Angliji nahajamo tedenske revije s 100 stranmi in še več v eni številki. Kar se tiče tednikov, zavzema London prvo mesto v Evropi, sledi mu Berlin. Poljska in češkoglovaška. Predsednik poljske republike Wojcijehowski je odposlal predsedniku češkoslovaške republike o priliki njegove 751etnice brzojavne čestitke. Masaryk se je zahvalil ter izrazil prepričanje, da bodeta oba bratska naroda v bodoče skupno delovala. Uvedba poletnega časa v Franciji. — Pod predsedstvom predsednika republike Doumerguea so se včeraj sestali ministri in državni podtajniki. Seja se je pričela ob 10. ter se zaključila ob 13.30. Ministrski predsednik je poročal o zunanjem položaju, posebno pa o delu sveta Društva narodov. Minister javnih del Peytrall je obvestil tovariše, da se na podlagi dogovorov s sosednimi državami uvede v Franciji poletni čas v noči od 4. na 5. oprila. Konferenca ca aeronavtiko v Varšavi. Neka rimska agencija poroča, da se bo 24. maja sestala v Varšavi konferenca za aeronavtiko, ki bo pretresala nekateu ra vprašanja zračne plovbe. Poljska vlada je povabila uradno na to konferenco Švedsko in Dansko, ker bo šlo v prvi vrsti za ustanovitev zračne zveze MalmO (Švedska)—Kodanj—Gdansko—Varšava. Pc načrtih, ki se že proučujejo, se bi preletela ta črta v Šestih urah, medtem ko traja tozadevna vožnja po železnici 48 ur. V Varšavi bi ta črta imela zvezo z zračnimi progami Bukarešt in v Carigrad, tako da bi vožnja po zraku iz Švedske do Carigrada trajala 2 dni manj. Omenjena konferenca bo definitivno sklepala o tem načrtu. Produkcija zlata v Ameriki. — Amerika. je 1. 1924 producirala za 51.9 milj. dol. zlata, to je za 178.000 doL več nego v 1. 1923. Proračun za angleško vojsko. — Proračun za vojsko za tekoče finančno leto izkazuje 44,500.000 šterlingov izdatkov, t. j. za pol nilijona manj od lanskega leta. Tekom zadnjih treh let se je proračun za angleško vojsko skrčil za 18 milijonov in to v izvajanju politike za znižanje oboroževanja do meje, ki je združljiva z državno varnostjo. Finančna restavracija Madžarske. Kakor se poroča iz Ženeve, je svet Društva narodov na eni svojih zadnjih sej razpravljal o finančni obnovi Madžarske. Prisostvovali so zastopniki Madžarske, kraljevine SHS in Rumunije. Ob koncu razpravljanja je svet izrazil svoje zadoščenje nad doseženim uspehom glede obnove Madžarske in pri tej priliki se je zlasti poudarjala važnost redukcije madžarskih administrativnih ustanov. Kralj bakra umrl. V Newyorku je te dni umrl eden izmed najbolj bogatih ljudi Amerike, bivši senator in kralj bakra Andrews Clark, katerega premoženje se računi na 20 milijonov angleških funtov, je preživel vse romantične faze self-made-mana. Prvih 24 let svojega življenja je preživel Clark pri plugu in oralu, v domu svojega očeta-kmeta, a pozneje je z majhnim kapitalom otvoril trgovino v Blakpoolu, centrumu rudar- belo za 100 kg: češenj 500—1000, pomaranče 120—140, kislo zelje 130—165, karfijol 130—150, kapus 110—120, čebula 120—140, sl lata 50—360, jabolka 80—380, krompir 60—80, krompir (nov) 150—180, hruške 120—380, grah 250, ra- Javna agencija in gospodarska pisarna Dr. EMIL GAJ prevzema pravno zastopstvo v zadevah javne uprave (obrtnih, industrijskih, domovinskih, davčnih itd.) ter posreduje zlasti pri nakupu in prodaji nepremičnin, pri poravnavah insol-ventnih trgovcev in obrtnikov, pri dajanju posojil in izvršuje inkaso terjatev iovarna ™ vinskega kisa, d. z o, z., Ljubljana, Ljubljana, Beethovnova ul?ea štev. 15 ZAHTEVAJTE PONUDBO I ij u Pisarn*: UsfcSisift, Siinejska cesta It 1 a, H. nadstropje. WUHW*' skih'poslov. V bakrenih rudokopih Montane ,-je sleftnjife našel svojo srečo; tako je pog.tal eden najbolj bogatih ljudi v Aniejliki.. Njegova kraljeva palača v peti Aveniji v Newycrku se je gradila 7 let, a stala je 1,500,000 funtov. V palači je bilo, 121 spalnih sob in 31 kopalnic, dasi je cela družina obstojala iz samo štirih članov: mož, žena in dvoje.otrok. Listnica uredništva, Kadi praznika četrtkova številka našega lista odpade. . Ljubljanska borza. V pondcljck, 16. marca 1925. Blago. Les: Trami rnoute, rfierkantil. tesani, 4 do 8 m dolž., 8/8, 8/11, 11/11, 11/33, 13/16, 13/19, 16/21, fco Podbrdo ali Rateče 9 vag., den. 365, bi. 365, zaklj. 365; brestovi hlodi, od 23 napr. prem. od 3—6 m dolž., fco meja za 100 kg den. 50; lipovi hlodi cd 30 cm napr. deb., od 2.50 m dolž., za m3 fco nakl. postaja bi. 150; bukovo oglje la, vilano, fco meja den.. 118. — Žito in poljski pridelki: Pšenica domača, par. Ljubljana bi. 475; otrobi pšenični, drobni, juta vreče, fco Ljubljana bi. 210; otrobi pšenični, drobni, lA pap. Vi juta vreče, fco Ljubljana bi. 205; otrobi pšenični, debeli, juta vreče, fco Ljubljana bi. 257.50; koruza nova, prompt., fco sremska postaja blago 1,82.50; koruza nova, april, maj, junij, fco Postojna tranz. bi. 260; koruza defektna, umetno sušena, fco Ljubljana 1 vag., den. 160, bi. 160, zaklj. 160; koruzni zdrob, fco vreče fco Ljubljana bi. 400; oves makedonski, fco Ljubljana bi. 335; ajda šiva, fco štajerska postaja blago 287.50; proso, fco Ljubljana den. 300; bučne peške, rešetane, fco hrvatska postaja bi. .500; bučne peške, rešetane, fco, liijeka neocar. bi. 525; krompir rdečkast, fco štaj; postaja bi. 165; krompir beli, fco štaj. postaja bi. 140; krompir rumeni, fco štaj. postaja bi. 130; čebula, fco štajerska postaja bi. 360. Vrednote: 7% investic. pos. iz 1. 1921 den. 65A, bi. 67'A; 4% Kranjsko dež. pos. iz 1. 1888 bi. 22/4; 4'A% Kranjsko dež. meliorac. pos. iz leta 1911 bi. 22'A; 4'A% Kranjsko dež. pos. iz l 1917 22A; loterijska 2 >2% drž. renta za vojno ško- , do bi. 160; Celjska pos. d. d. den. 209, bi. 211; Ljubljanska kreditna banka den. 235; Merkantilna banka, Kočevje deu. 110, bi. 130; Prva hrvatska štcdio-iiica, Zagreb den. 840, bi. 850; Slaveu-ska banka d. d., Zagreb deu. 70; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 190, bi. 200; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 135; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100, bi. 112; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 275, blago 285. Tržna poročila. Iz tržišča jajc. Produkcija jajc je letos v naši državi večja nego lani. Cehe še niso stabilizirane in notirajo povprečne 0.60—0.80 Din. Splošno je opažati, da je kupčija slaba, ker hočejo kupci pred . Veliko nočjo ohraniti nizke cene, da bi i se mogli za praznike preskrbeti s cene- nim blagom. Sploh so naši izvoŽmcarji oprezni pri prodaji, večje količine jajc, ker stane carina in transport toliko, da ni izključena izguba. Bolgarija in Rumu-nija ne izvažata jajc, ker so meje zaprte. Od te strani zdaj ni konkurence, vendar pa bo položaj naših izvozničarjev skraj-no neugoden, če se v teli državah pozneje zniža izvozna carina, pri nas pa ne. Cone olivnemu olju padajo. Po vesteh iz Dalmacije so cene olivnemu olju nazadovale in se gibljejo med 15 in 17 dinarjev. Zaloge olja so še zelo velike. Mariborsko sejmske poročilo (dne 10. marca 1925). Prignalo se je: 12 konj, 6 bikov, 175 volov, 313 krav in 11 telet, skupaj 517 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 10.25 do 11.25, poldebeli 9 do 10, plemenski 6 dq 8, biki za klanje 6.75 do 7.75, klavne krave debele 8.50 do 10, plemenske krave 6 do 7.50, krave za klobasarja. 5 do 6, mlada živina 7 do 9.50, teleta 12.75 Din za 1 kg žive teže. Prodalo se je 120 komadov. — Mesne cene: Volovsko meso I. 20, II. 16 do 17.50, meso od bikov, krav in telic 15, telečje meso I. 20 do 22.50, II. 17.50 Din. Svinjsko meso sveže 15 do 30 Din 1 kg. Dunajska borza za kmetijske produkte. (13. t. m.). V soglasju z ostalimi noticami v Ameriki kaže dunajski t*g Slabo tendenco. Notirajo v šilingih za 100 kg vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica domača 55.50 do 56.50, madžarska s Potisja 60.50 do 61.50, jugcslovenska 59 do 60, Rosafe 60 do 60.50; rž: domača 49 do 50; ječ- men: domači 49 do 54; turŠčica: 20 do 29; oves: 40 do 41 šilingov. Cene na tržaškem trgu.' Oddaja na debelo za 100 kg: česeiii 500—1000, po;iia- 150—180, hruške 120—380, dič 80—270, radič (rdeč) nača 120—230. ra- špi- Oobava. prodaja. Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertahie licitacije: Dne 11. aprila t. I. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave olja za motorje in konsistentne masti. — Dne 15. aprila t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave cilinderskega in vulkanskega olja. — Dne 22. aprila t. 1. pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave bombaža za čiščenje strojev. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje dobavo bluz in hlač er čevljev na dan 21. marca 1925. Vzorci in natančnejši podatki se dobe pri ekonomskem odelenju te direkcije v Ljubljani. — Direkcija državnega rudnika v Ljubiji sprejema do 20. marca t. 1. ponudbe glede dobave 8 kompletnih garnitur klosetov. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Josip Peteline:, Ljubljana Pre&entoTtfl« spoaaeniko) o£» 'VOCiil N« inaloJ Priporoča vam Šivilje, krojtuče, Čevljarje, cedlorf«, eno dno biago, pi»i>enlne, iepne robe«, fiielke, at&ancr, loalctno blago. MS c Telefon H5 !IlIl!l|3iIl.I.iyi|ll ■■Mlil dlHUI I >111 .MTjMVHTV»’»'»FUMUaMM.«« . ... ~l H l«WW111W prodaja R IS M © «k*tau*. {»aSaraa asa Stavo i i mlin vičs «11-Save sc električnim filom. estazu ma »AspofcAaoi (p Usiancv. Posluje po celi Jugoslaviji ,1923. Delni ika glavnica znaša 3,0CQ.GG0 Di;i v ztatu. „JUG0SLAVIJA“ splošna zavarovalna dražba. Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani sklepu : 1. požarna zavarovanja, 2. žlvljenska zavarovanja, 3. nczg°dnoin jamslveno /-jj-»orovania. 4. zavarovanja proll škodam vslcd talinskega vloma, 5. ",0(j Drill ’ 6 7avorovan|a proti škodam vsled ro/bil jo slekla. — Najvecji tu delujoč •• le prevzeta od ..Graške vzatemne zavarovalnice" in o-l zavarovalnih dr rt !Pen d s (oožmni oddelek) !n ..Franko-Hongroise" ves njihov kupčijski obstoj v naši državi. Naj-ni,je tarife. Takošnja plačila škod - Glasom nareibe ministrstva za vojno i„ mornarico nadomeščajo police sploSne zav„r. družbe ..JUGOSLAVIJE" ženitvene kave.je za iasln.ke. Pisarna: Dunajska cesta 15. Telefon 5"'. OGtASI ,Trgovskem listu*, S IMAJO USPEH • Prvorazredni morternl brzo-pisaSni stroj STOEWER RECOSD Zastovsivo Ludovik Baraga, Lfublfana, Selenburgova ul- ®/ Or ginalne potrebščine za Opalonm^h CFiscat. Preserval). Inlil mUUutu^m BIJ VOUK I. izdaje tel): Irjov.ko-iaduHr^.U A d. HoMim.. - OteMerkur<, trgovsko-industrijske d. d.